PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Lex Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 7 Maribor, petek 12.2.2016 OBČINA APAČE 56. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju socialnega varstva v občini Apače za leto 2016 Na podlagi 8. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju socialnega varstva v občini Apače (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2013) in Odloka o proračunu občine Apače za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4 z dne 29.1.2016) objavlja občina Apače JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI APAČE ZA LETO 2016 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Apače, Apače 42 b, 9253 Apače, telefon: 02/56985-50, faks: 02/569-85-51, e-pošta info@obcina-apace.si 2. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev : Programi na področju humanitarne dejavnosti 2.472,00 EUR • ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in drugi programi na področju varovanja duševnega zdravja; • ki omogočajo neodvisno življenje invalidov in drugi programi pomoči invalidom; • ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk ter pomoči socialno ogroženim posameznikom in družinam(neposredne materialne pomoči niso predmet sofinanciranj); • programi svetovanja, pomoči in samopomoči ter preprečevanja socialne izključenosti; • programi, ki omogočajo neodvisno življenje osebam s posebnimi potrebami ter drugi programi pomoči osebam s posebnimi potrebami ter njihovim družinam; • programi za kronične bolnike, za enakopravno vključevanje kroničnih bolnikov v življenje z zdravimi, za izboljšanje kakovosti življenja s ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII kronično boleznijo ter programi preprečevanja napredovanja kronične bolezni v invalidnost. Programi za delo z zasvojenimi: • Programi dela z zasvojenimi 150,00 EUR Programi posebnega interesa občine Apače: • programi pomoči žrtvam spolnega in/ali drugega nasilja 365,00 EUR 3. Na javni razpis se lahko prijavijo: • javni socialni zavodi in zasebniki - koncesionarji, ki izvajajo programe na področju socialnega varstva, če program ni sofinanciran iz proračuna , • društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, • verske skupnosti. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji: • so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju socialno varstvene dejavnosti; • imajo urejeno evidenco o članstvu; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov; • imajo sedež ali delujejo na območju občine ali za občane občine Apače; • prijavljajo program, ki je predmet razpisa; • imajo izdelano finančno konstrukcijo; • imajo izdelano evalvacijo programa. Izvajalci lahko na razpis prijavijo samo en program. Program društva (delovanje) so aktivnosti, ki jih izvaja izvajalec kontinuirano enkrat tedensko najmanj 8 mesecev v letu. Program sestavljajo aktivnosti ki se lahko izvajajo kot podprogrami, projekti ali kot posamična kontinuirana tekoča aktivnost društva. 5. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev Za ocenjevanje programov bodo upoštevana osnovna merila in kriteriji: kvaliteta programa (strokovna utemeljenost programa, jasno zastavljeni cilji, čas izvajanja programa strokovnost nosilcev, reference, dopolnjevanje drugih programov, število podprogramov, število projektov, število članov društva); vključevanje, informiranje, sodelovanje uporabnikov in prostovoljcev v programu (dvig kakovosti življenja uporabnika, izvedba Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 333 predavanj, delavnic, sodelovanje prostovoljcev, vključevanje uporabnikov, informacijska dejavnost); finančna konstrukcija programa (realnost, preglednost, jasnost) ter dodatna merila: število članov z diagnozo, število aktivnih udeležencev, opredeljenost le-teh, območje izvajanja. Društvo lahko s strani občine Apače prejme sredstva največ v višini 75% predvidenih stroškov, razen pri programih občinskega pomena, kjer je delež lahko večji. 6. Obdobje porabe sredstev: Dodeljena sredstva izvajalcem morajo biti porabljena v letu 2016 do oddaje zadnjega zahtevka. 7. nformacije in dvig razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi razpisa. Prevzame se lahko osebno v tajništvu občine Apače ali na internetni strani www.obcina-apace.si Kontaktna oseba za dodatne informacije: Janja Pintarič, telefon 02 569-85-52, fax: faks: 02/569-85-51. 8. Rok in način oddaje vlog: Vloge na razpis morajo biti predložene najkasneje do 29.2.2016 do 14. ure. Za pravočasno prispele se bodo štele vloge, ki bodo prispele na sedež naročnika: Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače, do 29.2.2016 do 14. ure 9. Način dostave vlog: Vloge izpolnjene na razpisnih obrazcih morajo biti izpolnjene in oddane z vsemi prilogami ter dostavljene v zaprti kuverti s pripisom «NE ODPIRAJ-VLOGA NA RAZPIS ZA SOFINACIRANJE PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA 2016«. Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa. 10. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa: Vlagatelji bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po roku za oddajo vlog s sklepom. Številka: 4102-0002/2016 Datum: 11. 2. 2016 Občina Apače Franc Pižmoht, župan 57. Javni razpis za sofinanciranje programov posebnih skupin v občini Apače za leto 2016 (upokojenska društva, veteranska in druga programsko sorodna društva) Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov posebnih skupin v občini Apače (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52 z dne 21.11.2014 in v skladu z Odlokom o proračunu občine Apače za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4 z dne 29.1.2016) občina Apače objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV POSEBNIH SKUPIN V OBČINI APAČE ZA LETO 2016 (UPOKOJENSKA DRUŠTVA, VETERANSKA IN DRUGA PROGRAMSKO SORODNA DRUŠTVA) 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Apače, Apače 42 b, 9253 Apače, telefon: 02/56985-50, faks: 02/569-85-51, e-pošta info@obcina-apace.si 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov, ki vsebujejo naslednje vsebine: • informiranje ter svetovanje svojim članom; • prostovoljno delo; • rekreativno preživljanje prostega časa; • domoljubna vzgoja; • obujanje tradicije; • strokovna vzgoja članov; • skrb za lastno zdravje; • programi druženj; • spodbujanje k strpnosti, nenasilju; • kulturno izražanje in kreativnost. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo: Pravico do sofinanciranja projektov po tem pravilniku imajo neprofitne organizacije, društva in zveze, ki so nosilci izvajanja programov tudi za območje občine Apače, njihovo delovanje pa je širšega pomena v občini. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov: • so registrirani za opravljanje dejavnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov, • imajo sedež na območju občine Apače ali upravne enote Gornja Radgona, • prijavljajo program, ki je predmet razpisa, • vsako leto občinski upravi dostavijo poročilo o realizaciji programa za preteklo leto. 5. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev: Za ocenjevanje programov bodo upoštevana naslednja merila in kriteriji: cilji programa, število različnih vsebin samostojnih projektov , število aktivno sodelujočih članov v programa društva povprečno letno, število članov društva. 6. Višina sredstev, zagotovljena v proračunu občine Apače za leto 2016 za sofinanciranje posameznih vsebin javnega razpisa je • za veteranske in druga programsko sorodna društva 641,57 EUR. • za upokojenska društva 1.469,25 EUR. 7. Maksimalna višina sofinanciranja je 75% sredstev za predvidene stroške programa. 8. Obdobje porabe sredstev: Dodeljena sredstva izvajalcem morajo biti porabljena v letu 2016 za namene, za katera so bila dodeljena. 9. Informacije in dvig razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi razpisa. Prevzame se lahko osebno v tajništvu občine Apače ali na internetni strani www.obcina-apace.si 10. Rok in način oddaje vlog: Vloga mora vsebovati en izpolnjen obrazec SPL-Splošni podatki ter en obrazec A. Vloge na razpis morajo biti predložene najkasneje do 29.2.2016 do 14.00 ure. Za pravočasno prispele se bodo štele vloge, ki bodo prispele na sedež naročnika: Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače, do 29.2.2016 do 14.00 ure. Vloge morajo biti izpolnjene na razpisnih obrazcih in oddane z vsemi prilogami ter dostavljene v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ-VLOGA NA JR POSEBNE Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 334 SKUPINE 2016«. Na hrbtni strani vloge mora biti naveden naziv in naslov prijavitelja. Vloge, ki bodo prispele po roku se ne bodo odpirale in bodo vrnjene naslovniku. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji ter kriteriji razpisa. 11. Postopek dodelitve in rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa: Prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v pozivnem roku, bodo s sklepom zavržene. S strani strokovne komisije bo opravljeno vrednotenje popolnih vlog po merilih in kriterijih iz javnega razpisa. Sklepi o izboru in obvestila o ne izboru bodo izdani najkasneje v roku 30 dni po zaključku javnega razpisa. V 8 dneh od prejema sklepa se morajo izbrani izvajalci odločiti o podpisu pogodbe ali pritožbi zoper sklep. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe projektov. 12. Kontaktna oseba za dodatne informacije: Janja Pintarič, telefon 02 569-85-52, faks: 02/569-85-51. Številka: 4102-0004/2016-05 Datum: 11. 2. 2016 Občina Apače Franc Pižmoht, župan OBČINA BENEDIKT 58. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Benedikt Na podlagi 51. člena Statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 98/2006) je Nadzorni odbor Občine Benedikt na seji dne 4. februarja 2016 sprejel POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE BENEDIKT 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in določa način dela Nadzornega odbora Občine Benedikt (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov kot organa občine. 2. člen Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno. Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Delo opravlja pošteno, strokovno in nepristransko, v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Benedikt in tega poslovnika. 3. člen Sedež nadzornega odbora je Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt. 4. člen Nadzorni odbor ima svojo štampiljko, ki je okrogle oblike, v premeru 3,5 cm in ima v krogu na zgornji polovici napis: OBČINA BENEDKT, na spodnji polovici pa napis: NADZORNI ODBOR. V sredini štampiljke je grb Občine Benedikt. Pravico uporabe štampiljke ima predsednik nadzornega odbora, pooblaščen član nadzornega odbora in delavec strokovne službe občinske uprave s soglasjem predsednika nadzornega odbora. Štampiljko nadzornega odbora hrani delavec strokovne službe občinske uprave, ki tudi skrbi za njegovo uporabo. 5. člen Delo nadzornega odbora je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki so zaupne narava ali so po svoji naravi uradna tajnost. Po predhodni presoji lahko nadzorni odbor sprejme odločitev o izključitvi javnosti. 6. člen Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom oziroma aktom občinskega sveta, kakor tudi organizacij uporabnikov proračunskih sredstev. Upoštevati morajo dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. 7. člen Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika ali pooblaščeni član nadzornega odbora. 8. člen Naloge predsednika nadzornega odbora so: 1. predstavlja nadzorni odbor, 2. vodi in organizira delo nadzornega odbora, 3. sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, 4. predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora, 5. podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte odbora, 6. skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, 7. sestavi program dela in predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora, 8. sestavi zaključno poročilo nadzornega organa za posamezno leto, 9. sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo, 10. po potrebi prisostvuje sejam občinskega sveta in sejam njegovih delovnih teles. Člani nadzornega odbora: 1. se udeležujejo sej nadzornega odbora, 2. izvajajo naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora, 3. imajo pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, 4. opravljajo druge naloge po pooblastilu predsednika nadzornega odbora. I. Sestava nadzornega odbora 9. člen Nadzorni odbor ima tri člane. Člane imenuje občinski svet za dobo 4 let oziroma do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Predsednika in namestnika oziroma pooblaščenega člana nadzornega odbora izvolijo člani odbora. 10. člen Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 11. člen Funkcija člana nadzornega odbora je nepoklicna. Člani nadzornega odbora imajo za svoje delo pravico do nadomestila in do povrnitve stroškov kot to določa Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 335 Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah in povračilih stroškov članov delovnih teles v Občini Benedikt. II. Pristojnosti nadzornega odbora 12. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: 1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, 2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, 3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. 13. člen Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in oseb pooblaščenih za razpolaganje z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem. Nadzorni odbor ocenjuje tudi učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. III. Postopek in način dela 14. člen Delo nadzornega odbora ureja poslovnik, ki ga nadzorni odbor sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov. 15. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Tajnik občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora. Vabila in ostala dokumentacija članom nadzornega odbora vabljenim na sejo nadzornega odbora in osebam navedeno posredovano v vednost, se lahko vroča po navadni ali elektronski pošti. Dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke, se vročajo priporočeno ali osebno. 16. člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat letno poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet, župana in javnost. 17. člen Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlagata občinski svet in župan, nadzor pa uvede po lastni presoji. 1. Postopek 18. člen Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini. Stranka v postopku (nadzorovana oseba) je porabnik sredstev občinskega proračuna. 19. člen Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore. 20. člen V organizacijskem smislu poteka delo nadzornega odbora: 1. na sejah, 2. pri uporabnikih proračunskih sredstev, 3. pri strokovnih službah občinske uprave. 21. člen Na sejah člani nadzornega odbora planirajo in koordinirajo svoje delo, določajo prioriteto nadzora in njihove nosilce. 22. člen O izboru nadzorovane osebe se nadzorni odbor odloča samostojno in izda o tem ustrezen sklep, ki se vroči nadzorovani osebi najpozneje 7 dni pred izvedbo nadzora. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija in odgovorna oseba). Sklep o izvedbi nadzora izda predsednik nadzornega odbora na podlagi veljavnega programa dela. 23. člen Redne letne nadzore določi nadzorni odbor z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti. 24. člen Občasne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji: 1. pobud občinskega sveta, 2. pobud župana, 3. pobud članov nadzornega odbora in 4. pobud zainteresiranih društev, organizacij in posameznikov. 25. člen Nadzor opravi član nadzornega odbora, ki ga določi za posamezno zadevo nadzorni odbor s sklepom. Za izvedbo določene naloge lahko nadzorni odbor oblikuje tudi delovno skupino. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo o delu z izvedencem, na podlagi priporočila nadzornega odbora, sklene župan. 26. člen Nosilec naloge je odgovoren za racionalno izvedbo naloge. O poteku naloge in ugotovitvah poroča nosilec naloge nadzornemu odboru. Po opravljenem pregledu pripravi nosilec naloge poročilo, v katerem navede nadzorovano osebo, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predloge ukrepov, če je pri nadzorovani osebi ugotovil nepravilnosti pri razpolaganju s premoženjem, namenskosti ali Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 336 nesmotrnosti porabe proračunskih sredstev ali nepravilnosti pri finančnem poslovanju. 27. člen V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Izvajalec nadzora ima pravico zahtevati vse podatke, ki jih potrebuje za izvedbo zaupane naloge. Občinski organi so dolžni posredovati zahtevane podatke, s katerimi razpolagajo v zvezi z nadzorom. 28. člen Predlog poročila sprejme nadzorni odbor. Predlog poročila se pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico do ugovora v 15 dneh od prejema. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. V primeru, da nadzorovana oseba v zakonsko določenem roku ne poda ugovora na predlog poročila, nadzorovani organ ne rabi ponovno potrjevat končnega poročila o nadzoru, če se le-to ni spremenilo glede na predlog. Predlog poročila se šteje kot končno poročilo (v naslovu poročila se le briše beseda predlog). Končno poročilo nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu. 29. člen Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Hujše kršitve se opredelijo glede na pomembnost po: • vrednosti, • naravi (npr. prekrški in kazniva dejanja) in • kontekstu. Hujše kršitve predstavlja: • prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu, • prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva, • prodaja občinskega in stvarnega premoženja: • ki ni vključeno v letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen, če predmeta prodaje v skladu s predpisi ni treba vključiti v ta program, • s sklenitvijo neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon to dopušča, • v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa (npr. občinskega sveta), • oddaja javnega naročila z neustreznim postopkom javnega naročanja, • neupoštevanje opozoril nadzornega odbora glede nepravilnosti pri poslovanju v zahtevanem roku, • druge kršitve predpisov, ki se po presoji in utemeljitvi nadzornega odbora štejejo za hujše. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Župan in organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 30. člen Če obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 31. člen Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora. 32. člen O vsakem nadzoru se vodi spis, v katerega se vlagajo vse beležke in druge listine, zapisnik, predhodno in končno poročilo ter ugovori. 33. člen Poročilo izvedenca obravnava nadzorni odbor in na podlagi tega oblikuje predhodno poročilo. Nadaljnji postopek poteka v skladu z določbami tega poslovnika. 34. člen Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in porabniki proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in upoštevati podana priporočila in predloge. 2. Način dela 35. člen Nadzorni odbor dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali s strani predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo večine članov nadzornega odbora. 36. člen Izredna seja se skliče v nujnih primerih, kadar ni pogojev za sklic redne seje. V predlogu iz. zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic. Vabilo za izredno sejo z gradivom mora biti vročeno članom najkasneje tri dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja skliče v krajšem roku. V tem primeru se lahko predlaga dnevni red seje in gradivo na sami seji. 37. člen Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predlog za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora. Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo s sklepom predlagal občinski svet ali župan. 38. člen Pri sestavi dnevnega reda je potrebno upoštevati, da so na dnevni red praviloma uvrščene naslednje točke: 1. ugotovitev sklepčnosti in sprejem dnevnega reda, 2. potrditev sklepov prejšnje seje nadzornega odbora, 3. pobude članov nadzornega organa. Praviloma je potrebno za vsako točko dnevnega reda pripraviti pisno gradivo. 39. člen Vabilo na redno sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje članom najkasneje 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Gradivo za sejo pripravijo strokovne službe občinske uprave ali člani nadzornega odbora, ki vsebino določene točke dnevnega reda najbolje poznajo. Vabilo na sejo se skupaj z gradivom pošlje tudi županu in vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 337 40. člen Seji nadzornega odbora lahko prisostvujejo tudi druge osebe. Prisotne so lahko na podlagi vabila predsednika ali s soglasjem članov nadzornega odbora. 3. Javnost dela 41. člen Seje nadzornega odbora so zaradi varstva osebnih podatkov in varstva državne, uradne in poslovne skrivnosti zaprte za javnost in na njih lahko prisostvujejo samo vabljeni. 42. člen Delo nadzornega odbora je javno. Javnost se zagotavlja: 1. z objavo dokončnih poročil in zaključkov posameznih zadev, 2. s poročanjem na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles, 3. s sklicevanjem tiskovnih konferenc, 4. z drugimi oblikami predstavitve dela nadzornega odbora javnosti. Za zagotovitev javnosti dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva nadzornega odbora, ki so zaupne narave. 4. Potek seje 43. člen Na začetku seje predsednik ugotovi sklepčnost. Zabeležijo se opravičeno in neopravičeno odsotni in prisotnost drugih oseb. Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina njegovih članov. 44. člen Zatem sledi sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red posameznih točk, umakne predlagana točka ali predlaga razširitev dnevnega reda. Dnevni red da predsednik v celoti na glasovanje. Po sprejemu dnevnega reda potega seja po posameznih točkah. 45. člen Obvezna točka vsake seje je sprejem sklepov prejšnje seje nadzornega odbora. K sklepom lahko člani podajo pripombe in predloge za ustrezno spremembo in dopolnitev. Sklepi so sprejeti, če nanj ni pripomb oz. po izglasovanih spremembah in dopolnitvah. 46. člen Uvodno obrazložitev posamezne točke poda poročevalec, nakar sledi razprava, ki se odvija po prijavljenem vrstnem redu. Razprava posameznika mora biti časovno primerno omejena in se mora nanašati na obravnavano točko dnevnega reda. Če se razpravljavec od predmeta oddalji, ga predsedujoči opozori in mu odvzame besedo, če opozorila ne upošteva. O morebitnem ugovoru na odvzem besede odloči nadzorni odbor. 47. člen Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če so za sprejem odločitve potrebni nadaljnji materiali ali dokumenti, se razprava nadaljuje po pridobitvi le-teh. Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. 48. člen Predsednik prekine sejo in jo preloži, če: 1. seja ni več sklepna, 2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov, 3. je treba pripraviti predloge za odločitev, 4. tako sklene nadzorni odbor. Nedokončana zadeva se preloži na eno od prihodnjih sej. 49. člen Za red na seji skrbi predsednik. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom, Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Kršilca reda sme predsednik opomniti oz. mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru, zahtevati, da zapusti sejo. O morebitnem ugovoru odloča nadzorni odbor. Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njem ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi. 50. člen Strokovni delavci občinske uprave so dolžni v primeru zaupnih podatkov opozoriti prisotne na seji na zlorabo takšnih podatkov in ustreznih posledic. 5. Odločanje 51. člen Nadzorni odbor veljavno odloča, sklepa in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. Po vsaki točki dnevnega reda se oblikuje predlog sklepa. Sklep po potrebi dokončno oblikuje predsednik. Člani nadzornega odbora glasujejo o predlaganem sklepu. Če je o isti zadevi izoblikovanih več mnenj, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlogi podani. Glasuje se javno, razen če se večina navzočih članov nadzornega odbora odloči za tajno glasovanje. 52. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok. Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanje. Če član nadzornega odbora poteku ali ugotovitvi izidu glasovanje utemeljeno ugovarja, se lahko glasovanje ponovi. Rezultat glasovanje se navede v zapisnik, pri čemer mora biti razvidno število glasov »za« in »proti«. Imen glasovalcev se ne navaja, razen če kateri od članov tega izrecno ne zahteva. 53. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar ali strokovni delavec občinske uprave in predsednik nadzornega odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja. Oba podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanje. 6. Zapisnik 54. člen O seji nadzornega odbora se piše skrajšan zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o opravljenem delu, udeležencih seje, spremembah in dopolnitvah dnevnega reda, razpravljavcih in sprejetih in sprejetih sklepih, izidu glasovanje. Izvodu zapisnika za arhiv se priloži gradivo, ki je bilo predloženo oz. obravnavano na seji. Na izrecno zahtevo razpravljavca se v zapisnik vnese njegova dobesedna razprava. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 338 Za pripravo zapisnika skrbi tajnik občine, ki lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oz. predsedujoči in zapisnikar. 55. člen Zapisnik se dostavi skupaj z vabilom in sklepi nadzornemu odboru, prav tako pa županu občine. 56. člen Zapisniki in vse gradivo se hrani v arhivu občinske uprave. Za arhiviranje in roke hranjenja gradiva se uporabljajo predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno gradivo. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. 57. člen Člani nadzornega odbora imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji nadzornega odbora, občinskega svet, odborov in komisij in ki se hranijo v občinski upravi. IV. Financiranje nadzornega odbora in razpolaganje s finančnimi sredstvi 58. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. V proračunu Občine Benedikt se predvidijo sredstva za izvajanje rednih nalog, za opravljanje časovno in strokovno zahtevnejših nalog nadzora in sredstva za morebitno vključitev zunanjih izvedencev. 59. člen Odredbodajalec za porabo finančni sredstev nadzornega odbora je predsednik nadzornega odbora ali pooblaščeni član nadzornega odbora. V. Spremembe in dopolnitev poslovnika 60. člen Obrazloženo pobudo za spremembo oz. dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora. Spremembe in dopolnitev poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. VI. Prehodni in končni določbi 61. člen Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom se uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. 62. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Benedikt, št. 01103-007/2009-4, z dne 27.10.2009. 63. člen Ta Poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 01103-002/2016-5 Datum: 4. 2. 2016 Občina Benedikt Simona Zorko Repič, predsednica Nadzornega odbora OBČINA BLOKE 59. Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB in 110/11 - ZDIU12) in Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/2010 in 9/2012) je občinski svet Občine Bloke na svoji 9. redni seji, 4. 2. 2016, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BLOKE ZA LETO 2016 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Bloke za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 339 KONTO OPIS Predlog 2016 [4]n v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.841.277 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.462.897 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.228.777 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.098.527 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 100.750 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 29.500 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 234.120 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 28.520 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 600 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 15.000 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 141.900 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 48.100 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 40.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 40.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 338.380 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 338.380 741 PREJEIA SREDSI VA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSI EV PRORAČUNA 0 Fl/ROPSKF IINI.IP 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41 +42+43) 2.064.584 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 750.190 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 143.240 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 21.220 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 577.130 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0 409 REZERVE 8.600 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 597.015 410 SUBVENCIJE 30.000 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 354.460 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 58.570 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 153.985 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 682.200 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 682.200 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 35.179 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 25.000 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 10.179 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -223.307 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 340 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -223.307 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 223.307 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 350.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59 .členu zakona o varstvu pred požari (Uradni list RS,št. 71/93, 87/01 in 110/02); • prihodki od turistične takse; • prihodki iz naslova okoljska dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov; • prihodki iz naslova okoljska dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda; • prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest; • prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene;; • prispevki občanov za izgradnjo komunalne infrastrukture. Namenski prihodki, ki niso bili porabljeni v tekočem letu se prenesejo v proračun za naslednje leto. 4. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, če nastanejo za to utemeljeni razlog, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2016-2019, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji. Župan odloča o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke na postavki, kjer pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke. 5. člen Proračunskim uporabnikom se sredstva tekočih transferov dodeljujejo mesečno oziroma v skladu s pogodbo. Če višina sredstev za posameznega proračunskega porabnika ne presega 5.000 € se sredstva lahko dodelijo v enkratnem letnem znesku v skladu z likvidnostjo proračuna. 6. člen Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost, ji je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za projekte, sofinancirane iz skladov EU. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, razen v primeru, če gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov. 8. člen Proračunski skladi je: 1. račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 0,2 % skupno doseženih prihodkov tekočega proračunskega leta. Izločanje v rezerve preneha, ko višina skupno doseženih sredstev proračunske rezerve doseže 1,5 % vseh proračunskih sredstev. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 46. člena ZJF župan in o tem obvesti občinski svet. 4. Posebnosti upravlanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 341 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2016 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do višine 1.500 €. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 zadolži v skladu z zJf. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Bloke, v letu 2016 ne sme preseči z zakonom določenega zneska. 11. člen Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica občina se lahko v letu 2016 zadolžijo samo s soglasjem ustanovitelja oziroma soustanovitelja. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobje začasnega financiranja občine Bloke v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati takoj. Objavi pa se Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0004/2016 Datum: 4. 2. 2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 60. Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Bloke Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08, Odl. US: Up-2925/07-15, U-l-21/07, 76/08, 79/09 in 51/10), Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006) ter 6. in 15. člena Statuta občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) je Občinski svet Občine Bloke na svoji 9. redni seji dne 4.2.2016 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEVIZ PRORAČUNA OBČINE BLOKE I. Splošne odločbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji, merila in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za programe in projekte drugih društev, ki jih iz občinskega proračuna sofinancira občina Bloke. 2. člen Praviloma se sofinancirajo naslednje vsebine: • dejavnost registriranih drugih društev ( upokojenska, mladinska in druga društva...) v občini Bloke, ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa, humanitarnih dejavnosti in kmetijstva; • udeležba drugih društev na krajevnih, občinskih, območnih, medobčinskih prireditvah ali aktivnostih; • izobraževanje strokovnih kadrov za delo na tem področju; • prireditve in akcije, ki so pomembne za populacijo, ki jo drugo društvo v svoji dejavnosti zastopa; • drugi programi in projekti drugih društev, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost in koristnost občini Bloke. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Bloke. 3. člen Komisija za potrditev izbora programov in predloga delitve razpoložljivih sredstev za sofinanciranje programov in projektov, občinska uprava in predlagatelji programov oziroma projektov, se pri pripravljanju sprejemanju in izvajanju odločitev o izbiri projektov in programov, ravnajo po pogojih in merilih, ki so sestavni del tega pravilnika. II. Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev 4. člen Izvajanje programov in projektov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika so druga društva, ki ne spadajo v področje turizma, kulture, športa, humanitarnih dejavnosti in kmetijstva. 5. člen Izvajalci programov na področju drugih društev in programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirana v skladu z zakonom o društvih, za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev; • da imajo sedež v občini Bloke, oz. delujejo na njenem območju in je najmanj 10 % registriranih članov društva iz občine Bloke; • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih; • da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov; • da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih prireditvah, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, • da dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost. III. Postopek pridobivanja sredstev 6. člen Višina sredstev za izvajanje programov se določi v proračunu občine Bloke. Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan na spletni strani občine Bloke. 7. člen Postopek javnega razpisa in dodeljevanja finančnih sredstev izvajalcem (drugim društvom) poteka po naslednjem zaporedju: • imenovanje komisije za pripravo predloga razdelitve sredstev; • priprava in objava javnega razpisa za zbiranje predlogov programov in projektov drugih društev (v nadaljnjem besedilu:javni razpis); • zbiranje predlogov; Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 342 ocenjevanje prispelih predlogov; obravnava in potrditev predlogov; obveščanje predlagateljev o odločitvi; sklepanje pogodb; spremljanje izvajanja pogodb; obravnava poročil o projektih in programih ter oceno skladnosti s pogodbami izvajalcev. 8. člen Javni razpis mora vsebovati: navedbo naročnika, področja dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja, merila za dodelitev sredstev, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti, določitev obdobja za porabo sredstev, način dostave predlogov programov in projektov, informacijo o razpisni dokumentaciji, navedbo pooblaščenih za dajanje informacij, višino finančnih sredstev, rok za oddajo vlog, rok v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu razpisa. Rok ne sme biti krajši od enega meseca in daljši od dveh mesecev. 9. člen Odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog oz. predlogov programov in projektov drugih društev s predlogom izbora programov in projektov ter določitev predloga višine financiranja oziroma sofinanciranja opravi tri članska komisija, ki jo imenuje župan. Direktor občinske uprave v 30 dneh po končanem razpisu s sklepom obvesti vse prijavljene o izidu razpisa. Zoper ta sklep je možen ugovor županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana o ugovoru je dokončna. 10. člen Z izbranim društvom sklene župan pogodbo o sofinanciranju. Pogodba vsebuje: naziv in naslov društva, navedbo programa, ki se sofinancira, višina dodeljenih sredstev in proračunska postavka, način financiranja, način nadzora, določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe sredstev, • druga določila, pomembna za izvedbo sofinanciranja programa. Društva morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih razdobjih, določenih s pogodbo Občinski upravi predložiti poročilo o izpolnitvi prevzetih obveznosti v skladu s pogodbo. Izvajanje programov spremlja Občinska uprava. V kolikor društva ne izpolnjujejo obveznosti določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva, že prejeta sredstva pa morajo vrniti v občinski proračun, skupaj z zakonsko predpisanimi obrestmi. IV. Merila in kriteriji 11. člen Po izboru programov za sofinanciranje se upoštevajo - poročila društva o delu v preteklem letu 5 točk - program dela društva za tekoče leto 5 točk ŠTEVILO ČLANOV S PLAČANO ČLANARINO - do 10 članov 5 točk - od 11 - 20 članov 10 točk - od 21 - 50 članov 20 točk - od 51 - 100 članov 30 točk - od 101 - 150 članov 40 točk - od 151 - 200 članov 50 točk - nad 201 član 60 točk Za društva, ki nimajo sedeža v Občini Bloke se upošteva število članov, ki so občani občine Bloke, če imajo najmanj 10 % registriranih članov društva iz občine Bloke; - društva s sedežem v občini Bloke 20 točk - Društva, ki nimajo sedeža v občini Bloke, če izkažejo, da je več kot 10 % registriranih članov društva iz območja občine Bloke 5 točk - Strokovni izlet ekskurzija (največ 2 ekskurziji na leto) 10 točk - Organizacija predavanja za svoje člane - upoštevajo se do 3 predavanja na leto 5 točk - Organizacija in izvedba ureditve objektov kulturnega dediščine, oziroma ureditev tematske poti 20 točk/projekt - organizacija tradicionalne prireditve v občini Bloke 30 točk/prireditev - sodelovanje na tradicionalni prireditvi 10 točk/prireditev - organizacija prireditve v občini Bloke 20 točk/ prireditev - izdaja glasila, biltena, zloženke - predstavitev društva in kraja 20 točk - izvedba projekta »Starejši za starejše« 40 točk - obisk starejših članov ob Novem letu 10 točk Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 343 - sodelovanje v akcijah SPV 10 točk NAGRADA ZA JUBILEJ, OBLETNICO za 5. obletnico 5 točk za 10. obletnico 10 točk za 15. obletnico 15 točk za 20. obletnico 20 točk za 25. obletnico 25 točk za 30. obletnico 30 točk za 35. obletnico 35 točk za 40. obletnico 40 točk Programi so ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov, prispelih na javnih razpis. V. Končna določba B. Uporaba dvorane za tekmovanja 1. Uporaba dvorane za športna tekmovanja, če na tekmovanjih sodelujejo društva in klubi iz Občine Bloke, ter društva, ki izvajajo letni program športa v občini Bloke. Površina: cela dvorana EUR/uro Tekmovanje otrok iz OS 15,00 Ostali 30,00 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Glasilu slovenskih občin. Številka: 419-001/2016 Datum: 4. 