BLAGOSLO-VITEV KAPELE V FILOVCIH str. 3 GDE ŠE FTIČ REJ D KO ODI... str. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. novembra 1998 O Leto VIII, št. 23 60 LET KDOR POJE, SLABO NE MISLI Tega pregovora se je po-služilo kar nekaj govornikov na 60. obletnici Mešanega pevskega zbora A. Pavel, ki je bila na Gornjem Seniku 14. novembra. Začetki zborovskega petja na G. Seniku segajo v 1. 1938, ko je učitelj organist A. Čabai ustanovil cerkveni ženski zbor. Gonilna sila vaškega zbora v začetku 50-tih let so bile prav ženske iz cerkvenega zbora. Prva zborovodkinja je bila učiteljica Ana Boroš, njo je nasledil Jožef Vass. L. 1970 je zbor prevzel Andraš Čabai in ga vodil vse do 1. 1958, ko je zbor prevzela Marija Trifus, ki ga vodi tudi danes. Sobotna obletnica seje začela z otvoritvijo razstave, na kateri so nekdanji in sedanji člani zbora radovedno iskali samega sebe na slikah, se ob določenih predmetih spominjali na lepe trenutke. Po obisku na pokopališču pri grobovih pokojnih pevcev in zborovodje, se jp začela maša, ki jo je ob pomoči g. Ivana Camplina in Lojzeta Kozarja daroval kanonik dr. Stanislav Lipovšek, stolni župnik v mariborski stolnici. Na srečanju nekdanjih in sedanjih pevcev je pritegnila največ pozornosti velika torta, ki jo je dala speči nekdanja pevka, ki živi trenutno izven Porabja. Na koncertu v domačem kulturnem domu so slavljenci praznovali skupaj s svojimi pevskimi prijatelji od daleč in blizu. Obletnico je počastil MePZ s Podkuma, moški kvartet iz Martinja ter ansambel L. Korpiča in ženski kvartet iz Monoštra. Proslave so se udeležile delegacije iz Broda-Vižmarij, Trbovelj, Šentvida pri Stični ter Murske Sobote. Ob visoki obletnici jef ZKO Slovenije (Sklad za ljubiteljsko kulturo) podelil zboru Galusovo listino, njenim članom pa Ga-lusove značke, 13 bronastih, 9 srebrnih in 3 zlate. Zlato značko so dobile: Irena Barber, Eva Časar in Vera Gašpar. Zveza Slovencev na Madžarskem je Mariji Trifus podelila priznanje "Za Porabje". Prav za obletnico je izšla brošurica 60 let mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ter kaseta z nabožnimi pesmimi "Poslušajte vsi ljudje". -MS- 2 MURSKI VAL - MOJ VAL - ŽE 40 LET Pot v Trento v madžarskem jeziku NAJPOPULARNEJŠA KNJIGA V KNJIGARNI PISATELJEV Bilo je leta 1958, takrat, ko je bila Madžarska še skrita za železno zaveso, v Jugoslaviji, kamor je takrat še spadala Slovenija, pa smo praznovali 29. november - dan republike. Dan potem je bila v soboški kinodvorani slavnostna prireditev ob otvoritvi nove relejne radijske postaje radia Murski val. Nedeljski dogodek je radio neposredno prenašal, že v torek pa začel z rednimi oddajami v slovenskem in madžarskem jeziku, in sicer ob torkih, četrkih in nedeljah. V preostalem času je relejna postaja prenašala program ljubljanskega radia. V začetku je bilo lokalnega programa zelo malo, ker za kaj več ni bilo niti tehničnih niti kadrovskih možnosti. Sreča je bila, da je bil prvi radijski urednik Drago Beloglavec iznajdljiv človek. Za dnevne programske opreme si je magnetofon sposodil v trgovini, pri ustvaijanju programa pa sije pomagal z dopisniki, postopoma je pritegnil k sodelovanju takrat že uveljavljene novinarje Pomurskega Vestnika. Tako je prihajalo do tesnejšega in kmalu organiziranega sodelovanja obeh medijev, ki sta se znašla pod skupno streho podjetja Pomurski tisk. Največ smisla za radijski medij je imel takrat direktor Jože Vild, ki je bil obenem glavni in odgovorni urednik. Svoje direktorske izkušnje z radia Maribor je prenašal na mlajše sodelavce, jih spodbujal, čeprav so bile tehnične in materialne možnosti klavrne. Oddajali so iz kleti gasilskega doma, ki jo je večkrat zalila voda, zato so si pomagali s tramovi in deskami in studio dvignili za 15 centimetrov. Leta 1964 se je radio oglašal trikrat na teden, slišnost oddajnika pa so motile tuje radijske postaje. Popoldne so ga poslušali samo v mestu, čeprav je program vsebinsko vključeval celotno Pomurje. Leta 1976 je bil zgrajen oddajni center v Nem-čavcih s srednjevalovnim in UKW oddajnikom. V začetku sedemdesetih je sodelavcem uspelo pridobiti prostore na Titovi ulici v Murski Soboti, tako da se je začelo obdobje intenzivnega programskega razvoja. Maja 1992je RTV Slovenija zgradila še oddajni center v Pečarovcih. Murski val oddaja ves dan na UKW 94,6 Mhz, dopoldne pa tudi na srednjem valu 648 kHz, ki je prav posebej slišen v Porabju. Prva oddaja za prebivalce ob Rabi je nosila naslov Porabska nedelja, prvič pa je bila na sporedu 1. januarja 1971 in potem vsako zadnjo nedeljo v mesecu pol ure. To so bile prve vezi Slovenije s porabskimi Slovenci, ki jih je tkal pokojni sodelavec Jože Šabjan. Leta 1978 so oddajo vsebinsko preoblikovali in ji dali naslov Doma in onkraj meja. Pripravljal jo je Jože Graj, obe oddaji pa sta predhodnici Panonskih odmevov, ki jih danes ureja Silva Eory. Na sporedu so vsako nedeljo ob 8.15. To ni edini programski čas, ki ga Murski val namenja Porabcem. Marijana Sukič se vsak drugi ponedeljek v živo oglaša iz Porabja, aktualno dogajanje ob slovens-ko-madžarski meji je prisotno v dnevnih poročilih, vsake toliko časa sodelavci radia v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem pripravljajo daljšo oddajo, ki jo posnamejo v eni od porabskih vasi. Radio Murski val, ki je zmagovalec osmih festivalov radijskih postaj, prvi zabeleži vse dogodke ob Muri in Rabi, pokomentira najaktualnejše, sooblikuje kulturno podobo pokrajine in povezuje ljudi štirih držav. V planskih ciljih mladega 40-letnika, ki bo praznoval obletnico 29. novembra, je že zapisana ambicija neprekinjenega 24-umega oddajanja. Uresničili jo bodo takoj po novem letu. Najbolj obvezujoč slogan za vse ustvarjalce programa je slogan Nič se ne zgodi brez nas. In radio so tisti, ki ga delajo. To pa niso samo redni in zunanji sodelavci, ampak tudi poslušalci, ki ga aktivno sooblikujejo. Na Murskem valu želijo, da boste tudi porabski poslušalci ostali z vašim valom še prihodnjih 40-let. Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti, založba Eu-ropa in Knjigama pisateljev, so pripravili predstavitev romana Kajetana Koviča Pot v Trento, ki je leta 1994 izšel pri Pomurski založbi v Murski Soboti, letos pa v madžarskem prevodp pri založbi Europa v Budimpešti. Prevajalka Klara Kortvelyessy je povedala, da seje za prevod odločila, ker jo je roman pritegnil s širino vsebine, s katero posega v evropski prostor. Kajetana Koviča je pred- stavil eden najbolj znanih madžarskih pesnikov La-szld Lator, kije dejal, daje avtor sicer bolj znan kot pesnik, zelo dobro pa je bil sprejet njegov doslej najobsežnejši roman Pot v Trento, v madžarskem prevodu Utazas Trentoba. Kovičev roman Pot v Trento je bil v oktobru tudi najbolje prodajan roman v Knjigami pisateljev. Podatek ne bi bil toliko presenetljiv, če bi v knjigami predstavljali malo izvirnega leposlovja. Toda samo v novembra bodo v Knjigami pisateljev predstavili šestnajst leposlovnih del, pesniških zbirk in proze. V programu imajo trinajst prireditev, od literarnih do likovnih in glasbenih. Vse so ob šestnajsti uri in dobro obiskane, kot je bil izjemen obisk tudi na predstavitvi Poti v Trento. Veliko zanimanje za slovenskega književnika, akademika Kajetana Koviča, so pokazali tudi kolegice in kolegi, saj je odgovarjal na vprašanja številnih novinarjev časopisnih hiš in televizije. eR Krka v Budimpešti Madžarska farmacevtska industrija ima v našem razvoju pomembno mesto Med štiriintridesetimi podjetji in predstavništvi, kolikor jih ima novomeška Krka na tujem, je že sedem let uspešno predstavništvo tudi v Budimpešti. Predstavništvo vodi dr. Elvira Medved. "Naše sodelovanje je staro prek 30 let, najpomembnejši partner v zgodovini sodelovanja in razvoja je bil Me-dimpex. Ko ni bilo deviz, srno se preko te firme oskrbovali s farmacevtskimi surovinami. Nasploh je imela madžarska farmacevtska industrija važno vlogo v našem razvoju, ker smo od nje dobili pomembno tehnologijo in opremo," je na otvoritvi obnovljenega predstavništva v Budimpešti povedal predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Krka je zdaj v srednji in vzhodni Evropi med vodilnimi farmacevtskimi firmami. "Od Vladivostoka do Trsta je preko sto firm, najpomembnejši smo Slovenci, Madžari in Hrvati, med podjetji pa Krka, Lek, Pliva in Richter Gedeon," poudarja Miloš Kovačič, prvi mož Krke. Ta čas ima Krka na Madžarskem registriranih 40 zdravil. Lani je prodala za 3 milijone dolarjev izdel- kov, v devetih letošnjih mesecih pa za 2,4 milijona dolarjev in se tako uvrstila med deset najuspešnejših izvoznikov. Za posodobitev prostorov so se odločili zaradi večjega obsega poslov in tudi zaradi sodelovanja z madžarskimi zdravniki, farmacevti in dragimi strokovnjaki, kar je eden važnejših pogojev za uspešno sodelovanje. Kako in koliko cenijo sodelovanje s Krko, so na slovesnosti povedali ugledni gostje, med njimi tudi Ida Močivnik, slovenska veleposlanica na Madžarskem. eR Porabje, 19. novembra 1998 3 Stenje Pisatel Slovenske krajine Pisatel Miško Kranjec (1908-1983) se je naraudo na Vogrskom, mrau je pa v Jugoslaviji, živo pa v Slovenski krajini. Kak je tau mogauče? Gda se je naraudo, tč so Slovenci med Murov i Rabov slišali eške k vogrskoj državi. Vekši tau Slovenske krajine je 1920-oga leta prišlo pod Jugoslavijo, mi porabski Slovenci pa smo ostali tu na Vogrskom tadale. Vekši tau Slovenske krajine imenujejo od tistoga mau Prekmurje. Tam, v Veliki Pčlani se je naraudo Miško Kranjec. Včiu se je v Ljubljani i je postano eden najvekši slovenski pi-satelov. Piso o Žitki praus- ni lidaj v svojoj rojstnoj krajini (npr. Os življenja, Povest o dobrih ljudeh, Strici so mi povedali itn.), pa o zgodovini te krajine to (npr. Mladost v moč-viiju). V romani Mladost v močvirju etak piše o revoliciji 1919-oga leta: „Revolucija, ki so jo pripravljali v Soboti in Lendavi pa potem ustvarili republiko, bo čisto drugačna. V Soboti in v Lendavi so imeli bore malo delavskega proletariata, imeli pa šo nekaj ljudi, ki so bodi še v Rusiji na fronti bodi že potem nekje drugod slišali o revoluciji v Rusiji. Ne bodo prevzeli ne tovarn in trgovin, ničesar, ker v resnici nimajo nikakih potreb in tudi nimajo česa prevzeti. Zamočvirjeni Poljanci smo vselej mislili na zemljo. Če bi nas bil kdo predramil, nas povedel----najbrž bi zares bili delili zemljo med seboj in ne čakali, če bo grof zadovoljen s tem ali ne. Morda bi celo bili znali ustvariti svojo vojsko, ki bi bila zemljo pa tudi nas branila. Toda Matjašec vse do svoje smrti ne bo doumel, kaj vse je bilo potrebno. Bilje kmet, o revoluciji je vedel bore malo. Ljudje v Soboti in Lendavi so vedeli o njej ravno tako bore malo, lahko pa so kaj več izvedeli o njej, lahko celo ustvarili sosvet, ki ga Matjašec ni znal, ker ne bi bil vedel z njim kaj početi. V vsem tem je bila kal tiste nesreče, ki je nazadnje zadela vso madžarsko revolucijo osemnajstega in devetnajstega leta: močvirni ljudje iz vasi, želarji smo naskočili svoje najbolj sirove izkoriščevavce in zatiravce in veleposest, kar se je najlepše pokazalo v treh vaseh našega močvirja: trgovca, ki je bil najbolj neposredni izkoriščevalec vasi, naskočili smo grad beltinskega grofa Zichya, ki je bil dobršen del zemlje vsega dolenjega dela te pokrajine v njegovi lasti, in naskočili smo najbolj neposredno oblast — notarja. Toda vse to ni moglo biti v okviru dobre revolucije več ko plaho trkanje na duri tiste sile, ki jo je bilo treba uničiti. ” (odlomek) Marija Kozar Blagoslovitev kapele v Filovcih Državna slovenska samouprava je na konci oktobra organizirala paut v Prekmurje, gde so blagoslovili kapelo (Filovci) in posvečali diakone (TurniščeJ Sto pa zakojje zozido tau kapejlo, o tem nam je pisala ena udeleženka. Bariča in Jožef Gutman sta na hižni zakon stau-pila. Pa kak je tau že za ves svejta, jezero pa jezero lejt, najprvo bogastvo je dejte, če se dva mladenca ltibita. Dapa pri njima se je nej tak zgodilo. Čakala sta čakala, ka mlada ženska noseča grata. Ta so šli mej-sectje, lejta, pa dejte nej bilau. Te sta se z možom zgunčala pa sta oblubila, če