Stav. 42
V Trsta, v sredo 18. februarja 1920
Letnik XIV
Izhafa vsak dan, ud! ob nedeljah praznikih, zjutraj. — Urerfr.IShro: ulica sv ! sčiSka As!?kc?a «ev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Kefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Heta Edi-.osU — Tisk tiskarne Edinost. — Ntročnina znaSa na mesec L 3-—, pol let j L 18 — in celo leto L 35 —. — Telefon uredništva in uprave šlev. 11-57.
Pusamezne Številke v Trstu In okolici po 10 sto&tk. — Oglasi s; računajo • Slrokosti ene kolone (J2 mm). — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm oo 20 osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po tO «ut.. oj'asl denar lih zavodom mm p* 80 stot. Mali oglasi po !0 stol. beseda, najmanj pa L I*—. O-jIjsc suhimi inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in rekla*na:ij« pošiljko tzklju! io upravi Euinoiii. Uprava in inseiatnl oddelek se naliajat* v fn>tu. m. sv. t'izni lku Aj 24
Po odstopu Davidovićeve vlade
Negotovost glede sestave novesa kabineta
Vest o odstopi t vi Davidovićeve socijaJno-demokratske vlade smo prejeli od agencije Štefani, dočim pa potrditve te vesti iz Jugoslavije doslej še raismo prejeli. Neko drugo, ludi iz italijanskih virov prihajajoče poročijo pravi, da je prestolonaslednik regent sprejel ostavko Davidovićeve vlade, a ji poveril nadaljnje vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade.
Iz zadnjih, 12. t. m. datiranih poročil, ki so nam došla iz krogov Slovenske ljudske stranke, torej s strani opozicije, bi se -dalo sklepati, da prihaja sedaj na površje opozicija, to je, srbski radikaici, potem Narodni klub z dr. LagLnjo na čelu in pa J ugoslo venski klub, kateremu načeduje dr. Ko-rošec. Zdolaj objavljamo te sicer zakasnele, a vendar za poznavanje položaja potrebne vesli.
Kolikor se je dalo posneti iz dosedanjih vesti, se doslej ni mislilo na sestavo vlade s strani opozicije, ker je zlasti stremljenje prestolonaslednika regenta šlo iza tem, da bi se sestavila koncetracijska vlada, v kateri naj bi bile zastopane vse parlamentarne stranke. Glavna vodilna misel je pač bila, da naj bi vlada i na znotraj, posebno pa na zunaj predstavljala ves uedinjeni j ugoslo venski narod in tako dajala zlasti v zunaniji politiki, z oz*irom na londonsko konferenco in ž njo zavezane dogodke, vladnim uikrepom primeren in tudi nujno potreben poudarek. Da se to doseže s sestavo nove, zopet le strankarske vlade, pač ni verjetno. Menimo pa tudi, da l>i ob vsem tem tudi ne bile ravno preveč koristne osebne izpre-memfoe na nekaterih mestih, zlasti v minislr-stu zunanjih stvari, kjer se dosedanji minister dr. Trumbić rti samo izkazal kol mož, ki je popolnoma na svojem mestu, temveč je že radi stvari same nujno potrebno, da vodstvo teh poslov ne prehaja iz rok v roke, ker take iz-premembe vedno več škodujejo kot pa koristijo, ko se vkdjub največji naslednikovi spretnosti le prerada vsaj koiikortoliiko izgublja zveza med prejšnjim in poznejšim delovanjem.
Naše odkrito mnenje je, da je i z ozirom na notranji kakor tudi še bolj na zunanji položaj Jugoslav ije v resnici nujno potrebna sestava koncentracijske vlade, ki bi kot pred-staviteljica .vsega uediujenega naroda mogla z vso odločnostjo z as lopati upravičene zahteve in potrebe naroda, države napram vsem in vsakomur. Vzporedno s to nalogo, ki se tiče zunanjih stvari, pa naj bi šla druga, tičoča se notranje trredbe .države: -čim prejšnji razpis volitev, ki naj podajo narodu zakonito zastopništvo pri urejevanju državnih poslov, ka/ti vkljub vsemu in vsem moramo dosedanjemu narodnemu predstavništvu, čigar velik del nt izvoljen po narodu, odrekati značaj in pravice narodnega zastopništva. Nova, koncentracijska vlada, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke, naj bi .nemudoma izdelala volilni red za nstavedajno narodno skupščino ter razpisala in iz.ved!a volitve. Ako tudi stvar diši k oliko rt olik o po absolutizmu, io je vendar treba nemudoma izvesti, kajti vsako odlašanje bi bilo Je v škodo narodu in državi, in sedanje »narodno predstavništvo- ibi s svojo strankarsko razoranostgo stvari več škod:Io kot pa koristilo.
Govori se tudi o nekaki nevtralni vladi, nekakem, morda uradniškem kabinetu, s kakršnim se je delalo leta Ln leta v pokojni Avstriji. Ne verjamemo, da bi bila taka vlada primerna, posebno pa še v sedanjem času. Na koga naj se naslanja taka vlada? Ne rečemo, če bi šlo samo za ureditev notranjih stvari, da bi imela taika vlada edino le nalogo, da izvrši volitve v ustavodajno skupščino; toda z ozirom na sedanji zunanji položaj pa dvomimo, da bi mogla nevtralna vlada nastopati z vso tisto odločnostjo, ki jo z vso neizogibnostjo zahtevajo koristi države. Koristi države zahtevajo krepke, r«a ves narod se opirajoče vlade, in taka vlada more hiti samo koncentracijska. Seveda pa bi bilo treiba, da se v ta namen stranke sporazumejo, da opuste svojo strankarsko nespravljivost, bilo ibi treba, da strankarska strast odstopi svoje mesto državni misli, ki gleda ne samo v minulost in sedanjost, temveč tudi v bodočnost, in se poleg drugega tudi zaveda, da država prav sedaj preživlja najnevarnejše čase, ko najmočnejši delajo z vsemi silami, da bi odkrhnili nafplodonosnejšo vejo od jugoslovenskega narodnega debla! Če bi se tega v resnici zavedale stranke, če bi se le količkaj poizkušale vživeti v položaj vseh tistih stotisočev, katerim se pravkar kuje smrtna obsodba, bi pač ravnale malo drugače in se ne prepirale na žive in mrtve za oslovsko senco strankarskih koristi in ob tem prepiru upropaščale države	^
Velikansko odgovornost si nalagajo; naj pazijo, da ne pride nadnje prokletstvo!
V naslednjem na; objavimo zgoraj omenjene vesti.
BELGRAD, 12. (SLS) Radi nespremenjenega stališča demokratsko-sccijalistične vlade so izgledi za koncentracijski kabinet slabi. Ak o ne pride do koncentracijskega kabineta, se računa z gotovostjo, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade opozicijski blok. Iz opo-
zicijskega (bloka sesiavljena vlada bi sklicala parlament in delala ž njim. Povsem je gotovo, da bo to na dvoru našlo simpatije, čeprav Pri-bičević in njeogvi drugovi agitirajo proti temu. Opozicijski blok bodo podpirali Crnogorci in pomirjevalni člani demokratske zaedni-ce. Pričakuje se, da se tudi socijalislični zastopniki ne bodo pridružili abstinenci ministra notranjih zadev PHbičevića. Ako jutri ne pride do koncentracijske vlade, <bo vlada gospoda Davidoviča jutri ali pojutrišnjem podala demi-1 sijo. Parlament se po splošnem mnenju ne razpusti in bo 16. t. m. sklican ter se ne odgodi še dalje.
BfclLGRAD, 11. Na konferenci pri regentu je bilo sklenjeno, da vsaka stranka dostavi pismeno vsebino svojih pogojev regentu v roke. Pozornost je zbudilo dejstvo, da so vladne stranke stavile 'kot pogoj za sporazum zopet nove zahteve, katerih pri regentu niso navedle in ki pomenjajo za opozicijo novo izzivanje od strani demokratov. Pismo opozicije in v njem razloženo stališče je izredno konciljan-tno. Sodi se, da vladne stranke nočejo sporazuma in da so zato razširile svoje zahteve. V političnih krogih se sodi, da nameravajo vladne stranke do zadnjega preprečevati sporazum, ker jim je ljubša nevtralna nego koncentracijska vlada. Demokratski listi že priporočajo za predsednika nevtralne vlade novoime-novanega vvashingtonskega poslanika Jovano-viča, ki je demokrat. Da vladnim sirankain ni za sporazum in da jim je za nevtralno vlado, se vidi iz tega, ker dvorni maršal Balugdžič že agitira za talko vlado. Radikalni politiki sodijo, da bi nevtralna vlada bila nesposobna, ker ne bi imela za seboj nobene stranke in ne bi nihče hotel prevzeli odgovornosti za njena dela. Zelo nevarno bi bilo, ako bi se stranke ne sporazumele, za ustavo, ker bi vsaka stranka šla v vodilni boj s svojim načrtom ustave, kar bi zelo otežkočilo delovanje ustavotvorne skupščine. Nevtralna vlada ne bi b;Ia sposobna, da ustvari tak sporazum. To bi mogla
napraviti samo koncentracijska vlada. • * *
Kongres jugoilo venskih prostovoljcev.
