Poštni urad 9020 Ceiovec — Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt iihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Kiagcnturt Posameini izvod 5 ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov NAMESTO UVODNIKA: Večno živa beseda ivana Cankarja OB STOLETNIC) NJEGOVEGA ROJSTVA Ponos je v wojew sren; B/j^B vsem TMn^om, opominom, očirBow, B/j^B znsme^n, zmer;an?K In nntolcevnnjn ;e vse mo;e življenje In ne^nn;e s/n-žllo nn;vls;l IJejl, resnici/ Anr sem vl-de/ z očmi In z rnznmom, nisem zn-In ne BI zntn;U zn snme zln;e ne^eš^e zvezde. Pesnlcn pn je posoJn wegn t/rngegn,- /epo;e, svoBoJe, več-"egn žlv/;en;n. Dokler sem zveš; resnici, sem zvesS seBI,- JoB/er Je/nm v ";enem Imenn, Bo moje Jelo roJo-y:^no, ne Bo ovene/o oJ pom/nJI Jo jeseni. Q A/očnn sl, o s/ovensU nnroJ/ TI-^oč In petsto /et krvaviš, Izkrvavel ^Isl/ Narod rrteBBMŽttlB Bi Jaso Iz-Jl/ml/, še sveče Bi mn ne žga/1, še ^Jj Bi mn ne pe/1 — ti pa, tisočkrat ranjen, v Crp/jenjn atrje^z, t; Bowaj zmaješ z rameni poJ težBo sovražno pestjo In praviš; NIBarte/ Ta BarBa je stara že tisoč /et/" Q Noje Je/o je knjiga /jaBeztzi — oJ-prl jo, Jomovlna, Ja Boš vlJe/a, BJo rl je pravičen sin/ Da/ sem tl, Bar sem trne/,- če je /n'/o ve/IBo a/1 ma/o — Pog je Je/1/, Bog razsoji/ Da/ sem f! svoje srce In svoj raznm, svojo fantazijo In svojo Besedo, Ja/ sem tl tvoje žlv/jenje — Baj BI tl še Ja// O TJlna pot je Boj /jnJstva, BrezoB-zlren Boj, JoB/er ne paJe pos/eJnja BariBaJa, JoB/er ni Josežen pos/eJ-"jl cl/j/ Boj za popo/no socla/no In po/Itlčno osvoBojenje — zaBaj Brez socla/ne In po/Itlčne svoBoJe je nemogoča Bn/tnrna svoBoJa. DoB/er Bo /jnJstvo snženj JrnžBe, snženj tega ^onirrtnega naroJa — Jot/ej Bo t/a-oanl/a, Jot/ej Bo Brezpravna In ponižana tnJI Jnševna Bn/tnra. Boj za osvoBojenje /jnJstva je Bn/tnren Boj ' In BJor ta Boj oBreBnje, BJor mn poJstav/ja nečiste cl/je, je sovražnIB /jnJstva In sovražnIB Bn/tnre. O Vse, Bar č/oveB resnično Iz seBe ttapratzi, Brez ozirov In Brez pomls/e-Bov, je zmerom JoBro. Prav iaBo, BaBor gotovo čntlte, BJaj je Izpre-govorjena oJBrltosrčna BeseJa In BJaj Bonvenclona/na. /n sp/oB sem /az prepričan, Ja ne more Biti nmet-"/B, BJor ni oJBrltosrčen Jo zadnjega. Q /az, Bratje, pa vem za Jomovlno 'n ml vsi jo s/ntlmo. Aar so nam sl-(oma vze/1, za Bar so nas ogo/jaja/! fn opeBarl/I, Bomo JoBl/1 povrnjeno m pop/ačano s stoterimi oBrestm!/ Naša Jomovlna je Boj In prlBoJnost; m Jomovlna je vreJna najž/aBtnej-te Brvi In najBo/jšega žlv/jenja. /z n%Be trp/jenja In snženjstva neštetlB ^ti/ijonot; Bo vzras/a naša Jomovlna; ^3 ta /epa zem/ja z vsem svojim neizmernim Bogastvom. TeJaj Bo Jo /e y grenaB In grJ spomin te gosposBe Jomovlne, na snženjstvn zUane, s Brvjo In so/zaml gnojene, sramota c/oveštvn, zasmcB pravici. . . O 7/Jna je moja vera, Ja napoči ^"*jg tistega Jne, Bo naša Ba/tara ne ° več Brlzantema slromaBova, temneč Bogastvo Bogatega. Že s/atlm zarjo tistega Jne, s/ati jo vse moje naj-8'oB/je ,'n najčistejše Brepenenje. Ne, ^ Brepenenje samo/ A/oje Je/o je ttatnja zarje, vsaBa moja BeseJa In ?j^tno;e žlv/jenje. Že s/lšlm J/eto, BI tt/eše granitni teme/j novi zgraJB!. .. . NaJar napoči tisti Jan, Bo prerojen naroJ poBra/ Iz B/ata poBojeno nBogo Brlzantemo, očisti/ jo Bo ter Jo sBranl/ s Bva/ežnlm spoštovanjem, ^ spomin na grenBo/epo preteB/ost. Na enem tlstlB tenBlB Be/IB /Istlčev o napisano moje