XV. letnik.
V Gorici, 13. junija 1!)07.
24. številka.
Izhaja Tlak žetrtek ob 10. ati dopoldne. Rokopiii ie ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Cena listu znaša za celo leto 4 krono, za pol leta 8 kroni. Za manj premožne za celo leto S krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrijo
«Jtr.....
Rokopise sprejema „Harodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-t urini tL 9.
'ki .liv^r	-
" ' Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
KaioČnino in naznanila b pr cj e m a upravništvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezno Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem letališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korcnjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
„Po njih delih jih bodete spoznali".
Božje in cerkvene zapovedi in prepovedi so trn v očeh „svobodomiselcev“ Zakaj? Odgovor je lahek.Trn v očeh so jim, ker se ne vjemajo z njihovimi strastmi in poželjenji. Prvi ki so se uprli božjim in cerkvenim zapovedim in prepovedim so bili bogataši, lakomniki, po-lrotneži in razuzdanci sploh. Boj so napovedali papežu, škofom iit duhovnikom do zadnjega kaplana, ker oni so oznanjevalci onih zapovedi in prepovedi, ki se ustavljajo njih strastem in razuzdanosti. Zato se ni čudili, da ti razuzdanci lako divje napadajo duhovščino. Oni hočejo odstraniti vse, kar ovira njih lakomnost, poholnost in uživanje. Zatrli so v svojih srcih vero v posmrtno kazen ali plačilo in v posmrtno življenje sploh. S tem so se otresli vseh tako-zvanilt .neutemeljenih predsodkov", (tako imenujejo liberalci in demokrati skrivnosti in resnice katoliške vere), da tako popolnoma brez skrbi počno vsakovrstne hudobije.
Ogromna večina teh svobodnjakov se varuje le v toliko škodovati svojemu bližnjemu, v kolikor to posvetna postava prepoveduje, ali pa bolje rečeno, v kolikor se boje zapora in vislic. Ako se jim posreči n. pr. kaj neopaženo ukrasti ali ogoljufati in to potem tudi dobro skriti pred posvetno pravico, jim zato njih vest nič ne očita, čemu neki?
Verujejo ne nič, zato tudi ne hodijo k spovedi, pri kateri je dolžan vsak pravi kristjan obtožiti se storjene tatvine ali goljufije in potem tudi storjeno škodo in krivico povrniti in poravnati. Zato je za tatove, goljufe, pohotneže in razuzdance sploh, ravno spoved ono grenko
LIST RK,
flli sem... ali nisem?
Poljsku humoreska
„Moj Bog, moj Bog, ali ne bo konca teh težav?" vzdihuje žena na pragu male šobite. Z obupom gleda razmetane stole, razbito mizo, črepinje loncev in skled na tleh ... njen mož, ki je vse to naredil, pa leži kakor ubit preko postelje iu smrči...
Uboga Marjanka ! Ni se ji to danes prvič pripetilo, ampak že neštetokrat. .Ali ne bo konca teh težav?" Pregovor pravi: .Navada je železna srajca!“ iu če je ta pregovor resničen, potem... Z obupom je gledala Marjanka pijanega moža. Že petnajst let ga je zvesto spremljala kot zakonska žena na poti življenja, iu on ji tako povračtije njeno zvestobo.
Jakob Žagar je bil dober človek, priden rokodelec. Ali imel je neko posebno bolezen; prijela ga je včasih tako huda žeja, da je ni mogla utolažiti nobena pijača na tem božjem sveti', kakor žganje, in sicer ne cu frakeljček, tudi ne dva ali trije, ampak cela steklenica, ki jo je izpraznil do dna. S tem je pogasil žejo, vsaj čutil je ni več. V glavi se mu je nekoliko zmešalo, noge so omahovale pod njim, velika cesta, ki je peljala iz krčme na njegov dom, je bila
zelišče, ki je ne morejo ali bolje rečeno nočejo prebaviti. Zato pa tudi sovražijo katoliško cerkev, katere četrta zapoved se glasi: Spovej se vsaj enkrat v letu zato postavljenemu spovedniku itd. Z drugo besedo bi se lahko reklo: Vsaj enkrat v letu moraš poravnati krivice In goljufije. Povrniti moraš vsaj enkrat v letu vsako škodo, katero si morebiti svojemu bližnjemu storil na imetju ali poštenju. Vsaj enkrat v letu moraš vsem tudi sovražnikom iz srca odpustiti itd.
Uprašamo, ali bi ne bilo dobro, ako bi se vsaj enkrat v letu poravnale vse krivice, razžaljenja itd,?
Dobro bi bilo! Vsak mora temu pritrditi, zlasti pa oni, ki se jim je krivica godila in ti so po večini ubogi kmetje, delavci in sploh vsi reveži.
Kako lepo bi se reševalo pereče socialno kmečko iu delavsko vprašanje, ako bi vsi ljudje vsaj četrto cerkveno zapoved izpolnjevali. Mnogo jih je, ki se v ravno to zapoved na najzlobnejše načine zaletavajo. Zato pa je tudi tako malo poštenja in zanesljivosti na svetu. Tudi ni pričakovati boljšega dokler se bodo ljudje varovali hudega samo radi zapora. Boljše bo šele takrat, ko se bodo vsi ljudje bali krivice radi Boga iu ne samo radi kljukastih paragrafov.
Rekli smo, da so se bogataši, lakomniki, pohotneži iu razuzdanci sploh prvi uprli božjim iu cerkvenim zapovedim iu prepovedim.
Zdaj pa nastane vprašanje, zakaj so se tudi nižji sloji v obilnem številu uprli katoliški cerkvi? Vsaj ti reveži vendar niso mogli imeti lacih razlogov za upor, kakor bogatini ki imajo dovolj denarja iu drugih sredstev na razpolago, da strežejo svojim strastem mej tem, ko ubogi kmetje, delavci i dr. tacih sredstev nimajo, ako bi imeli tudi brez šte-
siluo nerodna, in Jakob Žagar je večkrat poljuboval prah in kamenje.
Tudi doma mu je bilo vse napoti. Pa on se ni dolgo obotavljal. Zmetal je lonce sem, sklede tja, udaril je s pestjo ob mizo in potem se je zleknil čez klop, čez skrinjo ali kamorkoli. Spal je včasih celih 24 ur neprenehoma, iu ko se je zbudil, se je kesal svojega dejanja.
Njegova žena je veliko trpela vsled tega. Kaj vse bi žrtvovala, da bi le od vadila svojega moža grde strasti! Koliko njenih molitev je že plavalo k nebu! Kolikorat je že romala na božjo pot —■ pa vse zastonj! Prošnja in rotenje ni pomagalo; pridni Jakob se ni mogel vst vljati silni želji ki ga je mučila tako zelo.
In danes je zopet napočil tak strašen dan! Marjanka je jokala grenke solze in si jih brisala s predpasnikom.
Ne, ne, tako ne sme iti dalje! Vse premoženje, dom in posestvo bo zapravil, ako se ne poboljša. Ali, ali se je ne bo usmilil ljubi Bog... ali ne bo uslišal njene vroče prošnje?...
Naenkrat je žena vstala, ogrnila si debelo ruto čez pleča iu je odšla . . . Temno je že bilo zunaj, a žene ni bilo strah Kolikokrat je že hodila to pot, ki je vodila k samostanski cerkvici, da si v njej pred oltarjem olajša težko srce, da si nabere nove moči, da pomoli za svojega moža.	(Dalje	pride.)
vila strasti in poželenj. Torej, kdo jih je našuntal?
Da se je tudi nekaj ljudstva iz nižjih slojev uprlo katoliški cerkvi in ki imenujejo socialne demokrate, to je zlobno delo prvih upornikov bogatašev — razuzdancev in — judov I!! A o tem prihodnjič.