njija Gospodni Bog poslune, ka dejte dobita, te njiva nika dobroga včinita za spomin. Boga boječiva sta bila obadva pa Blaj-ženo Marijo Devico sta iz srca častila. Njine prošnje je Boug posluno pa je ženska noseča ostala. Dejte se je narodilo, de je pa tmo slabo bilau, tak ka so doktorje pravli, ka nede živelo. Materno srce se je skurok od žalosti razpočilo pa oče je to tmo žalosten bijo. Pa obadva sta telko Boga molila pa Marijo prosila, naj njim pa tau detece don živo ostane. Dejte je živelo, je gor raslo pa je Boug eštje ednok posluno, ka sta eštje edno dejte dobila, edno dejklo. Eden človeči par. Tau je tmo velki blagoslov. Mlajši so gorzrasli pa so velke šole spunili. Sin je školnik, či pa doktorca, že vnuke majo. So lejta brž odletele. Bariča i Jožef sta že 45 lejt oženjeniva, gda njima na pamet pride, ka sta obltibo eštje nej spunila. Obliibiti je lčko, samo obltibo spu-niti je težko. Na pa te sta v goricaj mela edno mesto pa tam sta edno kapelo dala gorzozidati. Ludje so to pomagali, če gli je takšen razburkani svejt, zatok dosta dobroga srca liistvo žive. Kapela stoji pa Gos-podnoga Boga ino blaj-ženo Marijo Devico diči. Pa više dver je gori spisano: Kraljica Družine. Mi, Porabci smo to bili z ednim busom na gorpos-večanji. Tmo žalostno vrejmen je bilau, tak so oblaki višali, ka vsakši minut bi se leko dež pusto. Tmo lepo gorposvečanja je bilau s sveto mešo. Lejpa predga je bila, dapa mi smo vsikšo rejč nej raz-meli. Dapa veselilo nas je v srci, ka smo leko navzoči bili in dičili Marijo. Kak če bi Marija svoj sveti plašč držala viša nas do konca. Pa gda je konec bijo, ka je zvon vdaro Ave Marijo, te seje tak dež vlejo, kak če bi Marija svoje svete skunze na nas pustila, dapa nej od žalosti, liki od veselja. Ema Sukič Kuratorij odločil o štipendijah Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je na svojem oktobrskem zasedanju - med drugim - odločal tudi o štipendijah, namenjenih manjšinskim študentom. Kot smo to izvedeli od slovenskega člana kuratorija, Ferenca Kranjca, so slovenski študentje vložili 11 prošenj. Izmed teh so 5 takoj zavrnili, kajti niso ustrezali pogojem, ker niso imeli potrdila o opravljenem jezikovnem izpitu ali priporočila manjšinske samouprave oz. organizacije. Tri študentke so bile zavrnjene zaradi pomanjkanja sredstev. Štipendijo bodo v študijskem letu 1998/99 prejeli trije študenti, Robert Krajcar iz Števanovec (študira pravo v Peču), Brigita Šoš iz Števanovec (študentka ekonomije v Miskolcu) in Dona Bartakovič-Nagy iz Slovenske vesi (je vzgojiteljica, študira ob delu slovenščino v Szombathelyu). Druga važnejša točka dnevnega reda na seji kuratorija je bila razpis natečaja za organiziranje osrednje prireditve ob dnevu manjšin (18. december). Natečaja se lahko udeležijo državne manjšinske samouprave. Dobitnik natečaja mora na osrednji prireditvi reprezentirati državotvorno in kulturno vlogo manjšin na Madžarskem. Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi torek ob 14.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v torek, 24. novembra 1998. Ponovitev v soboto, 28. novembra, ob 9.15, na 2. programu. Porabje, 19. novembra 1998 4 Kokauši pogele konjičke ŠTUKLJEVIH STO LET Najuspešnejši slovenski športnik vseh časov in najstarejši živeči dobitnik zlatega olimpijskega odličja na svetu Leon Štukelj je v četrtek, 12. novembra, praznoval 100-letnico rojstva. Skupna zbirka Štukljevih olimpijskih medalj šteje dve zlati z 01 v Parizu leta 1924 (telovadba - mnogoboj in drog), leta 1928 v Amsterdamu je zmagal na krogih in dobil še bronasti medalji za mnogoboj in ekipno uvrstitev jugoslovanske vrste. V Berlinu leta 1936, ko je dobil srebrno medaljo na krogih, pa je bil star že 3 8 let. Leon Štukelj se je rodil 12. novembra 1898. leta v Novem mestu, kjer se je pri tamkajšnjem telovadnem društvu Sokol seznanil z osnovami telovadbe, s katero si je pridobil svetovni sloves olimpijskega zmagovalca. Kljub visoki starosti je še vedno sposoben .izvesti telovadne elemente, ki jih ne zmorejo tudi 80 let mlajši od njega. Slovenija in slovenski šport sta zaradi Štukljevega prispevka nedvomno bogatejša za veličino in uspehe, ki bi bili v ponos tudi mnogo večjim narodom. V dvaindevetdesetem letu starosti je bil leta 1992 na olimpijskih igrah v Barceloni, leta 1996 pa je v Atlanti na 26. olimpijskih igrah ob stoletnici olimpijskih iger modeme dobe sodeloval na slovesni otvoritvi. Bilje eden prvih zvezdnikov otvoritvene slovesnosti, na kateri so mu gostje na čelu z ameriškim predsednikom Billom Clintonom navdušeno ploskali. Po Štukljevem mnenju sta med najboljšimi športniki vseh časov atlet Jesse Owens in plavalec Johnny Weiss-muller. Prepričan je, da je šport zdaj veliko težji, kot je bil v njegovih časih, hkrati pa mu ni všeč tako poudarjena tržna plat športa. "S tem se nikakor ne strinjam, toda denar je sveta vladar. Dandanes je šport čisti profesionalizem,H meni Štukelj. Leon Štukelj je tudi najstarejši slovenski sodnik. V Mariboru živi skupaj s 16 let mlajšo ženo Lidijo, s katero sta se poročila pred 65 leti. Jajjaaa?!? Vej pa don nej?!? kokauši pogele konjičke. 1 f kinejzarski pokrajini Ži-] ijiang je vleti bilau telko ] :obilic (konjičkov, šteri ' sé pogejo), ka so si Kinej-:arge pá nika originalnoga ^zmislili. 