LJUBLJANA, 16. V dneh S. in 9. t. m. se je vršil v Zagrebu pod pokroviteljstvom Njegovega Visočamslva prestolonaslednika Aleksandra, kongres j ugodio venskih prostovoljcev, katerega se je udeležilo nad 20 delegatov pokrajinskih organizacij iz cele naše drža-ve. Svečani otvoritvi so prisostvovali razni zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Vlado je zastopal hrvatsk ban dr. Tomljenovič, regenta pa divizijski general Matič. Z zborovanja se je poslala v Pariz naslednja brzojavka:
Kongres jugoslovenskih prostovoljcev, ki se je vršil 8. in 9. februarja i. 1. v Zagrebu, katerega so se udeležili vsi zastopniki vseh pokrajinskih organizacij, katerih število znaša 60.000 borcev, pošilja naši mirovni delegaciji pozdrav in jo prosi, da sporoči mirovni konferenci naslednje:
Jugcslovenski prostovoljci, ki so se borili v zavezniških armadah za osvobojenje svojega narcia, katerih nenadki iljivo hrabrost in nedosegljivo požrtvovalnost so spoznali zavezniki na Df.brudži, na italijanski fronti, na Dobrem polju, Sokolu, Veterniku in Črni reki, bratje onih velikih junakov velike ameriške armade, globoko razočarani radi poslanega na:r. ultimatuma, pošiljamo svoj apel rsa tiste, kateri so pet let svetovne-vojne prepovedovali manjšinsko pravico in samoodločbo narodov, da se tudi danes spomnijo teh svojih velikih načel, katera so nas pripeljala do zmage.
Ako nočete teptati veličine poštenja in zna ajnosti gg. Wilsona, Lloyd Georgea, C!e-menceaua, po katerih je dajala ententa (jamstvo vsemu človeštvu, da je borba narodov borba za manjšinsko pravo in osvobojenje vseh naroJov, tedaj dajte tudi našemu narodu, ki je dal cvet svoje mladine za zmago zavezniških armad, vse, kar mu gre. Ne dovolimo, da bi se nam jemale naše historične in etnografske, danes s krvjo zapečatene pravice.
Vedite, da v danem primeru ne dosežete s silo svojih ciljev, ker na Vas pade proklestvo. po katerem kliče naša prelita kri. Grobovi naših junakov, katere smo pustili na Dobrudži, v Solunu in v Italiji, nas kličejo, da ne odložimo prej svojih maščevalnih nožev, ki smo jih nosili v Vaših vrstah, dokler ne vidimo, da je na dbzorju novega življenja našemu narodu popolnoma zavladala pravica, in da maščevanje ni več potrebno.
Kitajsko - ruski spor.
PEKING, 13. (S.) Vsled proglasa od 14. januarja, s katerim je ruski general Horvat naznanil, da prevzame vrhovno oblast nad vzhodno železnico, je poslala kitajska vlada en-tenlnim vladam naslednjo izjavo: 1. Ker se vzhodna železnica nahaja na ozemlju kitajske repubi:ke, se ne more dovoliti, da bi tam kaka druga država istočasno izvrševala državno oblast. 2. General Horvat si kot ravnatelj železnice ne sme prilastiti političnih in upravnih
oblasti. 3. Po določbah pogodbe glede vzhodne železnice pripada kitajski vladi zaščita ruskega osobja in iujcev na tej železnici.
8z Madžarske.
Zapadna Ogrska pripade Avstriji.
BUDIMPEŠTA, 15. Kakor poročajo, je ententa dovolila Romuniji, da ostanejo njene čete v ozemlju cfnstran Tise. Entenlin načrt je bil namreč prvotno, naj zasedejo češke čete zapadno Ogrsko v korist Avstrije. Ta načrt so pa opustili, ker bi zasedba s češkimi četami mojjla povzroč:ti. da bi prišlo do krvavih spopadov s prebivalstvom ali madžarskim vojaštvom. Zato je najvišji svet sklenil, da bo imela Romunija ozemlje ob Tisi toliko časa zasedeno, dciklef ne izpraznijo madžarske oblasti zapadne Ogrske. Novoizvoljeni zapadno-ogrski poslanci so sklenili, da zavzamejo v protestni noti na pariški vrhovni svet odločno stališče proti odcepitvi zapadne Ogrske in da zahtevajo ljudsko glasovanje. Obenem so sklenil:, ustanoviti posebno parlamentarno skupino v okvirju ki ščanskosocijalnega udruženja.
Romuni proti Mad/arjc-n,
BUDIMPEŠTA, 15. Kakor poroča Ogrski korespor.denčni urad, so aretirali legacijskega svetnika pri ogrskem poslaništvu v Belgradu Antena MagvarVja, ko se je mudil v Tamišva-1!!, kjer se je udeležil pogreba svojega očeta. Njegovi potni listi so bili popolnoma v redu. Ta vest ter poročila, da je bilo nekaj bivših hor.vedskih častnikov in civilnih oseb v Kolo-švaru obsojenih na smrt, zbuja veliko vznemirjenje. Na ta način se Madžarski še bolj otežkeča snrejejn mirovne pogodbe.
Program madžarske narodue skupščine.
BUDIMPEŠTA, 16. (S.) Ministrski predsednik Huszar je bčrtal ob otvoritvi narodne skupščine program takole: Mi zastopamo dernek racijo, ki temelji na moralni podlagi, in hočemo živeti v miru z drugimi državami. Madžarsko vprašanje je sedaj največje evropsko vprašanje- mi zahtevamo ljudsko glasovanje v vseh krajih, ki nam jih hočejo odtrgati. Naloga narodne skupščine je vzpostavitev miru, določitev državne oblike, sestava nove ustave, določitev nove volilne pravice in organizacija državne vojske.
Treba je ščititi — je nadaljeval govornik krščanski in madžarski značaj države. V narodni skupščini so zastopani vsi delavski sloji; nočemo torej vodili razrede politike. Narodna skupščina mera utrdili moč madžarskega poljedelskega prebivalstva, pri tem pa se ne smejo pozabiti. dolžnosti napram drugim slojem. Začeti hočemo krščansko dobo in preprečiti nevarnost revolucijo, in pri tem ne bo manikala močna roka. Govornik je zaključil, da ibo prvi zaslon, ki se predloži narodni skupščini, zakon o izvolitvi začasnega vladarja.
Iz šlvstrile-
Konferenca zastopnikov avstrijskih dešel.
SOLNOGRAD, 16. fS.) Na konferenci zastopnikov raVhih avstrijskih dežela se je razpravljalo danes o bodoči obliki avstrijske dežele. Krščanski socijalcl in liberalci so se izjavili za skupno državo; sdnograški, tirolski in predarlsiki socijalisti so se izjavili za enotno državo s posebnimi deželnimi upravami; dunajski, nižjeavstrijski in gormje avstrijski socijalisti so se izjavili za zvezno državo ped pogojem, da se ohrani popolna demokracija, a štajerski socijalisti so se izjavili za zvezno državo brez pridržkov.
Kredit za Avstrijo odgeden.
DUNAJ, 15. Ncue Freie Presse- javlja po informacijah iz Pariza, da je kredit za Avstrijo odgoden. Pač pa je upati, da ententa dovoli, da se vrnejo inozemski papirji v posesti Avstrije v znesku 250 milijonov frankov.
Avstrijsko vojaštvo pod kontrolo.
DUNAJ, 15. Italijanska vojaška misija je sporočila, da bo v svrho nadziranja vojaških zadev Avstrije prispela v kratkem na Dunaj mednarodna vojaška kontrolna komisija, približno 200 častnikov in 1000 inož.
Najem tobačnega monopola.
DUNAJ, 15. Der Neue Tag' trdi, da niso uspela avstrijska pogajanja s hol and s ki m konzorcijem glede najema tobačnega monopola, in sicer zaradi negotovosti socijalno-poliličnih razmer v Avstriji.
Za prehrano Avstrije.
DUNAJ, 16. (S.) Komisija za odškodnine je obvestila avstrijskega državnega tajnika, da se je avstrijski vladi dovolilo presto razpolaganje z inozemskimi vrednostnicami v svrho nakupa živil, bedisi da gre za inozemske vrednostrtice, izdane v Zedinjen'h državah ali nevtralnih državah in ki se nahajajo v Avstriji, v nevtralnih državah, ali pa v državah, nekdanjih avstrijskih zaveznicah. Istočasno je konferenca poslanikov obvestila avstrijsko vlado, da so se avstrijski predlegi poslali s priporočilom šti-vim glavnim vlastim, ki so se opozorile na nevarnost katastrofe, ki lahko ogrozi srednjo Evropo.
Mirovna
Nemški vojni krivci se bodo sodili v Nemčiji.
'PARIZ, 16. Nemčija je poslala dne 25. januarja 1920. zaveznikom v odgovor na njihove
PODLISTEK
Za staro pravdo.

Avgu-I Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Pa dobro, dobro,<* je pritrdil stari, nagnivši
glavo, bodi po tvojem.«
• • *
Jutro je, lepo vedro jutro. Sveže zelenilo drhti pod kapljicami, ptice se vijejo nestalno po zraku, a človek diše iz vse duše, da se mu prsi napenjajo od življenja. Na njivi pri reki Krapini, med nizko y.eleno turščico, stoje vrste kmetic, prekopavajoč zemljo z motiko. Obleka se jitu beli, tkanice rdeče, kite igrajo deklicam po ramah bele srajce; pripogibljejo se in zatiskajo motiko v črno zemljo. Tudi Jana je med njimi, a ona je bolj zardela, bolj polna. Zasukala je rokava na polnih rokah, dekliška prsa ji drhte, lahko in okretno dviga in spušča motiko. Ženske so zapele; lahno se razlega pesem po ravnici in se zavlačuje v zatemnjenih zvokih v pctgorje, ali Jana molči,
Jana gleda v tla, kakor da je zanemela. Že je bilo -blizu poldneva. Tedaj sta pridivjala od Suseda dva konjenika. Ženske so privzdignile glavo.