Nekaj moremo še danes omeniti I Č. g. kurat Augelj Čargo iz Nabrežine je dobil v zadnji številki tega lista potrdilo od uredništva da on ni pisal člankov v tem listu „Po njih delili jih bodete spozvali". To potrdilo je č. g. kurat zahteval zato ker Nabrežinci sumničijo njega kot pisca onega članka. Č. g. kuratu naredimo izjemo s tem, da mu ne zamerimo, da se je pohitel opravičiti pred Nabrežinci. ker vemo, da se č. g. kurat nahaja v Nabrežini, kjer je pravo sršenovo gnezdo. A Nabrežinci pa ravnajo malo možko, da stikajo za dopisnikom. Bolj možko bi bilo od njih, z drugim dopisom ;ali člankom postaviti na laž dopisnika. Nabrcžincem povemo na uho, da čeravno mislijo, da v Nabrežini ni ..klerikalcev" so vse eno pod strogo kontrolo naj delajo kar hočejo. Po njih delih smo jih spoznali; po njih delih jili sodimo in po njih delih bodo tudi obsojeni!
(Dalje pride.)
Trtna uš koncem leta 1906.
Pred kratkim je obelodanilo c. kr. poljedelsko ministerstvo poročilo o razširjanja trtne aSi v Avstriji v letih 1904, 1905 in 1906 in o ukrepih, storjenih v obnovitev uničenih vinogradov.
Uvodoma se poudarja v označenem poročilo okoliščina, da se je uvedlo prisilno kalenje cepljenih trt z veliko vnemo na Nižjo Avstrijskem in na Moravskem, kjer obstoji že precejšnje Število naprav za prisilno kalenje, katerih velik del vodijo zasebniki, ostali del pa občine in zadruge s podporami iz državnih sredstev in iz sredstev dotične dežele.
Čutimo potrebo Nižje Avstrijski in Moravski odkritosrčno čestitati, ker jim je dano uživati na tem polju generozno materialno pomoč c. kr. vlade, dočim se naša dežela, ki vodi izključno z deželnimi sredstvi že leta prisilno kalenje in trtnico, v katerej se prideluje vsako leto nad pol milijona plemenitih trt, pač lahko ponaša da se zanimajo za trtnico najuglednejši znanstveniki, da, celo najvišje npravue in kmetijske oblasti inozemstva, toda od c. kr. vlade se jej ni do sedaj posrečilo prejeti niti nujmanjše podpore, da bi intenzivnejše razvila zgoraj navedeno akcijo v prid vinoreji.
V	poročilu je izrečeno upanje, da so bode obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov na Nižje Avstrijskem in na Moravskem nepričakovano povspela, zlasti ako en bodo poprijeli vinogradniki bolj nego do sedaj pridelovanja amerikanukih podlag.
Oglejmo Bi celo stvar nekoliko natančnejše :
Na N:žjo Avstrijskem je znašalu površina vinogradov h koncem h ta 1906 89.713 hektarjev, od katerih je 35 687 okuženih ali sumljivih, da so okuženi.
Obnovljena površina znaša 4.385 hektarjev, t. j. osmi del okužene ali sumljive površine.
Na Moravskem je znašala površina vinogradov s koncem leta 1906 12.119 hektarjev; okužena ali sumljiva površina pa 6636 hektarjev; obnovljena površina znaša 363 (reci tristo tri in šestdeset) hektarjev, ali malo več kot ena dvajsetina okužene ali sumljive površine.
Oglejmo si sedaj številke, ki zadevajo našo deželo.
Površina vinogradov znaša 6.976 hektarjev; okužena ali sumljiva površina 6.408 hektarjev; obnovljena površina znaša 3200 hektarjev, t. j. polovico okuženo ali sumljive površine.
Ako se gkdo označenih dežel, od katerih ena je obnovila eno osmino druga pa eno dvajsetino okuženih vinogradov, izraža upanje, da se bode obnovitev z amerikanskimi trtami nepričakovano povspela, bi bilo vendar ume-' stno, da bi se bila s kratkimi besedami omenila tudi naša dežela, katera je že obnovila polovico svojih okuženih ali rumljivih vinogradov.
V poročilu bi se bilo moralo tudi povdarjati, da je naša dežela, katera edina v ceii Avstriji je obnovila z amerikanskimi trtami polovico svojih okuženih ali snmljivih vinogradov, izvršila to delo izključno z lastnimi sredstvi, in da je c. kr. vlada sistematično odrekala vsako najmanjšo materijalno podporo, vsako najmanjšo olajšavo na tem glavnem polju kmetijskega gospodarstva.
V	poročilu	bi se	bilo moralo tudi
navesti,	da sta	deželni zbor	in	odbor
gr.riški	cd leta	1901	naprej	z	vsemi
sredstvi delala na to, da bi dosegla za pospeševanje trtoreje v naši deželi tisto materijalno pomoč c. kr. vlade, katere so bilo	deležne	druge	dežele	v	veliki
meri. —
Cesarska vlsda, ne le, da je odrekla deželni trtnici goriški kakoršno-kolisibodi materijalno pomoč, ona je celo naznanila deželnemu odboru, da se smejo prenašati iz di želne trtnice go-riške cepjenke le v jednoten po trtni uši okužen okoliš, ki ga je določila vlada.
Zaman se je deželni odbor trudil da bi prepričal c. kr. vlado, da je površina, ki so ni še uradno proglasila kot okužena, le neznaten del cele vino-gradrke površine (kar je bilo tudi uradno potrjeno v statistikah c. kr. poljedelskega ministerstva). Deželni odbor je poudarjal, da je okoliščina, da so se oglašali kraji, ki niso še uradno progiašeni okuženimi, s prošnjami za odstop cepljenk na ame-rikanski podlagi, znamenje, du so se hoteli vinogradniki zavarovati pred oku-ženjem po trtni uši, ki je že nastopilo.
V	svrho, da bi pomagal označenim vinogradnikom in zajedno preprečil nevarnost okužeuja, bil je deželni odbor pripravljen podvreči cepljenke iz deželne trtnice goriške razkuženju v vodi, segreti do 35l C pod lastnim nadzorstvom iu Isstno odgovornostjo.
Vlada se je tudi temu proiiviia.
(Dalje prihodnjič.)
Novice.
»Liberalci*' iu mladina. — .Soča* se zadnji čas rada baha, da je mladina po Goriškem liberalna. Razume se, da je s lem malo predebelo zinila, kajti večina mladine — kakor odraslih mož — o liberalizma noče nič vedeti. Vendar kato-liško-narodna stranka ne sme pozabiti, da ima važno nalogo, zbirati in izobraževati našo moško in žensko mladino.
—	Ta je izpostavljena mnogim nevarnostim. Posebno se mladina rada zbira v krčmah. In te so po večini liberalne. — Naša nalega je torej, da mladini ponu-dimo više duševne izobrazbe ter vzbudimo pri njej zanimanje za lepe vzore, za katere se bori naša politična organizacija. Čim bo torej ta izpeljana, takoj obrnimo svoj pogled po vrstah naših mladeničev in te povabimo k ognjišča blažilne izobrazbe. — Mnogokje se je že dozdaj v tem ozira precej storilo, drugod pa čaka še mnogo dela,
Lirn iz bakra. — Pod tem naslovom je prinesla torkova „Soča“ Bledečo notico:
„Lim iz bakra je najnovejša iznajdba dr. Gredolčiča. Čadno, .kaj ne| Ali gola resnica. Dr. Gredolčič je v svoji štacani v alici Vetturini prodajal vzlic visoki dnevni ceni okoli 85 svojo bakreno galico po K 78'— do 79 — kvintal, in sicer do volitev, ne glede na dobiček ali izgubo, le da je lovil kaline, da so 14. maja lepo klerikalno žvižgali; koj po volitvah je pa poskočila galica na 91) K kvintal."
Da je zgorajšnji stavek gorostasna laž, morajo potrditi vsi kmetovalci, ki so vzeli letos modro galico pri »Goriški zvezi", ta j ti priznati morajo vsi od prvega do zadnjega, da so plačevali galico pred volitvami in po volitvah po K 78.— do 79'— kvintal, ne pa po K 90'—, kakor laže Kramarjeva „Soča“. »Goriška zveza* ne išče dobičkov z oskrbovanjem kmetijskih potrebščin, kakor tadi ne more trpeti izgube, ker oddaja blago po ceni, kakor njo stane. „Zvezi“ je največ ležeče na tein, da priskrboje svojim pridruženim kmetovalcem blago najbolje kakovosti iu to po kolikor mogoče najnižji ceni.
