Dopisi. j_ Svičine. (Znan nemčurski rogovilež) in po sili zdravuik, se klati po našem okraji, zdravi ljudi, dasiravno še zdravaiškib akušeaj nima, zraven pa tudi aabira udov za nemški šulverein ; ljudi so tukaj že veliko popustili od nekdajne svoje nemčurske trme, ter prizaavajo , da je za Sloveaca vendar tudi dobro, ako svoj materni jezik dobro zna; šole so tukaj pred nekterimi leti bile popolnoma nemške, zaradi tega ljudje iz tiatib easov ae zaajo ne aemški ne slovenski, a aedaj se podučuje v šolab tudi v slovenščini in to je Stefliča tako razgrelo za nemški šulverein, da leta od biše do hiše ia ljudi ailno nadleguje, da izvije kak goldinarček za prajzovski šulverein. Ali bi ne bilo bolje za tega človeka, da bi mesto se vtikati v reči, ki ga aimajo brigati, se pripravljal za svoje zdravniške skušnje, da bi mu ne trebalo se zarad izvrševaaja svoje zdravniške umetnosti skrivati, kakor kakemu tihotapcu, ki kontre-baad tobak črez mejo nosi. Ako mu sloveaska zemlja ni povoljaa, tako želimo arečao pot v veliko Nemčijo ali pa med Turke, za nas tako ne aodi. V cerkvi ga še nikdo videl ni, le v krčmi ga lehko vsak in vsaki čas najde. Pribodnjič kaj več! — Tudi tukaj se je 2. jul. napravila šolska svečaaost zaradi Habsburške slavaosti. Nagovor sta skovala Šteflič in krčmar Meahard, ae ve da aemški, dasiravno so šolarji slovenski; v tistem nagovoru ni z nobeno besedo omeajen namen slavaoati ali svečanoati; opisujejo se le prebivalci Gornjega in Spodnjega Stajerakega, Nemci se do nebes povzdigujejo, Slovenci pa za dveri stavijo. Od Gornje Kungote. (Slavnost Habsburške 6001etnice) se je 2. julija pri nas izvanredno aloveano obhajala. Ob 10. uri je bila slovesna sv. meša z asisteacijo, pri kteri so peli šolarji v splošno zadovoljnost; na konci meše so še zapeli lgpo Zoranovo po dr. Ipavci vglasbeno bimno. Solski predsednik blagi g. Gustav Landauer in veleposestnik na Fraueabofu je po sv. meši vse šolarčke in šolske goste povabil aa svoj z zastavami ia venci okinčani dom, kjer jih je lepo pogostil. Med pokanjem možnarjev in sviraajem vojaške godbe 47. pešpolka ae poda šolska mladina pod vodstvom blagega G. Landauerja, g. učitelja in drugib odličnib gostov aa Frauenhof, kder je pod mi- lim nebom bilo muogo miz pripravljeaib za povabljeae goste. Šolska mladiaa je bila kmalu z dobrimi jedili postrežeaa, potem pa tudi vsi drugi gosti. Gola ljubeznjivost in dobrotljivost se je brala na lici G. Laadauerja, ki se je urao sukal med otroeiči, ter jim stregel. Po obedu so sledile razae igre: plezaaje aa mlaje, dirjanje v vrečah, petje, telovaje, deklamacije. I. Eden dečkov je gladko slovenski razlagal pomen svečanosti, drugi je deklamiral pesem Silerjevo o zvomi poslovenjeno po Slomšeku. Tudi dekliceso govorile. Vse seje vršilo prav veselo. Na večer je bila lepa razsvečava na drevoredupred gradomz lampioaiia umetalnimognjem, kar je g. Berenreiter iz Maribora kaj izvrstno zaal narejati. Koaecao je blagi g. Laudauer vse šolarcke z obleko oblagodaril ia vsakemu dal kajižico ,,Habsburčki rod" ia s podobo spomeaico na 6ooletnico. Vsaki uceaec je smel žlico seboj vzeti, s katero je jedel. Marsiktero nedolžno srce je blagi gospod razveselil, pa tudi sam je imel veselje, kakoršuega le zavest storjenega dobrega dela eloveku priaašati zamore. Moremo reči, da ai kde kmalu o tej letošajej šolskej svečanosti kdo tako blagodušno, požrtovalao ia sijajno šolskej deci veaelje napravil, kakor g. Landauer. Prav