Št. 27. V Gorici, v torek dne 4. marca 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v Šestih Izdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre« jomana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 polleta........6 . 60 . , , 3-30 Četrt leta . ¦. .-.. . . . 3 ,. 40 » » , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. * -3 -•?>-» .'- Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki olivi 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine • •i« ne oziramo. Oglaal In poslanic« s« tačunijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr,, 2-kia< 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — V*čja črke pe**prostortt*«~-— Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino In oglase je plačati loco fctsrica. >Vse za omiko, svobodo in napredek J* Dr. K. havrUi. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter c«i 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici SUH. Dopis! naj se pošiljajo i«, uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, k^ere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStva. „PRIMORfcC« izhaja neodvisno od «Sooe» vsak potek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. «So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakam Sehwarz ¦* SoisM ulici in Jellersitz v Nunsta uboi; - v Trstu y^ tobakarmMavren«« na -trgu deUrCasermSTn Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno izdanje.) >GorV i:ž9karnac A- Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Zopet v volilni borbi. h. Volilci na Krasu so že govorili. Izbrali se 7, veliko večino take volilne može, ki bodo volili 20. t. m. g. dr. Dragotina Treota za poslanca. Kakor je razvidno iz poročila o volitvah volilnih mož na drugem mestu, smo na Krasu od zadnjič celo napredovali, kar kaže brezdvotlino, da Kras je kot skala trdo stoječa napredna trdnjava, v kateri se po-izgubi kmalu še tisto malo kierikalizina, kar ga je zasejanega tuintam med Kraševci, Zato pa slava vrlim kraškim voblcem in neumorno delujočim rodoljubom, slava celemu Krasu, ker je gotovo, da si z nova osvetli na dan 20. t. m. svoje napredno lice! Da bi bilo toliko razsvetljenosti tudi po drugih delih dežele, toliko samozavesti, toliko emancipacije iz starokopitnih nazorov in od-nošajev, toliko smisla za napredek, o, potem bi imeli mi na tistih važnih mestih, katera so odmerjena našemu narodu na Goriškem, vse drugačne može, može, ki bi znali zastopati našega kmeta kakor druge sloje naSega prebivalstva vse bolje, nego se to godi sedaj, ko imajo glavno besedo za Slovence na mc-rodajnih mestih c. kr. kiečeplazci in duhovniki, katerih se drži .oboedientia canonica", kakor koža mesa; c. kr, klečeplaztvo in »oboedientia canonica* pa pomenita za naš narod naravnost pogubo... Da se pa kedaj obrne na bolje, v to svrho delati, to je naša naloga, na to meri tudi program narodno - napredne stranke. Morda bomo v položaju, celo v kratkem zabeležiti tako obrnenje na bolje. Včeraj so pričele volitve volilnih mož v tolminskem političnem okraju. Velik je ta okraj, in šteje obilo zdravega, krepkega in nadarjenega slovenskega rodu. In ta čvrsti rod so zadnjič presleparili klerikalci, ker so mu bili vsilili kot zastopnika v deželni zbor javnega sleparja Gaheja pod pretvezo, da gre za sveto vero. Naše ljudstvo je skozi in skozi verno ter goreče za vero. Doslej tudi ni bilo vajeno, da bi mu duhovniki lagali po cerkvah — zato pa je lahko umevno, da je končno lep del tega ljudstva obtičal v farovških lažeh in da so nastopali kot volilni možje na klerikalni strani ljudje, ki so bili, fanatizovani Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nikolajevih Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) Polozova je že obhajal strah, da bi Ane Fedorovna ne jela zmerjati, ako bi spregovoril ž njo. Molče je po tihem odšel od nje k oknu in se pridružil grofu in Lizi, katera sta se raz-govarjala pri odprtem oknu. V sobi na mizi, pogrnjeni za večerjo, stali sta dve lojeni sveči. Njiju svetloba se je včasih zazibala od sveže tople sape v majski noči. V oknu, od-X>rtem na vrt, bilo je tudi svetlo, pa popolnoma drugače nego v sobi. Skoro polni mesec, že izgubljajoč zlati žar, priplaval je čez vrhove visokih lip iri bolj in bolj osvetljeval bele, tanke oblačke, ki so ga včasih pokrili. V ribniku, katerega površje je bilo na jednem mestu posrebreno od meseca, oglašale so se žabe. V dišečem bezgovem grmu prav pod oknom, semtrtja zibajočem vlažne cvetove, so semtrtja letali in skakljali tički. — Kako čudovito vreme je, rekel jo grof, ko je stopil k Lizi in sedel na in vedno nadlegovanj, le slepo orodje v rokah duhovnikov, katerj so storili ž njimi, kar so hoteli. Le tej okoliščini je pripisati škandal, da je bil izvoljen Gahej. Od takrat naprej pa je sprevidel marsikdo, kako grdo je bil nafarban, in dandanašnji je tudi prepričan marsikdo, ki je prej slepo sledil ukazu iz farovža, da na strani takih nuncev ni iskati prave skrbi za kmeta^Jorej pred vsem ne poslanca za kmečke občine. Ali so imeli nunci morda namen koristiti kmetu ter mu dati dobrega poslanca, ko so mu vsilili Gaheja, katerega so spodili iz deželnega zbora?! Opeharili so kmete za deželnozborski mandat — kar pa se ne sme več zgoditi! Klerikalci sami že čutijo, da jim ne pritiče ničesar več iskati po gorah, in ako postavijo kandidata za tolminski okraj, bo to skrajna predrznost. Tam, kjer so s sleparjem pogoreli, nimajo iskati ničesar več, pa tudi volilci, ki držijo kaj na svojo čast, ki znajo in hočejo misliti s svojo glavo, ki so možje in ne babe, morajo sedaj pokazati, da nočejo imeti nikakega opravka več s tisto politiko, katero jim vsiljujejo iz Gorice iz ulice Vetlurini. Prepričani smo, da tisti volilci, ki so zadnjič nevstrašeno, kakor pravi samostojni možje, nastopali za narodno-napredno stranko, ostanejo nam zvesti tudi sedaj, upamo pa tudi, da se njihove vrsto pomnožijo, da bodo končno izvoljeni taki volilni možje, ki izvolijo za poslanca kandidata narodno - napredne stranke; nekako dobro znamenje za to je okoliščina, da klerikalci, kakor se čuje izza njihovih kulis, sami nimajo nikakega pravega upanja več, da bi zmagali, marveč jih od dneva do dneva bolj straši misel, da utegnejo »sijajno* pogoreli tudi v tolminskem okraju, kakor je gotovo, da pogorijo na Krasu. Vzgled, kateri so dali Kraševci, mora le dobro vplivali na volilce tolminskega okraja, tako, da se vrste naših volilcev pomnožijo, kar bo imelo za posledico, da bo dne 20. t. m. izvoljen tudi v Tolminu napreden poslanec v deželni zbor, kakor se to zgodi v Sežani. Volilci tolminskega okraja! Sedaj se vršijo volitve volilnih mož med Vami. Na« rodno-napredna stranka je že imenovala