Gabršček, poslušaj, to bo nekaj za te: 10 00 kron nagrade dobiš, če navedeš ime osebe, katera bi plačala pri »Goriški zvezi“ po volitvah galico & K 90— kvintal. Požuri se, saj kronice ljubiš I Na dan z imeni, sicer si patentiran lažnik in obrekovalec I — Ljudstvo, odpri oči!
»Oderuhi" na Krasu. — Pod tem naslovom prinaša „Soča“ z dne 4. t. m. notico, v kateri pravi, da »getova resnica je, da ni na Krasu niti enega oderuha, še manj takega, ki bil naprednjak. Pred leti smo poznali enega, ia ta je bil duhovnik. Zdaj še tega ni več.u »Sjča-torej priznava, da med kraškimi duhovniki ni nobenega oderuha. Hvala lepa za priznanje I Drugače „Soča“ pa vedno piše o »farSkem izmozgavanju". Neverno, kako gre to skupaj. No, ko so se debelo zlagali, da med liberalci na Krasu ni oderuhov, so bili prisiljeni pa o duhovnikih povedati resničo. Da med duhovniki ni oderuhov, to je resnica, resnica pa je tudi, da Kras grozno trpi pod pritiskom liberalnih oderuhov. Sicer pa ne samo na Krasu, ampaV tudi v bližini imamo liberalne oderuhe, katere lahko označimo z imeni in slučaji. In ti oderuhi so povsod glavni stebri liberalne stranke. Zato proč s stranko kmečkih oderuhov !
„Sočini“ dopisi o minulih volitvah. — Vsi dopisi v nSoči*1 o izidu minulih državnozborskih volitvah so polni napadov na duhovnike, ki so storili svojo dolžnost, ko so ljudstvo poučovali o nakanah hinavskih liberalcev. Ti so za časa rolilnega boja zatajili svoje brezverstvo
in svoj brezprimerni srd do cerkve, da bi preslepili verni narod : češ, saj smo tudi mi dobri kristjani. In res bi se bila liberalcem njih hinavska igra posrečila, ako bi ne bili čuli duhovniki in sproti razkrivali njihov spletke. Tako je pa liberalce zadevala sramota čez sramoto, druga hujša od druge — in naposled so propadli. Zalo pa zdaj izlivajo ves bvoj žolč na duhovščino, ki je rešila narod iz liberalnih zanjk. Kakorkoli žo je duhovnik vršil svojo politično dolžnost in pravico — nikakor liberalcem ni bilo prav. Če je v cerkvi svaril, liberalci kriče, da je onečeščeval siužbo božjo; čejje Bhode prirejal, so nahujskani in često pijani liberalci delali nemir in duhovnika med farani in po časopisju razvpiti za zdraž-barja; če je zasebno opominjal z besedo in pismi, še tja ma slede in ga Bknšajo izdati zaničevanja. Liberalci 1 Eno si zapomnite: daleč je še čas, ko boste imeli edini vi drugi vse politične pravice v žepa. Zdaj se pa le sprijaznite z mislijo, da dovolite zraven sebe še drugim politične ivobode I Prva naloga našega političnega dela mora biti, da se ljudstvo osvobodi izpad liberalnega terorizma ta di tam, kjer ga še tlači I Neustrašeno naprej I
Sestanek slovenskih državnih poslancev v Ljubljani. — Dne 4 t. m bo se seili v Ljubljani državni poslanci S, L. S. iz Kranjske, „SlovenBke kmečke zveze" iz Štajerske in „Sloge“ iz Goriške ter so soglasno sklenili, da bodo v državnem zboru solidarno nastopali. Končno se je izvolil poseben izvršilni odbor, ki je OBobito dobil nalog, naj stopi radi snovanja državnozborskega kluba v dogovor z drugimi jugoslovanskimi poslanci.
Po državnozborskih volitvah v Gorici. — Agitacija v Grčini je bila za Maranija večja, nego se je pričakovalo.
V	tern se je posebno odlikoval znani ča-vaj nn pokopališča Ongaro, kateremu so rekli na Dunaju, kakor so pisali časniki,
—	„Unkraut“; po naše bi rekli plevel. Ta človek je dobil precej volivcev na svojo stran. Obečaval jim je, da začno takoj po volitvah popravljati poti po Gr -čini, zidati potrebni most čez Korenj, za kterega prosijo Grčani žc leta in leta, a ostaja vedno pri obljubah. Mastnim Lahom ja kaj verjeti I? Najubožnejša vas bi ga že zdavna sezidala, a mesto si ga ne upa. Lahko se smeje sedaj Oagaro zapeljanim volivcem, ki naj bodo prepričani, da kakor ni mesto nič naredilo za Grčino pred volitvami, tako ne bode tudi nič storilo po volitvah. Tudi Bramo, lesni trgovec v Gorici in lastnik opekarne na Grčini, je vplival na one ki delajo v njegovi opekarni, da so morali voliti Maranija. Na ta način smo izgubili nad 20 glasov, približno polovico. Nekaj volivcev pa ni šlo volit, ker so se zbali za radi Bvojega obrta Lahov; take omahljivce treba, da preziramo!
Državni zbor je skllcau na dan 17. junija.
— Slovensko moško učiteljišče se premeBti iz Kopra v Gorico.
— Umrl je v petek zvečer gosp. Jožef Lukežič, cerkovnik v Renčah, star je bil 08 let. Dil je občespoštovan daleč okrog, kar je pričal v nedeljo tudi naravnost veličastni pogreb, kakoršnega Renčo še niso videle. Blage.nu možu svetila večna luč 1
Umrla je v noči od petka na soboto gospa Marija J u g, vdova po pokojnem c. kr. gozdarju. Pogreb je bil v nedeljo ob 4h popoldne. N. p. v m. I
Umrl je v Ljubljani Iran Vilhar, brat pesnika Vilharja. Star je bil 83 let.
Umrla je gospodična Bernardina Tomšič v Gorici pri »Barki“. Bila je zgledna v svojem življenju in pobožna. Priporočamo je vsem v molitev. Naj počiva v miru 1
— Imenovanje. — Absolvirani sluiatelj višje kmetijske šole A. P o d g o r-nik je imenovan 2,a pristava na slov. kmetijski šoli v Gorici.
— Nedostojno se obnaša po mestu neki človek, ki sliši na ime Jeussig. Opozarjamo na to c. k. stražništvo. Te dni je spet kričal na vse zgodaj po Ra-štelu : „Viva Marani 1“ »Abbasso i ščavi 1“ »Abbasso Ungar 1“
— Angleški časnikarji so se v sredo in četrtek mudili v Bohinju. Bili so povsod slavnostno sprejeti. V petek so se odpeljali v Celovec. Posebno navdušeni so bili radi petja »Glasbene Matice". Po številu je 40 gospodov in dam.
— Veliko protiavstrljsko demonstracijo so priredili te dni v Vidmu na Laškem povodom italijanske — vojaške parade. Po cestah je bilo nasutih vbo polno listkov s protiavstrijskimi vzkliki, na ljudski slavnosti je pred veliko fanatično množico Italijanka — poljubljala Oberdankov revolver.
— Pes reditelj. — Nogo Bi je zlomil začetkom tega tedna gospod Rolet, lesni trgovec i/. Lokavca, ko je šel skozi Malovšče na Čaven. Ležal je na meatu nezgode cel dan in celo noč ob deževnem vremena, ne da bi prišel mimo kak človek. Pri njem je bil le njegov pes. Na pasje lajanje je prišel na mesto neki voznik, ki je našel gospoda Roleta, ko je pisal oporoko na skalo. S pomočjo došlih sosedov so ga spravili domov.
— Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici se bode vpisovalo v I. tečaj dne 21. in 22. t. m. ob 8. uri zjutraj. — Prosilke se imajo osebno zglasiti v spremstvu roditeljev ali namestnikov in se izkazati s potrebnimi listinami. — Ravnateljstvo c. kr. žensk, učiteljišča v Gorici.