iz srca sta toraj gojvorila vsem g. tičitelj zlasti pa č. g. župaik Šinko, kedar sta se v svojib napitaitnicab hvaležao spomiujala blagega prijatelja šolske mladiae. Cast iu bvala rrm! Od sv. Martina pod Vurbergom. (Habsbur šk a svei; anost.) Tndi pri nas smo 2. julija Habsburško 6001etaico slovesao obbajali. Po dokončanej službi božji smo se zbrali z učenci v šoli, kjer aam je naducitelj g. Janez Muršec razložil pomen te svečaaosti, ter se spomail našega presvitlega cesarja, ki vsako leto toliko dobrega storijo ubogim, in koačal svoj govor s 3krataim: živijo naš presvitli cesar Franc Jožef! — Potem smo se podali v Vurberški grad, kder nara je g. oskrbnik S., ki je kakor prijatelj šol znaa, radovoljno grajske sobane odprl, da smo si zamogli stariaske, spomina vredae reci ogledovati, za kar se g. S. srčno zahvaljujemo. — Okolo 12. ure smo šli s šolsko raladino nazaj k sv. Martinu v sadunosnik sreajskega predstojuika g. Klemeačič-a, kjer so se otroci pogostovali ia kratkočasili z maogovrstaimi igrami, s telovadbo ia s petjem blizo večera. Koaečao se je razdelilo med šolarje 100 kajižic ,,Habsburški rod", kupljenih od kraj. šolsk. sveta, in pa 90 podob cesarja Franca Jošefa in cesarice Lizabete. Pred odbodom se je eden izmed učeacev v imenu vseb zabvalil gg. žapaaom za to veselico podeljeaib 32 gld., sl. kraj. šolsk. svetu in pa gg. utiteljem za trud, ki so ga imeli pri tej avetanosti. — V resnici se je videlo veliko veselje na obrazib otrok in tudi odrašenib, posebno pa starišev. Gotovo bo ta veseli den vaem v vednem spomiau ostal. Vsem pa, ki so v enem ali drugem obziru k tej veselici pripomogli, izreka tukaj prisrčno zabvalo šolsko vodstvo. Iz Koprivnice. (Volitev novib žup a a o v.) V sredo, 1. augusta, bila je pri nas volitev aovib županov za Koprivaico, Veliki kamea in Mrčnoselo. Za prvo občino bil je voljen g. France Pibler, ki je zdaj že v tretje to težavao poslovaaje prevzel; Veliki kamen dobil je novega predstojnika, obče spoštovanega g. Jožeta Sotošeka ia v okolici Mrčnoselo ostal je prešaji župan g. Martia Vračun. Vsi trije ao pošteni možje, ki se bodo gotovo po svoji moči potegovali za blagostanje njira izročenili občin. Mi bi samo aekaj še rp.di dostavili. Možje! ne pozabite, da ste sloveaske matere sinovi! Poprimite se sloveaščiae pri svojem poslovaaji, kakor že mnogo drugih obcin. Početkoma Vam bode morebiti trdo šlo, pa vaja in dobra volja premaga vsako oviro. Berite zategadelj pridao Slov. Gospodarja, ki Vam vedao kaj podučaega prinaša. Splob bi bilo skrbeti, da bi v naši prijazni Koprivnici vsaj nektere biše in krčme bile naročene na ta časopis, ki takp neustrašeno in krepko zastopa ves sloveaski Stajer. Tako bi se še bolje probudila med ljudstvom zavest, da Slovenec že tudi aekaj ume ia da mu ai treba pobirati drobtinic, padajočib od tuje mize. Zali Bog, da imamo posebao v našib sosednjib trgib mnogo takih, ki se sramujejo svoje matere, ki aečejo biti Slovenci, 6e tudi ae zaajo po nemško svojega kljuaa odpreti. Take Judeževe blapce mora človek lo omilovati: ,,tužna jim majka." Vam pa, možje, ai se treba jeziti nad takimi plevami, Vaše občine so še v tem oziru aepokvarjene, ia Vi bodete zato lažje svojo sveto nalogo izvrševali. Ne bojte se hujskanja in natolcevanja, ampak z možato besedo stopite v boj za aarodne svetiaje, ia Vaši vnuki se Vas bodo še po Vaši smrti z veseljem spominjali, kazaje aa Vaš grob rekoc: Taka glava korenine, Je slovenski oratar!