LETO XXVI. ŠT. 13 (1221) TRST, GORICA CETRTEK, 8. APRILA 2021 CENA 1,20€ www.noviglas.eu TAXE PERCUE TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA, ITALY SETTIMANALE Poste italiane S.p.a. Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 N O VI G L A S J E N A S T A L Z Z D R U Ž I T VI JO T E D N I K O V (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma1, NE/PD ISSN 1124-6596 K A T O L I Š K I G L A S I N N O VI L I S T 1 1 . J A N U A R J A 1 9 9 6 Spoštovane narocnice in narocniki z Goriškega in Tržaškega! Kot smo omenili v pismu, poslanem meseca decembra 2020, bomo v letu 2021 zaupali raznašanje tednika Novi glas na Tržaškem in ponekod na Goriškem zasebnima podjetjema. Na tak nacin bomo rešili problem stalnega zamujanja dostave casnika, za kar je doslej skrbela Italijanska pošta. Casopis boste na svojem domu prejemali ob cetrtkih oz. najkasneje ob petkih. Novi nacin distribucije bo stekel postopoma po Veliki noci, in sicer najprej v nekaterih vaseh, ker imajo prebivalci le-teh poštne nabiralnike na cesti. Za narocnike, ki živijo v stanovanjskih hišah, novega nacina distribucije še ni mogoce izvesti, ker raznašalci potrebujejo kljuce vhodnih vrat, tako da lahko pridejo do poštnih nabiralnikov, ki so navadno v vežah. Zaradi tega prosimo vse narocnike, ki bi radi prejemali na dom Novi glas z novim nacinom distribucije, naj nas poklicejo na telefonsko številko 0481 533177 ali pišejo na zadruga.gm.ts@gmail.com, da se zmenimo, kako nam lahko izrocijo kopijo kljuca vhodnih vrat. Zahvaljujemo se vam za pozornost in za to, da ste nam kljub težavam s pošto ostali zvesti. V upanju, da bomo koncno rešili problem dostave našega tednika, vas prisrcno pozdravljamo. Najprej zdravje? Danijel Devetak V zadnjem letu tako pogosto berem ali slišim stavek “najpomembnejše je zdravje”, da me že skoraj moti. In se sprašujem, kaj sploh je zdravje, o katerem vsi govorimo, na katerem mestu je v moji lestvici vrednot oz. kaj vsega sem pripravljen žrtvovati zanj. Saj se vsi strinjamo s tem, da je zdravje neprecenljiva dobrina, ki se je zavedaš šele tedaj, ko je nimaš vec. Da je zdravje nekaj, kar ti je dano in si ga še najvecji bogataši ne morejo zagotoviti. Toda zdravje ni samo odsotnost covida19 oziroma vsakršne bolezni (skoraj pozabljamo, da obstajajo tudi druge patologije ...). Zdravje je stanje fizicnega, biološkega, pa tudi - še kako! -duševnega in duhovnega dobrega pocutja. Na vse to moramo biti pozorni, ko v strahu pred okužbo s koronavirusom tako strogo upoštevamo varnostne ukrepe, da zanemarjamo druge vidike našega zdravja, ce se premalo gibamo, ce odlašamo z rutinskimi zdravniškimi pregledi, ce se prevec zapiramo vase, ce vec ne išcemo stikov z ljudmi. Da, zdravje ima opraviti tudi z medcloveškimi odnosi. Vsem je na dlani, kolikšno škodo je v tem smislu v zadnjem letu naredila pandemija - žal še najbolj - med mladimi; toda to je morda le vrh ledene gore, s katero bomo imeli še dolgo opravka. Zaprtje šolskih stavb je bilo gotovo posebno bolec ukrep - zlasti za mlade in družine. Gotovo bo imelo dolgorocne posledice, ki se pa kažejo že danes. Po podatkih državnega tožilstva na milanskem sodišcu za mladoletne so poskusi samomora med mladimi v zadnjih 12 mesecih narasli za 50%, kazniva dejanja za 40%. Šolanje na daljavo, pomanjkanje družbe vrstnikov, prevec prostega casa - zaradi vsega tega prevec mladih postaja krhkejših, pa tudi bolj jeznih in nasilnih. Do sebe in drugih. Pediatri govorijo o porastu primerov z obsesivno-kompulzivnimi motnjami, govorno­jezikovnimi težavami, celo primerov zgodnje pubertete kot posledice psihicnih stisk. Ure in ure pred ekrani naj bi povzrocale tudi demotiviranost in celo panicne napade. / str. 2 foto Tamara Mizerit Žalostna vest V casu pandemije, ki noce ponehati V vecnost je odšel priljubljeni Papežev veliki teden msgr. Franc Voncina in Velika noc 2021 V torek, 30. marca, se je V eliki cetrtek na Tržaškem, pa tudi Papež Francišek je na drugod, bliskovito razširila veliki cetrtek dopoldne v žalostna vest, da je v vecnost baziliki sv. Petra daroval odšel priljubljeni duhovnik krizmeno mašo, med katero msgr. Franc Voncina. Rojen je je posvetil olja, ki jih bodo bil leta 1937 v Trstu; osnovno skozi leto uporabljali v rimski šolo je obiskoval v Rojanu, škofiji pri podeljevanju srednjo pri Sv. Jakobu. Tudi zakramentov. Bogoslužja višjo šolo je dokoncal v se je zaradi varnostnih Trstu. Po maturi je stopil v razmer udeležilo manjše bogoslovje in leta 1963 prejel število vernikov, somaševalo duhovniško posvecenje prav pa prav tako mnogo manj v domacem Rojanu. duhovnikov rimske škofije, Svoje bogoslužno delovanje je zacel kot kaplan v Bazovici kot je to navadno. Med homilijo je sveti oce poudaril, da pri g. Marijanu Živicu, ki ga je uvajal v dušnopastirsko je oznanjevanje evangelija vedno povezano s konkretnim delo. Tam je prišel v stik z mladino, tako s skavti kot tudi križem. V oznanilu evangelija je križ, a je križ, ki rešuje. z mladimi, ki so se poleti udeleževali kolonij. Verouk je Papež se je pri svoji homiliji zaustavil pri tem, da so Jezusu najprej pouceval v Trstu pri Sv. Jakobu, kamor je bil tudi pravili, naj reši samega sebe, a se Jezus, tako sveti oce, ni premešcen. nikdar pogovarjal s hudobnim duhom, ampak mu je vedno / str. 11 odgovarjal s svetimi spisi. MC / str. 3 Mlada odbojkarica 6 Nagrada Vstajenje 9 Družbeni geograf 10 Za 19-letno Saro Piva Prejemnik 58. literarne Raziskovalno delo iz Sovodenj je odbojka nagrade Vstajenje za Ethnos in topos dr. “popolno in pravo leto 2020 je msgr. Milana Bufona nudi veselje”. Trenutno je Marino Qualizza, celosten vpogled v kapetan pri Soci. Njena moralna avtoriteta družbene spremembe najvecja želja je, da bi Beneških Slovencev, in narodnostno prej ali slej prišla do A za knjigo Benecija naš podobo slovenskih lige ali olimpijskih iger dom in življenjsko delo krajev na Tržaškem 8. APRILA 2021 2 Svet okrog nas NOVI GLAS Deželni svetnik SSk I. Gabrovec o novih ukrepih na mejnih prehodih Rim in Ljubljana naj uskladita odlocitve glede prehajanja državnih mej! V zvezi z novimi ukrepi prehodov, je zdaj na vrsti od Ljubljane. Vtis imamo, slovenske vlade Italija, ki po novem doloca, da se politicne in upravne na mejnih prehodih in da morajo vsi državljani ob izbire pišejo brez poznavanja odlocitvami iz Rima je deželni vrnitvi iz držav Evropske in upoštevanja krajevnih potreb. Ko gre za odlocitve, ki vplivajo na vsakodnevno življenje ob meji, je nujno potrebno, da so nacionalne izbire koordinirane med državnimi vladami in da se uskladijo v sodelovanju z deželami in obcinami oz. lokalnimi upravitelji, ki najbolje poznajo krajevne potrebe in problematike. Moj poziv, konstruktiven in brez vsakršnega polemicnega tona, gre torej obema Igor Gabrovec v sporocilu za opraviti bris in prestati vladama, da v prihodnje javnost napisal tole: petdnevno karanteno. skušata skupno dolociti “Po nedavni odlocitvi Odlocitve na državni ravni vse potrebne ukrepe in slovenske vlade, da ponovno žal kažejo, da je Rim zelo tako prepreciti zmedo in zaostri pravila za cezmejno dalec od Trsta in Gorice, težave za ljudi in podjetja, ki prehajanje, vkljucno z kakor sta tudi Koper in skupaj živijo, oblikujejo in zapiranjem malobmejnih Sežana pogosto predalec povezujejo obmejni prostor. Sožalje ob smrti priljubljenega tržaškega duhovnika Stranka SSk se hvaležno klanja spominu na Naj mu bo blaga domaca zemlja. Prizadetim preminulega msgr. Franca Voncino svojcem naj gre naše iskreno sožalje. Našo skupnost je v torek, 30. marca 2021, pretresla vest, da nas je zapustil msgr. Franc Sožalje Sveta slovenskih organizacij Voncina, dolgoletni dušni pastir naše skupnosti. Svet slovenskih organizacij z žalostjo sprejema V dolgih desetletjih svojega delovanja med vest o odhodu msgr. Franca Voncine. V casu, ko nami je bil sprva kaplan, nato župnik v naših se poglabljamo v duhovni smisel velikega tedna, župnijah, pouceval je na naših šolah, spremljal je smrt gospoda Voncine boleca, a vendar nas in skrbel je za duhovno rast tržaške skavtske tolaži velikonocno sporocilo o veri v vstajenje. organizacije, bil je tudi škofov vikar za Slovence Msgr. Voncino se bomo spominjali kot vedro in na Tržaškem. Ne glede na razlicne formalne prijazno osebo, ki je bila odpr ta za bližnjega in je zadolžitve je bil Franc Voncina dolga desetletja svojo odprtost imela zakoreninjeno v Kristusu. duša in steber verske skupnosti Slovencev Iskrena zahvala mu gre tudi za vse nedeljske v Italiji. S svojim blagim, milim znacajem, s maše v slovenskem jeziku, ki jih je daroval v svojo iskreno dialoško usmerjenostjo je znal rojanski cerkvi in jih je prenašal Radio Trst A. usklajevati razlicnost pogledov in konstruktivno Prinašale so veliko utehe in upanja vsem tistim, delovati v prid Slovencem v Italiji, še posebno ki niso mogli k nedeljski sveti daritvi. Veliko našega vernega obcestva. Njegov odhod odpira je tudi prispeval k spodbujanju in razvijanju novo boleco vrzel v naši skupnosti, ki jo bo težko prosvetnega dela na kulturnem in vzgojnem zapolniti. Naš spomin na g. Franca Voncino podrocju. oznacuje predvsem velika hvaležnost za vse Naj za vse darove, ki jih je nesebicno razdajal skupne trenutke, za ogromno opravljeno delo med Slovenci v Italiji, prejme vecno placilo in za vizijo spravljivosti ter poguma, ki ju je v nebesih in naj mu sveti Vecna Luc, Vstali vsak dan priceval s svojim življenjem in delom. Kristus. S 1. strani Najprej zdravje? O troci in mladi, zaprti širše. Ko bi bili bolj pozorni na pravicen in ucinkovit na domovih, izgubljajo na to, da družinskega clana, nacin soocamo s katerokoli dragocene priložnosti v soseda, prijatelja, kolego epidemijo, ekonomsko krizo, najpomembnejših letih itd. ne vprašamo “kašljaš? podnebnimi spremembami, osebnostne rasti. Tega imaš vrocino? si si razkužil problemi sožitja in drugimi vsi ne vidijo, njihovih roke?”, ampak “kako se grožnjami. Ce pa postavljamo duševnih stisk pa ne smemo pocutiš? kaj si želiš? kaj na prvo mesto ekonomijo, podcenjevati. V osamljenosti lahko skupaj naredimo?” zdravje ali karkoli drugega, se namrec lahko marsikaj Najpomembnejše ni fizicno bo clovek prej ali slej zgodi. In za sabo pusti zdravje, najpomembnejši nastradal. Verjetno ni slucaj, tudi - za zdaj še skrite, a -je clovek, njegovo celostno da sveti oce Francišek v neizbrisne rane. Ce hocemo dobro pocutje! Fizicno zadnjem letu vse pogosteje mirneje hoditi v prihodnost, zdravje ne more biti glavna govori o bratstvu kot izzivu moramo zato poskrbeti, stvar. Najpomembnejše je našega stoletja in novem da otroci in mladi cim prej ostati ljudje. Nikdar prej mejniku cloveštva. Bratstvo vzpostavijo uravnovešeno nismo tako jasno uvideli, je lastno vsem, vernim in custveno življenje v zdravih da se ne moremo rešiti nevernim, je nekaj, kar medosebnih odnosih, osnovo sami, da smo vsi odvisni ne ostaja pri besedah, kar za gradnjo fizicnega in od vseh, da je medcloveška vpliva na sobivanje in mir. duševnega dobrega pocutja. solidarnost temeljnega Na celostno dobro pocutje. Je Kar se tice na splošno zdravja, pomena. Zato: najprej nacin mišljenja in življenja, bi zato bilo verjetno najbolje, clovek, najprej vsi ljudje! ki lahko spremeni zgodovino. ko bi zaceli razmišljati malo V luci tega nacela se lahko Poskusimo! Zahteva po bolj prožnih odlokih za prehod meje Prehajanje meje naj bo delovnim migrantom omogoceno tudi na maloobmejnih prehodih K senija Dobrila, predsednica pricakovano in potrebno je, živijo ob meji, ne le smiselne, SKGZ, Walter Bandelj, da se pri tem v najvecji možni ampak tudi upravicene. predsednik SSO, senatorka meri upoštevajo specifika in Zaradi povedanega Tatjana Rojc, poslanec družbeno gospodarske danosti predlagamo, da Vlada RS v RS Felice Žiža, Alberto obmejnega prostora ter da se ponovno preuci odlok in Scheriani, predsednik Obalne preucijo vsi negativni ucinki, dovoli, da maloobmejni samoupravne skupnosti ki ob zaprtju mejnih prehodov prehodi ostanejo odprti italijanske narodnosti, lahko trajno prizadenejo zlasti izkljucno za delovne migrante, Maurizio Tremul, predsednik obmejno prebivalstvo. ki imajo vso potrebno Italijanske unije ter Marin Perece je bilo vse od samega dokumentacijo. Varnostni Corva, predsednik izvršnega zacetka pandemicnega stanja organi pa naj tudi na teh odbora Italijanske unije so predvsem vprašanje dnevnih mejnih prehodih izvajajo podpisniki dokumenta, ki migrantov. Vlada RS je doslej vzorcno preverjanje tranzitov so ga poslali Janezu Janši, pokazala veliko razumevanje in kaznujejo morebitne predsedniku Vlade RS, v in je zato te kategorije kršitelje. Poleg tega nekatere vednost pa še Alešu Hojsu, vkljucila med izjeme, ki smejo tocke za hitro testiranje so ministru za notranje zadeve preckati državno mejo ob oddaljene nekaj kilometrov RS, Heleni Jaklitsch, ministrici upoštevanju vseh zdravstvenih od državne meje, kar bo za Slovence v zamejstvu in in zakonskih predpisov. ob ponovnem odprtju šol po svetu, Borutu Pahorju, Tokrat pa so ukrepi strožji in povzrocalo dodatne težave predsedniku Republike predvidevajo kontrolne tocke zlasti šolarjem in njihovim Slovenije, Tomažu Kunstlju, le na omejenem številu mejnih spremljevalcem, ki ne bodo veleposlaniku RS v Rimu in prehodov, kar povzroca hude mogli vstopiti v Slovenijo in Vojku Volku, generalnemu težave zgoraj omenjenim opraviti hitrega testiranja. konzulu RS v Trstu. interesentom. Ti morajo Menimo tudi, da bi pristojni V pismu piše: “Podpisane namrec zaradi vsakodnevnih organi morali izrociti dnevnim organizacije in izvoljeni nujnih delovnih in študijskih migrantom dvojezicno predstavniki od vsega zacetka obveznosti, zaradi zaprtja potrdilo o opravljenem zdravstvene krize delimo skrb maloobmejnih prehodov, testiranju. Prepricani smo, Vlade Republike Slovenije, opravljati daljšo pot in da je za izhod iz globalne ki si ob vse hujši pandemicni zamuditi veliko vec casa. S tem zdravstvene krize potrebno sliki prizadeva zajeziti širjenje dodatno obremenjujejo cestno tudi vecje sodelovanje med koronavirusa covid-19 infrastrukturo, ustvarjajo državami, od cesar bodo na državnem ozemlju. dolge kolone in onesnažujejo najbolj pozitivne ucinke Razumemo in spoštujemo okolje. Zapiranje meja prinaša doživeli prebivalci obmejnih ukrepe Vlade RS, ki želi torej obmejnemu prebivalstvu prostorov. Na vas ponovno zašcititi prebivalstvo pred veliko škodo, kljub temu da apeliramo, da preucite stanje okužbo. Strožje nadzorstvo je bil od vseh odvzetih brisov ob državnih mejah in uvedete državnih meja je nedvomno na meji v zadnjih tednih le vse možne ukrepe, ki bi eden od možnih zajezitvenih 1 odstotek pozitivnih. To zašcitile krajevno prebivalstvo, ukrepov, ki so ga uvedle dokazuje, da so naše zahteve ne da bi s tem povecali tudi druge države; nadvse po ohranjanju izjem za ljudi, ki tveganja širjenja okužbe.” Povejmo na glas Mocnejša luc na koncu tunela Janez Povše toliko bolj pa se bo število novih okuženj temeljito zmanjšalo - virus bo ob tem skrajno oslabel in postal podoben obicajni zimski Ni kaj, naše življenje poteka s koronavirusom, gripi. Res razveseljiva je ta mocnejša luc in ki nas nenehno spremlja in nam sledi zdaj s šele ob njej si lahko zares oddahnemo, ceprav tem, zdaj onim poslabšanjem, zdaj s tem, zdaj se je treba zavedati, da mora precepljenost onim izboljšanjem. Pri tem nam ne preostaja zaobseci najmanj šestdeset odstotkov celotnega drugega, kot da spodbujamo sebe in druge, da prebivalstva, da bo virus izgubil najnevarnejši bo v doglednem casu vendar spet vse dobro, del svoje moci in postal obvladljiv in nas ne bo kar pocnejo tudi najvišje državne in zdravstvene vec ogrožal. Toda ob vsej tej res lepi novici velja institucije. Ves cas se je namrec oglašala omeniti in nemara kar opozoriti, da previdnost ohrabrujoca misel, da je nekje na koncu tunela ni odvec vsaj do dneva, ko bo cepivo razvidno videti luc, da torej ni tako slabo, kot se marsikdaj spremenilo splošno in ne nazadnje svetovno zdi, in da velja vzdržati vse omejevalne ukrepe, ki zdravstveno stanje. Zdaj pa se nahajamo v pac dajejo vidne rezultate. Tovrstno spodbujanje položaju, ko nas lahko razumljiva želja po virusni ljudi pri nas in ne nazadnje po vsem svetu je razbremenitvi potisne v iluzijo, da je že danes vse postalo naravnost nujno, saj se je pokazalo, da v redu in prav in da že danes ni vec nobenega stroge in dolgotrajne zapore vseh vrst rojevajo razloga za upoštevanje omejevalnih ukrepov. Gre nemajhne duševne stiske, ker nam je odvzet za prelepo, a istocasno zahrbtno iluzijo, ki nam nemajhen del siceršnjega življenja, predvsem kar npr. tudi v normalnih pogojih ob prvem vecjem se tice sprošcenosti in možnosti medsebojnegaizboljšanju zdravstvenega stanja prišepeteva, srecevanja. Še posebej je prizadeta odrašcajoca da smo že ozdraveli in naj se zato prepustimo generacija na ravni višje srednje šole, kjer naj veselju in sprostitvi. In tako ni malo primerov, bi bila vsaka tretja mlada oseba obeležena da se kdo po komaj ozdravelem mocnejšem z velikimi stiskami, tesnobo in strahom. Na prehladu izpostavi mrazu in razumljivo takoj sreco je zdaj luc na koncu tunela neprimerno spet oboli, ali pa se kdo po komaj ozdravljenem mocnejša, kar spreminja našo situacijo v okviru zlomu noge navdušeno odpravi v gore in sicovida-19 na bolje, še vec, mnogo in prelomno nogo ponovno zlomi. Še kako prav je torej, da se na bolje. Tista mocnejša luc na koncu tunela zadovoljni zaradi resnicno nadvse izboljšanega so seveda cepiva, ki nam zagotavljajo premik položaja v boju proti virusu obnašamo zrelo in v smeri pomenljivega obvladovanja virusa, premišljeno v svojo korist in v korist vseh in na ta pomenljivega na nacin, da bomo obvarovani nacin zmagamo v tej izjemno težki preizkušnji, ki vseh težjih posledic morebitnega okuženja, ni prizanesla nikomur. 