2. 2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 61. Sklep o cenah uporabe dvorane bloški smučar Na podlagi 11. Člena Pravilnika o uporabi dvorane Bloški smučar in 15. člena Statuta občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) je občinski svet občine Bloke na svoji 9. redni seji dne 4. 2. 2016 sprejel SKLEP O CENAH UPORABE DVORANE BLOŠKI SMUČAR 1. člen S tem sklepom se določijo cene za uporabo dvorane Bloški smučar (v nadaljevanju dvorane). A. Uporaba dvorane za vadbo 1. Uporaba dvorane za izvajanje programa izobraževanja in vzgoje šoloobveznih in predšolskih otrok iz za Osnovne šole Toneta Šraja Aljoša je brezplačna. 2. Uporaba dvorane za športna društva in klube, ki izvajajo letni program športa v občini Bloke, in druga društva in rekreativne skupine, ki imajo sedež v občini Bloke. Površina EUR/uro Cela dvorana 10,00 2/3 dvorane 8,00 1/3 dvorane 6,00 Nove cene se uporabljajo od 1.9.2016 dalje. 3. Uporaba dvorane za uporabnike izven občine Bloke. Površina EUR/uro Cela dvorana 40,00 2/3 dvorane 30,00 1/3 dvorane 20,00 2. Uporaba dvorane za športna tekmovanja ostalih društev, klubov in skupin ter drugih pravnih in fizičnih oseb. Površina: cela dvorana EUR/uro Tekmovanje otrok iz OŠ 30,00 Ostali 60,00 Cena vsebuje najem celotne dvorane, garderob s tuši, ter delovanje semaforjev in ozvočenja. C. Uporaba dvorane za prireditve Površina za ogled prireditve se ne pobira vstopnina EUR/dan za ogled prireditve se pobira vstopnina EUR/dan Cela dvorana 200,00 400,00 Dvorano za prireditve pripravi upravljavec (zaščita parketa, priprava tribun in stolov po dogovoru) D. Uporaba dvorane nad knjižnjico_ CELA DVORANA Uporaba dvorane za komercialne namene EUR/uro Otroci iz OŠ 5,00 ostali 10,00 E. Najem konferenčne dvorane v dvorani bloški smučar CELA DVORANA EUR/DAN Skupine do 50 oseb 100,00 Cena vsebuje pripravo dvorane za konference oziroma sestanke in skupinsko vodenim ogledom muzeja Bloški smučar. F. Uporaba druge opreme 1. Prireditveni oder (do 60 m2) 6 EUR/m2 Cena velja pri naročilu najmanj 18 m2 odra. 2. Ozvočenje in osvetlitev 25 EUR/uro Cena zajema postavitev in upravljanje v času prireditve. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 344 2. člen V ceniku za uporabo dvorane so cene določene brez DDV. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671-0002/2016 Datum: 4. 2. 2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 62. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 16. člena Statuta Občine Bloke Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) in 21. in 213. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 92/05, 93/05, 111/05, 120/06, 126/07, 108/09 IN 110/13) je Občinski svet Občine Bloke na 9. redni seji dne 4. 2. 2016 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen S tem sklepom pridobijo zemljišče v lasti občine Bloke: PARCELA ST. KATASTRSKA OBČINA ID ŠTEVILKA DELEŽ 207/14 1667 - Hiteno ID 6390296 1/1 193/4 1667 - Hiteno ID 6390298 1/1 193/6 1667 - Hiteno ID 6390301 1/1 353/12 1667 - Hiteno ID 6205224 1/1 186/6 1667 - Hiteno ID 6390290 1/1 186/8 1667 - Hiteno ID 6390292 1/1 576/22 1667 - Hiteno ID 6205176 1/1 578/24 1667 - Hiteno ID 6205169 1/1 578/26 1667 - Hiteno ID 6205166 1/1 187/4 1671 - Gradiško ID 6282767 1/1 483/2 1671 - Gradiško ID 6350271 1/1 441/2 1671 - Gradiško ID 6350225 1/1 455/2 1671 - Gradiško ID 6350249 1/1 421/31 1671 - Gradiško ID 6350217 1/1 79/7 1689 - Benete ID 6271543 1/1 79/10 1689 - Benete ID 6271541 1/1 584/7 1668 - Zales ID 6427881 1/1 820/7 1668 - Zales ID 6385480 1/1 821/2 1668 - Zales ID 6385457 1/1 820/9 1668 - Zales ID 6385481 1/1 741/4 1668 - Zales ID 6385473 1/1 741/6 1668 - Zales ID 6385471 1/1 1084/0 1668 - Zales ID 6385466 1/1 1086/0 1668 - Zales ID 6385449 1/1 743/4 1668 - Zales ID 6385477 1/1 743/6 1668 - Zales ID 6385476 1/1 273/0 1686 - Strmca ID 6214868 1/1 428/2 1693 - Topol ID 6435562 1/1 489/23 1693 - Topol ID 6435570 1/1 489/18 1693 - Topol ID 6435567 1/2 489/20 1693 - Topol ID 6435574 1/2 109/3 1694 - Ravne pri Topolu ID6409292 1/1 status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Bloke. 2. člen Nepremičnine navedene v 1. členu tega sklepa pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa izda po uradni dolžnosti občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le - ta pošlje pristojnemu sodišču v izvršitev, kjer se v prvem členu navedenih nepremičninah zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Bloke. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0003/2016 Datum: 4. 2. 2016 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 62. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugi javnih površinah v Občini Črna na Koroškem Na podlagi 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - Odl.US; Zces-1, 46/15), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - uradno prečiščeno besedilo), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 345 79/09 in 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/10 ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, 29/11 - UPB, 21/13, 111/13, 74/14 - odl.US in 92/14 - odl. US), ter 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07, 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 8. redni seji dne 17.12.2015 sprejel ODLOK O OBČINSKIH JAVNIH CESTAH TER DRUGI JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok na območju Občine Črna na Koroškem določa: • občinske ceste na območju Občine Črna na Koroškem in postopek njihove kategorizacije; • upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih; • ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev; • postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne površine in zagotavljanje njihovega varstva; • inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka; • druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin. 2. člen (pristojni organ) Izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je v pristojnosti občinske uprave -režijskega obrata. V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste in pravila cestnega prometa. 3. člen (javne ceste in javno dobro) (1) Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom. (2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku. 4. člen (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok. 5. člen (druge javne površine) (1) Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra v lasti občine in ne sodijo med ceste v smislu Zakona o cestah ter jih delno ali v celoti ne vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Druge javne površine so praviloma parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun. (2) Kot druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, začasno, do ureditve v skladu s prostorskimi akti, na podlagi ustreznega pravnega akta, uporabljajo za javne namene. 6. člen (smiselna uporaba zakona) Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih. Občinske ceste I. Kategorizacija občinskih cest 7. člen (občinske ceste) Občinska cesta je cesta, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Namenjena je povezovanju naselij občin s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini. 8. člen (kategorizirane občinske ceste) (1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (JK). (2) Lokalne ceste v Občini Črna na Koroškem se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne krajevne ceste in krajevne ceste. 9. člen (nekategorizirane prometne površine) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisi, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec. 10. člen (postopek kategorizacije občinskih cest) (1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju besedila: občinski svet) z odlokom na predlog župana(je). (2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 11. člen (spremembe kategorizacije občinskih cest) (1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 10. člena. (2) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana(je). (3) Spremembe kategorizacije občinskih cest se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 346 (4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu. (5) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti, strokovne službe občine ter zainteresirane pravne in fizične osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. (6) Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo, kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. 12. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščena. 13. člen (opustitev občinske ceste) (1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. Občinska cesta ali njen del se lahko opusti tudi v primeru, ko ni več potrebna. (2) Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste. (4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana(je). 14. člen (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) (1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med kategorizirane občinske ceste. (2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med kategorizirano občinsko cesto pod pogojem, da je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, da ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest in da se njen prenos opravi brezplačno ter je za to jasno izražen javni interes, kar za vsako posamezno cesto potrdi občinski svet z ustreznim sklepom. (3) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za gozdne ceste. (4) O prenosu nekategoriziranih cest in gozdnih cest med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana(je), njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 10. člena tega odloka. 15. člen (turistične, planinske in druge poti) (1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku. (2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena. (3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov. 16. člen (opredelitev javnih poti) (1) Kategorija javne poti določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru, ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v prostoru. (2) Kot občinska javna pot se lahko kategorizira vsaka dostopna cesta znotraj naselja ali povezava med naselji, ki: • izkazuje javno rabo in interes in • tehnično ustreza nemotenemu odvijanju prometa (širina vozišča najmanj 3,5 m, v utrjeni makadamski ali boljši izvedbi) ter izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: 1. predstavlja povezavo naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjuje predpisanih meril za lokalno cesto; 2. je znotraj naselja oziroma v posameznem območju občine njena pretežna funkcija dostop do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne ali individualne gradnje, t.j. ne manj kot dve stalno naseljeni hiši oziroma dostop do blokov, industrijske cone, nakupovalni in drugi centri); 3. predstavlja dostopno cesto do objektov turističnega pomena; 4. predstavlja drugo dostopno cesto do objektov občega pomena (vodno zajetje ipd.). II. Način izvajanja javne službe 17. člen (opredelitev javne službe) Javna služba obsega naslednje storitve: • pregledniško službo; • redno vzdrževanje prometnih površin; • redno vzdrževanje bankin; • redno vzdrževanje odvodnjavanja; • redno vzdrževanje brežin; • redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme; • redno vzdrževanje cestnih naprav; • redno vzdrževanje vegetacije; • zagotavljanje preglednosti; • redno vzdrževanje cestnih objektov ter naprav na drugih prometnih površinah; • intervencijske ukrepe; • zimsko službo. III. Graditev občinskih cest 18. člen (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) (1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. (2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 347 občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. 19. člen (projektiranje občinskih cest) (1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s prostorskim aktom in s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja ter potrebna zmogljivost za vse vrste prometa. (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa. (3) Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. 20. člen (obveznost usklajenega projektiranja) (1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi graditev druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena, ki ne služi občinski cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija obsegati tudi rešitve druge gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena. (2) Usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka tega člena vodi občinska uprava. (3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena krije upravljavec posamezne gospodarske javne infrastrukture državnega pomena. 21. člen (pridobitev zemljišč) (1) Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravice ta pravica odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. (2) Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega odloka, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenim v Zakonu o urejanju prostora. (3) Če je bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah, kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost. 22. člen (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. 23. člen (priključki na občinsko cesto) (1) Priključki nekategoriziranih cest ter individualni priključki na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo v skladu z veljavno zakonodajo in le s soglasjem upravljavca občinskih cest. (2) Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več dodatnih priključkov na občinsko cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih, ekonomskih, naravovarstvenih razlogov ali zaradi varstva kulturne dediščine. (3) Priključke na občinsko cesto se lahko izvaja na naslednji način: • preko bankine, • preko cestnega robnika, • preko obcestne zelenice, • preko pločnika, • preko avtobusnih postajališč. (4) Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze, ki nista v isti višini kot vozišče, je treba prehod z višine pločnika oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti s tipskimi uvoznimi elementi tako, da se prvotna višina pločnika oziroma kolesarske steze ohranja tudi na mestu priključka. 24. člen (obvezna prilagoditev priključka) (1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na priključku ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni vzdrževan, občinska uprava (režijski obrat) samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega organa ali pristojni inšpekcijski organ samostojno z upravno odločbo odredita njegovo prometno tehnično prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. (2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na župana(jo). 25. člen (ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitve priključka) (1) Občinska uprava (režijski obrat) ali pristojni inšpekcijski organ lahko z odločbo ukine priključek na občinsko cesto v primeru, da se ne izvede prilagoditev priključka v skladu z odločbo iz prejšnjega člena. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava (režijski obrat) z odločbo ukine ali spremeni prometno ureditev na priključku na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Strošek nadomestnega priključka krije občina. (3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na župana(jo). 26. člen (gradnja avtobusnih postajališč) (1) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju z občinskim inšpektorjem pristojnim za ceste ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda soglasje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne ceste. Če ugotovi, da za Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 348 tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče soglasje. (3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov. (4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste. 27. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) (1) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 5 (pet) delovnih dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. (2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 30 (trideset) dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oz. rekonstrukcijo ceste. 28. člen (koncesija za gradnjo občinske ceste) Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. Koncesija se podeli skladno z zakonom. IV. Upravljanje občinskih cest 29. člen (upravljavec občinskih cest) (1) Upravljavec občinskih cest je občinska uprava (režijski obrat) Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: upravljavec občinske ceste). (2) Občinska uprava (režijski obrat) upravlja tudi z nekategoriziranimi in drugimi prometnimi površinami, ki se uporabljajo za javni cestni promet. 30. člen (plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest) (1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet na predlog župana(je). (2) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki so potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu. 31. člen (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava (režijski obrat), pristojen za gospodarske dejavnosti in urejanje prostora. Te obsegajo zlasti: • izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; • naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; • naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; • izvajanje postopkov za oddajanje gradbenih in vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa; • izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest; • naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; • vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; • organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov; • spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Črna na Koroškem; • naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; • izdajanje soglasij ter projektnih pogojev, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; • priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov; • izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. • 32. člen (financiranje občinskih cest) (1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Črna na Koroškem ter iz drugih virov. (2) Občinski svet Občine Črna na Koroškem lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. (3) Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. V. Vzdrževanje občinskih cest 33. člen (odgovornost za stanje občinskih cest) (1) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje). (2) Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe. (3) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja občinska uprava (režijski obrat) po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 349 34. člen (elementi koncesijskega akta) (1) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 27. člena sprejme župan(ja) na predlog občinskega sveta. (2) Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom občine določeno drugače. (3) O izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene župan(ja). (4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah. 35. člen (vzdrževanje križišč in križanj) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, je pristojna občinska uprava. 