Ime. Razgovori na Dunaju in staiišče koroških Siovencev do zakona o narodnih skupnostih PONOVNO PRED ZDRUŽENiMi NAROD!: Z lažnivimi trditvami zagovarja Avstrija svojo protimanjšinsko politiko V socialnem komiteju go:podar:ko-:ocia)nega sveta OZN v New Yorku, kjer so obravnavati poročilo komisije za člo-vekove pravice, je jugostovanska predstavnica Zagorka tlič prejšnji teden ponovno sprožita tudi vprašanje potožaja stoven-ske in hrvaške manjšine v Avstriji. Opozorita je, da je Jugostavija žeto zaskrbtjena za stoven-sko in hrvaško manjšino v Avstriji spričo sporazuma o posebnem štetju teh manjšin. Poudarita je, da zagotavtja državna pogodba manjšinam njihove pravice povsem neodvisno od števitčne moči ati drugih posebnih pogojev, zato bi povezovanje manjšinskih pravic s kakršnimi koti pogoji pomenito poskus revizije državne pogodbe, tzrazita je upanje, da bo Avstrija svoje obveznosti iz državne pogodbe izpotnita brez vsakih pogojev v zadovotjstvo manjšin ter s tem prispevata k mednarodnemu sporazumevanju in sodetovanju. Avstrijski predstavnik Ernst Sucharipa je — kokor se je to zgodito že ob števitnih takih priložnostih — resna in upravičena opozorita skušat zavrniti z neresničnimi trditvami, da manjšine v Avstriji uživajo sptošne pravice kakor vsi avstrijski državtjani in poteg tega še posebne pravice manjšin. Tako je Avstrija pred mednarodnim forumom ponovno dokazaia, da za opravičito svoje protimanjšinske potitike nima stvarnih argumentov, marveč se mora postuževati očitnih taži. POVEJMO $ CANKARJEM: Ta burka je že stara! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta v izčrpni vlogi zavzela stališče do osnutka zakona o narodnih skupnostih in ga dne 5. maja posredovala uradu zveznega kanclerja in prezidentu parlamenta. V obširni vlogi najprej iznašata svoje poglede na pospeševanje narodne skupnosti, ki ne more biti le izraz pripravljenosti in širokogrud-nosti države, marveč mora biti v smistu člena XIX državnega temetj-nega zakona iz leta 1867, člena 69 senžermenske pogodbe in člena 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955 izrecna dolžnost države. Zlasti pa tak zakon ne sme skrčevati, omejevati, zmanjševati in okrnje-vati mednarodnih določit v korist narodne skupnosti ter mora zajeti vsa njena življenjska področja. V nadaljevanju osrednji organizaciji poudarjata, da mora biti v naprej določeno krajevno in stvarno območje zakona, ne sme pa biti prepuščeno tako območje šele poznejšim odredbam, kakor je to predvideno v zakonskem osnutku. Glede krajevnega območja je povedano, da mora le-to zajemati celotno naselitveno področje slo- venske narodne skupnosti, ki je poznano, ki so ga imeli pred očmi sestavljalci državne pogodbe in ki je točno označeno z območjem zakona o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 — in to v smislu državne pogodbe brez kakršnega koli predhodnega preštevanja ali kakršne koli pogojitve s števitčno močjo narodne skupnosti. Na koncu svoje vloge organizaciji iznašata v podrobnosti kritične pripombe do posameznih odstavkov in področij zakonskega osnutka. Včeraj, 6. maja, se je mudila delegacija ZSO in NSKS na Dunaju, kjer je s skupino pravnih ekspertov v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank nadatjevata razgovore v zvezi z nameravanim zakonom o narodnih skupnostih. Za četrtek 13. maja pa sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev vabljeni, da pošljeta svoje zastopnike na razgovor s pododborom ustavnega odbora parlamenta o vladni predlogi 103 prilog (novela zakona o ljudskem štetju), ki je sklenil, da v smislu poslovnika posluša tudi zastopnike osrednjih organizacij koroških Slovencev. Res, s Cankarjem bi lahko odgovoriti na vse izjave, obljube, napovedi, grožnje in druge pojave, ki jih je zaslediti v zvezi s tako imenovanim .reševanjem" manjšinskega vprašanja: vse skupaj vedno bolj postaja burka, pa čeprav gre za zelo resno, življenjsko važno vprašanje. Tudi za ugotavljanje manjšine so .iznašli" novo ime. Minuti teden je na sestanku predstavnikov treh v parlamentu zastopanih strank govornik GVP .presenetil" s predlo- gom, da bi preštevanje manjšin izvedli v okviru rednega statističnega ugotavljanja stanja prebivalstva (Personenstandserhebung), ki ga izvedejo vsaka tri leta za novo določitev višine davkov in podobno. Za takšno .pospešeno metodo" govorita predvsem dva razloga: statistično ugotavljanje bo še letos jeseni, medtem ko bi za pripravo ljudskega štetja posebne vrste po zagotovilih strokovnjakov potrebovali najmanj 12 do 14 mesecev; predvsem pa bi stroški takega posebnega štetja znašali kar lepo vsoto 130 milijonov šilingov. Torej vzrokov dovolj, da je na Koroškem spet posijalo sonce, ki ga je dva dni prej zasenčila vest iz parlamentarnega pododbora, da bi bilo ugotavljanje manjšine v najboljšem primeru možno izvesti šele jeseni 1977 ali spomladi 1978. Zdaj imajo izglede, da se bodo morda že letos jeseni lahko spraviti nad koroške Slovence, da bi jih vsaj statistično — če so že sicer preveč trdoživi — spravili s sveta. Vendar pa se z morebitno spremembo imena v ničemer ne spremeni namen, ki tiči za takšno ati drugačno obliko ugotavljanja manjšine. Naj se voditelji strank še tako trudijo, .pankrt" njihove manjšinske politike, ki je v očitnem nasprotju z drž. pogodbo, s tem ne bo dobil bolj simpatičnih potez. Da bi koroške Slovence prepričal o .potrebi", da se pustijo prešteti, pa tudi kanclerju ne bo uspelo, čeprav še naprej zagotavlja, da bo preštevanje le .orientacijsko pomagalo". Kajti mnogo bolj .prepričljivo" kot vse slepomišenje in klepetanje okoli pojmov so podrobnosti, ki jih tozadevno vsebuje osnutek zakona o narodnih skupnostih: tam je namreč jasno povedano, da ima ugotavljanje dosti .globlji" pomen in namen — da hoče Avstrija celotno izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti graditi na rezultatih štetja. (Da/je na #. strani) Poveličevanje takšne miselnosti pomeni resno nevarnost za Avstrijo Na spominski svečanosti Avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju je zunanji minister dr. Bieika svaril pred nevarnostjo, ki bi nastala, če bi pojem avstrijske domovine spet vzela v zakup določena skupina in ga ponovno, kakor že pred zadnjo vojno, neavstrijsko interpretirala. Le nekaj dni zatem je bila v Velikovcu .domovinska" prireditev, na kateri je bilo slišati izjave, ki so že zelo blizu tisti nevarnosti, pred katero je svaril minister Bieika. Samo tako je namreč mogoče razumeti besede govornikov, ki so slavili Steinachcrja kot simbol ter se — kot na primer podpredsednik koroškega Heimatdiensta dr. Einspieler — zaklinjali, da .hočejo Korošci v Stei-nacherjevem duhu v ljubezni služiti domovini". Kajti kakšen je ta duh, je povedal Steinacher sam, ko je zapisal: „Es