8. APRILA 2021 NOVI GLAS Aktualno 3 S 1. STRANI V casu pandemije, ki noce ponehati Papežev veliki teden in Velika noc 2021 “O znanilo evangelija je vedno povezano s sprejetjem konkretnega križa. Blaga luc Besede daje jasnino v srcih, ki so dobro pripravljena, ter zmedo in zavrnitev v tistih, ki niso. In to v evangeliju stalno vidimo,” je dejal papež Francišek in navedel vrsto primerov. v Gospodovem življenju od zacetka njegovega javnega delovanja in celo pred njegovim rojstvom. Navzoc je že pri prvi Marijini vznemirjenosti ob angelovem oznanilu; navzoc je v Jožefovi nespecnosti, ko se cuti prisiljenega zapustiti svojo obljubljeno nevesto; navzoc je v Herodovem preganjanju in v stiskah, ki jih trpi Sveta Družina, ki so enake kot pri mnogih družinah, ki morajo zapustiti svojo domovino.” Ta stvarnost nas odpre za skrivnost križa, ki se ga živi najprej. Daje nam razumeti, da križ ni neki kasnejši, slucajni dogodek, rezultat Gospodovih življenjskih okolišcin. Res je, da vsi, ki so skozi zgodovino križali, križ predstavljajo, kakor da bi bil neka stranska škoda, a to ni tako. “Križ ni odvisen od okolišcin. Veliki križi cloveštva in naši mali križi, vsakega med nami, niso odvisni od okolišcin,” je poudaril papež Francišek. Zakaj je Gospod sprejel križ v vsej njegovi celovitosti? Zakaj je Jezus sprejel celotno trpljenje: sprejel je izdajo in zapušcenost svojih prijateljev že pri zadnji vecerji, sprejel je nezakonito jeco, posplošeno sodbo, nesorazmerno razsodbo, zlobo udarcev brez razloga in neosnovano pljuvanje …? “Ce bi okolišcine dolocale odrešenjsko moc križa, Gospod ne bi vsega sprejel. A ko je prišla njegova ura, je sprejel ves križ. Kajti v križu ni dvoumnosti! O križu se ne pogaja,” je naglasil. Pri drugem razmisleku, o katerem je spregovoril, pa je dejal, da je na križu res nekaj, kar je sestavni del našega cloveškega stanja, omejenosti in šibkosti. “A prav tako je res, da nekaj od tistega, kar se zgodi na križu, ni združeno z našimi šibkostmi, temvec je ugriz kace, ki vidi nemocnega križanega in ga grize in poskuša zastrupiti in vzeti veljavo vsemu njegovemu delu. Ugriz, ki hoce pohujšati, ustaviti in narediti sterilno in nepomembno vsako delo in žrtev ljubezni do drugih. To je strup hudega, ki kar naprej vztraja: reši sebe.” Papež je zbrane duhovnike povabil, naj Gospoda prosijo za milost, da bi iz teh dveh razmislekov potegnili zase korist: “V oznanilu evangelija je križ, res je, a je križ, ki rešuje. Pomirjen z Gospodovo krvjo, je križ z mocjo Kristusove zmage, ki porazi zlo, ki nas osvobodi hudobca. Ko ga sprejmemo z Jezusom in kakor On, še preden gremo pridigat, nam bo to pomagalo razlocevati in zavrniti strup pohujšanja, s katerim nas bo hudic poskušal zastrupiti, ko nas bo nepricakovano presenetil križ našega življenja.” “V nacinu, s katerim sprejmemo križ, ko oznanjamo evangelij – z deli in, ce je treba, z besedami –, se kaže dvoje: da trpljenje, ki pride zaradi evangelija, ni naše, ampak je ‘Kristusovo trpljenje v nas’ in da ‘ne oznanjamo sebe, ampak Jezusa Kristusa, Gospoda’, mi pa smo ‘služabniki zaradi Jezusa’”, je dejal sveti oce ob koncu homilije ter sklenil, da “Gospod vedno daje to, kar prosimo, a na svoj Božji nacin. Ta nacin vsebuje križ. Ne zaradi mazohizma, ampak zaradi ljubezni, ljubezni do konca.” Veliki petek Papež Francišek je na veliki petek, 2. aprila, pri oltarju katedre v baziliki sv. Petra vodil obrede velikega petka. Pridigal pa je papeški pridigar kardinal Raniero Cantalamessa. Pridigo je naslovil “Prvorojenec med mnogimi brati” in v njej razmišljal o papeževi okrožnici Bratje vsi. V poglobljeni homiliji je poudaril tudi tole: “Kaj je najpogostnejši vzrok za delitve med katolicani? Ne dogma, ne zakramenti in službe. To je tisto, kar z edinstveno Božjo milostjo ohranjamo celovito in soglasno. Gre za politicno izbiro, kadar ta dobi prednost pred versko in cerkveno ter se poveže z ideologijo. To je v nekaterih delih sveta pravi dejavnik delitve, ceprav se o tem molci ali to ogorceno zanika. To je greh v najožjem pomenu besede. Pomeni, da je ‘kraljestvo tega sveta’ v srcu postalo pomembnejše od Božjega kraljestva. Mislim, da smo vsi poklicani, da si glede tega resno izprašamo vest in se spreobrnemo. Uciti se moramo iz evangelija in Jezusovega zgleda … Ce obstajata neki dar ali karizma, ki ju mora katoliška Cerkev negovati v dobro vseh Cerkva, je to edinost.” Križev pot Tudi letošnji križev pot na veliki petek je drugo leto zapored zaradi pandemije potekal na skoraj praznem Trgu sv. Petra v Rimu, tudi tokrat je papež prepustil besedo drugim, sam je sodeloval, a nevsiljivo. Tokrat je povabil otroke, da so spregovorili, saj so prav otroci tisti, ki v pandemiji trpijo drugace kot odrasli. Razmišljanja in molitve za letošnji križev pot s papežem Franciškom na veliki petek zvecer na Trgu sv. Petra so pripravili predstavniki združenja katoliških skavtov Italije iz Foligna ter otrok rimske župnije svetih ugandskih mucencev. Tisti, ki smo spremljali ta križev pot po televizijskih zaslonih, smo opazili, da je bilo na Trgu sv. Petra nekaj vec ljudi kot lansko leto, a vseeno nas je prizadelo dejstvo, da je bilo zaradi omejitvenih ukrepov pri križevem potu izjemno malo vernikov, nekaj duhovnikov in kardinalov, predvsem pa so nas pretresla kratka razmišljanja otrok, ki so vsak s svojega zornega kota opisali trpljenje med pandemijo. Pomembna je bila zakljucna molitev: “Gospod, dobri Oce, tudi letos smo obudili spomin na križev pot tvojega sina Jezusa preko glasov in molitev otrok, ki si jih ti sam dal kot zgled za vstop v nebeško kraljestvo. Pomagaj nam postati podobni njim, ki so majhni, v vsem potrebni ter odprti življenju. Vrni nam cistost pogleda in srca. Prosimo te, blagoslavljaj, varuj in šciti vsakega otroka, da bo rastel v starosti, modrosti in milosti ter tako spoznal in sledil nacrtu dobrote, ki ga imaš z vsakim od nas. Blagoslovi tudi starše in vse, ki z njimi sodelujejo pri vzgoji teh tvojih otrok. Naj se pri darovanju življenja in ljubezni vedno bolj doživljajo povezani s teboj. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.” Velika sobota – Velikonocna vigilija Sveti oce je med velikonocno vigilijo, ki jo je vodil v baziliki sv. Petra, spodbudil k upanju, kajti z Vstalim Gospodom se življenje zacne znova. Tudi letos je zaradi pandemije potekala velikonocna vigilija v navzocnosti omejenega števila vernikov. Papež prav tako ni krstil neokatehumenov. Obnovljene pa so bile krstne obljube. V homiliji je sveti oce govoril o velikonocnem oznanilu, ki nam klice, da je vedno mogoce zaceti znova, kajti Gospod je živ in vedno odpira nove poti. V teh temnih mesecih pandemije cutimo vstalega Gospoda, ki nas vabi, naj zacnemo znova, naj nikoli ne izgubimo upanja, je dejal papež. Vera namrec ni neki seznam preteklega, Jezus ni zastarela osebnost. On je živ. Z nami hodi vsak dan, v situacijah in preizkušnjah, ki jih živimo, v sanjah, ki jih nosimo s sabo. Vstali Jezus nas ljubi brez meja in obiskuje vsako našo življenjsko situacijo. On je svojo navzocnost zasadil v srce sveta in tudi nas vabi, naj presežemo pregrade, premagamo predsodke, se približamo tistemu, ki je vsak dan poleg nas, da bi odkrili milost vsakdanjosti. “A kaj pomeni ‘iti v Galilejo’? Iti v Galilejo pomeni predvsem zaceti znova,” je bil jasen sveti oce, ki je dodal: “To je prvo velikonocno oznanilo, ki bi vam ga želel izrociti: vedno je mogoce zaceti znova, saj obstaja novo življenje, ki ga Bog zmore obuditi v nas onkraj vseh naših neuspehov. Tudi iz razvalin našega srca Bog lahko zgradi umetniško delo, tudi iz unicenih drobcev naše cloveškosti Bog pripravlja novo zgodbo. On je vedno pred nami: v križu trpljenja, zapušcenosti in smrti, kakor tudi v slavi življenja, ki vstaja, v zgodovini, ki se spreminja, v upanju, ki se ponovno poraja. In v teh temnih mesecih pandemije cutimo Vstalega Gospoda, ki nas vabi, naj zacnemo znova, naj nikoli ne izgubimo upanja.” “Iti v Galilejo na drugem mestu pomeni prehoditi nove poti… Iti v Galilejo pomeni nauciti se, da vera, da bi bila živa, mora ponovno stopiti na pot. Vsak dan mora poživiti zacetek poti, cudenje ob prvem srecanju. Zatem pa se zanesti, brez domišljavosti, da že vse vemo, temvec s ponižnostjo nekoga, ki se pusti presenetiti z Božjimi potmi. Pojdimo v Galilejo in odkrijmo, da Bog ne more biti postavljen med otroške spomine, ampak je živ, vedno preseneca. Vstali nam nikoli ne neha povzrocati cudenja,” je zatrdil sveti oce in dodal: “To je drugo velikonocno oznanilo: vera ni neki seznam preteklega, Jezus ni zastarela osebnost. On je živ, tukaj in zdaj. S tabo hodi vsak dan, v situacijah, ki jih živiš, v preizkušnji, skozi katero greš, v sanjah, ki jih nosiš s sabo. Odpira nove poti, kjer se tebi zdi, da jih ni, spodbuja te iti proti toku, glede na objokovanje in ‘že videno’. Cetudi se ti zdi vse izgubljeno, s cudenjem se odpri za njegovo novost: presenetil te bo. Iti v Galilejo prav tako pomeni iti na meje … V Galileji se naucimo, da lahko najdemo Vstalega na oblicjih bratov, v navdušenju tistega, ki sanja, in v vdanosti nekoga, ki je obupan, v nasmehih tistega, ki seradosti, in v solzah tistega, ki trpi, predvsem v revnih in v odrinjenih na obrobje. Osupnili bomo, kako se velicina Boga razkriva v majhnosti, kako njegova lepota žari v preprostih in ubogih.” Koncal je z besedami: “In tu je torej tretje velikonocno oznanilo: Jezus, Vstali, nas ljubi brez meja in obiskuje vsako našo življenjsko situacijo. On je svojo navzocnost zasadil v srce sveta in tudi nas vabi, naj presežemo pregrade, premagamo predsodke, se približamo tistemu, ki je vsak dan poleg nas, da bi odkrili milost vsakdanjosti. Prepoznajmo ga kot navzocega v naših vsakdanjih Galilejah, v življenju vseh dni. Z Njim se bo življenje spremenilo. Kajti onstran vseh porazov, zla in nasilja, onstran vsakega trpljenja in onstran smrti, Vstali živi in vodi zgodovino. Sestra, brat, ce v tej noci nosiš v srcu temno uro, dan, ki se še ni prikazal, pokopano luc, zdrobljene sanje, s cudenjem odpri srce za velikonocno oznanilo: ‘Ne boj se, vstal je! Caka te v Galileji’. Tvoja pricakovanja ne bodo ostala neizpolnjena, tvoje solze bodo posušene, tvoje strahove bo premagalo upanje. Kajti Gospod je pred tabo, hodi pred tabo. In z Njim se življenje ponovno zacne.” Velika noc - Sporocilo mestu in svetu Letošnji velikonocni nagovor svetega oceta “mestu in svetu” je bil jasen in kot vedno je tudi tokrat papež Francišek zadel bistvo, saj je že v zacetku dejal: “Velikonocno oznanilo ne kaže na neki privid, ne razkriva magicne formule, ne nakazuje poti za pobeg pred težkimi razmerami, ki jih preživljamo. Pandemija je še vedno v polnem razmahu. Ekonomska in socialna kriza sta zelo težki, zlasti za najbolj uboge. Kljub temu – in to je sramotno (papež je rabil italijansko besedo lo scandalo, op. pisca) – ne prenehajo oboroženi spopadi in se krepijo vojaški arzenali, in to je današnje pohujšanje. Sprico te zapletene resnicnosti ali bolje sredi nje velikonocno oznanilo v nekaj besedah vsebuje dogodek, ki daje upanje, ki ne razocara: ‘Jezus, križani, je vstal’. Ne govori nam o angelih ali prikaznih, ampak o cloveku, cloveku iz mesa in kosti, z obrazom in imenom: Jezusu. Evangelij potrjuje, da je ta Jezus, križan pod Poncijem Pilatom, ker je rekel, da je Kristus, Božji Sin, tretji dan vstal v skladu s Pismi, kakor je sam napovedal svojim ucencem. Križani je vstal, ne kdo drug. Bog Oce je obudil svojega Sina Jezusa, ker je do konca izpolnil njegovo zvelicavno voljo. Nase je vzel našo slabost, naše bolezni, tudi našo smrt; trpel je naše bolecine, nosil je breme naših krivd. Zato ga je Bog Oce povzdignil in zdaj Jezus Kristus vecno živi in On je Gospod.” Med drugim je povedal tudi: “Vstali Kristus je upanje za tiste, ki še vedno trpijo zaradi pandemije, za bolnike in za tiste, ki so izgubili ljubljenega cloveka. Naj jih Gospod potolaži ter podpre napore zdravnikov in medicinskih sester. Vsi, predvsem pa najbolj krhki ljudje, potrebujejo pomoc in imajo pravico dostopa do potrebne nege. To je še bolj ocitno v tem casu, ko smo vsi poklicani, da se bojujemo proti pandemiji in cepiva predstavljajo bistveno sredstvo za ta boj. V duhu ‘internacionalizma cepiv’ zato spodbujam celotno mednarodno skupnost k skupnemu prizadevanju, da bi premagali zamude pri njihovem razdeljevanju in pospeševali njihovo podelitev zlasti z najbolj revnimi državami.” Sveti oce se je spomnil vseh mednarodnih žarišc, kjer ljudje trpijo, molil za vse, tudi za migrante, “V njihovih obrazih prepoznavamo iznakažen in trpec obraz Gospoda, ki se vzpenja na Kalvarijo”, mladih, vojnih žarišc… ter koncal: “Ko je Jezus objel križ, je dal smisel našemu trpljenju in zdaj molimo, da bi se blagodejni ucinki tega ozdravljenja razširili po vsem svetu. Vsem vošcim blagoslovljeno sveto in veselo Veliko noc!” -po razlicnih virih pripravil Jurij Paljk 8. APRILA 2021 4 Kristjani in družba NOVI GLAS LOG PRI VIPAVI Pridiga škofa Jurija Bizjaka pri pogrebni sveti maši za škofa Metoda Piriha Vztrajno je zaupal Bogu in ljudem in imel je poslušno srce za Boga in za ljudi Škof Metod je bil rojen 9. je odzval in bil z Gospodom: Vztrajno je zaupal Bogu in karitas, ki so v njegovem casu pastirjev' (1992). Leta 1996, ko vsem spoznanju. Pricevanje maja 1936 v Lokovcu pri preden je prišel do oltarja ljudem in imel je poslušno nastale skoraj po vsej škofiji. je sveti oce obiskal Slovenijo, o Kristusu se je namrec med 'Kacarjevih' kot drugi od in še veliko bolj potem, ko srce za Boga in za ljudi. Kakor Kot pastir in voditelj Božjega ga je škof Metod sprejel in vami utrdilo, tako da vi, ki osmih otrok. Oce Mirko je po je nastopil svojo službo pri pravi odpev pri molitvah v cast ljudstva je škof Metod vztrajno spremljal med mladimi v pricakujete razodetja našega drugi svetovni vojni opravljal oltarju. svetim pastirjem: 'Pastir ljubi zbiral družino svoje crede Postojni. V casu njegovega Gospoda Jezusa Kristusa, ne službo pismonoša in skromno Po novi maši je zacel opravljati svoje brate in sestre in mnogo in posvecal svojo skrb tudi škofovanja smo slavili pogrešate nobene milosti” (1 preživljal številno družino. sledece službe: kaplan v moli za ljudstvo.' Vsa leta manj vernim in oddaljenim. 