Gospod gre, so šepnile Jukratu. Da, prija-hal je Talii, a za njim sluga Peter Bošnjak. Starčev obraz je pobledel, izpod obrvi ste sevali dve ognjeni očesi, obraz mu je bil razoran, ustnici sle podrhtavali kakor od bolečine. Jana je povzdignila oko. Zapazila je Petra. Zardela je, kakor da se ji je raz/beljen nož potisnil v srce. Začela je dalje delati. Gospod Tahi je na konju obšel delavke; prišel je tudi do Jane. Peler je pomežikal z očesom in pokazal s prstom na Jano. Tahi je nategnil obrvi, oko m uje zažarelo in pokimal je.
Ali ste čule,« je izpregovoril Tahi, danes morete kositi na Susedu; vem, da doma itak nimate kruha. Pa sle tudi zaslužile.
V tem je zazvonilo v Brdovcu poldne. Ženske so vrgle cd sebe motike in se prekrižale.
Sedaj pojdite na Sused,' je nadaljeval Tahi, dobro ste delale. Vse naj gredo, jaz hočem tako.«
.lani je zatiipalo srce silneje; ali tudi ona je položila motiko na rame ter je s povešeno glavo kren»la za drugimi.
Ko so pojedle, se je bilo treba vrniti na Jeio. Počasi je šla vrsta belih kmetic iz grajskih vrat. Tudi Jana je hotela oditi. V tistem hipu je stopil prednjo mc-čan sluga in rekel: Deklica, počakaj malo! »Pojdi s pota,« je odvrnila deklica, »ne poznam šale; mudi se mi na delo.«
»Počakaj, pravim!« je ponovil sluga :n posegel po nji; deklica pa je za rde v ši in za-mahnivši z motiko, zaklicala jezno:
S pota, prosta':, ali pa te z motiko.<; Ali isti hip ji je drug sluga iztrgal motiko, a Peter Bošnjak je, režeč se, zaprl grajska vrata.
Pustite me, zločinci! je vrisnila deklica, tresoč se c-d strahu^
rNe boj se me, golobica,« se je nasmehnil Peter, >milnstijivi gospodar vprašuje po tebi."
Gospodar? Lažei! Kaj neki ,bi hotel od mene gospodar?*
rima s tabo nelvj račune,; je zarezal Peter in namignil slugama.
(Dalie.)
zahteve po izročitvi vojnih krivcev noto, v kateri je opozarjala na težke politične in gospodarske posledice, ki bi $ih imela izvršitev zavezniških zahtev. Nemška vlada je vsled lega predlagala, naj zavezniki dovole, da se nemški vojni krivci sodijo v Nemčiji, in je istočasno izjavila, da je pripravljena dati vsa jamstva za pravično sodbo.
Zavezniki so sedaj odgovorili z noto, v kateri poudarjajo, da nemška vlada izjavlja, da ne more izvršiti do-ločeb, ki jih je sama podpisala, in jemljejo na znanje njeno izjavo, da je pripravljena začeti pred s-ediščem v Lipskem postopanje proti vsem Nemcem, katerih izročitev so zahle%ralc zavezniške države. Zavezniki smatrajo, da se ta nemški predlog ne protivi duhu in besedilu mirovne pogodbe, in se zato nočejo vmešaivatf v postopanje, razpravo in obsodbo, prepuščajoč Nemčiji popolno odgovornost; pridržujejo pa si po dejstvih sodbo o nemški dobri veri, o njenem priznanju svojih zločinov in iskreni želji po pomaganju pri kaznovanju krivcev. Zavezniki bodo videli, ali je nemška vlada, ki izjavlja, da ji je nemogoče z&preli in izročiti zaveznikom vojne krivce, ves odločena uvesti proti njim kazensko postopanje pred vrhovnim sodiščem v Lipskem. Zavezniki hočejo, da zmaga resnica in pravica, in so zato poverili mešani medzavezniški komisiji nalogo, da zbere, priobči in sporoči nemški vladi podrobne obtožbe, ki so se navedle proti vsakemu nemškemu vojnemu krivcu. Kon čno opozarjajo zavezniki, da predlagano kazensko postopanje ne more nikakor razveljavili določeb čl. 228 in 200 mirovne pogodbe, in si pridržujejo sodbo, ali ne bo posledica vseli nemških zagotovil ta, da se krivci izognejo kazaii za svoje zločine; v tem slučaju bi zavezniki ne od'agali z izvršitvijo svodih pravic in bi poverili vso zadevo lastnim sodiščem.
Zavezniki obnavljajo svojo prošnjo glede izročitve Viljema.
PARIZ, 17. Zavezniki so odgovorili na noto nizozemske vlade, ki je Odklonila izročitev 'oivšega nemškega cesarja, sklicujoč se na svoje zakone. Zavezniki naglašajo, da morajo obnoviti svojo prošnjo, ker jim daijo do lega pravico njihove prestane žrtve. Opozarjajo nizozemsko vlado, da -ne sme te zadeve presoje-vati samo s stališča lastnih dolžnosti, ker je tudi ona del skupnosti civiliziranih držav in ker je nemogoče zatajiti moč zahteve po izročitvi, ki jo je podpisalo 26 zavezniških držav. Zavezniki ne verjamejo, da bi mogla Nizozemska pozabiti, da je politika in osebno delovanje človeka, ki ga zavezniki zahtevajo, krivo smrti skoraj 10 milijonov (ljudi v cvetu svoje mladosti, opustošenja industrijskih, mirnih in srečnih dežela in končno tudi sedanji veliki bedi vseh narodov, tem bolj, ker so med nedolžnimi žrtvami njegovih zločinov tudi nizozemski državljani, ki so morali izgubiti svoje življenje na visokem morju. Zavezniki ne verjamejo, da se Nizozemska namerava odločiti od ostalega sveta in opozarjajo nizozemsko vlado, da bo morala prevzeti, če vztraja na svojem staliSču, neposredno odgovornost za posledice, ki bi jih moglo imeti dejstvo, da se i Viljem nahaja tako blizu Nemčije in da more ; v kljub vsemu nadzorstvu podžigati nevarno ; propagando v Nemčiji. Končno se nizozemska j vlada opozarja, da bi mogel postati položaj j zelo resen, če fci ne mogla dati jamstev, ki jih
•	zahteva evropski mir.
Londonska konferenca.
LONDON, 16. (S.) Reuterijeva agencija pra-| vi, da sta imela italijanski in angleški ministrski predsednik popoldne dolg pogovor bržko-i ne o jadranskem vprašanju. Konferenca se je i sestala šele cb 17. Razpravljalo se je o tur-
•	ške-n in armenskem vprašanju; toda do kake : odločitve ni prišlo. Konferenca se je zaključila ! ob 18.
j LONDON, 16. (S.) Vrhovni svet se je se-: stal danes ob 11; Prisotni so bili Lloyd Geor-! ge, Ni t ti, Curzon, Chantbon, Bertelot, Hinda in Venizelos, ki .je .poročal o stališču Grčije napram ureditvi turškega vsprašanja. Vrhovni svet se je vnovič sestal ob 5. Seja je trajala zelo dolgo.
Turško vprašanje.
LONDON, 16. (S.) Konferenca bo nadaljevala cisnes svoje delo; razpravljala bo o določitvi turških meja v Evropi. Carigrad se ne postavi pod mednarodno nadzorstvo, temveč ostane tam sultani kot vladar. Zavezniki prevzamejo v ojaško in pomorsko nadzorstvo nad Darda-neiami i-i morsko o»žino. Bržkone se bo skle-nila ustanovitev gospodarske zone v Anatoliji.
Jadransko vprašanje.
WILSONOVA NOTA IN JUGOSLOVENSKA DELEGACIJA.
Točna vsebina \Viiscnove note, ki je naredila križ črez mnogokatere račune, ni še znane; znano ]e samo to, da se jadransko vprašanje ne reši iako kmailu in da se mogoče reši, kakor se ni pričakovalo. Govori se, da je Wil-s-jr.ova nota pisana skoraj v grozilnem tonu in da se lahko smatra za »ultimatum«. Wilson ugotavlja baje najprej, da ne more sprejeti ne zadnjega zavezniškega načrta ne londonske pogodbe ker ne more dovoliti takega nasilja na malem narodu, ker se to nikakor ne strinja z idealnimi načeli, zarad? katerih je Amerika vstopila v vojno. Predsednik očita nadalje zaveznikom, da so delali brez vsakega obzira do njega in Amerike.