war mir stets cine unumstoBliche Selbstver-standlichkeit, den Abstimmungskampf nicht um den AnschluB an dsterreich, sondern um die groBdeutsche Zukunft zu ftihren." Ali torej sedanje slavje za Stei-nacherja pomeni poveličevanje obrambnih bojev v takem Steinacherjevem duhu? Ali so tisti, ki so mu v nedeljo v Velikovcu odkrivali spomenik in mu govorili besede slave, z njim enotni tudi v naslednji interpretaciji bojev v letih 1918/20, ki prav tako izhaja izpod njegovega peresa: „Nicht nur falsch, sondern auch lacherlich sind alte Versuche einer .osterreichischen' Nachkriegszeit gewesen, den Erfolg Karntens im zwei-jahrigen Kampf 1918—1920 als einen ,Sieg des oster-reichischen Staatsgedankens' darstellen zu wol!en. Karntens Kampf konnte nur als deutscher Kampf, in Selbst-verantwortung ftir das geschaute Reich und ftir Volks-tum und Heimat geflihrt werden." Ta vprašanja terjajo zelo jasen odgovor, kajti na Koroškem se spet dogaja, da določeni krogi, ki radi jemljejo v zakup .domovinsko zvestobo", pod njenim plaščem gojijo miselnost, za katero ne more in ne sme biti mesta v Avstriji, ki je zgrajena na temeljih državne pogodbe iz leta 1955. Resno zaskrbljenost spričo takšnega razvoja pa še posebej povzroča dejstvo, da pri takih manifestacijah sodelujejo tudi vodilni predstavniki uradne Koroške — od deželnega glavarja in vrhov vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank preko cerkve tja do varnostnih organov in vojske. Njihov poklon tistemu Steinacherju, ki je sam tako jasno in nedvoumno izpovedal, da se ni bojeval za Avstrijo, marveč za velikonemško bodočnost, vendar pomeni priznanje za njegovo dejavnost, ki je bila — po njegovi lastni izjavi — usmerjena proti Avstriji; pomeni priznavanje k njegovi miselnosti, o kateri je na podlagi nespornih dokumentov tudi sodišče ugotovilo, da je bila nacistična. V tej luči dobi nedeljska prireditev v Velikovcu povsem določeno obliko in pomen: rjava barva koroške domovinske uniforme očitno ne pomeni le simbol domovinske zvestobe, ampak še posebej tudi simbol zvestobe ideološki opredelitvi. Ali je morda tako treba razumeti tudi izjavo o .pripravljenosti na sporazumevanje pod pogojem, da se spoštuje svojstvenost posameznika"? Kdor kljub taki preteklosti nima .težav s preteklostjo", za tistega se Steinacher res lahko .kristalizira kot simbol". Toda samo za tiste. Kajti vsi drugi, zlasti pa tisti pošteni koroški in avstrijski patrioti, ki so se borili za svobodo Avstrije tedaj, ko so drugi slavili .zmago v nemški noči ", more biti prireditev s takšnim duhom in takšno izpovedjo le nesramna provokacija. Izgovorjen ob takšni priložnosti pa tudi .resni poziv" deželnega glavarja ,,k spravi v deželi" dobi trpek priokus, ki le še utrdi upravičeni dvom v poštenost in iskrenost vsega tistega, kar ponujajo in vsiljujejo pod imenom .tristran-karske rešitve narodnostnega problema". Le izpotnitev č!ena 7 more zagotoviti sožitje na podiagi enakopravnosti Naj se vodilni predstavniki strank in ..uradne" potitike na dežeini in državni ravni že tako trudijo, da bi javnost prepričati o tem, kako da je njihov sporazum o ugotavljanju manjšine edino zveličavno sredstvo za reševanje manjšinskega vprašanja — ne samo med Siovenei na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem, marveč tudi med večinskim narodom nenehno prodira spoznanje, da taka poiitika ne koristi ne