10 gezaro ko-I :auši so v "šaulo" poslali, >a je navčili, kak morejo tobilice zesti. Birokrati so prali kokauši na tista nesta, gde je dosta kobilic >ilau, so jim z enim fuč-inom pofüčnili, pa te so cüre začnile klükati kobi-ice, štere so jim trnok dobra spadnile. Sledik so :é kokauši, kak najbaukše pa najbole zdrave odavati, tau pa zato, ka kobilice dosta beljakovine (fehér-je) majo v sebi. - Samo bejle, ali pa pisane tö? Vsi ste znoreli v Meriki? Dosta Merikanarov, šteri v Evropi živejo, je fejst sram, ka ka njini Congress pa buzijanarski fiškali Slarr g flintrmnm dola Tau je prej že dosta bola odümo pa razvüzdano, kak ka je njin predsednik delo. (Ali pa ka so z njim delali.) Za sramote volo te Merikanarge, če je stoj pita, od kec so gé, pravijo, ka so uni iz Kanade. Gezik je, gelte, tak gnaki, na obraz pa niške nema gorspisano, od kec je. - Nika more rejsan naaupek biti v Meriki, če Merikanarge takše delajo, Merikanarge, šteri so tak ponosni na svojo državo, ka dostakrat eške svoje bud-jale pa cicijikse tö iz meri-kanske zastale majo zašito. Merikanarge • maukarge. Gda je trbej malo rafiné-rije (švinglarije), te Merikanarge zato tö nedejo k sausadom na pausado pro-sit. Gda je etognauk Hol-brook več nikak nej lado s srbskim Miloševičom, te je edno paut s sebov pripelo enoga generala, šteri je balkanskomi mesari pravo: eto poglednite moje roke! V edni mam špi-jonske fligare U2, v drugi pa bombnike B52, Zdaj si te prebrodite, če te nas baugali ali nej?... Hop-majster Holbrook je pred par lejti, gda so v Dajdoni ranč tak nanjé djemali Miloševiča, naj že enkrat pri miri pisti Bosno, je toga srbskoga človeka s prcpi- tano trdo glavo nut v en oriaški hangar pelo, gde je vse puno strašno velki so-dački fligarov bilau, ka naj te "krepek" človek malo premisli, s kem sé špila... -Merikanarska rafinérija prauti balkanski rafinériji, pa če rejsan na Balkani nemajo takše fanj rafineríje (olajfinornító), kak povejmo v Kuvaití, Saudski Arabci, Iraki, in indrikv arabs-kom svejti, za šteroga tö tak fejst skrbi najvekša država na svejti... Gnili kapitalizem. Divdji kapitalizem je venak bole istinsko ime za tisto, ka so komunistični režimi tak šinfali, za tisto, ka so lidge, šteri so v tej državaj gor-rasli, tak želeli, za tisto, ka Zdaj že v té državaj tö na svoji kauži čütimo, ka je nej vse žlato, ka sé svejti... Pri nas tö neškejo v slüžbo vzeti lidi nad 40 lejt, ka so prej že stari, ženske pa zato, ka do rodit šli. V Mehi-ki, paulek merikanarske grajnce pa ranč tak gestejo kapitalištine fabrike, v Steraj ne vzemejo gor delat ženske, deje noseča. - No, tau sé pri nas tö zgodi, če je že vidati, ka je kusto, liki ka bi ženska, gda go gordje-mejo na delo - pa gvüšno, ka gvüšno - mogla pokazati -krvave tampone ali bato, ka je rejsan nej noseča, tau je nej samo gnili kapitalizem, liki svinjski tö. Sé Ri Pak. Tak sé piše 20 lejt stara mlada dekla iz Južne Koreje, štera prej najbaukše zna špilati golf med ženskami na svejti. Doma pa tak velko čest má, kak kakša boginja. Njen Oča je njen trener (edző). Pak sé je mogla cuj vzeti zapauvedim svojoga očo, ka ovak bi leko vzela svoj pak, pa zbaugom. Oča go je napriliko tak včüu, ka se ne smej bodjati - tau prej radi delajo drugi južnokorejski trenerge tö -, ka go je v paunauči pelo na cintor, naj se cuj djemé straji... L. 1992 sé je či eške samo z drugimi šaulari špilat golf. Pred tekmovan-jem (verseny) je oča-trener zgrabo trofejo, pa go prejk dau svoji čeli. Gda so ga drugi stariške gledali, kak dojpiknjeni bikauvge, jim je pravo: - Zaka pa nej? Tak moja či gvine! Ce, nej, te vam nazaj dam nej samo trofejo, liki si en prst z roke tö dojvrejžem. - Dotega-mau sam tö nej znau golf špilati, aucigamau pa ranč neškem tau začnili v paunauči na nikšom graubišči. Bole mo samo pau Paka krüj a djo. ____________________Fr. M. Pismo iz Sobote GE PA VEČ NEMO OJDLA PEŠKI Ja, več ali menje je vse po starom in je tak, kak sam pravla. Demokracija v naši kuči ške tak tadale živi. Naj je moj trno manjasti zet Miki vsefele sprobavo bije vsefele brodo, kak bi me prejk lüčo, njemi je nej gratalo. Ške pravi čas sam gori prišla, ka ške naredili, ka več ne bi pisala. Zatok Zdaj poslüšajte, škem prajti, dobra preštite. Bilou pa je tak. Moj zet Miki, trno manjasti moški, neške pa neške naredli šoulo za auto. Telko star človik bi že davnik mogo znati auto voziti, dapa, un nej pa nej, neške pa neške. Gnesden je tou že nej normalno, ka moški ne vej kak sé auto pela. Vej pa tou že skur vsikši mlajši vej, dapa... Stoj je manjak, tej je manjaki Tak sam že čemerasta nanga, ka vam tou ranč ne morem povedati. Na, od čemerov sam skur pozabila, ka sam vam škela prajti. Tak je bilou. Vinej sé je sipavo tej mrzel gesenski dež, mi smo sé pa vlekli es pa ta po našoj kuči. Tak sam si želejla, ka bi sé kama pelali, v kakšno krčmou, ka bi tam kaj pogeli pa kaj spili. Te pa, kak vövijdi je ta njegva manjoust prišla že na mojo čer, njegvo ženo, stera vej auto pelati. Prajla je, ka de una raj doma glejdala televizijo. Moj zet Miki, trno manjasti moški, pa sé je postavo ta za šparat in začo küjati večerjo. Pravo je, ka un raj kaj doma sküja, kak pa ka bi sé geno vö iz kuče. Ste zdaj tou vidli? Un bi raj küjo, kak pa ka bi sé navčo kak sé auto pela! Od čemerov sam sé potejgnola nut v sebe in čakala, gda de küjana večerja. V tom časi je dež enjo in posijalo je večemo sunce. Naidnouk me pozove tej moj zet Miki, trno manjasti moški. Vö iz garaže je potejgno moj biciklin in mi pravo, ka sé Zdaj leko pelam, kama sé škem. Rejsan sam sé odpelala, dapa nej dale kak do moje pajdašice Rozine, steroj sam čistak vse vöovadila, kak sé je Zgodilo. Ta moja pajdašica Rozina, je rejsan dobra pajdašica, najboukša pajdašica. Tak mi je prajla, ka človik najbole obodi, če ne brodi na drugoga. Tak sam Zdaj ge začala ojditi v šoulo in sé včim voziti auto. Vej njemi ge že pokažem, kak sé avto pela! Gda sam njim doma vse tou vöovadila, sé je tej Miki samo začo smijati, ka bi un tou trno rad vido, kak de tou vövidlo. Dapa več sé nika ne smije. Eto je biu pri nas sekulant, steromi je moj zet, trno manjasti moški, vöplačo pejneze za kučo, garažo pa ške za psa. Ne vem, Zakoj je tou vse napravo, bojim pa sé, ka mi ne vörvle, ka mo ge dober šofer. Ali gda mo mejla papejre, aj gvüšen bou, ka ga nemo nikan pelala, samo te mogoče, če mi vöplača cejli tank bencina. Aja, ške tou. Fküper z menov sé vči, kak sé avto vozi, moja pajdašica Rozina tö. Tak nemo Sama in va leko edna drugi pomagale, če de kaj šlo naoupak. Vas pozdravo vaša Regina, po nouvom Regina BMW Porabje, 19. novembra 1998 5 Če bi stoj pravo, ka sé kaj velkoga pri nas v tej mali vasnicaj tak ne godi, tisti nejma pravico. Gestejo pa Vüpajmo, baudejo vsigdar takši lüdje, takše držine, stere vöijejo v ednoj ideji, steri škejo nika naprajti, nej samo