GtASItO SZDi OBČINE KAMNtK
KAMNIŠKI OBČAN
ŠT. 9
LETO 16
SEPTEMBER 1977
CENA 3 DIN
Obisk Franceta Popita v Kamniku
DOHODKOVNI ODNOSI BOU NA PAPIRJU
Uveljavljanju zakona o združenem delu je bil posvečen pretežni del razprave na razširjeni seji komiteja občinske konference Zveze komunistov Kamnik, ki se ga je med drugim udeležil France Popit, predsednik GK ZKS. Med gosti sta bila tudi Miloš Prosenc, član IK CK ZKS, in Marjan Jelen, sekretar medobčinskega sveta ZKS za LJubljano, ki je pred tem obiskal tovarno Titan.
O prizadevanjih kamniških komunistov pri uveljavljanju novih družbeno ekonomskih odnosov je Franca Popita seznanil Tono Fiser, sekretar komiteja QK ZKS Kamnik, ki je v uvodu poudaril, da Številni kamniški TOZD že imajo nove samoupravne akte, ki so v skladu z zakonom o združenem delu. Vendar je vse premalo resničnega uveljavljanja novih dohodkovnih odnosov v praksi, kjer s starimi odnosi nikakor ni mogoče razčistiti.
V kamniških tovarnah so dosegli določene uspehe pri Ustanavljanju TOZD, toda v njih niso zagotovljeni pogoji za resnično razpolaganje z dohodkom, ki ga ustvarjajo neposredni proizvajalci. Neurejeni odnosi med skupnimi službami, kjer je zaposlenih vse preveč, in TOZD, povzročajo, da se dohodek še naprej odtujuje delavcu. Večkrat je1 temu krivo premalo Poznavanje zakona o združenem delu in stara praksa, kjer so se sprejemale pomembne odločitve v ozkih krogih, ki jim je sledilo le dvigovanje rok na sestankih samoupravnih organov.
V Kamniku so vsi pogoji, da tudi v nekaterih drugih WZD in posiovnUi enotah OZD, ki imajo sedež izven občine, ustanovijo nove TOZD. Vse pogoje za organiziranje TOZD imajo rudnik kaolina Črna, Zarja, žito in Poizkusna tkalnica mariborskega TIM. V teh organizacijah že potekajo priprave za novo organiziranost.
Tudi v povezovanju kamniškega gospodarstva smo ostali na pol pota in po letu 1975, ko so se nekatere nase OZD povezale v sestavlje-ne organizacije združenega dela, ni bilo mnogo narejenega. Omeniti moramo, da so
povezave v SOZD zelo ohlapne in premalo je" skupnih, vsklajenih akcij. Svilanit, Eta, Menina, Alprem, Utok, Meso, Zarja in Titan niso pokazale dovolj zanimanja za integracijske procese, zato bi kazalo uveljavljanje zakona o združenem delu povezati tudi z akcijami na tem področju.
Ko je tekla beseda o usmerjenem izobraževanju, Id ga bodo razvijali v novem šolskem centru na levem bregu Kamniške Bistrico, je Franc Popit poudaril, da naj x usmerjenim izobraževanjem skrajšujemo šolanje In ga prilagajamo potrebam združenega dela. čeprav smo se v Kamniku odločili, da bomo izobraževali kadre kovinske stroke, bi kazalo razmisliti, da je to Izobraževanje bolj ozko specializirano. Torej ne bo mogoče šolati učencev za vse vrste usmeritev kovinske stroke. Hkrati je treba ponovno razmisliti, je dejal Franc Popit, o tistih dveh letih šolanja, ki naj bi bilo po osnovni šoli namenjeno splošni izobrazbi.
Doseženi so bili tudi pomembni prispevki pri uveljavljanju delegatskih odno. sov, ki kažejo na prednosti pri uveljavljanju interesov delovnih ljudi in občanov. Det-
legatski sistem je v neposredno odločanje vključil vsakega desetega občana, kar kaže na korak naprej v primerjavi s prejšnjim odborniškim sistemom.
Slabosti in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo delegacije in ves skupščinski sistem so v največji meri posledica nedoslednega uresničevanja ustavnih načel na tem področju. To se kaže v premajhni povezanosti delegatov in delegacij z delovnimi ljudmi tn njihovimi interesi. V tem pogledu morajo družbeno politične organizacije v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, zlasti SZDL in sindikati, še povečati svojo aktivnost. Za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti velja, da sta zelo aktivna in ustvarjalna pri svojem delu. Družbeno politični zbor občinske skupščine pa prav gotovo ni dovolj ustvarjalen, čeprav imajo člani stališča družbeno političnih organizacij.
2e ob evidentiranju delegatov za dosedanje delegacije za samoupravne' interesne skupnosti smo njihovi dejavnosti posvečali nekoliko manj pozornosti. To in vsebinsko manj pomembni problemi, ki so na dnevnih redih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, so vzrok, da so bi-
France Popit na razširjeni seji komiteja ZKS
le posamezne seje skupščin nesklepčne. Omeniti pa moramo, da so na sejah skupščin zbori uporabnikov manj ustvarjalni kot zbori izvajalcev.
Tako SZDL kot sindikati so v evidentiranju delegatov za
nove skupščinske volitve v mnogočem pripomogli, da je evidentiranje potekalo na tako široki osnovi. Predsednik Popit je obnovil stališča zveze komunistov, ki zavezuje vse komuniste, da bolj ustvarjalno delujejo v SZDL.
V njeno aktivnost je treba pritegniti tiste občane, ki nimajo marksističnega pogleda na svet, se pa s svojimi stališči ln delom iskreno zavzemajo za samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo.
MIHA JANČAR
Nova samoupravna organiziranost v Titanu
Pred ustanovitvijo novih TOZD
V okviru obiskov nekaterih organizacij združenega dela ln organizacij zveze komunistov so kamniški Titan obiskali člani CK ZKS. Med njimi srta bila Peter Toš, predsednik komisije za samoupravljanje v OZD pri predsedstvu CK ZKS, in Marjan Jelen, sekretar medobčinskega sveta ZKS za LJubljano. Na razširjeni seji sveta ZKS v Titanu je tekla razprava o ustavni preobrazbi in samoupravni organiziranosti v tej delovni organizaciji.
Slavko Rajh, sekretar sveta zveze komunistov, je goste seznanil s sedanjo organiziranostjo v Titanu, ki je razdeljen v dva TOZD lam delovno skupnost skupnih služb.
Kamniška plaketa Slavonski Požegi ob 750-letnici
Občinska skupščina Kamnik je ob 750-letnicl pobratenega mesta Slavonske Pože-ge, kot izraz priznanja za uspešno sodelovanje z našo
NOV UREDNIŠKI ODBOR
Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kamnik je bil na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vpmšanja pri OK SZDL izvoljen tudi nov uredniški odbor Kamniškega občana. Uredniški odbor sestavljajo: Marica Brejc, Sonja Hribovšek, Mira Jančar, Milan Logar, Janez Maleš, Bojan Pollak, Franc Svetel j, Marija Stefula, Ivanka Wahl in Stane Zamik. Na eni izmed prejšnjih sej pa je predsedstvo izvolilo Miro Jančar za glavno in odgovorno urednico Kamniškega občana.
V sodelovanju z Dnevnikom iz Ljubljane, ki je živo zainteresiran za poročanje iz kamniške občine, je Kamniški občan zaposlil tudi urednico, saj amatersko urejanje časopisa skoraj ni bilo več mogoče. Končno je Kamniški občan dobil tudi svoje prostore v poslovnih prostorih kamniške podružnice Dnevnika v Japljevd ulici za kavarno Veronika.
-ur
občino in kot čestitko ob visokem jubileju, podelila skupščini občine Slavonska Po-žega srebrno plaketo Kamnika.
Plaketo v novi obliki, delo akademskega kiparja Vladimir ja Stovička, je 13. septembra 1977 izročila predsedniku skupščine Slavonska Požega dr. Marjanu Strbaši-ču delegacija občine Kamnik, predsednik občinske skupščine Franc Svetelj in predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Mirko Podbevšek.
Na slavnostni seji skupščine Slavonska Požega, na kateri je imel slavnostni govor Milan Miškovič, podpredsednik predsedstva skupščine SR Hrvatske, in ki so se je udeležili številni narodni heroji, prvoborci in znani družbenopolitični delavci Hrvatske In Požeške doline, je v imenu kamniške občinske skupščine in občanov naše občine čestital delovnim ljudem Požege k izrednemu gos.
podarskemu in družbenemu razvoju in k sedem in pol-stoletnemu jubileju Požege predsednik občinske skupščine Kamnik. Zbrani delegati ln družbenopolitični delavci so z navdušenim aplavzom dali zahvalo in priznanje odločitvi naše občinske skupščine o podelitvi plakete Kamnika.
Na slavnostni seji so vsem delegacijam pobratenih občin podelili posebne lično oblikovane spominske listine.
S številnimi prireditvami, ki so trajale vse letošnje le. to, z Izdajo izredno kvalitetne monografije o zgodovinskem, kulturnem, gospodarskem in družbenem razvoju požeške doline, ld so jo že stari Rimljani imenovali Val-lis Aurea (Zlata dolina), z velikim ognjemetom na predvečer občinskega praznika, so občani Požege dostojno počastili visoki jubilej svojega mesta na Orljavi.
F. S.
Prav v skupnih službah je sedaj zaposlenih več delavcev kot v eni ali drugi TOZD. Tu so tudi skoncentrirani skoraj vsi strokovnjaki, čeprav bi kazalo kadrovsko bolj okrepiti TOZD. Tak način usmeritve strokovnjakov ne bi cepil strokovne sile, čeprav je tako mišljenje prisotno pri nekaterih vodilnih strokovnih delavcih, ki so dobri strokovnjaki, vendar premalo zagreti za preobrazbo samoupravnih odnosov.
Analiza samoupravnih odnosov, ki jo je pripravila komisija za uresničevanje zakona o združenem delu, je pokazala, da imata orodjarna in vzdrževalni obrat vse pogoje za novi TOZD, ki bo opravljal usiuge za livarno in TOZD izdelovanje ključavnic.
Podobno velja za skupino strokovnjakov, ki opravljajo čisto posebne naloge za TOZD. O novi samoupravni organiziranosti bo te dni v Titanu javna razprava, ki bo potrdila ali ovrgla predlog o ustanovitvi novih TOZD.
Peter Toš je opozoril še na dohodkovne odnose, ki so pri uresničevanju zakona o združenem delu primarni. S sedanjim načinom dohodkovnih odnosov niso zadovoljni, saj tudi niso v skladu z zakonom o združenem delu. Ker je dejavnost TOZD različna, vendar med seboj povezana, bodo morali biti dohodkovni odnosi še bolj čisti, morda celo »ostri«. Razrešiti bo potrebno tudi vprašanje skuipnih služb v teh odnosih.
Organizacija zveze komunistov v Titanu ni številna, saj šteje le 56 članov, kar je za 1370 članski kolektiv premalo. Zato bodo morali komunisti usmeriti vse sile za krepitev organizacije in nalog v zvezi z delavsko večino v zvezi komunistov.   M. J.
Novi predsednik OK SZDL
Clanl občinske konference SZDL Kamnik so na svoji zadnji seji, ki je bila v torek, 27. septembra, izvolili za novega predsednika Nandeta Vodeta, dosedanjega predsednika zbora krajevnih skupnosti. Hkrati so na tej seji razrešili na lastno željo dosedanjo predsednico Ano Kaste-lic.
Nandetu Vodetu so to dolžnost zaupali enoglasno, saj je bil vrsto let, tako med vojno kot po osvoboditvi vse do danes znan ln zaslužen aktivist ter družbenopolitični delavec M. J.
DOGOVOR NI KRŠEN
Izvršni svet kamniške občinske skupščine Je na eni izmed svojih sej v septembru razpravljal tudi o izvajanju politike cen v letošnjem letu. O letošnjem dvigu cen smo se dogovorili s posebnim dogovorom s slovenskim izvršnim svetom skupaj z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin. Omenjeni dogovor, ki je bil sprejet nekoliko kasno, izhaja iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju za leto 1977, ki zavezuje vse udeležence v planiranju, da letošnji porast cen ne sme prekoračiti diviga iz leta 1976. Prav v preteklem letu pa smo v Jugoslaviji zabeležili zmeren dvig cen, ki nas je enačil z razvitejšim svetom.
Ali je letos kaj drugače? Po nedavnih statističnih podatkih, ki jih je objavil zvezni zavod za statistiko, smo v Jugoslaviji manj uspešni, kot smo se dogovorili. K temu prispevajo svoj delež tudi nase organizacije združenega dela, saj so nekatere poviša, le cene svojih izdelkov, za več kot dogovorjenih 9 od. stoikov.
Pristojnosti občinskih skupščin pri oblikovanju in uresničevanju politike cen res niso velike. Izvršni svet ali pristojni organ za cene pri občinski skupščini odločata le o cenah nekaterih osnovnih živil, o cenah uslug in storitev. Toda spoštovanje dogovorov Je tudi na nivoju občin zelo pomembno, saj je vsa družbenopolitična skupnost skupaj z združenim delom Izvrševalec z resolu-
cijo začrtanega razvoja,
Oglejmo si nekatere podražitve v letošnjem letu, ki so bile obravnavane na občinskem rešetu. Izvršni svet je soglašal s podražitvijo kon-zumnega mleka, ki je dražje za 26 odstotkov. Na novo ceno mleka je vplivala višja odkupna cena mleka pri zasebnih in družbenih proizvajalcih, ki sedaj v zadostni meri stimulira proizvodnjo mleka. Ta ukrep bi zmanjšal potrošnje mleka, vendar je močno vplival na večji od. kup. Po nekaterih ocenah je v Slovenija mleka dovolj in lahko pričakujemo večjo izbiro vseh vrst mlečnih izdelkov.
Podobno se je zgodilo tudd z nekaterimi cenami kruha, saj se je pšenična moka podražila za 64 par. Mnogo večji problem pa so cene prašičjega in telečjega mesa, saj nestimulativna odkupna cena, ki je bila letos nekoliko povišana, še vedno ne stimulira rejcev v zadostni meri. Zato tudi preskrba občanov z mesom ni zadovoljiva in redko lahko kupimo svinjsko in telečje meso. Kljub dvigu odkupnih cen pa so v podjetju »Meso« večkrat prisiljeni kupovati živino po višjih cenah, kot so dogovorjene. To se je zlasti dogajalo v turistični sezoni. V prvih dneh avgusta je občinski organ za cene potrdil ce. nik, po katerem je povprečna cena svinjskega mesa 44,35 din za kilogram (ali za 8,43 odstotka višja). Povprečna cena teletine pa je 53.40 din za kilogram, kar je
za 12,66 odstotka več kot pred podražitvijo. Seveda mesarji posamezne dele mesa prodajajo glede na kvaliteto po višjih ali nižjih cenah, le povprečna cena mora biti taka, kot jo je organ za cene potrdil.