kandidata, tolminskega župana Oskarja Gabr- nizko okno: — vi, mislim, se mnogo sprehajate. — Da, odgovorila je Liza, ne čuteč najmanjšega vznemirjenja v pogovoru z grofom: — vsako jutro grem po opravkih, drugače se pa tudi včasih sprehajam s Pimosko — malo rejenko. — Prijetno je živeti na kmetih! rekel je grof in, pritisnivši na oko steklo, gledal sedaj na vrt, sedaj v Lizo: — ali po noči, pri mesečini ne hodite na sprehod ? — Ne. Tri leta bode tega, ko sva se s strij^m sprehajala po noči, kadar je sijal mesec. Lotila se ga je bila Čudna bolezen, da ni mogel spati, kadar je bil poln mesec. Soba njegova je obrnjena naravnost na vrt, in okno je nizko: mesec se je vpiral naravnost nanj. — Čudno, opomnil je grof: — kakor se zdi, je ta vaša soba. — Ne, jaz le danes prenočujem tukaj. V moji sobi ste vi. — Mari res ? ... Oh, moj Bog! nikdar si ne odpustim tega nadlegovanja, rekel je grof, in v znamenje iskrenosti svojega čuvstva vzel steklo od očesa: ko bi bil vedel, da vas nadlegujem. — Kako nadlegovanje! Nasprotno jako veseli me. Strijčeva soba je tako ščeka, torej veste, koga Vam priporoča in za koga greste volit. Da ni izbrala slabo, to je Vam tudi znano. Klerikalna stranka pa šele Ion okoli kandidate, in ne ve še, ali bi kandidovala starega viteza Tonklija ali koga drugega. Da se ni preskrbela še doslej s kandidatom (morda ga naznani šele danes!), to kaže slabo, priča pa na eni strani, da stranka pojema, na drugi pa, da se jej zdi vseeno, koga postavi gorjanom za kandidata, ali Petra ali Pavla, kar se je pokazalo tudi s Cahejem, Klerikalci v Gorici si mislijo: kaj briga kmeta, koga ima voliti za poslanca, volitve volilnih mož pa naj se vršijo tako, da treba voliti, kakor ukaže g. nune, kateri naznani kasneje kogarkoli za kandidata. Volilci v gorah! Ali vidite, kako se hočejo z Vami zopet norčevati, kako Vas hočejo zopet opehariti za mandat?! Možje, apelujemo na Vašo čast in poštenje, da volite sedaj za narodno-napredno stranko, da tako operete madež, kateri so našim goram prizadjali zadnjič klerikalci s sleparjem Cahejem, ter si osvetlite lice, da bo stal tu naš vrli hribovec zopet v tisti časti, katera mu je šla, ter da bo zopet čislan kot mož, kakor jo bil nekdaj. Napred-njaki ne bodo podirali cerkva in ne podili duhovnikov iz njih — o tem je menda že vsakdo prepričan! — zato se ne ozirajte na farovške spletke, marveč stopajte nevstrašeno na volišče ter si volite take volilne može, ki izvolijo zastopnika iz Vaše srede, katerega je postavila naša stranka; kajti samo naša stranka hoče delati za kmeta in tudi dela, dočim ga hočejo klerikalci le izžemati in izkoriščati v svoje svrhe. Apelujemo na naše rodoljube in vplivne somišljenike, da se potrudijo, kar je v njih moči, pri vršečih se volitvah, da se tako ob-istini strah klerikalcev, da ne zmagajo. Volilci! Volite za napredno stranko! Rodoljubi, nastopni dnevi volitev naj bodo nam dnevi neumornega dela! Potem smemo z gotovostjo računali na zmago. Iz govora dr. Ferjančiča. Na kratko smo že omenili vsebino govora državnega poslanca dr. Ferjančiča pri prijetna, prijazna, okno je nizko, tako bodem lepo sedela, dokler ne zaspim, ali pa se pojdem sprehajat na vrt, in se bom sprehajala v noči. »Kako krasna in mila deklica,« mislil si je grof, znova pritisnivši steklo na oko, in gledajoč jo je, kakor bi se popravljal na oknu, poskušal dotakniti se s svojo nogo njene nožice. »In kako prekanjeno mi je dala razumeti, da jo lahko vidim v vrtu, kadar želim.« Liza je pa izgubila v njegovih očeh mnogo vabljivosti; tako lahka se mu je zdela zmaga nad njo. — In kako vesela mora biti, rekel je on, zamišljeno se ozirajoč v temne oblake: — prebiti tako noč v vrtu z bitjem, ki ga ljubiš. Lizo so nekoliko vznemirile te besede in tudi to, da se je grof zopet kakor nehote* dotaknil njeno noge. Predno je pomislila, rekla je nekaj, samo da bi se njena vznemirjenost ne zapazila. Rekla je: »Zares je prijetno sprehajati se v mesečnih nočeh.« Nekaj ji je postalo neprijetno. Zaprla je škatljo, iz katero je izkladala gobe in hotela iti od okna; ko je pa prišel k njima praporščik, je želela spoznati, kakšen človek je pa ta. proračunski razpravi. Tukaj pa podajamo del govora, v katerem se je g. poslanec dotikal živo tudi razmer v primorskih deželah, Evo ga; »Leta 1848. so avstrijski namestniki in generali govorili ljudstvu v njegovem materinem jeziku ter podžigali nje^cv patriotizem in njegovo narodno zavest. Pustite, da se zavrtijo razmere tako, kakor so sedaj v toku, potem ne bodete imeli naroda, h kateremu bi avstrijski namestniki in generali govorili ob uri nevarnosti. Nemci in Italijani se bodo pretepali za Adrijo, toda nihče za Avstrijo. (Pritrjevanje.) Ko pa ptide mladeniški nemški princ v Trst, vzdigne se pri slavnostnem obedu tržaški namestnik ter govori za takega funkcionarja nenavadno dolgo in odkritosrčno, Treba je cele zaslepljenosti avstrijske birokracije, izražati želje, kako si žele v Trst močne in cvetoče nemške kolonije. Kaj bi bila najbližja posledica? Avtohtoni italijanski in slovenski živeij bi se odrinil. (Posl, dr, Bennati: Avtohtoni slovenski živolj? Ne smešite sel) Slišali bomo potem statistične po* datke. Dasiravno je pokazala vlada zadnji čas pri dogodkih v Trstu močno roko, mislim vendar, da so roke avstrijske birokracije nekoliko preslabe za miren razvoj, za razvoj, ki se izvrši brez bajonetov in ostrih patron, in da se razmere lahko tako razvijejo, da odpadejo vajeti tem rokam, in da bi se v Trstu ne vozarilo več v avstrijskem, temveč v nekem drugem smislu. Ali se ne vidi nevarnost od druge strani, ali naj bo trozveza, pravše zveza z Italijo španska stena ter vse zakriva, kar bi se lahko tukaj ¦— pa naj si tudi z avstrijskega stališča kot najbolj nezaslišano in najbolj spodtikajoče — zgodilo. Dovolite mi iz množine materijala navesti le dve izjavi. Pred par leti se je razpustilo italijansko šolsko društvo ,Pro patria«, mislim da zaradi prekoračenja svojega delokroga. Tačas je pisala »Nouva Anthologia*, zelo pomembna in ugledna italijanska revija, ki zbira okoli sebe najboljše italijanske glave kot sotrudnike ,o Italijanih, ki še zdihujejo pod avstrijsko vlado". Piše dalje (bere): »Mi moramo svoje brate podpirati s tem, da jim pomagamo ter jim posojamo moči, da ohranijo nedotakljivo in nespre- — Kako lepa noč je! ? rekel je. »Tudi ta govori le o vremenu,« pomislila je Liza. — Kako čudovit razgled! nadaljeval je praporščik: — toda mislim, vi ste se ga že dosti navžila, rekel je, po neki čudni, njemu lastni navadi, da je rad pravil neprijetne reči ljudem, ki so mu jako ugajali, — Meni se ne zdi; vedno jedna in ista jed se pristudi, in jedne in iste obleke se tudi