— Nova vojašnica v Gorici. V Gorici zgrade novo konjeniško vojašnico tik topniške vojašnise proti Mirna. Vojno ministerstvo je dotične načrte že potrdilo. Vojašnico bo zidala mestna uprava.
— Sprememba oprave pri orož-ništvu. — Po novih predpisih bode smelo moštvo nositi tadi čevlje na trakove; štražmojstru je pa tudi dovoljeno nositi kolesarsko ogrinjačo (Radmantel), to velja pa samo za stražmojstre, kateri so opremljeni s pehotno častniško sabljo, Distinkcija stražmojstrov bode za naprej 13 cm širok obšiv iz srebrne žice na ovratniku. Moštvo bode na patruljah tadi lahko nosilo mesto belih, temnosive rokavice; v goratih krajih se bode pa tudi Brnelo posluževati gorskih palic, oziroma snežnih obročev, kakoršni so v rabi pri ljudstvu dotičnih krajev.
— Otroka spekla. — V Tržiču so aretirali ter privedli v goriške zapore 24 letno Hortenzijo Brajda iz Sv. Ivana pri Vidmu v Italiji, ki je svoje novorojeno dete spekla v peči. Brajda je služila v Tržiču.
— Nesreča ali samoumor ? — Iz Repentsbra: Dne 4. t. m. zvečer je utonil v nekem občinskem napajališču blizu vasi 70 letni Anton Lazar iz Velikega Repna št. 2. Ne ve se, jeli pokojnik po-nesročil, ali pa si je namenoma končal življenje.
— Občinske volitve III. razreda bo se v Gorici vršile v soboto. Izvoljeni so laški liberalci dr. Ahil Veničr, Karol Seppenhofer in Josip Juch z 237—241 glasovi. Te nizke številke kažejo, kako malo zanimanja je za mestno gospodarstvo. Danes voli II. razred.
— Samomor ženske. — Lastnik neke gostilne v Barkovljah je v soboto zjutraj okoli 7. ari našel na obrežja v Barkovljah listek na katerem je bilo v italijanskem jeziku napisano: „Vzemite z mene zlato in srebro, ki ,ie najdete na meni in me potem vrzite zopet v morje, ribam v hrano 1“ Ta listek, iz katerega se je dalo sklepati, da je kdo s samomorilnim namenom skočil v morje, je gostilničar nesel takoj na ondotno policijsko stražnico, a policijski nadzornik je takoj odredil iskanje trupla ob obrežju. To iBkanje pa ni d»;lo nikakega rezultata. Okolu 9. ure predpoludne sta pa brata Štoka, ribiča s Kontovelja, potegnila z mrežo iz morja nasproti Miramaru mrtvo žensko truplo. Prenesla sta takoj najdeno vtopljenko na kopno in obvestila o tem policijskega nadzornika v Barkovljah. Najdeno truplo je približno 24—25 letne ženske, srednje postave, črnih las in črnih očij. Na njej niso našli ničesar, iz česar bi se dalo dognati, kdo in odkod je. Truplo ao prenesli v mrtvašnico.
— Punt francoskih vinogradnikov. — Kako da skrbi brezverska socialistična stranka za nižje sloje, posebno za kmeta vinogradnika, kaže sedajni
punt vinogradnikov, ki so zsžugali vladi, da ne plačajo več davkov, če se ne skrbi zh njihov pridelek — vino. Na Francoskem posebno cvete pod židovsko demokraško vlado pančanje vina. Vsled lega ne morejo prodajati vinogradniki svojega vina, ali pa le po zelo nizki ceni. Rako velike važnosti je tam pridelovanje vina, kaže to, da se pridelajo od 86 okrajev na Francoskem v 77 okrnjih vino ki prinaša na leto 1200 milijonov frankov. Temu puntu se je do-sedaj pridružilo skoro en milijon vinogradnikov, zato se bo vlada morala ozirati na njih zahteve.
—	Poziv. — Mnogo čislanih članov društva „Sloge“ ni plačalo še, kakor zahtevajo pravila, uduine. Naprošeni so vsi, da pošljejo prav gotovo pred občnim zborom t. j. pred 20. t. m svoj prispevek društvenemu blagajniku. V Gorici dne 10. junija 1907. Dr. Andrej Pavlica, blagajnik.
Listnica uredništva. — Volčji-grad. Pri najboljši volji za to številko nemogoče. — Št. Viškagora. Enako nemogoče, ker manjka prostora. — Li-b uš nje. Nista vredna, da bi se pečali žnjima. Tatvine očitati se ne sme niti najhujšemu tatu. — Pevma. Prihodnjič 1
—	Hadajužna. Nemogoče za to številko I—Vse gospode dopisnike prosimo potrpljenja! Uražujejo naj, kako malo prostora ima »Primorski List“. — Krepko na delo, da se bo povečal. Zato mu nabirajte naročnikov in dopisujte hitro pa kratko. Živeli!
Iz goriške okolice.
Bomba vi i b e r a 1 n e smeti Zadnje mirenske novice so priletele med naše liberalce kakor bomba. Vse, kar je med liberalci bolj treznomislečega, prosi, da naj opustimo razkrinkanje tistih, na katere smo namignili. Zato jim danes kličemo: Ali pometite tisto smet, ali pa pričakujte, da bo v kratkem od nas pometena v sramoto vse občine, ki jo je dosedaj podpirala.
Tajno pitje pašaret. — »Soča* pravi, da so si Mirenci naslov pašaretarji zaslužili s tem, ker pijejo javno pašarete. Pozivljemo torej vse, ki pijejo pašarete, naj zahtevajo od krčmarja, da jim jih prinese tajno, t. j. v papir zavite.
Veliko žretje liberalnega štaba. — Zadnje naše poročilo naj se tako popravi, da uabrščeka ni bilo iia tem žretju. Pač pa je res, da je bil ves Gabrščekov liberalni štab. Gabrščekov popravek, katerega je poslal „Gorici\ je v zadnjem oziru neresničen.
Komedija z medvedi. — „Goča“ bi rada videla, da bi g. Jakil oklofutal dr. Pavlico. Nam se zdi, da je g. Jakil v „Sočinih“ očeh pravi medved ker bi ga drugače ne priganjala kot medveda v komediji.
Hranilnica in posojilnica v Biljah registrovana zadruga z neomejeno zavezo bo imela svoj redni občni zbor dne 29. t. m. ob 4. uri po-poludne v prostorih g. Otona Soler-ja v Biljah z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, potrjenje računov za 1. 1906; 2. Sprememba pravil; 3. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika; 4. Razni predlogi.
Iz vipavske doline.
Štrekeljev agitator in pol-dansko zvon e nje. — Pred nekoliko dnevi je čakalo več Vipavcev na vlak v Št. Petru v bližnji krčmi, kjer je bil tudi tamošnji načelnik. Ko zazvoni poldan, odkrije se pošten Vipavec in prekriža, kar pa načelniku ni bilo všeč, ter pokaže na omenjenega Vipavca, glejte ia je za L ... Iz tega se vidi, da liberalcem že preseda molitev, kedar zvoni, pa vendar pravijo, da tudi oni so kristjani. Iz tega pa se tudi vidi, da se Štrekeljevi agitatorji ne odkrivajo, kadar zvoni poldan.
Ni davno tema kar se je proti Btrankam pohvalil g. notar v Ajdovščini, da on je tudi dober kristjan, dasi ne hodi k sv. maši. Kaj ne tudi nov apostol.
Kdo more povedati, koliko je že daroval dični in razumni župan Ajdovski v narodne namene?
V	Selu na Vipavskem jev naprednem taboru jako lepa družba. Kaj hočete še več : Janezov, Šklernbič, C9k in Brek skupaj. Škoda, dii jih bralci ne
poznate. Pravijo, da če bodo ovržene zadnje občinsko »oliUe v Črničah, da bo potem župan Brek in Cek njegov tajnik. (Pa druga dva?)