Tudi stanarine so višje za 30 odstotkov, kar je bilo dogovorjeno že pred 2 letoma. Tako bomo zagotovili, da bodo samoupravne stanovanjske skupnosti do leta 1980 gospodarile na osnovi ekonomskih najemnin. Za enak od. stotek so višje tudi najem-nine za poslovne prostore z izjemo najemnin lokalov, kjer prodajajo sadje in zelenjavo.
Cen" komunalnim storitvam se z izjemo pogrebnih uslug letos niso dvignile. Pri pogrebnih uslugah, ki so dražje za 13 odstotkov, moramo še pripomniti, da se od leta 1974 niso spremenile.
V Kamniku so ostale neiz-premenjene cene dimnikarskih uslug, enake so maloprodajne marže v trgovini na drobno, organ za cene pa niti ni potrdil novih cenikov gostinskih uslug, transport, nih storitev zasebnikov in obrtnih uslug.
Izvršni svet kamniške občinske skupščine je ocenil, da se cene, ki so v njegovi pristojnosti, gibajo v skladu s sprejetim dogovorom o politiki cen za leto 1977, kar kaže, da v Kamniku nismo imeli prehudih zahtev, da a dvigom cen rešujemo ekonomski položaj nekaterih gospodarskih in družbenih dejavnosti, -tj
Ali boljše zobozdravstvene usluge?
Delavci v TOZD so na svojih zborih večkrat kritično ocenjevali stanje v kamniškem zobozdravstvu. Dolgo je treba čakati, da zavarovanci pridejo na vrsto pri zobozdravniku, veliko je tudi pripomb na organizacijo dela v zobnih ambulantah in podobno.
Zato so delavci zdravstvenega doma Domžale TOZD Kamnik že spomladi predlagali združenemu delu, da z dodatnim denarjem zagotovi ustanovitev štirih novih zobozdravstvenih ekip. Vsak zavarovanec naj bi letno v ta namen prispeval 100 dinarjev in tako zagotovil mnogo bolj Se zobozdravstvene usluge. O tem predlogu je bilo govora tudi v izvršnem odboru občinske zdravstvene skupnosti, ki je predlagal občinski zdravstveni skupnosti in s tem združenemu delu, naj povejo o tem predlogu svoje mnenje. Predlagali so tudi naj bi delavci v TOZD povedali svoje mnenje že v mesecu maju, vendar ga še niso.
O problemih zobozdravstva je med drugim zapisano tudi v poročilu zdravstvenega doma Domžale. Ugotavljajo_ da sedanja javna zobozdravstvena služba s svojimi zmogljivostmi, organizacijo in pogoji dela ne more zadovoljiti vseh upravičenh zahtev pacientov. Razmerje med vedno višjim številom zobnih obolenj in možnostjo zobozdravstvene službe je iz leta v leto bolj pereče. Zato pacienti upravičeno negodujejo nad zdravstveno službo in tako stanje pospešuje včmo prakso«.
Tudi zobozdravstveni delavci niso zadovoljni, saj so izpostavljeni upravičeni in tudi neupravičeni kritiki občanov, ki jim nikakor ne morejo ustreči. Skoraj vsi šolski otroci, še več pa je odraslih, ki imajo določene ustne ali zobne bolezni. V Kamniku pa je sedaj le 10 zobozdravstvenih delavcev, torej eden na 2224 občanov, kar je slabše od povprečja v Ljubljanski regiji. To je tudi eden izmed vzro-
kov za slabšo zdravstveno varstvo občanov.
Mnogi zavarovanci zahtevajo od zdravstvenih delavcev vrhunske usluge in trdijo, da jih je treba s sedanjim denarjem, ki ga namenjamo socialnemu zavarovanju tudi nuditi. Vendar temu ni tako, saj s tako zbranim denarjem kaj več kot osnovnega zdravstvenega varstva ne moremo zagotoviti.
Rešitev iz sedanjega stanja v kamniškem zobozdravstvu je v dodatnih sporazumih in dogovorih med zavarovanci iz zdravstveno službo. Prav predlog dodatnega financiranja bi razrešil številne probleme, o katerih smo pisali. V pristavi je tudi samoupravni sporazum o ureditvi zobozdravstvenega varstva v Sloveniji, ki bo tudi pripomogel urediti probleme v naši občini.
Prav zato bi kazalo o predlogu, ki so ga sestavili kamniški zdravstveni delavci, razpravljati v vseh kamniških TOZD.
A. K.
DEKLARACIJA BO STVARNOST
Na nedavnem srečanju sindikalnih delavcev iz osmih občin iz vse Jugoslavije, ki je bilo od 16. do 18. septembra v srbskem mestu Gornji Milanovac, je tekla razprava tudi o dogovoru o načinu in oblikah sodelovanja med pobratenimi občinami. Dosedanji način sodelovanja, ki je temeljil pretežno na izmenjavi izkušenj pri delu sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v organizacijah združenega dela, je pred tremi leti prerasel v trajno sodelovanje med občinskimi skupščinami, ki so se na srečanju v Travniku tudi zbratile).
Vendar »Karavana delavske solidarnosti« nudi mnogo večjo možnost za razširitev sodelovanja tudi na drugih področjih, kar je zapisano tudi v listini o pobratenju. Prav gotovo so še velike mož-
nosti sodelovanja na družbenoekonomskem in prosvetno-kulturnem področju, o čemer je tekla beseda na nedavnem sestanku predsednikov vseh izvršnih svetov občinskih skupščin, ki je bil v Gornjem Milanovou. Prav gotovo je tu najpomembnejše sodelovanje na gospodarskem področju, kjer obstajajo vse možnosti razširitve sedanjega skromnega povezovanja.
V posebnem dogovoru, ki so ga v Gornjem Milanovcu podpisali, so se dogovorili za konkretne oblike sodelovanja. Tako bo izvršni svet skupščine občine Zrenjanin pripravil delovni sestanek predstavnikov organizacij združenega dela s področja kmetijske in živilske industrije ter trgovine.
Strumica bo gostitelj predstavnikov organizacij združenega dela tekstilne industri-
je in konfekcije. V Gornjem Milanovcu se bodo sestali predstavniki kovinsko predelovalne1 industrije, Kotor pa bo gostitelj vodilnih delavcev v turizmu in gostinstvu.
Predsedniki izvršnih svetov so Kamniku zaupali sestanek predstavnikov organizacij združenega dela lesne industrije in gozdarstva, saj je prav ta industrija pri nas ena najpomembnejših.
Seveda bo na teh pripravljalnih sestankih govora o možnostih sodelovanja pri izmenjavi izkušenj pri gospodarjenju, tehnično tehnološkem razvoju, možnostih skupnega vlaganja in skupnega nastopa na drugih tržiščih, zlasti v deželah v razvoju. Proučili bodo tudi možnosti tesnejšega povezovanja, pri čemer trajne oblike integracije tudi niso izključene.
Ladja Kamnik v domači luki
V nedeljo, sedmega avgusta, je v domače pristanišče v Piran prvič priplula ladja Splošne plovbe Piran, ki nosi ime po našem mestu. Kot smo o tem v Občanu že poročali, so ladjo splovili v Osaki na Japonskem 18. februarja letos, kjer ji je v imenu občinske skupščine dala ime Majda Steblaj, učiteljica iz osnovne šole v Stranjah.
V nedeljo so ladjo, ki je bila zasidrana nekaj sto metrov od obale na piranski Punti, preplavili Kamni-čani. 2e v dopoldanskih urah je gostoljubna posadka sprejela petdeset kamniških brigadirjev, ki so šli na mladinsko delovno akcijo pri gradnji vodovoda na Brkinih. Popoldne pa je ladjo obiskala 25 članska delegacija kamniške občine, v kateri so bili predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij. S seboj pa so pripeljali tudi folklorno skupino iz Kamniške Bistrice
Ko so se čolni s Katnni-čani bližali ogromni preko-oceanki, se je z nje v pozdrav oglasila ladijska sirena. Na palubi so goste pričakali kapetan Viljem Vouk, generalni direktor Splošne plovbe s svojimi sodelavci in poveljnik ladje Marijan Lazič s posadko.
»Barba« Marijan Je toplo pozdravil vse Kamničane, ki so do kraja napolnili vse tri ladijske salone. Med gosti sta bila tudi Janko Smole, član zveznega izvršnega sveta, in Ivan Bazec, predsednik občinske skupščine Piran. Poveljnik ladje Je izrazil svoje zadovoljstvo, da ladja nosi ime po Kamniku ln opisal velikanko, ki je zaupana njemu ln 28 članski posadki. Po pozdravu direktorja Splošne plovbe je v imenu kamniške delegacije posadko pozdravil Franc Svetel j, predsednik občinske skupščine m je čestital kolektivu splošne plovbe in posadki k tej veliki prido bitvi za slovensko pomorsko gospodarstvo. Izrazil je ponos občanov Kamnika, da bo ta lipa in mod»ma ladja nosila ime Kamnika po vseh svetovnih morjih.
Ko je orisal bogato zgodovino Kamnika, njegovo sedanjost in poglede v prihodnost, je v spomin na to prvo srečanje izročil poveljniku ladje u.iPftntško upodobitev našega mesta, delo ak. slikarja Ferda Majrerja, zastavo Kamnika in kamniški grb. Vsak član posadke je kot darilo kamniških družbenopolitičnih organizacij In skupščine prejel lepo knjigo Tito — državnik sveta in kamniško majolko.
Predstavniki naših delovnih kolektivov pa so posadki poklonili svoje Izdelke,
ki bodo v ladijskih salonih po vseh lukih sveta predstavili rezultate dela naših ljudi. Titan bo na ladji predstavljen z ladijskim sidrom in kolekcijo ključavnic, Stol s sedežno garnituro Rex, Svit z veliko kamniško majolko ter Svilanit s svojimi znanimi kravatami in izdelki iz frotirja, ki je poleg tega vsakemu članu posadke poklonil brisaSo s simbolom pomorstva — sidrom.
Znani slikar — amater Tone Ravnikar iz Domžal je v imenu kamniško—domžalske podružnice Slovenske izseljenske matice posadki izročil sliko s kamniškim motivom, svoje lastno delo. Ladijske prostore pa bosta dve veiki fotografiji Tita kot delavca v kamniškem Titanu in Tita na lovu v Kamniški Bistrici, darilo našega Kozoroga.
Direktor Vouk je ob tej priložnosti izročil naši delegaciji dragoceno, skoraj en meter dolgo maketo ladje Kamnik.
Med tem, ko je na jamboru že zaplapolala zastava s kamniškim grbom, ki jo bo posadka izobesila vsako leto 27. julija, ob prazniku naše občine, smo si ogledali notranjost te najmodernejše ladje našega pomorskega podjetja.
Ladja je dolga 147 metrov, široka 23 m, višina do dna pa do vrha antene pa znaša kar 52 metrov. Grajena je za prevoz razsutega in generalnega tovora ter kontejnerjev. Poganjajo jo motorji z močjo 9400 KM. V svoja ogromna skladišča lahko sprejme preko 25.000 kubičnih metrov tovora, njena nosilnost pa je 18.485 ton.
Prijazni 32-letni barba Marijan Laziv', ki je doma z Reke, nam jo razložil, da je celotno upravljanje ladje avtomatizirano, tako da v strojnici sploh ni treba ljudi, razen če bi se kaj pokvarilo in za vzdrževanje. Vse  ostalo  opravljajo na
komandnem mostu, kjer se naši Kamničani, med katerimi so bili tudi nekateri stari pomorščaki, niso mogli dovolj načuditi številnim sodobnim napravam za navigacijo. Kamnik je namreč med šestimi jugoslovanskimi ladjami, ki ima računalnik, s pomočjo katerega dobiva posadka natančne podatke o položaju ladje prek satelita. To omogoča ladji skoraj stoodstotno varnost pri plovbi tudi v slabem vremenu.
Se posebej pa smo bili presenečeni nad ugodnimi pogoji za bivanje posadke, vsi prostori so klimatizirani, posadki pa so na voljo tudi bazen, majhna telovadnica, klubski prostori z barvno televizijo, magnetofoni itd.
Ladja Kamnik bo plula na redni liniji, ki povezuje Jadran s Pacifikom. To pot ki je na obe strani dolga več kot 19.000 morskih milj, prevozi ladja v dobrih treh mesecih.
Po ogledu ladje so plesalci v narodnih nošah iz Kamniške Bistrice na palubi zaplesali več gorenjskih narodnih plesov. Kmalu so se opogumili tudi mladi pomorščaki, med katerimi smo srečali tudi Kamničana Franca Brleča in zaplesali poskočno polko = ".iašimi brhkimi dekleti.
Pozno v noč so odmevali zvoki harmonike in pesmi s slavnostno osvetljene ladje Kamnik po piranskem zalivu. Zvečer pa je posadka odplula na svojo not proti Reki in naprej proti ameriški celini. Ladijska sirena je spet zatulila v pozdrav. Ob slovesu so Kamničani zaželeli posadki Kamnika mirno morje in čimveč uspehov pri njihovem delu. Povabili so jih tudi, naj ob prvi priložnosti obiščejo Kamnik.
Občinska skupščina In družbenopolitične organizacije so ob dnevu jugoslovanskega pomorstva poslale mornarjem brzojavno čestitko.
Kamničana na palubi ladje Kamnik, med njimi sta poveljnik ladje kapitan dolge plovbe Marjan Lazič ln Franc Svetelj, predsednik kamniške občinske skupščine
Sedaj sem pa v dilemi:
"ALI SMRDI TALE KURJI JAJC, MOJA KOŽA ALI VODA, KI JO INDUSTRIJE KAMNIŠKE ODPLAKA BOŽA?"
KAKŠNA BANKA V PRIHODNJE
Premalo prostora za bolnike v Domu upokojencev
PRIZADEVANJA RODILA USPEH
Minilo je dve leti, odkar so » kamniški Dom upokojencev &Prejeli prve oskrbovance. V tetn času so se že pokazale leštete prednosti doma in, *al, tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem po krivdi načrtovalcev.
»Od skupnih 144 ležišč jih Je trenutno zasedenih 134. Število se seveda spreminja, ker eni odhajajo in prihajalo novi. Že iz prošenj, ki jih dobivamo, je razvidno, da je največ povpraševanja po eno Posteljnih sobah, teh pa je v domu le 38. Starostniki, ki Prihajajo k nam iz raznolikih okolij z različnimi navadami, težko delijo sobo s koderkoli in gotovo so zaradi kga nekateri nezadovoljni. "To je popolnoma razumljivo,« nam je pojasnil Peter Kladnlk, direktor doma.
Kamniški Dom upokojen-Cev, kjer je 35 zaposlenih, je sPlošni socialni zavod, kar Pomeni, da vanj ne sprejemajo niti psihično prizadetih ni-I alkoholikov. če prištejemo *e dejstvo, da stoji dom v ^lo prijetnem, mimem in naivnem okolju ter niti cene Jakrbnin niso pretirano viso-p, nas ne čudi, da je veliko Povpraševanje po prostih le-*šcih, in to predvsem iz dru-krajev Slovenije. Kamni-'anov je trenutno v domu le dobra četrtina.