naveličamo, ali lepega vrta se ne naveliča, kadar se hoče sprehajati, posebno kadar je mesec visoko na nebu. S stričevega okna se vidi ves ribnik in nocoj ga bodem gledala. — AH slavcev ni pri vas kakor se zdi ? vprašal je grof jako nevoljen, da je prišel Polozov in tako preprečil, da ne more izvedeti natančno pogojev sestanku. ~- Zmiraj so bili pri nas, lani so lovci jednega vjeli, in tudi letos je mi-noli teden jeden lepo zapel, pa je sta-novaj pripeljal se z zvoncem in ga je prepodil. Tega bode tri leta, kar sva s strijcem sedela po dve uri v drevoredu I; in poslušala slavčevo petje. (Daije pride.) menljivo italijanstvo pokrajin, ki niso bile I nikdar avstrijske in tudi nikdar ne bodo avstrijske". (Čujte! Cujte!) In ko je umrl lani mnogo imenovani italijanski poslanec Imbriani, tedaj je pisal list »La Tribuna«, ki je italijanski vladi blizu (bere): »Bil je prevladan po apostolatu za »Italia irredenta«, in lahko se reče, da je postal republikanec bolj vsled dejstva, ker Se ni monarhija zasadila trikolore na Julijskih alpah, kakor pa iz prepričanja, da je republika najbolj pripravni način vladanja za deželo*. Članek zaključuje z besedami (bere): iMi gojimo z vsemi Italijani vred željo, naj bi se njegovi vzvišeni ideali uresničili". Gospoda moja t Če se ne postavi že zunanji urad v bran zoper take izjave, ogledati ai mora vendar notranji vlada stvar id blizu ter paziti, kako se razvijajo razmere tu doli ob Adriji. In kako se skrbi za slovanski živelj na Primorskem, ta slovanski živelj, kojega važnost ob Adriji sem zaznamoval ? Tukaj mi dovolite, da se bavira tudi z izvajanji gospoda poslanea za Istro od petkove seje v kratkih besedah. V Primorju prebiva 846.000 Slovencev in samo 294.000 Italijanov — to so statistični podatki iz leta 1890. — in prav znatni delež pri zadnjem Številu 294.000 ima pač ravno mesto Trst samo. To tako obljudeno Priraorje nima nobene slovenske srednje šole (Čujte s) in proti edini hrvaški srednj Soli, ki obstoji nekaj let v Pazinu, kličejo Italijani k naskoku. (Medklici.) Pridem na vse, odgovorim na vse. Glede Pazina pravi poslanec Bartoli (bere): „V Pazinu, v izključno italijanskem mestu, se na novo ustanovi in zdržuje hrvaška gimnazija, in sicer ne morebiti da se ustreže kulturni potrebi prebivalstva, temveč, da javno izpovem, nas Italijane stiskati, dražiti in zasmehovati". Torej Pazin je izključno italijansko mesto! Da, kaj pa pravi ljudsko štetje ? Pazin je velika krajevna občina. Krajevna občina Pazin ima 14.400 prebivalcev in med tem prebivalstvom je nad 13.000 Hrvatov, par Slovencev in 1400 Italijanov. (Čujte 1 Čujte!) Toda mesto je čisto italijansko, pravijo gospodje. Mestna občina, ki je del te krajevne i občine, ima 3200 duS. Mislite, da so le-ti Italijani? 2000 je I Hrvatov in 1100 je Italijanov. (Ugovor.) V knjižnici je imenik krajev, tam se lahko gospodje natančneje informirajo. Gospoda moja! Ta Pazin, baje izklji no italijansko mesto Pazin, je bilo do 1. 1848. izključno hrvaško gnezdo, !n če ima danes nekoliko italijansko lice, zahvaliti se ima za to le uradnikom in njihovim družinam, tedaj vladnim organom in vladnim mahinacijam. j (Medklici.) j Na Primorskem pa je memških srednjih šol več nego potrebno. (Medklici.) Tu imate nemške gimnazije v Trstu, Gorici in Pulju, nemški realki v Trstu in Gorici — nočem dalje pripovedovati — imate toliko nemških srednjih šol v deželi, kjer nemščina oficijalno niti deželni jezik ni. Da, ko bi bili složni, ne bi bilo tega. Toda Vi nam ničesar ne privoščite. Če bi bili složni, bi nemški gimnaziji in nemški realki v Gorici takoj spod-nesli tla; ista zavoda morata prenehati, kakor brž se ustanovijo italijanske in slovenske pa-ralelke. Pa Vi hočete vse izključno italijansko. Ne privoščite nam niti ljudskih šoi. V h ti je 17.000 hrvaških otrok brez ljudskošolskega pouka. (Čujte! Čujte!) V Gorici ste ustanovili po 10-letnem boju in po razsodbi najvišjih instanc jedva eno mestno slovensko šolo zunaj na periferiji v nezdravi, neporabni vojašnici. (Čujte l Čujte!) In v Trstu pričakujete, kakor poprej omenjeno, da bodo tržaški slovenski otroci hodili iz mesta v okolico v šolo. Gospoda moja! Zahtevamo 'j*adnike, zahtevamo sodnike, in reče se nam, mi jih nimamo. Pri teh šolskih razmerah se ni čuditi, da se ne izobrazijo uradniki, ki bi bili povoljno zmožni ljudskega jezika. Naravnost strašno je, v kakih rokah je pravosodje na Primorskem, osobito v Trstu. Lahko bi navajal gospodom podrobnosti o jezikovni usposobljenosti sodnikov, toda to bi zavedlo predaleč, in hočem se zadovoljiti z vzgledi. Obravnave pri porotnem sodišču v Trstu — to vem iz lastnega prepričanja — se. izvršujejo pri obtožbah zoper Slovence ali Hrvate brez izjeme s pomočjo tolmačev, pri porotnih sodiščih, ker se gre za svobodo in življenje. In kako je pri drugih kazenskih obravnavah? Obtožnice so sestavljene le v italijanskem jeziku, celo v onih slučajih, ko so se preiskave izvedle slovansko, ali, kar se tudi zgodi, nemško. Državni pravdnik obtožuje le v italijanskem jeziku, in kakor v zasmeh, pristavi na koncu slovenske ali hrvaške besede: Predlagam, da se obtoženec zaradi zločina po paragrafu tem in tem obsodi. Razsodba se naznani samo v italijanskem jeziku. In kako je s sodniki — s kolegijem štirih sodnikov —- ki so potrebni po postavi ? Ali zna predsednik slovanski, ali pa ne zna. če zna slovanski, tolmači pri-sednikora. Če pa ne zna, potem mora kateri prisednikov predsednika tolmačiti, da ta ve, kaj se godi pri obravnavi !(Čujte t Čujte!) (Konec prid«.) Dopisi. S Kras«. — Gospod urednik! Naproša se Vas ponatisniti v »Soči« te vrste, katere naj bodo ob enem v odgovor dopisniku v listu »Gorica" od dne 25. H. 1902. Štev. 16. Nikdar se ne čita nič ne v »Soči* ne v »Primorcu' o Kobljeglavi, zato Vam hočem, gosp. urednik, nekoliko popisati vas in nje prebivalce. Da je vas skozi in skozi na klerikalni podlagi, si lahko mislite. Ne vem, če se nahaja še v kateri drugi vasi na Krasu toliko tercijanov in tercijank, kakor ravno v tej. Ali glavna reč je ta: Kakšni pa so ljudje v tej vasi? Poslušajte! Dne 10. februarja t. 1. je šel tamošnji učitelj, kateri je radi natančnega spolnovanja svojih dolžnostij in skoraj gotovo tudi radi tega, ker čita »Sočo", tamošnim vaščanom trn v peti, po končanem šol. poduku v gostilno A. Z. Tamkaj so bile še nekatere druge osebe, med njimi tudi začasa zadnjih državnozborskih volitev razglašeni (tako se je imenoval sam) »zidarski umetnik" (mogoče umetnik za zidanje dolgov). Nič slabega sluteč je ostal nekaj časa v njih družbi. Dopisnik v »Gorici" pravi: »In glej, zopet itd. AH ga vidite, g, dopisnik, tako pogostoma v gostilni ? Mogoče imate 4 oči, da vidite preveč, ali