106
Dopisi.
Iz Zagreba. — Ravnokar je prišel ,,imenik daro-vateljev za uteraeljenje jugoslavenske akademije in ju-goslavenskega vseučilišča v Zagrebu na svetlo. Iz tega imenika, v kterem nahajamo tudi darovatelje iz slovenskih dežel („rodoljubi u Kranjskoj" so zaznamovani z 1100 gold. in 1 cekinom za 100 lir) se vidi, da jugo-slavenska akademija ima dosihmal vsega imetka (premoženja) skupaj 197.806 gold. 41 kr.; od kterega je že plačano 143.499 gold. 75 kr., a od obljubljenega se ima še plačati 54.306 gold. 66 kr.; jugosl. vseučilišče ima plačanega 6588 gold. 50 kr., obljubljenih 700 gold. Mecen jugoslavenski prevzvišeni škof dijako-vaški gg, Strossmajer je povsod prvak: akademii je daroval 85.200 gold., vseučilišču 6000 gold.
Iz Maribora 27. marca. — V nedeljo 3. aprila t. L bo v tukajšnji čitavnici beseda, h kteri se sklicuje glavni zbor, da odloči: ali se bode od strani čitavnice letos kaka veča svečanost praznovala ali ne.
Odbor.
Iz Trsta 18. marca. J. Gr. V. (Naše slovenstvo in naš sedanji zrak). —Kako so se pač bili prevalili vsi tisti „ dobri4' gospodje, ki jim je bila že zdavno vroča želja in priljubljena nada, da bi vidili v kratkem poitalijančeno vso tržaško okolico ! Zvedel sem po sreči še unidan, da ravno zategadelj se je moralo čakati čez leto in dan,  predno  se je odprla za opravljanje službe Božje že zdavno sezidana nova cerkev vRojani, skorej četrt ure deleč od Trsta,   na   zadnji  strani blizo  kolodvora.    Pa vendar je,   hvala Bogu!   po   velikem   trudu naših prijatlov   tudi   v  tem   zmogla  pravica Slovencev. Tu prebiva blizo 90.000 duš; med njimi jih okoli 70.000 govori razne jezike v mestu,   20.000   pa je trdih Slovencev zunaj mesta.    Za   te se slovenski pridiguje in opravlja navadna služba Božja v 14, pravim, v štir-najstih cerkvah, za vse une pavv petnajstih, namreč   za Italijane   (brez Judov ali Zidov in Armenov)   v sedmih, za Nemce katoliške, protestantske in helvetske vere je v treh (le predpoldne in posebej, se ve). Ostale cerkve so za Grke,   za Ilirce  („Schiavoni",   kakor jim pravijo tukaj),   za Angleže,  za Jude  in za Armene (to je,  vsaka   družba  posebnega  verstva,   h   kteri   se  eni in drugi   štejejo,   ima  tukaj  eno cerkev).    Kaj posebnega in, djal   bi,   res prav   razveseljivnega  je pač to, da tudi tukaj v Trstu še vedno veliko Slovencev zahaja v vsako cerkev,  kadar se tam pridiguje ali opravlja služba Božja v njihovem jeziku,   čeravno tisti,   ki so bliže mesta,   so nahajali poprej   kaj tacega le v dveh cerkvah,  zdaj   pa v —• šestih.    Povsod imajo dovelj svojih pevcev, dasiravno nimajo kake posebne šole, da bi se   v  nji   prav izurili  v petji.    Nemci  katoliške vere pojo, kakor od nekdaj,  le pri sv. maši, po pridigi dopoldne vsako  nedeljo   in   vsaki  praznik,   svojo navadno pesem:  „Hier liegt . .."   —   Da se slovenstvo tudi tukaj še zmirom krepko drži, to je večidel le zasluga vrlih  duhovnikov  našega naroda,  kakor   drugod po slovenskih deželah,   sicer bi  bilo že zdavno začelo po malem  razstapljati  se v italijanščini  in  pa izginjati čedalje bolj.    Velike hvale je  pač vredna  sedanja posebna skrb  in  marljivost  duhovnikov  za  praktično popravljenje in   čiščenje   našega jezika  med ljudstvom z rabo lepe in čedne ali prave slovenščine ob kakoršni si bodi priložnosti,  ki jim jo podaja njihov neprestani dotik in, djal bi, njihovo živetje z ljudstvom, ki pa tu
in tam že precej posnema ravno tako ta čisti jezik, kakor je po nesreči nekdaj posnemalo tistega, ki se je bil spačil in pokazil z nemščino in italijanščino, in kakoršnega žalibog nahajamo še dandanašnji na več krajih. Sicer pa tudi učitelji si o tej važni reči veliko prizadevajo, čeravno njih delovanje ne utegne delati posebnih čudežev, namreč ne premore toliko, da bi se po njem hitro izbujala zavest ljudstva za svoje narodne stvari: ljudstvo je zmiraj več siromašno in je zatoraj prisiljeno, hoditi le s trebuhom za kruhom. Ravno to je pa tudi večidel krivo zgubovanja tukajšnih narodnih navad in šeg, o kterih sem bil unidan nekaj črhnil. „Tempora mutantur et nos