Cena oskrbnega dne znaša * enoposteljni sobi 120 din. rekoliko dražje pa je za upokojence, ki potrebujejo po-nego in dietno prehra-g. Kolikor so pokojnine JJskrbovancev nižje od celot« stroškov oskrbovanja, poravnava razliko republiška °kupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. .v domu se srečujejo severi1, tudi z določenimi proble-Albina Ivančič, mlada in ^»jazna višja medicinska se-}ta- ali glavna sestra doma, r v razgovoru dejala: »Pere-? je pomanjkanje enopo-.^Ijnih sob, premalo pa je i^i oddelkov za intenzivno ^Jniško nego. štiri bolniške v katerih so po 4 po-
stelje, še zdaleč ne zadostujejo več za potrebe. Bolnikom, ki jih med našimi oskrbovanci ni malo, bi se dostikrat lahko mnogo bolj posvetili, vendar je premalo bolniških sob.
Tajnica Doma upokojencev, Marjeta Bernard, nam je zaupala še en problem, ki pa ga bodo z nastavitvijo socialnega delavca kmalu uredi, li; sedaj si namreč delo socialnega delavca delita z direktorjem.
Domski kuharji so veliki mojstri, saj morajo ustreči številnim okusom. Denar, ki je namenjen za prehrano, preudarno trosijo za pripravo obrokov, ki morajo biti vsekakor dovolj kvalitetni. Omeniti moramo, da pripravljajo več vrst dietne prehrane za bolnike.
V domu med drugim ugo-
tavljajo, da jim manjka oddelek fizioterapije, ki bi mnogim težko pokretnim starostnikom še posebno koristil. Morda bi bilo dovolj, če bi jih občasno obiskoval fiziote-rapevt iz zdravstvenega doma ali iz doma invalidne mladine, podobno, kot jih redno in po potrebi obiskuje zdravnik iz kamniškega zdravstvenega doma. Tako pa se dogaja, da nekateri svojci osrbovancev sami organizirajo fizioterapevte, ker se predobro zavedajo, koliko jim le-ti lahko pomagajo.
Naš prispevek o Domu upokojencev lahko strnemo % ugotovitvijo, da dolgoletna prizadevanja kamniškega društva upokojencev le niso bila zaman in v bodoče lahko pričakujemo, da bo v domu tu-di več Kamničanov.
M. JANČAR
Te dni smo sredi javnih razprav 0 preobrazbi bank na podlagi zakona o združenem delu in zakona o temeljih kreditnega ln bančnega sistema. Spremembe, ki jih Je potrebno opraviti do konca letošnjega leta, se nanašajo predvsem na uskladitev organizacije sedanjih bank s določili zakonov in pomenijo le del trajnega procesa uveljavljanja nove funkcije banke. Le-to bo mogoče v celoti uveljaviti, ko bo združeno delo samoupravno in finančno dosledno organizirano t skladu z zakonom o združenem delu. šele takrat bo moč postaviti najbolj smotrno organizacijo ln uveljavitev interesa združenega dela pri gospodarjenju t denarjem.
Seveda pa zato razprava o sedanjih spremembah ni nič manj pomembna in se ne sme osredotočiti le na vprašanje, ali bo v občini v bodoče temeljna banka ali poslovna enota. Najpomembnejše vprašanje je, kako zagotoviti čimvečji vpliv delavcev v združenem delu na gospo darjenje z ustvarjenim dohodkom na vseh ravneh in vseh oblikah dohodkovnih odnosov.
Zakon opredeljuje' tri stopnje v organiziranosti bank: interno, temeljno in združeno banko. Interne banke ustanavljajo delovne organizacije za urejanje denarnih tokov in finančnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela.
Temeljno banko ustanovijo temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, interne banke, ki ugotovijo skupen interes za združitev dela in sredstev. Pri tem se bo moralo v odnosu na sedanjo prevladujočo teritorialno organiziranost bank bolj uveljaviti reprodukcijsko načelo, ki naj odraža medsebojno proizvodno in dohodkovno povezanost in soodvisnost ustanoviteljev.
Združeno banko sestavljajo vanjo združene temeljne banke, da bi prek nje uresničile določene skupne interese (širši razvojni programi, mednarodno poslovanje, zagotavljanje dnevne likvidno sti in podobno), člani temeljne banke lahko določene bančne posle opravijo prek poslovne enote, ki je sestavni del temeljne banke. Poslovna enota nima svoje bilance in svojega žiro računa. Upravljanje in odločanje v temeljni banki, ki ima poslovna enote, poteka prek konferenc upravljalcev v poslovnih enotah.
Povedati je treba ttidl, da za   ustanavljanje temeljne
banke ni določen cenzus (npr. minimalno število ustanoviteljev oz. minimalna sredstva v ustanoviteLjskem skladu). Omejitev je le pri oblikovanju obveznih bančnih skladov v odvisnosti od posojenih sredstev, za katere temeljna banka prevzame riziko.
Osnovni kriteriji za organiziranost temeljne banke so: sposobnost TOZD, da namenijo del svojega čistega do hodka za razširjeno reprodukcijo in možnost, da se z združevanjem dela in sredstev zagotavljajo pogoji za delovanje in razvoj TOZD, da je banka sposobna ustvariti zadostne prihodke in da razpolaga z zadostnim strokovnim kadrom.
Ce pravimo, da večstranski in prepleteni interesi delovnih organizacij ustanoviteljic temeljne banke gotovo niso omejeni le na območje' sedeža ali občine, v kateri je delovna organizacija, pa je treba reči tudi to, da obstajajo tudi skupni interesi OZD, da v okviru občine zagotavljajo temeljne pogoje življenja in in dela, kot so stanovanja, šolstvo, zdravstvo, zaposlovanje in podobno.
Pa poglejmo še, kakšno je v tem trenutku stanje v kamniški podružnici Ljubljanske banke. Bilančna vsota Je ob letošnjem polletju znašala 680 milijonov dinarjev in se je v zadnjih petih letih povečevala poprečno letno za več kot 50 odstotkov. Sredstva prebivalstva znašajo 157 milijonov, kar predstavlja v skupni bilanci 23 odstotkov, še posebej je treba podčrtati, da so se hranilne vloge občanov v zadnjih petih letih povečale za petkrat, kar predstavlja pomemben prispevek k bilančna vsoti podružnice.
Naložbe v dolgoročne kredite znašajo 148 milijonov din in so se v preteklih petih letih povečale za petkrat, predvsem na račun gospodarskih investicij.
In kakšne so prihodnje naloge na področju investicij? Srednjeročni plan občine predvideva za 1430 milijonov din naložb, od tega iz bančnih sredstev več kot eno četrtino (399 milijonov din). Seveda pa je uresničitev teh investicij odvisna tudi od pripravljenosti investicijskih programov, ki pa jih v večini delovnih organizacij še ni, ali pa so nepopolni in pomanjkljivi.
Kamniška podružnica Ljubljanske banke je pri dosedanjih naložbah v gospodarstvu, katerih proračunska vrednost je znašala okrog 100 milijonov din lani in letos, sodelovala z 51 milijoni din. Ta sredstva so bila namenjena za uresničitev investicijskih
programov v Titanu, Rudniku kaolina, Stolu, Mcniui, Živilski industriji, Kočni, Alpre-mu, za pospeševanje malega gospodarstva, za kreditiranje kmetijske proizvodnje in za dograditev vodovoda Iver-je—Kamnik. Poleg tega pa je naša podružnica lani in letos združila skupaj 8,5 milijona din za financiranje skupnih programov v okviru Ljubljanske banke.
Če upoštevamo vse v srednjeročnem planu načrtovane investicije v naši občini in predvideno soudeležbo bančnih sredstev pri tem, potem moramo ugotoviti, da podružnica Kamnik sama te udeležbe brez dodatnih združenih sredstev ni sposobna pokriti. Še zlasti ne zato, ker mora zagotoviti tudi sredstva za tekoče poslovanje in za skladen razvoj proizvodnja in prodaje glede na trenutno gospodarske razmere.
Od realne ocene celovita ekonomske učinkovitosti in sposobnosti našega gospodarstva bo moralo biti odvisno, za kakšno rešitev glede bodoče organizimosti banke se bo odločilo združeno delo v naši občini. Teoretično so možne tri variante: temeljna banka v Kamniku, poslovna enota temeljne banke Ljubljana ali pa temeljna banka Kamnik — Domžale s poslovno enoto v eni od obeh občin.
Nobena od teh variant pa še ne pomeni dokončne uresničitve določil zakona o združenem delu in zakona o bančnem sistemu, ker gre še vedno v bistvu samo za teritorialno, ne pa funkcionalno načelo. V razpravi je tudi predlog, da bi že sedaj ustanovili temeljne banke za nekatera področja gospodarstva, kot so gozdarstvo, lesna proizvodnja in trgovina, dalje za kmetijsko živilsko področje, za energetiko, za obrtne! dejavnosti itd.
V tem trenutku je najpomembnejše vprašanje, prek katerih oblik bomo že na sedanji stopnji uveljavljanja novega bančnega sistema zagotovili učinkovito in racionalno organizacijo bank in predvsem čimbolj neposreden vpliv delovnega človeka na gospodarjenje z združenim denarjem m tako preprečili vsako odtujevanje odločanja in razpolaganja z dohodkom od tistega, ki ta dohodek ustvarja. Zato je toliko bolj pomembno, da se družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati v TOZD, zavzamejo za to, da bo nova organiziranost bank res izhajala iz volje in potreb delavca in da ne bo le rezultat stališč poslovodnih organov v delovnih organizacijah in bankah.
p. a.
Bogata letina v sadni drevesnici
300 TON JABOLK
Se dni je v sadovnjaku sadne drevesnice in vrtnarije kamniške Kočne kot v čebeljem panju. Pridni obiralci jabolk in hrušk hitijo obirati sadje, da bi bilo pred prvo slano vse delo opravljeno in tako poplačan celoletni trud tega prizadevnega kamniškega kolektiva.
France Tič nam je pokazal več sort sadja.
Vodja sadne drevesnice Franc Tič nam je povedal, da bodo letos obrali okoli 300 ton kvalitetnih jabolk in hrušk, ki so namenjene predvsem za ozimnico. V sadovnjaku imajo več vrst jabolk, med njimi je seveda največ jonatana, zlatega in rdečega delišesa ter zlatih pramen. Poznavalci drugih vrst jabolk pa se bodo lahko odločili tudi za nekatere druge vrste, kot so jesenska koks oranžna renata, priolov delišes in po-horka, ki je izrazito slovenska sorta in je zimsko jabolko.
Hrušk seveda nimajo toliko kot jabolk, vendar tudi tu kupci ne bodo razočarani. Na voljo bodo imeli številne sorte, saj so pred leti, ko so urejali sadovnjak, poskušali ugo-
toviti, katera vrsta hrušk je za naše podnebje najboljša. Zato bodo na voljo butere, klapovka, viljamovka, kleržo, konferans in še nekatere druge vrste.
Seveda sami ne morejo obrati vsega sadja zato jim vsak dan pridno pomaga več kot 50 obiralcev. Med njimi je največ upokojencev, gospodinj in šolarjev iz kamniških šol. Najbolj pridni obere-jo 4 do 5 zabojev v eni uri, v vsakem zaboju pa mora biti 20 kilogramov sadja. Nabiralcem plačujejo po 4 dinarje za zaboj jabolk ali hrušk.
Sadje so začeli tudi prodajati zanimanje med kupci je zelo veliko, še vsako leto Jim je sadja zmanjkalo in niso uspeli postreči vseh. France Tič nam je povedal, da v
njihovo drevesnico že vrsto let hodijo nekateri kupci, ki se pripeljejo tudi od daleč. Jabolka iz kamniške drevesnice, ki rastejo v naših podnebnih razmerah, namreč ostanejo sveža tja do pozne pomladi. Seveda jih moramo primerno skladiščiti v hladnih in vlažnih kleteh.
In kakšne so cene sadja iz kamniške drevesnice? Ozimni-ška jabolka predajajo po 5.50 din, seveda pa mora kupec kupiti najmanj zaboj, ki je že vračunan v ceno in ga od teže jabolk ne odštejejo. Prvorazredne hruške prodajajo po 9 dinarjev, nekoliko manjše, vendar tudi dobre pa po 5 dinarjev za kilogram. Prodajajo tudi slabša jabolka, ki so namenjena predelavi; te veljajo 1.50 dinarjev. Kupci lahko kupijo sadje kar v sadni drevesnici vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto pa le do 12. ure.
M. J.
Srečanje z našo prvo mlličnlco
Poklic, ki ni več samo moški
Danes nI več redkost, da na ulicah in križiščih večjih mest urejajo promet dekleta-miličnice. V Kamniku pa imamo priložnost videti miličnico šele nekaj mesecev. Pri ljudeh vsaka novost in posebnost vzbuja pozornost in radovednost, zato se tudi naše uniformirano dekle temu ne more Izogniti. Morda nam lahko razkrije marsikatero skrivnost in poteši našo radovednost, zato smo jo povabili na kratko kramljanje. Ker je Ela Perko, Id je doma iz okolice Tržiča, prijazno in ustrežljivo dekle, se je našemu vabilu rada odzvala.
»Stanujem v Kamniku in sem zadovoljna, čeprav si stanovanja še nisem povsem uredila.«
Kdaj ste začeli razmišljati, da bi postali millčnica?
»Pravzaprav sem se hotela zaposliti kot admtoistrator-ka na postaji milice v Trži-ču. Tamkajšnji komandir mi je kmalu predlagal, naj oblečeni uniformo. Predlog me je v začetku nekoliko začudil, saj do tedaj sploh nisem vedela, da tudi ženska lahko opravlja ta poklic. Kmalu pa me je njegov predlog navdušil in moja prošnja za sprejem je bila ugodno rešena. Še posebno sem se veselila tega dela, ker sem vedela, da bom imela veliko stikov z ljudmi.«
So vam doma morda branili, ko so izvedeli za vašo odločitev?
»Oče moji odločitvi ni nasprotoval, medtem ko je bila mati prepričana, da ta poklic ni za žensko, ker se ji zdi prenevaren. Kmalu pa je tudi ona spoznala, da je bojazen odveč.«
Kako so vas sprejeli moški kolegi in kakšno je bilo začetno počutje med njimi?
»Najprej sem delala na PM za Bežigradom v Ljubljani. V začetku me je skrbelo, ker sem bila prepričana, da me ne bodo sprejeli v svoje vrste kot enakopravnega sodelavca. S svojim delom pa sem si kmalu pridobila njihovo zaupanje. Opra. vljala sem skoraj vse naloge, razen najtežjih, ki jih kot ženska ne bi zmogla. To so bile predvsem naloge s področja javnega reda in miru. Po treh letih službovanja se med kolegi zelo dobro počutim, veliko se z njimi pogovarjam in si na ta način pridobivam novih izkušenj, če bi me vprašali, ali bi zamenjala za delovni kolektiv, kjer so zaposlene pretežno ženske, bi odločno odgovorila — nikoli.«
Imate občutek, da so med ljudmi tudi taki, ki so do vas nezaupljivi, ali vas mor. da gledajo malo »postrani« in dajejo neumestne pripombe?