pa eno premalo, da ne vidite prav. Da tamkajšnji učitelj ne zahaja pogostoroa ne v eno, ne v drugo gostilno, to lahko potrdita oba krčmarja. V eni gostilni že celd 4 mesece ni bil. Da je hotel koga za vrat prijeti, je nesramna laž dopisnikova, pač pa se je branil, ko ga je neka oseba iz navedene klerikalne vasi zagrabila, kar kaže surovost in podivjanje nekaterih tamošnjih zastarelih mla-denčev. Tako napadati, znajo samo v klerikalnih vaseh. No, pa saj Kobljeglava ni daleč od Goč. Razvidno je, da je bil napad na tamoš-njega učitelja nameravan, kar se je pozneje tudi izvedelo. V svojem dopisu govori dopisnik, da so bile to pustne veselice. Gosp. dopisnik in njegovi pristaši pa naj ved6, da s tem so pokazali ono podivjanost, katera se more najti le v kakšni klerikalni vasi. Ako trdi dopisnik, da je tamošnji učitelj cel dragi dan ležal, je nesramen lažnik, kajti dne 11. II. 1902. podučeval je cel dan. Onemu zidarskemu umetniku pa se svetuje, naj bi si zapomnil, da je velik razloček metati malto v zid, ali pa pokladati roke na druge osebe. Za enkrat se mu je odpustilo, a drugič bi se znal opeči. Dopisnik naj tudi ve, kar bi moral pri-poznati sam, da tamošnji učitelj nikdar ni dajal slabih vzgledov ne mladim, ne odraslim, pač pa mladino lepo uči in se trudi, da bi postali vsaj otroci boljši nego so nekateri odrasli. Toliko v odgovor onemu dopisniku »Gorice" za sedaj, kateri smatra vso stvar za pustno veselico, kateri pa naj tudi pomisli, da s to pustno veselico je razkrinkal one osebe v vasi, katere znajo na tako surov način zahrbtno napadati druge osebe. Iz Bovca, 25. febr. 1902. .Bovški mladeniči* so priredili dne 8. t. m. ples v gostilni ,pri pošti" ter namenili čisti dohodek : tukajšnjemu »Pogozdevalnemu in olepševalnemu društvu." Po dovršeni veselici sd tudi res izročili čisti prebitek 10 K — društvenemu denarničarju g. Miheliču. Zv to jim društvo izreka najtoplejšo zahva'- in Bog živi posnemovalce! — Vsakomur znano, kako velike važnosti je za bovško prt ivalstvo »Pogozdevalno in olepševalno druSt o", katero je zasadilo že blizo l1/« milijona gozdnih in sadnih dreves po bovških goličavah, ki bodo 2a potomce neprecenljive koristi. Torej, I Bovčani, posnemajte vrle »bovške mlade-' niče!" __________ DflMte ii run novice. | Osebne Testi. — Gospod dr. Matija j Hočevar, bivši sekundarij v deželni holmci v Ljubljani, je sprejet na graško kliniko I za ginekologijo in porodništvo gosp. profe-\ sorja dr. pl. Rosthorna, da si popolni svoje i znanje v tej stroki. I G. dr. Andrej Ferjančič, deželno-sodni svetnik v Ljubljani, je imenovan višjim deželnosodnhn svetnikom istotam. I Volitve volilnih mož. — Iz Po vi r j a I I 1. t. m.: Pri današnji volitvi je bilo oddanih I 33 glasov, in sta bila izvoljena naprednjaka | Anton Berginec, nadučitelj, s 27 glasovi ter Ignacij Skok iz Brestovice s 25 glasovi, j I Klerikalnih volilcev z župnikom vred je bilo 8. Kras šteje 59 volilnih mož. Dasi še nismo dobili-prav iz vseh Jkrajev poročil o 1 prvotnih volitvah, vendar je gotovo, da je naših volilnih mož nad 40. Zmaga mora ! biti torej sijajna! | Klerikalne kandidature. — »Gorica" je govorila vsobotoo presenečenjih na Krasu, no zdi se, da pride sama že danes j na dan s — presenečenji na Tolminskem. V četrtek popoldne je imel sejo ne-»Slogin" odbor, ki bi imel postaviti kandidata. »Prim. List" pa je že v jutro povedal, da večina na Tolminskem se je že izreki: za g. dr. J o-stpa viteza Tonklija. Pobožni hribovci morajo pač verjeti, da je res tako, ker vendar ne morejo misliti o nuncih, da so se tako grdo zlagali, predno so šli mašavat. — Toda odbor ni sklenil ničesa; včeraj pa je imel zopet sejo... in čuje se, da dr. Gregorčič vendarle ne mara Tonklija, ker njegova navzočnost bi mu preveč obujala vest, zato postavijo za gore nekega mladega c. kr. uradnika, ki je na Tolminskem docela nepoznan in ni doslej pokazal ne sposobnosti ne kake zasluge, ki bi opravičila tako častno zastopstvo slovaškega ljudstva. Število odvisnih mož bi se torej še pomnožilo! O odvisnosti c. kr. uradnikov je »P. L." dobro povedal, a v tem slučaju bi moral biti dr. J. Tonkli vendarle ljubši! Dostave k. Klerikalci še vedno niso postavili kandidatov. »Sloga* bo šele skušala, kakor pravi današnja »Gorica", za Kras zje-diniti (!) volilce (nepotrebno delo!), s Tolminskega pa imajo baje največ glasov za dr. Tonklija. Sej je imela »Sloga" že več — ali i kandidature ne gredo izpod rok; gospodje okoli »Prim. L." in »Gorice" so si očividno še v laseh radi kandidatur, volitve volilnih mož pa so že v polnem tiru.... Visoka gosta. — V petek in soboto sta bivala v Gorici Njih. c in kr. Visokosti nadvojvoda Leopold Ferdinand in Josip Ferdinand, ki sta se ustavila tu na svojem potovanju. Ogledala sta si mesto ter obiskala več plemenitašev. Navzoča sta bila tudi v gledališča pri predstavi Salvinija ter sta odpotovala iz Gorice v soboto zvečer. i »Slovanska knjižnica.* — V tisku je sloveč roman 3Kiettv nezvestobe", ki je jako obširen. Prvi del izide aprila v knjigi, ki bo obsežna za 4 snopiče. — To na znanje rojakom, ki se za to zanimajo. Klerikalne spletkarlje. — Vsak pošten Slovenec, tudi če ni naprednjak, se mora s studom spominjati na oni grdi čin klerikalcev pod Pajerjevim pokroviteljstvom, ko so razveljavili izvolitev dr. Treota pod pretvezo, da nima volilne pravice, ker ga ob zadnjih občinskih volitvah ni bilo še v nobenem imeniku. Ta afera je znana. Na Krasu imamo zopet lepo večino volilnih mož, a proglašen kandidat je zopet dr. Tre o. Kraševci so dokazali, da se ne pustijo ustrahovati; in dokazati hočejo, da so možje v polnem pomenu te besede. — »Gorica* se drzne psovati Kraševce s trmoglavci. No, že dobi odgovor 20. t. m. Ali čujmo, kaj pravi dalje .Gorica*. V razprtih besedah pripoveduje, da pride zopet do — presenečenja. Sploh daje razumeti, da so klerikalci že nasnovali novo — spletkarijo, o katere vspehu ne dvomijo. — Vedeti treba, j da dr. Treo je letos že drugo leto odvetnik j in davkoplačevalec I. razreda v Gorici, je takoj postal med tem časom tudi posestnik — in klerikalci so še danes tako nesramni, da govore tako, kakor smo čitali zadnjič v j »Gorici*. Vlada dela klerikalcem poklone. Je že prav I! In v očigled takim dejstvom se drzne blebetati »Gorica* o — — hudobiji »narodno-napredne* klike!! To je pač dokaz, kako velika je — klerikalna hudobija. Pride obračun! Poštni urad St. 8 t Gorici. — ču-jerao, da poštni urad št. 3 v Gorici v Gosposki ulici roShri svoj delokrog ter uvede tudi službo za sprejemanje paketov in tele-fonično postajo. Kakor smo informovani, se izvede ta popolnitev kakor hitro mogoče; treba bo pa dobiti tudi druge prostore, ker sedanji ne zadoščajo