36. člen (vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa) (1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet. (2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na državno cesto je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. 37. člen (čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb) (1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi: • območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja; • obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb; • območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave. (2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest lahko pristojni organ začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste. VI. Varstvo občinskih cest 38. člen (varovalni pas ob občinski cesti) (1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. (2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa. (3) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa. (4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 25. členom tega odloka. (5) Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče, znaša: • za lokalne ceste (LC) 4 m, • za javne poti (JP) 3 m. (6) Opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na občinsko cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na njej, je dovoljeno le s soglasjem pristojnega občinskega organa. (7) V nobenem primeru pa ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki se od roba cestišča nahaja 1,0 m. (8) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, ki so drugače urejena s prostorskimi akti. 39. člen (opravljanje del ob in na občinski cesti in posebna uporaba javne površine) (1) Soglasje pristojne občinske uprave (režijskega obrata) je potrebno tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja: • postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; • ureditev gradbišč; • začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala; • izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev; • postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja; • zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev; • prekopavanje, spodkopavanje in opravljanje drugih del, postavitev ali napeljava nadzemnih telefonskih, telegrafskih in drugih kabelskih vodov, nizkonapetostnih električnih oziroma napajalnih vodov, kanalizacije, vodovoda in drugih podobnih naprav. (2) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna. Če se pločnik nahaja ob državni cesti, je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. (3) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo soglasja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev. (4) Soglasje pristojnega občinskega organa je potrebno za podiranje dreves, spravljanje lesa ali opravljanje izkopov, vrtanje ali druga dela na občinski cesti ali na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja. (5) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del ali izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti ali na zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 350 poškodujejo ali ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ali ovira in ogroža ali ki bi lahko ovirala in ogrožala promet na cesti. (6) Za izvedbo delne ali popolne zapore občinske ceste je potrebno soglasje pristojnega občinskega organa. 40. člen (omejitev uporabe občinske ceste) (1) Upravni organ lahko z odločbo začasno, največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo občinske ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi), če je občinska cesta v takem stanju: • da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, • da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste, ali • če to terjajo utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti). (2) Upravni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj 7 (sedem) dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj 3 (tri) dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti. (3) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, določi župan(ja). (4) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi vzdrževalec in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Vzdrževalec in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi upravni organ. 41. člen (obveznost plačila komunalnega prispevka) Za priklop naj javno cesto se plača predpisan komunalni prispevek po Odloku o komunalnem prispevku. 42. člen (posebni parkirni prostori) (1) Občinski svet lahko določi varovane parkirne prostore ter druge posebne parkirne prostore, za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje parkirnina. Upravljanje takih parkirišč se obravnava kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, pri čemer se varovanje parkirišč izvaja preko podelitve koncesije osebi zasebnega prava, pobiranje parkirnine na drugih posebnih parkirnih prostorih pa se izvaja v režiji. Tarife in pogoji upravljanja se uredijo na podlagi koncesijskega akta oziroma odloka o javni službi v režiji. (2) Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih ter fizičnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti in tarife za njihovo uporabo lahko določi župan(ja), ki tudi odda te prostore v uporabo s pogodbo v postopku, določenim z zakonom. Postopek oddaje vodi pristojni organ. (3) Rezervirane parkirne prostore za potrebe avtošol, postajališč za avto taksi vozila, rezervirane parkirne prostore za invalide in druge posebne parkirne prostore (npr. za službene potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika lahko določi občinska uprava (režijski obrat). Razmerja se uredijo s pogodbo. (4) Občina lahko zaračuna takso oziroma drugo obliko plačila (npr. parkirnina) za parkiranje na za ta namen določenih javnih površinah. Parkirne površine, vrsta in način določitve, se določijo s posebnim odlokom. 43. člen (rezervirani parkirni prostori za invalide) (1) Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko osebni. Osebni parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča invalidne osebe, ki sama upravlja prilagojeno motorno vozilo, če prebivališče take osebe ne razpolaga s funkcionalno površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti, na podlagi izdanega soglasja pristojnega organa. (2) Na vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje občinske takse in stroškov ureditve in vzdrževanja. (3) Občinski svet lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določb tega člena. 44. člen (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) (1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih cestah, ta organ na podlagi postopka, določenega z zakonom, odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti. (2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka, se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan(ja). (3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti, je potrebno soglasje pristojnega organa. 45. člen (prehod za vozila) (1) Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka za prehod vozil, v primeru, da mora pri tem prečkati javni pločnik ali, da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi soglasje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka. (2) Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila. VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah 46. člen (izdaja soglasja za zaporo občinske ceste) (1) Vloga za delno ali popolno zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 (petnajst) dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj soglasja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 351 koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami. (2) Soglasje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava (režijski obrat) in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji soglasja mora občinska uprava (režijski obrat) obvestiti policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja cest, na katero se soglasje nanaša. (3) S soglasjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. (4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti, se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. (5) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. (6) Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo, pristojno občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj 3 (tri) dni pred prvo zaporo ceste ter javnost na krajevno običajen način. 47. člen (prometna signalizacija na občinskih cestah) (1) Občinske ceste morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, kot to določa veljavna zakonodaja. (2) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinska uprava (režijski obrat). Občinska uprava (režijski obrat) ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. 48. člen (obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) (1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja v varovalnem pasu ceste dovoljeno le v skladu z občinskimi akti. Občinska uprava (režijski obrat) lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija, oziroma če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi, zgrajeni v varovalnem pasu občinske ceste. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. (2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, se ob občinskih cestah v naselju lahko postavijo le izven preglednega polja, pregledne berme in območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije ter le s soglasjem občinske uprave (režijski obrat). 49. člen (prometna ureditev na posameznih območjih) (1) O določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene hitrosti, odloča občinski svet z odlokom. (2) Z odlokom iz prvega odstavka se župana(jo) pooblasti, da za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih. (3) Ob sprejemanju ukrepov, za katere je župan(ja) pooblaščen s predpisom o varnosti v cestnem prometu v naseljih, je dolžna določiti tudi potrebno prometno signalizacijo, kar je pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma večjih spremembah prometnega režima. 50. člen (investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist) (1) Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na občinskih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo občinske ceste. (2) Po izvedbi investicijskih vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka, mora izvajalec del najkasneje v roku 30 (trideset) dni po končanju del, podati pristojnemu organu izjavo o dokončanju del. Po prejemu izjave o dokončanju del ali po poteku roka iz prejšnjega stavka, pristojni organ z izvajalcem del in odgovornim nadzornikom del opravi pregled izvedenih del. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo z zapisnikom. (3) Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije občinske ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo občinske ceste. (4) Ob delih iz prejšnjega odstavka se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije občinske ceste. (5) Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost. (6) Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov ali med njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic. Za tovrstna vzdrževalna dela se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvedbi investicije. (7) Če se rekonstrukcijska dela, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno korist, izvajajo pod prometom, mora načrt organizacije gradbišča obsegati tudi elaborat zapore ceste, ki vsebuje prikaz načina in poteka začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni izdano soglasje iz devetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost občinske ceste. (8) Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist mora izvajalec del najkasneje v roku 30 (trideset) dni po končanju del podati upravljavcu ceste izjavo o dokončanju del, na podlagi katere upravljavec ceste opravi pregled izvedenih del. Če izvajalec del izjave o dokončanju del ne poda v roku iz prejšnjega stavka, Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 352 upravljavec ceste v roku 5 (petih) dni po preteku 30 (trideset) dnevnega roka opravi pregled izvedenih del. (9) Po opravljenem pregledu pristojni organ zapisniško odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda soglasje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti. Vzdrževanje drugih javnih površin I. Gospodarska javna služba 51. člen (opredelitev javnih površin) (1) Kot javne površine, ki jih po tem odloku ureja občinska uprava (režijski obrat), se štejejo nekategorizirane občinske javne poti, ki jih ne opredeljuje Odlok o kategorizaciji občinskih cest, javna parkirišča, rezervirani in posebni parkirni prostor ter druge javne površine, ki predstavljajo javno dobro in so v upravljanju Občine Črna na Koroškem, ne glede na lastninsko pravico. (2) Kot javno površino po tem odloku se obravnava tudi prostor nad javnimi površinami iz prejšnjega odstavka tega člena. 52. člen (javne površine) Javne površine po tem odloku, ki sodijo v obseg javne službe, so: • javne poti, • ulice, pločniki, trgi, ki so pretežno namenjeni pešcem, • peš poti in površine za pešce, • podhodi, nadhodi, pasaže, • javna otroška igrišča, • javna športna igrišča, • tržnice in • površine ob spomeniških in zgodovinskih objektih, • skupaj z urbano, prometno in drugo opremo, ki je namenjena uporabnikom teh površin. 53. člen (gospodarska javna služba) Vzdrževanje drugih javnih površin se izvaja v okviru občinske uprave - režijskega obrata. 54. člen (vsebina javne službe) (1) Izvajanje javne službe in vzdrževanje javnih površin obsega: 1. vzdrževanje javnih prometnih površin oziroma trgov in ulic ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih; 2. čiščenje, pometanje in pranje javnih cest ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih; 3. vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov oziroma javnih površin, zlasti pa: • negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat; • zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin oziroma ogrožajo zdravje ljudi; • varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami; • čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih nezgod; • vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme; • postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah; 4. tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc; 5. priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim organom. (2) Izvajalec ureja in vzdržuje tudi tiste površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo površino, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente mestne opreme na teh površinah. (3) Služba obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih. (4) V to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah. 55. člen (financiranje javne službe in njen letni plan) (1) Služba se financira iz proračuna, v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora biti v planu podan ločen prikaz predvidenih rednih vzdrževalnih del ter obnovitvenih del. (2) Z letnim planom se določa obseg opravljanja dejavnosti po posameznih njenih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil. 56. člen (javno dobro) Javni parki, javna igrišča in druge javne površine, ki so predmet obravnave po tem poglavju odloka, so javno dobro v lasti občine in jih nihče ne more odtujiti, niti jim spreminjati namembnost brez odločitve občinskega sveta. 57. člen (javna pooblastila) Pristojni organ določa pogoje in daje soglasja za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec. 58. člen (kataster drugih javnih površin) (1) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Črna na Koroškem in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. (2) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«). (3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je občinska uprava prosilcem dolžna posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, se slednjemu posreduje Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 353 brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja, pa se prosilcem zaračunavajo stroški, skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. II. Javna snaga 59. člen (prireditve na prostem) (1) Organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, mora v času trajanja prireditve opremiti prireditveni prostor z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, ki jih najame pri izvajalcu javne službe za zbiranje odpadkov. V primeru, da se na prireditvi pričakuje več kot 500 udeležencev, mora zagotoviti prostor za zabojnike za: odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz stekla, odpadno plastično in kovinsko embalažo ter embalažo iz sestavljenih materialov in za mešane komunalne odpadke. (2) Po končani prireditvi ali najkasneje v 12 urah po koncu prireditve je dolžan organizator prireditve poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti, in prepustiti zbrane odpadke izvajalcu javne službe zbiranja najkasneje v 24 urah. (3) Če organizator prireditve v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi čiščenja, občinski inšpektor odredi, da to opravi pooblaščeni izvajalec javne službe zbiranja na stroške organizatorja prireditve. 60. člen (javne površine) (1) Izvajalec javne službe na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanje z odpadki dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe. (2) Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi. 61. člen (odgovornost za javno snago) (1) Če izvajalec vzdrževanja oziroma upravljavec površine oziroma objekta ne zagotovi čistoče skladno s predhodnim členom, lahko pristojni nadzorni organ odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu. (2) V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil. III. Varovanje drugih javnih površin 62. člen (namembnost) (1) Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka in veljavne zakonodaje, mogoče pridobiti posebno pravico uporabe. (2) Brez soglasja župana(je) ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine. (3) Na javnih površinah, ki niso temu namenjene, je zlasti prepovedano: • vožnja in parkiranje motornih vozil; • postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala; • prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki; • lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej; • poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov parkovne opreme; • obešati plakate in druge napise na drevje ali pa na za to nepredvidena mesta oziroma objekte; • z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti ali onesnažiti javno površino; • odvajati na javno površino vodo, odplake ali druge tekočine; • voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo javno površino; • metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke, druge človeške iztrebke ali druge odpadke ter na takšen način povzročiti onesnaženje javne površine. (4) Na javnih površinah je - razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj - posebej prepovedano voditi: 1. govedo, konje, drobnico in druge domače ali delovne živali; 2. pse brez povodca. (5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, lahko pristojni organ s soglasjem dovoli vodenje živali po javnih površinah. Soglasje se izda, če je zagotovljena varnost preostalih uporabnikov javnih površin ter primerno ravnanje in oskrba živali. Z izdanim soglasjem se lahko določijo tudi pogoji, pod katerimi se dovoli vodenje živali po javnih površinah. (6) Soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda, če prosilec zagotovi pogoje, da pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega onesnaženja oziroma bo zagotovljeno takojšnje čiščenje v primeru onesnaženja ter pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega poškodovanja. 