Pri Ilckn v Črničah živi izreden talent Virgilič, ki oskrbuje materin mlin. Ko melje žito ne rabi več navadne merce, temveč je kupil vago. Ljudje vgibljejo, zakaj ta naprednost? Tudi Re sliši, da se čudijo ljudje, zakaj Virgilč in njegov vrli oče ne merita več denarjev na mernike I
Virgilč je dalje nenavaden govornik, ker ga naprej poslnialci obkrožijo s hrbti, in potem še le govori. Ob neki taki prilik', pravijo da se je zjokal sam nad seboj; drugikrat pa se je med govorom ker znašel pred vratmi.
Virgilčen prijatelj.
Lojze županov v Batujah piha in sika, zataj da Batujci ne hodijo več v njegovo krjmo. Po tihem Bi pa šepetajo : zakaj bi hoditi k temu naprednjaka ki ne napreduje z dragim kakor s svojim trebuhom.
Na Vipavskem so volili mnogi ob drž. zborskih volitvah .mačko v iakli“. Mislili so, da volijo Antona, a volili so Lojzeta.
Liberalna nesramnost. — Ob časa državno zborskih volitev bo agitirali liberalni naprednjaki v Vipavski dolini proti Laharnarja b tem, kakor da bi se bil L. izrazil, da se zopet odpravi vinska klavzula in da vino zopet po ceni. Ali si je mogoče misliti veče neumnosti, da bi se kandidat priporočal s tem, da bo svojim volilcem škodoval. Zopet drugi so agitirali, s tem češ goriška zveza, daja letos boljši kap vitrijol, da bo izvoljen nje poslanec. Ubogi ne razumejo kaj je „goriška zveza“.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črničah bo dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla po popoldanski službi božji na kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1906; 3. Volitev načelHtva in računskih pregledovalcev; 4. Slučajnosti. — K obilni ude-<ltžbi \abi člane
Načelstvo.
V	Črničah priredi tamošaji cerkveni pevski zbor dne 16. janija ob 4. popoldne v prostorih g. deželnega poslanca gosp. Belko, veselico z sledečim rsporedom: 1. *** Vesela dražba, vdarja tamburaški zbor; 2. H. Volarič: Slovenca dom, poje motki zbor; 3. Jos. Ferjančič: ‘Šaljiva pesem za čveteroglasni ženski zbor; 4. John Cahnbley: Valse elegante, vdarja tamb. zbor; 6. Jos. Fleišmann : Triglav, poje moški zbor; 6. H. Volarič : Divja rožica, poje ženski zbor; 7. *** Pesem o muhi, vdarja tamb. zbor; 8. F. S. Vilhar: Domovini, poje mešan zbor; ‘9. Pomladno cvetje, vdarja tamb. zbor; 13. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček, ialoigra v dveh dejanjih. Vstopnina s sedežem 1 K, stojišča 40 vin.
Iz kanalskega okraja.
Nezgoda lokovškega gosp. kurata. — Iz Lokovca nam pišejo: Velika nezgoda je zadela našega gospoda kurata. V soboto dne 8. t. m je moral iti prevideti v zelo oddaljeno vas in ob velikem dežju. Na slabi poti konj spodrsne in pade na prednje noge. G. kurat je izgubil radi tega ravnotežje in padel je tako nesrečno, da si je izpahnil roko v komolcu ter se opasno poškodoval na glavi. Trpel je hude bolečine.
V	nedeljo popoludne mu je prinesel zdravniško pomoč primarij iz Gorice v družbi vojaškega nadzdravnika iz Kanala. Gosp. kuratu želimo, da kmalu okreva.
O č i n s k e volitve v Kanalu se vrše te dni. V torek je volil 111. razred. Zmagali so vsled strašnega pritiska in žuganja tokrat še liberalci. Kmetje, združite se! Potem bodete zmagovali!
Občni zbor okrajne posojilnice v Kanala Be vrši 23. t. m. Zadnjič je ta vest pomotoma izostala.
V	Aj b i so se vršile v sredo občinske volitve. V II. in I. razreda bo zmagali odločni pristaši naie stranke. Živeli I
Iz tolminskega okraja.
S Ponike *. — Hadn so zadeti naši svobodomiselno - brezversko navdahnjeni prvaki radi sijajne zmaga kat. narodne stranke in svojega popolnega poraza na ponikvah. .Vročino-, katera jih je spravila v popolni absurdnum, si hlode ,zdaj v „Soči“ in .Primorca.*
.Učeni" dopisnik b Ponikev oz. s Pečin v „Šoči“ št. 58 in v „Primorca“ št. 21 je prišel menda do vrhunca .izobrazbe* na podlagi — nihilizma. Svobodomiselni dopisnik „Soče“ oz. „Pri-morca“ upam, da mi oprosti, da ga ne ignoriram, sicer bi n« zaslužil odgovora.
.Primorec” št. 21 kar na dveh mestih laže: .Samo v enem županstva (t. j. Ponikve) je ostalo čez 90 volivcev naprednjakov doma." Kaj dela A. Gabršček? Ša vedno se klati po Krasa, da ne nažene tukajšnjih zaupnikov s pasjim bičem, ker so pastili „čez“ — 90 naprednjakov doma? — Pa najprej o volitvah sploh! Priprave za volitve so se vršile. Mi smo se bojevali s poštenim orožjem, a ne s tako poštenim sovražnikom. Vse je bilo na strani sovražne Btranke. Špik je obhodil nekolikokrat Rakovec-Logar-šče. Vse je napredno! Zmaga gotova! Trdnjava na Ponikvah je nepremagljiva. In res, držala se je do 14. maja. Nastopil pa je dan odločilnega boja — 14. maj. Naše čete so začele prihajati od desne in leve; močan oddelek b Pečin skozi Laze zasede levo krilo, drag še močnejši oddelek s Pečin čez Ostrožnik, zdražen s ponikovskimi Rutarji zasede desno krilo, in kot pomožne čete prihite z Rakovca, Logaršč — seveda na čela žapan! Tadi vas Ponikve ni hotela zaostati. Videč tako izvrstno mobilizacijo se hitro utaborijo na levem našem krila, na katerem je bilo pričakovati najhoj-šega pritiska. — 0 groza! Tadi sovražnik se pripravlja, že se prikazujejo „hrabre prsi bojevnikov svobodomiselne Btrankeu; .velikanske" čete s Pečin — 16 mož — „zavednih“, Rob z okolico nič manj, seveda „z malimi izjemami11 vsa mladina — pa .zavedna1'. Te .ogromne1* čete in še nekateri posamezni oddelki se združijo ter se utabore pri Mraka. Ta pa tam se prikažejo sprednje straže sovražnika v bližino naših pozicij, a zapazivii pogumne, vedre, samozavestne obraze naših, kateri bo že težko čakali za prvi naskok, so takoj odšli v zatišja. Ob. 9. ari prične se grozna kano-nada ter traja do poldan. Proti 12. ari pridejo konečno poveljniki „Port Arturja* ter podajo kapitulacijo. Ob 1. uri popoldne prično se pogajanja, skrutinij. Še predno se proglasi izid, že je vihrala trobojnica zraagonosno ter mogočno oznanjala poraz sovražnika, in slišali so se radostni klici: Živio dr. Gregorčiči — Od 321 volivcev se je volitve udeležilo 230, in sicer 176 samih „farovških“ glasov in le 52 nGruntarjev-1, 2 glasovnici Bte bili neveljavni. Torej 91 volivcev ni prišlo na volišče in ti so biii sami .naprednjaki*. Ste res reveži, sicer pa tako tolažbo vam še privoščimo 1
Po kapitulaciji Bešli po se zopet poveljniki Port Arturja k Mraka ter se posvetovali, kaj storiti. Ta in tam so se
slišali bolestni vzdihi: pro tema! Strah
jih je obdajal, da pridejo zdaj pred bojno sodišče — Gabrščeka. Modrovali so, kako bi se rešili. Ni spak, modre glavice se rešijo, — dajmo v „Sočou, sklone zbor. Mi bomo pokazali, kaj znamo, stopili bomo najprej k Adamu, potem bomo skozi srednji rek (Danvin bi bil vam posodil lahko tudi par — opic, to bi bilo bolj učenjaško kakor pa zgodovina). Ta podam cenj. čitateljem „Prim. Lista** par cvet iz vrta našega svobodomiselnega dopisnika .Soče1*. Evo jih:	„Ž9gnani