»Ljudje so bili morda v začetku malce začudeni, kajti do sedaj v Kamniku ni bilo miličnice. Posebnih nevšečnosti pa zaenkrat nisem imela, čeprav je tudi cd kod »priletela« kakšna pripomba.«
Kako bi svetovali dekletom, ki se odločajo za ta poldic?
»Predvsem moraš imeti veselje do tega poklica, kajti pri opravljanju zahtevnejših nalog miličnika cesto nastopijo tudi večje težave. Pomembna je odločnost in natančnost. Ne smeš biti preobčutljiv, saj mora biti delo opravljeno v skladu z zakoni in navodili, za kar potrebuje miličnik nenehno dodatno izobraževanje in tako mu postane delo lažje. Tudi jaz želim napredovati in doseči čim več delovnih uspehov.
V Kamniku se prijetno počutim, zato pričakujem, da bom kmalu spoznala širši krog ljudi, s katerimi bom lahko prijateljsko delovala.«
Tudi ml želimo naši mladi miličnlci čimveč delovnih uspehov ln iskrenih tovari-ških vezi! M. JANČAR
Kamniška millčnica ima vedno dovolj dela
Ali res nihče ni hotel posoditi šotorov?
Pod tem naslovom smo bralci Komunista brali članek, ki Jo bil objavljen 17. septembra na 8. strani, napisal ga je tov. Franjo Hov-nik iz Ptuja, nanaša pa se na lokalno delovno akcijo na Kornendski Dobravi.
NE LE ŠTEVILO, TUDI DELAVNOST
Občinska konferenca ZSMS Je na posvetu s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS pregledala potek evidentiranja kandidatov za bližnje volitve. Seveda je mlade posebej zanimal delež v skupnem številu vseh evidentiranih kandidatov.
V krajevnih organizacijah ZSMS so bili mladi zelo delavni, kar se je odrazilo tudi v odstotku mladih v skupnem številu vseh evidentiranih občanov. Skupno je v krajevnih skupnostih četrtina mladih kandidatov, zlasti je dobra zastopanost v tistih krajevnih skupnostih, kjer so bili mladi vključeni v koordinacijske
odbore' pri krajevnih organizacijah SZDL. V nekaterih sredinah so bili mladi v veliko oporo vsej akciji evidentiranja.
Na posvetu so opozorili predstavnike OO ZSMS iz Srednje vasi, špitaliča in Podgorja, da zastopanost mladih v njihovih krajevnih skupnostih ni v skladu z družbenimi prizadevanji po večjem vključevanju mladine v delegacije. V omenjenih krajevnih skupnostih je med vsemi evidentiranimi Ig 10 odstotkov mladih.
Mnogo večji problem je krajevna skupnost Kamnik, kjer evidentiranje še ni ste-
PESTRA DEJAVNOST MLADIH
sko planino. V pohodno enoto bodo vključeni gimnazijci in učenci sedmih in osmih razredov kamniških osnovnih šol.
Center za obveščanje in propagando je po nejkame-sečnem počitku zopet začel aktivno delati, člani komisije pri Centru pripravljajo vse potrebno za drugo redno številko, ki bo predvidoma izšla v začetku oktobra.
STANE ZARNIK
Javna razprava o štipendijski politiki se približuje zaključni fazi. Čeprav je bil rok za izvedbo razprave samo mesec dni, so se vanjo vključile vse OO ZSMS. Še posebno je treba pohvaliti štipendiste gimnazije Rvdolfa Maistra, pa tudi klub študentov Se je odločil, da se bodo o tem pogovarjali v začetku oktobra, saj so v mesecu septembru vsi prostori za izvedbo razprave zasedeni.
Komisija za kulturo pri OK ZSMS Kamnik je posredovala vsem OO ZSMS iz krajevnih skupnosti razpis za srečanje gledaliških skupin, ki bo predvidoma v začetku leta v okviru Tedna kulture. Prav tako je spodbudila tudi mlade litčrate z razpisom k pisanju na srečanje mladih lite-ratov.
V osnovnih šolah, gimnaziji in ZUIM se v teh dneh ustanavljajo ali oživljajo marksi-stični krožki in klubi OZN, katerih namen je vzgoja mladega človeka v duhu marksizma   in toternacionalizma.
Komisija za LO to SD bo organizirala 30. septembra kviz tekmovanje na temo TITO, REVOLUCIJA, MIR. Na kvieu bodo sodelovale1 Oš iz kamniške občine in gimnazija Rudolfa Maistra.
Pohodna enota Kamniškega (bataljona bo organizirala L oktobra pohod na Kostav-
lslo, kar je odraz delovanja krajevne organizacije SZDL. Zato so zadolžili mestni svet ZSMS, da vzpodbudijo evidentiranje v svoji sredini in še posebej pazijo, kakšna bo zastopanost mladih.
V organizacijah združenega dela je) stanje spet dru-gačno. To se odraža že v sami delavnosti osnovnih organizacij ZSMS, ki zvečine s sindikalnimi organizacijami bolj malo sodelujejo. Izstopajo večje tovarne, kjer je evidentiranje potekalo prepočasi, v manjših delovnih organizacijah so mladi dobro zastopani v seznamu evidentiranih kandidatov.
Čeprav delež mladih v skupnem številu evidentiranih kandidatov še ni dokončno ugotovljen, kajti v vseh sre-nah evidentiranje še ni zaključeno, smo z udeležbo mladih lahko zadovoljni. To trditev lahko podkrepimo s podatki iz leta 1974, ko je bilo med evidentiranimi le 7 odstotkov mladih. Seveda pa delež mladih ni edini cilj, ki ga morajo mladinske organizacije zasledovati. Predvsem bo treoa mladim delegatom nuditi vso pomoč pri njihovi odgovorni družbeni dolžnosti, -ur
Avtor članka dolži v svojem prispevku Oddelek za ljudsko obrambo ter vse kamniške komuniste, da niso imeli razumevanja do mladih, ki so v poletnih mesecih poizkušali z organizirano mladinsko delovno akcijo obnoviti partizansko bolnišnico.
Glede na to, da smo predstavniki OK ZSMS Kamnik sodelovali že na samih pripravah na MDA DOBRAVA 77 in na celotni akciji, ki je potekala od 11. do 21. julija, nas je neobjektivno pisanje omenjenega pisca močno prizadelo, še posebno zato, ker smo po vseh naših močeh poizkušali pomagati OO ZSMS Komenda in brigadirjem, da bi čim uspešneje realizirali zastavljene naloge. V zaključni fazi pa smo celo preko politične koordinacije občine Kamnik urejali problem materiala, ki je bil nujno potreben za postavitev objektov.
Res je, da so mladi Ko-mendčani sprva nameravali ves čas poteka MDA preživeti v bližini delovišča, vendar se je to izkazalo kot nesmotrno, saj so skoraj vsi brigadirji domačini, šotore, ki pa jih žal ni mogel posoditi oddelek za LO pri Skupščino občine Kamnik, pa je vodstvo MDA namenilo za brigadirje iz KS Hinko Smrekar iz Šiške in iz šenkovega turna, ki pa se niso odločili za bivanje na Kornendski Dobravi.
Neresnična je tudi navedba pisca članka, da so brigadirji spali po senikih, saj je imel štab brigade dva šotora, kjer je bivalo vodstvo mladinske delovne akcije.
Tov. Milena štrajnar, ki Je
napisala članek o tej delovni akciji v TV 15, je obdolr žila tudi delovne organizacije, ki naj ne bi imele prav nobenega posluha do mladih. Vendar Je komandant MDA tov. Roman Grošelj, v svojem poročilu navedel naslednje delovne organizacije, ki so jim priskočilo na pomoč: STOL Kamnik, ETA Kamnik, GOZDNO GOSPODARSTVO Kamnik, MESO Kamnik, SVI-LANIT Kamnik, LONČAR-SKA ZADRUGA, KOČNA ter
ZB Komenda, KS Komenda in OK ZSMS Kamnik.
Menimo, da je polemika okrog pomoči mladim iz Komende nerealna to objava takih člankov kvarno vpliva na obveščanje širše javnosti, zato naprošamo tovariša, ki Je za Komunista napisal ta prispevek, da si za vir svojega pisanja ne izbira že objavljenih neresničnih člankov (članek tov. Milene štrajner — TV 15), saj so bili točni podatki o poteku lokalne delovne akcije DOBRAVA 77 objavljeni v dnevnem časopisju (Delo, Dnevnik), pa tudi na radiu in TV v mesecu juliju. Sekretariat OK ZSMS Kamnik Sekretar: 6TANE ZARNIK
■   00 ZSMS ŠMARTNO
Verjetno ni ravno naključje, zakaj sem si za sogovor-nike v današnjem intervjuju izbral predstavnike OOZSMS Šmartno, čeprav ne spadajo med najaktivnejše mladinsko organizacije iz krajevnih skupnosti, pa vseeno s svojo aktivnostjo preraščajo svojo sredino, poleg tega pa bralce zanima, kaj delajo to s kakšnimi predlogi se srečujejo mladi v Tuhinjski dolini. Najbolj zgovoren je bil sekretar OO ZSMS tov. Tone Rajsar, ki je bil na kovinarski šoli v Domžalah predsednik OO ZSMS, torej ima že kar precej izkušenj v delu z mladimi, ki organizirano delajo t ZSMS.
»Naš največji problem je vsekakor izgradnja športnega igrišča, saj se s kmeti, od katerih želimo odkupiti zemljo, že vrsto let dogovarjamo za odkup, pa vendar do tega še ni prišlo. Delegacija mladih je bila celo pri predsedniku občinske skupščine, ki nam je zagotovil, da bodo poizkušali ta mladinski problem čimprej rešiti, mladi pa smo se vedno brez tako potrebnega objekta,« mi pripoveduje Tone.
Aktivnost mladinske organizacije se po IX. kongresu ZSMS ne izraza samo v športnem udejstvovanju mladih in v zabavi?
»Res je, mladi so vključeni v KUD Šmartno, ki vsako leto pripravi najmanj eno dramsko prireditev. Tesno smo povezani s krajevno organizacijo ZB NOV, ZRVS, saj smo jim priskočili na pomoč pri organizaciji proslave na Gradišču, postavili Pa smo tudi spomenik na Snov-čku. Poleg tega smo po svojih močeh pomagali krajanom pri urejanju naselja, očistili smo potoka Pogorelco in Tuhinjščico. Veliko mladih j« vključenih v gasilsko društvo, kjer imamo mladinsko enoto,« mi je govoril predsednic Bojan Jeras.
Tov. Hribar Majda, članic« predsedstva, me je opozorila na veliko aktivnost mladih v predvolilnih pripravah. Od vseh evidentiranih je mladih skoraj polovica.
Mladi iz šmartnega, ki §f vsak dan kilometre daleč vozijo v šole ali na delo * kamniške delovne organizacije, združuje mladinska organizacija, ki jim nudi organizirano preživljanje prostega časa, ob akcijah, ki odražajo oblike dela ZSMS.
S. Z-
Prometnih nesreč vedno več
V zadnji številki Kamniškega občana smo pisali o polletni bilanci na področju prometnih nesreč to ugotovili, da bomo letos krepko presegli lanskoletne številke. Število prometnih nesreč v mesecu juliju to avgustu ter dvajsetih dni septembra je bilo tolikšno, da smo presegli lanskoletno stanje.
Hudh prometnih nesreč je bilo v teh treh mesecih 31, letos skupaj 108, lani pa vse leto 98. Hudih telesnih poškodb 16, letos skupaj 65, lani 51. Smrtnih primerov 2, letos skupaj 8, lani 5. Lahkih tejesnih poškodb 19, skupaj 73, lani 76.
2e ti podatki kažejo, da stanje na področju prometne varnosti nikakor ni zadovoljivo, pač pa več kot zaskrbljujoče. V večini primerov je prometni nesreči kriv človeški faktor, saj to lahko razberemo iz nekaj naslednjih primerov iz poročil postaje milice:
Voznik osebnega avtomobila grobo izsilil prednost...
Kolesar nenadoma zavil v levo...
Otrok nenadoma skočil na cesto ...
Motorist vozil neregistriran motor z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola.-*.
Otrok s kolesom izsiljeval prednost...
Ob teh podatkih se Je vredno zamisliti v vseh sredinah, predvsem pa v tistih, bi so posredno ali neposred. no odgovorne za prometno varnost to vzgojo udeležencev v cestnem prometu od komisije za preventivo to vzgojo v cestnem prometu, avtošole pri AMD, vzgojno-varstvenih ustanov šol do vsakega posameznika, ki je kakorkoli udeležen v cestnem prometu. Premalo pa bo, če bomo samo razmišljali, pa nič storili, za varno počutje na cesti!
maj
Kaj se sprehaja po otroških glavah?
NEZAŽELENE UŠI
Ob začetku šolskega leta kon o varstvu prebivalstva nas je spet presenetila vest pred nalezljivimi boleznimi' iz nekaterih osnovnih šol, da Popoln uspeh v boju s V so naše otroke obiskale neza- nadlogo je mogoče doseči 1* želene »prijateljice«   —   na-  z dosledno uporabo vseh m
ščitnih sredstev, ki so naJ" na voljo. Učinkovitost pa Jfl odvisna od dosledne uporab teh sredstev v vseh sredina11' kjer se ušivost pojavlja. ZaW je potrebno razusiti ves K* lektiv to tudi družine, če njihovi otroci dobe uši.
Vodstva šol so s posebni'*' pismom seznanila vse starš« o uporabi sredstev pf°" ušem in gnidam. Navodila J8 treba dosledno upoštevati jj| uspeh ne bo izostal. Drug* sredstva so lahko škodljiv«; to res ne kaže posnemati m»' tere iz okolice Komende, 1° je) lasišče svojega otroka r8*" kužila s »pipsom«.
Naj strnemo naše Pisa™*! o ušeh. Ni sramota, če sam1 ali naši otroci dobimo us>< velika sramota pa je, če tm
glavne uši. Pred desetletji smo bili prepričani, da smo z vsemi mogočimi sredstvi, predvsem z DDT odpravili to nadlogo. Toda ta trdoživi mrčes se je ohranil in nas v zadnjem času občasno obiskuje, čeprav so se higienske razmere v mnog očem izboljšale.
Ob besedi naglavna uš nas kar strese, saj smo doslej uš povezovali s slabimi higienskimi razmerami, revščino to bedo. Zato je sedanji pojav uši za številne občane velika neznanka to vzdevek za nekaj slabega.
Naglavna uS se pojavlja povsod po svetu, zato je razumljivo, da ušivost nastopa tudi v naših šolah to otroških vrtcih, torej povsod tam,
glavnih uši učinkovito ne
od"
kjer se zbira večje število  pravimo in preslisimo ov01^.
otrok in odraslih. Razuše-vanje ušivih oseb je obvezno, to določa tudi republiški za-
rila zdravstvena vodstev šoL
službe
ii>
750 let Slavonske Požege
POBRATENA POŽEGA JE POMEMBEN KULTURNI SPOMENIK
Življenje v tem starem mestu, ki je obkroženo s slovenskimi planinami Papuk, Krndija, Požeška gora in Psunj, se je začelo že v rimski dobi. Srednjeveška Požega ni bila le cerkveni center, temveč je imela pomembno politično upravno vlogo v takratni Slavoniji. Ta se je zadržala tudi v dobi turškega gospostva, saj je bilo mesto
Francu Drolcu
Ob izgubi Franca Drol-ca bodo med nami in predvsem v krajevni skupnosti Motnik. nastale nenadomestljive vrzeli.