1400-letnico starodavne Kor 1,4-7). Mati Štefanija je bila skrbna Solkanu (1963-64); tajnik svojega škofovanja je vestno S posebno ljubeznijo je vedno koprske škofije (1999) in Med tremi službami, ki jih je in delavna, bistrega spomina škofa Janeza (1964-74); in z vsem srcem opravljal vse spremljal vse duhovnike in 25-letnico obnovljene in opravljal, to je uciteljsko in in modra žena, rada je brala študij duhovne teologije na tri službe Cerkvi: uciteljsko bogoslovce, veliko mislil povecane sedanje koprske pastirsko ter posvecevalno, in je bila zelo razgledana. Teresianumu v Rimu (1974-in pastirsko in posvecevalno. nanje in zanje molil in se škofije (2002). Leta 2000 je mu je gotovo bila najbolj pri Doma so imeli majhno kmetijo jih spominjal za godove in na njegovo prošnjo koprska srcu posvecevalna. Tudi v in pridelovali za preživetje rojstne dneve. Sad njegove škofija dobila pomožnega tem pogledu veljajo o njem najbolj potrebne poljšcine ljubece skrbi za mladino in škofa, leta 2004 pa Nova besede, ki jih je o kralju Davidu ter redili dve ali tri goveda. njeno vzgojo je ustanovitev in Gorica konkatedralo. navdihnil Gospod in jih je Vsakdanja opravila v hiši gradnja škofijske gimnazije Kot posvecevalec in glavni napisal modri Sirah, ko pravi: in na polju so povezovala in dijaškega doma v Vipavi. delivec Božjih skrivnosti je “Iz vsega svojega srca je pel številno družino in vzgajala Ustanovil je župniji Hrpelje-škof Metod predsedoval vsem in ljubil je svojega Stvarnika. vsakega posebej. Gospod je iz Kozina in Koper-Sveti Marko. glavnim slovesnostim in vodil Postavil je pevce pred oltar njihove družine poleg škofa Preuredil je nekaj dekanij, 24 vse škofovske obrede v stolnici in razlegali so se mili napevi. Metoda poklical v svojo službo vikariatov pa je preimenoval in po župnijah. Posvetil je 59 Praznikom je dajal sijaj in tudi njegovo sestro Milico, v podružnice in jih pridružil duhovnikov. Potrjeval je pri slavja je lepšal do vrhunca. ki je vstopila v samostan razlicnim župnijam. Prenovil birmi dolge vrste mladih, Slavili so Njegovo sveto ime in benediktink na otoku Cresu in je škofijsko hišo v Kopru, za spovedoval in delil sveto od ranega jutra je odmevalo v si izbrala ime Sholastika. bolne in ostarele duhovnike je rešnje telo v stolnici in po svetišcu” (Sir 47,8-10). Na vse Osnovno šolo je obiskoval pridobil in uredil prijazen dom župnijah, mazilil bolnike na obrede se je skrbno pripravljal doma v Lokovcu v letih 1943­ v Cvetlicni ulici v Šempetru. romanjih in shodih. Posvetil in jih opravljal zvesto in 49. Nato je odšel na gimnazijo Znan je kot reden obiskovalec je nekaj novih cerkva in vec natancno. v Pazin, ki je tedaj obsegala domov za starejše in velik oltarjev, blagoslovil je veliko Leta 2012 je škofijo izrocil štiri nižje in štiri višje razrede, 76); spiritual v bogoslovnem Odlikoval se je po jasnosti v prijatelj obstojecih skupnosti prenovljenih cerkva in kapel, svojemu nasledniku in se enkrat je v enem letu naredil semenišcu v Ljubljani izražanju, po odlocnosti in zasvojenih. Vsako župnijo novih orgel in zvonov ter preselil v Dijaški dom v Vipavo, dva razreda in opravil maturo (1976-84); generalni vikar doslednosti, po modrosti in koprske škofije je kor ordinarij druge cerkvene opreme. kjer je še skoraj celo desetletje leta 1956. Nato je vstopil v Škofije Koper (1984-85); zaupanju. obiskal po veckrat in vsako Kljub dolgotrajni sladkorni ostal izredno živahen in bogoslovje v Ljubljani in se škof pomocnik (1985-87); Najbolj vidni sadovi njegove podružnico vsaj enkrat. Vec let bolezni (od leta 1986) je v dejaven. Z najvecjim veseljem vpisal na teološko fakulteto. škof ordinarij Škofije Koper uciteljske službe so Škofijske je bil odgovoren za Slovence svoji službi in pri apostolskem je navezoval stike z dijaki in se Po prvem letniku je opravil (1987–2012); škof v pokoju pastoralne smernice za po svetu in je obiskal številne poslanstvu vztrajal do leta rad pogovarjal z njimi, izven dve leti vojaške službe, nato (2012-2021). Ordinarij je bil prenovo škofije (1996) in hiše pa je svoje pastoralne pa študij dokoncal in leta 25 let; škof 36 let; duhovnik ustrezen delež pri Plenarnem in škofovske dejavnosti 1963 imel novo mašo kot 58 let! Kot škof je bil dvakrat zboru Cerkve na Slovenskem nadaljeval po župnijah na edini novomašnik za takratno podpredsednik SŠK; (2002), pa tudi številni Vipavskem in po vsej škofiji, goriško administraturo. Sam odgovoren za Slovence po govori in pogovori ter clanki po vsej naši deželi in po vsem je nekje zapisal, da mu je svetu (1990-2000); odgovoren in razprave o resnicah in svetu. Do konca svojega duhovni poklic izprosil, poleg za Slovensko karitas (2013-skrivnostih cerkvenega leta, življenja je ostal tudi clan SŠK staršev seveda, zlasti njegov 2015); odgovoren za misijone o vsebini zakramentov in in zvesto opravljal zaupane stari oce, ki je veliko molil, cele (2001-2021). Imel je 60 obredov, o poslanstvu Cerkve mu naloge. V zacetku leta dneve molil in vsak vecer molil duhovnih vaj za duhovnike in duhovnikov ter vernikov, 2020 je uspešno prestal nekaj naprej rožni venec. in diakone in bogoslovce, za o vrednosti in dostojanstvu operacij, ki pa ga niso vec Tudi o škofu Metodu torej redovnike in redovnice in laike. cloveške osebe, družine in postavile v prejšnje stanje. veljajo besede, ki jih je Gospod Pridigal je na 16 novih mašah. družbe, o vrednosti dela in Vendar je še celo leto ostal povedal kralju Davidu: “Jaz Prejel je tudi odlikovanje pocitka, umetnosti in tehnike, živahen in dejaven, dokler sem te vzel s pašnika izza castnega obcana obcine Vipava o bratskem sožitju med rojake po vseh celinah. Trudil 2012. Po njegovih rokah je se mu v zacetku marca 2021 drobnice, da bi bil knez (2017). narodi. S svojim delom je v se je za dobre odnose s pastirji celotna škofija prejela številne stanje ni zacelo poslabševati in mojemu ljudstvu Izraelu. Bil Za svoje novomašniško geslo njegovem casu zacel tudi radio in našimi rojaki v zamejstvu. milosti, zato je škof Metod je nato 23 marca, dva dni pred sem s teboj, kjerkoli si hodil, si je izbral povabilo: 'Molimo Ognjišce, najprej v studiu v Petkrat je z drugimi mirno govoril z apostolom 36 obletnico imenovanja za in sem iztrebil pred teboj vse drug za drugega, da se Kopru. Ta oblika oznanjevanja slovenskimi škofi romal Pavlom: “Vedno se za vas škofa (25 marca 1985) sklenil tvoje nasprotnike. Naredil ti zvelicamo!' Za svoje škofovsko je v pastorali posebnega ad limina – na grobove zahvaljujem svojemu Bogu svoje bogato življenje in odšel bom veliko ime, ki bo enako geslo pa psalmistove besede: pomena. Veliko laikov sodeluje apostolov. Leta 1990 se je za Božjo milost, ki vam je k Ocetu po zasluženo placilo. imenu velikašev na zemlji” (2 'Vate zaupam!' Z obema v katehezi, še vec pa jih je udeležil škofovske sinode bila dana v Jezusu Kristusu, Gospod, daj mu vecni pokoj Sam 7,8). Gospod ga je poklical gesloma se je obracal na ljudi v župnijskih pastoralnih in v Rimu, katere sad je bila kajti v njem ste vsestransko in vecna luc naj mu sveti, naj in bil z njim in škof Metod se okrog sebe in na Gospoda. gospodarskih svetih in pri spodbuda 'Dal vam bom obogateli v vsej besedi in v pociva v miru. Amen. Nagovor prof. dr. Rafka Valencica na pogrebu upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha Nam, duhovnikom, si bil škof, najprej pa prijatelj S poštovani gospod škof, nam bil prijatelj, ko si se z besede, ki si jih namenjal praznikih. Dobri pastir namenjeni posebej naši sami priklicali v spomin dragi prijatelj Metod! nami sreceval, nas sprejemal svojim duhovnikom na veliki pozna svoje ovce in one škofiji, za blagoslov našemu tvojo ljubezen, prijateljstvo Dovoli, da te v imenu in obiskoval. Besedi prijatelj poznajo njega. Ti si nas delu in prizadevanjem. in clovecnost tistega, ki nas duhovnikov koprske si dal polno veljavo, ko si poznal, ker si nas spremljal z Prepricani smo, da boš pozna, Kristusa, Boga in škofije, pri vzpostavitve nas poslušal, se zanimal ljubeznijo in naklonjenostjo, odslej v obcestvu s svetimi Cloveka. Odslej - po tvojem katere si tudi sam prispeval za naše življenje in delo, razumevanjem in socutjem. na poseben in popolnejši prehodu v dokoncni objem pomemben delež, imenujem osebne zadeve in pastoralne Pa ne samo duhovnike – nacin nas, vernike in dobrega Oceta, Jezusa za našega prijatelja. Nam, izkušnje, izražal socutje tudi vernike, s katerimi si se škofljane, mladino in Kristusa – novega cloveka duhovnikom, si bil škof, in razumevanje cloveških tako rad sreceval sreceval. betežne, zlasti družine in – in Svetega Duha, ki nas najprej pa prijatelj. nepopolnosti in krhkosti, da Poznal si njihova imena, duhovnike, nove duhovne oživlja, tolaži in podpira – “Vi ste moji prijatelji” bi tudi sami kot duhovniki in veselje in bremena. Kot poklice in mlade družine, smo še globlje povezani: (Jn 15,14), je Kristus rekel dobri pastirji cutili s tistimi, dobri pastir si jih poznal ne išcoce in trpece spremljal s prijateljstvo doživlja novo apostolom pri zadnji vecerji. ki so preizkušeni, nemocni, samo po obrazil, zapisih v svojo molitvijo. Na današnji poglobitev, ljubezen in Z njimi je prehodil poti od slabotni. racunalniških datotekah, praznik uclovecenja Kristusa obcestvo nove razsežnosti. Judeje na jugu in do Galileje Prijateljstvo, ki si ampak po stremljenjih, Odrešenika, ki se je “zaradi Sv. Hieronim, naš rojak, na severu; sreceval se je s ga sam doživljal v hrepenenjih in prizadevanjih nas in našega zvelicanja oznanjevalec Božje resnice, tistimi, ki so ga sprejemali in druženju s Kristusom, njihovih src in duš. uclovecil in postal clovek”, zavetnik koprske škofije drugimi, ki so ga zavracali; si odkrival duhovnikom Ko si stopil v pokoj in da bi nam pokazal pot nam klice: “Ne žalujmo, da vsem je oznanjal Ocetovo in bogoslovcem, našim se naselil med mladimi poclovecenja, nam je tvoja smo te izgubili, Bogu bodimo ljubezen in navzocnost sodelavcem in laikom. Kako v Vipavi, sta bili tvoja cloveška podoba še bliže. hvaležni, da smo te imeli.” Svetega Duha. Ti, Metod, si sicer drugace razumeti Tvoje vsakdanja molitev in skrb Toliko bolj, ce smo si tudi Hvala, prijatelj Metod! 8. APRILA 2021 NOVI GLAS Kristjani in družba 5 97. DAN KATOLIŠKE UNIVERZE Misel na belo nedeljo Ob stoletnici ustanovitve univerze Ne bodimo sami, ampak skupaj Stoletje zgodovine pred nami V casu, ko se tudi sami v zgoraj. Podobni smo Tomažu, skupnost zbrana v molitvi, “I nekem strahu, ki pa ni ki se sploh ne obnaša, kakor še posebej, ce je skupnost talijanski katolican, kaj pestijo cloveštvo, imajo skupni skupno obiskovanje Katoliške strah Božji, ni dar od Boga, bi se glede na ime moral – je zbrana pri sveti daritvi in se misliš?” Neposredno in imenovalec, ki ga je navedel že univerze in kot verniki delujejo zapiramo sami vase, smo namrec Dvojcek. Dvojcek tako vkljuci v obcestvo, ki je morda neobicajno vprašanje Pavel VI. v papeški okrožnici na razlicnih podrocjih, ponovno opomnjeni, da pa ni nikdar zase, ampak je samo eno – obcestvo svetih! je osrednje sporocilo pisma, ki Populorum Progressio postavljeno sledece vprašanje: povelicani Gospod še vedno vedno v skupnosti, no naš Naše šibkosti se v skupnosti in ga je milanski nadškof, msgr. leta 1967: “Svet trpi zaradi kakšen prostor zavzema znova in znova prihaja k Tomaž pa noce biti, kdor je, v obcestvu Cerkve ne izgubijo, Delpini, napisal ob stoletnicah pomanjkanja misli” (št. 85). misel v vsakdanjem življenju, nam. Ce drugace ne moremo se odpove svoji istovetnosti se pa spremenijo in povelicajo, Inštituta Giuseppe Toniolo Gre torej za vabilo k v medsebojnih odnosih, v biti v skupnosti, pa smo in se popolnoma sam potika ce smo jih pripravljeni izrociti in Katoliške univerze Srca razmišljanju, ki ne oddaljuje od gradnji skupnega cloveškega vseeno lahko vsaj v domacih naokrog. Cel teden! Zapre se Bogu. Sveti angeli to nesejo prostora? Odgovori na to so skupnostih oz. bi se morali v svoje miselne konstrukcije, pred Božje velicastvo, Bog kratka in neposredna besedila, v takšnih casih še toliko bolj to pa zelo nacne njegovo Sveti Duh pa nam to prinese ki pogledu v prihodnost, o truditi, da bi naši domovi vero, upanje in ljubezen. na zemljo kot Božjo milost katerem se sprašuje msgr. spet bili kraji skupnosti, ne Obupuje in si domišlja, da in blagoslov. Ce s Kristusom Delpini, prispevajo svežino in pa kraji, kjer smo sicer morda se je zgodila katastrofa, pa umiramo, bomo z njim tudi konkretnost. skupaj, pa živimo vsak sebi, da ni rešitve. Rešitev pa je, vstali. Njegovo povelicano Vsa zbrana pricevanja želijo drug mimo drugega. Kakor so in sicer ravno v skupnosti. telo premaguje svetne ovire, spodbuditi konstruktiven rekli nekoc naši predniki, še Tam se sicer posamezno tako tudi mi s Kristusom dialog. V raznolikosti vedno imamo drug drugega, šibki ljudje medsebojno premagujemo življenjske izkušenj in poklicev, ki jih a se dandanes tega zaklada vendarle podpirajo in svoja ovire – gremo kar skoznje. intervjuvanci danes opravljajo, drugega ne zavedamo. Fabrice srca odpirajo k Bogu. Zato Zato pa res prakticirajmo to je prepoznaven skupni cut Hadjadj, odlicni francoski pa ta odgovori in Božji Sin izrocanje svojega življenja Jezusovega, katere Inštitut vere: v sodobni misli še vedno odgovornosti do Cerkve in spreobrnjenec in pisec, lepo pride v to skupnost. Ker pride v skupni molitvi in daritvi. Toniolo je ustanovitelj. Msgr. obstaja predsodek, ki govori do države ter odlocen poziv pravi, kako je vsako naše prvi in osmi dan, dokazuje, Posebej je pomembno to Delpini se v pismu sprašuje o neke vrste nezdružljivosti lastni univerzi, naj okrepi cloveško srecanje velikonocno kako je vse v Božjih rokah, v delati, kadar smo navzoci pri “o kršcanski viziji življenja, med vero in razumom. Ta usposabljanje mladih in še tridnevje, ko je treba umreti njegovi previdnosti, v njegovi sveti maši – fizicno, ne da Boga, sveta” in o tem, kako predsodek oddaljuje od naprej uresnicuje dolgoletne samemu sebi, da bi potem ljubezni. On je v zacetku in na gledamo prek elektronskih je ta vizija sad vernega in resnice in otežuje odgovor na sanje katoliškega gibanja in v bližnjem srecali Kristusa, koncu, je res Alfa in Omega, sredstev! Tam namrec sveta kriticnega uma, ki je sposoben vprašanje o koncnem smislu pomenljivih osebnosti, kot ki prihaja. Konec koncev je kakor se moli pri velikonocni Cerkev nadomesti tisto moc argumenacije, soocanja z življenja, toliko bolj v casu, sta bila blažena Giuseppe podobno dejal že sv. Benedikt vigiliji. Ampak, ko je nekdo in svetost, ki nam ju kot novimi in starimi vprašanji, ko je zaradi pandemije smrt Toniolo in Armida Barelli. v svojem pravilu, da je tisti, sam, se rado zgodi, da nad posameznikom primanjkuje. poguma tako pri ocenjevanju postala nekaj vsakdanjega. Tako bo, kot pravi geslo 97. ki pride v samostan, sam Bogom obupa, da se vdaja Napolnjeni s Svetim Duhom sedanjosti kot pri razmišljanju V publikaciji Ci vorrebbe un Dneva za Univerzo italijanskih Kristus. Res je, da imamo prostovoljnim dvomom o svoji pa lahko potem pricujemo o prihodnosti. Razmišljati pensiero. In risposta a una lettera katolicanov (v nedeljo, 18. danes kar veliko ljudi, ki živijo nemoci, kar je poleg grešnosti za vstalega Kristusa svetu. pomeni potrpežljivo graditi di mons. Mario Delpini a 100 aprila 2021), stoletje zgodovine sami, vendar hocem tokrat še zelo nevarno, posameznik Svetloba slavno vstalega možno prihodnost, dojeti, anni dalla nascita dell’Universitŕ zares pred nami. predvsem govoriti vsem, ki pogosto tudi ne moli vec. V Kristusa naj razsvetli vse kako številna protislovja, Cattolica, Vita e Pensiero, Ernesto Preziosi živite še z drugimi, saj pogosto skupnosti je zadeva precej temine!napetosti, dramaticne rane, ki 2021 je osebam, ki jim je bilo (prev. Aleksij Soban) živimo tako, kakor sem dejal drugacna, še posebej, ce je Andrej Voncina 8. APRILA 2021 6 Goriška NOVI GLAS POGOVOR Fabio Komjanc Jubilej družinskega podjetja, ki se še naprej uspešno razvija V ulici Rossini v Gorici že 60 uvozno izvozno podjetje, s Najprej sem dodal delavnico torej imamo Unipol in - prek cesar se za to nisem odlocil. vedno išcemo nove pobudbe let deluje po vsej Goriški katerim je delal v glavnem za tehnicne preglede brokerja - drugih dvanajst Raje sem se osredotocil na to, za naše stranke. in še dlje znana vulkanizerska z državami na Balkanu in v avtomobilov. Po štirih letih agencij. Tako lahko ponudimo da bi še bolj razvil podjetje v Ste opremljeni tudi za in mehanicna delavnica, katerem je imel tudi vec kot smo bili v Gorici po številu teh klientom široko paleto uslug, Gorici. elektricne avtomobile? ki jo je leta 1961 ustanovil 60 uslužbencev. Tudi v tem