mutamur in illis." — Tako je! Razni so vzroki te žalostne prikazni, o kterih vam bom morebiti vprihodnje kaj pisal. — Zdaj pa še besedico o našem zraku. — Tukajšna dolina, ležeča na iz-hodnji strani pod Grižo, in pred nekim časom omenjena v „Novicah" zarad njene prijetnosti, ni zdaj več tista prijetna in zdrava dolina, kakoršna je bila nekdaj; — ona zdaj žalibog ni več okrajna, kjer so Tržaščani in tudi drugi od nekdaj radi iskali hladnega in zdravega zraka, pa ga tudi našli; — ona jim ni več pribežališče, kadar jim je bilo mesto pretesno ali neugodno, zlasti poleti, ali sploh ob času prejake gorkote. Kako pa da ne? me bote vprašali. Zadej za mestom, ali tam, kjer se začne dolina, je zdaj gazna tovarna (fabrika), skorej na sredi pa, namreč tam, kjer je bil od nekdaj najprijetniši, po vsem svetu dobro znani kraj , imenovani ,,Boschetto" na podnožji lepega hrastovja, ki mu pravijo „Farned", je velika tovarna za napravo loj enih sveč. Ta in una ste pa naravno le sposobne kužiti in osmrajati zrak omenjene, sicer še zmirom lepe doline — domovja tukajšnjih Slovencev. Kadar pa piše težki jug, tukaj še bolj navaden kakor zdrava burja, tadaj je še le huda, ker po njem prihaja tudi iz kolodvora zelo neugoden dim, ki se rodi po sežiganju premoga (kamnega oglja). — Kaj tacega ni bilo v poprejšnjih časih. Ko sem pred nekimi dnevi tam šetal, mislil sem, da me bode zadušilo; tako slabega sem se čutil! To je pač velika napaka za naše mesto in za njegovo okolico.
Iz ipavske doline. (Po naključbi zakasnjeno.) A. Z. -Ker je letina preteklega leta skozi in skozi slaba bila, slaba pa tudi vinska kupčija (dasiravno se doli niže po dolini kvinč, to je, 60 bokalov vina dobiva po 4 gld.), zraven tega pa so, kakor je znano, davki veliki, je revščina pri nas taka, kakoršne ne pomnimo že veliko veliko let. Nadjali smo se sicer, da delo na novo izmerjene ceste čez strašne Reber niče se bode saj deloma letos pričelo, kar bi sploh, posebno pa siromakom, kteri bi pri tem delu sebi in svoji lačni družinici kruha služili, neizrečeno koristilo; al tudi ta up, kakor več drugih, nam je splaval po vodi, in Bog ve, ako se bode in kedaj se bode to sila potrebno delo pričelo, ktero bi bilo v zlajsanje trgovini pa tudi v strategičnem obziru zelo važno. Nadjamo se, da spoštovani gospod, ki v deželnem zboru nas zastopa, se bode te zadeve v zbornici ljubljanski krepko poprijel. Povzdignite gospod Mulej svoj glas, da saj svet sliši potrebo našo. — Kar se tiče domačega, to je, narodnega živenja, so nam naši vrli sosedje Razdrčanje še zmiraj lep izgled. Ondašnji prvaki v premoženju so res tudi prvaki v narodni zavesti; gotovo je, ako bi Razdrto tako malo selo ne bilo, bi ondi že imeli čitalnico, ki je povsod milo ognjišče o mrzli narodni burji.
V Turjaku 25. marca. ^ Bodi Bogu potoženo, da tudi pri nas v Turjaku se je ob sejmu sv. Gregorja pripetila dogodba, ki je tolikrat madež našemu narodu. Sprli so se pri vinu v krčmi in eden je mrtev obležal. Okrajni ranocelnik  je sicer pri ogledu mrtvega menil,
da ga je mrtvoud umoril; al kočevski zdravnik, kteri je bil potem v preiskavo poklican, je našel smrtne rane in da še celo šinjek je bil nesrečnežu vlomljen. C. kr. sodnija ima že to celo strašno dogodbo v svoji preiskavi. — Letina je bila pri nas lani zelo dobra. Obrodilo je bilo žito pa tudi sadje. Jabelk je bilo toliko, da so jih nekteri do zdaj frišne jedli, veliko so jih posušili, pa tudi obilo izprešali. Češpelj zlasti je bilo tako obilo, da so jih mnogo centov posušili, pa tudi vodke toliko napravili, da ne vedo zdaj kam ž njo. Radi bi naši gospodarji spravili v denar to ali uno reč, pa nikakor ne morejo. — Prosimo toraj slavno vredništvo naših gospodarskih „Novic", da bi nam povedalo, po kakošni ceni se suhe češplje v magacin jemljo!*) — Pri nas je dozdaj bilo suho vreme, le zjutraj travnike in loge slana pobeli. Je li dobro ta čas krompir saditi in oves sejati? Menimo, da ne.**) — Željno smo pričakovali, da bi slišali glas našega poslanca g. Svetca v deželnem zboru; zgodilo se je zdaj, in trdno se nadjamo, da bode se obnašal na korist deželi in sebi na slavo.