za sebe, liki za drüge lüdi tü. Zdaj, gda smo na G. Seniki držali 60. obletnico mešanoga pevskega zbora, vejm, ka je vsakšomi napamet prišo Andraš Čabai in njegva držina. Bandi bači so žau, več nej mogli zadobiti te den, liki njina žena Hilda Čabai (Filo) so Baugi vala med nami pa sé spominajo na "velke" cajte. Naša vrata so vsigdar oprejta bila Hilda, tvoja držina je tak na G. Seniki, kak po cejloj krajini hirešnja bila. Tau sta si zaslüžila tvoj Oča pa mati. Sledkar tvoj mauž, "naš" Bandi bači tü. "Znano je, da so moj Oča tüj v vesi mlin meli. V mlin je pa ojdlo sploj dosta lüdi s cejle krajine. Nigdar ne pozabim, da so z Goričkoga tak Prišli, ka so dosta "dela" prinesli v mlin, pa so več dni tüj ostali. Moj Oča so za vskašoga znali, vsakšoga so na računi držali. Nej so bili zvišani, nej gnauk pa dvakrat so Srmačke lüdam dosta pomagali. Mlin je bio edno takšo mesto, gde sé je dostavse godilo. Po bojni so Prišli žmetni, žalostni cajti. Gnešnji mladi že ne znajo, kak je te šlau. V 50. lejtaj so nam najoprvin mlin vkraj vzeli, tak so prajli, ka je Oča kulak. Pa tau so prajli, ka je on sov-ražnik lüstva. Oča je mogo po napsama (dnini) ojti na granici. Sledkar ga je eden sakalauvski zidar, Časar spravo na Fertőszéplak. Tam so zidali, Oča so tam delali v skladišči (raktár). Po mlini so nam ram tü vkraj vzeli. Te sam že ge nej doma bila, 1947. leta sam sé oženila pa smo sé držali v šauli. Mati so pa mogli vö z rama titi. V rama so držali tistoga reda sildje. Depa müva z mo-žom sva tü preganjeniva bila za toga volo. Najoprvin smo sé mogli spakirali v Števanovce, od 1959. do 1964. leta pa na Rönök. Tau leto smo nazaj Prišli na G. Senik, Bandi pa nazaj v šaulo včit. Rame smo nazaj dobili, liki mlina nej." Vsakši zna, da so Bandi bači dosta naprajli za pevski zbor. Oni so bili, ki so ga tistoga reda - če rejsan v cirkvi - depa ustanoviti. "Tak je. 1936. leta je prišo v ves Bandi za kantora. 1938. leta je ustanovio v cirkvi eden pevski zbor. Tau tü potrejbno povedati, ka so ma Kühar plebanoš tistoga reda pri tejm tü na pomauč bili. Kak sam pa že povedla, prišla so tista žmetna lejta, gda so nas preganjali, pa smo etak nej doma v vesi bili. Gda smo pa 1964. leta Prišli domau, je že bio vaški mešani pevski zbor, steroga je Vodo Vaš Jožef. Müva Obadva z Bandijom sva stanila v zbor pa sva spejvala 20 lejt. Tačas ka je gospod Vaš Vodo zbor, ma je Bandi tü pomago, več slovenski pesmi je not navčo, tü pa tam je zbor dirigero. 1970. leta ga je pa cejlak prejk vzeo, skauz do 1985. leta. V zbori je spejvo nistarni cajt moj sin Endre pa njegva žena tü." V tej lejtaj sé je pomaleg začnilo operati prauto Ju-goslaviji, prauto Sloveniji. Tak Znam, da sé je pri vas dosti lidi stavilo, ki so Prišli es v Porabje. Nej je tau nevamo bilau? "Nigdar ne pozabim, najoprvin smo iz Slovenije 1965. leta dobili goste. Rodbina nas je prišla gledat. Tak na začetki 70-i lejt smo pa vse več gostov meli. Pri nas so sé stavili iz Ljubljane tisti strokovnjak! med njimi Julijan Strajner, Mirko Ramovž - ki so v Porabji vküpbrali naše slovenske šege, pesmi pa plese. Pa takše goste smo tü meli, kak povejmo Rado-van Gobec ali Uroš Krek, ki so za naše porabske pesmi, za zbor dosti naprajli. Nepo-zableno mi je, gda je Julijan Strajner 1972. leta prišo, pa je tak pravo, ka de naš zbor spejvat üšo v Šentvid. Kelko lejtanje, kelko trüdov je spadnilo za tau, pa sé je pršikalo. Nevamost, tau smo ranč nej mislili pa čütili, zatok ka sé je te zatok že tak malo operalo. V tej lejtaj je tak bilau, če je stoj iz Slovenije odo v Porabji, je nas navekša vsigdar poisko, naša vrata so pa vsigar oprejta bila." V tistij lejtaj sé je začnilo, da so sé naši mladi leko šli včit v Ljubljano na Filo-zofsko fakulteto. Vašo či, Klara sé je tü tam včila. Kak je Zdaj, gde je? "Tak je, Klara sé je tam včila, žau je nej nazaj prišla v Porabje. Gnes je tam v slüžbi, dobra delo ma, firma Kompas dobra sodelüje z našim rosagom, gde ona leko pomaga." Hilda, ti pa tvoja mati sta tistoga reda sploj poznane bile, ka sta dobro znak küjati. Zdaj sam pa čüla, ka si napisala edne knjige z recejpti. Med tejmi so vse tiste jedi, stere so lüdje v Porabji inda svejta küjali. Znano je, ka je (h)rana nej bogata bila, malo žira (masti) so nücali pa nej telko mesa kak gnes. Leko, ka mo sé iz te "Küjarice" znauva včili zdravo küjati? "Že nistama lejta sam v Slovenski kalendar pisala recepte, depa rada sam bila, gda so me od Slovenske zveze prosili, da bi edne knjige vküppostavila z recejpti. Na vse sam mislila, ka smo rejsan inda svejta küjali, ka so mati pa naše babice znale. Prosili so me, naj sküjam par re-cejptov, da bi leko kejpe naredli pa v knjige dali. Etak sam pa 12 fele (h)rane sküjala tü, ka so fotograferali. Tau je nej leko bilau naprajti zatok, ka sé k dosti jestvi gnes več - sploj pa tüj pri nas - ne da küpiti material. Pri nas ne dobiš dinsko melo, dinsko kašo. Depa zatok smo iz Slovenije sprajli pa sam etak leko štere spekla ali dinsko torto. Spisala sam pa takše recepte tü, ka so nej tak indaški, depa prak-tični so. Dobro je, če naše vertinje malo kaj pre-menijo, sploj pa če je tau gesti zdravo." Samo Vüpamo leko, da sé Potejm toga tü najdejo takši lüdje, steri bi delali s takšnim veseljom kak Hilda Čabai. I. Barber Po lokalnih volitvah 1 la lokalnih in manj-š inskih volitvah na Mad- 2 arskem so volili slovenske manjšinske samouprave v 10-ih krajih. V teh dnevih so se ustanovile 1 udi uradno manjšinske s amouprave ter izvolile ! voje predstavnike. 