agitatorji so se posluževali v dosego svojih namenov Bledečih sredstev: Zlorabljali so prižnice, spovepnice, bv. zakramente, da, celo sv. mašo so privlekli na nmazano politično polje .. . Na uprav zločinski način zlorabljajo našega nerazsodnega kmeta b sveto vero. Klerikalci bi radi imeli nadvlado nad calim svetom, kakor je bilo to v srednjem veku, ko so bili duhovniki tako močni, da so odstavljali celo kneze, kralja in cesarja (Ojoj!) Radi bi zopet žgali svoje nasprotnike na gromadah in jih mučili na natezalnicah, kakor bo jih nekdaj. (Ej, g. urednik, meni se že svita in ko še enkrat proučim to „zgodovino“, potem pa postanem Vaš nasprotnik!) Grozno orožje klerikalizma: Sveta vera v prvi vrsti, prižnice, spovednice, sv. maša, sv. zakramenti, Bogi, Mi * ter božjo, pekel, hadiča, nerazsodne babnice in staro analfabetsko ljudsko maso sploh .. . Mladina bodi naš cilj I Mladina je tista mogočna reka, ki poplavi in zasuje strupeno klerikalno ze-Ijišče. Kažimo mladini vso ostudnost klerikalne stranke. Povejmo naši mladini, kaj vse so delali dahovniki takrat, ko so imeli vso moč r rokah ... (Pristno po framasonskem navodilu, brate !) Dijte nam pravo zgodovino, tam kjer je popisano vse zlo, katero je zakrivil gnjusni klerikalizem. Te ostudnosti moramo odkriti strmeči slov. javnosti. Slovenska javnost naj izve, kaj so delali po samostanih takrat, ko so duhovniki takorekoč vladali na svetu. Kaj bi pa rekel sedaj, ko bi (namreč Kristus) prišel na svet? Vzel bi palico ter bi jih pošteno namlatil, rekoč: Izprijenci, ali sem jaz vam to zapovedal? Jaz Bern rekel: Pojdite po vsem sveta, ačite vse narode, ne pa, delajte zdražbe in preklinjajte svoje politične nasprotnike I „Marš v svinjak!1* bi rekel Kristus, kjer naj vas svinje pohodijo P . . .**
To so cvetke svobodomiselnega dopisnika .Soče1*, katere lahko pripuščam cenj. čitateljem .Prim. Lista** brez ko-mentara. Sicer za slovo še par opazk na | naslov g. dopisnika „Sočeu! Prijatelj, ti si b tem pokazal, da »i si izposodil pravila framaskih lož. Uboga zgodovina ! Toliko neumnosti, kolikor besed. Pa bodi. Ti in jaz sva se učila zgodovino za domače ognjišče in kot taka nimava nobene pravice govoriti v javnosti o zgodovini. Če bi pa res le približno poznal zgodovino, potem bi pač take oslarije ne pošiljal v svet. No, pa ti imaš „svojo“ lastno zgodovino, in tam je vse ono „zlo“, katero pa, če vsakdo prime za ušesa ter vas vpraša: „0i kod je, kdo jo je pisal1*, pa junaški odvrnete: „Ne vem!“ Pričakujemo, da se res še mnogokrat oglasite v „Sočiu in sicer le po tej poti naprej! Prijateljski pozdrav!
Vaš An ti.
Javno predav]anje priredi izobraževalno društvo .Soča1* pri Sv. Luciji dne 16. t. m. ob 3. popoludne v salonu gostilne Vuga. Predaval bo kanonik Ivan Sušnik o bojnih ladijab in torpedih z ozirom na zadnje dogod-jaje v rusko-japonski vojski.
Iz kobariškega okraja.
Liberalci so sedaj po volitvah silno razkačeni nad svojim sramotnim
porazom. Ljudstvo pa jih vedno bolj prezira, ker ve, kdo so ti liberalci. Pravi sovražniki cerkve so! Eden izmed naših liberalcev je dejal, da je boljši žganje ko spoved. Kmetje zapomnite si to!
„S o č o“ vsiljujejo liberalci še vedno! Posebno se v tein odlikuje neki Tonček. Pa brez uspeha!
S tu m pasti kmeti nas zmerjajo sedaj liberalci, ker nismo volili liberalca. To dobro spravimo ler vam povrnemo ob priliki! Ob volitvah smo bili pri liberalcih pa gospodje.
Vojaki na Krnu so bili dva dni. Streljali so gori iu škodo delali pašnikom. Pa tudi živina se ni smela pasti. Kopalii so jame iu tudi s tem napravili mnogo škode. Ako se bo to vršilo vsako leto, nam bodo vse pašnike uničili.
Iz cerkljanskega okraja.
Veselica. — „Sloven9ko katoliško izobraževalno druitvo* je v nedeljo po bla oslova pokazalo, da more, čeravno se je pred kratkimi dnevi porodilo, prirediti pošteno veselico. Liberalci so lahko z zavistjo gledali na nas, ki moremo na lastno roko tako nastopiti, kakor je pokazala veseliea. Smo pač zmožni, ko no vse delavne moči na naši strani. Niš pevski zbor je krasno zapel Nedvedovo .Veseli pastir**, Vilharjevo .Proljetni zvu-čiu in Gregorčičevo vglasbeno „Pod trti bivam...** Igralci na odra in igralke bo lepo rešili svoje naloga. Počastil nas je še zraven, vzpodbujajoč k vztrajnem delu katoliški akademik z Bukova, ob nastopa pozdravljen zživio-klici. Udeležba je bilo precej, tudi Mirijine hiere iz daljnih Ži-rov so prihitele, da je bila dvorana natlačena. Liberalci se niso udeležili, ako dva izvzamemo.
„Kmečka zveza11. Prepričani smo, da je le na kat. podlagi mogoče z vspehom delovati pri nas. Kat. vzgoje potrebujemo na podlagi zdravih, katoliških veselic. Ločeni hočemo biti, ter gremo pod versko zastavo naprej. Naše Ijadstvo bode polagoma zpoznalo živo potrebo našega dra-štsa in udov, kterih je že sedaj nad 80, se bo nabrala. Katoliška zavest se mora povzdigniti. Naš kmet bo zaupal naši politični Kmečki zvezi, ko bo videl njeno delovanje. V nedeljo se snidemo k resnemu zborovanja, ustanovnemu shodu tega katoliškega političnega drnštva, ki bo razširjeno po celem sodnem okraju. Če je bilo poprej kaj zamujeno, gremo sedaj s podvojeno eneržijo na delo. Mi se gibljemo.
Šebrelje. Med tem ko je drugje divjal volilni boj in drage razprtije, posebno po našem cerkljanskom okraju, delujemo mi mirno v blagor in napredek občine; ne v oni napredek, ki se dandanes tako velikokrat imanuje in je vse kaj druzega poprej kakor resnični napredek, ampak mi poznamo drugačnega. Pretečeni teden dokončala so se dela z novim vodnjakom in vodovodom v gorenji vasi. Stanje prejšnjega vodnjaka, bilo je naravnost škandalozno za celo vas. Po prizadevanju gosp. župnika in nekaterih mož pričel se je lanjsko pom. graditi nov velik vodnjak, kateri je bil do poletja večinoma dokončan, ob enem se je izpeljala voda v precej oddaljeno župnišče in v sredino vasi. Letos pa, ko se je pokazalo, da bo množina vode popolnoma zadostovala, izpeljali so je večinoma vsi posestniki v svoje hiše. Tu se vidi kaj se stori z združenimi močmi. Stroške, katori niso bili majhni, poravnali bo posestniki sami, po razmerju vpla-čanoga davka. Delo vodi! je ves čas, v splošno zadovolnost posestnik — Ivan Lapanja, kateri se je posebno prizadeval za zgradbo vodnjaka in vodovoda. Omenim naj še našo izvrstno posojilnico, ka-
5Ž©* #####&### ########## vc/;u
»KROJAŠKA ZADRU<SA“
Perila za opreme nevesti,
»KROJAŠKA ZAPRU<SA“ JD
v Gorici	*
Via Signori 7, skladišče 6.
v Gorici Z	via	Signori	7,	skladišče	6.