manjšinam in tudi ne državi. Širi se odpor proti sleherni obiiki ugotav-tjanja manjšine, pa naj ta izraziti protimanjšinski ukrep imenujejo Ijud-sko štetje posebne vrste ati — po najnovejšem — statistično ugotavija-nje stanja prebivatstva (Personenstandserhebung); krepi se zahteva, da mora Avstrija svoje pogodbene obveznosti do manjšin dosiedno in v celoti izpotniti brez kakršnega koii preštevanja aii drugega pogoja. To ugotavlja tudi Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev v svoji oceni uspele protestne demonstracije dne 9. aprila v Celovcu. Pravi, da je prišla jasno do izraza „široka akcijska enotnost slovensko in nemško govorečih Korošcev vseh svetovnonazorskih in političnih smeri". Demonstracija je pred široko javnostjo dokumentirala, da v Solidarnostnem komiteju enakopravno sodelujejo najrazličnejše skupine in osebnosti iz različnih svetovnonazorskih taborov na podlagi skupno sklenjene platforme. Zato komite odločno zavrača vse poskuse, da bi v Solidarnostnem komiteju prikazovali dominan-co katere koli skupine, ter poudarja, da so bile tako platforma kot tudi vse bistvene točke glede dejavnosti enotno sklenjene in pripravljene. Velika udeležba na demonstraciji in številni izrazi solidarnosti, ki jih stalno prejema komite od raznih organizacij iz vseh delov Avstrije, pa utrjujejo njegovo odločenost, da svojo dejavnost nadaljuje in jo še okrepi v prizadevanju za pritegnitev vseh tistih sil, ki so proti ugotavljanju manjšine in za izpolnitev člena 7. # ČEH) !N SLOVAK! sotidarni s koroškimi Siovertci Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je pred nedavnim prejela solidarnostno izjavo Združenja Cehov in Slovakov v Avstriji, ki ima svoj sedež na Dunaju. V izjavi je rečeno, da živi slovenska narodna skupnost že več kot tisoč let na Koroškem. Plebiscit leta 1920 je zabeležil v korist Avstrije rezultat, ki ga brez ali celo proti Slovencem na južnem Koroškem ne bi bilo mogoče doseči, pravi omenjena organizacija, kljub temu pa je slovenska narodna skupnost izpostavljena nepretrganemu in v zadnjem času celo stopnjevanemu pritisku. „Pravice slovenske manjšine so jasno določene v členu 7 državne pogodbe," poudarja Združenje Čehov in Slovakov v Avstriji, „ter nalagajo avstrijski vladi dolžnost, da ščiti in pospešuje manjšine. Ta obveznost že dvajset let vse do današnjega dne še vedno ni v celoti izpolnjena. Kot pripadniki češke in slovaške manjšine vemo iz lastne izkušnje, kaj pomeni, zoperstaviti se močnemu asimilacijskemu pritisku in se boriti za pravice manjšine. Prepričani smo, da le popotna uresničitev člena 7, ki pa ne vsebuje ljudskega štetja niti odstotne klavzule, more zagotoviti mirno sožitje na podlagi narodne enakopravnosti. Iz teh jasnih razlogov vam zagotavljamo našo solidarnost in pripravljenost, podpirati vaš boj." # MLADtNA AVSTRtJE !N JUGOSLAVtJE odtočno proti štetju O problematiki slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji so posebej govorili tudi na srečanju avstrijske in jugoslovanske visokošolske mladine, ko je delegacija Avstrijske visokošolske zveze (Osterreichische Hochschulerschaft) pred tedni obiskala Zvezo sociali- stične mladine Jugoslavije. V skupni izjavi so predstavniki obeh organizacij izrazili mnenje, da bi uporaba rezultatov načrtovanega ljudskega štetja posebne vrste kot podlaga za manjšinska določila nasprotovala duhu in črki