Zav ezrn iCi pripravljajo medtem odgovor na io noio, ki jih je spravila v zelo mučen položaj. Odgovor je težaven, kajti vkl)ub vsemu nasprotnemu zatrjevanju je Evropa vendar odvisna od Amerike. Odgovorili boste samo Francija in Anglija, kajti nota ni bila naslovljena tudi na Italijo, kar je italijanske kroge zelo osupnilo. Dejstvo, da Anglija in Francija — kakor se zatrjuje — poudarjajo svojo solidarnost z Italijo, je slaba tolažba, kakor je razvidno iz rimskih poročil. V Rimu smatrajo položaj za zelo resen in pričakujejo več od notranjega spora v Zedinjenih državah in iz-prcmerrrbc jugoslovenske politike nego od zavezniškega odgovora Wi!sonu. Samoobsebi je umevno, ua se poizkuša ublažiti vpliv Wi!so-neve note s starimi zavijanji, češ Wilson ni odgovoren za svoje dejanje, Wilson in Amerika itd. V kolikor so te domneve upravičene, nam pokaže najbližja bodočnost; dosedanji dogodki in zmedena poročila o Wilsonovi noti na vsak način ne dokazujejo, da se Wilsonova nota smatra za pisano neodgovornega človeka.... Poročila se glase:
WASHINGTON, 16. (S.) Izjavlja se uradno, da francosko časopisje tolmači \Vilsonovo noto preveč kategorično; zagotavlja se, da predsednik v svoji noti ententnim ministrskim predsednikom nikakor ne pravi, da se Zedinje-ne države ne bodo več pečale z evropskimi zadevami, če se razpravlja o reškem vprašanju, ne da bi se vprašala Amerika za mnenje.
LONDON, 17. (S.) >Daily Mail* poroča iz New Yorka: Wilsonov tajnik je izjavil davi, da predsednik v svoji noti ne grozi z opustitvijo evropskih zadev, temveč z umikom ameriških ladij iz Jadranskega moria
WASHIGTON, 17. (S.) Javlja se, da bodo tudi Zedinjene države med petimi državami,
jP,rei?amei° Policijsko službo na Jadranu.
WASHINGTON, 17. (S.) Grayson javlja, da gre Wilsonovo zdravje vedno na bolje.
NEW YORK, 17. (S.) Nevvsov washington-ski iporočevalec ,javlja, da kroži glas, da je bil v minuli noči pozvan dr. Veronz, specijalist v neuropataloigiji, v Belo Hišo. Istočasno je bil pozvan tudi dr. Grayson, predsednikov zdravnik.
Poročila se res imenitno strinjajo!
Medtem se javlja, da so zavezniki že odgovoriti na \Vilsonovo noto.
»Štefani * poroča iz Londona, 17.: Reuterje-va agencija pravi, da se je odgovorilo na Wil-sonovo noto, iki je povzročila splošno začudenje v Londonu, kjer se poudarja, da se stališče Italije popolnoma strinja z angleškim in francoskim stališčem. Ker nota ni naslovljena na Italijo boste odgovorili samo Francija in Anglija. Sporazum med Francijo, Anglijo in Italijo ni popoln samio v reškem vprašanju, temveč tirdi v vseh drugih vprašanjih na konferenci.
— Stal išče jugoslovenske delegacije je pojasnil Trumbić v pogovoru z londonskim poročevalcem pariškega »Journala-: AVilsonov oin — je rekel Trumbić — kaže veliko značaja: on vsaj se ni izpremenil; v vedenju vrhovnega sveta pa se zapažajo iapremembe, katerih vzroki mi niso znani. V francosko-aii-gleško - ameriški spomenici v minulem decembru se je mirno razpravljalo o vprašanjih, od katerih/ni odvisen padec kakega ministrstva, temveč bodočnost celega naroda. Nenadoma pa je Clemenceau 3. januarja pokazal drugačno mnenje. Njegov poziv, naj popustim, češ da tudi Franoija ni bila zadoščena, je naredil na me velik v tisk, toda nisem opustil upravičenih zahtev.
Dan pozneje je bila sestavljena nota, proti kateri so se vršile v Belgradu demonstracije. Tudi sedaj prihaja gibanje iz Belgrada, iu jaz bi ne mogel reči, kdo bolj odločno vztraja pri naših zahtevah, Srbi ali Hrvati.
Vsled Wilsonovega tp^redovanje, se bomo sedaj vedli pasivno.
Novi predsednik francoske republike.
PARIZ, 16. (S.) Novemu predsedniku francoske republike Deschanelu se izroči oblast v predsednikov; palači, nakar ga sprejme mestni svet v mestni palači. Cerimoniie se udeleže Poincarć, Loubet in Fallićres. Govorili bodo predsednik mestnega sveta, seinski prefekt in Deschanel.
Požar na parniku.
PARIZ, 16. Na dan 1. t. m. je prispela ra-diobrzojavka parnika »Ville d'AIger -, ki je javljala, da se pamik, na katerem' je bilo 91 potnikov in 50 mornarjev ter tovor ruma in sladkorja, nahaja 130 milj od Renniona in da je izbruhnil na krovu požar. »Vilic du H a vre je odplul 2. t. m. na pomoč in je 5. t. m. opoldne našel goreči pamik, na katerem pa ni bilo več ne potnikov ne posadke. Doslej se ve samo, da je priplul en rešilni čoln s ponesrečenci v Foulpointe. O drugih čolnih ni doslej nobenega sledu; vse iskanje je bilo zastonj.
Rflzgoocr z anarhistom Nalatesto.
Firenze. II. svečana.
Filorentinska »La Nazione deHa Sera« je priob-čWa te dni razgovor svojega bolonOskesra dophniika z vodjo anorlilstov, t-rrkrom Malatesto, ki bo gotovo -zanimal tudi naše čitatelje. Znano k\ da <u> Ma'otesto po zborovanju, ki ga je imel v Uvornu. aretirali no, postaji Tombolo in j^a prepeliali v tlorentinske zapore. Vzrok: iziočinsko huiskanie ljudstva proti dr/avi in njenim obla tem. Ko jo delavstvo- v Livornu to izvedlo, je proglasilo splošno stavko, ki bi ne smela Končati, dokler bi Mciat-esta ne bi! prost. Oblasti so uvidele svciio nemoč napram temu deHvu in hočeš — nočeš izpustile M::kitesto. Ta je brzojavil taJvoj v Livor-no. a delavstvo ni hotelo verjeti ne brzojavki, ne poročilom v časopisju in zahtevajo, da ve mora Malatesta sam vrniti v Livorno in s svo.o navzočnostjo doikaizaiti resničnost ves-ti. Alatatesta ie to tudi storil, bil v Livorno sveo^no sprejet in r J potoval nato v B(!o^no, da ua..aljuje svoje aijita-cijvko delovanje.
Boicni-vki dopisnik, imenovanega lista pravi, da M alate s. t a nikukor ni »strašen«, kakor si ga pred-ljudje, ik: ua niso še videli. Ko je prispel v Bo!oKno, Ka e pričakovati na postaji množica prijateljev hi radovednežev. Orožniki so vzdrževali reii, kakor če bi bil prišel kak krali. l>ro-»>en in majhen, je stopit MaJatesta i/ vlaka, s Širokim klobukom ua glavi, s črno pentljo okoli vrata. Ce mu denete v usta še majhno pipico, pravi dopisnik ia jja p. prosite, naii sede na stolček za čevljarsko ur žico, iu naj v/ame v roke pliV1;.! in kladivo, pa »mate klasičen tip čevljaria na deželi. Taka je Maialestova zunanjost, ki skriva silno energijo, žetezno vo>o in duševno ukjč. ki cntam-lia \ v poslušalec.
Malatesia ž;.; i zmagoslavja. I>oKodek o njegovi aretuciiš in takojšnjem izpustu po njegovem mnenju n. 'lepši dokaz o onemoglosti zakona. .» strehu buržoazije, o smešnosti, ki spremi ki srtut seda ne družbe.
Zakon!... Zakon!...« e posmehuje Malatesta — »smešna stvar. l>;:ncs u k .zuje ljudstvo, ki polj-'Soma briše i i kazenskega zakonika vse člene, ki mu niso po volji, dokler ne hotno zrušili še tisto malenkost, ki jih ostane. Zbri-ali ^-riio člen ?-4H, ki ie obsojal is.<e organLzaoiie kot ziočinske družbe; železničarii so zbrisali člen 56. in zadnji do-»iodvk o moji arttaeiii je unič I člen 24n.. slavno oroži'e buržoa/iie proti naši (propagandi. Kraljevi prokur .tor'i bodo lahko »zdeiali ukaze o arcu-ciji, k!er J I; 1 >do hoteli, a naj poizkušajo jih u rejstvovati!... Ali te videli, kaj ve :e /godilo, ko -o me aretirali? Italija je bila v nevarnosti takojšnje revolucije...
T.-, je malo predebela..."
»Trke je, kakor vam pravim! Med našimi /bore valci vlada nasledni sporazum: če bi katerikoli naših r^ritateriev bi! zaprt radi iitkrlminiranih govorov, se preglasi splošna stavka do skrajnosti! In če sem bil takoj izpuščen, se je to zgodilo le v-i©i tega! Preiskovalnemu sodniku v Firen/i. ki rni je našteva' vse inkriminirane dele mojih govorov. sem odgovoril jasno in odkrito: > t V a v tuko e.« Takoj nato so rni dovolili začasno prostost, a pod pogojem, da takoj zapustim Firenze. Tcda
Stran II.
»EDINOST« štev. 42.
V Trstu, dne 18. februar)« 1900.
odgovoril sem. <Ja ne obljubljam ničesar! Tedaj e prišel ura.inšk in me prosil naj vseeno odidem, da mi e svobodno ostali ali odpotovali. ka\or je moja voJ'a. Popolna predaja. Danes praznujemo
zato odpravo drugega 6Lmu kazenskega zkomka...« Tcda prcce-s se bo vrSiJ.«
Seveda se bo vrš:l lri videti hoćemo obsodbo in posle-šcc obsodbe!