pregledov najvecje podjetje, pac glede na njihove želje. Kako pa je šlo zadnje Takih avtomobilov še ne Luigi Komjanc. Še danes nosi podjetju je imel opraviti še saj smo dosegli 30% tržišca. Sektor zavarovanj spremlja leto? Zaradi pandemije so servisiramo. Kdor jih ima, jih ime po njem (LK Komjanc najvec s pnevmatikami. Na isto pot so nato šle tudi moj sin. Cim vec zadolžitev ljudje verjetno manj rabili za vzdrževanje ponavadi pelje Luigi), upravlja pa jo sin Od kdaj vi delate v druge delavnice, zaradi cesar želim namrec prepustiti avtomobile. Ste zaradi tega tja, kjer jih je kupil. Do sedaj Fabio Komjanc, ki družinsko imeli vec ali manj dela? samo zamenjamo pnevmatike. podjetje še naprej razvija Enako. Lani spomladi, v casu, Smo pa že podpisali pogodbo, in nadgrajuje. Ob okrogli ko nismo še dobro razumeli, da bomo na parkirišce naše obletnici smo ga povabili pred kaj sploh je ta pandemija, delavnice v kratkem postavili mikrofon. Zahvaljujemo se sem se odlocil, da za en polnilno postajo za elektricne mu, da je prijazno sprejel naše mesec zaprem. Ta cas smo avtomobile. Tudi to je ena povabilo. izkoristili, da smo prostore izmed novosti. malo preuredili. Nato smo Imate še kakšne nacrte za Zgodba vaših staršev je spet zaceli delati. Kolicina prihodnost? zgodba o uspehu. Vaš oce dela ni bila manjša. Imamo Seveda! V tem trenutku pa bi je pred 60 leti v ul. Rossini namrec možnost, da ostajamo jih še ne razkril. imel delavnico, veliko odprti, tudi ce smo v rdecem Koliko uslužbencev imate 8 kvadratnih metrov. Iz obmocju. Zaradi tega nismo skupno, v delavnici in uradih? skromnih zacetkov je postavil opazili posebnih sprememb. Imam pet uslužbencev. Zraven na noge pomembno podjetje, Ste imeli v tem casu težave z sta sin in hcerka ter seveda jaz. ki ste ga vi še bolj razvili in ga dobavitelji? To je naše družinsko podjetje. še naprej razvijate … V zacetku ja, smo pa kmalu Podjetje LK ima od vsega Oce je vozil kamione za prišli do vsega, kar smo zacetka solidne družinske razlicna podjetja v deželi in potrebovali. temelje. Kako gledate na nato v Milanu. Zgodilo se je, družinskem podjetju? smo izgubili nekaj prometa. mladim. Znano je, da vam ljudje prihodnost? da je imel njegov tovornjak Podjetje z delavnico vodim od Ko smo opazili, da je bila med Nudite tudi avtoelektricarske zaupajo, saj imate veliko Gremo naprej! Ce bosta sin okvaro prav v bližini leta 1998, še prej pa sem delal strankami potreba tudi po storitve? zvestih klientov. Od kod in hci hotela delati, tu imata vulkanizerskega podjetja v uvozno izvoznem podjetju. mehanicni delavnici, smo Da, tudi to. Pred tremi leti sem prihajajo? dovolj dela. Naj pa izbereta Parmeggiani v Vidmu. Tako Katere pnevmatike razvili tudi to: leta 2005 sem poskusil ponuditi tudi najem Vecinoma prihajajo s podrocja sama. Zdaj sicer še študirata, je slucajno spoznal lastnika, prodajate? vzel mehanika in zacel nuditi avtomobilov, a Gorica je vse goriške pokrajine, s Krasa istocasno pa tudi delata, pomembnega vulkanizerja V glavnem želimo nuditi tudi mehanicna popravila majhna, stvar se ni obnesla. in iz Brd. Zaupanje strank pomagata. Ce bosta hotela v Vidmu, s katerim sta se široko paleto pnevmatik motornih vozil. Najprej smo Kako se je vaše delo je za nas od nekdajzelo nadaljevati z družinskim spoprijateljila. On ga je najvecjih proizvajalcev in imeli eno samo avtomobilsko spremenilo v vsem tem pomembno. podjetjem, imata to možnost. spodbudil, naj tudi sam znamk. Ce le moremo, se dvigalo; ko se je povecalo delo, casu? Vmes je bila tudi Kdor stopi v vaše delavnice, Imate tudi lep in bogat odpre delavnico v Gorici. izogibamo kitajskim, ceprav smo postavili dve novi. Leta kakšna kriza ... ima obcutek, da ste sodobno internetni portal. Tam sem Oce je nato šel na Michelin nekateri klienti povprašujejo 2010 smo zaceli opravljati Seveda. Krizo smo doživeli opremljeni in strokovno našel informacijo, da ko v Milan, kjer je opravil tecaj, izrecno po cenovno nižjih popravljalna in vzdrževalna že ob padcu Jugoslavije, usposobljeni, poleg tega pa še vas ni v delavnici, ste po da bi poglobil svoje znanje o gumah. dela tudi za motorje. Leta saj smo prej veliko delali s vedno polni dela vsej verjetnosti v vašem popravljanju in prodaji gum, V ulici Rossini pa svojim 2018 smo naredili še en korak Slovenci; stranke smo imeli in vendar prijazni. vinogradu … nato pa je v Gorici ustanovil strankam ne nudite samo naprej: dogovorili smo se z vse do Ljubljane. Zaradi Hvala! V delavnici želim imeti Za sedaj je to moj konjicek. podjetje, ki v ul. Rossini gume, temvec tudi druge, zavarovalno agencijo Unipol cen brez davkov so pri nas samo mlade uslužbence, Tudi na tak nacin nadaljujem neprekinjeno deluje od leta zelo raznovrstne storitve ... in leto kasneje z njo sklenili imeli ugodne pogoje. Ko teh najstarejši je star 31 let. So delo svojih staršev. Že oni 1961 do danes. Podjetje je nato Do leta 1998 smo delali samo pogodbo. Istocasno smo ugodnosti ni bilo vec, so raje obdobja v letu, ko je vec dela, so obdelovali vinograd za prepustil mami, ki mu je bila s pnevmatikami. Ker sem to dejavnost še bolj razvili ostali v Sloveniji. Ob padcu in obdobja, ko ga je manj. Od domace potrebe. In to z od poroke leta 1962 dalje ves želel, da bi podjetje zraslo v sodelovanju z borznim meje so mi ponudili, da bi januarja do marca, pa tudi od veseljem nadaljujem tudi jaz. cas dragocena življenjska in in bilo bolj kompetitivno na posrednikom na državni odprl podjetje v Novi Gorici, julija do septembra je manj Tudi zato, da nisem vedno na delovna sopotnica, sam pa tržišcu, se mi je porodila želja, ravni, ki nam zagotavlja toda v tistem trenutku nisem prodaje gum, zato smo uvedli asfaltu. se je osredotocil bolj na svoje da bi vnesel še kaj novega. konkurencne cene. Zdaj imel primerne osebe, zaradi tudi mehanicna popravila in Danijel Devetak POGOVOR Sara Piva, mlada odbojkarica Ciljala bom na cim višje! S ara Piva je devetnajstletna Med karanteno nam je trener nacin izražanja med tekmo. posredno vpliva tudi name, vztrajnostjo in trmo smo Sovodenjka, dijakinja pošiljal programe, ki so Zaradi tega najraje crpam saj me ponovno poživi s zmagale tekmo. Bilo je res petega letnika višje šole Žiga vkjucevali razne vaje, tek, navdih in se ucim od vseh. pozitivnimi energijami. intenzivno, a vredno vsega Zois v Gorici ter dolgoletna seznam videoposnetkov s Z odbojko se ukvarjaš že kar Katera tekma ti je ostala vloženega truda. odbojkarica. V prostem spleta in podobno. Veckrat veliko let. Kaj ti predstavlja najbolj v spominu in tudi v Ali misliš, da bi lahko bila casu rada hodi na sprehode smo se srecevali preko video ta šport? srcu? odbojka v prihodnosti tvoje in posluša veliko glasbe. konferenc, da smo lahko Odbojka je zame popolno Leta 2014, ko sem igrala pri delo? Pogovorila sem se z njo o obdržali medsebojne stike. Ko in pravo veselje. Vsakic Mavrici, smo z ekipo imele Ce bi se to zgodilo, bi se mi njeni strasti do športa. se je poleti situacija sprostila, ko stopim na igrišce, ko odlocilno tekmo, s katero uresnicila želja, ki jo imam smo z ekipo trenirali na se srecam s soigralkami bi lahko prestopile v finale že iz otroštva. Želim si, da Sara, kdaj si zacela igrati odprtem, kasneje pa tudi spet na treningu in ko kasneje playoff-a. Spominjam se, da bi nekoc igrala v A ligi ali na odbojko in kako je potekala v telovadnici v Sovodnjah. tekmujemo skupaj, sem smo zaostajale in zgubljale olimpijskih igrah. Ceprav tvoja pot v odbojkarskem Zdaj imamo treninge še presrecna, kot majhen otrok tekmo za dva seta proti nic. vem, da so to mogoce le svetu? vedno v telovadnici, in to v veliki trgovini bombonov. Zacel se je še tretji set. Proti sanje, vanje vneto verjamem. S športom se ukarjam že od štirikrat na teden. Sicer Odbojka mi je veliko koncu, ko smo zgubile že vse Gotovo pa bom do konca mladih let. Najprej sem zacela si moramo vsakic meriti pomagala tudi pri osebni oz. upanje, smo s soigralkami ciljala na cim višje. trenirati osnovno motoriko, telesno temperaturo in stalno sami humani rasti. Naucila doživele preobrat in s skupno Katarina Visintin nato pa sem se odlocila za nositi masko, kar je veckrat me je poslušati in ne imeti odbojko. Poskusila sem se nadležno, predvsem ko predsodkov, pred vsem pa tudi ukvarjati s klasicnim ter za eno leto tudi v ekipi iz telovadimo intenzivno. sem pri igri razvila svoje baletom in hip hop plesom, a Gradišca. Ali imaš kakega vzornika? spretnosti pri skupinskem nobena druga aktivnost me ni Zaradi splošnega Iskreno povedano, nimam delu. Zdaj sem kapetan tako prevzela kakor odbojka. zdravstvenega stanja v enega in edinega vzornika. ekipe, zato imam še vecjo V zacetku sem se ukvarjala z državi, ki je pripeljalo do Rada se zgledujem po vseh odgovornost. Ko si na takem mikro odbojko in nato prešla ukinitve športnih aktivnosti, igralcih in igralkah odbojke. položaju, je pomembno, k mini odbojki. Danes igram so bili tudi vaši treningi Mislim, da ima vsak odbojkar da svoje skrbi pustiš izven pri Soci, svoji domaci ekipi. prekinjeni. Kako ste se svojo posebno igro, pa ceprav telovadnice in na igrišcu Nekaj casa sem trenirala organizirali z ekipo v tem so pravila enaka za vse. Vsak aktivno motiviraš in vodiš tudi pri Mavrici, v Štandrežu obdobju? ima svoje tehnike in svoj druge igralke. Tako obnašanje Na Konservatoriju Tartini v Trstu je 30. marca z odliko, pohvalo in castno omembo koncal akademski bienij iz violine ALEŠ LAVRENCIC Iskrene cestike in še nadaljnjih uspehov na izpopolnjevanju v tujini mu želijo Vsi domaci 8. APRILA 2021 NOVI GLAS Goriška 7 POGOVOR Matilda Clapiz in Alessia Leopuscech aprila 2021, smo šli Podveršici samo v duhu v Emavs, saj smo Javni sklad RS za kulturne doma, na soncnem Solkanskem Ta situacija nas je globoko zaznamovala dejavnosti Nova Gorica v polju, imeli kar dva slavljenca. M sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Naša predraga Anton, za vse arsikateri najstnik v bližji, ker sem sama zelo veckrat pa smo predavanjem dijaki še ne vedo, kaj jih caka. v Novi Gorici vabi na spletno nas kar Tonce, in Jadran sta višješolskih letih sanja ambiciozna, ko delam to, kar sledili z zaprtimi kamerami, Kako sta se sami priborili izobraževanje Urejanje in hramba praznovala rojstni dan. Da bi o zacetku univerzitetne mi je res všec. tako da nismo imeli sploh skozi prve izpitne mesece? dokumentacije kulturnih društev zdrava prebrodila ta hudi cas kariere; dvajseta leta so za Za tiste, ki se odlocijo, da obcutka, s kom delimo M: Izpitno obdobje sem v cetrtek, 8. aprila 2021, ob 18. pandemije in da bi jima Bog mlade obdobje prve vecje gredo od doma v casu študija, “šolske klopi”. Zdaj pa so spet preživela v Ljubljani, ceprav so uri. Namenjeno je predsednikom, podelil še veliko zdravja in moci odcepitve od družine, pa je to tudi velika življenjska uvedli vse na daljavo zaradi izpite izvajali na daljavo. Doma tajnikom oz. tistim clanom društva, za opravljanje vsakdanjega dela, vecjo samostojnost išcejo sprememba. Glede na to, da popolnega zaprtja za vsaj me je motilo cel kup stvari in ki skrbijo za dokumentacijo in jima srcno želimo Marica, Cinzia predvsem tisti, ki se odlocijo sem bila skavtinja in sem deset dni. Do danes se mi ni zato sem se težko zbrala. Kot arhivsko gradivo. Predavala bo in Aaron, ki z nonotom tako rad za študij v Sloveniji ali celo veckrat preživljala cas dalec še zgodilo, da bi se veselila za vsakega študenta je bilo Aleksandra Pavšic Milost, arhivistka prijetno kramlja na domacem v tujini. Generacija, ki je v od družine na taborih in možnosti, da lahko grem v prvo izpitno obdobje precej iz Pokrajinskega muzeja v Novi kavcu in posluša zgodbe iz letošnjem akademskem letu podobno, nisem pricakovala, šolo, danes pa komaj cakam, naporno, ker nismo vedeli, kaj Gorici.Prijave sprejemajo na spletni razburljivih vojnih casov, s tatom opravila preskok iz dijaških da mi bo oddaljenost od da nas spet pustijo opravljati nas caka. Takratne razmere pa prijavnici do srede, 7. aprila 2021. pa modruje “po moško”. v študentska leta, je vse doma predstavljala problem. vaje v živo. Predvsem za nas, seveda niso bile v pomoc. Cele Vošcilom se z najlepšimi željami za še veliko zdravih in mirnih let skupaj doživela na poseben Kljub temu, ko sem šla ki študiramo medicino in dneve sem preživljala v svoji nacin, saj marsikateri bruc sobi, privošcila sem si samo pridružujejo sosedje in goriški fizicno ni še prestopil praga vsakodnevni krajši sprehod, Na velikonocni ponedeljek, 5. prijatelji. univerzitetnega poslopja. med katerim sem se razvedrila O njunih izkušnjah kot in sprostila. Po mesecu dni študentki prvega letnika pa sem komaj cakala, da se sem se pogovorila z Matildo bom lahko spet vrnila domov, Clapiz, študentko dentalne ker sem med tem imela malo medicine v Ljubljani, in domotožja. K sreci nisem bila (od 9. do 15. aprila 2021) Gosgnach): Okno v Benecijo: Alessio Leopuscech, študentko sama, saj so bili v Ljubljani oddaja v benecanskem, terskem, medicine v Mariboru. tudi sostanovalec in nekdanji Radijska postaja iz Vidma rezijanskem in zilljskem narecju. Kako sta sami doživeli sošolec ter dve prijateljici, s oddaja na ultrakratkem valu s Nedelja, 11. aprila: ponovitev preskok z višje srednje šole na katerimi sem se kljub vsemu frekvencami za Goriško 97.5, oddaje Okno v Benecijo. univerzo? lahko srecevala. 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, Ponedeljek, 12. aprila: Radio M: Glavna razlika med višjo A: Tudi pri nas so izpiti 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino Ve'rite'. Vodijo Ilaria Bergnach, šolo in univerzo je ta, da je potekali na daljavo. V bistvu 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo Miha Kovic in Jakob Leopoli. prisotnost v prvi obvezna, je že pred tem nastala velika dolino Bele 98.2 Mhz; za Torek, 13. aprila (v studiu Matjaž na univerzi pa ni nikogar, zmeda s kolokviji, ker so vsi Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na Pintar): Utrinki v našem prostoru ki te spodbuja, da se redno profesorji do zadnjega cakali in internetu www.radiospazio103.it. - Glasbena oddaja z Matjažem udeležuješ predavanj in vaj. upali, da jih bodo lahko izvedli Slovenske oddaje so na sporedu Sreda, 14. aprila (v studiu Edino, kar pripomore k temu, prvic v Maribor, sem se podobne stvari, je pomembno, v živo. Veckrat so spreminjali vsak dan od 20.00 do 21.00. Danilo Cotar): Samotni pastir: da se vsako jutro zbudiš nekoliko prestrašila novega da vidimo laboratorijske datume študijskih obveznosti Spored: Samostan na Kostanjevici. ­in greš na predavanja, je kraja in novega nacina preparate v živo in se iz teh in nastal je velik nered, ki je še Petek, 9. aprila (v studiu Niko Izbor melodij. samozadošcenje in kvecjemu življenja. Vsekakor sem ucimo, saj sama slika ne dodatno obremenjeval tudi nas Klanjšcek): Zvocni zapis: Cetrtek, 15. aprila (v studiu motivacija sošolcev. se takoj privadila na vecjo prikazuje vseh detajlov. študente. Po prvih kolokvijih posnetki z naših kulturnih Andrej Bavcon): Cetrtkov vecer Zame je bil najvecji izziv ta, samostojnost. A: Študenti medicine v in izpitih smo se privadili na prireditev - Glasba iz studia 2. z glasbo - Zanimivosti obvestila da si na zacetku nisem jasno Spadata v skupino študentov, Mariboru smo oktobra zaceli tak nacin dela, naucili smo se, Sobota, 10. aprila (vodi Ezio in humor. predstavljala, kaj me caka ki so imeli tudi letos možnost, vaje in predavanja v živo, nato kam je treba postaviti kamero, na medicinski fakulteti. Ko da nekaj casa preživijo fizicno so se razmere poslabšale in da bo profesor lahko opazoval, smo zaceli vaje v živo, sem pa v ucilnicah zaradi številnih ur pedagoški proces se je preselil kaj delamo, in podobno. Zdaj zato mislim, da bomo vsi pomembna za oblikovanje imela možnost, da v prvi osebi prakticnih vaj, ki so za vajini v virtualni svet. Zacetni dnevi me bolj skrbijo morebitni izpiti izkoristili priložnost in se osebnosti. vidim, s cim se ukvarjam, študijski smeri bistvenega na fakulteti so nam omogocili, v živo v naslednjem izpitnem malo razbremenili, takoj A: Osebno sem bolj skepticen in šele takrat sem si lahko pomena. Kako sta na vaju da smo se vsaj malo spoznali obdobju, ki bodo v bistvu ko bo to mogoce storiti na clovek