Rodil se je v Motniku, 4. avgusta 1907 v revni rudarski družini. Njegova mladost je minevala ob trdnem delu in pomanjkanju, vendar ni nikoli klonil.
S 16 leti je stopil v vrste Prosvetnega društva Motnik, v katerem je delal z veliko vnemo in ljubeznijo, dokler ni omahnil v smrt. Več let je bil predsednik društva, kar 40 let pa je pridno reži-ral domače igre. Kot igralec in režiser je bil vsa leta osrednja osebnost našega kulturnega življenja.
Franc Drolc je bil tudi zelo vesten in požrtvovalen gasilec in je bil vrsto let predsednik motniške-ga Gasilskega društva, še bi lahko govorili o njegovem neutrudnem delu v našem kraju, prav gotovo pa je velikega pomena za vse nas njegova aktivna udeležba v NOV. V narodnoosvobodilnem odboru so ga izvolili za tajnika, kar je bil do osvoboditve.
Tudi po osvoboditvi je opravljal vrsto pomembnih nalog, med drugim je bil tajnik takratnega Krajevnega ljudskega odbora, kasneje občine Mot-nik-Spitalič in ne nazadnje tudi šef krajevnega urada in matičar.
Kljub temu, da je opravljal vrstn zahtevnih in za krajane Motnika prepotrebnih nalog, ki so mu jemale mnogo prostega časa, se ni nikoli pritoževal. Vsakemu je rad-pomagal, če je bilo v njegovi moči, zato je bil med krajani zelo priljubljen.
V teh nekaj vrsticah prav gotovo ne moremo izraziti vseh njegovih vrlin in sposobnosti, za kar mu bomo še dolgo hvaležni, prizadevali pa si bomo, da bomo v Motniku še naprej gradili kulturno in družbeno koristno življenje,' kot nam ga je nakazal s svojim delom.
V imenu Motničanov Jože Semprimožnik
več kot poldrugo stoletje sedež požeškega sandžaka.
Od nekdaj znanega in močno utrjenega srednjeveškega mesta »Častnim de Posega« so ohranjeni obrisi srednjeveških ulic in predgotskega glavnega trga. Skromni ostanki nekdanjega mestnega obzida so vidni še danes.
Zal je od islamske arhitekture in umetnosti ostalo bore malo, saj so vse spomenike na to dobo že po odhodu Turkov sistematično uničili. Ohranje je le vodnjak »Tekija« ter del pročelja znane mestne) hiše družine Muljevid.
Po osvoboditvi izpod Turkov je Požega pripadla avstrijski kroni. V sredini 18. stoletja Je postala center novoustanovljene Požeške župa-nije. Leta 1765 je bila proglašena za svobodno kraljevo mesto, kar je nesporno vplivalo na njen urbanistični, ekonomski in kulturni razcvet, tako da so Jo kmalu poimenovali »Slavonske Ate-
Pred desetimi leti sta slovenska umetnostna zgodovinarja dr. Emilija« Cevc in pokojni dr. France Štele, naš kamniški rojak, s pomočjo domačinov odkrila znane freske v frančiškanski cerkvi in kapeli svetega Lovre, ki izvirajo iz 14. stoletja. Prav te umetnine imajo evropski pomen. V 18. stoletju je bila
Iz druge polovice preteklega stoletja je ohranjenih več arhitektonskih spomenikov, kot parohijska cerkev svetega Georgija in številne družinske hiše znamenitih ter bogatih Požečanov. Ohranjene so tudi nekatere hiše, zgrajene v domačem narodnem slogu s slamnatimi strehami.
Požega je mesto z bogato tradicijo revolucionarnega delavskega gibanja. Iz teh težkih let za delavsko gibanje in komunistično partijo ima Požega številne spomenike. Med njimi je pomembna hiša Aleksandra Trajkova, znanega voditelja delavcev in komunista, ki je izdajal tudi komunistični časopis Narodna volja.
To slavonsko mesto je dalo velik prispevek tudi v NOB. Ti svetli dnevi iz naše zgodovine niso pozabljeni, saj so Požečani postavili vrsto spomenikov in obeležij, ki so posvečeni naši borbi proti fašizmu in pomembnim revolucionarjem ter herojem. Tu so obeiefje sindikatom VBS, Vladu Brkiču-špancu, osvoboditvi Slavonske Požege, Nikoli Demonju, padlim učen-padlim borcem NOB in drugi.
Vsi navedeni in nenavede-ni spomeniki, ki jih je več kot 100, so nastali v času zadnjih 750 let, predstavljajo skupno kulturno-zgodovinsko dediščino, za katero vodi naša družba organizirano skrb.
Muzej Požeške kotline
zgrajena prva civilna lekarna in pošta.
Med znanimi bogoslužnimi objekti so bili v tistem času zgrajeni še cerkev svete Marije, tri poznobaročne kapele in kužno znamenje, ki ga je izdelal italijanski kipar Gabriel Granici na glavnem trgu.
Poleg umetnostnih zgodovinarjev in konzervatorjev so za ohranitev bogate dediščine Slavonske Požege živo zainteresirani vsi občani, posebno pa TOZD, mladina, zveza združenja borcev NOB in drugi,
MILAN BALIČ
Motniški igralci se niso ustrašili niti »Divjega lovca«
»Divji lovec" na prostem
V lanski dramski sezoni so člani motniškega prosvetnega društva naštudirali Finžgarjevega »Divjega lovca«, ki so ga uprizorili doma in gostovali v Sentgo-tartu, Taboru v Savinjski dolini in Smartnem ob Dreti. Povsod so jih lepo sprejeli in gledalci so njihovo igro nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Čeprav je Finžgarjeva igra zelo zahtevna, je prizadevnim Motničanom uspelo doseči lep uspeh.
V počastitev letošnjih jubilejev in krajevnega praznika Spitaliča in Motnika so prvo soboto t septembru »Divjega lovca« ponovili, vendar tokrat na prostem v prijetnem naravnem okolju. Tudi tokrat je bilo veliko navdušenih gledalcev, saj so igre na prostem pri nas kar redkost.
Naslednji dan so člani prosvetnega društva razvili svoj društveni prapor, ki mu je v imenu samoupravne kulturne skupnosti Kamnik botrovala Mirina Zupančič, predsednica izvršnega odbora skupnosti. Na slovesnosti so bili številni gostje, med njimi Vinko Gobec, Vinko Dobnikar, Božo Matičič, Mirko Pod-bevšek in Franc Zore, ki so s svojo udeležbo dali še bolj slovesen pečat razvitju prapora. Povabili so tudi predstavnike nekaterih kulturnih društev iz okolice, s katerimi že dlje časa lepo sodelujejo. Na slovesnosti ob razvitju prapora so sodelovali moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, pihalna godba; domači recitatorji pa so pripravili krajši program.
Štirim najbolj zaslužnim članom je kulturna skupnost Kamnik podelila priznanja za uspešno in dolgoletno delo v prosvetnem društvu. Priznanja so prejeli Franc Drolc, Ivanka Cene, Pavla Grutschneiber in režiser igre »Divji lovec« Jože Semprimožnik. Prepričani smo, da bo prizadevnim Motničanom priznanje vzpodbuda za bodoče uspešno dela.
ur
Velika tombola na Duplici
Komu se je nasmehnila sreča?
V nedeljo, 4. septembra, se bola, se je napetost še poseb-
je na nogometnem igrišču na Duplici zbrala skoro deset-tisočglava množica iz bližnje in daljne okolice. Veliko je bilo takih, ki so poskušali tombolsko srečo, drugi pa so bili samo opazovalci.
Prireditelj množične manifestacije »lov na srečo« je bilo Združenje samostojnih obrtnikov iz Kamnika. Pripravili so 22 glavnih dobitkov, med katerimi sta bila tudi dva avtomobila znamke Zastava in precejšnje število
no stopnjevala. Ni bilo treba dolgo čakati, ko se je na tribuni pojavil srečni dobitnik zastave 101 Miro Perne, 27-letni zidar iz Trzina. Dve tom-bolski tablici mu je kupila žena, ki je očitno imela srečno roko. Fant je bil kar nekoliko zmeden, od sreče seveda, in je komaj našel izhod s tribune. Drugi srečni dobitnik, ki mu je bila namenjena zastava 126, je bil 17-letni Maks Hrovat ia Bistričice. Medtem ko mu je njegov pri-
tolažilnih nagrad. Med pote- jatelj pridno izpolnjeval tab-
njem prisotnih na sončni pripeki je ves čas skrbel za razvedrilo in manjšo živčno napetost napovedovalec Sve-tozar Guček.
Proti koncu, ko so bili na vrsti glavni dobitki ali tom-
Razgibano delo motniškega prosvetnega društva
KNJIGE, IGRE IN PESMI
Prosvetno društvo v Motniku je bilo ustanovljeno leta 1910 na pobudo takratnega župnika Ivana Plahutni-ka. Njegov glavni namen je bil, da bi se ljudje združevali in izobraževali ob prebiranju knjig, zato so se zbirali v društvenih prostorih v mež-nariji, kjer so imeli bralne sestanke.
Kmalu so ustanovili knjižnico, za katero sta prispevala knjige Plahutnik in domačin Gašper Križnik, zbiralec narodnega blaga in ljudskega izročila. Nekaj časa je deloval tudi moški pevski zbor, predvsem pa se jo uveljavila dramska sekcija. V prvem odboru PD je bil predsednik Plahutnik in še štirje člani, ki so nosili društvene značke — slovensko tribojnico in dve roki, ki si segata v pozdrav.
Pred prvo svetovno vojno
Je imelo društvo že precej knjig, urejen oder in nekaj denarja. Vojna je delovanje društva nekoliko zavrla, kajti nekaj članov je padlo, umrl pa je tudi predsednik.
Po vojni je društvo kmalu ponovno zaživelo. S pomočjo hranilnice in posojilnice so si zgradili nov dom, pri katerem so člani društva veliko pomagali s prostovoljnim delom. Med prvo in drugo vojno je bilo društvo najbolj aktivno, imeli so tudi mešani pevski zbor.
V drugi vojni Jim Nemci niso prizanesli, saj so jim požgali skoraj vse knjige in društveni inventar. Nekaj knjig je uspelo rešiti takratnemu predsedniku PD Francu Drolcu. Izgubili so tudi nekaj članov, ki so dali življenja za svobodo.
Do leta 1961 so imeli svoja
prostore v stari dvorani. Z dograditvijo zadružnega doma, so si uredili prostore v skladišču za hmelj, kjer je tudi danes dvorana. Po vojni je bila najbolj aktivna dramska sekcija, ki je od ustanovitve do danes uprizorila 73 dramskih del.
lice, je Maks ležal v bolnišnici in najbrž niti slutil ni, da bo postal lastnik enega izmed glavnih dobitkov. Mislim, da je imel kar dvojno srečo, saj je takih prijateljev, kot je Tine Osolnik, bore malo.
Stanetu Zlatnarju iz Stahovice bo ročno koso zamenjala motorna kosilnica, ki jo je) prejel kot tretji srečni dobitnik. Tudi Franc Vozel iz Moravč bo lahko odslej gledal filme in druge zanimive TV oddaje v barvah. Mislim, da bi se vsakdo, ki gradi hišo, še najbolj razveselil zadnjega, 22. dobitka — 500 kg cementa, saj je v današnjih časih še največja tombola, če ga kje dobiš.
V glavnem lahko zaključimo, da je tombola po dveh deževnih nedeljah le uspela,
Vsako igro so zaigrali na domačem odru, večkrat pa so  eeprav"je"biio "slišati upravi- ce;
cvetličnem ali zelenjavnem vrtu?
Pri vsej, lahko rečemo dobri organizaciji tombole, prav gotovo zasluži Združenje samostojnih obrtnikov vso pohvalo. In še posebno pohvalo, ker so velik del dobička namenili za gradnjo novega prepotrebnega kulturnega doma v Kamniku.   M. JANČAR
REGISTRACIJA TRAKTORJEV IN MOPEDOV
Vsak prvi torek v mesecu ima upravni organ za notranje zadeve organizirane tehnične preglede in registraci. jo oziroma evidentiranje kmetijskih traktorjev in mopedov pri mehaničnih delavnicah »Viator« na Fužinah.
Vozilo se registrira na ime iastai«a oziroma imetnika pravice uporabe vozila. Ce pa je vozilo last več oseb, se registrira samo na ime enega od njiih, kot se sporazumejo.
Ce lastnik registriranega vozila ne podaljša veljavnosti registracije vozila v 30 dneh od izteka veljavnosti registracije, mora vozilo odjaviti in vrniti registrske tabli-
seveda gostovali drugod. Po vojni so si lepo uredili tudi novo knjižnico. Ves čas je društvo aktivno sodelovalo z osnovno šolo, saj so večkrat skupno nastopili na številnih proslavah in drugih kulturnih prireditvah. Danes šteje PD Motnik 123 članov, najštevilnejša pa sta dramska in mladinska sekcija. Omeniti moramo, da mladi Motničanl vselej radi pristopijo k sodelovanju.
i. SEMPRIMOŽNIK
cene! pripombe nekaterih lastnikov okoliških zemljišč zaradi nepravilnega parkiranja jeklenih konjičkov. Res je, da ob taki priložnosti delavci komunale ne morejo postaviti posebnih prometnih znakov, ki bi opozarjali, kje je dovoljeno parkirati in kje ni. Najbrž bi morala vozniška morala motoriziranih posameznikov narekovati, kaj je prav in kaj ni. Kako bi se počutili tisti »neodgovorni«, če bi jim kdo parkiral   avto ua
Lastnik registriranega vozila je dolžan prijaviti spremembo kateregakoli od podatkov o vozilu, ki jih vsebuje prometno dovoljenje. To mora storiti v 15 dneh od spremembe. Prijavi spremembe mora priložiti tudi listino, s katero to spremembo dokazuje.
S pravočasno ureditvijo dokumentov se borno izognili stroškom, ki jih narekujejo kazenske določbe zakona.
maj
f
TITAN
61240 KAMNIK JUGOSLAVIJA
v abi
k sodelovanju nove delavce, za katere objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. Konstruktor Uvarskih orodij
2. Glavni kontrolor v livarni
3. Tehnolog za jedrarno
4. Konstruktor orodij
5. Konstrukter izdelkov
6. Statistik — Kontrolor faktur
7. Urejevalec strojev
8. 2 rezkalca
9. 2 brusilca orodij
POGOJI:
pod 1.: TSS strojne smeri;
pod 2.: TSS strojne ali metalurške smeri;
pod 3.: TSS metalurške smeri;
pod 4.: TSS strojne smeri;
pod 5.: TSS strojne smeri;
pod 6.: Ekonomska srednja šola
pod 7.: KV strojni ključavničar;
pod 8.: KV rezkalec;
pod 9.: KV bruisilec ali strugar.