Zr.' z) tedaj govorite na vašui zborovamlt o reakciji, zivratnr ti >n sužnosfci sedanje poli-
' ^ Za:o. ker je taka. kar ?e ^edaj sodi. ni sad U-
henlr.e pel i trke,	uibc&tjivost do naše vole.
In to je. kar si za sedaj jemljemo.«
R' . c-luciia v najkraćem času torej?...« B; Ij kratkem kot si mislimo.« . Te J a. al: Vr m niko-r ne pripeti. <la pegie-. :e preko mei 11,-lije. kaj e sodi in kaj... se ne v. Ji? Ali r.e mls!rte na /dežni obroč, s katerim t i	nnrcirK- j poizkušale zadušiti eventualno
i revolucijo?*
rc.v«st • Amerik1, o dolgovih, o /i\ežu, rišel? Mc5ete reči to, kaj ne? A jaz pra-.. Č2 Amerike pred i. 1492. ni bilo, ItsJija
.?n ■
i bi ne
vi m n.
pač! -t
A bili smepred 1. \A92...<
Zerr.ln je vedno isia. Ce ne bodo poslali živeža. bemo vzel; vsi lepa to v roke.«
Ne zc.l e, da bi tremljenje l udstva ;!o za : panjem. Nasprotno, vsi streme po udobnosti in 1, . f-urnem delavniku."
In
t ve
O,
M a! 1 nc
e tudi pravično ta.!-o. ZaKai naj b> 1 ud-irc-kalo čemu. medtem ko drugi uiivajo? 'a h italijanski revoluciji -sledila, prava reki Srednje livrcpe in zveza z Rusijo bo iz-
e-'ta4o «
11 ..Črt je zelo preprost... »H se ne bojite, da !<?... /rreprost?« e ta ie /:.r,«kal tako suho in kratko, kakor
:e prlc m'k.
sr i :c delal, rta "a taktika ne obstoja v m.' drevan"!.i. amp-'k v delu! Delati vedno in p („v, J! Ni dejstva, ki bi ne služilo. Ena sama tvar i nepotrebna: razpravljanje. In upamo, da se o tem prepričajo tudi eni tovariši, ki so bili poslani v parlament in ki se ne sramujejo ostati t. m. medtem ko {jisistvo na ulicah kaže toliko C ■■Z1. : -.ii z." — dejana!..-
Oi
Njegovi eksccicucl. gospodu generalnemu civ»j-ne ni u komisarju v razmišljanje! Te dm smo vs-
;-.-li neko priobčilo poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, glasom katerega so za brzojavni premet s tega ozemlja .čopuščem le: itu.> .... k.k fr-nceski, angleški, nemški in — japonsk« jezik!!! Na lovenskem ozemlju in za slo ven sik o rtbivalstvo moreš pač br/cja\iii v japonskem hziku, ne moreš pa v jeziku ljudstva! Ekscelerf-o, p;oAimc Vas, razmišljajte o tem: kaka čustva mora ta k j praksa izzivati v ljudstvu dežele, ki jo i;. iT. vi jate Vi v •in.enu države, ki je /.-. stJia to ozemlje?! -- Na postajah državne železnice se dogaja, da i;.r:iJn& pri b!ag:(n» na zahtevo v slovenskem jezi'n rd^ovurjn: Govorite v katerem-ezakn nem kem. francoskem« kakor hočete k,. .. ii. \ ten« !..«! rskc.n jezika! Ekscekn-«.,! Razmišl'aite, •!•:.:ko. is-o:a biti našemu človeku (,r; srcu kir čt: e. ■ 'a ~ na > eleznic«, ki tele po njc.;ovi zv-nj-i s ii 1 i j;, njemu namenjena, 1. ko 'Za-njčljivo govori u uji'go^.ćin reziku, ki ga - bodite u ver jeni. ckscelenca! — ljubi /. vsem /arom r'c drke!! Mkse lenca nam getovo pritrdite, če pravimo, da marsikaj, kar je bilo morda v prvih časih zasedbe potrebno, danes nikakor ni \eč Ur pravičen©. Posebno g!eJ^ ruk \ izici-k Jx>di raztuh . edniciov. sm ..i pros-torov. A-!i te dni se ye do®o-<i;io v AiJo-.-'čini, da je vojaška oblast rekviri-lala edin:> dvoraao. ki so jo imela tamošnja številna društva na r.= .:i?oLgo, s čimer je tem društvom odvzeto vsaka možnost delovatva. In in tu temi .iruštvi je posebno dramatični kiežek. lo-rej naprava eminentno kulturnega pomena, Ta < dredba je zagrenila prebivalstvu dušo tem bolj, ker je uverjenn, ni bUo nobene resnične vojake potrebe za te! A še hujVe, nego odtegnitev dvorane same. ie zaJečo pceolvaJsštvo dejstvo, da so takoj postavili v dvorano — strojnice! Za-:.ai? Čemu? l>a ! ne bilo v Ajdovščini prav nobenega prost01 a za pobrano tistih strojnic — ta ir.isel e eve ki izključena, /ato si domneva ljud-ivo. da je t izraz nezaupanj?.! Ni ipa Vam potre-ha praviti, ckscel.raa, !-.;:ao ca '.jki izrazi i teza-upanja (/J strani ^bl:. di napram lju.Jistvu, morejo at. d ljudstvom i>/.v !: — tudi nezaupanje! To pa r/etevo ne im re biti v skladu z Vašimi nameni, t', zelenca !Ji«.sin: tort- : vzemite te navedbe na
razmišljajte.
tako 'pc-.topanje v skladu 7 voljo lini ie. da io •.-vei smatra za državo — .\<de, ia ukrenite p; kučmo. In hMro in o J očno. i < ?.. bo nrsklo p:-biv alstvo, da tudi tu velja usti /it'-.!ii ruski rek: 4 v i sok o. a car da<ieko!
izplačevanje 2«>%tnega dodatka za zamenjane klone. Ob -instvu se naznanja, da se bo zabelo b-'ačevv.:v e emenjenc .a dodatka 25. februarja t. 1. ter se bo vršilo na -ledeči način: !. Za avstrijske ! sank t vj i.i st« se zamenjaH pri p< štnih uradih v Trstu in v C rici. se bo ta dodatek izplačal po-ti :tj p. štnl'n lokaiznlc, ki se boJo vročile pos.estni-m potrdil, vzorec H. Naka/nice se bedo izplačevale prizadetim osebno pri poštnih uradih in ; iy. i i vrnitvi rečeirh potrdil. 2. Ce -e je zamenjava izvršila pri postnih uradih na Primorskem, v tržaški občinski zakladnici in v mestni zastavljalnici. se t;> izplačal omenjeni dodatek osebno posestniko m pc trdii vzorca B. izplačevanje se bo vršilo v omenjenih ur-, ah po razporedu, id ga in do sami dr.dcčili. Prizadeti bodo morali povrniti potrdilo in zraven tega tu Ji podipi-ati pobotnico za prejeti znesek. 3. Onim, ki «0 zamenjali denar na tinančnem ravnateljstvu v 'J'rstu. pri davčnih in carinskih uradih, se bo izplačeval .aa-datak ravno t in »n sicer ob dnevih, ki jih bedo dotični uradi dolci iM s pr £ebnimi ogla vi. Posestniki potrdH bodo me rab iti os . bno po denar in potrdila pvrnitk 4. I istim, ki so zamenjavo izvršili v tržaškem lo.te-r'jskun ura. u. se b'uie dodatek izplačeval v istem nr.ian in na isti način, kot je bilo rečeno c>od št. 3. 5. Ti-tim. k te rim so zamen javo izvršile Banca <j'i;;il:a< v Trstu, v Gorici in v Puli ali pa iianco tli Na^oli« iit »Bainco oi Sicilia" v Trstu, se bo dodatek izpi.ičal ravno tem. in sicer na njih zahtevo in preti povrnitvi potrdila. 6. Ce se je zamenjava izvr.1 »Ia v začasnih podružnicah iianco c!i SicHia* v Poreču rn lianco . i Napoli' v Pazinu. se bo izplačevanje vršilo, pioii p. vinitvi ipotrdik v 7r( .torih cmenjen li denarnih zavodov v Trstu. — Izplačevalo -e bo z državnima boni ali pa v gotovini po članu i -t. kr. dekreta o ureieva-nin valute od 21. novembra l1'!«.). šr. 2227. Dodatki za državne pa pike in blagajniške bone s posebno .ti i io se bodo .izplačevali v 1 .ri:/ifeah Banco .1 lialia< v Tr tu, (ie-ici in Puli proti predložitvi .trdil a. tla so bili omenjeni dr/a v 11 ipapir^i in blagajniški boni s posebno -er.io zamenjani v navadne blagajniške bone. Državni papir": in bla-vaini"' ' brni s posebno <crijo se bodo tudi .:bl>e zia-nenjavili v omenjenih pt dtužrvioab Danca d'lta'ku, toda le na podlagi posebnega dovoljenja z a k'": ti: i-:-. :taa/ rr.'.tva v Trstu.
Voditelji mestnih Lo! v; v.sl 1't.ni na nnien sestanek v čl trtek. i v. ki, ru. rja, eb 14*30. v ro;an <ko šo!o.