in raje uživam trenutek, potrdila, da sem izbrala pravo vplivali razlicni izobraževalni s sošolci. Februarja smo spet naši prvi univerzitetni izpiti, varen nacin. Vem, da je naši ne da bi se prevec opirala smer. metodi? uvedli nujne vaje in kolokvije izvedeni na tradicionalen generaciji bil izvzet trenutek na prihodnost. Zavedam A: Razlika med višjo srednjo M: Ko so se ukrepi nekoliko v živo, predavanja in podobno nacin. bolj lahkotnih univerzitetnih se, da upanje pocasi ugaša. šolo in univerzo je zame sprostili, so pri nas omogocili pa je ostalo vse na daljavo. Pred pojavom virusa sta si let; veckrat otožno poslušam Brez dvoma se bom veselila precej velika, ker te višješolski vaje v živo; razdelili so nas v Imeli smo torej možnost, da brez dvoma predstavljali pripovedovanja starejših trenutka, ko bo vse to mimo profesor veliko bolj usmerja skupine in vsaka skupina je v živo vidimo laboratorijske drugacen zacetek študentskih študentov, katerim je bila še in bo druženje spet dovoljeno, in kontrolira, kar na dijake izmenicno hodila na vaje v preparate in od tega smo res let. Kako mislita, da bo vse to dana možnost uživanja in nisem pa prepricana, da se bo deluje tudi motivacijsko laboratorij. Na tak nacin smo odnesli veliko vec kot preko dolgorocno vplivalo na vajino neomejenega druženja. Sem to zgodilo v kratkem. Vsekakor in spodbudno. Na univerzi imeli možnost spoznati svoje ekrana. Pricakovali pa smo generacijo? pa prepricana, da so vecjo mislim, da nas je situacija pa si prepušcen samemu sošolce in splesti prijateljske ponovno zaprtje in študij na M: Brez dvoma bodo posledice škodo s socialnega vidika globoko zaznamovala, in tudi sebi in se sam odlociš, ali vezi, ki so tudi med študijem daljavo. zelo ocitne, predvsem v prvih utrpeli najstniki, ki jim je bila ko bo vsega konec, bomo bolj se boš redno ucil ali ne, ker zelo dragocene, predvsem Izpitno obdobje povzroca mesecih ponovnega zagona. izvzeta možnost nabiranja pozorni na dolocene stvari, ki profesorja ne zanima, ali boš zaradi medsebojnega veliko stresa študentom, Danes imamo vsi veliko željo prvih samostojnejših izkušenj so pred enim letom bile cisto na koncu opravil izpit. Osebno motiviranja. Na daljavo smo prvo izpitno obdobje pa je še po druženju in preživljanju in uganjanja neumnosti, ki nepomembne in neopazne. mi je nacin dela na univerzi se vcasih videli preko kamere, posebej težko, ker nekdanji brezskrbnega casa s prijatelji, so konec koncev ravno tako Giulia Cernic Sv. Gora, Tiha nedelja, 28. 3. 2004 - Oljcna nedelja, 28. 3. 2021 Tatu Alfredu v spomin ob 17-letnici smrti K akšno veselje ob rojstvu otroka in kakšna nepopisna žalost ob smrti drage osebe! Prav dobro se spominjam, da sem kot otrok tebe in mamo spraševala, zakaj je treba umreti. Odgovarjala sta mi, da zato, ker moramo prepustiti prostor novorojenim, drugace bi bilo na svetu prevec ljudi. Sprejela sem odgovor, ceprav ga nisem razumela. S tabo sem živela 39 let, skupaj sva bila sicer bolj malo, ker sva bila oba vprežena v delo, jaz pa še v tri zbore. Najlepše je bilo ob skupnih obedih in na nedeljskih sprehodih. Bil si super tata, dobrega srca, ceprav redkobeseden, trd kot briška korenina, iz katere si izhajal. Ko si nas, tako rekoc zdrav, nenadoma in nepricakovano zapustil, se je mami in meni sesul svet. Mamo sem takrat pospremila v avto in ji zakrila oci, da ne bi videla, kaj delajo s tabo reševalci, ki so te oživljali. Ko so nama policaji izrazili sožalje, sva razumeli, da te res ni vec. Trepetala sem, ko sem te videla mrtvega na tleh. Samo z božjo pomocjo sem lahko vztrajala. Še zdaj imam pred sabo ta strašni prizor. Na kraju, kjer si umrl, še zdaj gori lucka. Sam si se imel za cudaka, a tvoj lepi pogreb v velikem tednu – ležal si v krsti, s prizorom zadnje vecerje - je pokazal, da so te ljudje imeli radi. Tvoji prijatelji niso mogli verjeti, da te ni vec, saj so te še prejšnji dan videli v gostilni. Lepo oblecene slovenske nosace, v belih rokavic, iz Komunale v Kromberku so obcudovali Italijani in Furlani, ki cesa takega niso bili vajeni. Tvoj prijatelj Aldo je poskrbel, da so bili ob tvoji krsti prijatelji “iz mornarskih let”, obleceni v uniforme z zastavo. Kapetan je imel celo govor; povedal je, kako si se že kot 16-leten mladenic odpravil na morje in bil na Reki in v Pulju mnogo let. Pa tudi kakšen boksar je bil na tvojem pogrebu, saj si bil sam boksar in boksarski trener. Cerkev je bila polna ljudi, g. Karlo Bolcina je izrekel tolažilne besede, kot le on zna, poleg njega pa še don Silvano Piani in Hilarij Brezigar iz locniškega doma upokojencev, v katerem sem delala. Vse je ganilo slovensko petje. Veliko rož je obdajalo tvojo krsto. Rože si imel zelo rad, saj si jih tudi gojil na domacem vrtu in bil vrtnar pri inž. Graziatu. V današnjem pandemijskem casu bi vsega tega ne imel. Bil si pobožen, a nisi bil “prevec za Cerkev”, ceprav si prejel vse zakramente in bil cerkveno porocen, kljub temu da si bil v komunisticni partiji. Mama ti je pomagala, da si postal veren kristjan. Veckrat si hodil na božjo pot na Sv. Višarje in Sv. Goro. Hvaležna sem ti, da si me lepo vzgojil, skrbel zame. Zate sem bila vse. Zadovoljna sem, ceprav moram prenašati vse težave, ki mi jih prinaša dializa. Zelo te pogrešam, zmeraj boš ostal v mojem srcu. Potolažim se le, ko obišcem tvoj grob in pomislim, da te bom nekoc spet srecala, kot tudi mamo. Samo z vama sem bila res srecna. Na dan tvoje smrti je bila tiha nedelja, letos pa oljcna. Iz vsega srca ti želim, da bi v onstranstvu preživel lepo, blagoslovljeno Veliko noc skupaj z mamo. Adijo tata Alfredo Pec, kot so ti rekli po domace. Pocivaj v Božjem miru in naj Svetogorska Kraljica, v objemu katere si zaspal, prosi zate in za mamo! Za vedno tvoja hcerka Marina, necakinja Nevenka in tvoj sin Gigi 8. APRILA 2021 8 Kultura NOVI GLAS Spet smrt v domacih gledaliških vrstah Na onstranski oder je odšel Mario Uršic V razcvetu pomladi je in pristnosti ter duhovitosti Boris Cavazza ter ustvarila dva pristnejši vsebinski naboj. Tomizzo. lastnega avtorskega izraza”. smrt izruvala iz naših se je predstava trajno vtisnila nepozabna, polnokrvna lika. Mario Uršic ni režiral le v Tudi filmska režija mu ni bila Sam se je rad spominjal na gledaliških logov še eno v spomin gledalcev. Poleg Miranda Caharija je v Uršicevi domacem mestu. Veckrat tuja. Uspešno je sodeloval s predstave, že omenjeno globoko cutece umetniško clanov ansambla SSG, pri režiji odigrala tudi naslovno je gostoval tudi v osrednjih slovenskim Radiem Trst A. Moc uniforme, Chicchignola srce, ki je svojo ustvarjalnost katerih je izstopal nepozabni vlogo v Filumeni Marturano, gledališcih v Sloveniji, npr. v Napisal je npr. radijsko igro (sez.1984-1985) Slehernik (sez. crpalo iz drage domace Silvij Kobal v vlogi Cvirnca, ki Vdovi Rošlinki in Deji Husu. SNG Drami Ljubljana, SNG Franc in njegovi. Snov zanjo je 1988-89), Tetovirana roža (sez. kraške zemlje in morja, ki jo mu je prinesla Borštnikovo V prvem desetletju tega Drami Maribor, pa tudi v izbrskal iz lastnih spominov na 1989-90) in Deja Husu (sez. obliva. Za zmeraj se je v 82. nagrado za igro l. 1970, je v nonota, ki je iz Tolmina prišel 2004-2005) ter na monolog, letu poslovil režiser Mario njej igral tudi Boris Cavazza, iskat boljše življenje v Trst. ki ga je napisal za Mirando Uršic, ki je zapustil viden ki je na Borštnikovem Poleg že omenjenih Caharijo, Jaz in one, skratka me: pecat v Slovenskem stalnem srecanju 1970 prejel nagrado Borštnikovih in Prešernovih ženske (sez. 2008-2009). O gledališcu, v katerem je za mladega igralca. Pod nagrad je bil Uršic l. 2011 med svojih tekstih oz. predstavah, ustvaril vec kot 70 predstav in Uršicevo režijsko roko je dobitniki prve gledališke ki jih je zrežiral, je ob prejetju deloval v casu, ko je njegovo Cavazza v tržaškem gledališcu nagrade tantadruj, ki so si nagrade tantadruj, ki ga je zelo igralsko jedro sestavljalo veliko l. 1987 upodobil Kantorja, jo zamislile tri primorske razveselila, dejal, da “sami igralcev iz Tržaške. glavni lik v Cankarjevem gledališke hiše, SNG Nova naslovi ne povedo veliko, z Žalostna vest o njegovi smrti Kralju na Betajnovi. Za režijo Gorica, Slovensko stalno vsakim pa se zgrnejo spomini se je razširila 1. aprila. te Cankarjeve drame, ki je gledališce Trst in Gledališce na medsebojne odnose Mario Uršic se je rodil v Trstu poudarjala mocno družbeno Koper. Prejel jo je za med študijem, na srecanja z 24. decembra 1939. Tu je tudi kriticno noto, je Uršic prejel življenjsko delo. V utemeljitvi razlicnimi ljudmi, njihovimi pustil najvec umetniških sledi, nagrado Borštnikovega je strokovna komisija izkušnjami in znacaji, ki so saj je bil v tržaškem gledališcu srecanja pa tudi nagrado zapisala, da je Uršic mocno lekcije življenja, kulture in dejaven od l. 1969 do l. 2005. Prešernovega sklada. Le- prispeval k razpoznavni medsebojnega sodelovanja. Po koncani maturi je odšel te je bil deležen še l. 1989 podobi Slovenskega stalnega Vsaka gledališka zgodba nosi v v Ljubljano in se vpisal na za dramo Slehernik von gledališca. Oznacila ga sebi neprecenljivo bistvo, ki je geologijo, a modrica Talija ga Hofmannsthala, v kateri je stoletja pa so Mario Uršic, italijanskih gledališcih v Trstu, je kot neprecenljivega, tudi to, kar se gledalcem vtisne je zvabila v svoj krog. Tako je sodeloval tudi Boris Cavazza Miranda Caharija in Livij Vidmu in na Reki. V 70. in ker se je s svojim delom, v spomin.” študij nadaljeval na ljubljanski v vlogi smrti in zanjo prejel Bogatec sestavljali “magicen” 80. letih prejšnjega stoletja katero presevajo izjemna Res se bomo gledalci, ki Akademiji za gledališce, radio, nagrado na Borštnikovem umetniški trio in na Kriškem je deloval tudi v tedanjem “senzibilnost, kultiviranost spremljamo delovanje SSG že film in televizijo (AGRFT). srecanju. V predstavi je igrala tednu postavili na oder nekaj Primorskem dramskem in avtorska izbrušenost”, kar nekaj desetletij, zmeraj Tu so nanj najbolj vplivali tudi Miranda Caharija, ki je res sugestivnih ambientalnih gledališcu (zdaj SNG Nova zapisal med najdragocenejše z veseljem spominjali na profesorja Vladimir Kralj in bila po smrti moža Sergeja poletnih predstav (npr. Gorica), v katerem je kot slovenske gledališke Uršiceve režije in hvaležni smo Pino Mlakar, pa tudi Bojan Radovica Uršiceva življenjska Carobna noc, Zakonske zdrahe), gostujoci režiser postavil umetnike. Zelo zaslužen je mu za vse lepo, ki nam ga je Stupica in Mile Korun. sopotnica. Gledalcem, ki smo iz katerih je dihala velika na oder šest predstav (med tudi za “požlahtnitev podobe poklonil na svoji poklicni poti. Svojo poklicno pot je Uršic zvesto spremljali umetniško ljubezen do kraškega sveta in temi sta bili dve Goldonijevi: gledališkega snovanja na Zdaj je zapustil tostranski oder zacel prav v Slovenskem snovanje Slovenskega stalnega njegovih ljudi, ki so bili mocno legendarne Primorske zdrahe obeh straneh zahodne in odšel na neznani onstranski, stalnem gledališcu, kjer gledališca, bo za zmeraj ostala navezani tudi na morje. Te (sez. 1970-1971) in Pahljaca slovenske meje.” V utemeljitvi kamor sta malo pred njim žal mu je bil dragocen mentor v svetlem spominu predstava predstave so nas popeljale (sez. 1976-1977). V njem je bil so zapisali še, da “njegovo odšla izvrstna kolega Dušan Jože Babic, pri katerem Tetovirana roža sodobnega v tiste nekdanje case, ko so nekaj casa tudi umetniški vodja prepoznavno estetiko Jovanovic in Marko Sosic. je bil asistent. L. 1969 je ameriškega dramatika bili Križani še ribici in so in v novogoriško gledališce uprizarjanja opredeljujejo Morda pa vsi trije, vsak s svojo samostojno poklicno Tennesseeja Williamsa, v hodili lovit tune. Te Uršiceve je tedaj povabil mnogo 'stiliziranje, modernizacija svojevrstno poetiko, že snujejo pot uvedel z režijo burke kateri sta pod režijsko taktirko predstave so bile pravi mali uveljavljenih režiserjev, npr. in mediteranskost', trije kaj posebnega v neskoncnem domacega avtorja Jake Štoke Maria Uršica spet skupaj bisercki tudi zaradi narecne Zvoneta Šedlbauerja, Mileta režijski prijemi ali pristopi, ki vsemirju ... Moc uniforme. Zaradi socnosti nastopila Miranda Caharija in barvitosti, ki jim je dajala še Koruna, Jožeta Babica, Fulvia jih je prepletal v oblikovanju Iva Koršic ŠESTI DEL Na pogrebu prof. Franca Vodopivca je bil prisoten tudi dr. Anton Tušar (Gorenja Trebuša, 1839 -Volosko, 1914), pravnik in sodnik, ki je služil v Tolminu (skupno s F. Abramom), Gorici, Trstu, nato pa v letih 1894 -1914 kot predsednik (1908 dvorni svetnik) v Rovinju (vir: Pol stoletja društva ‘Pravnik’ - Dr. Rudolf Sajovic - 1939). Kanonik Pavletic, ki ga prav tako omenja clanek Primorskega lista, je bilzelo verjetno Jožef Pavletic (Štandrež, 1847 - Gorica,1921), duhovnik, služboval je v Štanjelu, Solkanu, Cerovem in Rencah, dokler ni postal šempetrski dekan, kateremu je leta 1906 goriški knezonadškof Francišek Borgia Sedej (Cerkno, 1854 - Gorica, 1931) izrocil kanonikat pri goriški stolni cerkvi ter ga imenoval za svetovalca nadškofijskega konzistorija in za clana goriškega šolskega sveta. Nato je Jožef Pavletic postal župnik stolniške župnije in dekan vse goriške mestne duhovšcine. V goriški nadškofiji je imel pomembno vlogo, saj je od Svete Stolice prejel castni naslov apostolskega protonotarja in papeževega hišnega prelata. Bil je tudi predsednik Društva sv. Družine za izseljence in vodil je slovensko duhovsko zvezo. Leta 1913 je postal nadškofijski nadzornik vseh slovenskih in nemških šol v Gorici. Med prvo svetovno vojno se je umaknil s knezonadškofom Sedejem, vodstvom, bogoslovci in knjižnico bogoslovnega semenišca v cistercijanski samostan Sticna. Veliko je pomagal primorskim beguncem. Po vojni se je ukvarjal z obnovo porušene stolne cerkve, a strla sta ga smrt brata Gotarda, ki je tudi bil duhovnik, in prikljucitev našega ozemlja k Italiji z vsemi tragicnimi posledicami, ki so sledile. Pociva z bratom na štandreškem pokopališcu. Na spomeniku piše: “Brata po krvi in po poklicu, neutrudljiva delavca v vinogradu Gospodovem cakata tukaj vstajenja in vecnega življenja” (vir: dr. Rudolf Klinec in dr. Damjan Paulin). Na pogrebu Franca Vodopivca je prav tako bil prisoten kanonik Kolavcic: po vsej verjetnosti greza Janeza (Ivana) Evangelista Kolavcica (Šempeter pri Gorici, 1842 - Gorica, 1922, pokopan v Solkanu), služboval je v Dornberku, Biljah, Prvacini in Solkanu, postal je apostolski protonotar, od avgusta 1910 kanonik v Gorici. Goriška straža z dne 1. marca 1922 poroca, da je med prvo svetovno vojno vztrajal pod granatami, do samega prihoda Italijanov 8. avgusta 1916: “Nepozabljen ostane vsem takrat navzocim 15. julij 1916, ko je pokojnik praznoval svoj zlati mašniški jubilej med gromenjem topov, obdan od duhovnikov in vernikov junakov, ki so še tedaj vstrajali v mestu”. Šolski nadzornik Pavlin, prav tako prisoten na pogrebu prof. Vodopivca, je bil verjetno Josip (Jožef) Pavlin (Dolenja Vrtojba, 1881 - Branik, 1956). Diplomiral je leta 1906 na Dunaju, kjer je nekaj casa pouceval matematiko in fiziko, medtem ko je kasneje pouceval na goriški gimnaziji, na realki v Pulju in Gorici. Leta 1912 je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za slovenske šole v Gorici, v goriškem, gradišcanskem in tržiškem okraju. Po vojni je pouceval matematiko in fiziko na realki v Idriji, kjer je bil tudi imenovan za ravnatelja suplenta. Nato je bil premešcen na uciteljišce v Tolminu kor profesor matematike, fizike in kemije, kasneje je pa postal ravnatelj suplent. Nekaj casa je pouceval tudi slovenšcino na gimnaziji. Sledilo je obdobje, v katerem je bil veckrat premešcen, in sicer na uciteljišca v Zadru, Gorici, Grossetu in Trevisu (vir: Uciteljice v šolskih klopeh - poglavje Uciteljišce v Tolminu - prof. Samo Pahor). Za zdaj mi ni še uspelo najti podatkov o mestnem šolskem nadzorniku Zurmanu, ki ga prav tako omenja clanek o pogrebu Franca Vodopivca, katerega so - kot receno -pokopali v Štandrežu. Kanonik Pavletic, ki ga prav tako omenja clanek Primorskega lista, je bil zelo verjetno Jožef Pavletic(Štandrež, 1847 - Gorica, 1921), duhovnik, službovalje v Štanjelu, Solkanu, Cerovem in Rencah, dokler ni postal šempetrski dekan, kateremu je leta 1906 goriški knezonadškof Francišek