Za vse nove sodelavcs je zaželeno, da imajo odslužen vojaški rok; na delovnih mestih od 1 do 6 je zaželena še daljša praksa. Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo 90 dni.
Pismene prijave pošljite kadrovskemu oddelku DO — »TITAN« v roku 16 dni po objavi.
SKOZI ŠMARTNO SMO ASFALTIRALI CESTO
ZAHVALJUJEVA SE vsem gasilcem in vaščanom, ki so pomagali gasiti požar na najinem gospodarskem poslopju in preprečili večjo gospodarsko škodo. Hkrati se zahvaljujeva vsem vaščanom, ki so nama z denarjem in delom pomagali obnoviti prepotrebno gospodarsko poslopje.
Ivanka in Ivan Sušnik Zaga 3 pri Orni
Stanovanjsko poslovno zgradbo (starejše izdelave) na Lazah št. 6 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, v izmeri 1.196 kv. m, proda na javni dražbi ABC — Pomurka trgovsko podjetje Kočna Kamnik — TOZD maloprodaja. Izklicna cena je 90.000 dnarjev. Varščina v višini 10 odstotkov izklicne cene velja za kupca kot ara, drugi interesenti pa dobijo celotni plačani znesek povrnjen takoj po končani dražbi.
Dražba bo v četrtek, dne 13. 10. 1977, ob 10. uri na Lazah št. 6 (Tuhinjska dolina).
Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo varščino vplačale pred začetkom dražbe. Poleg kupnine plača kupec tudi davek na promet z nepremičninami in stroške v zvezi s prenosom lastništva. Ogled je možen ob delavnikih med 10. in 12. uro. Informacije dobite v trgovini na Lazah.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega ata
FRANCA ČEBULARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter podarjeno cvetje in vence. Posebno zahvaljujemo govorniku delovne organizacije »STOL« za tople poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje in nadalje »DRUŠTVU UPOKOJENCEV KAMNIK«.
Vsem in vsakomur prisrčna hvala! Žalujoči: Cebularjevi
Kamnik, 20. septembra 1977
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
NEZE KLEMENC
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo dr. Kocutarju in dr. Sta-retu. Najlepša hvala tudi vsem sosedom v Bistričici.
2alujoči:.
sinova Miha z družino, Franc, hčerka Francka z možem, Štefka z družino in Mari z družino
Krajevna skupnost Šmartno se od vsega začetka prizadeva za zboljšanje komunalnih ureditev na svojem območju. Tako so bili v zadnjih letih zgrajeni vodovodi v vsako vas skoraj do sleherne hiše.
Občani so se zato na sestanku SZDL odločili, da bi tudi v naši KS lahko pričel: z asfaltiranjem ceste skozi vas Šmartno. Na pobudo predsednika KS Šmartno tov. Jerneja Razpotnika je bil sklican sestanek vaščanov, katerega so se skoraj vsi udeležili. Izvolili so gradbeni odbor in takoj pričeli z zbiranjem denarja, ker so se zavedali, da iz sredstev, ki se naberejo od samoprispevka, ne bi bilo mogoče začeti z gradnjo.
KS je takoj naročila izdelavo načrtov in zaprosila pristojne organe za številna soglasja, ki so bila potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, za kar je moral predsednik KS Jernej Raz-potnik odpreti številna vrata po pisarnah, nekatera pa tudi po večkrat, žal mnogokrat zaman.
Gradbeni odbor iz Smart-nega je uspel zbrati približ-
no 7,500.000 SD, katerega so porabili za plačalo načrtov in za izgradnjo opornih zidov. Teh je bilo treba zgraditi preko 200 m, v katere so vgradili okrog 190 m3 betona in kamenja. Pri tem so pomagali tudi mladinci iz šmartnega. Vrednost teh del pa je preko 20 milijonov starih dinarjev.
V začetku avgusta pa so zabrneli stroji Komunalnega podjetja Kamnik in pričela se je priprava cestišča za asfaltiranje. No in sedaj imamo zgrajeno težko pričakovano asfaltno cesto, katere vrednost je preko 100 milijonov starih dinarjev.
Ob tej priliki se zahvaljujemo Jerneju Razpotniku in Pavlu Jerasu za organizacijo in vodenje dela pri cesti. Iskrene zahvale pa veljajo tudi Stanetu in Milanu Mali, Ivanu Matjan, Jožetu Volkar, Štefki Slapnik, Avgustu M> har, Jožetu in Tonetu Raj-sar, Pavlu in Bojanu Jeras, Slavku Prašnikarju za delo in pomoč pri gradnji opornega zidu in drugih dol.
Izkazali pa so se tudi mladinci OO ZSMS Šmartnega, ki so s prostovoljnim delom pomagali.
T. B.
Mladi iz Šmartnega so pridno pomagali
Boljša cestna povezava
Odslej med vaščani Gozda in Porebra ne bo več bojazni, da bodo ob slabih vremenskih razmerah skoraj odrezani od sveta, saj bodo z novo gozdno cesto vselej po vezani s Črno in Kamnikom.
Nova cesta, ki jo je v septembru dokončno uredilo Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat za kooperacijo gospodarstva Kamnik, ni le velika pridobitev za vaščane, temveč tudi za Gozdno gospodarstvo, ki bo odslej s tovornjaki po tej cesti zvozilo letno okrog 500 kubičnih metrov lesa.
Nova, 1400 metrov dolga cesta, je mnogo lepše speljana kot prejšnja vaška cesta, ki povezuje Smrečje z asfaltno cesto v Črni. Tudi vzponi na novi gozdni cesti so dosti blažji, saj znaša najvišji vzpon le 8 do 10 odstotkov, na stari cesti pa znašajo tudi do 20 odstotkov.
Cesta, ki vodi iz Gozda do Porebra, zajema skupno približno 200 hektarov gozdne površine. Omeniti moramo, da bo po novi cesti povezava Gozda s Kamnikom, skozi Smrečje in Črno, kar za 5 kilometrov krajša. Doslej je bila ta razdalja dolga 15 kilometrov, po novi cesti pa bo le 10 kilometrov.
Skupni stroški gradnje znašajo okrog 15 starih milijonov dinarjev, katerih večji del je prispevalo kamniško Gozdno gospodarstvo, precej denarja (okrog S S milijone) pa so prispevali okoliški kmetje. Nekateri so pomagali tudi pri delu.
Za prizadevnost in pomoč pri delu pa so izvajalci še posebej pohvalili Leopolda Novaka, buldožerista brez noge, in minerja Ivana Sedu-šaka.
M. J.
PROGRAM ZRVS URESNIČEN
Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Je ugo dno ocenil dosedanje uresničevanje programa dela, ki je bil zlasti na področju stro kovnega izpopolnjevanja dobro izveden. Predavanja in izpiti iz vojaških tem so bili opravljeni že v vseh krajevnih organizacijah ZRVS. Večina članov organizacije se je odzvala in z rednim obiskom predavanj ter na izpitih dokazala primerno poznavanje vojnih veščin. Nekaterim so zlasti taktične naloge povzročale več težav. Vsem, ki so uspešno opravili izpite, so tudi priznali ustrezno število dni kot udeležbo na vojaških vajah.
Nekatere starešine, ki se iz opravičenih ali neopravičenih razlogov izpita niso udeležili, bodo svojo dolžnost morali opraviti jeseni. Odbor je sklenil, da bodo vse, ki se tudi na ponovni poziv ne bodo odzvali, predlagal za kaznovanje. Izjeme bodo le tisti, ki so bo obveznost opravili v svojih vojaških enotah. Tu je doslednost prav gotovo na mestu saj obramba domovine in strokovno usposabljanje ni le naloga nekaterih.
Vse krajevne organizacije so organizirale patrolne pohode, nekatere tudi v sodelovanju z organizacijami ZSMS. Na teh pohodih so preverjali znanje iz poznavanja topografije, uporabe kompasa in streljanja. Krajevne organizacije Mekinje, Poljane, Duplica in Komenda so ob udeležbi občanov pripravile tudi krajše kulturne programe.
Zlasti uspešni so bili Duplican!, ki so pod vodstvom Ivana Sekavčnika na republi-
škem tekmovanju v Kopru zasedli odlično drugo mesto. To je za rezervne vojaške starešine z Duplice izredno velik uspeh in vspodbuda za nadaljnje delo. Tako so menili tudi člani občinskega odbora ZRVS Kamnik. Najbolj prizadevne člane organizacije so predlagali tudi za sprejem v zvezo komunistov.
V nekaterih OZD so že ustanovljeni aktivi ZRVS, ki naj pomagajo odborom za ljudsko obrambo in samoupravnim organom pri obrambnih pripravah in družbeni samozaščiti. Delo v delovnih organizacijah bodo zato še poživili in na posvetu točneje opredelili njihove naloge.
Občinski odbor ZRVS si prav prizadeva, da bi v vseh krajevnih skupnostih delovale krajevne organizacije ZRVS. Ce v krajevnih skupnostih ni dovolj članov organizacije, naj bi organizirali vsaj aktive ZRVS. Ti aktivi naj bi tesneje sodelovali z odbori za ljudsko obrambo, ki so v vseh krajevnih skupnostih.
A. K.
OGLAŠUJTE V
KAMNIŠKEM OBČANU
KOLESARSKE IZKAZNICE
Zakon o varnosti v cestnem prometu v 30. členu določa: »Otroci starejši od 7 let lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti, če se v šolah ali drugih vzgojno izobraževalnih zavodih usposobijo za vožnjo kolesa«.
Otroci, ki se niso usposobili za samostojno vožnjo koles in otroci do 7 leta smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu odrasle osebe. To določilo nalaga šolam, da organizirajo tečaje in izvedejo izpite za pridobitev kolesarske izkaznice za vse tiste otroke od 7. do 14. leta, ki hočejo samostojno voziti kolo v cestnem prometu. To sicer ni lahka in kratkotrajna naloga, vendar nujna, če hočemo zagotoviti večjo varnost otrok v cestnem prometu in zmanjšati število nesreč, ki jih povzročajo otroci kolesarja zaradi nepoznavanja cestno prometnih predpisov in nepravilne vožnje.
Ne gre samo za formalno zadostitev predpisu, pač pa predvsem za varnost otrok in očuvanja njihovih življenj, pri čemer imajo veliko odgovornost ne samo šole, pač pa tudi starši.
maj
NOV VODOVOD
MR
V jarke so položili vodovodne cevi
Na Duplici in v Smarci se je v zadnjem obdobju močno razvila gradnja individualnih stanovanjskih hiš. Ce prištejemo še precejšen del industrije na tem območju, ni čudno, da dosedanji vodovod, ki je potekal s Homca, ni več ustrezal svojemu namenu. Zaradi izredno slabega pritiska vode so tod gospodinjstva in industrija večkrat ostali brez pitne vode.
Na pobudo nekaterih tamkajšnjih TOZD, kot so Kemijska industrija Kamnik, Monina in Stol, so končno skopali jarke in položili plastične cevi za nov vodovod.
Nov vodovod je priključek k že obstoječemu kamniškemu vodovodu rta Duplici, ki ima od ureditve novega zajetja na Iverjdh, zadosti vo-
de in dovolj močan pritisk. Torej bo nov vodovod, ki je nadaljevanje dupliškega vodovoda, speljan skozi Smarco vse do Nožic v dolžini 1750 metrov.
Vodovod, za katerega so prispevali denar krajevna skupnost Šmarca, Kemijska industrija, obrat Plastika, Stol, Menina in Komunalno podjetje Kamnik, je veljal okroglih 150 starih milijonov dinarjev.
Z novim vodovodom bodo vsa gospodinjstva v Smarci preskrbljena z zadostno količino pitne vode, prav tako pa tudi v omenjenih industrijskih obratih ne bo prišlo do zastojev proizvodnje zaradi pomanjkanja vode kot doslej.
M. J.
Uspešen start krajevnih skupnosti
GOBAN REKORDER
Letošnja gobarska sezona, ki se je začela že sredi poletja, je bila predvsem za vnete gobarje zelo uspešna. Septembrsko deževje pa jo je še bolj obogatilo in skoraj ni bilo čiovekaki ga je pot zapeljala v gozd, da bi se vrnil praznih rok.
Redkejši so bih seveda srečneži, ki so se lahko pohvalili z gobami »velikankami«. Zato smo bili nemalo presenečeni, ko se je prejšnji mesec na uredništvo oglasil Stane Janževec s Kovinarske ulice, ki je na Okroglem nad Stranjami našel nenavaden »plen«. Njegov ajdovec je tehtal kar i kg in 30 dkg, čez klobuk pa je meril 32 centimetrov.
Tovariš Janževec nam je še zaupal, da je letos nabral že okoli 25 kilogramov gob, seveda ne samih jurčkov, ampak pozna tudi nekatere druge vrste gob. Doma so jih precej vložili in posušili za ozimnico. Največkrat hodi nabirat gobe v stranj-ske, brniške ali tuhinjske gozdove. ur
Organizirana preskrba Kamničanov z ozimnico
LETOS VEČ IN CENEJE
Kdaj novi gasilski dom v Kamniku?
Polletni obračuni so pokazali, da krajevne skupnosti v naši občini uspešno izvajajo svoje letošnje plane. V prvem polletju so imele 5,412.000 din dohodkov. Od tega je bilo zbranih s krajevnim samoprispevkom ¿,424.000 din, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispeval 1,246.000 din, občinski proračun 284.000 din, sklad za urejanje mestnega zemljišča 761.000 din. Občani so namensko prispevali tudi 384.000 din za. gradnjo komunalnih objektov, za katere so se najbolj zanimali. Raznih drugih dohodkov so krajevne skupnosti zbrale še 314.000 din. Ce k vsem navedenim sredstvom prištejemo še 5,452.000 din, ki so jih krajevne skupnosti v preteklem letu namensko zbirale za izvedbo  svojih komunalnih
Oskrba Kamničanov s sadjem in zelenjavo je bila večkrat kamen spotike na zborih občanov in sejah občinske skupščine. To je bilo tudi razumljivo, kajti z zalo-ženostjo, cenami in kvaliteto nismo bili vedno zadovoljni. Seveda trgovina s temi pridelki ni tako enostavna, v Kamniku ni ekonomskih po gojev za lastno grosistično dejavnost s sadjem in zelenjavo.
Tudi kamniški trg nikakor ne more slediti zahtevam kupcev in tudi cene pridelkov na njem so mnogo višje kot v obeh zelenjavnih trgo vinah in tovarniški trgovini ETE. Zadovoljiti vse potrošnike je zelo težko, vendar lahko rečemo, da so opozorila kupcev v kamniški Kočni sprejeli zelo resno. V svojem letošnjem programu so si zadali oskrbo s sadjem in zelenjavo kot eno najpomembnejših nalog.