za tako razširjenje urada. To novico sprejme z zadovoljstvom stanovništvo v prizadetem dela mesta, kate- \ remu je glavni poštni urad dokaj odročen. Tudi se tako razdeli delo, kar bo služilo le dobro v prometu. K Imenovanju deželnih uradnikov. — Ako bi imeli Slovenci svojega deželnega glavarja, tajnika in inženerja, bi lahko prepustili z mirno vestjo Lahom skoro vse druge uradnike. — Naši Italijani pa so drugega mnenja: imeti hočejo sami skoro vse! In kaj bi sel Berbuč in Klančič sta nesposobna za vsak odpor, in nič čudnega ni, ako izkoriščajo preugoden položaj, kateri so jim ponudili slovenski klerikalci. — Slovenskih prosilcev je itak malo; toda vsi imajo v polni oblasti tudi laščino, dočim od Lahov nikdo ne more reči, da zna slovenščino (iz-vzemši jednega, a še ta ne perfektno!). Pri Lahih prihaja na tehtnico le »buona inten-zione", da si v par letih priuče ,quel po' po' di slavo", kolikor ga Pajer sploh dopušča v deželni hiši. — Deželni statut pa ne pozna »buona intenzione", marveč »perfetta co-noscenza" obeh jezikov. Zato bomo pazno sledili imenovanju, potem pa porečemo svojo. — Gospoda Berbuča in Klančiča pa poziv-Ijemo, da se oborožita z določili deželnega statuta ter v slučaju potrebe izvajata zopet v smislu statuta — potrebne posledice. Mi smo na straži! Ali za Boga ali za hudiča. — h I gor smo dobili poročilo, da neki nune — | najbrže ni osamljen! — zopet farba ljudstvo s tem, da pravi, da tisti, ki volijo ž njim, so za Boga, kdor ne, tisti je pa za hudiča. Ali ste za Boga ali ste za hudiča! —• tako j hruli ljudi, kljubu temu, da se je že pokazalo zadnjič, kdo je za Boga in kdo za hudiča. Tam jeseni so tudi ropotali, da tisti, ki ne voli ž njimi, je za hudiča, tisti pa, ki voli tako, kakor ukaže gosp. nune, je pa za Boga. Torej po mnenju politikujočih nuncev I so bili tisti, ki so pripomogli k izvolitvi Klav- | zarja, za Boga, oni drugi, ki so volili „Mo- I drijana* v Tolminu, so bili pa za hudiča! Ali končno pa je sprevidelo ljudstvo, da je prav narobe. Kajti Bog ni učil krasti in ne I goljufati, torej tisti, ki so volili Klavžarja, niso mogli biti za Boga, marveč za hudiča; za Boga so bili potemtakem oni, ki so voha po- I štenjaka. To je umljivo, in po tem naj se ravnajo sedaj volilci! I Da se pa upa še sedaj kak nune ho- I diti okoli ljudij ter jih hruliti: Ali ste za Boga ali za hudiča! to je pa skrajna predrznost in nesramnost! Kaj misli, da.so res [ naši ljudje tako zabiti, da bodo še verovali v take la*.i ter se bodo pustili še dalje imeti za norca ? Žalostno je, kam smo prišli, da se predrzne duhovnik, ki je poklican med ljudstvo oznanjevat besedo božjo, tako javno pritiskati na ljudi s tako infaranimi besedami. Za hudiča je tisti, ki laže, kajti naš narodni pregovor pravi: kdor laže, ta v pekel laže, in tisti nune je že zrel zanj! — Možje, volilci: Pokažite že pri prvotnih volitvah, da noče nikdo več služiti hudiču, s katerim so jih vezali zadnjič, da so izbrali hudičevega bratca sleparja, — in povejte jim jasno in glasno, da hočete služiti Bogu in da prebivalce tolminskega okraja mora zastopati po- : stenja k iz Vaše srede. In ta mož je tolminski župan Oskar Gabršček! Volilci, volite zanj volilne može! Volitve v trgovsko in obrtno zbor-nleo. — Li3ta volilnih opravičencev na podlagi novega volilnega pravilnika bo na razpolago p. n. prizadetemu občinstvu od 6. do 19. t. m. v tukajšnjem uradu trgovske in ; obrtne zbornice kakor tudi pri vseh davčnih uradih na deželi. Z dnem 19. t. m. ugasne tudi pravica za reklamacije. Pobožne želje klerikalcev. — Klerikalci so »nabiti" raznoterih želja proti dr. I Turni. Sedaj si izmislijo to, sedaj ono, Češ, kako bi bilo fino za nas, ako bi se obistinila I ta Želja naša. Ali ko se tako nekaj časa sladkajo s tako željo ter sprevidijo kmalu, da I ne bo nič ž njo, pa pustijo to ter planejo po drugi.... Zadnje čase begajo klerikalci po Gorici in g. m.nci po Brdih ljudi s tem, da j se dr. Turna preseli iz Gorice, in sicer na Dunaj. Pred par dnevi še je neki g. nune pikal nekega briškega posestnika, da sedaj j bodo pa brez voditelja, ker jo dr. Turna popiha na Dunaj. —- Nikdar ne mirujejo, marveč vedno kaj iščejo, s čemur bi begali J ljudstvo proti narodno-napredni stranki. Toda naj le govorijo, kar hočejo, dandanašnji so ljjdje že toliko izkušeni in pametni, da ne verjamejo več raznoterim klerikalnim lažem. Želje klerikalcev pa ostajajo le želje, tako je I in tako bo v prihodnje. Cvetke Iz vrtor SlomSkarJJe. — V I .Gorici" št. 16. se nahaja dokaj cvetk iz vrtov Slomškarije. Najbolj .dišeče* pa so na drugi strani, Poglejmo, kako »diši* ta-le: »In ker se »Sočln« pisun toliko boji blagoslova, ki ga podeluje katol. vladika ka- j toličanora, (kakor dokazujejo njegovi večkratni I napadi v »Soči* na one, ki so prejeli bla- I goslov od ljubljanskega škofa ob priliki[Jbo^ I rovanja Slomškove zveze), poskrbeti bo ob 1 njegovi smrti za kakega prostozidarskega velikega mojstra ali pa kakega rabina, da ga oblije z gnojnico, v kateri se tako rad valja za svojega življenja.. Mi ga za vse to ne zavidamo 'ne"ife*daj pa tudi ne po njegovi smrti.* Ha nedolžno opazko, da Slomškarji i menda niso obogateli, odkar sta jim prinesla { iz Ljubljane Cenčie in Holzingerica blagoslov ljubljanskega škofa, prihajajo nad nas s prostozidarskim velikim mojstrom in z rabinom, da oblije z gnojnico (kako »katoliško* dišeče!) »pisuna*. In ne zavidajo ga ne za sedaj ne po smrti — češ, hudiči ga bodo trgali. — N6, tega se mi ne bojimo, kakor tudi ne škofovega blagoslova. Ako smo kod omenjali škofov blagoslov, je nas pri tem vodila tudi misel, da se blagoslov nekako profanuje, ako se vlači po raznih shodih, toliko bolj seveda, ako so barvani politično. In ali si morete misliti bolj politično in grdo strankarsko barvanega sestanka, kakor je tako učiteljsko zborovanje na katoliški podlagi? Seveda pravijo farovški listi, da takim zborovanjem stoji vsaka politika daleč proč, ali baš, ker to pravijo, dokazujejo, d?, je prav blizu taka politika. — Tistega blagoslovljanja, s katerim ljubljanski škof tako rad križa klerikalno politiko, pa se drži tudi brezpogojna pokorščina učiteljstva duhovskemu stanu. Učitelji, ki klečijo pred škofom, pripoznavajo na kolenih svcjo udanost in pokorščino škofovski politiki v vsem — zato pa jih škof požegna. Kje sta ugled in samostojnost učiteljstva ?! Prodali so ju za političen blagoslov.