Borgia Sedej (Cerkno, 1854 - Gorica, 1931) izrocil kanonikat pri goriški stolni cerkvi. Goriška straža je 22. aprila 1921 objavila njegovo osmrtico. Šest let po Vodopivcevem pogrebu se je koncala prva svetovna vojna: v Gorici je oblast za kratek cas prevzel Narodni svet, v katerem so delovali tudi nekateri možje, ki so omenjeni v teh clankih. Na pogrebu Franca Vodopivca je prav tako bil prisoten kanonik Kolavcic: po vsej verjetnosti gre za Janeza (Ivana) Evangelista Kolavcica(Šempeter pri Gorici, 1842 - Gorica, 1922, pokopan v Solkanu), služboval je v Dornberku, Biljah, Prvacini in Solkanu, postal je apostolski protonotar, od avgusta 1910 kanonik v Gorici. Goriška straža z dne 1. marca 1922 poroca, da je med prvo svetovno vojno vztrajal pod granatami, do samega prihoda Italijanov 8. avgusta 1916: “Nepozabljen ostane vsem takrat navzocim 15. julij 1916, ko je pokojnik praznoval svoj zlati mašniški jubilej med gromenjem topov, obdan od duhovnikov in vernikov junakov, ki so še tedaj vstrajali v mestu”. Šolski nadzornik Pavlin, prav tako prisoten na pogrebu prof. Vodopivca, je bil verjetno Josip (Jožef) Pavlin (Dolenja Vrtojba, 1881 - Branik, 1956). Nanj me veže spomin na prastricaAndreja (Štandrež, 1862-1928) in Ivana Tabaja(Štandrež, 1879-1939), njegova kolega na uciteljišcu in gimnaziji, ki sta tesno povezana tudi z ostalimi osebnostmi v tem clanku. Na sliki prvo izvestje c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici. 8. APRILA 2021 NOVI GLAS 58. literarna nagrada Vstajenje za leto 2020 Zaslužen prejemnik je msgr. Marino Qualizza K omisija literarne nagrade Vstajenje, v sestavi prof. Robert Petaros, prof. Neva Zaghet, prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar in urednik Marij Maver, je v velikem tednu odlocila, da letošnjo nagrado vstajenje prejme: Marino Qualizza za knjigo Benecija naš dom in za življenjsko delo. Msgr. Marino Qualizza je moralna avtoriteta Beneških Slovencev. Od dijaških let živi v Vidmu, v italijanskem okolju je zelo cenjen teolog, iz njegovih knjig so študirale generacije študentov in duhovnikov. Ko bi drugace izbral, bi ga pot lahko vodila na zelo visoke položaje, a je ostal vse življenje zavezan svoji zemlji, ki mu je svetinja. Dokler je pandemija to dopušcala, je vec kot tri desetletja vsako nedeljo maševal v slovenšcini v oddaljeni in zapušceni vasi Dreka, ob sobotah pod vecer pa v Špetru. Rad ponavlja, da so slovenski jezik, identiteta in kultura nelocljivo povezani s kršcanskimi koreninami in da ga je evangelij naucil, kaj pomeni biti zares svoboden. V knjigi Benecija naš dom je objavljen izbor uvodnikov, ki jih je kot odgovorni urednik v zadnjih dveh desetletjih napisal za beneški petnajstdnevnik Dom. Iz njih izžareva osebnost širokega duhovnega in kulturnega dometa, ki mu preizkušnje niso tuje, ljubezen do domacih ljudi, ki jih vedno in povsod bodri, naj ne izgubijo upanja, z ostro besedo si upa nad politike in tudi cerkvene dostojanstvenike, ce je treba braniti teptane pravice Slovencev. Bralec v knjigi na najbolj neposreden nacin srka “bogato in trpeco dušo” slovenske Benecije. Denar za nagrado je prispevala Zadružna kraška banka z Opcin. Podelitev nagrade bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 20. uri po spletu. Kultura 9 NOVOSTI PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI iz vetra in sanjdi vento e di sogni Erika Fornazaric Medetnicna integracija vlokalnem okolju Dejan Valentincic V samostojnostije moc Marjan Drufovka LJUBLJANA Narodna galerija Razstava slikarja Fortunata Berganta V Narodni galeriji je od 11. marca 2021 dalje na ogled razstava, posvecena barocnemu slikarju Fortunatu Bergantu. Pripravili so jo ob 300. obletnici umetnikovega rojstva in 70 let po zadnji pregledni razstavi njegovega slikarstva. Združuje približno 40 Bergantovih del ter del njegovih sopotnikov in umetnikov naslednje generacije. Na ogled bo do 30. maja 2021. Fortunat Bergant (1721­1769) je poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja eden glavnih predstavnikov slovenskega barocnega slikarstva. S svojimi deli je mocno vplival na umetnostno podobo dežele druge polovice 18. stoletja, v kateri je živel in ustvarjal. Bil je najbolj samosvoj med barocnimi umetniki na Slovenskem. Kot je v predgovoru v katalogu napisala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je njegovo specificnost pred skoraj sto leti poudarila že Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva. Tedaj je bil Bergantov opus prepoznan kot znacilno slovenski, Rihard Jakopic pa mu je nekaj let pozneje celo podelil status “našega cloveka” in dodal, da ima “nekaj, kar nam je sorodno”. K razstavi so jih sicer poleg jubileja po besedah Barbare Jaki napeljala nova spoznanja in nekaj novo odkritih Bergantovih del. Med njimi so tri platna, ki so jih v zadnjem casu pridobili za Narodno galerijo: izgubljenima in pred leti znova odkritima slikama Pticar in Prestar se je pridružil še nedavno pridobljen Portret p. Gabrijela Schwizna. Bergant je razvil povecini zlahka prepoznaven slikarski slog. Znacilna obrazna tipika ter zalomljene gube z ostrimi robovi, belo osvetljenimi grebeni in široko površino so nekaj, kar najdemo v vseh njegovih delih, piše na spletni strani galerije. Rodil se je v Mekinjah pri Kamniku. Razstava spremlja njegove zacetke in dela, ki so nastajala ob naslonih na lokalno okolje - na Kamnik z okolico ter umetnike, ki so delovali tam in v Ljubljani. Posebej pomembno obdobje v Bergantovem življenju predstavlja cas, ki ga je umetnik preživel v Rimu (1756-1760), kjer je obiskoval šolo risanja aktov - Scuola del Nudo. Za svoji risbi moškega akta je Bergant leta 1756 in 1758 osvojil prvo nagrado med tecajniki. Po vrnitvi na Kranjsko leta 1760 so zacela nastajati številna narocila za sakralne prostore redovnih skupnosti - za klarise, cistercijane, franciškane, jezuite in kapucine. Njegove upodobitve Marije z detetom poosebljajo materinsko ljubezen in z milino ter nežnostjo nagovarjajo najgloblja custva obcinstva. Z neidealiziranimi podobami custveno zamaknjenih svetnikov pa se je znal približati custvom preprostega in bogabojecega barocnega cloveka. Obvladovanje psihološke poglobljenosti z modnimi reprezentativnimi postavitvami in s tehnicno brezhibno naslikanimi oblacili pa je prepricalo tudi najzahtevnejše kranjske plemiške odlicnike, da so pri njem narocali svoje portrete, še piše na spletni strani Narodne galerije. Dobitnica letošnje nagrade Duša Pockaj je tudi Ana Facchini Letošnje nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) bi morali podeliti na odprtju 51. Tedna slovenske drame v organizaciji PG Kranj. Organizatorji so morali že lani zaradi epidemije koronavirusa ta pomembni festival odpovedati, letos so ga, v upanju na boljše case, prestavili na prihodnji november, ko naj bi bile podeljene tudi nagrade. Komisija ZDUS (Barbara Cerar, Rok Andres, clana, in Branko Jordan, predsednik) je kljub epidemiji zasedala in igralsko nagrado Duša Pockaj (1924­1982), v spomin na to markantno igralko, podelila tudi Ani Facchini, clanici igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališca Nova Gorica, za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih. V obrazložitvi k nagradi piše med drugim: “Igralka Ana Facchini, clanica SNG Nova Gorica, je v svoji bogati karieri in tudi z vlogami v zadnjih dveh letih pokazala izjemen in subtilen cut za oblikovanje žanrsko raznolikih in poglobljenih odrskih figur, ustvarila je prepricljive in pretanjeno zasnovane kreacije, pa naj gre za poeticne pevsko in igralsko zahtevne like, realisticne, pravljicne ali nerealisticne; komicne in dramske. V zadnjih dveh letih je z vlogami v uprizoritvi Evropa, mati mila v režiji Tatjane Peršuh, v uprizoritvi Božicna pesem Charlesa Dickensa in Neila Bartletta v režiji Ivane Djilas, Jakobine von Münchhausen v uprizoritvi Baron Münchhausen Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina in Madame Pace v uprizoritviŠest oseb išce avtorja Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija obogatila svojo galerijo dramskih kreacij, vse pa je oblikovala z izjemno pretanjenim cutom za vsestransko odrsko prezenco in izrednim obcutkom za povezovanje s celotnim ansamblom v uglašen gledališki organizem. Zlasti z magistralno vlogo v uprizoritvi Evropa, mati mila, v kateri pooseblja srdito in obenem ranjeno Evropo, je dokazala, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalke srednje generacije, z nespornim talentom, širokim igralskim registrom in izjemno poglobljenim pristopom k oblikovanju figur razlicnih žanrov in uprizoritvenih poetik.” Ostali prejemniki letošnjih nagrad ZDUS so režiserka Ivana Djilas, ki je prejela nagrado Marko Slodnjak tudi za režijo predstave Božicna pesem, ki so jo premierno uprizorili v SNG Nova Gorica l. 2019, igralki Nina Valic, prejemnica nagrade Duša Pockaj, in Darja Hlavka Godina, dobitnica nagrade Polde Bibic za življenjsko delo, ter Marko Mlacnik, ki je prejel nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Igralki Ani Facchini, ki jo imamo zelo radi vsi tisti gledalci, ki z veseljem in obcudovanjem spremljamo njeno ustvarjalno snovanje v SNG Nova Gorica, iskreno cestitamo in želimo, da bi s svojim igralskim žarom še dolgo razsvetljevala naše duše in jih napolnjevala s tisocerimi odtenki omamnega umetniškega napoja. IK 8. APRILA 2021 10 Tržaška NOVI GLAS POGOVOR Milan Bufon Na obmejnih obmocjih se 'preizkuša' uspešnost evropskih integracijskih politik R aziskovalno delo, ki bi ga povojnem obdobju skoraj kriticno pregledali popisne pole pa kot nekakšen “relikt” Majenca v Dolini, pa vse do osamosvojitvi ubrala pot vsak upravitelj, politik, povsem narodnostno oziroma podatke revidiranega preteklih stanj in konfliktov, postopne integracije mestnih samozadostnosti in je torej, turisticni vodnik, nacrtovalec homogeni, medtem ko se je po popisa iz leta 1910, medtem ko dejansko pa so ena in druge priseljencev v lokalno družbeno na kratko povedano, ne bi in vzgojitelj moral imeti letu 1990 in v novem tisocletju, smo stanje za presecni leti 1965 glavni “motorji” sedanjih (re) stvarnost, v kateri imata pretirano zanimalo to, kar se na pisalni mizi. Tako lahko z izjemo najbolj perifernih in 2015 pridobili s pomocjo integracijskih procesov in torej slovenska kultura in slovensko dogaja cez državno mejo. Kot recemo o knjigi Ethnos in topos, krajev, izrazito povecal dotok lokalnih informatorjev, ki bi obmocja, kjer se gradi naša gospodarstvo še vedno vidnejšo strokovnjaka za manjšinska ki je sad raziskovalnega truda gospodinjstev, na kakšnih 15 % se jim rad na tem mestu še skupna evropska prihodnost. vlogo. V tem pogledu bi lahko vprašanja in obmejne prostore mednarodno uveljavljenega pa je porasel tudi delež mešanih enkrat zahvalil za pomoc in Katere so prednosti in slabosti rekli, da “topos” odlocilno vas sprašujem, kaj bi se na tem družbenega geografa, dr. gospodinjstev. sodelovanje. tukajšnjega “laboratorija” pripomore k ohranjanju podrocju moralo izboljšati? Milana Bufona. Publikacija, ki Kako ste izbirali vasi na integracije? izvornega “ethnosa”. Kakor sem že prej poudaril, je izšla na tristotih straneh pri Tržaškem, katerih zgodovino, Morda je prav cas, kakršnega Ob prebiranju knjige sem se bi se morale evropske države Slovenski matici in koprskem gospodarstvo, demografsko in zdaj doživljamo zaradi vprašal, kolikšen delež na v vecji meri zavedati pomena Znanstveno-raziskovalnem nacionalno podobo ste nato pandemije in ukrepov za tržaškem podeželju živecega svojih obmejnih, po vecini središcu (Annales ZRS), nudi vzorno prikazali v knjigi? njeno zamejitev, tisti, ki nam prebivalstva, vsled velikih tudi multikulturnih obmocij, celosten vpogled v družbene Kraje smo izbrali tako, da bi še najbolj nazorno nakazuje, družbenih sprememb, katerim saj se prav tu vsakodnevno spremembe in narodnostno imeli cim bolj reprezentativen cesa vsega smo prikrajšani, smo zadnja desetletja prica, “preizkuša” uspešnost podobo slovenskih krajev na vzorec naselitvene strukture ko se normalni družbeni sooblikuje to “ozavešceno” evropskih integracijskih politik Tržaškem od leta 1910 do leta tržaškega podeželja: iz analize akcijski radij, ki pri nas docela etnicno in družbeno oziroma vizij. Skrb za lastni 2015. Ob izidu knjige - ki jo smo izkljucili “mestne” Opcine enakomerno vkljucuje tudi integracijo, o kateri govorite. kulturni prostor bi morala biti nameravajo, ko bodo razmere oziroma vse tiste kraje, kjer cezmejni prostor, zaradi Ali morda razpolagate s še posebna prioriteta pri malih to dovoljevale, predstaviti tudi je zaradi razlicnih razlogov takih ali drugacnih politicnih podatki? državah, kakršna je Slovenija, po vaseh, ki jih delo jemlje v delež slovenskega prebivalstva omejitev prekine ali okrne. Isto Predvsem je to avtohtono saj je prav kultura glavni pretres - smo avtorju postavili bil manj konsistenten že V delu pravite, da je naš lahko recemo za slovensko-slovensko prebivalstvo, ki temelj in pravzaprav smisel nekaj vprašanj, na katera je v prvi polovici dvajsetega obmejni prostor eden od italijanske kulturne izmenjave: vzdržuje lokalno kulturno njene državnosti. Kako je prijazno odgovoril. stoletja oziroma v prvem “laboratorijev” integracije v samo celovito in enakopravno in gospodarsko stvarnost in politika skupnega slovenskega Zacnimo pri podnaslovu. povojnem obdobju, predvsem Evropi. Ali lahko obrazložite? sožitje obeh tu prisotnih še vedno predstavlja vecino kulturnega prostora blagodejno Kako bi bralcem predstavili zaradi dotoka begunskega Kaj to pomeni? zgodovinskih kultur lahko krajevnega prebivalstva. vplivala tudi na gospodarsko raznolike družbene in prebivalstva iz Istre, ceprav S prostorom Zgornjega Trstu in njegovemu zaledju Zelo pomemben dejavnik rast celotnega obmejnega narodnostne spremembe, ki so smo tudi te demografske Jadrana, enega izmed povrne njegovo multikulturno potencialne demografske rasti obmocja, prica cas po podpisu jih vasi na Tržaškem doživele procese upoštevali in prikazali najbolj zanimivih evropskih tradicijo in s tem njegovo pa so tudi narodnostno mešana Osimskih sporazumov, ko je v omenjenem obdobju in jih v splošni analizi posameznih “kontaktnih obmocij”, sem celostno (tudi ekonomsko) gospodinjstva, v okviru katerih neslucajno slovenska manjšina knjiga obravnava? s Slovenci tradicionalno se ukvarjal pravzaprav ves privlacnost. smo empiricno ugotovili, da se na Tržaškem skoraj dosegla Tem spremembam smo poseljenih obcin, za katere cas, posebej z vidika razmerja V sklepni besedi knjige pravite, skoraj dve tretjini njenih clanov pozicijo, kakršno si je pridobila poskusili slediti preko treh smo izdelali tudi oceno med politicnimi (državnimi), da je prihodnost tržaškega prepoznavata v slovenskem ob koncu avstrijskega obdobja. presecnih let oziroma razdobij: deleža in števila Slovencev kulturnimi (narodnostnimi) podeželja v “ozavešceni” etnicni etnicno-jezikovnem prostoru. Žal je zaradi ideoloških motivov stanje v letu 1910 prikazuje v vseh treh presecnih in funkcionalnimi (družbeno-in družbeni integraciji, ki ne bo Ta tipologija gospodinjstev se samostojna Slovenija slovenski klasicno ruralno obdobje, ko letih. Vsekakor pa je glavni ekonomskimi) prostori. privedla do banalnega prenosa bo po naši oceni v prihodnje zamejski gospodarski in z je bilo najvec zaposlenih v poudarek v knjigi namenjen Izdelali smo tudi metodologijo mestnih znacilnosti in nacina z integracijo italijansko njim širši družbeno-kulturni kmetijskih dejavnostih, stanje tradicionalno slovenskim “izmerjanja” stopnje cezmejne življenja na podeželje, temvec govorecih priseljencev v potencial prepustila propadu, v letu 1965 izraža industrijsko krajem na Tržaškem, tako da soodvisnosti, ki izhaja iz tega bo prispevala k sprejemanju in lokalno stvarnost še okrepila, kot nam to prica usoda Tržaške fazo s prevlado delavskih se bo v njihovi “pripovedi”, kompleksnega razmerja in h vrednotenju lokalnih specifik. poleg tega pa smo v naši banke. Bolj državniško držo je poklicev, stanje v letu 2015 pa ki sem jo skušal podati v cim kateri bistveno prispevajo prav Razvoj bo ali bi moral kreniti v to raziskavi tudi ugotovili, da so Slovenija znova prevzela komaj tako imenovano poindustrijsko bolj poljudni