Iz Ljubljane. Danes v sredo se je začel deželni zbor. Govori se, da utegne le kakih 10 do 12 dni trpeti.
—   Gosp. L. Lukmann je za predsednika, gosp. A. Sama s a pa za podpredsednika kranjske kupčijske in obrtnijske zbornice potrjen.
—  Sliši se, da c. k. deželna nadsodnija v Gradcu je gospoda Vil h ar j a in Levstika v tisti tiskarni pravdi, v kteri sta bila po tožbi c. kr. kantonskega predstojnika gosp. Pajka obsojena, nedolžna spoznala. — Razsodbo tukajšne c. k. deželne sodnije o drugi g. Vilharjevi pravdi pa je po „Laib. Ztg." c. kr. nadsodnija v Gradcu potrdila; gospod Vilhar se je obrnil do c. k. najviše sodnije na Dunaj.
—  Gosp. dr. Mally pride iz Bosne neki že prihodnji mesec nazaj *
— Gosp. dr. Z. Bučar pride iz Novega Grada za začasnega c. k. okrajnega zdravnika v Novomesto.
—  Prihodnji pondeljek, na praznik Oznanjenja Device Marije, pri veliki maši ob 10. uri v stolni cerkvi ljubljanski bode pod vodstvom našega pevovodja g. Fabjana pel pevski zbor gospodov in gospa čitav-nice naše. Pela se bode Haslingerjeva vokalna maša (maša brez godbe) z vloženo Prokeševo („Zdrava Maria") in neko Aignerjevo pesmijo. Kolikor smo iz skušinj izvedili, bode maša krasna.
—  Ker ravno govorimo o cerkvenem petji, nas veseli važno popravo na orglah svetu oznaniti, ki jo je iznajdel naš ljubljanski orglar g. Ferd. Mala-hovskv in za ktero bode vzel c. k. privilegijo. Naj-bolji izvedenci naši, med kterimi tudi pevovodja čitav-nice naše gosp. Fabjan, že iz Prage nam po slavnem gosp. J. L. Zvonarju, direktorju Sofijne akademije, pohvaljen izvrstni orglavec, so preiskali novo Malahov-skovo iznajdbo in mu podali sledeče spričalo: „Iznajdba gosp. Fr. Malahovskega — čisto nov sapnik (Wind-lade) — ima veliko imenitnih prednost ne le pred navadnimi starimi, ampak tudi pred najnovejšimi Wal-kerjevimi in Haas-ovimi. Ventili vseh teh sapnikov so čisto brez peres, pa njegovi imajo vrh mnogih drugih še tudi to prednost, da sapo brez vseh toliko škodljivih ovinkov naravnost v piščali spuščajo. Dasiravno pride toliko ventilov na vsako  tasto,   kolikor   spremenov   je
*) Suhe češplje se tukaj kupujejo, če je blago lepo , po 5 golcL cent, pa tudi po 5 gold. iu 25 kr., ako ima kdo lepega blaga veliko. **) Se ve, da ne; zlasti krompir hoče zemljo že nekoliko segreto, da more začeti kaliti. Po letošnji hudi zimi je zemlja zel6 premrla; treba, da se segreje, sicer leži seme kakorsno koli mrtvo v nji.                                                                Yred.
107
dotičnemu manualu odločenih, je vendar igranje pri 18 spremenih (kolikor se jih pri nas pač malokje, da ne rečemo nikjer, na enem manualu skup ne nahaja) še zmiraj lahneje, kakor na vsakem glasoviru. Pomnože-vanje in pojemanje glasii brez nategovanja med rahlo igro zaprtih spremembinih gumbov je tako mikavno in se z veliko manj okolišinami izpeljano, kakor pri Wal-kerjevih in Haas-ovih sapnikih."
— Dobroznani gospod Gašp. Mašek, še zmiraj priden skladatelj, ponuja pevskim družbam po nizki ceni sledeče svoje muzične cerkvene kompozicije, ki so vse za orgle in petje, ali za samo petje vredjene : 1) Maša latinska, 2) Maša slovenska „ Veliki Bog nas reve glej", 3) Graduale, 4) Offertorium, 5) Pesem pri blagoslovu, 6) Vera, upanje in ljubezen, 7) Requiem. — Stanovanje njegovo je za gradom (Marktplatz) št. 80.
108