Drža\ni izpiti za kaligrafijo. šolsko na.eorništvo v Milanu naznanja, da se bedo vršili 19., 20., 21. in 22. : pri ki t. 1. ?ri o;r.e njenem nadzornl-.tvu
cmnostm
.< pričevanje kaliv.t ar e v sred-
'rc .n e za pripustitev
pito«m se
njili seva
iip/rak. vi«./iti p:i meničnem na-cr/r:nlštvu do 2«. februarja 1920. s j'.-dečimi prilogami; a) ma4urj-tctiio izpri'eva'o k:.kc sredn.Ve šc«le, ali višja učitelj ka diploma, :•.'; 1 a V:;\a sposobnost na diploma za poučevat", i v srednjih šc.lah," b) l istni h: (mo:ki kanji.Ia'tje n smejo biti nriajši ed 20 let.
žens-Ke pa ne rtrta.se
d 19 let)t c) Kazensko Izpri-oevaito; e) Izprlčevah; o lepem ve.enju: d) Zd.rc.v-niško izpričeval« iii e) potrdilo, da. je kandidat it:„l:;anski e v.:, vi an. iz v emši lučaje ki -e »predvidevajo v l'. 25.5 / 'ki na < a 3. novembra 1J-59.
OfSJofci o veljavnosti izpitov. Naučno ministr-:vo ie ed l' : I) da se sposobno^tna izprlče-v*a-la za pri:'evanje v meščanskih šolah ne morejo
jdh izdala višja ženska učiteljišča (Istituti sup. di Ma-aristero femminile). 2) Pač pa se imajo smatrati za. enako veljavna z omejenimi diplomami: a) Spo-•sobnostna izpričevala za poučevanje v ženskih lioejih. katera so ,-e dobila na podlagi odredbe bivšega avstrijskega na učnega ministrstva ^oi' 15. junlfja 1911., št. 1171 b sposebnostna izpričevan takozvanih licealnih učiteljic (docenti liceab).
Tobak, sol in kiuin se podražajo. Generalni civilni kemkarijat je izdal odredbo, s katero se določajo nove povišane cene tobaka, soli in kimna. Odredba ooloča obenem tudi odstotke, ki pr.pada-jo razpro-dajalcem gcricmen»;enega blaga. Toba-kernarjem se bo znižal ta odstotek od 1 50 br na 7 lir; prodajalcem soli se bo zvišal odstotek od 1*50 lir na 2'50 !ir. Odstotek od a.ržavnega Kinina je odmerjen kakor sledi: a) za založnike: od kinina v tablicah in k rosicah po 5 lir od kg. od raztopnin po 10 lir od kg; b) za ra-zproda-talce in •lekarnarje: v tablict-h in krosljicah po 15 ur od kg; za riztcpninc i?o 30 lir e ' kg. Nove cene tobaka in soli. veljajo od 15. februarja, nove cene kinina i>a istopi j o v veljavo I. marca 11-20.
V pulskom gubernatoratu. Ministrski svet je Pred kratkim imenoval g. advokata Gtovanni Oriclo. dosedaniega državnega kom sar?a eb.mc Tivoli, za ci\^^nega gubernatorja v Puli.
Kolki za inozemske menice. Finančno ravnateljstvo za Primorje naznanja, da se mora laeu-nati kolkov na pristoihina za menice, ki so iV,Jlac-kive v tuji valuti, v v rednosti, tki je zaznamovana na menici, alla pari jn sicer po navadnem razmerju med italijansko in tujo .cnarno enoto. Irantk se bo torej smatr.il za enukega Tri, angl. iunt bo enak 25 liram. u. Ia.- 5 Hram itd.
Slovensko gledališče. V četrtek. 19. t. ni .točnu ob 20'30 se bo vršila premijera .lurčič-riovekar-jeve narodne igre v petHi dajanjih in dveh sbkah »Rokovnjači« z orkestrom. Ob te} priliki nastopi ves ansambel; pevske točke spremlja orkester pod vodstvom g. D. Stularja. Izpremetnrbe se b-n.o vršile pri odpttcm odru. V glavnih ulggah nastopijo Nande, gla.var rokovnjačev. g. Krak. Mozol g. Sila. ter gg. Požar. Širok. Terčic; gdč. Bizjaikova nastopi kot ciganka Nona, gdč. Kraljeva 'kot Polonca; druge ženske uloge so v rokah g. Silove. Ora^ dišarjeve. Voukove in Mezgečeve. Med pavzami bo svirai orkester. Vstopnice k tej predstavi so v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma. — Jutri v sredo 18. t. 111. točno ob 20 generalna valja za ves ansambel.
Za lipokoieree južne železnice. Kakor smo že poročali, -dobe sedaj tudi upokojenci finžne železnice pokojnino v lirah alla pari. 10 se pravi: toliko lir, kolikor ie pokojnina znašala v kronah. Za mesec februar t. 1. se bo izplačala že pokojnina •na ta način, in sicer 23. februarja. Za čas o.1 1. mainika 1. 1919. 'pa do 31. januarja 1. 1920. se raz-lika 60% izpla«ča tudi 23. februarja. Za me-ec februar, marec in april leta 1919. se izplača 20^ vsted regulacije valute, toda za to je treba uspravili pismeno .prošnjo, katera naj se odda načelniku bližnje postaje fužne železnice. Za vsa izplačila je treba predložiti izkaznico o pristojnosti j (domovinski list). — Znano nam je, da veliko u-ipckojenih južnih železničar ev. po-ebno onih, ki prebivajo na deželi, ne ve nič o teb uikrepib. Zato hi /deli. ecia jih o stvari < oveste občinski uradi, ali pa rnerda še bolje, da čč. duhovščina oznani to s prr/.nice. ker je .škoda, da bi upokojenci iz^ubKal; v sled necijveščenja velik del svoje -pokojnine.
tiarkovljansko pevsko društvo »Adrija« ie pri
redik> v nedeljo v barkovlianskem Nerodne.m domu veselico. Ki je pokazala predvsem, kako vilo ','opet deluje lo društvo, potem pa tudi. da sme iciruštvo v tesni J računali na naklonjenost občinstva, dotmičega iu n test nega. Ljudstva se je zbralo toliko, da je bila dvorana nabito polna, a dosti Ijusi* j-e moralo oditi, ker ni bilo ©roste'ra. Društv je naslonilo s svojim mešanim in moškim zbirom, samimi mladimi močmi, ker starejši menda mislijo, da se smejo nekoliko adipočiti in morejo prepuščati d t uš t ve.no delo mladini. Dobro je to v t oljk o, da se na ia način v mladini vzbuja ve :lie dc -amkvstoinega dela, v drugem po-gleiJu pa jj vendar bolje, da sodeluje vs'e, kait; čim več narodnih delavcev se zbira pri skupnem delu, tem boljšega uspeha je pričakovali. Zboru se je videlo, iiia je še ut'iad. Ž^nsiki glasovi in prav tako tudi tenorji kažejo najboljši materija«! in tuui iprecej-šnjo izvežbancst. v ba- It pa inanka zaJežnosti in se e zato tudi napram ostalim glasovom v tem pogledu kazala precejšnja praznina. Pele so se poleg ene ruske skorai siante hrvatske in .-rbske narodne. Tempi t upa tam nisi, i«:«1 i najprimernejši, pač nekoliko prepočasni, druga-če pa izvaijanja vse Imitle vredno, ktir volja tudi za «Lepo Vido«. Pe-vovodjri pa bi pripoToča-li. da posveča več pažnje enotni izgovorjavi vokalov. ker istočasna izgc>-vorjava n. pr. i-: te ga >e široko in oz*ko zelo kvari. Moški zbor izaosta-a za mešanim, in se posebno tu čuti ono, kar smo preje rekli o basih. Splošno pa treba reči. je nastop pokazal mnogo vneme cr\- pevovodji in zboru, točnost in občutek in talko tudi vsa znamenja za najboljši naprcdc-k. Le taiki« dalje, in »Adriji« ostane S'lejk o prej venec med našimi okoličuir: kimi pevskimi društvi. Med posameznimi sporednimi točkami e prav itobro igrala domača godba, ki je tudi s.tremijala eno pevsko točko. Tu je bila seveda nekoliko premočna. »Mu-t stemu muzikantu se ie občinstvo prav od srca nasmejalo. Po končanem sporedu se je razvila v dvorani neprisiljena domača tzabava. pri keteri se je jnladina ti:..i pošteno z..rr:ela. Društvu jno-ramo res čestitali na tej tako lepo uspeli prireditvi, enako pa tudi na im vrlini Barkovljanom tu njihovi Adri«> I VkJjuib vsemu naša rni-sd tu ne Je ni zamrla, temveč živi; krepko živi in napreduje. Le t:<ko pogumno naprej: če nas niso spečih, nas ne bodo bedečih!
Pipčar^ki sesianek danes zvečer v svrho ozdravljenja pustnih mačkov.
Popravljamo. V brzojavno ve-t »Frankovci ua Reki«.'objavljeno v včerajšnji Edinosti* se >e vrinila tiskovna ticraka. Ime dr. I rankovega spremljevalca se ne glasi dr. Vladimir Sucha, temveč k»r. Vladimir Saei«s. Ta dr. Sachs je tisti človek. ki (e z drttginti frankov .-kimi -zarotniki delo-va>l na to. da l)i se bil leta 1918. uvedel na Hrvatskem vojaški komesarijat in žnjim strahovlada, za vse, kar ni bilo frankovSikega. Stvar pa se ni posrečila. iu tedanji ban Mihalovič je odkril to zaroto. nakar je dr. Sachs seveda mora-l izginiti.