^ kukor tudi za hotele, restavracije, gostilne, zavode, itd. — Itumberško, belgijsko iu švicarsko ^ platno, bombažev in o, cbiffon, creton, namizni prti, serviete brisal ke, žepni robci itd. itd. itd.
po tovarniških cenah. Postrežba poštena.
jevzu  -—
tere promet redno holj raste. Sedaj je pričela preskrbovati svojim udom blsgo od »Zadružne zveze* v Ljubljeni. Tako je prav. Pozna se da jo vodi spretna roka. Le vedno tako naprej v prospeh občine.
— Slovensko zastavo so raz-strgali otaležki liberalni volivci I Ko se je en voz naših volivcev iz Olaleža in Masore pripeljal do Marnškovca v Ota-ležn, so jih tam zbrani liberalci sarovo napadli in jim razstrgali slovensko trobojnico. Pri tem častnem deln so se posebno odlikovali neki »gospodje* odborniki učiteljevega bralnega društva. Tu bo treba začeti izobraževati na najnižji stopinji Culukefrov I
— Učitelj Sattler v Otaležu je naročil delavcem pri cesti, kakor se čuje: *Če se pripelje Gregorčič, vrzite ga v grapo !u Ubogali so ga v toliko, da so raje vrgli — Gruntarja I
— Šentviškogorski liberalci so Bila poparjeni. Tolažijo se, da je bilo 200 volivcev doma, a da bo njihova zmaga gotova za vselej, klerikalcem pa napovedujejo smrt: ...nikdar, nikdar več I — Mi pa pravimo: Dokler bodo »liberalci* na Cerkljanskem nosili ška-pulirje in kupovali „GofTineu in molili vsak dan, po zimi celo po dvakrat na cel kilo težke roženkrance, se nam ni bati I Mi imamo še veliko zlatega dejanskega krščanstva med ljudstvom, in to Ijadstvo mi izobrazimo v mogočno vojsko. Pač pa mi kličemo liberalcem: odklenkalo je vam I
— Povišanje duhovskih plač je bilo glavno agitacijsko sredstvo liberalcev. Kdo je povišal? Pravijo: Dr. Gregorčič. Mi pa vprašamo: Kdo je pa povišal plače najhujšim liberalnim agitatorjem, učiteljem? Odgovor:	Dr. Gregorčiči No, zdaj se bodo učitelji, ki so smrtni nasprotniki dr. Gregorčiča, gotovo odrekli poboljšku in ga prepustili morda kakemu starostnemu zavarovanju za delavce I
— Koliko uradnikov in učiteljev je v Cerknem in koliko duhovnikov? Koliko plače imajo prvi in koliko pa duhovniki? Ce napravimo to razmerje, se izkaže to razmerje kakor cekini in kronice I
— Na Dl egaš je šlo v nedeljo k sv maši cerkljansko učiteljstvo. Rakušček je maševal, Zora mu je pa v črni obleki stregla.
— Učiteljska prisega se glasi : »Vi prisežete, da boste otroke vzgo-jev»!i nravno-versko, razvijali njihovo duševno delovanje, oskrbeli jih z ved-oostmi in ročnostmi, ki so potrebne za nadaljno izobražbo za življenje, in ustvarili podstavo, da postanejo dobri ljudje in državljani itd. Kar se mi je ravnokar prečitalo in kar s°m dobro in razločno razumel, to sem tolžan in hočem verno izpolnovati. — Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj 1“
In česar nimu več nova šolska postava v besedilu prisege, to se nahaja pa zlasti v § 71. šolskega in učnega reda, namreč da ima šola navajati otroke »zlasti k bogaboječnosti*.
Koliko pa je dandanes učiteljev, ki se javno hvalijo, da ne verujejo v Bega — a zaradi ljubega kruha, ki ga jim dajejo krščanski stariši, vendarle le kličejo Boga za pričo svoje prisege! Pri tem naj rmenimo le to, da dunajski župan dr. Lueger, ki pozna dobro take vrste ljudi, ne nastavi nobenega brezverca, soc. demokrata za definitivnega učitelja, in ravno popolnoma dosledno. Kako je mogoče dati vero in zaupanje učitelju, ki nima nobene vere I
— Daječ. g. župnik Klopčič na Bukovem bil proti bakovskemu shodu, je govoril in trdil učitelj Močnik. Mi smo g. župnika pozvali v »Pr. Listu*, naj ovrže to trditev kot nečastno in škodljivo njegovemu in vbo duhovščine ugledu. — Do zdaj ni pa ne g. župnik m ne g. učitelj Močnik ovrgel te vesti ! Čudno 1
Zahvala! — Podpisana se v imenu slov. kat. izobraževalnega društva v Cerknem kar najtopleje zahvaljujeva slavnemu vodstvu »Hranilnice in posojilnice* v Cerknem, ki na letošnjem občnem zboru blagovolilo nakloniti istemu izobraževalnemu društvu velikodušni dar v znesku 300 kron. — Za odbor: Dr. Fr. Knavs, tč. predsednik; Peter Bavk, tč. tajnik.
S Krasa.
Kuha se nekaj med nabre-inskim delavstvom. — Težnje in
zahteve italijanskih delavcev so bile v mnogočem nasprotne koristim slovenskih delavcev in tako imamo zopet štrajk. Pri tem smo seveda tepeni zopet Slovenci. Mnogo naših delavcev je uže zapustilo Nabrežino in šlo v tujino s trebuhom za kruhom. Drugi so ostali in ne poslušaje rdeče internacijonale so šli na delo. — To in vedno ribanje med rdečimi internacijonalisti in narodno mislečim delavstvom je dalo povod, da so bo začeli duhovi ločevati. Po češkem vzorcu se tudi pri nas odpovedujejo socijalni demokraciji in tvoriti svoj narodni soci-jalistični klub. Namen mu je vsestransko skrbeti za stanovske koristi. Skoraj gotovo se pridružijo krščansko-socijalnemu programu, kjer je največ izgleda, da se delavstvu temeljito odpomore. To bi bilo tudi edino pametno, da enkrat delavstvo odpre oči in spozna svoje prijatelje, ter odkrito in jasno pove svojim dosedanjim zapeljivcem, da nismo samo slovenski delavci, ampak tudi krščanski. Taki hočemo tudi ostati.
Nabrežinsko županstvo, tako pravijo, bo v kratkem obravnavalo predlog, da se vsem tujim delavcem, ki služijo v Nabrežini, naloži občinski davek. — Mi iskreno pozdravljamo ta ukrep županstva, ker se tako dostojno ščiti domači delavec pred invazijo tujcev. Predolgo smo spali in premalo se brigali za domačega delavca, sedaj je zadnji čas, da delaTcu domačinu zagotovimo kruh na lastni grudi. Nočemo več, da bi nam tujec gospodaril v lastni hiši. Županstvo torej ne more boljše varovati lastne in domačih delavcev koristi, kakor če naloži tujcem občinski davek. — Tudi našim državnim poslancem polagamo na srce, da se uvede pri nas v Avstriji za vse tuje delavce občni delavski davek, in to v prvi vrsti v korist domačega delavstva. Sedaj odnašajo zlasti Italijani milijone avstrijskega denarja črez mejo, ki se nikdar več ne povrne k nam. — Zahteva torej tudi narodno gospodarstvo, da ščitimo svoje koristi.
Nabrežinci sesedaj jeze, ker so se pri volitvi poslanca tako strašno opekli. Domišljali so si, da jim bo Štre-kelj kar črez noč prestavil sodnijo iz Komna v Nabrožino. Sedaj so zgubili vsako upanje na pomoč. Štrekelj pač ve, da mu je bližja srajca nego suknja.