Ali je po nekaj mesečnih prizadevanjih kaj bolje? Objektivni opazovalci lahko temu pritrdijo in prizadevanja
Na pragu jeseni, ko so reke živahnih učencev oživele ulice in so zaživele šole, smo nemi in nemočni obstali v bolečini. Tako nenadoma se je zgodilo. Nepričakovano.
V mislih vidimo tvoj nasmejani obraz, iz šolske klopi se dvigajo tvoje roke, ko si si marljivo in zavestno nabirala znanje in sanjarila, kot vsi mladi, o življenju in sreči. Spet je smrt nesmiselno zamahnila, ko da se je zmotila, čemu pretrgati mlado življenje? Tvoje mesto na ekonomski šoli, kamor si se z velikim pričakovanjem vpisala, bo ostalo prazno. Med nami, ki smo te imeli radi, in med tvojimi sošolci, kiju-je tiha bolečina.
Bila si odlična telovad-ka in kot tekačica si za našo šolo tekmovala od 6. razreda dalje. Svojo borbenost in trud si vlagala v teke. Rada si imela atletiko! Nastopila si na občinskih krosih, na področnih v Ljubljani, največji svoj uspeh pa si dosegla ravno na koncu lanskega šolskega leta, saj si se kot tekačica uvrstila na republiško prvenstvo v Celju. Tu si s svojimi sošolkami dosegla v štafeti 4 x 100 m rekord šole, s časom 54,4 sek. S tem časom ste se uvrstile na S. mesto v Sloveni-
načrtov vidimo, da so imele skupno 10,864.000 din. S temi sredstvi pa so uspešno štar-tale v letošnjem letu.
Nekatere krajevne skupnosti v prvih mesecih polletja niso imele dovolj denarja za zagotovitev plačila gradbenih del. Zato so si sredstva izposodile pri tistih krajevnih skupnostih, ki ga tedaj niso nujno potrebovale. To medsebojno posojanje denarja imajo urejeno z medsebojnim dogovorom, ki so ga KS podpisale v preteklem letu. Ta oblika medsebojnega sodelovanja omogoča hitrejše in cenejše izvajanje planov, denar pa ne leži neizkoriščen na tekočih računih.
Glavna izvajalna dela so v polnem teku in bodo po večini pred koncem leta tudi dokončana. Nekateri pomembni novozgrajeni komunalni objekti pa so bili že
kamniških trgovcev pohvalijo. Seveda še ni yse tako kot bi želeli in potrošniki večkrat s prstom kažejo na nižje cene nekaterih pridelkov na ljubljanskem trgu. Toda poznavalci kmetijstva bodo kaj hitro zavrnili take očitke, saj so cene na živilskih trgih odraz neorganizirane jugoslovanske proizvodnje vrtnin in sadja. Na trgih prodajo svoje blago le redki organizirani proizvajalci svojo naročeno proizvodnjo.
Kaj so naredili v TOZD maloprodaja trgovskega podjetja Kočna? Janez Gradišek, direktor TOZD, nam je opisal, kaj vse so storili, da se je preskrba izboljšala. Sadje in zelenjavo prodajajo na 17 prodajnih mestih v vsej občini od Komende, Most, Smarce, Duplice, Kamnika, Mekinj, Vrhpolja do Zagori-ce skozi vse leto. Poleg glavnega dobavitelja Živil iz Kranja so letos oskrbovali Koč-no tudi nekateri neposredni proizvajalci iz Bosne, Srbije in Makedonije. Tudi kamni-
lllllllllli
ji. To mesto ti res ni prineslo ne kolajne in ne diplome — ki si si jo vedno tako želela — le zavest, da si se borila, in to odlično borila za skupni uspeh vseh štirih; za uspeh šole in tudi vse naše občine.
Slika na steni pred telovadnico, ki je bila posneta maja letos, se smehlja, tebe pa ni več. A ostala je zavest, da si ravno v športu doživljala drobce sreče, ki nam jih prinaša tekmovanje. Zavest, da si se ob zmagah in porazih naučila premagovati svoja čustva.
Na mirnem kraju ležiš. Tvoj zadnji dom je lep in tih. S sten pa gledajo slike, slike tvoje mladosti, vesel nasmejan obraz, ki bo živel z nami.
učitelji
osnovne šole Toma Brejca Kamnik
izročeni svojemu namenu. Tako je na primer končana rekonstrukcija elektropreskr-be na celotnem območju krajevne skupnosti Vranja peč, novozgrajena vodovoda na Pirševem in Srednji vasi ter asfaltirana cesta v Podgorju pa so bili odprti ob občinskem prazniku.
Mnogo dela ovira pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem cementa in cement-noazbestnih cevi. Zaradi tega krajevna skupnost Cma še ni mogla končati gradnje vodovoda v zaseljku Praprot-no, krajevna skupnost Kamnik pa ne more začeti z gradnjo kanalizacije in urejanjem ulic po planu. Podobne težave imajo tudi druge krajevne skupnosti, ki pa upajo, da jih bodo uspešno prebrodile.
ml.
ška ETA jim je večkrat priskočila na pomoč z nekaterimi vrstami vrtnin, ki jih sami predelujejo.
Novi način nabave sadja in zelenjave je Kammčanom zagotovil nižje cene kvalitetnim pridelkom. Letos so prodajah slive po 5,50 din, čebulo po 4.90 din, papriko po 5.70 din. To so cene, ki so med najnižjimi v Sloveniji, in v Kamnik so prišli tudi številni kupci iz drugih krajev. S podobnimi akcijami bodo še nadaljevali, čeprav moramo resnici na ljubo povedati, da zaslužki maloprodajne trgovi ne pri prodaji sadja in zelenjave niso veliki.
Maloprodajne trgovine Koč-ne so 20. septembra začele prodajati tudi nekatere vrtnine za ozimnico. Do 20. oktobra bodo na 17 prodajnih mestih v vsej občini prodajali krompir po 3.20 din, čebulo po 5.30 din, zelje v glavah po 2.80 din to papriko prve vrste po 6.25 din. Istočasno bodo prodajala v sadni drevesnici tudi jabolka po 5.50 din. Cene vseh vrtnin in jabolk za ozimnico so torej nižje kot v Ljubljani in nižje kot je bilo v Sloveniji dogovorjeno. Dogo vorjena cena za jabolka v Sloveniji je 6.50 din, za čebulo pa 5.80 din. Torej to je odgovor kamniških trgovcev na kritike občanov.
M. J.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari je bila ustanovljena v mesecu decembru 1976 leta. V prvi polovici letošnjega leta se je dejavnost te skupnosti financirala iz občinskega proračuna, v mesecu juniju pa je večina kamniških delovnih in drugih organizacij podpisala samoupravni sporazum o financiranju delovanja požarne skupnosti. Za tiste delovne organizacije, ki sporazuma niso podpisale, je te dni občinska skupščina sprejela odlok o obveznem prispevku za financiranje dejavnosti požarne varnost: v Kamniku. S ta. ko izbranimi sredstvi bo interesna skupnost za varstvo pred požari lahko bolje opremila gasilska društva v Kamniku, poskrbela za obnovo gasilskih domov in storila vse potrebno za boljšo varnost družbenega in zasebnega premoženja pred požari.
V občini Kamnik je 15 ga. silakih društev, lastne gasilske enote pa ima tudi 7 organizacij združenega dela. Sest krajevnih skupnosti Je brez gasilske enote. Ena teritorialna gasilska enota varuje poprečno 8 naselij s 433
stanovanji in 1600 prebivalci. Zaradi obširnih gozdnih površin mora ena teritorialna gasilska enota varovati po prečno 1100 ha gozdnih površin, katerih je večina na strmih pobočjih in nadmorski višini preko 1000 metrov.
Za uspešno delovanje gasilcev so zato potrebna precejšnja sredstva. Del zbranih sredstev pa bo interesna sku-
Letošnja ugodna zima, ki nas Je obdarila s snegom, Je privabila na Veliko planino večje število obiskovalcev kot preteklo leto. Zato sta imeli nihajna žičnica in sedežnica več potnikov. V osmih letošnjih mesecih je nihajka prepeljala več kot 75.000 potnikov v obe smeri, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tudi potnikov na sedežnici Je bilo za četrtino več kot
Žarnice spet posvetile
Krajevna skupnost Vranja peč je končala z gradnjo novega daljnovoda Podhruška — Spodnje Palovče — Vranja peč — Velika Lasna in treh novih transformatorjev. Stroški gradnje so presegli 1,700.000 din, od katerih je eno tretjino zagotovilo Elektro Ljubljana okolica, dve tretjini pa so zagotovili krajevna skupnost, skupščina občine Kamnik in delovne organizacije iz svojega prispevka za KS. 68 gospodinjstev te krajevne skupnosti je zbralo 150.000 din, razen tega pa so prebivalci zagotovili tudi vse električne drogove in opravili vsa težaška dela. Pri gradnji so sodelovali vsi občani, le nekaj lastnikov počitniških hišic se je izogibalo obveznostim.
Nove električne napeljave so zagotovile nemoteno delovanje vseh gospodinjskih strojev, žarnice bodo močneje svetile, večeri ob televizijskih sprejemnikih pa bodo spet prijetnejši. ml
pnost namenila za izgradnjo doma v Kamniku, ki naj ne bi služil samo za namene gasilcev, pač pa nudil prostor in pogoje za delo tudi ostalim komponentam splošnega ljtidskega odpora. S pravloo naloženimi sredstvi naj bi bila tako zagotovljena večja varnost ljudi in premoženja pred požari.
maj
lani.
Zal večkrat z urejenostjo Velike planina nismo bili zadovoljni in tudi postrežba v Simnovcu ni bila na višini. Z večjim prizadevanjem vseh gostinskih delavcev bi kazalo izkoristiti prednosti, ki nam jih nudi bližina Ljubljane. Ne bi smeli le čakati na darove matere narave, temveč 7 iznajdljivostjo in gostoljubjem privabiti še več obiskovalcev.
Nov vrtec v Komendi aprila 1978
Če bodo te dni uredili vse potrebne formalno sti, bodo že v tem mesecu začeli z izgradnjo no vega otroškega vrtca v Komendi. Največ sitnosti in odlašanja s pričetkom gradnje so jim povzročili že več kot eno leto dolgi postopki za pridobitev najrazličnejših dovoljenj in soglasij. Pa vendar kaže, da bodo z deli končali nekje v aprilu prihodnje leto. Gradnja montažne stavbe otroškega vrtca bo trajala najmanj 6 mesecev. Ce pa bo izvajalcem še vreme naklonjeno, lahko pričakujemo, da bo mogoče še prej odprt.
Pri tej investiciji si bo morala skupnost pomagati s posojilom pri izvajalcu, ki bo kreditiral 50 odstotkov potrebnih sredstev. Izgradnja vrtca bo stala skupnost nekaj več kot sedem milijonov dinarjev.
Nov otroški vrtec bo sprejel okoli 100 malčkov z območja Komende in Most in bo zadovoljil sedanje potrebe. Bruto površina pritličnih in kletnih prostorov bo okoli 750 kv. m, kar pomeni nekaj manj kot 8 kv. m na otroka.
V izvršnem odboru, ki je te dni imel svojo lil. redno sejo, so pregledali tudi finančni načrt skupnosti za leto 1977. Sredstva v višini 8,789.550 dinarjev ni bilo lahko razporediti ter zadovoljiti vse potrebe in pokriti vse izdatke. V tej smeri bo najbrž potrebno več medsebojne pomoči, sodelovanja in skupnih akcij med samoupravnimi interesnima skupnostmi in ostalimi zaintere^ranimi dejavnik. Finančni načrt skupnosti bo v kratkem obravnavala tudi skupščina občinske skupnosti otroškega varstva. T. M.
KAMNIŠKA KRONIKA
POROKE
Ivan BIZJAK, študent iz Velenja, star 21 let, in Julijana MLAKAR, študentka iz Kamnika, stara 21 let;
Zdravko BIZJAK, študent iz Podgorja, star 22 let, in Olga GRKMAN, galanterijski tehnik, iz Podgorja, stara 20 let;
Franc BURJA, delavec iz Volčjega potoka, star 24 let, ln Anica VRANKAR, delavka z Laz, stara 18 let;
Karel FLERIN, kovinostrugar iz Kamnika, star 25 let,-in Sonja LETNAR, evetličarka iz Mekinj, stara 20 let;
Rudolf GALIN, delavec iz Kališ, star 24 let, in Elka SE-NOZETNIK, uslužbenka iz Kamnika, stara 22 let;
Bojan KUKANJA, obratni elektrikar z Duplice, star 24 let, in Breda PUIZDAR, personalni referent iz Motnika, stara 20 let;
Franc PIVK, šofer iz Kamnika, star 25 let, in Olga POTOČNIK, montirka ključavnic iz Godiča, stara 19 let;
Franc SEDMAK, uslužbenec iz Kamnika, star 21 let, in Terezija REBERSEK, montirka pohištva z Bele, stara 20 let;
Leopold STAROVASNIK, delavec iz Županjih njiv, star 32 let, in Jožefa GALIN, delavka iz Kališ, stara 25 let;
Jože ŠUŠTAR, avtoelektrikar iz Kamnika, star 25 let, in Magdalena KOSMAČ, administratorka iz Drtije — Domžale, stara 21 let.
SMRTI
Anton BALANTIČ, zidar iz Zduše, star 64 let; Anton BURJA, kmet iz Snovika, star 80 let; Franc  BERNOT,  osebni upokojenec  z  Vranje peči, star 87 let;
Alojzija KERSNIK, os. upokojenka iz Dolenjskih Toplic, stara 83 let;
Vincenc KRAMAR, lesni tehnik iz Tuhinja, star 27 iet; Fanika KROPIVŠEK, gospodinja iz Motnika, stara 44 let; Neža KLEMENC, družinska upokojenka iz Bistrici ce, stara 74 let;
Jože REMSKAR, kmet iz Spitaliča, star 80 let; Anton RESNIK, upokojenec iz Trobelnega, star 89 let; Jože ROZMAN, pleskar iz Kamnika, star 49 let; Ludvik SITAR, osebni upokojenec iz Vrhpolja, star 63 let; Angela ŠIMENC, prevžitkarioa iz Studenca, stara 71 let; Franc VRANKAR, upokojene« s Vasenega, star tt) let.
v
Olgi Šuštar v slovo
VEČ OBISKOVALCEV VELIKE PLANINE
Ob zaključku plavalne sezone
Pionirji Vlrtusa in Kamnika po tekmi na mekinjskem stadionu
Nogomet na kamniško-domžalskem področju
Začelo se je novo nogometno povetastvo, M bo tako kot lansko leto potekalo po ligaškem sistemu. V kamniš-kodamžalski ligi bo nastopalo dvanajst moštev. Mladinci in člani bodo tekmovali v športno-rekreacijski ligi, ostala moštva (pionirji, kadeti, mladinci, člani-selekcije) pa v športno-tekmovalnem delu.
