Za poglohitev naše organizacije. Nove razmere po prevratu so prinesle tudi naši organizaciji novih nalog, zato je bilo potreba našo organizacijo tem razmeram in tem nalogam odgovarjajoče preurediti. To smo storili s tem, da smo jo opredelili v skupno stanovsko organizacijo za celo državo. Kjer še ni bilo okrajnih organizacij so se tekom teh let ustanovile, tako tudi v Sloveniji za Prekmurje in Mežico. Dobili smo nova pravila, in sicer poslovnik, ki nam omogoča času odgovarjajoče delovanje. Toda s tem naše delo na reorganizaciji nikakor še ni končano. Treba je sedaj še organizacijo na znotraj poglobiti, da se spravi vsakega poedinca v aktivno smer pozitivnega dela; na drugi strani ji je pa treba dati tudi višjega in širšega duhovnega poleta. To naj bi se skušalo doseči z diferenciacijo dela po odsekih ter z razvoju odgovarjajočim posebnim poslovnikom za odseke. Z drugo besedo rečeno: na jasnem si moramo biti, kaj in kako naj delajo odseki in poedinci. Poslovnik za odseke je posebno velike važnosti za organizacijo. Kakor nam Dredstavljaio oravila in spiošni poslovnik našo administrativno uredbo in naše administrativno organizatorično delovanje. tako nam ima poslovnik za odseke predstavljati Dot za našo duhovno uredbo in naše sistematično duhovno — kulturno delovanje. Upamo, da smo se pričeli nagibati z velikimi koraki tudi v to smer. UsDešnemu tozadevnemu delu pa stoie nasnroti triie temeljni orincipi. in sicer: dobra administrativno ureiena organizacija. zadostna materijalna sredstva in dobra razdelitev dela. Pozabljati ne smemo, da naša orgaruzaciia ni samo razredna. stanovska oreanizacija. temveč da ie tudi kulturnoDrosvetna organizaciia. Ce pa jo hočemo kot tako uveljavid, ii moramo omogočiti širij Dolet. Izrabitl moramo racijonalno vse stanovske enersrije. Potreba je uvesti dobro diferenciaciio. oorazdelitev dela med vse člane organizacije. Vsak poedinec mora tvoriti aktiven de! v naši orsranizaciji. Gre za to. da izrabimo vse stanovske enereiie v korist skutme smeri. da jih ne Duščamo neizrabijene. ker se ne vedo opredeliti in si najti dela ali pa jih pustiti, da brezplodno tratijo z nesistematičnim delom svoje energije, da se s tem ubijajo sami sebe in izgubljajo s tem tudi pogum do dela. Največja napaka naše organizacije danes ie ta, da leži vse breme dosedaj na poedincih bodisi pri okrainih učiteliskih društvih, bodisi pri naši pokrajinski centrali. Ti morajo delati administrativno za vse. ti morajo misliti za vse in voditi organizacijo tudi v duhovnem. idejnem, Drogramatičnem oziru za vse. Večina mrtvo Dričakuje vse rešitve od njih in ne sodeluie aktivno z niimi niti administrativno. niti idejno. V dobi tako široke demokracije, kakor je dancs, je to naravnost neodpustljiv sreh. Glejmo. da prodre demokracija tudi v naše vrste in da bo naš stan postal vzor in vodnik vse iavnosti v tem ozlru. Duli današniega časa nam narekuje nuino potrebo. da pridemo čim prei iz zsrolj administrativne smeri v neko duhovno smer in poglabljanie našega dela v kulturnem oziru. Prenesti moramo glavno težišče iz administrativnih vprašanj na duhovna, idejna in kulturna. Danes sto.ii naša organizaciia v drugem razmerju v javnosti nesro pod Avstrijo. Na našo organizaciio se stavijo ve!iko večie kulturne zahteve. ker se smatra tudi nio za ustvariajoči činiteli jugosiovanske kulture. Ce pa hočemo to doseči, moramo od administrativnesra delovania preiti k duhovnemu, kulturnemu. Večino je potreba vzbuditi iz oasivnosti in io usoosobiti in ji dati sredstva in priliko za aktivno delovanje in udejstvovanje. IzDremeniti Da ie potreba tudi princip dosedanjega univerzalnega delovanja posameznikov in treba se je specializirati na področja. Zahtevo univerzalnega