obliki, lahko tu prisotne manjšine. O teh smer? to v vseh obravnavanih krajih v zadnjem casu in to dokazala družbo, kjer že nimamo vec prepoznalo tudi lokalno vprašanjih širše razpravljam Veliko je znakov, ki vodijo po starostni strukturi najmlajša prav z zavzemanjem za vrnitev vidnih razlik med družbeno bralstvo. v knjigah Meje in obmejne v to smer in so izraz nove, gospodinjstva, se pravi tista, ki tržaškega Narodnega doma, strukturo mestnega in Koliko casa je trajalo in kako skupnosti na Slovenskem, ki odprte “terciarne” družbe: nekako vzdržujejo slovensko tako da bo njegova prihodnja podeželskega prebivalstva. To je potekalo raziskovalno delo, je izšla leta 2017 v Kopru, in od ponovne revitalizacije demografsko reprodukcijo zgodba nedvomno pokazala, vidno zmanjševanje družbene rezultat katerega je ta študija? Lo spazio con/diviso, ki je izšla kmetijstva, ki svojo tržno oziroma vitalnost, saj na kako resno bosta obe državi distance med mestom in Raziskovalno delo je potekalo leta 2019 v Rimu. Velikokrat uspešnost povezuje s tradicijo, splošno kar cetrtino do tretjino znali razvijati medkulturni podeželjem se odslikava tudi kakšno petletje, v najbolj se z vidika državnih središc in do ponovnega odkrivanja slovenskih gospodinjstev dialog oziroma poskrbeti za v spreminjanju narodnostne intenzivni obliki smo terensko žal tudi same EU obmejna in tradicionalne arhitekture in sestavljajo izkljucno nadaljnjo “evropeizacijo” tega strukture tradicionalno delo opravili v letih 2015-2018. narodnostno mešana obmocja krajevnega kulturnega izrocila, upokojenci. v dobršnem delu 20. stoletja slovenskih krajev na Tržaškem. To je vkljucevalo delo v arhivu razumejo le kot marginalna, h kateremu sta veliko prispevali V delu ste nekje tudi kriticni konfliktnega mejnega obmocja. Ti so ostali še v industrijskem tržaške obcine, kjer smo robna obmocja, manjšine Kraška ohcet v Repnu ali do Slovenije, ki naj bi po Matej Caharija POGOVOR Francesco Peric, košarkarski trener Kljub delu me trening v telovadnici sploh ne obremenjuje F rancesco Peric je 24-letni prej obiskoval minimotoriko. Doslej sem opravil dva V Beneciji sem pa opravil tecaj v clanskih ekipah do prvenstva ta. Treba je razložiti igralcem, fant iz Sesljana, ki svoj Potem je bilo treba izbrati ali tecaja. Prvi je bil tecaj za za osnovno stopnjo trenerja. C lige silver. da te morajo spoštovati, prosti cas namenja zlasti košarko ali odbojko. Vecina usposabljanje za trenerja; Sledili smo lekcijam teorije Kako je bilo, ko si prvic stopil ceprav si le malo starejši košarki. Že v otroških letih je prijateljev se je odlocila za v telovadnico kot “glavni” od njih. Med treningi in zacel igrati košarko in igral košarko, tako da sem to storil trener? tekmami morajo biti resni in je, dokler ni spoznal, da bi rad tudi jaz. Od takrat sem vedno Po pravici moram povedati, koncentrirani. Izven igrišca in postal košarkarski trener. S igral, morda samo v eni sezoni da sem bil še precej umirjen telovadnice pa se odnos lahko Francescom smo se pogovorili ne, ker sem že postal trener. in pripravljen, ker sem že spremeni in smo prijatelji. prej vodil kak trening. Nisem Veckrat sicer med treningom današnji situaciji v športu. društvu Sokol, kasneje sem o njegovi košarkarski poti in o Igral sem pri maticnem imel vecjih težav in sem bil lahko pade koncentracija in se Francesco, povej nam kaj o pristopil k projektu Jadran. V kar sprošcen. Ce si trener, za trenutek pošalimo. Vcasih sebi! najstniških letih sem igral pri imaš seveda odgovornost se moram razjeziti in dvigniti Zdaj že vec kot tri leta delam clanski ekipi Sokola in kako in moraš to tudi dokazati in glas, v glavnem pa so še precej z ocetom v njegovem uvozno tekmo tudi s clansko ekipo posredovati. Pomembno je, spoštljivi in se potrudijo. izvoznem podjetju. V prostem Jadrana. Zdaj se ukvarjam da prej pripraviš vsak trening, Kako pa je bilo, ko je prišla casu sem košarkarski trener, vecinoma s trenerstvom. tako da je tricetrt dela že pandemija? Koliko vam je rad se družim s prijatelji in Vodim ekipo u16 projekta narejenega. odtlej uspelo trenirati? hodim na sprehode. Jadran in sem tudi pomožni Kakšen pa je odnos z mladimi Lansko leto smo seveda kot Povej nam o svoji izkušnji s trener Andree Mure pri clanski opravil sem ga v Tržicu. Tako in prakse ter po dveh tednih med treningi? Razumejo, da vsi bili popolnoma ustavljeni košarko. Kam te je pripeljala? ekipi. sem bil lahko uradno na klopi opravili izpit, ki je bil razdeljen si ti trener in da te morajo in nismo sploh trenirali do Košarko sem prvic spoznal v Koliko in katere tecaje si vseh mladinskih prvenstev na pisni in prakticni del. Odtlej spoštovati, tudi ce si samo poletja. mladih letih pri društvu Sokol moral opraviti, da si lahko ter bil pomožni trener pri sem lahko “prvi” trener v vseh malce starejši od njih? / str. 16 v Nabrežini. Tu sem sicer že zacel trenirati? clanskih prvenstvih do C lige. mladinskih kategorijah in tudi Naloga trenerja je seveda tudi Anastazija Pertot 8. APRILA 2021 NOVI GLAS Ob odhodu v vecnost dragega župnika Spomini na g. Franca Voncino K o s spominom poromam Marijinem domu, kjer so Vremec povedala, da je pri je z veseljem prisostvoval v preteklost naše rojanske v dvorani uredili mize z njih na Opcinah vedno kaj našim tedenskim pevskim župnijske skupnosti, se belimi prti in pripravili popravil, ko se je pokvarilo, na vajam in se potem vedno mi velikokrat kot v filmu kosilo za ugledne goste. V primer luc, zvok ali katerakoli zadržal v naši družbi, ko smo prikaže slovesnost nove maše popoldanskih urah je bila tehnicna aparatura. S svojim se o marsicem pogovarjali in g. Franca Voncine, ki jo je še slovesnost z govorniki in izrednim zanimanjem za je on tu pa tam natrosil kako daroval 30. junija leta 1963. priložnostno prireditvijo. tehniko je takoj priskocil na anekdoto. Lepo je bilo, ko smo Za Rojan je bil to nepozaben Druga velika slovesnost na pomoc, tako da so mu nadeli mu za vsak njegov rojstni dan dogodek. Vsi verniki smo cast g. Voncine, ki se je zelo duhovito ime “luci e suoni”. pripravili posebno zakusko bili ponosni, da bo pel novo rada spominjam in ki smo Vzdušje je bilo enkratno in in se je ob teh praznovanjih mašo fant, ki se je rodil v kar nekajkrat pojavil pri Rojanu, tu obiskoval osnovno vratih škof Evgen Ravignani. in srednjo šolo in tudi nekaj Gdc. Elda, ki je bila takrat casa pel v našem zboru. njegova pomocnica, ga je Poznali smo njegove starše, namrec vsakic obvestila o ker so stanovali nedalec od praznovanju in prišel je vošcit nekdanjega Marijinega doma. svojemu velikemu prijatelju. Mama je bila gospodinja, Zelo lepe spomine imam oce pa dober mizar, ki je tudi na romanja, ki jih je vsako izdelal oder za naš novi dom. leto odlicno organiziral. V Pokojni g. Zorko, ki je bil avtobusu je bil vedno dobre g. Voncini v casu njegove volje in prijeten, vedno je priprave na duhovniški rad kaj povedal v idrijskem poklic svetovalec in nekak narecju, pa še kakšno šalo in “duhovni oce”, je bil za to dovtip. Proti pricakovanju priložnost duša organizacije, se je ob takih priložnostih vedno pa so mu stale ob zelo sprostil. Bil je nasmejan, strani neutrudne Marijine vodil je šoferja, ce je bil kdaj družbenice. Prav te so me na kakem križišcu v zadregi, nekaj casa pred dogodkom in intoniral pesmi. Tu pa tam vprašale, ali bi lahko na dan smo tudi molili, predvsem nove maše izrocila g.Voncini zjutraj, ko je avtobus odpeljal mašni križ in mu recitirala in smo šli na pot. Po smrti priložnostno pesem, ker g. Zorka smo vsako leto je pac ustaljena navada, da jo prav tako praznovali v nepozabno. brez izjeme v aprilu, mesecu v belo oblecena mladenka Marijinem domu, je bila ob G. Voncina je nastopil njegove smrti, obiskali izroci novomašniku križ na njegovi 50-letnici mašništva. službo v Rojanu takoj po njegov grob v Leskovcu pri cerkvenem pragu, predno Tudi tu sem slavljencu znova smrti g. Stanka Zorka leta Krškem, kjer so nas domaci vstopi v cerkev. Tako sem prebrala novomašno pesem 2003. Istega leta smo že v župnik in Zorkove sorodnice dobila v roke listic s trikiticno in prepricana sem, da je mesecu juniju ustanovili in vedno sprejeli z izredno pesmijo, ki jo še danes znam podoživljal trenutke tistega uradno registrirali društvo gostoljubnostjo. Po obisku Rojanski Marijin dom. Tudi groba in sv. maši pa romanja g. Voncina je postal odbornik ni bilo konec, ampak smo si kot duhovni vodja, zato je vsakic ogledali kak zanimiv bil vedno na naših sejah. Ko kraj. Nepozabni spomini. smo programirali kulturne Med boleznijo sem ga veckrat prireditve, je bil bolj molcec vprašala, kako se pocuti, ce in je vecinoma samo poslušal. kaj potrebuje, a o tem ni rad Zanimalo ga je predvsem govoril. Takrat je skomignil z versko delovanje. Ko smo rameni in rekel le: “Ni dobro, govorili o tem, je imel seveda ne, a bo že ...” Ni se pritoževal glavno besedo, veckrat pa se in tudi ni želel, da bi mu kdo iz je med debato prav razvnel, naše skupnosti med boleznijo ceprav je bil mirnega znacaja. pomagal. Zadovoljen je bil le Žalosten je bil namrec, ker ni s pomocjo našega župnika bilo v cerkvi otrok in mladine, Andree Mosce, ki mu je cisto ker starši ne vzgajajo otrok vse preskrbel in mu zato v verskem duhu, ker ni imel dolgujemo veliko hvaležnost. krstov in obhajil. Soocanje Gospoda Voncino bom s to realnostjo ga je bolelo, ohranila v spominu kot kot ga je tudi bolelo, da ni dobrega, zvestega božjega duhovnikov. Kadarkoli smo služabnika, ki se je razdajal govorili o verskih zadevah, za svoje obcestvo. Verniki na pamet. Kaj je ne bi, saj mi je dne. Bil je vidno zadovoljen, je prešel na pogovor o so posebno cenili njegove mama stalno dopovedovala, ko je poslušal govor naše duhovnikih in njihovi pridige, ki so bile vsem da me je doletela velika cast pevke Marije Trobec, ko smo preobremenjenosti. dosegljive, radi pa so ga in da se jo moram nauciti kot mu rojanski pevci zapeli, ko Kot dušni pastir je bil vedno imeli predvsem zaradi ocenaš. Spominjam se, kako mu je gospa Poljšak v imenu na razpolago. Nikoli ni dobrosrcnosti, preprostosti in sem jo vsak dan ponavljala. Barkovljanov nazdravila manjkal pri cerkvenih in razpoložljivosti. Bog naj mu A vse je šlo prav. Iz župnišca v pesniški obliki in sta mu kulturnih dogodkih, rad je stotero poplaca za to, kar je do cerkve se je vila procesija z cestitala tudi predstavnika prihajal na naše prireditve in kot božji pastir naredil za naše novomašnikom v prvi vrsti, za openske in mackoljanske kulturne vecere, pri zakuski duhovno življenje in sploh za njim pa duhovniki in verniki, župnijske skupnosti, pa še g. se je rad pogovarjal, bil je vse njegovo delovanje “Bogu ki so se množicno udeležili Jakomin v imenu duhovske preprost v komuniciranju v cast in nam v veselje”, kot je bogoslužja v cerkvi, popoldne zveze. Spominjam se, kako in v družbi prijeten, kar so sam rad ponavljal. pa velike slovesnosti v smo se nasmejali, ko je Berta ljudje zelo cenili. Ob sredah Dorica Žagar Slovenski duhovniki na Tržaškem sporocamo žalostno vest, USTANOVA MARIJANIŠCE da je Gospodar življenja k sebi poklical kanonika in msgr. se svojemu dolgoletnemu predsedniku kanoniku in msgr. † FRANCA VONCINO, ki je vec kot 50 let deloval med slovenskimi verniki na Tržaškem. † FRANCU VONCINI Pogreb bo v petek, 9. aprila, ob 11.30 v rojanski cerkvi, za vsa leta vodenja in iskrenega zaupanja zahvaljuje in mu želi, pokop na pokopališcu v Mackoljah. da v božjem objemu okuša Ljubezen svojega Stvarnika. Tržaška 11 IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Za rojansko glasilo Med nami Codice Bic: CCTSIT2TXXX daruje Mira Kermec 20 €. Misijonski krožek Rojan V spomin na sestro Danielo ul. Cordaroli 29 daruje Giorgina Pišcanc 50 € za 34135 Trst Društvo Rojanski Marijin dom in 50 € za glasilo Med nami. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za misijone: N. N. 20,00 €, Franc Saksida – znamke 20,00 €, Tsonaki Tereza – Grcija 20,00 €, N. N. v spomin na msgr. Franca Voncine 50,00 €. Za s. Agato Kociper – Brazilija: N. N. 10,00 €. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO Marijina družba Marije milostljive žaluje za svojim voditeljem †FRANCEM VONCINO Naj uživa veselje pri Bogu † Za msgr. FRANCEM VONCINO žalujejo Podrocni svet za mesto Trst in Milje Šolske sestre poslušalci radijske nedeljske maše in vsi slovenski verniki tržaške škofije V vecnost je odšel pribljubljeni msgr. Franc Voncina Svoje pastirsko delovanje je nadaljeval najprej na Opcinah, kjer je bilkaplan pri g. Viliju Žerjalu; po odhodu g. Stanka Janežica v Maribor je prevzel župnijo Mackolje, kjer je ostal vec casa. Ko so v Trstu ustanovili Slovensko pastoralno središce in ga je vodil g. Marij Gerdol, je postopoma prevzel župnijo Boljunec, dokler ga ni škof po smrti g. Stanka Zorka premestil v domaci okraj, v Rojan, kjer je bil dušni pastir do letos, ko se je moral v zacetku leta zaradi težav z zdravjem odpovedati župniji. Ves ta cas je skrbel tudi za vernike v Barkovljah. Msgr. Voncina je bil tudi vikar za slovenske vernike. Izbral ga je že škof Lorenzo Bellomi, in sicer po papeževem obisku v Trstu ter poodpovedi msgr. Lojzeta Škerla. Ko je prišel v Trst škof Ravignani, ga je v tej službi tudi potrdil. Dolgo vrsto let je msgr. Fanc Voncina vodil jutranjo sv. mašo v rojanski cerkvi, ki jo je vsako nedeljo predvajal slovenski program Radia Trst A. Zlasti v casu pandemije je bila ta sveta maša v posebno uteho vsem vernim ljudem v naši deželi. S svojimi homilijami je msgr. Voncina zmeraj vlival upanje v Božjo previdnost, ki nam bo pomagala izkopati se iz teh hudih razmer. Predvsem tržaški verniki so Bogu hvaležni, da so imeli med sabo msgr. Voncino, ki je predano služil Bogu in vernemu obcestvu. Za vse dobro, ki nam ga je nakonil, naj mu Bog bogato poplaca in naj mu da uživati vecni mir in pokoj. Naj mu Vecna Luc sveti v nebeški slavi! Za dobrim dušnim pastirjem † g. FRANCEM VONCINO žalujejo in svojcem izrekajo iskreno sožalje ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST, DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM in ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR Po dolgoletnem delovanju v božjem vinogradu je Gospod sprejel v svoj objem † msgr. FRANCA VONCINO Za vso duhovno in prijateljsko bližino se ga s hvaležnostjo spominjamo Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst 8. APRILA 2021 12 Aktualno NOVI GLAS Spletna predstava Beneškega gledališca Skavtski spletni križev pot 2021 Vsak od nas nosi svoj križ Nesebicno razdajanje ženske N ositi križ danes. To je bil Klanovci so se za letošnji križev naslov križevega pota, ki pot, kot že sama tema pove, v vlogi žene in matere ga je letos ponovno po spletu s spraševali, kaj pomeni nositi B skupnimi mocmi organizirala križ danes. Vsaka skupina je eneško gledališce, ki barve, barve ljubezni, so ki se zdijo samoumevni, a nacenja in podpira celotno celotna Slovenska zamejska pripravila eno postajo križevega vztrajno in požrtvovalno že igralke Anita Tomasetig, izcrpavajo vse njene moci. vsebino. Režiserki Gustinijevi skavtska organizacija (SZSO). pota in jo aktualizirala za veliko desetletij širi slovensko Erika Balus, Federica Vcasih se je zdi, kot da je je s premišljenim režijskim Na veliki petek se ponavadi današnji cas. Med drugim so kulturo na predolgo teptani Bergnach, Graziella zaprta med štirimi stenami pristopom uspelo razgibati skavti zberejo na Tabru, kjer razmišljali o tem, kako je bilo slovenski zemlji v prelepih Tomasetig, Emanuela Cicigoi, “domace” jece, in se zato sicer staticno predstavo, pri s križevim potom podoživijo težko Mariji, ki je vedela, da Nadiških in drugih dolinah ter ob domiselno izbranem sprašuje, ali je kaj slabega kateri ni dogajanja; v njej Jezusovo trpljenje. Tudi letos gre njen sin v smrt, vendar ni z ljubeznijo ohranja socnost scenskem ozadju, ki je storila. Tudi ko izžeta obstane vrejo le misli žensk in mater, pa to ni bilo mogoce zaradi mogla narediti nic glede tega. domacega narecja, vsako priklicalo v spomin muzejsko na obrobju življenjske poti, ne ki so vse naredile in delajo iz epidemicne situacije, zato Razmišljali so, koliko si je lažje leto za mednarodni dan pomagati, kot pa da vsak sam žena pripravlja predstavo, ljubezni do družine. Rekvizit, nosi