»Gulila comiuerciale di Triestc«. Izšel je pod
tem imenom tretji letnik trgovinskega naslovnika za Trst. ki Oe nekako i.iopclnjlo -plošnega tržaškega naslovnika, kateri izide tekom te^a leta. Trgovinski naslovnik obsega na. več ko 700 straneh naslove vse;sra tržaškega trgovstva, obrtništva. oblasti, zavodov in u tanov in je kot tak gotovo priporočljiv vsakomur, /lasti -pa tr>;ov-stvu in obrtnštvu. Dobiva se v vseli knrgotržni-cab.	_____
Gorilni plin zadušil dve osobi. K temu poglavju v i»aši včerajšnji .števMkf moramo dodati v p»>-jasnilo š enekol'-ko vrstic. Zakonski par se je ime nov al po priimku Klančič. a glede pravega vzroka nesreče se e donm.ilo, da ni bilo krivo vino, 'temveč da je stori Klančič izvršil samomor iz obupa, ker je našel svojo ženo mrtvo, ko je prišel zvečer ČTrnu. Ana KlančiČeva. ki je bolehala, je slutila svojo bližn o smrt ter je o tem tudi večkrat pravila svojemu možu. Ta'e jo je tolaži1!, kolikor je mogel, icer pa ji je obK.ubik da tudi on ne bo živel več, če ona umrje. Da ie mislil ori tem popolnoma resno, je dokazal s svojim deanjem. t katerem m ti o ibširnej'e poročali v včerajšnji ste vilkk
Z usnjesn so se hoteli preskrbeti. Na trgu G. B.
Vi/co s.» biLi / .: aOcni po stražnikih t*i e mozaika-: k ko so ravno prišli ia vi a! hiše št. v u-lici A'les-sandro Vittorio. Vsak od njiii je nosil na hrbtu i:., eno balt- tonja. Ko so zagledaili stia/rinke, jim j-e p( stalo ta-kol je no. da ne 1 t nič 'Z njih kqup-ćijo . vrgli so u-nie na tla ter so '/bežali. Posrečilo pa se je vetvJpr aretirati enega o.j njih: tu j. neki Hov-iJek Vttorio krez stalnega sianovana. N. hoteJ povedati. Kdo sta bila njegova tovariša. U-kradeno usnie je bilo k t Luigija Schmutza. v čigar trgovino so bHi vdrli omenjeni trije ptički
imaiV ti ž a v ..f.ke. cljav na z diplomami, ki -ol Usnje 'je g. Schmutz sicer dobil raz-j. sAi je izjavil.
da mu je zntnnkal tudi še en zavoj ševroa v vrednosti 600 lir.
Skrivajte strupene tekočine! Včeraj proti večeru se je zasiru-pil trinajstletni šolar Mauro Pau-•letticii '2 amon? akom. Ko ie prišel domu v ulico S. Mauirzio št. S. je hotel phi vo^Te. Pri tem je pomotoma vzel časo. v kateri je bil amonijak, in ga iz pil, misleč da pije vodo. Peljali -o sta na reštlno postajo, ker so mu izprali želodec.
Lsiužbenec, ki jo je popihal z 18.000 lirami. Bil ie to Ectore Zimolo, kateri e imel službo v pisarni g. Schiiilina. G. Schiiilin je ime! neomajeno zaiapane v svojega mladega šele 171-etnega pomočnika. sicer bi mu ne bil poveril iz blagajne svote lir. Nekako pred tremi tedni ttočno 21. ian. t. I.) mu je ieštel gospodar omenjeni denar in ga je poslal z njim v avstrijsko delegacijo, kateri so bili ti tisočaki namenjeni. Zim-cla pa sotzačele sprehajati čudne misli, ko je čutil, da ima ne-kaj pod pozdubo. Gotovo mu je bilo prijetno okoli srca. in njegove rni li so splavale daleč v tujino — tla doli v Italijo, a na avstrijske delegacijo, je seveda •popolnoma pozabil. V pisarni ga e čakal g. Schiiilin precej časa, ne da bi ničesar posumnjal. Ko pa se rr.u je zdelo, da se je le preveč zadržal, je Šel naravnost v avstrijsko .italegacijo. ker so mu povedali, da niso videli ni sla ni denarj-a. Nato ie •;el g. Schiiilin na stanovanje svojega pomočnika v ulico Cunicoli ši. 5. Tu ie na el njegovo mu ter, ki je bila ravno 'tako v skrbeh kot on. Naravnost pa se je -prestrašila, ko je izvedela zakaj ga išče g. Schiiilin. Stvar je bih -naznanjena policiju, 'katere. ie začela takoj svoja iz- 'ledovanja. Zasledili so Zimoia v Padovi, kjer e bil aretiran že 27. januarja, ko je ravno bil v postelji v hotelu *de!!a SteUa d'oro«, a včeraj so ga- .'ovedli v 1'rsr. Ko K* bil Zimolo aretiran, se !-? našlo »pri njem še S000 lir. Kam je del ostalih Iti ii-a-č? Ko ie zasnoval svoj načit na pedkigi denarja, ki mu ga je bil izročil njegov gcspr.dar, e najprej kupil /e v 'l istu kolo. <vi ga je stalo («00 lir. Na tem kolesu se je odpeljal v Cervinjan. Tu ie sedel v vlak in >e je pe^la.l v Benetke. Iz De ne tek je šel v Padovo, kjer si je nabavil novo oNeko, in tako prenovl en jo je potem mahnil v Bolonjo. Šele tu se je začelo pravo življenje, .kakor pri stoja tistim, ki imajo tisočake pod pazduho. Seznanil se je z neko veselo žensko, ki mu 'e po- tala zvesta tovurišica« in tu..;i pridna po-močnica pri zapravljanju .njegovih« tisočakov. Imel pa je dobro sinovsko srce. kaiti v Belonji se je spomnil svoje matere. Napravil ji je dališe pismo, katerega pa je na neki način dal na pošto v Napolju. češ da se nahaja v omenjenem me iu iu ne v Bedenji. Materi je povedal, da je srečen zraven one, K i <0 ljubi. Spomnil se je tudi svojega dejanja, kajti v pismu je rekel materi, da se kesa in da se bo ubil. ko mu z man,k a .enar. 7.e v Benetkah si je bil Zimolo kupil brovning, toda, kakor je bilo rečeno, mu ni hMo rojeno umreti v f.t.ko rani mladr-iti. Za seda'' se nahaja pod ključem na varnem mestu, kjer niso dovoljene nikake igrače z brovniiv.i in drugirui takšnimi ropri-tijami.
Tatovi na deiu. Neztiani tatovi so odnesli proste luke dve vreči kave vreJne 14*M» lir.
—	Tatovi >0 odprli železniški vaz na južni postaji in odnesli veliko množino tkanin.
Aretacija. Včeraj so aretiiali nekega Josipa Kuginl u, Nianuji.čega v ulici Madi nna del Mare. ker je kradei vojaško blago.
Nevaren padec. I erucij Samcz. sta r 2.> let. stanujoč v ulici Feriiera 45. je včeraj padel iz avtomobilu in se p. i>il po u .»ii in črepinji. Z vozom rešilne postaje so «.'.a odpeljali v mestno [bolnišnico.
DAROVI.
—	Za Bošnjaka, ki se nahaja v bolnišnici: smo prei'eli več kosov obleke ia perila ter obutev. O. Dominik Tence iz Sv. Križa ie darovaJ L 5*—, N. N. pa L .
—	Pipčarii ob pst-tu za mo-ško CM D: Gospod V. L 30'—. S(.:ii name to stekženace 1. 15—. Peteri usfcr vrnjeno škalljo L iS"—, Milka za prodan ua-geljčck L 5'- , zbrano za žajio« I. 2U*—, Jurca za (pomikanje I. It; . cm 1. 15'-—. »Gorenjec«,
•Trještin«. 1..elev., Milan Kodrič.-Nande, Prleški žnidar. Tu Jertrijev vetelinč-ck. rh.te-Tški moštacor. Predujem po L 5"—. uabiam v kavarni L 30'—. Temažic 11:!. I. 10*—. Cen L 10'—. Hribar (Opčine1) L io'—. Parčina l. 11 »* , N. N. za sli>ko neke u«le<lne rodbine !. č'0'—, Stoka. V. L 3'—, Bi'Ziaik I. 2'—, dva brata Slavca I. -1 T—, Provizorični' žnidar L 2'- : skupaj i. _*fH>' —. Iienar hrani uprava.!
—	Na CI-; ?i-Melodovem .plesu so preplačtfli [ vstopnino: 1 i. lvamiševič. Gracilan Su-pančič in Siškovič po 50 lir; kap. Ivo Cvitatiovič, Jugoslo-ven, Cvenkel. Tomašič in Leze iz Sežane ipo J1»j li.; Savica Godina. N. N. in dr. Mclnlč po 5 Ur. |
Za šentjakobsko šolo je d ..rova! raJeljubni trgo vec g. t;iđip Ivurše". ič L 30«i*—. Denar je ii/r«; čeit ldagajiiiku.