63. člen (urejanje površin v urbanih naseljih) (1) Skupne površine v uporabi lastnikov objektov v urbanih naseljih, ki jih za potrebe izvajanja tega člena in tega odloka predstavlja ureditveno območje občine, z izjemo kmetijskih in gozdnih površin na tem območju, morajo lastniki objektov urejati in vzdrževati skladno z ureditvijo, ki jo narekujejo prostorski akti, zlasti pa skladno z načrti ureditve zelenih površin. (2) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje v skladu z načrti ureditve zelenih površin in strokovnimi hortikulturnimi pravili. (3) Oseba iz drugega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti. 64. člen (varovanje drevja v urbanih naseljih, pogozdovanje in urejanje hudournikov ter deročih rek) (1) Drevja na urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez soglasja občinske uprave. Soglasje ni potrebno za sekanje sadnega in nizkega okrasnega drevja. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 354 (2) Soglasje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja. (3) Soglasje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ. (4) Za izdajo soglasja za posek drevesa ni potrebno mnenje iz drugega odstavka v primerih, ko drevo ali nasad nista posebej zaščitena in ne rasteta na meji funkcionalne površine objekta ter gre istočasno za primer: • da s posekom soglašajo lastniki večinskega dela objekta, h kateremu funkcionalna površina pripada ali • da je posek utemeljen zaradi varovanja zdravja oseb. (5) Stroški poseka bremenijo: • na javnih površinah - proračun občine; • na funkcionalnih površinah objektov in na površinah v lastnini - lastnike objektov oziroma površin. (6) Vrsto in obseg del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek mora izvajalec del prilagoditi tako, da se zavaruje občinska cesta. 65. člen (odstranitev zapuščenih vozil) Neregistrirana vozila, ki niso izrabljena vozila po predpisih o varstvu okolja, ni dovoljeno puščati na javnih parkiriščih. Pooblaščena oseba občinskega nadzora z odločbo odredi odstranitev vozila v skladu z Odlokom o ravnanju z zapuščenimi vozili. 66. člen (neupravičena uporaba javnih površin) (1) Ob neupravičeni uporabi javne površine lahko pooblaščena oseba občinskega nadzora izda odločbo o: • takojšnji odstranitvi parkiranega vozila; • takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala. (2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem, kolikor ti nastanejo. 67. člen (urejenost površin) Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine, so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z ureditvijo, predpisano v prostorskih načrtih, skladno z načrti ureditve zelenih površin oziroma jih čistiti, hortikulturno urejati in vzdrževati tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje ali žive meje ne motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na občinske ceste ali dele cest ali druge javne površine, da na njih ni smeti ali drugih odpadkov ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od standarda urejenosti sosednjih površin. Izdajanje soglasij in dovoljenj 68. člen (postopek za izdajo soglasij) (1) Vlogi za izdajo soglasja za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priloži: • kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek ter • strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja ustrezne javne ceste. (2) Vlogi za izdajo soglasja mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti tudi: • projekt ali ustrezni del projekta oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine; • izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje) ter • strokovno mnenje izvajalca rednega vzdrževanja javne ceste oziroma javne površine. (3) V izdanem soglasju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše rok dokončanja del na javni površini, način zavarovanja gradbišča, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje. V soglasju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera, določi: • da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic; • da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje drugega odstavka sam, vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih, poskrbel za povrnitev javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje; • da mora prosilec po povrnitvi v prejšnje stanje pridobiti strokovno ekspertizo izvedenih del v obsegu, ki ga posebej določi pristojni organ. (4) Za večje posege v javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ s soglasjem zahteva preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo soglasja pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja. Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest. (5) Vlogi je potrebno, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti kopijo katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek parcele, na kateri stoji drevo ali nasad, soglasje lastnikov in sosedov, če je drevo na parcelni meji, ter po potrebi strokovno mnenje iz drugega odstavka 64. člena ali drug dokument, ki utemeljuje zahtevek. (6) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na upravljavca, na prvi stopnji z upravno odločbo pristojni organ, na drugi stopnji pa župan(ja), če ni v zakonu določeno drugače. (7) Upravljavec je pogoje za izdajo soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji, dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. Inšpekcijski in redarski nadzor 69. člen (opravljanje inšpekcijskega in redarskega nadzora) Uresničevanje določb odloka nadzira občinski inšpektor in občinski redar vsak v okviru svojih pristojnosti. Kazenske določbe Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 355 70. člen (prekrški) (1) Z globo v znesku 1.000 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: 1. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (23. člena); 2. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (38. člen); 3. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (38. člen); 4. brez soglasja postavi fasadne odre in ograje za zavarovanje gradbišč (39. člen); 5. brez soglasja uredi gradbišče (39. člen); 6. brez soglasja začasno deponira gradbeni in drugi material (39. člen); 7. brez soglasja izvede športno, kulturno ali drugo prireditev (39. člen); 8. brez soglasja postavi kioske, telefonske govorilnice, stojnice ali drugače širi gostinsko, trgovsko ali drugo poslovanje (39. člen); 9. brez soglasja zavaruje delovne in bivalne pogoje (39. člen); 10. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave, brez soglasja prekopava, spodkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z soglasjem (prvi odstavek 39. člena); 11. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (39. člen); 12. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti ali na zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki poškodujejo ali ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ali ovira in ogroža ali ki bi lahko ovirala in ogrožala promet na cesti (39. člen); 13. brez soglasja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste (39. člen); 14. ne spoštuje začasne prepovedi uporabe občinske ceste (40. člen); 15. ne spoštuje soglasja, s katerim mu je pristojni občinski organ dovolil uporabo občinske ceste (40. člen); 16. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (drugi odstavek 44. člena); 17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (46. člen); 18. da organizira kulturne, športne in druge prireditve in aktivnosti na prostem in mesto prireditve ne opremi z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke (59. člen); 19. da po končani prireditvi ali aktivnosti prireditelj prireditvenega prostora ne očisti in odpadke pripravi tako, da jih v 24. urah po zaključku priredite ali aktivnosti izvajalec javne službe ravnanja z odpadki lahko odpelje na odlagališče (59. člen); 20. če na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, ne namesti potrebnega števila košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih ne vzdržuje redno in sproti popravlja ter dotrajane nadomešča z novimi (60. člen); 21. če izvajalec javne službe ne vzdržuje stalne čistoče na javnih površinah, da ne namesti ustreznih tipiziranih posod za odlaganje odpadkov (60. člen); 22. če na površinah, ki jih vzdržuje, ne zagotovi stalne čistoče ter zagotovi rednega praznjenja tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki ne dogovori za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe (60. člen); 23. ravnanje v nasprotju z omejitvami 62. člena; 24. brez soglasja seče drevje na urbanih območjih (64. člen); 25. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 64. člena); 26. ravnanje v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišč v polju preglednosti (67. člen). (2) Z globo v znesku 200 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z globo v znesku 100 € se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena. Prehodne in končne določbe 71. člen (komisija za tehnično urejanje prometa) Župan(ja) imenuje in razrešuje izmed strokovnjakov člane Komisije za tehnično urejanje prometa, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest v 3 (treh) mesecih po uveljavitvi odloka. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu(ji), pristojnemu organu in drugim delovnim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev. 72. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 56/2012). 73. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-0007/2015 Datum: 17.12.2015 Občina Občine Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 356 64. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. , 94/07 - UPB-2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 - ZZLPPO in št. 127/06 - ZJZP, 38/10, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 -UPB-1, 49/06, 33/07 ZPNačrt, 57/08 -ZFO-1A, 70/08, 108/09 ZPNačrt, 48/12, 57/12 in 92/13: ZVO-1-NPB12, 56/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 - UPB , 21/13 in 111/13: ZP-1-NPB18) in 4. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,109/12), 11. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13), 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07, 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 8. redni seji dne 17.12.2015 sprejel ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER IZVAJANJU POSEBNIH STORITEV I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina in namen odloka) (1) Ta odlok za območje Občine Črna na Koroškem ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, 4. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev, 5. pravice in obveznosti uporabnikov, 6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 7. obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode, 8. prenos objektov in naprav v last in upravljanje, 9. posegi v prostor, 10. nadzor nad izvajanjem javne službe, 11. posebne storitve. (2) Namen odloka je: • zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe; • uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda; • zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora javne službe. (3) S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list Rs, št. 88/11). Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja. (4) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. (5) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: občina), odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe to storitev opravlja kot »posebno storitev«. (6) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ta odlok ne ureja. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest. 2. člen (pomen izrazov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja gospodarska javna služba in posebne storitve ali pomen, ki je s tem odlokom posebej opredeljen. 1. blato je odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav, vključno z blatom iz skupnih čistilnih naprav, odpadno blato iz greznic in nepretočnih greznic, odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso komunalne čistilne naprave, vključno z blatom iz nepretočnih greznic; 2. gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca; 3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov; 4. interna kanalizacija so vodi in naprave, ki so last lastnika objekta oziroma zemljišča, kjer nastaja odpadna voda in so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadne vode; 5. interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer, merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava; 6. izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo; 7. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; 8. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov; 9. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 357 do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti; 10. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda (ene ali več naprav) ne presega 50%, merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je večja od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav; 11. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi; 12. mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava manjša od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede na obremenitev več vrst: a) individualne male KČN, za enega priključnika, b) skupinske male KČN, za nekaj individualnih priključnikov skupaj, pri čemer obremenitev ne presega 50 PE, c) male KČN za del ali celotno naselje, pri čemer je obremenitev večja od 50 PE in ne presega 2.000 PE. 13. merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo ali v vode. Izvedeno mora biti skladno s predpisi; 14. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo; 15. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe; 16. obdelava blata so vsi postopki do končne dispozicije blata, skladno s predpisi; 17. obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; 18. odpadna voda je komunalna odpadna voda in/ali padavinska odpadna voda in/ali industrijska odpadna voda; 19. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo; 20. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode izražena v BPK5, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. En PE je enak 60g BPK5/dan; 21. posebne storitve so storitve izvajalca zaradi uporabe objektov javne kanalizacije zaradi odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in storitve odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo; 22. pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; 23. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; 24. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; 25. uporabnik storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestniki zemljišča in/ali objekta oziroma delov objekta na območju občine, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali malo komunalno čistilno napravo pod 50 PE ali greznico; 26. upravljanje javne kanalizacije so naloge, ki jih izvajalec javne službe izvaja skladno z veljavnimi predpisi in sklenjeno pogodbo; 27. ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje količine vode, ki je skladna s predpisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi; 28. višja sila je vzrok, ki je zunanji in njegovega učinka ni mogoče pričakovati in tudi ne odvrniti ali se mu izogniti; 29. obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma ustrezne merilne naprave; 30. varovalni pas je površina oziroma prostor, ki v primeru javne kanalizacije znaša 3 m merjeno od osi voda in je namenjen varovanju javne infrastrukture. Za vsako gradnjo ali drug poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje izvajalca. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 358 3. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Občina Črna na Koroškem je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki režijskega obrata na celotnem območju Občine Črna na Koroškem v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. (2) Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in izvajalec javne službe objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Črna na Koroškem je režijski obrat Občine Črna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe). (3) Izvajalec javne službe lahko opravlja javno službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe skladno z veljavnimi predpisi na določenem območju občine, v obsegu in v okviru pristojnosti. 4. člen (program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program). Program izvajalec javne službe pripravi po določbah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. (2) Program za vsakokratno prihodnje leto izdela izvajalec javne službe in ga mora posredovati Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra tekočega leta. (3) Izvajalec javne službe mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto. III. Vrsta in obseg storitev javne službe in njihova prostorska razporeditev 5. člen (obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode) (1) Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti zagotovljene na območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m. (2) Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so: 1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije; 2. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije; 3. upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE in obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic, ki jih skladno s predpisom, ki ureja to javno službo, izjemoma zagotavlja in upravlja izvajalec javne službe. (3) Storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so: 1. prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi; 2. prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi; 3. prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, in 4. prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. 6. člen (prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav) (1) Izvajalec javne službe mora v okviru javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za objekte zunaj naselja, do izteka rokov za prilagoditev zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in zagotoviti njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na tri leta. (2) Ravnanje z blatom iz pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav se zagotavlja na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata. 7. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za vodenje katastra javne kanalizacije ter predpisovanje projektnih pogojev in soglasij. (2) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k izvedbi priključkov na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju. (3) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes. (4) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. (5) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture ter priključkov, v kolikor so sami predmet tehničnega pregleda ali so v povezavi z javno infrastrukturo. 