Letošnje leto je prineslo precejšnje spremembe, saj mora telesna kultura iti po začrtani poti, ki jo je sprejela konferenca Temeljne telesne kulturne skupnosti Slovenije na seji leta 1976 v Portorožu. Konferenca je dala poudarka na množičnosti in sistematskem delu z mladimi, kar naj bi prineslo uspehe čez nekaj let. Program dela Nogometne zveze
Slovenije, ki ga je nedavno potrdila tudi Zveza telesno kulturnih organizacij Slovenije, zajema med drugim tudi tekmovanje selekcij — v skladu s portoroškimi sklepi imamo na področju kamni-škodomžalske lige naslednje selekcije:
1. Selekcija mlajši pionirji od 10—12 let po šolah (kar pa zaradi pomanjkanja strokovnega kadra še ni organizirano).
2. selekcija starejši pionirji od 12-—14 let — vsa moštva v kamniško-domžalski pionirski ligi.
3. Selekcija kadeti od 14— 16 let. Na področju Domžal in Kamnika imamo tri selekcije: Mengeš — združuje igralce Mengša, Induplati, Radomelj.    Domžale imajo
Priprave kamniških smučarjev
Mladi smučarji, tekmovalci SK Kamnik so pričeli priprave na novo tekmovalno sezono s štiridnevnim treningom na Ledinah.
Ledine so prvo urejeno slo vensko visokogorsko smučišče z vlečnico in planinskim domom.
Avgusta so odšli vsi najboljši tekmovalci, ki so že v lanski sezoni dosegali lepe uspehe, na smučarske priprave. Želimo, da letos posežejo v sam vrh slovenskega alpskega smučanja. Kljub slabemu vremenu so se treninga udeležile 3 tekmovalke in 12 tekmovalcev. Dnevi so bili dobro izkoriščeni, kajti mladih navdušenih smučarjev nista motila dež in megla. Treningi so potekali pod strokovnim vodstvom dveh trenerjem, za vamo pot pa je skrbel izkušeni gorski re-
ševalec. Dnevni program je bil zelo zahteven, saj so tekmovalci smučali 2-krat dnevno po 3 ure1. Namen treninga je bil obnoviti šolo smučanja in najvažnejše tekmovalne elemente. Na pripravah na Ledinah je bila tudi jugoslovanska pionirska reprezentanca in upamo, da so se naši tekmovalci ob gledanju svojih najboljših vrstnikov naučili kaj koristnega.
Denar za trening so v celoti prispevali starši. Tako je strokovni štab zadovoljen s pripravami in rezultati, prav tako pa tudi tekmovalci, ki so uredništvu in bralcem Kamniškega občana poslali pozdrave z Ledin.
Sedaj tekmovalci nadaljujejo priprave s kondicijskimi treningi v okolici Kamnika.
SITAR
igralce iz Domžal, Ihana, Doba, Lukovice, Moravč. Virtus: združuje igralce Kamnika, Komende in Duplice. Selekcija kadetov bo nastopala v kamniško - ljubljanko-goreoj-ski ligi.
4. Selekcija mladincev od 16—18 tet. Sedež je v Jaršah. Selekcija združuje vse najboljše igralce kamniško-domžalskega področja. Mladinci nastopajo v zahodni skupini Slovenske lige.
5. Selekcija članov cd 18— 24 let. Sedež selekcije je v Ljubljani (Ilirija-Ljubljana). Zaradi nezadostnega števila strokovno-pedagoškega kadra selekcija KAMNIiK-IDOMŽA-LE ni bila potrjena na konferenci Nogometne zveze Slovenije. Upajmo, da bodo drugo leto zadovoljili zahtevnim pogojem, saj se1 pripravlja tečaj za inštruktorje nogometa, več zdajšnjega kadra pa se bo vključilo v nadaljnje šolanje za naziv trenerja nogometa, kar je pogoj za delo s selekcijami. Želimo le, da Je pot TTKS Slovenije dobra, m da se bodo rezultati res pokazali do leta 1980, kot so začrtane smernice razvoja telesne kulture v Sloveniji.
Rezultati 1. kola v kamniško-domžalski ligi (klubi kamniške občine)
Pionirji: Kamnik — Virtus 4 : 0 Komenda — Induplati 1: 2
Mladinci: Kamnik — Virtus 2:6
Kamnik — Virtus 12:6 Komenda — Induplati 2:5
Kadeti selekcija: Virtus — Mengeš 5 : 2
Mladinci: Črnomelj — Kam. — Dom. 1:4 — Slovenska liga
ANDREJ PERCIC
Sezona na kamniškem kopališču je končana. Zaprla so se vrata objekta, ki že dobro desetletje životari in se prebija iz sezone v seteono z dotacijami, ki komaj zadoščajo, da bazen in naprave okrog njega dokončno ne propadejo. V bližnji bodočnosti se lahko nadejamo, da se bomo v poletni vročini zaustavili pred zaprtimi lesenimi vrati, na katerih bo pisalo, da je čas opravil svoje, pri vsem tem pa so prizadeti bolj ali manj skomigali z rameni.
Živimo v času, ko se delovni ljudje vse bolj zavedamo koristnosti aktivne rekreacije, živimo tudi v času, ko v krajih, ki so veliko manjši kot je) naše industrijsko dokaj razvito mesto, kot gobe po dežju rastejo objekti, kjer si občani v prostem času lahko poiščejo obliko rekreativne dejavnosti, ki jim najbolj ustreza. V Kamniku pa samo govorimo — stvari pa ostajajo pri starem. Razen nogometnega igrišča in kegljišča (ki pa je gostinski objekt) nismo dobili ničesar, pri vsem tem pa gledamo kako že tako dotrajani objekti propadajo.
Pa se povrnimo spet k bazenu. Vemo, da je bil zgrajen s prostovoljnim dedom pred dobrimi dvajsetimi leti. Zgrajene so bile tudi čistilne naprave in kopališče je tedaj privabljalo množico kopalcev in gledalcev športnih prireditev, saj so Kamničani tekmovali v hrvaško slovenski ligi in so vzgojili vrsto zelo kvalitetnih plavalcev.
Generacije so se zamenjale in kopališče je1 izgubilo na svoji privlačnosti. Neurejene kabine in okolica bazena so kazali kaj žalostno podobo, nikogar ni bilo, ki bi se zavzel za objekt, ki je bil včasih ponos našega mesta. Plavalni klub je prenehal z delom in bazen je postal bolj ali manj čistilni objekt za vse, ki doma nimajo kopalnic, čistilne naprave pa so mirovale. ,
Pred šestimi leti je skupina navdušencev sklenila oživiti športno dejavnost in mladi so pričeli s plavanjem, vaterpolska ekipa pa se je vključila v regionalno tekmovanje. Z zavzetim delom so kamniški vaterpolisti iz druge slovenske lige napredovali v prvo republiško ligo, kjer so zadnji dve leti zapored osvojili prvo mesto. Vse te uspehe so dosegli v pogojih, ki so dovoljevali le dva meseca treningov in tekmovanj v domačem bazenu, pa še tu je bila voda marsikdaj pre-
PLANINSKI KOTIČEK
PLANINSKA SOLA
Mladinski odsek planinskega društva Kamnik bo letošnjo jesen organiziral planinsko šolo. Ta šola je namenjena predvsem mladim, starejšim od 10 let, lahko pa se vanjo vključijo tudi odrasli. Namen šole je, da posreduje vsem, ki se zanimajo za gore, osnovna znanja, ki so potrebna za varno gibanje v gorskem svetu. Sem spadajo znanja o hoji, o izbiri primerne opreme za posamezne ture, o prehrani, orientaciji, prvi pomoči, vremenu itd. — skratka vse, kar naj bi moral vedeti nekdo, ki se odpravlja v gorsko naravo. Začetek šole bo v ponedeljek, 17. 10. 1977 ob 18. uri v prostorih PD Kamnik. Vabimo vse, ki jih zanimajo gore, da pridejo v šolo, saj bo poleg predavanj v okvi-
ru šole tudi praktični prikaz znanja in pa ture v gore.
POHOD PO POTEH II. GRUPE ODREDOV
Kakor vsako leto tako bo tudi letos MO PD Kamnik organiziral tradicionalni pohod po poteh II. grupe odredov. Pohod bo v soboto 22. in nedeljo 23. oktobra. V soboto se bo šlo iz doline Kokre skozi Roblekov kot na Dolgo njivo in Vrh Korena, nato pa čez Košut-no v dolino Korošice in naprej v Kamniško Bistrico. Tam bo taborni ogenj, polaganje venca in kulturni program. Naslednje jutro pa bo pohod potekal čez Dol na Konjščico in Veliko planino, nato pa Malo planino in čez Volovljek in Kališče na Črnivec. Ob spomenikih NOB bo polaganje vencev in kratek
kulturni program. V primeru slabega vremena pohod ne bo odpadel, ampak bo prilagojen vremenskim razmeram. Za ta pohod je potrebna primerna planinska oprema in tudi nekaj kondlcije. Zaradi organizacije* prevoza in prenočišča se je potrebno za pohod prej prijaviti in sicer do 17. 10. v društveni pisarni, v zadnje pa v torek, 18. 10. od 19. — 20. ure v prostorih PD.
ENSA
V okviru mednarodnega sodelovanja in izmenjave športnikov je letos PZS dobila povabilo za udeležbo na vzgojnih tečajih v okviru ECOLE NATIONALE DE SKI ET D'ALPINISME (Državna šola smučanja in alpinizma) v Chamonixu v Franciji. Med 10 Jugoslovani, ki so bili izbrani za izpopolnjevanje v tej šoli sta bila tudi dva Kamničana in sicer Berčič Vincenc in Orehek Dušan. V šoli, ki je trajala od 29. 8. do 10. 9. sta se dobro odrezala in sta si pridobila določena nova znanja
hladna, posebej še, če vemo, da trening traja vsaj dve uri in lahko si predstavljamo, kako je toliko časa vzdržati v vodi, ki nima niti 20 stopinj. V jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih pa so Kamničani trenirali v zimskem bazenu v Kranju in stroški za vožnjo do Kranja in nazaj predstavljajo več kot 70 odstotkov proračuna kamniških plavalcev.
Nekaj nas je, ki nam ni vseeno, ko gledamo to živo-tarjenje, obenem pa smo zaskrbljeni tudi zaradi vse slabšega obiska kopališča, ki je in ostaja objekt, namenjen zdravi rekreaciji delovnega človeka. V letošnjem letu je bila voda v bazenu čista kot še nikoli doslej, kar je pokazal tudi izvid sanitarne inšpekcije, ki je pregledala vzorce vode, toda kljub temu obisk stagnira. Verjetno je temu kriv slab sloves kopališča iz preteklih let, nekaj pa tudi to, da se kopališče prepozno odpre. Nekje bo potrebno nekaj premakniti in zagotoviti potrebna sredstva, da bo voda v bazenu ogrevana — prav gotovo ni to investicija, ki je Kamničani ne bi zmogli, potrebna bi bila le večja zavzetost vseh delovnih organi-
zacij in nekoga, ki bi delo usklajeval — gotovo imamo v Kamniku tudi takšno samoupravno skupnost.
Rešitev z ogrevanjem vode in ureditvijo tlakov okoli bazena je edino, kar lahko v kratkem času storimo. Izgledi za zimski bazen so pičli oziroma jih sploh ni. Baje je v novem šolskem centru predvidena izgradnja pokritega bazena ;seveda v zadnji fazi), ki pa bo dolg le 16 metrov! Komu bo takšna kad koristila, bi verjetno vedeli tisti, ki so načrte pregledali in jih odobrili.
S tem pisanjem sem želel le opozoriti na problem in vzpodbuditi dejavnike v našem mestu, da naj čimprej s konkretnimi akcijami posežejo tudi na to področje. Verjetno ni več daleč čas, ko se bomo Kamničani lahko postavi j ali z žalostnim dejstvom, da smo postali nerazviti in da še zdaleč ne dosef-garno telesnokultumega minimuma, ki je bil samoupravno sprejet na republiškem nivoju. Saj pri vsem tem ne gre le zaradi vaterpolskega moštva in kopice plavalcev, v prvi vrsti gre za mladino, ki ji ne ostane nič drugega kot cesta in lokali, ki se ob njej pridno množijo.
— Jok —
30 LET ODBOJKE
S prireditvami ob proslavljanju 30-letnice kluba so kamniški odbojkarji proslavili tudi letošnje jubileje, in sicer: 40 letnico KPS, 40-let-nico prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovo 85-lefcnico.
Prva prireditev je bila v juniju in so na njej sodelovale najboljše slovenske ekipe, ki so se pomerile na turnirju. Vabilu na prireditev pa so se odzvali tudi predstavniki skupščine občine Kamnik, predstavniki družbenopolitičnih in športnih organizacij. Po uvodnem govoru predsednika kluba dr. Milana Kralja je vse udeležence pozdravil predsednik skupščine občine Franc Svetelj in čestital odbojkarjem ob visokem jubileju in uspehom v 30jletniem delu. Rezultati tekmovalnega dela so bili že objavljeni.
V septembru pa je) bil organiziran shod vseh, ki so v 30 letih aktivno sodelovali pri OK Kamnik. Zbralo
se je okrog 200 udeležencev. V uvodni svečanosti je Milan Windšnurer podal kronološki pregled dela v 30 letih in nanizal uspehe in priznanja, predvsem pa letošnje priznanje odbojkarske zveze Jugoslavije odbojkarskemu kluibu Kamnik za izredne' zasluge pri razvoju odbojke v Jugoslaviji in pa priznanje skupščine občine Kamnik za dosežene uspehe pri razvoju športa v Kamniku.
Zlate plakete so nato prejeli trije najbolj zaslužni člani, in sicer Milan Windšnurer, Janez Zvokelj in Jernej Štele.
Za vse bivše igralce je bilo organizirano tekmovanje, v katerem so sef pomerile moški in ženske veterani kakor tudi mlajše ekipe. Razšli so se v želji, da bi ob naslednjem jubileju odbojka še močneje zaživela tako na področju kvalitete, množičnosti kakor tudi rekreacije za kolektive.
P. R.
te ledne tehnike, ki jih bosta nato prenesla na ostale člane   alpinističnega odseka.
PLEZALNA ŠOLA
Alpinistični odsek namerava tudi letos prirediti plezalno šolo. Začela se bo 13. 10. ob 18. uri v prostorih planinskega društva in bo predvidoma trajala do maja prihodnjega leta. Njen namen je dati udeležencem znanje o osnovah plezanja v zimskih in letnih razmerah itd., zato Je zelo zaželeno, da vsi prijavljeni obvladajo osnove znanja za varno hojo po gorah. Pogoj za vpis v plezalno šolo je starost 18 let, za mlajše (starejše od 16 let) pa pismeno soglasje staršev in pa članstvo v PZJ — planinskem društvu. Pri vpisu se plača tudi premija 130 din za nezgodno zavarovanje, ki je obvezno. Vpis je v pisarni planinskega društva vsak ponedeljek, sredo in petek do 12. 10. Lahko se pa vpišete tudi 13. 10. od 18. — 19. ure v prostorih PD.
Ob mreži je vedno živahno
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - glavni ta odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II. telefon 831-315 - teko« račun 50140-878-57156 — Tiska CZP Delo v LJubljani.