5lani slovenskih samoup-OV: • Budimpešta (19. okrožje): Ferenc Kranjec (predsednik), Jožef Karba, Ferenc Hanžek, Elizabeta Kranjec, Eva Terplan Sipos. • Szombathely: dr. Štefan Pinter (predsednik), Marija Kozar, Ferenc Gyeček, Peter Merkli, Ana Braunštein. • Mosonmagyar6var. Gyorgy Sulič (predsednik), Laslo Brašič, Melinda Časar, Ferenc Kuzmič, Antal Tem-mel. • Gornji Senik: Eva Lazar (predsednica), Martin Ropoš, Lojzek Hanžek. • Dolnji Senik: Laslo Baj-zek (predsednik), Štefan Sukič, Gabor Lazar • Sakalovci: Laslo Nemeš (predsednik), Marija Cserkuti, Jožef Illes. • Monošter-Slovenska ves: Ildiko Pusztai (predsednica), Erika Koleš-Kiss, Ferenc Nemet, Ilona Nagy, Gabor Dončec. • Števanovci: Dorina Dončec (predsednica), Jožef Merkli, Berta Dončec, Jožef Kumjek. • Andovci: Karel Holec (predsednik), Tibor Časar, Zoltan Dončec. • Verica-Ritkarovci: Karel Dončec (predsednik), Šandor Merkli, Ferenc Ropoš, Margita Trei-ber. Porabje, 19. novembra 1998 6 Živlenje živé, in živeti ské Pa don... Kak cajt beži!? Etognauk je eške takša tca bila, ka so István Sukič v Adacs-puszti pri Szabadszállási ranč srajce nej mogli trpeti na sebi. Od tistoga mau smo dobili par numar naši novin Porabje, Zdaj pa de te pomalek že pá mangline trbelo nasé dejvati pa rokajce iskati. Tak nam táföčka naš Žitek, kak kakši šnolcug... Turekin Pišta so sé tö ranč nej tak davnik (1930) narodili na G. Seniki, Zdaj sé pa te endvajsti špilajo. Nej karte, liki kak naj iz endvajsti gezaro forintov penzije vodržijo do drugoga mejseca. Kak če bi naponi, vsakši mejsec ..ajncundcvajncig” šmerali. Zmejs pa jim neprestanoma kontra stra, ka v šteri minuti zgibijo vse, ka so si cejli Žitek vküp poškrábali. Žitek je kratek pa p... Žitek je kratek pa p...? Če bi radi zablaudili ali sé zgibili, te nedite v velki Varaš kak je Budimpešta, liki idite v kakšo vogrsko püstinjo, kak so puste kauti Kecskeméta ali Szabadszállása... Zato smo tem bole veseli bili, gda smo po dugom vandrivanji - kak v kakši pripovejsti - Prišli k eni iži, šteraje sploj na samom stala, z nje pa je voprišla ena stara-stara grbava babica. Kak v kakši Grimmovi pravljici. Zato, ka nas je nej pitala, ka mi tam iščemo, gde rančftiči ne odijo, sam ge zvedavo, če ne Vej, gde so Turekin Pišta bači doma, pa če sé vnoči ne bogi Sama. Naj te dojstrlim, ali pa naj te s tepačov bujem? Prauti Tureknomi Pišta ba-čini prej dobro demo, ovak sé pa una prej vnoči tö nika ne bogi... No, istina, ka ji Včasik srce v gotanjaj klüka, depa prej sé nika ne bogi... Etognauk vnoči je prej tö nekak rogato, kak stau vra-gauv! Najprva je skor strejé dobila, natau je pa začnila kričati: - Ka za prepitanoga vraga si gé, pa ka tü lo-mačeš, škeš, naj te doj-strlim, ati pa bi raj, ka te naj s tepačov bujem?!!... Naj sé prej nika ne bogi, sta ji pravla dva policaja, njiva prej samo enoga razbojnika iščeta, šteri je vujšo iz vauze v Kecskeméti, pa sé nin po té pustaj skriva... * * * - Pet mlajšov nas je bilau. Tri sestre pa en brat, šterije 43-oga pri Dom spadno. Nikša okna je gordünila, tak ka so raztrgani tali njegvoga tejla nut v vodau pokopali. Zvüna je samo ena rouka ostala, štero je spozno npš sausad, Skinin Slejpi (Sajbaš), un je tö tam biu pri Dom, spozno zavolo bra-/ove vöre, štero je eške domau tö prineso... Dosta naši pojbovje spadnilo pri Dom. Dva mojiva bratranca, Di-vicin Djauži, Tonike Francti, Djürin Franca, Lujskin Viktorptt... Mojoga očo pa so 46-oga odpelali v vauzo za pau leta. Ranč so v mlini bili, so po njega Prišli, ga spakivali, pa ga taodleto//. V Somboteli je biu na biroviji. Ge sa tö z njimi üšo. Tam pri püšpekojski cerkvi je bila vauza. Pred menov so ga nut pelali, ge sam tö Sto nut titi, pa so mi pravli: „ Tü takši, kak si ti, nedo nej nut ojdti!..." Pa sam mogo domau titi... - Sledik smo ti eno pismo daubili, pa smo ga gledat oditi. Mati je velki kolač krüja spekla. Prva, kak smo oči tisto tádali, smo mogli krü tak nut zrezati, ka če smo prej nej ger kaj nut spekti. Trdo friganco smo jim tö nesti, ka so samo vodau dobiti v vauzi. Oča je friganco nut djau v tisto vraučo vodau, ka je daubo, tak je don nikši žma emo tisti bejli krop... - Gdaje oča domau prišo, je 36 kil emo. Teje eške en par lejt tak íádelo. Natau je 53-oga leta nut v postelo ležo, pa do 63-oga v njej ležo. Natau je mrau. Velko astmo je emo. Un sé je tö István Sukič piso... Oča nikdar nikanej gučo, nikanej Sto gučati, ka so z njim delali v vauzi. Trnok so ga prestraši, pa sé je nej vüpo... - No, telko je bilau, ka so na Gorenji Senik dosta ži-dauvov pripelali 44-oga, venak ene 200, šteri so na grajnci mogli futodjarke pa bunkere kopati. Tam ta-prejk na Austrijo, tam pri nas taprejk na Vrškiče, prauti Tromejniki. Vej so te bunkeri Zaman biti, ka je že prauti konci šlau, bojna pa tam tagor prauti Dolenjomi Siniki pa Martinji ..üšla". No, moj oča je prejk emo tiste židauve... Pa te je mojoga očo sledik nekak nut ovado za njegvoga bri-gadirstva volo. Vej vejmo, Sto je biu, samo toga nemo gučo... Mi smo tö kopati, depa mi smo si penaze slüžili s tem, 30 forintov smo dobiti na en den. Tistoga ipa tau zato dober slüž biu. Ži-dauvge pa so šenki mogli delati. - Tri lejta sam pri Zavci v bauti delo. Gda so Zavec domau Prišli, te sam jim prejkdau. Uni so na Horto-bágy biti voodpelani. Vzad-rugi (szovetkezet) so najprva steli, naj v Slovensko ves dem v bauto. Ge sam v bauto nej Sto titi, ka sam samo krčmau rad emo. Pri Zavci sam bauto pa krčmau bajdvoje emo... Gda so Zav-covi nazaj prejk vzeli svojo bauto pa krčmau, te sam ge dvej-tri lejta doma svinje firmo, z Mijaukinim Djauži-nom sva ojdla z mlatilnico koulivrat. S Hofer traktorom, s takšim, šteri je takše škramble emo, smo po brgaj ojdti. Vsikši den smo pri trej-štiraj ižaj postavlali mašin. - Najbole sam zato s svoje rojstne vesi odišo, ka so Večkrat steli, naj baudem špijon. Gnauk je samo en auto stano, pa so me steli nanjé djemati. Sam pravo: ge nemo! Namé so že pri so-dakaj tö steli dobiti. Vejte, 53-oga sam ge na VIT-i (na Srečanji mladine iz cejloga sveta) tolmač biu. Tau je bilo med Hegyeshalmom pa Szobom. Namé so tam že tö vsigder steli meti za špic-Ima. Depa ge sam je zagno... Kak pravim, sledik so tö Prišli, depa drugo so nej mogli naredili, samo s tem so me steli gajdlati, ka če sam pozabo, s koj ge živim? Ge sam tistoga ipa tö Vodo eno patijo na grajnce ka smo tam delati, smo graja-co kopati, 50 lüdi nas je bilau, pa prej če je nemo baugo, te nemo smo tadale tam delati... Tak! Te nemo delo! - Sledik nam je eden iz Slovenske vesi samo dosta obečavo, ka nas nut spravi v židano fabriko, ka tam delo dobimo. Depa s toga nika nej bilau, samo dosta palinke je táznoso, delo pa nikanej bilau!.... Te sam sé pa paubro, pa sam gorodišo v Pešt, pa sam tam biu do 87-oga leta. Sprvoga sam v eni krčmej delo, v štero so kakši gaunarge paraz-bojnicke tö ojdli. Moje delo je tau bilau, ka sam takše razbijače mogo tavö lüčali. Sledik sam biu vse, kölnar, küjflr, Šef, pultoš... - Že dugo mám v nogej iši-jaš, nika ne morem prauti tomi, tü na pusti zato tak tášaškam. 