8. člen (lastni objekti za čiščenje odpadne vode) (1) Na območjih občine, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, je Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 359 obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda. (2) Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo. Obratovanje in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave je dolžan zagotoviti lastnik stavbe oziroma uporabnik. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupinsko malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. To omrežje in objekti nimajo statusa javne infrastrukture (javne kanalizacije ali javne čistilne naprave). Za upravljanje teh objektov morajo uporabniki izbrati in pooblastiti upravljavca. Izvajalec javne službe po tem odloku je lahko izvajalec javne službe skupinske male komunalne čistilne naprave le v primeru, če vsi solastniki skupinske male komunalne čistilne naprave z upravljavcem javne kanalizacije sklenejo ustrezno pogodbo. (3) Uporabnik oziroma izvajalec javne službe male komunalne čistilne naprave nad 50 PE do 2.000 PE je dolžan upravljavcu javne kanalizacije v vednost sproti dostavljati poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, katere izvede pooblaščeni izvajalec javne službe skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. (4) Padavinske vode se ne smejo odvajati v greznico ali malo komunalno čistilno napravo. 9. člen (prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav) (1) Praznjenje obstoječih in nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, je obvezno in se opravlja najmanj enkrat na tri leta. (2) Storitve navedene v prvem odstavku tega člena so obvezne storitve te javne službe. (3) Uporabniki so dolžni upravljavcu javne kanalizacije za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s specialnimi vozili. (4) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec javne službe zagotavlja iz prostornine prvega prekata greznice oziroma prvega reaktorja male komunalne čistilne naprave. V prvem prekatu greznice oziroma prvem reaktorju male komunalne čistilne naprave izvajalec javne službe ob praznjenju pusti praviloma cca 1/6 vsebine, da se bo sveže blato lahko cepilo in s tem pospešila presnova, zato izvajalec javne službe ne bo izvajal pranja prekata oziroma reaktorja. (5) Blato iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec javne službe odpelje na obdelavo v komunalno čistilno napravo, razen v primeru, ko izvajalec javne službe utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem. V primeru suma izvajalec javne službe zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec javne službe zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in razliko v ceni končne oskrbe blata plača uporabnik, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec javne službe, stroške končne oskrbe pa uporabnik. (6) Blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi. (7) Izvajalec javne službe uporabniku o praznjenju greznice ali male komunalne čistilne naprave izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb. (8) Za izvedbo storitev v rokih, določenih v prvem odstavku tega člena, naročilo uporabnika ni potrebno. (9) Izvajalec javne službe je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice, nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj (15) petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda. (10) Uporabnik ima po dogovoru z upravljavcem pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa izvedbe storitve. O zahtevi za spremembo časa izvedbe storitve mora uporabnik izvajalca pisno (izjemoma telefonsko) obvestiti vsaj 8 (osem) dni pred začetkom opravljanja storitve, izvajalec javne službe pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi. (11) Če uporabnik ne zahteva prestavitve opravljanja storitve, skladno s prejšnjim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbe storitve, izvajalcu pa so zaradi prihoda na lokacijo praznjenja nastali dejanski stroški, mora izvajalcu plačati nastale stroške po ceniku izvajalca. (12) Če uporabnik dvakrat onemogoči upravljavcu izvedbo storitve, izvajalec javne službe poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja. (13) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja to javno službo. 10. člen (uporaba blata iz greznic ali komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu) (1) V primeru, da blato iz obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave oziroma komunalna odpadna voda v nepretočni greznici, nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo oproščeno plačevanja storitev prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. (2) Lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu poda vlogo za oprostitev plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in vlogi priloži izjavo, če z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. (3) Kolikor lastnik kmetijskega gospodarstva ne poda vloge za oprostitev plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in izjave, da z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mu izvajalec javne službe začne zaračunavati storitve povezane s praznjenjem nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 360 (4) Lastnik kmetijskega gospodarstva mora izvajalcu pisno sporočiti spremembo, ki vpliva na upravičenost do oprostitve plačila storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, v roku 30 dni od nastanka spremembe. Spremembe izvajalec javne službe upošteva naslednji mesec po prejemu dokazila. Lastniku kmetijskega gospodarstva izvajalec javne službe za nazaj ne povrne že zaračunanih stroškov storitev povezanih z greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami. 11. člen (1) Izvajalec javne službe v primeru, ko blato male komunalne čistilne naprave nastane na kmetijskem gospodarstvu in se z njim ravna skladno s prejšnjim členom, kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma oceno obratovanja za male komunalne čistilne naprave, uporabnik pa te storitve plača po ceni, ki je določena skladno s predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik male komunalne čistilne naprave do 50 PE izvajalcu javne službe ob izvedbi prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelavi ocene obratovanja, predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. 12. člen (storitve javne službe) Storitve javne službe so še: • izdelava načrta ravnanja z blatom, • ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz prve alineje tega člena, • vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode. 13. člen (čiščenje odpadne vode) Čiščenje odpadne vode se izvaja v: 1. komunalnih čistilnih napravah; 2. malih komunalnih čistilnih napravah; 3. nepretočnih nepropustnih greznicah, če je zagotovljeno njeno praznjenje in čiščenje odpadne vode s storitvami javne službe; 4. obstoječih greznicah, vendar samo v obdobju prilagoditve. 14. člen (padavinska voda) (1) Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca. IV. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 15. Člen (javna kanalizacija) Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami: • kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode, • črpališči za prečrpavanje odpadne vode, • čistilnimi napravami, • razbremenilniki visokih vod, • zadrževalnimi bazeni, • drugimi objekti in napravami, potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode. 16. člen (javna kanalizacija - lastnina, služnostne pravice) (1) Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti in upravljanju občine, se predajo v uporabo in upravljanje. (2) Zemljišča, na katerih so zgrajeni javni infrastrukturni objekti, se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine. (3) Služnostne pravice vgradnje in vzdrževanja objektov javne infrastrukture se v zemljiško knjigo vknjižijo v korist občine, le-ta pa jih v izvrševanje prenaša na vsakokratnega izvajalca gospodarske javne službe. 17. člen (obstoječe kanalizacijsko omrežje) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali). 18. člen (gradnja javne kanalizaije) Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje lete je v pristojnosti občine. V primerih, ko investitor javne kanalizacije ni občina, je investitor po končani gradnji dolžan javno kanalizacijo prenesti v last občini, skladno z zakonodajo, tem odlokom in pogodbo, sklenjeno z občino. 19. člen (interna kanalizacija) (1) Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo: • vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev, • kanalizacijski priključek, • nepretočne greznice, • obstoječe greznice, • male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, • merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, • merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav. (2) Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov objektov, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje uporabnik na lastne stroške. (3) Lastnik objekta ali uporabnik je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo. 20. člen (obveznost priključitve na javno kanalizacijo) Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je objekte možno priključiti na javno kanalizacijo, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna, zato gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali greznic ni dovoljena. V. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih storitev Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 361 Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje 21. člen (obveznost priključitve na javno kanalizacijo) (1) Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objektov ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih: • če priključitev iz tehničnih razlogov ni mogoča, • če z odpadno vodo, ki nastaja v objektu, ni dosežena določena stopnja obremenitve, • če obstoječa kanalizacija nima zadostnih kapacitet, • če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasij. (2) Priključitev iz »tehničnih razlogov« ni mogoča takrat, če v javno kanalizacijo ni mogoče gravitacijsko odvajati odpadne vode iz pritličja objekta uporabnika. (3) »Določena stopnja obremenitve ni dosežena« v primeru, če letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 meter dolžine kanalskega voda, ki ga mora uporabnik zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, ni večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. 22. člen (načini priključitve na javno kanalizacijo) (1) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. (2) Lastnik objekta mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo zagotoviti v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka. Priključitev se izvede pod nadzorom upravljavca javne službe. (3) V primeru izgradnje nove javne kanalizacije je priključevanje objektov na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezno. Priključevanje poteka pod pogoji in na način, kot je zahtevano v aktu o gradnji ali v sporazumu med izvajalcem gradbenih del in upravljavcem javne službe. (4) Če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku 6 (šest)-mesečnega roka obveznost plačevanja storitev javne službe na podlagi tega odloka. (5) Objekt, iz katerega se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik objekta na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in jo, obvezno pod nadzorom izvajalca, izključi iz sistema odvajanja odpadne vode. 23. člen (stroški izgradnje kanalizacijskega priključka) (1) Stroški izgradnje kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. Izgradnjo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta pri strokovno usposobljenemu izvajalcu. Priključek se lahko izvede hkrati z izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja. (2) Gradnjo kanalizacijskega priključka sme v času gradnje in pred priključitvijo preverjati pooblaščeni predstavnik upravljavca javne službe. 24. člen (pogoji priključitve na javno kanalizacijo) (1) Lastnik obstoječega objekta mora najmanj 15 (petnajst) dni pred predvidenim začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu začetek gradnje, ter si na podlagi pisne vloge pridobiti soglasje izvajalca. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev mora predložiti naslednjo dokumentacijo: • mapno kopijo z vrisanim objektom, • projekt kanalskega priključka, • pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967, z ustrezno gradbeno dokumentacijo, • izvedbeni načrt interne kanalizacije, razen za stanovanjski objekt, • podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode, • program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode, • projekt za izvedbo naprav za prečiščenje industrijske odpadne vode. (2) V primeru, da se gradnja priključnih mest za stanovanjske objekte na javno kanalizacijo izvede istočasno z gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, dokumentacija, ki jo izvajalec javne službe prejme ob prenosu javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje, nadomešča v prvem odstavku tega člena navedeno dokumentacijo. 25. člen (izdaja soglasja) (1) Izvajalec javne službe odloča o priključitvi na javno kanalizacijo z izdajo soglasja za priključitev. Izvajalec javne službe izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo zavrne v primerih: • če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije, • če kapaciteta javne kanalizacije ne dopušča priključitve, • če izvajalec javne službe v ugotovitvenem postopku ugotovi, da izdaja soglasja ni mogoča. (2) Če izvajalec javne službe na podlagi popolne vloge ne odloči o soglasju, vlogo zavrže ali zavrne izdajo soglasja, ima investitor ali lastnik objekta pravico do pritožbe. O pritožbi, ki se vloži pri izvajalcu, odloči župan(ja) občine. 26. člen (začasen priključek) (1) Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. (2) Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno) in prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od 2 (dveh) let. Dva meseca pred iztekom dvoletnega obdobja mora izvajalec javne službe o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec javne službe s potekom dvoletne dobe začasni priključek ukine. (3) V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek. (4) Stalen priključek se ukine le v primeru rušenja priključenega objekta. Pisni zahtevek za ukinitev priključka uporabnik naslovi na izvajalca najmanj 15 (petnajst) dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec javne službe na stroške uporabnika fizično ukine priključek in uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 362 27. člen (izvedba kanalizacijskega priključka) (1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na priključenem objektu. (2) Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta. (3) Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode. (4) Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga upravljati lastnik ali solastniki kanalizacijskega priključka. V večstanovanjskem objektu, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona. 28. člen (kanalizacijski priključek) Kanalizacijski priključek je del objekta in je last vsakokratnega lastnika oziroma lastnikov objekta. Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega - to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki objektov. 29. člen (izvedba priključitve na javno kanalizacijo) (1) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. (2) Če javna kanalizacija poteka po zemljiščih v javni lasti, mora biti revizijski jašek praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška. (3) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje izvajalcu dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka. (4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode. 30. člen (kanalizacijski priključek) (1) Uporabnik je o nameravani priključitvi dolžan pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 (petnajst) dni pred priključitvijo. (2) Neposredno priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec pod nadzorom izvajalca javne službe pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje upravljavca. (3) Pregled kanalizacijskega priključka in neposredna priključitev se izvede na stroške uporabnika. Vzpostavitev okolice v prvotno stanje je dolžan zagotoviti uporabnik. (4) Izvajalec javne službe po izvedeni priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi. 31. člen Priključitev na javno kanalizacijo se ne sme izvesti: 1. če kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s soglasjem oziroma pogoji; 2. če uporabnik ne izroči izvajalcu dokazila o vodotesnosti priključka; 3. če je kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi predpisi. 32. člen (uporaba kanalizacijskega priključka) (1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en kanalizacijski priključek. (2) Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, trase, merilnega mesta, izvedba dodatnega priključka ali ukinitev priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. 33. člen (varovalni pas) (1) Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Objekti javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Nad javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti. (2) V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. 34. člen (dolžnosti izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe je v okviru storitev javne službe dolžan: a) v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: • vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin, • prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta, • prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave; b) v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: • redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava blata v komunalni čistilni napravi, • prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev najmanj enkrat na štiri leta, • prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu z veljavnimi predpisi, Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 363 • izdajo potrdil in strokovnih ocen, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, • prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za prilagoditev; c) izdelati načrt ravnanja z blatom, d) ravnati z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz točke c tega člena, e) vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne in padavinske vode, f) obveščati uporabnike o izvajanju storitev javne službe, g) kontrolirati novozgrajene kanalizacijske priključke in po potrebi celotno interno kanalizacijo, h) izvajati javna pooblastila, i) izvajati nadzor nad priključevanjem na javno kanalizacijo in voditi evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi predpisi, j) redno obračunavati storitve javne službe, posebne storitve in druge s predpisi določene dajatve, k) izvajati druge obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. 35. člen (prekinitev odvajanja odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, kadar: • -stanje interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi oziroma škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca, • je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim, • uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje interne kanalizacije, • uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka, • uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka, • uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15 (petnajst) dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda, • uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, • z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo, • ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in/ali premoženje prebivalcev. (2) Prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve, ponovne priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica prekinitve, plača uporabnik. 