-------Profanaciji z blagoslovom se ne čudimo nič, ker vidimo dan za dnevom, kako se profanuje sv. vera in cerkev, kako na sploh vse religijozne reči izkoriščajo v svojo svrho, to je v klerikalno nadvladje nad svetom.... Kar se tiče gnojnice, je zadosti puhti iz gorenjega citata iz .Gorice", zato nobene besede več na to stran! Slomškarija kmalu vtone v njej. Predno pa se Jo zgodi, se bomo bavili z vsem njihovim javnim delovanjem, ker smatramo isto kot poniževalno za učiteljski stan in škodljivo razvoju šole, kar je ' naperjeno proti vsakemu napredku. I Obsojenci z 6ro6 iz predobro znane afere so morali te dni v ječo. Njihov dušni pastir, kt jim je nakopal to nesrečo, jim je služil tisto jutro pred odhodom božjo službo j slovesno s petjem in orgljanjem. Potem jih je obhajal ter nagovoril, da naj nikar ne obupajo, ker so pravzaprav nekaki mučeniki za sveto vero l Žrtve so odšle, zapeljivec pa je še ostal, le.tolažbo jim je dal na pot ter jih ukrepil v prepričanju, da so mučeniki za sveto vero! Ali je umestno ali ne, ob taki priliki pridigati na tak način, in da pridiga zapeljivec ljudstva svojim žrtvam tako, o tem presodite čitatelji! Ako bi se bil opravičil pred žrtvami ter skesano trkal na svoje prsi: Mea culpal — poisra bi pa ne rekli niči — Ponesrečil. — Pišejo nam iz Št. Andreža dne 2. t. m.; Danes v nedeljo v jutro so našli mrtvega Mihaela Sobana iz Mirna v cestnem jarku pri Ciprijanišču na mirenski cesti. Pokojni je bil delavec pri Bolaffiju v Gorici ter je hodi! samo ob sobotah domov. Preteklo soboto pa je bila prav tisti čas, ku je šel domov, huda nevihta in gosta tema, da se je revež ponesrečil. StoJI k svojim! — Poročali smo pri opisu razstave čevljarskega tečaja, da se je udeležil tega tečaja poleg brata tudi R. Be-nedetič, čevljarski mojster v ulici Morelli, k'i je tudi razstavil svoje izdelke, in kakor kujemo, prav znatno pomnožil svojo vednost v čevljarski obrti. Radi tega ga priporočamo P. n. občinstvu kar najtopleje, zlasti še, ker zadnji čas ni imel zadosti dela. S svojim razširjenim znanjem v čevljarski obrti pa more ustrezati g. Benedetič v vsakem oziru, tudi najbolj občutljivi nogi. Podpirajmo se med seboj! Svoji k svojimi Zemlje t Id za potovanje po Dalmaciji, Bosni In Hercegovini. — Sloveči kartografični zavod G. Frevtag & Berndt na Dunaju VII./I.~(Schottenfeldgasse 64) je izdal I lepo izdelan zemljevid Dalmacije, Bosne in j Hercegovine, ki je priličen za potovanje. Ves I teren je naslikan jako plastično. Razmerje I 1:900.000. Gena K 4 — na platnu K 5. I Zemljevid sega od Trsta in Oseka čez Kotor j ter podaje tako krasen pregled imenovanih I dežel ob Adriji. I L Iapreil oodnije. -- Obtožen težke te- I lesne ilp^o^e^jeleapr^red šbUmlri 44-letni I I Ed. Fabris iz Biljane, ievljar, ker je dne 12. I jan. letos nekega Alojzija Dose, ki ga je baje I zmerjal z »raaeaco* in ,špia", udaril po nosu I tako, da mu je zlomil kost. Obsojen je bil prta 6-mesecev ječe in- 120 K mora plačati poškodovancu. Furlana Fr. Tumis, 51 let, in sin Josip, 22 let, iz Ronk sta bila obtožena javnega j nasilstva. Sin Josip je 15/ dec. lani pil v I gostilni Falconerjevi ter hotel razsajati, vsled česar so ga so ga postavili na svež zrak. Mimo je prišel redar, in trdi se, da brez pravega povoda je hotel aretirati Josipa. Ta I se je branil, slučajno je prišel zraven še oče, ki se je postavil za sina, nakar je redar poklical drugega redarja — aH Fumisa sta jo popihala redarjema. Priče so bile mnenja, da sta morala biti pijana tisti večer tudi redarja. Fumis oče je dobil 3 mesece, sin pa 1 5 mesecev ječe. Drobil. — 51-letni železniški čuvaj Ivan Černigoj iz Sela na Vipavskem, službujoč v Grinjanu pri Trstu, je prišel pod lokomotivo dunajskega brzovlaka, ki ga je vrgla več metrov daleč. Poškodovan je več ali manj po celem telesu in desno nogo mu je zlomilo. Prenesli so ga takoj v Trst J v bolnišnico. •- Iz Pt,dgore poročajo, da sprejmejo v papirnico v kratkem zopet več delavcev, ker začno baje zopet delati s tretjim strojem, kateri je miroval že lep čas. — V Gradišču ob Soči so potrdili od 229 na no-I vačenje došlih mladeničev 86 k redni vojaški službi, 20 pa v reverzo. Iz Gradišča samega je potrjenih od 47 mladeničev 25. — Ker je zadnje dneve do nedelje jako deževalo, je bila narasla Soča, ki je preplavila po Fur-laniji njive in polja; tovarne in mlini so stali brez dela. — Neki Frid. Knavs iz Selnice pri Mariboru je delal v svilami v Zdravščini. S svojim delom in delom soproge si je prislužil 100 K, s katerimi je izginil; ubogi ženi je moral pomagati gradiški obč. svet, da se je mogla vrniti domu na Štajersko. — Jutri prične vojaško novačenje v Gorici za mesto, in sicer se bo vršilo kakor vedno na Goriščeku. — Nekega M? Križnica so peljali po izgonu domov v Anhovo. V Kanalu pa jim je ušel, ali prišel je hitro v roke orožnikom, ki so ga izročili tuk. policiji, da ga še enkrat, .pošlje" domu. Listnica. — G. dopisniku s Krasa: Kakor vidite, smo danes ponatisnili poslani dopis. Prosimo, oglasite se še! Razgled po svetu. V zadnji odsekov! seji za preiskovanje tržaških dogodkov včeraj je bil sprejet predlog poročevalca dr. Fuchsa, da se odpravita izjemno stanje in nagla sodba v Trstu takoj, ko to dopustijo razmere. Hor-tisov predlog, da naj se odpravita nemudoma, in Spinčičev, naj vlada skrbi, da se ne ponovijo več dogodki od 13., 14. in 15. pr. m., sta bila odklonjena. Hrvatska gimnazija v Pazinu. — »Slov. Nar." pišejo iz Pazina: Sedanji začasni vodja pazinske gimnazije dr. Soštarič, ki je bil lani suplent na gimnaziji v Gorici, v jeseni pa v Pazinu stalno nameščen, si je po »Slovenčevem* poročilu iz Pazina stekel v tem kratkem času enega polletja, posebno pa kot nadomestujoči vodja tekom štirinajstih dni tolike zasluge za zavod, da je poročevalec .Slovenca* ves navdušen za njega. Nočemo preiskava ti »trdnega značaja* hva-ljenca, znano nam je le iz Gorice*), da ni naroden, da ima soprogo Dunajčanko, Nemko, ki mrzi hrvatski jezik, kar je očitno v družbi izjavila, nočemo napadati njegove .velike zmožnosti* kot pedagoga, dasiravno nam je osebna sodba frančiškanskega fratra popolnoma nemerodajna, še manj pa dvomimo o zmožnosti učiteljskega začetnika, kot vodje zavoda, — v kratko, nam je oseba, katera se povzdiguje v .Slovencu", popolnoma irelevantna. ko bi ne eksistirali ljudje, ki se drznejo iz tako nesramno tendencijoznega stališča urad- *) V Gorici je bil nepoznan; v slov. družbo ga ni bilo. Mi pri nS.'' ga osebno niti ne poznamo! In bil je vendar v Gorici I Op. ur. nika javno presojati. Kajti na koncu konca j se popolnoma jasno pove, odkod izhaja na- I vdušenost za njega, »ker je mož pravega katoliškega prepričanja, ki si upa nevstrašeno j kazati svojo pobožnost, kakršni bi morali I biti vsi drugi profesorji." Pa hvala Bogu, da j vendar niso tudi drugi takšni hinavci! če- I ravno nikomur nihče ne brani kazati kato- ] liškega prepričanja, katerega imajo vsi ta- i mošnji hrvatski prebivalci še preveč, se hvali I neustrašen