avstrijske državne pogodbe ter zaključnega dokumenta helsinške konference, ki Avstrijo obvezujeta, da v celoti in brezpogojno spoštuje pravice manjšin, kot so določene v pogodbi. .S tem, da bi uporabila re- Ostri protesti proti nacističnim izzivanjem Za konec maja pripravlja organizacija, ki nosi značii-no ime ..Deutsches Kultur-werk", v Gradcu spet prireditev, ki po vseh okoinostih obeta biti prava neonacistič-no-velikonemška provokacija. Krogi, ki so se v tem duhu udejstvovati že v zadnjih ietih, hočejo tokrat proslav-ijati tisočletnico „nemške Ostmarke". Proti temu izzivanju odioč-no protestirajo številne napredne in demokratične organizacije predvsem v Gradcu in na Štajerskem, pa tudi v vsej ostati Avstriji. Zahtevajo od obtasti, da nameravano neonacistično-vetiko-nemško provokacijo prepovejo, kakor to zahtevajo tudi dotočita državne pogodbe. Ktjub temu pa se na merodajnih mestih dostej še niso odtočiti, da bi ukrepati, kakor to od njih zahtevajo zakoni in ustava. To je zna-čitna širokogrudnost, ki jo kažejo avstrijske obtasti do tistih sit, ki so Avstrijo že enkrat pahnite v prepad fašizma. zultate načrtovanega ljudskega štetja, bi Avstrija objektivno ohrabrila tiste sile v svetu in posebej v Evropi, ki vprašanja narodnih manjšin obravnavajo na upravno-tehnični način, ki vodi le k izboljšanim oblikam asimilacije, ali pa se poslužujejo različnih nedemokratičnih oblik pritiska," je rečeno v skupni izjavi avstrijske in jugoslovanske mladine, ki nato opozarja: .Pravice ki jih je dosegla Avstrija za nemško govorečo manjšino v Italiji, morejo biti v polni meri uveljavljene le tedaj, če so prav tako zajamčene primerne pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji." Ob koncu sta delegaciji Avstrijske visokošolske zveze ter Zveze socialistične mladine Jugoslavije v skupni izjavi poudarili, da najostreje obsojata ljudsko štetje posebne vrste ter od Avstrije zahtevata, da nemudoma izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe, zlasti iz člena 7, in s tem dokaže svojo pripravljenost razvijati dobrososedske odnose ter ohraniti svojo nevtralno in demokratično usmeritev. # TUD! V VRSTAH SPO obsojajo proti-manjširtsko potitiko Dejstvo, da je vodstvo SPU — tako na deželni kot na državni ravni — izdalo svoje nekdanje načelno stališče v manjšinski politiki ter je klavrno kapituliralo pred nemškimi nacionalisti, je znotraj stranke privedlo do različnih mnenj in živahnih diskusij. Čeprav tisti, ki nosijo neposredno odgovornost za ta očitni „preokret v desno", z najrazličnejšimi oblikami prigovarjanja in pritiska skušajo članstvo .prepričati" o pravilnosti nove .linije", se množijo primeri, ko ne le navadni člani, ampak tudi višji in visoki funkcionarji povsem javno ali vsaj .z roko pred ustmi" izražajo svoj protest proti takšni preusmeritvi strankine politike. To velja tako glede manjšinskega vprašanja kakor tudi glede vprašanja vojske. Bolj ali manj .rahla" opozorila deželnega glavarja Wagnerja na .domovinski" proslavi v Velikovcu in kanclerja Kreiskega na prvomajski proslavi na Dunaju pa so dovolj jasen dokaz, da je demokracija .demokratičnega socializma made in Au-stria" kar precej omejena: demokratično je in sme biti samo tisto, kar odloči in določi najvišje vodstvo; vsi drugi se morajo s tem strinjati, ali pa so že .zavezniki ko- „%brošAo sorodsfvo' Poj zgorw/Zrr: rrcs/cuo??: je oZ?;