84-oga leta sam grato invalid (rokkant), pa od tistoga mau sam več nej delo redno. 87-oga sva ko-lejgarom dojprišla na Adacs-puszto, ka sva v Pešti zavolo viske ceringe pa niz- ke penzije nej mogla tadale živeti. Tam sam svoj dom v zarendo dau, tü pa vsefele .. živino držim, pa sé tak pomalek támatramo... - Ka delam, če ne lüdam delati zavolo svoji lagvi naug?... Dje, te dojsedem, dojležem, taspadnem... Psa-uvgepa kauti mena lejčejo... Vejpa ne delam več na normo! Pomalek tádé... * * * Pomalek tádém. Pa si brodim, kelko leko pripauva človek tak, ka má en mali stolec, na šteroga dojsede pred tablo pšenice, v roke vzeme kosau, zamajutne gnauk ati dvakrat... S stau-com pa s kosauv sé za en peden nikak naprej skitoni, s kosau zamajutne gnauk ati dvakrat... Peden naprej, čüč na štüc, zamajutne... Abele-gabele za tajér naprej, čüč-poküč, šmüke-pü-keu... Okapanje z ranč takšo tehnologijo. Pa don... Pa don... Pa don... živlenje živé, in šké živeti... * * * Turekin Pišta so samo te žalostni gratali, gda so zvo-dali, ka si je njina sestra na G. Seniki - zavolo strašno velkoga betega - samo skončala svoj Žitek. Tisti den so psauvge tö nej kauti Pišta bačina skakati. Besedilo in posnetek: Francek Mukič Adam, šamadli pa motka Trnok davnik sé je Zgodilo, eške te, gdajeAdam živo. Gda je Baug stvauro Adama za Paradičom, meje dau en mali šamadli pa eno motko. Gospodni Baug je etak pravo Adami: - Tau zemlau, štero dosegneš tak, ka boš sejdo na šamadlini, lepou pomalek okapaj! S toga boš mirno leko živo. Adam je lepou olcapo, depa eške je nej biu večer, gda je že vse okopo, ka je dosegno s šamadlina. Eh, si je brodo, tak ga niške ne vidi, malo je naprej silno šamadli, pa je eške manjckino cuj okapo. Pa tačas, ka je nej grato večer, je vsigder malo naprej bucno šamadli, pa tisto koulivrat vösfrčko. Večer je k Adami staupo Baug, pa ga Pito: - Sinek moj drügi, pa ka si činüu? - Jaj Gospodni Baug, vejš, malo mi je dugi cajt biu, pa sam eške malo cuj okopo, ka naj malo več baude. - Vredi! Cejli Žitek boš mogo vsigder več delati! Zato, ka si nezadovolen, boš s kem več emo, boš vsigder več Sto meti! Zaíogavolo boš dosta trpo! Porabje, 19. novembra 1998 7 Gde še ftič rejdko odi... Gda sam na Verico prišo, v krčmej sam mogo spitavati, gde sé drži Trejberni Djauži. "Po dvej pauti leko dé ta k njema," pravijo Cajta, steri so tam sejdli pri ednom špriceri. "Edna paut po meji vodi, drüga pa kak je Tišlarin dau." "Po meji de baukše," pravi krčmarica. . Gde naj ta dem, si brodim, gda Cajta zar za menov namé zakričijo. V streji sam posanco s stere sam pivo pijo skurok nej paužro. "Samo neš traktor ali kakšen drügi mašin küpüvo?" "Nej, traktor nemo, ovak je iščem." V taši mali vesi kak je Verica ali kak so Andovci, če lücki človek pride v ves, vaščani včasin vedeti škejo, kama pa Zaka je prišo. Nej sam ovado. Išo sam v avto pa sé po Tišlamom dauli pelo k Trejberni. Kak dolapridem z asfalta, led tak pršči pod autonom, kak če bi glažojno trli. Dugo sam sé z avtonom nej mogo pelati, zato ka sam že nutra v gauštjo prišo, gde je globka paut. Gda sam vö iz avtona staupo na sklisko travo, tak sam na rit seu, ka sé je vse zemla strausila. Njegvoga..., Zdaj mo leko tak odo, kak če bi sé po... Vseeno, če sam že do tejga mau prišo, nazaj že nemo. Te sam še nej vedo, ka je do rama od tistac še pau vöre pejški. Gda vcuj k rami pridem, te Vidim, ka pri Trejberni ra-maj nekak z motorno žagov žaga pa tisti sé tü Trajber piše. "Srečanje majo Trajberji," si mislim. Gda me "Runci Tom" zagledne (tak ga zovejo v vesi), tak sé zbodji, kak če bi vraga vido. Žaga ma skur vö z roke spadne. Gda skrajej pridem, sé moram zglasti, zato ka tak prestrašeno gleda, kak če bi ma kokauš krüj vzela. Gda sé zglasim, te "k sebi" pride. - Trejberni Djauži je doma? - Pred desetimi minuti sam ga še vido, tak ka doma mora biti. Do dvaura pridem, gda Vidim, ka Djauži talidje tis-kajo dola po brgej. - Baug daj! Leko vas malo goradržim? - Leko, dapa sploj dugo nej, zato ka nejmam časa. Zdaj je malo baukšo vrej-man pa ka je delo taza-ostalo, Zdaj štjem zgutauvili. - Sami živeta v tau rami? - Ja, Zdaj sam živem tü. Prvin nas je šest bilau. Trgé bratje pa tri sestre. Sestre pa bratje so sé kraj oženili pa so inan šli k možaum, tak ka gda so se-demdesetsedmoga Oča mrli, od tistoga mau sam živem tü. Edno sausadico zato mam, ona je Micka, dapa ona že starejša, na njau tü dja moram skrb meti. - Kak tau, ka tak dalač od vesi kraj cejlak znautra v gauštja so sé rami zidali? - Tau je gnauksvejta vse eden grünt bijo. Pa te tau bila šega, ka so hišo ta zidali, gde je grünt bijo. Če tü kaulak gledamo, ka sé tü vidi, tej dvajsti hektarov, tau sé vse vcuj k tauma rama drži. - Dalač od lüstva, cejlak sami živeta. Ka leko tü dela cejli den? - Brž taudide den. Dja delo mam. Mam dvej krave, edno telico pa štiri svinje. Tak ka je dela zavole. Tü, če kaulak gledaš, vidiš traktor pa mašine. Té tü furt trbej popravlati. Eden den tak brž mine, ka človek ranč vpamat ne vzema. - Vejm ka nejmata elektrike, kak leko etak žive? - Sploj težko. Ka svejtiti trbej, tisto vse z baterije de. Gda so že slabe, te je napunim. - Kak je leko napunite brezi elektrike? - Mam eden mali dizel-motor z ednim cilindrom, tauga z rokauv notrapo-žanem, pa te žené dinamo. Dinamo pa napuni baterije. S tejm svejtim znautra v rama pa v štala tö. Taši človek, steri ma elektrike, tisti tau ranč ne vej, ka je tau, gda človek vö dé na dvor pa je vse tak Črno kak krt. Ka si vejmo! Tistoga svejta, gda so elektrike vlekli, so nam tau prajli, ka smo dalač od vesi, zato ne dobimo. - Če bi