pogum »Slovenčevega« ljubljenca, j da si upa to storiti, obenem si pa drzne drugim predpisovati, koga si morajo za zgled jemati. Vidi se zopet, da nastaja tudi v Istri nestrpna klerikalna stranka, ki hoče ne le vplivati na uradnike, ampak segati tudi po šolstvu. PazinskaT gimnazija je^edliia slovanska gimnazija, katero obiskuje tudi mnogo Slovencev, ker jih tam ne preči v napredovanju nemščina. Zato je tudi za nas važno, da se ne potopi ta važen zavod v preteči nevarnosti klerikalstva, zavod, katerega so si Hrvatje skupno s Slovenci težko priborili, katerega je poprejšnji ravnatelj vsled svojega posebnega prizadevanja in spretnosti znal oživo-tvoriti ter postaviti na trdne noge, dasiravno ni od tako sumljive strani žel nikdar hvale v »Slovencu*. Važno bode izbrati v kratkem i zmožnega in vrednega naslednika, to tem bolj, ker se hoče nameravani dijaški konvikt v Pazinu postaviti pod duhovsko vodstvo, | čegar vpliv bi bil v tako malem kraju vse- | mogočen. V takšnih razmerah zamore le nepristranski, izveden in značajen mož ohraniti in braniti ravnotežje ter sloboden razvoj mnogoštevilne mladeži. Občinske volitve na Voloskem se bodo vršile tekom tega meseca. In čim bolj se bližajo, tem bolj se krčijo nade peščici izdajic in Lahonov, katere vodi oziroma zavaja znani dr. Krstič. Sodu nad lahonske stranke pa je izbil dno odlok okr. glavar., s katerim je bil odbit Krstičev rekurz proti volilnim listam, s katerim je hotel mož iz-bacniti celo vrsto hrvatskih resničnih volilcev, I a utihotapiti mesto njih laških volilcev ¦— brez pravice glasa. Novi dalmatinski namestnik* — Imenovanje barona Handela namestnikom v Dalmaciji se izvrši baje v kratkem. Handel ne zna hrvatski, ali se baje prav pridno uči. Hrvatski listi so zadovoljni s tem imenovanjem, ker Handel je baje jako pravičen uradnik. Glasovanje o dispozlcfjskem fonda. — Klerikalni listi ženejo hrups ker sta glasovala dr. Ferjančič in Plantan za dispozi-cijski fond, češ, da sta tako izrekla vladi zaupanje. Ali navadno se smatra za to, da se pri dispozicijskem fondu ne izreče z glasovanjem nikake zaupnice vladi. O glasovanju pravi »SI. Narod*. »Kar se tiče glasovanja, postopal je napredni klub naših poslancev konsekventno od pričetka do konca. Pri »središču", kakor tudi pri slovensko-hrvatskem klubu, vladala je največja konfuzija. Pripetilo se je pri glasovanju, se-li preide v nadrobno razpravo o proračunu ali ne, da jih je v jednem in istem klubu glasovalo nekaj proti, nekaj za, nekaj se jih je pa absentiralo. Klub naših poslancev pa je soglasno in takoj od pričetka sklenil, da se glasuje tako za prestop v nadrobno razpravo, kakor za dispozicijski zaklad. Zgodilo se je to na zahtevo zastopnika ljubljanskega mesta, ki je naglašal, da obe glasovanji nimata pomena, kakor da bi se ž njima hotelo zaupanje izrekati obstoječi vladi. Naglašal pa je tudi, dabisedaj, ko pričenjamo novo akcijo za Ljubljano, nikakor ne bilo pametno, uganjati kako teoretično opozicijo, posebno od napredne stranke, ki je navezana na to, da od dobrohotne vlade časih saj to aii ono drobtinico dobi. — Dr. Tavčarjev predlog bil je enoglasno sprejet, posebno z ozirom na Ljubljano. — Torej je klerikalna jeza in »ogorčenje* le hudobija 1" Mi dostavljamo še to-le: Ako se je enkrat zljubilo slovenskim klerikalcem groziti vladi z opozicijo, ni še to dokaz, da morajo tudi naprednjaki glasovati ž njimi. —- Kar se tiče celjske gimnazije, bi se utegnila plačevati prav iz dis pozicijske g a zaklada, kakor se je že! Torej?! - Sicer bi bilo treba vedeti, ali niso imeli napredni poslanci še posebnih vzrokov, da so tako glasovali in niso tekli.... za klerikalci. »Ogorčenost* naj klerikalci le shranijo za druge prilike! Poslano.*) »Znanim (?) GoriSanom?" V gotovih krogih goriških prernlevajo o meni take reči, da bi človek ne hotel niti živeti, ako bi bile resnične. Kjer se dela zavratno, s pomočjo brezimnih pisem, ki je pač že najbolj podlo in nepošteno sredstvo, mora vsak trezno misleči človek taka dejstva obsojati,, a prizadeta oseba preklinjati jih. Tudi največji moj nasprotnik (tu se gre sploh I samo za narodnostno mišljenje I), ki ima kaj zdrave pameti,, kojega duševno obzorje presega vsaj nekoliko meje goriškega mesta ali vsaj domačega praga, mora tako postopanje obsojati, a jaz ga imenujem naravnost — zlo čim.....--------------------------------------- Navajam na tem mestu kot jeden tak i slučaj drslovno, nepopravljeno pismo »znanega« goriškega junaka (?); iz njega povzame lahko vsakdo, kam cela stvar meri, kakšen mu je namen. Došlo je nefrankovano ter se glasi: »Geherter Herr! Sie haben den Herrn Figlevič schdn hergerichtet haben bewtsen dasa Sie ein feiner Mann sind, Nun weii ihre Braut schon davon, dann wird das Ge-riclit auch entBcheiden, und wir mussen wissen wan Sie in Graz nicht aber in Bul-garien als Profesor weg sind. H«rr Graf muss auch wissen davon und das andere werdon wir schon machen. Efn bekonter Gflrzer." Z ozirom na sumljivega Filjeviča ima govoriti c. kr. sodnija, in težko že pričakujem dneva obravnave. Imenovanemu možu pa pisci potem lahko privoščijo kakšen »Ehren-amt* v Gorici, ker se potegujejo tako vneto I zanj. Dober tek! Bolj neprijetno mi je, ker me blatijo I po Gorici, liki bi bil iz učiteljstva kazenski | odslovljen, ravno tako iz Srbije (v Bolgariji niti bil nisem, samo gledal sem jo % daleka, ker me je ločila Donava od nje) itd. — Iz teh nesramnih, lažnjivih trditev bi se torej J moglo sklepati, da sem navadni pritepenec, goljuf in bogve kaj Se vse. Koliko škodujejo večkrat taki grdi, umazani, hudobni jeziki, znano je morda marsikomu. In kako se naj človek brani takim napadom! ? Posrečilo se mi bo prej ali slej, »znanim* junakom (P) priti na sled, in če so v družbi tudi »znane* junakinje (P), potem po-rečemo drugo besedo. Za danes pa mow*** na kratko omeniti, da me vsaj pravic? javnost ne bo obsojala po krivem, od kod sem se — »priklatil". — Izpita zrelosti in učne sposobnosti delal sem v Ljubljani, učiteljeva! sera na Štajarskem, vojačil v Celju, vis. c. kr. dež. šol. svet v Gradcu podelil mi je dveletni dopust, kar je bil, zdi se mi, prvi redki slučaj na Štajarskem, da sera kot učitelj izvršil c. kr. eno- in po-mologični zavod v Klosterneuburgu, bil sem tudi slušatelj na c. kr. visoki Šoli za kmetijstvo na Dunaju, gost na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, na kemičnem posku-ševališču, prepotoval Cesko in Ogrsko v svrho nabiranja izkustev na polju kmetijstva, nato nastopil sem spet svojo prejšnjo službo učiteljsko, radi imenovanja mojega nadučitelja okrajnim šolskim nadzornikom poverila so mi šolska oblastva takoj voditeljstvo dotične 4-razredne Šole, sodeloval sem pri