36. člen (začasna prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode) Izvajalec javne službe ima brez povračila škode pravico začasno prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda zaradi: • planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil, • odprave nastalih okvar na javni kanalizaciji, • višje sile, • naravnih ali drugih nesreč. 37. člen (škoda na objektih) Izvajalec javne službe kot lastnik javne kanalizacije ne odgovarja za škodo na objektih in/ali zemljiščih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru: • poplav, • ko ni zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih vod, • ko priključitev objekta ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanimi pogoji ali soglasji, • naravne ali druge nesreče, • in drugih dogodkov, na katere nima vpliva. VI. Pravice in obveznosti uporabnikov 38. člen (uporabnik) Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do upravljavca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. 39. člen (razmerje med uporabnikom in upravljavcem) Razmerje med uporabnikom in upravljavcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije. Sklepanje pogodbe o uporabi storitev javne službe in posebnih storitev med izvajalcem in uporabnikom ni potrebno. 40. člen (obveznosti uporabnika) (1) Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti: 1. redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek; 2. občasno preverjati tehnične brezhibnosti kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo; 3. na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca; 4. v kanalizacijski priključek ne sme posegati brez soglasja izvajalca; 5. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode, skladno s soglasjem izvajalca; 6. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca; 7. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na javno kanalizacijo; 8. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa; 9. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 364 10. obveščati izvajalca o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah, ter o vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije; 11. odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti ustrezno predčiščenje; 12. odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji; 13. sporočiti izvajalcu vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi; 14. tekoče posredovati izvajalcu poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa; 15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe; 16. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev; 17. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik računov storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode; 18. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode; 19. pridobiti soglasje izvajalca pred predelavo interne kanalizacije; 20. ne dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca; 21. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca ali z neustrezno uporabo; 22. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev. (2) Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti: 1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca; 2. redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave; 3. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na malo komunalno čistilno napravo ali nepropustno nepretočno greznico; 4. naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav pri izvajalcu, v primerih, ko redno praznjenje ne zadošča; 5. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije; 6. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe; 7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova ali lastništva objekta, ki imajo vpliv na obračun storitev; 8. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe. 41. člen (odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo) (1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. (2) Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev izvajalca. 42. člen (prepovedano odvajanje v javno kanalizacijo) (1) V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati: 1. strupene snovi; 2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice; 3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli); 4. maščobe in odpadno olje; 5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material iz katerega je zgrajena javna kanalizacija; 6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali; 7. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete; 8. radioaktivne snovi; 9. kužne snovi. (2) V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih. (3) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. (4) Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo. 43. člen (nevarne in škodljive snovi) O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi upravljavca in takoj ustrezno ukrepati. VII. Viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja 44. člen (viri financiranja) Javna služba se financira iz: 1. cene storitev javne službe; 2. proračunskih sredstev občine; 3. drugih virov. 45. člen (oblikovanje cene storitev javne službe) Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Predloge cen oblikuje izvajalec javne službe. Cene določi pristojni organ občine skladno s predpisi. 46. člen (proračunska sredstva občine) Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 365 predpisanega donosa. Po poteku poslovnega leta izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe, pri čemer se opravi poračun v obliki vračila ali pa dodatnega plačila subvencije tako, da je zagotovljeno pokritje vseh stroškov in predpisanega donosa na ravni te javne službe, brez upoštevanja rezultata tržne dejavnosti do 31.3. za preteklo leto. 47. člen (cene storitev javne službe) (1) Cene storitev javne službe so za različne kategorije uporabnikov lahko različne. (2) Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode plačujejo uporabniki po cenah, ki jih določi pristojni občinski organ, skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. (3) Cena, določena za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, vključuje prevzem in ravnanje (čiščenje) do 6 m3 komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, oziroma blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, enkrat na 3 (tri) leta. (4) Cena, določena za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, vključuje celotni prevzem in ravnanje (čiščenje) komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, oziroma blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, izjemoma za: • komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice na lokaciji, kjer skladno s predpisi, male komunalne čistilne naprave niso dovoljene in • prevzem blata iz obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave ob priključitvi objekta na javno kanalizacijo, ko izvajalec javne službe prevzame celotno količino blata iz prvega prekata obstoječe greznice oziroma prvega reaktorja male komunalne čistilne naprave. (5) Posebne storitve plačujejo uporabniki po cenah, ki jih s sklepom določi pristojni občinski organ. 48. člen (druge storitve) (1) Druge storitve javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo naloge in vsebino javne službe, določene v ceniku storitev javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec javne službe (na primer: trajni ali začasni priklop ali odklop priključka na javno kanalizacijo itd.). (2) Cena storitev iz prvega odstavka tega člena mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo. Cene oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa jih pristojni organ občine. VIII. Obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode 49. člen (meritve količin porabljene pitne vode) (1) Odvedena in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode v enaki količini in v enakih razdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo. (2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi prijavljenih oseb na naslovu. 50. člen (merilna naprava za merjenje odpadne vode) (1) V primeru, ko količina odpadne vode bistveno odstopa od količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode, lahko uporabnik pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje namesti ustrezno merilno napravo za merjenje količin odpadne vode. (2) Namestitev ustrezne merilne naprave za merjenje količin odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje, lahko od uporabnika zahteva tudi izvajalec javne službe. Takšno napravo je uporabnik dolžan namestiti in vzdrževati sam in na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve veljavnih predpisov. V primeru vgradnje v tem členu opredeljene ustrezne merilne naprave, se količina odvedene vode obračunava skladno s stanjem, ki ga izkaže ustrezna merilna naprava. 51. člen (merilna naprava v kmetijski dejavnosti) (1) Plačevanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode se oprostijo uporabniki, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen lahko za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestijo ustrezno merilno napravo. (2) V času do namestitve ustrezne merilne naprave, se pri obračunu upošteva količina odpadne vode, ki se izračuna tako, da se za vsakega člana gospodinjstva obračuna 4 m3 odpadne vode na mesec. 52. člen (okvara na internem vodovodnem omrežju) (1) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovita, da je ustrezna merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče odčitati ustrezne merilne naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 4 m3/osebo na mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi vode. (2) Do znižanja plačila storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode je upravičen uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare na internem vodovodnem omrežju in, da dovedena (pitna ali tehnološka) voda ni odtekala v javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 5 m3/osebo/mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi vode. 53. člen (plačevanje računov) (1) Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne službe. Uporabnik mora plačati račun v 15 (petnajstih) dneh od dneva izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila. (2) Če so uporabniki v stavbi z več stanovanji, priključeni na isto merilno napravo, izvajalec javne službe izstavlja račune upravniku stavbe. Če uporabniki, priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika stavbe, so le-ti dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov. (3) Za nepravočasna plačila računov izvajalec javne službe zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec javne službe zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 366 54. člen (ugovor) Uporabnik lahko na izdani račun v 8 (osmih) dneh od dneva prejema računa poda pisni ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec javne službe v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 55. člen (pisni opomin) (1) Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača, izvajalec javne službe uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da bo odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobava vode iz javnega vodovoda na njegove stroške začasno prekinjena. (2) Če uporabnik celotni znesek zapadlih računov ne plača niti v 15 (petnajstih) dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec javne službe uporabniku začasno prekine odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda. (3) Začasno prekinitev odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, lahko izvajalec javne službe po postopku, določenem v tem členu, izvede tudi v primeru, ko v postopku sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica, zamudne obresti, stroški postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti poplačan. (4) Začasna prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda in morebitne druge stroške, ki so nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov. IX. Prenos objektov in naprav v last in v upravljanje 56. člen (prenos kanalizacije v last občine) (1) V primerih, ko na podlagi predpisov o opremljanju zemljišč za gradnjo, kanalizacijsko omrežje gradi fizična ali pravna oseba (investitor je oseba zasebnega prava in ne Občina) in na podlagi pogodbe po končani gradnji prenese zgrajene objekte in naprave v last Občine Črna na Kroškem, se to opravi pod splošnimi pogoji predpisov o graditvi objektov. Zasebni investitor je ob predaji zgrajenega objekta občini dolžan predložiti in izročiti v originalih: • vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih določa zakonodaja o graditvi objektov, • potrebno dokumentacijo s podatki o vgrajenih materialih z atesti in izjavami o ustreznosti ter dokumentacijo o investicijah ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov, • geodetski posnetek zgrajenega objekta (kataster) s podatki, potrebnimi za vpis objekta v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, • dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja zgrajen objekt, ki je predmet prenosa, • vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije. (2) Primopredaja zgrajenega objekta se opravi zapisniško. Občina zgrajeni in prevzeti objekt javne kanalizacije hkrati preda izvajalcu v upravljanje. 57. člen (predaja kanalizacije v upravljanje izvajalcu) (1) Občina novozgrajene dele in odseke javne kanalizacije preda v upravljanje izvajalcu na način in pod pogoji 53. člena. Primopredaja objekta se opravi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega dovoljenja za določene objekte ni potrebno pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec javne službe gradbenih del). (2) V primerih, ko se sočasno z gradnjo sekundarne kanalizacije priključujejo tudi stanovanjski objekti, izvajalec javne službe postopek priključitve izvede na podlagi pooblastila občine. X. Posegi v prostor 58. člen (Načelo usklajenega načrtovanja in usklajenih posegov v prostor) (1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telekomunikacije, plinovod, toplovod in podobno) morajo o izvajanju del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, obvestiti izvajalca. Izvajalca morajo o nameravanem pričetku del obvestiti najmanj 30 (trideset) dni pred začetkom del. (2) Če med posegom v prostor do poškodb ali motenj pri odvajanju odpadne vode vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci del to nemudoma sporočiti izvajalcu in lastniku javne kanalizacije. Investitor posega v prostor je dolžan plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi motenj pri odvajanju odpadne vode. 59. člen (uskladitveni načrt komunalnih vodov) (1) Investitorji komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav. (2) Uskladitveni načrt so na poziv občine dolžni pripraviti vsi investitorji, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno. Vsak investitor je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda. 60. člen (skupna komunalna infrastruktura) (1) Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo najkasneje do pričetka gradnje: • pripraviti projektno dokumentacijo, • pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja, • pridobiti soglasje za poseg v zemljišča. • Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo poravnati sorazmerni delež morebitnih odškodnin zaradi trajne uporabe zemljišč ter za posege na zemljišča v času gradnje in stroške povrnitve zemljišč v prvotno stanje. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 367 61. člen Investitor, ki kljub pozivu občine, ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more sodelovati pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru: • če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne obveznosti, • prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 57. in drugega odstavka 58. člena tega odloka. 62. člen (1) Investitor, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi, predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov. Temu lastniku in upravljavcu infrastrukture se zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove infrastrukture omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v prostor v varovanem pasu komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo in na njih vplivnem (prispevnem) območju. (2) Investitorji, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture, pripravijo terminski plan, s katerim določijo predvideni pričetek del in rok izvedbe. 63. člen Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca po lastni izbiri. 64. člen Če kateri od investitorjev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje, zaradi pomanjkanja prostora, poseže v profil izkopa javne kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni investitorji v celoti poravnati z lastnimi sredstvi. XI. Nadzor nad izvajanjem javne službe 65. člen (nadzorni organ) Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe v okviru svojih pristojnosti. 66. člen (varstvo pravic uporabnikov) Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z: • možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil, • možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca, • ukrepi, določenimi z zakonodajo o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi. XII. Posebne storitve 67. člen (1) »Posebne storitve« zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve: • odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in • odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine. (2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe. 68. člen (industrijska odpadna voda) (1) V okviru posebnih storitev mora izvajalec javne službe zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije. (2) Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi, se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik): • ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno in • ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode. (3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka. 69. člen (letna količina odpadne industrijske vode) (1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi. (2) Izvajalec javne službe, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. 70. člen (poročilo o obratovalnem monitoringu) (1) Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. (2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago. (3) Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške. 71. člen (meritve kvalitete odpadne vode) Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. 72. člen (emisije snovi in toplote) (1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 368 (2) Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo. 73. člen (soglasje izvajalca) Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca. 74. člen (kontrolno merilno mesto) (1) Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo - merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. (2) Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca. Izvajalec javne službe ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. (3) V primeru okvare merilca pretoka, se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 (petnajst) dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec javne službe. (4) Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode, bremenijo industrijskega uporabnika. 