delovanja in pregleda od vodilnih poedincev je potreba opustiti. Delo in pregled je potreba porazdeliti. Izvesti je širok princip diferencijacije in demokracije pri delu in zasliševanju • mnenja čim širšega stanovskega kroga v vseh važnejših načelnih vprašanjih. Potreba je delo specijalizirati in s tem poglobiti. Nekai krivde na sroreniih nedostatkih ie tudi na dosedaniem ustroju organizaci.ie. Naša organizaciia je bila otrok časa in razvoia. Od nrevrata sem ie Pa že v stadiiu prenavljanja in se reorganizira današii.iemu novemu položaju. stanii i \ r.arcdj; odgovarjajoče. Glejmo, da io usposobimo za živlienie današniemu duhu in veliki dobi odgovarjajoče in glejmo, da ustvarimo našim bodočim generaciiam trden temelj. da bodo lahko na njein ustrezale vsem zahtevam časa. Priznati moramo. da se najprevdarneiše in naitemeljiteiše delo vrši vedno lc v ožjem krogu, kier pride prevdarno. razumno in dobro premišljeno mnenie poediisca v rx>štev. ki ie trajnejše vrednosii. V širokem krogu igraio rx>navadi več]o vlogo od nrevdarnosti in razuma hipna čustvena razpoloženia mase. fascinirane od temneraTnentnega eovornika. Vse Parlamentarno delo se vrši oovsod v glavneni v cdseku. Odseki nam značijo ttiui uveljavUenie principa diferenci.jaciie dela. Z novim Doslovnikom za odseke Je dana odsekom neka stalneiša oblika, da bodo delovali tudi lahko izven prilike zborovani pokraiinske skupščine in štšejja sosveta. Odseki zadobe z nov';n poslovnikom tudi neko novo izvršilr.o moč. Skrbljeno ie za kontakt odsekov z vodstvom organizacije Kakor se je na eni strani oziralo, da se uveljavi v poslovniku za odseke princip čim enostavnejše in dobre administrative, to je dobre organizacije tako je na drugi strani upoštevan do najgloblje možnosti princip diferencijacije dela. Ni se pa pozabilo dati odsekom tudi potrebne materijalne osnove, brez katere bi bili vsi načrti ihizorni. .Posebne važnosti je v poslovniku označeni kontakt odsekov z okrajnimi učiteljskimi društvi in izvedba diferencijdcije pri njih. Povdarjamo, da je korenina našega zla, da ne korakamo z večiim tempom z zahtevami nove dobe. pri vzgoii našega stanovskega narašča.ia in da zahteva to vorašanje naše prve Dozornosti. JJpoštevamo nujno potrebo sistematike* našega kulturno - Dedasroškesra delovania. s 00sebnim ozirom na našo nadaljno samoizobrazbo in splošno izobrazbo. Vidi se ootrebo razširienia in poglabliania tega dela. Upoštevamo potrebo organizacije naše stanovske obrambe in pravnega informacijskega zastopstva. Dana je dobra podlaga za izpopolnitev našega tiska. Zasnovan je centralni forum, okrog katerega se bo osamosvoiilo naše narodnoorosvetno delo. da ne bomo nesistematično tratili naših stanovskih enersrii na tem noliu z raznimi metodami in poizkusi. Svoi postulat ie dobilo obmejno šolstvo in neodrešeno ozemlje, v čemur se bo posebno zrcalil izrazit naciionalni moment naše organizacije. V gospodarskem odseku na.j imaio svoi regulativ naša stanovska aospodar&ka oodietia, ki nai služiio izključno v ororo in korist naši oreanizaciji in celotnemu stanu. Stanovska in šolsko-prosvetna politika pa naj dobi svoiega sodnika in vodnika v stanovsko in šolsko politiškem odseku. Povdarjati moramo, da je mnogo volie do dela opaziti ori marsi-kateri članici in članu naše organizacije, samo pravilne izrabe te volje do dela ni bilo. In temu nedostatku naj odpomore poslovnik za odseke, ki naj se izvaja v etapah, suksesivno. del za delom, lažje izvedljivo pred težje izvedljivim. S tem bomo svojo organizacijo poglobili, dali ji bomo neko notranjo višjo vrednost, dvignili jo bomo tudi duhovno. Temeljni princip poslovniku pa je: razbremeniti centralo ter porazdeliti delo in soodločevanie med vse člane organizaciie. ~^-