kmetijskih in drugih društvih, imel po raznih krajih strokovna predavanja, oglašal sem se tudi po raznih listih s svojimi spisi gospodarske vsebine itd., — končno mi je pa na mojo lastno željo ter na podlagi uradno-zdravniškega spričevala vis, c. kr. dež. šol. svet v Gradcu dovolil izstop iz rči-teljstva ter se mi je izplačalo tudi takoj 1500 kron postavne odpravnine (Abfertigung). V Srbiji sem dobil že prej državno službo z dekretom od tamošnjega ministerstva; ker mi tam ni ugajalo, prišel sem na to mesto, kjer sem zdaj. Vse te spremembe v svoji službi in svojem delovanju dokažem vsakomur z dekreti in drugimi listinami, za koje bi me celo »znani« Goričan najbrž zelo zavidal. — Ako je gospod grof Coronini uprav mene imenoval oskrbnikom, dokazano je že z zgoraj navedenimi resničnimi dejstvi, da ni poveril gospodarskih in oskrbniških poslov kakemu pouličnemu fakinu, kakoršen je najbrž pisec anonimnih pisem. Tako je! Sklenem pa z besedami »znanega« goriškega junaka (?), ki veljajo njemu & Co.: »Herr Graf muss auch davon vvissen, das Andere kOunen Sie schon machen !* Hrabroslav Žmavc, oskrbnik. Kronberg pri Gorici, dne 1. marca 1902. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zaken. Spreten knjigovodja in korespondenc vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi ter zmožen mogoče nekaj stenografijo, dobi takoj službo pri tvrdki Ivan Doljak, odlikovana tovarna pohištva Solkan pri Gorici. Ponudbe je pošiljati direktno na tvrdko. Božjast, Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervozni d boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih, Vdobiva se zastonj in franko v Selmannen-Apoteke, Frank-fnrt A. H. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigralie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigaliee ¦^Apollo Gosp. lekarnar BELA ZOLTAN Budimpešta. Za vspeb, katerega sera dosegel z Vašim mazilom proti protlnu inrevr^vtlzmu. Vam izreka.1; tim potom iskreno nalivalo. To mazilo sem priporočal mnogim osebam, kat re hva-Iežao pripisujejo tema mazila ozdravljenje. Spoštovanjem Josip Seldel, ekonom Machendorf. Posebni slučaji, mnogobrojna piizna-nja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo že več let znano in w gotovo delajoče sredstvo, kitero najbolje upli-pri bolečinah v kos eh, sklepih in mišicah. Cena steklenice 2 kroni. Glavna zaloga za Avstrijsko: Lekarna pri „Crn«m medvedu" ¦H*** Dunaj, I. Lugeck 3. *"*OJ Poštne naročbe na lekarnarja ZOlt&n v Budimpešti. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštene V\aro\ praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmaiice, torte i. t, d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veščakom, častnikom, postnim, železniškim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejoli edino razprodajo novoiznajdeno originalne genfske 14» karatne remont, ure zlatega -elektro-pla-que, g sestav glas-hutte". Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje reguli« rane in preskušene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavrjen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moS-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovralnjice) po '3-— 5-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Respoilljenje ur »Ghronoe Basat" (ivlca). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. isesi Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega PCHIŠTVA Ivan DoUak v Solkanu pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. ->»»«««- Lastne žage. Tovarna zazpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vsth slogov, enako z izvrstnimi slrugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. BNT* Za mizarje, ""^fl Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljorskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca Izključena ker se dela simo iz lesa, posušenega v nalašč za to napravljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla. Solldnost In t<>«!iiost v postrežbi. Vrhu tega sej rnči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Jaz Ana Csillag1 • Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj pošljete Sest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavrlanl - Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za raščo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten, Steyer. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše izvrstne_ ppmade. Ludv. vit pl. Ljeblg, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček. Grof Srečko Conrey, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim Vam, da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L Schvveng pl. Relndorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Rodi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock, gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvldo grof Starhemberg, Ktfposd. ; Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj I Na ukaz Njene ekselcnc« gospe pl. Sz0gyeni-Maricb prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zalivalo. Gospa groilnja se jo o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frtda Glesa, komorna gospa Njene ekseleneo. e flvojimi'185 centfmetrov dolgimi I*>reley - lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izp ndanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljeniem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gid. "2 gld., il gld , 5 gld. Po." ciljam po pošti vsnk dan" počijo ali pa s požtnim povzetjem po vsem svetu in tovarno, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Al Csillag Dunstf L, Seitergasse 5. Blag. gosij, k. tera je izkaz i!a dobre uspehe. Spoštovanjem Irma Pietal, komorna gospa Njen. oksoltrt^ Zeta 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka Riessner, y Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni cen«. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Črk na perilo. JAAAIAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAIAAAI Samo 5 kron stane 4V, klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Matzlelns-doferstrasse 76. ^ˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇ»ˇ»ˇˇˇˇˇˇivr I •Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko fmost in obliko z uporabo ,Feeolina\ »Feeolin« je 12 42. najplemenilejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gubo in črte na obrazu, za;edce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje L\s, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Fecolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2*50, 6 komadom K 4.—, It komadom K 7.-—. Poštnina pri t komadu SO vin., od 3 komadov 1 navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna I zalega M. Folth, Dunaj, VH, Mariahilferslrasse 38, l