75. člen (inšpekcija) Če izvajalec javne službe ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja - industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo. 76. člen (obračun) (1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec javne službe mesečno. (2) Izvajalec javne službe izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja. 77. člen Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. 78. člen (1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po izkazani obremenitvi. Cena čiščenja s faktorjem obremenitve (CF) se izračuna na osnovi cene čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. (2) Za vsakega industrijskega uporabnika se izračuna cena čiščenja s faktorjem obremenitve (CF) na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za preteklo koledarsko leto. (3) Industrijski uporabnik je na naslov izvajalca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 31. marca v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki. 79. člen (1) Izvajalec javne službe izda do 30. junija v tekočem letu industrijskemu uporabniku na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev odločbo. (2) Če se industrijski uporabnik s prejeto odločbo ne strinja, ima pravico v 15 (petnajstih) dneh od prejema odločbe vložiti pritožbo pri izvajalcu. Pritožba ne zadrži plačil računov, izdanih skladno z odločbo. 80. člen Cena čiščenja s faktorjem obremenitve se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja s faktorjem obremenitve za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, se zaračunava cena čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. 81. člen (padavinska odpadna voda) Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec javne službe v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne. 82. člen (odvajanje padavinske odpadne vode) (1) Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca. (3) Plačilo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se izvaja na podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja, s pomočjo naslednje formule: V = A x R, kjer je: V = količina odvedene vode v m3/mesec A = prispevna površina v m2 R = desetletno povprečje količine padavin na območju Črna na Koroškem (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 369 za okolje merilnega mesta, ki je najbližje območju Občine Škofja Loka), izražene v m3/m2/mesec. XIII. Kazenske določbe 83. člen Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec javne službe: • če ne zagotovi prevzema blata iz obstoječih greznic in ne zagotovi njegove obdelave (6. člen). 84. člen Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost - industrijski uporabnik: • če ravna v nasprotju s prepovedmi po 43. členu, • če ne zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta po določbah 74. člena, • če ne ravna po določbi drugega odstavka 91. člena in v postavljenem roku ne uredi kontrolnega merilnega mesta, • če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (82. člen). 85. člen Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost - industrijski uporabnik: • če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev po določbah 40. člena, • če ravna v nasprotju z določbami 42. člena, • če ravna v nasprotju z določbo 71. člena, • če ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 78. člena. 86. člen Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik: • če ne nadomesti obstoječe greznice iz prvega odstavka 91. člena, • če ravna v nasprotju z določbo 20. člena, • če ne priključi objekta na javno kanalizacijo v rokih iz 22. člena, • če brez soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo (40. člena), • če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (82. člen). 87. člen Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik: • če ne omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (9. člen), • če upravlja z objekti interne kanalizacije v nasprotju z določbo 19. člena, • če ravna v nasprotju z določbami 33. člena in posega v varovalni pas javne kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim prepreči odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, • če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe po določbah 40. člena, • če ravna v nasprotju z določbami 42. člena, • če opusti obveščanje in ukrepe po 43. členu, • če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah drugega odstavka 53. člena -v tem primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik. 88. člen Z globo 1.000 evrov se kaznuje investitor, ko ni uporabnik ali industrijski uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,: - če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 33., 42., 43., 58. ali 82. člena. 89. člen (1) Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila. (2) Kolikor se globa izreka odgovorni osebi pravne osebe, se kot znesek določa znesek po tem odloku, ki je predviden za uporabnike, ki so fizične osebe. (3) Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče opomin. (4) Kot postopkovni predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških. XIV. Prehodne in končne določbe 90. člen O tehničnih pogojih in o standardih za izvajanje tega Odloka, izvajalec javne službe najkasneje v 12 (dvanajstih) mesecih po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog Tehničnega pravilnika. Pravilnik kot splošni pravni akt potrdi Občinski svet Občine Črna na Koroškem. 91. člen (1) Obstoječe greznice so lastniki dolžni nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki imajo izjavo o skladnosti, v skladu z veljavnimi predpisi, ali nepropustnimi nepretočnimi greznicami ob posegih v interno kanalizacijo (ob rekonstrukciji objekta). (2) Industrijski uporabniki so dolžni urediti kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo po določbah 74. člena tega odloka. (3) V prehodnem obdobju do namestitve merilca pretoka na merilnem mestu, se količina odpadne vode meri na naslednje načine: • industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava količina odvedene odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih, kot je obračunana količina dovedene vode, • za industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena količina vode z vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski porabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov vode, • industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene vode z merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 370 Industrijski uporabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest. 92. člen Usmeritev za oblikovanje cen za: • odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike po določbah 77. člena, • čiščenje odpadne vode za industrijske uporabnike po določbah 78. člena, • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, • sprejme pristojni občinski organ. Predlog izhodiščnih cen oblikuje izvajalec javne službe, pristojni organ občine pa cene teh storitev določi najkasneje do uveljavitve tega odloka. Po uveljavitvi se te cene kasneje spreminjajo skladno s predpisi in usmeritvami občine. 93. člen Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, kot je prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata in storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, kot so: redno nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku, se uporabljajo po obnovi oz. novogradnji centralne komunalne čistilne naprave v Mušeniku. V tem obdobju se v tem členu navedene storitve odvajanja odpadne vode in čiščenja zagotavljajo na podlagi sklenjenih pogodb med izvajalcem in uporabnikom. 94. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in o upravljanju kanalizacijskih storitev (Medobčinski uradni vestnik -MUV št. 6/96). 95. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 (petnajsti) dan po objavi. Številka: 354-0024/2015 Datum: 17.12.2015 Občina Občine Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja OBČINA DESTRNIK 65. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 - SOD-UPB1, 11/2010 in 14/2014) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP O SOGLASJU K CENI ZA ODJEM PLINA PO PLINOVODNI MREŽI V OBČINI DESTRNIK PODJETJU ISTRABENZ PLINI D. O. O. 1.Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: • nabavna cena plina fco Destrnik 364,5312 EUR/t • kalo 5% 18,2266 EUR/t • marža 140,7445 EUR/t • 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe • do 1. 9. 2016 • SKUPAJ: 523,5023 EUR/t ali • Skupaj - plinasta faza 1,2878 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,2878 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1223 EUR m/3 in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in obnovljivih virov energije v višini 0,0309 EUR/ t3 ter davek na dodano vrednost v višini 22%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 2. 2016. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 3541/2016-1, z dne 14. 1. 2016. Številka: 354-1/2016-2 Datum: 11.2.2015 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan OBČINA MAKOLE 66. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007 in 45/2014) je Občinski svet Občine Makole na 9. redni seji dne 28.01.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2016 1. Splošna določba Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 371 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Makole za leto 2016 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto O P I S Plan 2016 (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.717.637 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.471.287 70 DAVČNI PRIHODKI 1.373.827 700 Davki na dohodek in dobiček 1.292.077 703 Davki na premoženje 34.850 704 Domači davki na blago in storitve 46.900 71 NEDAVČNI PRIHODKI 97.460 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 59.260 711 Takse in pristojbine 1.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.700 714 Drugi nedavčni prihodki 35.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 7.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 239.350 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 239.350 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 1.910.532 40 TEKOČI ODHODKI 647.118 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 138.430 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.390 402 Izdatki za blago in storitve 446.987 403 Plačila domačih obresti 14.000 409 Rezerve 23.311 41 TEKOČI TRANSFERI 811.464 410 Subvencije 10.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 540.779 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 60.275 413 Drugi tekoči domači transferi 200.410 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 389.600 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 389.600 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 62.350 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 33.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 29.350 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -192.895 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. -V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 85.583 500 Domače zadolževanje 85.583 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 107.500 550 Odplačila domačega dolga 107.500 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -214.812 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -21.917 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -192.895 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 214.812 Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov razdeljeni na naslednje programske dele: področja neposrednih proračunskih uporabnikov (občinski svet, proračunske porabe, glavne programe in podprograme, župan, nadzorni odbor in občinska uprava), ki so predpisane s programsko klasifikacijo. Podprogrami so Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 372 razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Makole. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in se porabijo za investicijo v gasilsko opremo Prostovoljnega gasilskega društva Makole, 2. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/2004) in se porabijo na področju ravnanja z odpadno vodo, 3. prihodki od okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 129/2004) in se porabijo za sofinanciranje odlagališča odpadkov CERO II. reda - Pragersko, 4. koncesijska dajatev za divjad, ki se nameni za namene varstva in vlaganj v naravne vire v Občini Makole. Pravice porabe namenskih prihodkov proračuna prejšnjega odstavka tega člena, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika, župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2015 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2017 70% navedenih pravic porabe in • ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih porabnikov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% ali za več kot 50.000 EUR, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 18.548 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v celoti odloča župan in o tem obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2016 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 250 EUR. 10. člen Župan lahko dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet. Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe. Posamično premično premoženje nad vrednostjo 5.000 EUR je potrebno uvrstiti v letni načrt razpolaganja. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina na podlagi 85. člena ZJF in tega odloka likvidnostno zadolži do višine 5% sprejetega proračuna. Št. 7/12.2.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 373 O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Makole, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet. 12. člen (obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu) Za financiranje projekta Obnova LC 440101 Pečke-Slovenska Bistrica se občina lahko zadolži do višine 85.583 EUR. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje v letu 2017) V obdobju začasnega financiranja Občine Makole v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-1/2016-10 Datum: 28.1.2016 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA NAKLO 67. Pravilnik o uporabi Gasilskega doma Duplje Na podlagi 12. člena Statuta občine Naklo (Ur.l.RS, št. 28/2015) je občinski svet občine Naklo na svoji 10. redni seji dne 3.2.2016 sprejel PRAVILNIK O UPORABI GASILSKEGA DOMA DUPLJE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo način in pogoji, pod katerimi občina oddaja v uporabo prostore v Gasilskem domu Duplje. Predmet oddaje je dvorana s pripadajočimi prostori (garderobni prostori s sanitarijami, avla s sanitarijami in galerija). 2. člen Prijave za uporabo Gasilskega doma Duplje se posredujejo na naslov Občine Naklo, ki vodi evidenco uporabe. Prijava za uporabo se odda praviloma 1 mesec pred uporabo, mora pa vsebovati podatke o uporabniku (ime in priimek oz. naziv ter odgovorno osebo, naslov, davčno številko, telefonsko številko). V primeru, da je za isti termin podanih več prijav za uporabo, imajo praviloma prednost prireditve v občinskem interesu, ki jih organizirajo uporabniki iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika. Na podlagi prijave za uporabo in po predhodnem obvestilu predstavniku PGD Duplje se sklene pogodba o uporabi Gasilskega doma Duplje. Na podlagi pogodbe Občina Naklo uporabniku izda račun, ki ga je uporabnik dolžan plačati v dogovorjenem roku oz. najkasneje do začetka uporabe prostorov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika. Uporabnik dokaže poravnane obveznosti po pogodbi, z dokazilom o plačilu, ob predaji prostorov v uporabo. 3. člen Vsak uporabnik je dolžan: • prostore uporabljati v skladu s pogoji navedenimi v pogodbi, • Občini Naklo in predstavniku PGD Duplje prijaviti morebitne poškodbe ali odtujitve prevzetih prostorov in inventarja. Če so poškodbe nastale zaradi malomarnosti s strani uporabnika oz. med uporabo, jih je le ta dolžan odpraviti oz. poravnati vso nastalo škodo, • poskrbeti za varnost izvajalcev in udeležencev, • izvajati ukrepe s področja požarne varnosti in varstva pri delu v času uporabe prostorov, • prostore zapustiti v enakem stanju kot jih je prevzel, • upoštevati in spoštovati hišni red. 4. člen Občina Naklo je dolžna: • prostore oddati v uporabo v normalnem stanju, • urediti vse potrebno za pravočasno odpiranje in ogrevanje prostorov, • odpraviti napake na ali v objektu, ki bodo uporabniku onemogočali normalno rabo prevzetih prostorov. Za pravočasno odpiranje in ogrevanje prostorov ter njihovo urejanje je zadolžen predstavnik PGD Duplje. 5. člen Za uporabo prostorov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika se zaračuna najemnina v skladu s cenikom, ki ga vsako leto potrdi občinski svet. 6. člen Občina Naklo, društva in druge organizacije, ki imajo svoj sedež na območju občine Naklo in se delno financirajo iz proračuna občine oz. katerih ustanovitelj je občina, so oproščena plačila uporabe prostorov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika v primeru nekomercialne uporabe prostorov. 7. člen Za komercialno uporabo prostorov se plačuje uporaba po ceniku. 8. člen Sredstva, pridobljena z oddajanjem prostorov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika v uporabo, se porabijo za kritje stroškov obratovanja in vzdrževanja teh prostorov. 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2016 Datum: 3.2.2016 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA VITANJE 68. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem - Vitanje Št. 7/12.2.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 374 V Odloku o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem - Vitanje, objavljenem v Uradnem listu RS, štev. 37/2010 z dne 7.5.2010, so bile ugotovljene napake, zato na podlagi 11. člena Zakona o uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 - UPB1, 102/07 in 109/09) dajem TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA POD KOMPOŠEM -VITANJE V Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem - Vitanje (Uradni list RS, štev. 37/2010) se 11. členu doda v 2. odstavku: »Prav tako je možna gradnja nadstreškov do tlorisne velikosti 30 m2, kot samostojnih objektov ali prizidave k stanovanjski hiši.« Številka: 3541-002/2009-009 Datum: 4.2.2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan Št. 7/12.2.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 375 OBČINA APAČE Stran 56. Javni razpis za sofinanciranje 310 programov na področju socialnega varstva v občini Apače za leto 2016 57. Javni razpis za sofinanciranje 311 programov posebnih skupin v občini Apače za leto 2016 (upokojenska društva, veteranska in druga programsko sorodna društva) OBČINA BENEDIKT 58. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Benedikt OBČINA BLOKE 59. Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 2016 60. Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Bloke 61. Sklep o cenah uporabe dvorane bloški smučar 62. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 63. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugi javnih površinah v Občini Črna na Koroškem 64. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev OBČINA DESTRNIK 65. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. OBČINA MAKOLE 66. Odlok o proračunu Občine Makole za leto 2016 OBČINA NAKLO 67. Pravilnik o uporabi Gasilskega doma Duplje OBČINA VITANJE 68. Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta pod Kompošem - Vitanje Stran Stran Stran Stran Stran Stran Stran