televizijo meli, mislim, ka te bi zato malo baukše bilau, nej? - Dja mam. Spravo sam si enga tašoga tv, steri z ba-terijov dé, tak gledam televizijo, če škem. - Kak dalač ste vi od veričke baute? - Edno vöro moram titi pejški. Na keden dvakrat dem gora v bauto, te gda krüj pripelajo. Te mam šegau še tiste drüge stvari potjipüvati, ka doma v tjünji trbej. Zdaj je še dobra, gda človek po süjom leko dé, samo gda snejg dolaspadne, te je vrag. Ka mo delo, če človek tü ma kučo. Na stare dni že kama mo üšo? Tü, če hitro doktora trbej zvati, baukše, če prejk letiš v Čöpance. Tau je samo dvejstau mejtarov do prve kuče. Kak dobra bi bilau, če bi elektrike leko od Čöpance es potegnili, te dvejstau mejtrov bi nej tak drago bilau. Poj, Pogledni, kak so skrak. Pa rejsan, človek tam tak prejk meje pride, ka ranč vpamat ne vzema. - Dja tü dostakrat pozabim, ka je tüj meja, dje tak, ka sam že pri Šraji v Čöpincaj, gda vpamet vze-mam, ka sam prejk meje prišo. Gda dem prauti avtona, te Vidim, ka je sausadica Micka Köleš tü doma. Vö na okno gleda pa tak sé ji na obrazi vidi, kak če bi pitala: "Ka tü Odiš, gde še ftič rejdko odi?!" Karel Holec Porabje, 19. novembra 1998 "Večne Eve" slikarke Irene Polanec tudi v Porabju priznanji; pod vtisom njenih "Večnih Ev" ji je tudi eminentno pariško razstavišče Salon dodelilo bleščavo odličje. Petdeset najvidnejših francoskih umetnostnih kritikov pa jo je izbralo v družbo dvestotih največjih slikark v svetovni zgodovini umetnosti. Monografija, v kateri ima Irena Polanec vidno mesto, je izšla v Franciji, in kot umetnica sama pravi, ji pomeni eno največjih priznanj njenemu umetniškemu delu. Vendar je Irena Polanec z dušo in srcem priklenjena na domovino Slovenijo; kljub lepoti pariškega velemestnega vrveža in kljub številnim francoskim priznanjem jo je srce vleklo v rodni Maribor. Na otvoritvi nam je izdala tudi eno izmed zanimivih intimnih izkušenj izpred nekaj let; ko se je po počitnicah v rojstnem kraju vračala v Pariz, je za domačo hišo izkopala vrečko zemlje in jo odnesla s sabo. V to zemljo je v Parizu posadila rože. Ko je odhajala iz Pariza, jih je poklonila prijateljici. Še danes nekje na nekem pariškem oknu cvetejo rože v slovenski zemlji... Še eno zanimivo priznanje Sodobno slovensko slikarstvo si v zadnjih letih utira pot tudi na Madžarsko, natančneje v Porabje; zanimivo razstavišče v avli monoštrskega gledališča je ponudilo gostoljubje slikarskim platnom VidePfeifer-Sajko, Romana Verasa, Petra Marolta, trenutno pa tu razstavlja slikarka Irena Polanec. Svečana otvoritev njenih slik je bila 7. novembra, razstava pa je na ogled do konca tega meseca. "Slikarstvo Irene Polanec, to je renesansa dvajsetega stoletja. To je vse zlato potopljenih galej. To so prebujene Madone. To je vsa izgubljena in ponovno najdena lepota." (Iracema Arditi, brazilska slikarka) Irena Polanec je slovenska slikarka, ki je že razs- tavljala po vseh najuglednejših galerijah po svetu. Je umetnica, ki si je pred petindvajsetimi leti drznila slediti svojim sanjam. Iz rodnega Maribora, kjer danes spet živi in ustvarja, je odšla v Pariz in tam najprej upodabljala klošarje, nato pa je nekega dne spontano začela slikati Eve, skrivnostne ženske z jabolki - simbolom ljubezni in greha, ter s školjkami - simbolom rojstva. Njene Eve znajo prepričevati in prepričati, njihov pogled je pogled Mone Lize, večnega simbola ženske. Prgišče zlata pa rdeče in črno, zadnje čase tudi belo, to je njen slikarski moto. Tako prepoznaven, hkrati pa tako samosvoj, da imajo celo galeristi in kritiki težave, v katero likovno skupino naj jo uvrstijo. Slikarka Irena Polanec sodi med tiste redke slovenske likovne ustvarjalce, ki so kljub silni konkurenci uspešni tudi v tujini, ona predvsem v Franciji. Francija s svojim umetnostno že dolgo vabljivim Parizom je prva z raznovrstnimi priznanji potrdila ustvarjalno izvirnost njenih slik. Zadnji dve ustvarjalni leti sta za umetnico še posebej na gosto posuti z izjemnimi bi lahko omenili: bralke in bralci slovenske revije Jana so Ireno Polanec lani izbrali za Slovenko leta 1997. Upamo in želimo, da bodo slike slovenske umetnice tudi porabske obiskovalce razstave obogatile z novimi, skrivnostno lepimi umetniškimi užitki. Saj - kaj je pa na svetu lepšega in privlačnejšega kot v mavrično tančico mistike zavita -Ženska?! Valerjja Perger Obed Lujzek je sploj aklavi na jesti. Gde dela, tam geste künja, depa on je tam ešče nigdar nej djo. Doma ma žena küja, vsakši den domau dé na obed. Doma je tü sploj aklavi pa napona nika mamjavi pa kritizera, ka že ženi sploj na žile dé. Etognauk je Lujzek pá domau prišo na obed pa gda je začno gesti, je etak kričo: "Ženska! Tej krum-plinge so že pa samo na polonje küjani." Žena pa v čemeraj: "Te je pa samo na polonja zej!" Tau je gnauk gvüšno Lujzek je etognauk pá domau prišo na obed pa ma žena etak pravi: "Dragi moj, Lujzek! Tau je gnauk gvüšno, ka sé gnes neš taužo na obed." Lujzek pa: "Si v tejm gvüšna?" Žena: "Cejlak sam gvüšna. Zatok, ka sam ti gnes nika nej sküjala." Tebe Joška pa njegva žena Ančika sta sé nej dugo ženila. Ančika etognauk etak spi-tava svojga moža: "Moj dragi Joži! Povej mi, tak po pravim, .kakše ženske maš ti rad? Čedne ali lejpe? Joži: "Nej čedne pa nej lejpe. Tebe mam rad." Klajfe Micka etognauk na pauti stavi svojo sausadico pa go pita: "Ti, rejsan istina, ka je tvoja sausadica, Sidika nazaj prišla k možej?" "Nazaj je prišla, istina je," pravi sausadica. Micka pa: "Pa ka misliš, Zakoj?" Sausadica pa: "Zakoj, Zakoj? Tak gučijo, ka zatok, ka je že nej mogla gledati kak sé mauž brez nje fajn ma." I.B. Porabje ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767 Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062 Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine ______na Madžarskem._____ Pred kratkim sta se v Monoštru srečala predsednika Madžarskega demokratskega foruma in Slovenskih krščanskih demokratov, Sandor Lezsak in Lojze Peterle. Med drugim sta si ogledala tudi stavbo Generalnega konzulata R Slovenije v Monoštru.