Kakoje zmagal Štrekelj? — S takimi nepostavnimi in podlimi sredstvi, mislim, da ni bil izvoljen noben poslance v Avstriji nego Štrekelj. Če ima Štrekelj vsaj -še trohico časti v sebi, mora cdložiti tako Bramotno in s takim terorizmom pridobljeni mandat. Eno nekaj vzgledov :
V Mavhinjah so imeli pred vo-livnim lokalom pravi urad za pregledovanje in popravljanje glasovnic. Vsakega volivca so vabili tja, naj jim pokaže glasovnico. Prigovarjali so mu na vse krip-Ije, naj voli Štreklja. Ako se jim je kdo pa po robu postavil, tedaj so ga začeli zmerjati in zasramovati. Blizu stoječi orožnik se za vse to ni nič zmenil. Seveda kot komisarja za pregledovanje in popravljanje glasovnice sta fungirala dva neizogibno napredna (?) krčmarja.
V Gorjanskem so primorali nekega volivca, da je pred pričami zapisal na glasovnico Štreklja, ki bi bil volil drugače dr. Laharnarja.
V Brestovico so prihajali noč in dan nepoklicani agitatorji, ki se jim pa ni posebno dobro godilo. Da so odnesli zdravo kožo, se imajo zahvaliti le svojim brzim nogam, ker drugače bi jim naši možje in žene vEtrojile kožo s kuhalnicami in biči. To se je faktično enkrat dogodilo. — Malo pred volitvami so je razvil tale dvogovor med gorenje in dolenje Brestovcem:
»Koga pa boš volil ti, kompare Matevž?"
„B. saj veš, našega domačina — Štreklja.*
»Pa kako to?*
»He, ali ne veš ? Obljubili so nam, da če bomo volili Štreklja, se bo vse cerkveno premeževje in vsi farovški denarji med nas uboge razdelili.*
S takimi sredstvi se je delalo za Štreklja. Je li častno to za državnega poslanca, dvora,m. Obžalovati ee mora pa pri tem to ubogo zapeljano ljudstvo. Videli bomo, v koliko bo mogel poslanec Štrekelj zadovoljiti željam svojih volivcev.
Vol. Dolu so obhajali tridnevme) na čast presv. Srcu Jezusovemu. Govoril je dvakrat na dan g. p. Celestin od sv. Križa na Vipavskm. Udeleževala se je slovesnosti velika množica ijmMva. Gromoviti nepretrgani streli, mogočni sla
voloki z pomenljivimi napisi, vitki mlaji z zastavami, molitev, lepo obrano petje vse je pričalo, kako je ljudstvo še vneto za čast svojega nebeškega kralja. Kristus zmaguj, kiHljuj tudi v prihodnosti I
Darovi.
— Za »Slovensko sirotišče*. — P. n. gg. Josip Godnič, kurat 1 K; Karol Zidarič 36 v ; Terezija Silič 1 K ; Ana Stepančič 1 K; Josip Mavrič 16 v.; Anton Pahor, kurat 2 K; Terezija Krpan 1 K; Jožefa Koglot 1 K; I. I. 60 v; Marija Živic 1 K; Alfonz Poljšak, župnik 100 K.
Bog stotero poplačaj I
— 1/. roke Ntovenskega delavca, ki biva sedaj na Spodnjem Avstrijskem smo prejeli 2 K. Na nakaznici nam piše: Pošiljam Vam srčen pozdrav. Eno krono darujem za »Šolski Dom*, 60 vinarjev za »Slovensko sirotišče* in 50 vinarjev za spomenik dičnemu pevcu Simonu Gregorčiču. Ta mali dar vam pošiljam veseleč se zmsge društva „Skge“ in zlasti izvolitve veleč. g. dr. Antona Gregorčiča. Živio I
Za novo žup. cerkev presv. Srca Jezusovega v Šočrgi darovali so p. n. gg.: Job.	Macarol	župnik 2	K; M. F.	10
K; B. R.	6	K;	M.	L. 6	K; B. C.	1 K;	A.
Ž, 1 K, Alfonz Poljšak (za M. K.) 60 K. — Bog povrni I V Sočrgi p. Buzet, dre 8. jun. 1907. A. J. Budin.
Loterijske številke.
9. junija
Trst................. 90	68	72	19	79
Line................. 63	14	6	72	74
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica lekallšče hr. Josipa št.2 (lastna
hiša,
Javršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k hOr aa nove ntaše in godove, kolan, ja birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršujc točno in natančno po aclji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Velika zaloga vina.
^ Podpisani prodaja črno £ £ in belo briško, vipavsko, fur- J; lansko in istrsko vino. Pošilja **■ na vse kraje v sodih od 50 "* litrov naprej. Cene zmerne. Postrežba točna in poštena.
Se priporoča.
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo 6.
?r
SS
N
O
K
P
tc
o
S
<3
Hi
mmsm
ZANVALA.
Ker se vsakemu posebej ne morem osebno zahvalili, izrekam podpisani tudi v imenu svojih bratov Franca in Tomaža in v imenu svakinje Jožefe pa tem potom prav prisrčno zahvalo vsem prijateljem in sovaščanom, ki so do pokojne moje žene v njeni bolezni kazali tako odkritosrčno sočutje, jo obiskovali in tolažili in ji ob pogrebu izkazali zadnjo čast. Za dobro delo usmiljenja Bog vsem obilo poplačaj I
KOZARŠČE, 10. jun. 1907.
Matevž Fortunat.
E
9
Si
zahvala.
Povodom neizrekljivo boleče izgube preljubljene in nepozabne matere gospe
MOFijC udave 3ug
izrekamo javno zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno a veleč. gg. Fr, Ziach-u ter Ta-aj-u za njihovo tolažbo v času bolezni; nadalje čč. oo. Frančiškanom ter kapucinom, čislanemu učiteljstvu, gg. uradnikom gozdnega urada, dijakom ter sploh vsem, ki so pri žalostnem sprevodu izkazali zadnjo čast in pozdrav nepozabni pokojnici.
Ker se nam ni mogoče za mnogobrojne došle sožalnice gospe, gospic ter gospodov posamezno zahvaliti, bodi jim izrečena tem potom najprisrčnejša zahvala.
GORICA, dne 10. junija 1907.
Žalujoči ostali.
najboljše stiskalnice za iiino
WWI»TM,CI
Stiskalnica ta vino.
 	ZZI
in U so naše stishalnice JER K UL"
najnovejiega in nnjboljiegasosUva z dvojnim innoprotrganim pritiskalo!)«; zajamčeno najboljio delovanje, ki prekaša th® druge stiskalnico ; hidravlična stiskalnica, najboljle auto-stične patentu.	C U D U (1 H I	k[ dellujejo iaDK
«ane Škropilnice „11 I I II U III H od aebe, ne da bi jih bilo treba goniti, fMugl, mlini za grozdje, aadjo in oljke. Robkalnice za prrzdjo. Vinograda!! plugi. BuSilnic« »a sadje in drugo vogetalno, iiv-ijenskein mineralne pridelke.
Stiskalnico za »eno, slatno itd. na roko. Mlatilnice za lito. čistilnice, roftotalnico. Slamoreznice, ročni mlini za lito v razni velikosti in vsi drogi stroji za poljodolstvo. Izdeluje in prodaja z jamstvom kot posebnost najnoroje, izborne iz-kukone, kot najboljle pripo-ziuno in odlikovano aostavi
Ph. IHayfart 8 G
tovarna za poljodolske in vinsko stroje na lil'NAJU
II. TaburHtruNNe it. 71. k ut «>mat. Ikrop ilmea^
si®
 Muh državah avoti z nad 509 zlatimi in arebrniini kolajnami.
poilnhami In mnogoštevilna pohvalna pisma. — lla/.prodajalci zastopniki se iščejo povsod!, kjer ie nlsuio zastopani.
^ Morske kopeli.
L- .	«-----
Podporno društvo za duhovnike (»Pio Sovvegnio«) v Gorici odpre dno 15. junija I. 1. v Giadežusvoje zdravilišče. P. n. člani in drugi duhovniki | potrebujoči morskih kopeli, dobivali bodo v njem stanovanje in hrano po | zmernih cenah.
Prošnje je obračati na vodstvo podpornega društva za duhovnike (Pio Sovvegnio) Gorica.