JABOLKA. HRUŠKE, FIŽOL gališki. tnandolpn. koks. bokiuc, kromtpir kupujem male, vehke množine. Kuret. Settefontane št. 1.
poštenih
SPREJME se takoj učeneoi ali učenka
staršev, s primerno šolsko izobrajbo, ______
zunaniosti. Tvrdka Vinko Sket v Ilirski Bistrici.
prijetne j rici. i 2-ty|
0. PINO, zintarnica-urarnica
Trst, Corso Slav. 15
Kupujem srebrne Krone in
goldinarje po najvišjih cenah.
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so na^ tolaži i, vsem darovalcem krasnih cvetlic in vsem onim, ki so na katerikoli nač n počastili spomin naše nep zebljene
LJUBICE
bodi izrečena tem potom najsrčnejša zalivala. TRST. 18 februarja 19:?0.
B
Družina Štrancar.

OSlos javne Ht.
Samo svake nedelje, počam od 15. veljače t. dok zaliha traje, prodavati će se u trgovini Potrošnog društva u Narodnom domu ispod Buzeta, .po dobrovoljnoj
preostala roba i to na pojedine komade i na cele blokove.
Imade raznih željeznih, staklenih, porculanskih, drvenih i. t. d. predmeta za trgovce, zanatnike i domaću porabu. Kad svrši ova rasprodaja, nastavit će se sa prodajom manjih, srednjih i velikih bačava, dvaju preša za grozdje te kočija, voza £ ,predmeta za konjsku opremu.
Morebitne obavesti daje potpisano društvo. BUZET, 9. II. 1920.
Za Potrošno obrtao gospodarsko društvo UPRAVNI I NADZORNI ODBOR.
V četrtek, 19. februarja, ob 13.39 se bo vriiia
ia^na dražba
v vili Nccf v Grijanu. — Prodajalo se bo razno pohištvo in porcelan.
-g . TURSKE j 11 i
Mon dohod:
Čokoluda Giarrina z lesniki in brez le$ntkov block Bonatti iu Peru^ia
po 50. 70, 90, S00 Mlgnon	po L 12,- kg
,, Lactusia l.uLa, Pasta Gianduia Taimoue fondents, Creme Bonatti, Thea Bastoni Mandarino iu Noiseite Pacchetti Club
Čokoladni sladkorJki Fantabi', Gianduidie
Perle Caffe, Crl Cri
Torrone Cremona
biškotti Oreggla, Kakao Talmone
Konserva v posodah od 5, '2, 1 „ kg
Sveče Arena
Milo Delagon. Kondenzirano mleko I. vrste amerikansko
pri Mi FRATELLIBUCHBINDER
Vrst, ulica Zonta št, 7
TRGOVINA JEST VIN vla Genova (CampaiiHe) 13. Zaloga: Kave. olja, mila, sveč, sardin, kakava. Čokolade, Čaja i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vennoulh. maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, v*e po zmernih cenah.	Ivan Bidovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Media 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. lJiu-računi__________________
KNJIGOVEZNICA. Plctro Pippan. Trst ulica Vaidirivo 19. Artistična vezava. Žc-pni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (.•egistri) posebrre«a sistema.	201
DAMSKA KROJACNICA A. Rieser, Trst, ulica Comiuerciale 3. Izdeluje vsa kovrstne obleke po angleškem in iraneoskem kroiii, olesne obleke. cbleKe za ooroke. blu^e za uleda-liSče itd. Cene zmerne. Po.t/ežba_to^na. .<37 Popoldne točno ob 15
M
lllll! SlSULIIiiBIJ
prej dr. BODO
liozdrauniK dr. E. CLOriFcHO
in —

Trst, trg Guldoni štev. 11,11. nađstr.
sprejemata otl 9-12 ia od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin /Obovja. zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone, dela se izvršujejo i o modami tehniki
MAJOUCNE PECI !N ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, tiS. S. Glovannl in 12. Naiboll&j izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
2l>2
Borzna		
V Trstu, dne 17. febi	ua.ja 1^20.	
!'e£aji:		
Jadranska banka	320—	330
Cosulicli (Aii si v o Američana)	700--	710
Dalniatia	395—	405
Geroliniicii	2S00—	2850
Lloyd	1530—	1570
Lussino	2700—	2750
Martinoilcli	505—	512
Navija/ione F.thera Triestina	1210—	1230
Oceania	515—	525 1
Prem uda	720-	750
Tritpcovicli	770 —	780 :
Anipelea	780—	790
Cement D^lmatia	380—	383 j
Cement Spalato	44,5—	455
Čistilnica petroleja	2700—	2800
Čistilnica olja	860—	880
Krka	445—	455
Tržaški Trarmvay	228 —	335
PAPJR.
Velika zaloga rJa»dria ^ ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. (Jastone Dollinar. i r^.t. Via dei Q&lsi 16.
tironen, zim z& krmo, py 30 stotinK.

V uiici Utliiie (prej Belvede/e) štev. 49, se j ualiaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, splob vseh čevljarskih potrebščin. — Spccijaliieta: Za krojeDje iu prešivanje (aiepaui«) zgornjih i deiov aa|iucdemejSe iasoce.
Filipčlč in clru^.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 16. (S.) Lira 33.65.
se računajo po li) stotiuk beseda. — Najaianiša pristojbina L !.—. Debele Črke 2'J stotiuk beseda. Najmanjša pristojbina L 2.
.iiaaMarvišSi^ smiHt
ul. ti.wi-!;ra VS«hla Šftf. i;
ima veliko zilo^«, mrtvaških predmetov. Veiici iz porculane m O^env. ve/ani z nieJeno žico, iz u-iietaifi cvetlic s trakovi iti nj;jiJ . Slike m p )rcciaaastiti ploii'jh za grobne spomen.ke itd.	Najniiju konkurenca csne.
?rs!, vdjzl Via Nuova-S. Cstsrina.
Vet ku izb; ru vsakovrstnega Li^ga za moške in ženske. - Biagtf za suknje, žamet, ba bant, s -ile. et-tiniii ter ru/.nili prediaeLov za okr.is oblek. Vse jk» zoi'ćau h koukurenč'Oi cenah.
[+ obkli
MB«w "
Deln gliv. 11 30, )3).0>3. Kej^r/e K	0
Centrala: TftSf
Mm rti Rlsuir nI j S - Vi] i. iii:3!) 9
Podružnice: Dubrovnik. Dunaj, Kotjr, i jao Ijaaa, Metković, Opatiji Split, Šibzau Zaijr Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmĆ.io stra'o spilijs^j p>ilj
Sprejanfia vloga
na hranilne knjižice proti it iV, let iin > »rj stim. v oan:ogiro-pr.j;netu proti -5> l^t ii n o-bresti n. Ka odpoved navezane zaeiks spre jema po n tju^odnejš Ii posojili, ki se i ijjjj pogoditi od slučaja do slučaja.
Osje v Q3j8.ii 'mitiii (iiln Jnjiiliil
blagajna posluje o I 9 .'M -!2.'iO i., i | -r) i ;

MRD (Soliktiderlton:^) proia ■! telJev.'-^auar, po-l šla K« -kina. Št. Pet-er na Krasu. Cena po dcigo-voru.	2M i
Po^or 1
KUPJLM VRTCE in cunje in plačani (»J 2i» uo 3rt Ji r za HM) kg. Babić. MoJingranie ŠL 2«>. 2-43
SREBRN DtNAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Prijem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijcv irc št 3 (prej Barriera.) 334!
SRLIjRO. z!al-.» in krone plača po najvišjih cenah. Pertot. uL S. Francesco št. 15. 11. nadstr. 231
LAVOR, tudi z vejami, je na prodaj. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	227
TRGOVSKI POMOČNIK išče slu/be v špecerijski strogi, vešč slovenskega, nemškega in nfclo italijanskega je/iku. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »št. 20.«	3362
Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) In rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasničar — Ajdovščina. — —
se:
4 mizarski stioji s predstavki z vsemi p i-liklinami ia transmisijo, 1 majhen parni stroj ca 6 h P in ca 100 m cevi a parno kurjavo. Natančno se poizve pri GRIJDF.N JOSIPI', Idrija štev. 103.
Plačam za srebrne krone, goldinarje in zlato najvišje cene, tudi več kot drugi trgoci.
RAD! seli I ve prodam cva štedilnika. lv'f»'an ši. 9 Konsoumno društvo.	*	2611
DEKLE neomade/.evane preteklosti in prijetne att-
nanjossti. veselega značaja. 7. nekaj svoje oprave. i-Je triLd jiosestruk n prijaznega kraja n:t deželi v svrho zenilve. Ponuibe. a.ko mogoče, s sliko, k ise vrne. na ins. <>dd. Edincrti p«>d »Velika noč.«	-	3363
KP.O.IACNICA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34. III. je ediift dobroznana kroja čaica v Trstu.	3367 1
Trgovinn z mrtvaškimi predmeti
i. STOKES .
Trst — Trg GiambaUista Vico ši. 9.
Prodajajo sc ^enci i t biserov in kovine, umetnih cve lic; pi naročilu tadi venci iz svežih cvitlic, sv< će, svetilniki, angelčki, mrtvaške krste. Sprej« majo se posnena^ija in povečanja vsakovrstnih s!ik; tudi 11a poredano. — Delo zajamčeno. Postrežba točna.	( ene zm?rne.
KOŽUHASINICA
v Trstu, ul. Gatteri št. 32
kupuje
lisice, bune in zajce
po najvišjih cenah.
Stroji, barva in izdeluje vsakovrstno kožuhovlno.