svoj križ, kot je Simon v središcu katere je seveda ki že spada v zgodovino, leseni iz Cirene pomagal Jezusu. ženska z vsemi svojimi rocni mlincek za mletje kave, Ugotavljali so, da je pomembno, vlogami, ki jih ima v družbi. ki smo ga vcasih vsi imeli kolikokrat se poberemo, Tudi letos se, kljub vse prej doma in z njim mleli navadno na domacem štedilniku potem ko pademo. Klanovci so kot rožnati zdravstveni praženo kavo, nas je popeljal se zelo potrudili, saj je vsaka situaciji, ni hotelo odpovedati skupina postajo križevega pota temu svojemu dragocenemu v nekdanje case, ko je imela obogatila na svoj nacin: eni z poslanstvu. Ker se ni moglo ženska res najvec besede le v kuhinji. risbami, drugi s prizorckom v živo srecati s svojimi Predstavo, ki nam ponuja v so se ponovno znašli in ga ali petjem. Ob koncu so dejali, zvestimi gledalci, se je zateklo razmislek marsikaj o v družbi organizirali virtualno. Z razliko da Jezus ni zbežal od naloge, v virtualni svet. Tako je 8. neizpeti ženski figuri, smo od lani je letošnji križev pot ki mu je bila zaupana, ampak marca 2021 ponudilo v pogled sobo z boginjami plodnosti, neha razdajati svoje ljubezni si lahko ogledali v soboto, potekal v živo: klanovci so je sprejel križ in trpel, umrl vsebinsko zelo pomenljivo prepricljivo upodobile dragim. Vse, kar moremo 20. marca, na deželnem se zbrali na spletni aplikaciji pa je za vse nas, tudi za naše predstavo Vse, kar moremo protagonistke, žene in matere, narediti, je ljubiti zatrjujejo slovenskem programu Rai 3bis Zoom, ostali pa so lahko prijatelje. Prav tako so skavti narest ... ki razpredajo vsaka svojo bolj v ponavljajocem refrenu po porocilih. dogajanju sledili preko Youtuba. omenili tudi pandemijo in V režijski zasnovi Elisabette ali manj grenko življenjsko protagonistke vsebinsko Predstava, pri kateri so Tudi letos so ponovno se spomnili na vse, ki so Gustini so igralke in igralec zgodbo. Vsem je skupna nikoli globoke predstave, ki nam sodelovali Davide Tomasetig združili moci klani vseh treh izgubili bitko s koronavirusno uprizorili zelo povedno poplacana skrb za družino. dopoveduje, da le ženska žene (izvirna glasba), Enrico stegov: Trst, Gorica in Kraški boleznijo, in na njihove svojce, dramsko besedilo, ki ga je v Nesebicno žrtvovanje žensk za naprej kolesje življenja in s Qualizza (video realizacija in klan. Uvodoma je v imenu ki jim niso mogli stati ob strani barvitost beneškega narecja otroke in može javnost veckrat tem sveta. Moški lik v orisu montaža), Matteo Dainese tropa križev pot vse navzoce v zadnjih trenutkih. Vsak je iz italijanšcine prestavila popolnoma spregleda in ga Micheleja Qualizze je sicer (mixing audio) in Katja pozdravil Saša Marsetti. Da na listek zapisal spodbudo za vsem ljubiteljem gledališca sploh ne dovolj ovrednoti. postranska figura, a z uvodno Canalaz (spletna promocija), bi si pricarali pravo skavtsko umirajoce in njihove družine ter iz naših logov zelo dobro Ženska namrec veckrat pripovedjo o sinu, ki je izrezal je res vredna ogleda in vzdušje, so bili skavti listek sežgal na sveci. poznana, zagnano dejavna zakoplje svoje nacrte in sanje materi srce, da bi ga prodal razmisleka, ki jo ponuja njen povabljeni, da se oblecejo Skavtski križev pot se je Marina Cernetig. Tudi sama o poklicni uveljavitvi, ki jih bogatašu, in se mu na poti kleni sporocilni poudarek. v popoln skavtski kroj, se poleg molitve in razmišljanja nas je velikokrat razveselila s je kovala kot mlado dekle, spotakne ter ga materino še Upati je, da jo bo Beneško usedejo na tla, ugasnejo luci in klanovcev prepletal s pesmimi. plasticnimi interpretacijami ce jo v to silijo družinske zmeraj v ljubezni utripajoce gledališce cim prej lahko križevemu potu sledijo ob soju Posnetek pa je še vedno na voljo posreceno ji dodeljenih likov. razmere. Kot mati in žena srce nežno vpraša, ce se je uprizorilo tudi v živo. svece, iz lesa in vrvi pa so si na Youtube kanalu SZSO splet. Oblecene v kostume rdece opravlja neštevilne “poklice”, udaril, z mocno simboliko Iva Koršic izdelali lesen križ. UP Obcni zbor Karitas v Koprski škofiji Tri svete mize V soboto, 20. marca 2021, Mreža karitas: V casu od Koronavirus in spoštovanje za skoraj vse. Zaupanje v božjo predstavlja še Posvojitev na treh omenjenih cerkvenih je bil obcni zbor Škofijske svoje ustanovitve se je ŠK ukrepov: V ŠK se je to odražalo pomoc, pa maska, razkužilo razdaljo, v katero je vkljucenih dejavnosti, to je pastoralni karitas Koper v virtualni razvila v mrežo 97 Župnijskih v vsej polnosti. Na eni strani je in varnostna razdalja niso 114 otrok. in teološki vrstni red: v izvedbi. Uvodno bogoslužje karitas, ki se povezujejo v bilo spoštovanje ukrepov, na ljudi v stiski pustili na cedilu. Pomoc ostarelim, bolnim, teološkem vrstnem redu je je daroval generalni vikar 3 Obmocne (Tolminska, drugi strani pa dodatne stiske Porocila in tabele lahko osamljenim se je v glavnem najbolj imenitna dejavnost gospod Slavko. Z mocno Goriška, Istrska) in 5 družin, otrok, posameznikov. delaš na daljavo, toda hrano, dogajala na ŽK in je po zbranih seveda bogoslužje, v besedo nas je nagovoril tudi Dekanijskih karitas (Idrija-Veliko dela in komunikacije higienski material in šolske podatkih dosegla 6.468 pastoralnem vrstnem redu pa škof Jurij Bizjak. V sliki in Cerkno, Postojnska, Kraška, se je preselilo na splet, vendar potrebšcine je potrebno dati v starejših in bolnih. je najbolj imenitna dejavnost besedi sta porocilo za leto Ilirskobistriška in Vipavska). materialna pomoc je tekla živo. Velik Boglonaj vsem. Program Popoldan na cesti vsekakor dobrodelnost, ker 2021 predstavili Tatjana in Nekaj podatkov iz zbornika: se izvaja na 10 lokacijah -je tudi bogoslužje usmerjeno Marjana, po Zoomu so se Materialna pomoc družinam vkljucenih je bilo 251 otrok vanjo in se opravlja tudi zaradi oglasile tudi voditeljice OK, DK in posameznikom se izvaja in 80 prostovoljcev – Mlada dobrodelnosti. in odgovorni v Centrih karitas, v Centrih karitas: Bovec, karitas. Sem lahko štejemo Pet jecmenovih hlebov in ki so predstavili nacin dela v Tolmin, Nova Gorica, Grgar, tudi podporo otrokom in dve ribi na karitativni mizi casu koronavirusa. Program Idrija, Ajdovšcina, Postojna, staršem v Centru Bogdana (ravnateljica Jožica Marija dela za 2021 je predstavila Pivka, Ilirska Bistrica, Žorža, pri Letovanju in Šola za Licen): Gospod škof Jurij nas ravnateljica Jožica Licen. Sežana, Koper, Portorož starše. tako izvirno nagovarja, da Sledil je motivacijski del, in Izola. Pomoc v hrani je Pomoc brezdomcem na nam ne preostane drugega, kjer so sestre Kobal zapele in prejemalo 1.486 družin in 824 dveh lokacijah; dnevni sklop kot da na tretjo sveto mizo skupaj z gospodom Slavkom posameznikov; pripravljenih pomoci v Bertokih, kjer je 694 dobrodelnosti, v simbolicnem razmišljale o dobrodelnosti je bilo 15.309 paketov. Skupna oseb prejemalo pomoc ter pomenu, postavimo pet mladih. Ob lanskem teža razdeljene hrane je namestitev v Hiši Malorca v jecmenovih hlebov in dve ribi obcnem zboru smo za sklep bila 320 ton. Z družinami Ajdovšcini, kjer je povprecno ter verjamemo, da jih Gospod napisali, da je prišla med nas in posamezniki je bilo nastanjenih 10 brezdomcev. pomnoži in blagoslovi. Tudi preizkušnja, ki jo sami, brez opravljenih 9.992 pogovorov Tri svete mize (škof dr. Jurij v tem zborniku, kjer je v Boga, ne bomo zmogli. In šele in laicnih svetovanj in 1708 Bizjak): Obicajno je receno, cloveški pisavi zapisano, letos vidimo, da se te besede v Organizirano in z urnikom v živo skozi vse leto. Po individualnih svetovanj. V da imamo v cerkvi dve mizi: da je Gospod velikodušno polnosti uresnicujejo. Vendar, deluje 13 Centrov karitas. V terenu je steklo sodelovanje celotni mreži Karitas je prejelo mizo Božje besede in mizo pomnožil vse, kar smo prejeli, ljubezen je dobrotljiva in celotni mreži je v letu 2020 z obcinami, Civilno zašcito, financno pomoc 341 družin Evharistije. Ker pa se pri in nam zaupal, da razdelimo iznajdljiva, zato smo v casu delovalo 1926 prostovoljcev, šolami, domovi za ostarele, in posameznikov. Poleg najsvetejši daritvi uresnicujejo množici pomoci potrebnih. Še teh preizkušenj poizkušali dva zaposlena preko javnih zdravstvenimi domovi, kakor hrane je v Centrih karitas vse tri dejavnosti Cerkve, to vec, okrog te mize je Gospod biti še naprej dobrotljivi in del in 8 zaposlenih strokovnih tudi preko Slovenske karitas prejemalo oblacila, obutev je oznanjevanje in bogoslužje zbral nas, drage sodelavke in iznajdljivi. Zbornik 2021, ki je sodelavk in 1 sodelavec, ki na nacionalnem nivoju. Med in druge osebne predmete in dobrodelnost, ne bi smelo sodelavci Karitas, da kot ena bil na obcnem zboru Škofijske izvajajo razlicne dejavnosti našimi prostovoljci je veliko vec kot 2.000 družin in biti narobe, ce bi navedenima družina darujemo svoj cas in karitas Koper obravnavan na obmocju Koprske škofije, takih, za katere so sleherni posameznikov. dvema mizama oznanjevanja pred ljudmi svetimo kakor luc, in sprejet kar na 122 straneh ki jo pokriva ŠK. Zgovoren je dan govorili, da spadajo Pomoc otrokom: 1.343 in bogoslužja dodali še tretjo, da se vidijo naša dobra dela predstavlja splošne in podatek, da so prostovoljci v v rizicno skupino, in jim šolarjev je prejelo pomoc pri to je mizo dobrodelnosti v in tudi zato slavijo Oceta, ki je specificne programe, ki so bili lanskem letu opravili 88.210 odsvetovali javno delovanje. nakupu šolskih potrebšcin. podobi nabiralnika. Imamo v nebesih. Bog lonaj vsem in namenjeni ljudem v stiski. ur prostovoljnega dela. Toda “korajža velja” je veljalo Dodano vrednost k pomoci namrec dva vrstna reda vsakemu posebej! 8. APRILA 2021 NOVI GLAS Slovenija 13 Koronavirus ima tudi na Slovenskem še zmeraj zadnjo besedo V Sloveniji zaradi pandemije zacasno ustavljen del javnega življenja! V Sloveniji je politicni vrh pomagajo pri zatiranju okužb Njeno izsiljevanje seveda ni krepi, demonizira partizansko Narocniki so 'skriti in neznani' vec nasprotovanja iz vrst z državnim poglavarjem in vzpostavljanju pogojev bilo sprejeto, Tanja Fajon pa se gibanje in ob tem mimogrede – vendar tako mogocni in medijske krajine, kot je to v Borutom Pahorjem in za vrnitev k normalnim posveta na Brdu ni udeležila. iz ucnih nacrtov izbriše še Ano mocni, da so v bistvu skoraj Sloveniji. Tudi ne poznam levo premierjem Janezom Janšo razmeram življenja. Pri Ni bilo tudi predstavnikov Frank. Da bi bila zadeva jasna povsem javni. Tudi mene imajo usmerjenega novinarja, ki bi na celu v celoti sprejel predlog tem Borut Pahor in drugi drugih strank leve opozicije. tudi slabo pismenim, se v nekateri mocno pod nadzorom zaradi svojega dela bil pretepen vladne svetovalne skupine za odlocevalci upoštevajo Pri ocenjevanju stanja in televizijskih oddajah zgražanje in obcasno v medijih ali sicer ogrožen. Smo pa v covid-19 za uvedbo strogih in razumejo odpor in razmer v slovenski družbi nad usodo nesrecne Ane pred špekulirajo o moji odstavitvi ali Sloveniji že imeli novinarja, ki omejitvenih ukrepov, s navelicanost skupin slovenskih in državi je moc soglašati s osemdesetimi leti podloži s vsaj prestavitvi v kako drugo so ga skoraj ubili, niso pa takrat katerimi bi zajezili nadaljnje prebivalcev zaradi življenja v tistimi politiki in odlocevalci, posnetki sodobnih petkovih škofijo. Na Facebooku sem njegovi novinarski kolegi širjenje koronavirusa. Ukrepi zdajšnjih nenormalnih, skoraj ki zatrjujejo, “da bi Sloveniji imel precej podpore, pa tudi pisali peticij na Svet Evropske so bili uvedeni 1. aprila in bodo izrednih razmerah. Vodja najbolj koristila skupni boj in napadov in groženj. Napadali unije, kako ogroženi so, niti ni trajali do nedelje, 11. aprila. Med vladne svetovalne skupine enotnost v prizadevanjih za so me ljudje iz vrst lokalne bilo opaziti mocne medijske drugim so zaprte šole, nekatere za covid-19 dr. Mateja Logar zdravje in življenje prebivalstva politike, nekateri od teh so solidarnosti. Ocitno, ker ta trgovine, kulturne ustanove, opozarja, “da po analizah le ter politicna trdnost sistema, bili nekoc z menoj tudi pri novinar ni bil levo usmerjen. verski objekti, gibanje ljudi pa od 60 do 80 odstotkov ljudi takega, kot ga zahteva birmanskem kosilu, pa ljudje iz Sem zgrožen, da je metanje je dovoljeno samo na širšem sprejema in upošteva ukrepe. parlamentarna demokracija. poklicnega športa, celo kakšen blata po lastni državi v tujini obmocju prebivanja. Ne zanima jih, da virusa (ali Toda, žal, v družbi, državi in prejemnik olimpijske medalje, mogoce brez glasnejšega Strogi omejitveni ukrepi bodo virusov, predvsem angleške politiki prevladujejo predsodki, pa tudi pristaši satanisticnega nasprotovanja slovenske morda zmanjšali število okužb razlicice, ki se najbolj nevarno nestrpnost in še najbolj kulta.” javnosti.” s covidom-19 in tudi z novimi širi in naj bi bila skoraj sovraštvo. Navajamo nekaj Predsednica Zdravniške Ani Roš, “mojstrici kuhe, razlicicami virusov, ki so se neobvladljiva) prav nic ne prikazov takega stanja. zbornice Slovenije in prejšnja pa tudi besede in misli”, se pojavili v tujini in se širijo tudi zanima, kako skregani smo Casnikarka in književnica vodja strokovne skupine za je v reviji Onaplus zapisalo: v Slovenijo. Nasploh pa je boj v Sloveniji. Kako ne maramo Alenka Puhar je v casniku protestov in policistov, ki jih covid-19 prof. dr. Bojana “Verjamem, da ima vsaka proti virusom zelo težavno in politike in vlade.” Delo 23. marca objavila razganjajo. Ampak, koga briga. Beovic pravi, “da bo stvar država svoje posebnosti. Svoje zapleteno opravilo, saj je uspeh Predsednik vlade Janez prispevek oziroma komentar Tocnost podatkov in izbira prihodnjih raziskav, zakaj leve in desne, svoja sovraštva v veliki meri odvisen od odziva Janša je obžaloval, da se del z naslovom Ana v klasju. ustreznih izrazov? Za božjo v Sloveniji nismo dosegli in vecne zamere, a tako mocno in ravnanja prebivalstva. V opozicije posveta o ustavitvi Piše: “Za slovenske strahove, voljo, kje pa živite!” družbenega dogovora, da je intenzivnih, kot jih imamo mi Sloveniji se hitro širi tako dela javnega življenja na Brdu zgroženosti in teatralno bitje Murskosoboški škof dr. Peter treba covid-19 obvladati. To v Sloveniji, ne, tega drugod imenovani tretji val epidemije pri Kranju ni udeležil. “Ne zvonov je gotovo znacilno Štumpf, ki zaradi svojskega ni bilo dobro. Trenutno ni nisem zacutila.” koronavirusa. Ljudje naj bi vem, kako bi se dalo drugace opozarjanje, da smo tik pred nacina pogovarjanja in veliko težav s tistimi, ki so S podrocja politike in vodenja vztrajali pri vzdrževanju pogovarjati, kot da sedeš fašisticno ali nacisticno delovanja gre, kot sam pravi, proti cepljenju, ker je cepiv države je pomembno, da medsebojne razdalje, se ne skupaj.” Na televizijski postaji diktaturo. No, mogoce smo nekaterim na živce, je odlocen malo in ljudje komaj cakajo vlada v državnem zboru nima zbirali v skupine, prezracevali Nova24TV so prikazali pismo, že v njej. Skoraj vse leto so in neposreden, ko poudarja, nanje. Cepljenje pa je najvecji vec vecine, to je 46 glasov prostore ter si redno in veckrat ki ga je predsednica stranke petkovi demonstranti polnili “da se borimo za preživetje, zaviralec, da se virus ne bi vec poslancev. Vzrok je zlasti umivali in razkuževali roke. Socialni demokrati Tanja Fajon ulice z gesli 'Smrt fašizmu' kristjani pa tudi za svojo vero. širil po državi.” razkol v koalicijski Stranki Pomenljivo je, da je pred posvetom poslala Borutu in 'Smrt janšizmu' (ter 'Ubi Medijski pritiski na kogarkoli, Vladimir Smrtnik iz znane modernega centra. Toda predsednik države Borut Pahorju. V njem je zahtevala, Janšo'), navdahnjeni pri tudi na druge javne osebnosti, in politicno dejavne družine v bližini premierja Janeza Pahor veckrat pozval (in tudi da predsednik države in vlada ocetih in dedih, ki so se uprli ne samo na škofe, so zmeraj Smrtnik na avstrijskem Janše pravijo, da kljub krizi prosil) Slovence in druge pred posvetom sprejmeta okupatorju in zaceli obracun z nekakšna 'vojna z živci', s Koroškem pa je za tednik nasprotujejo predcasnim državljane, naj s svojim njena stališca glede razmer razrednimi sovražniki. Ampak katero hocejo onemogociti, Demokracija dejal, “da volitvam in da bo vlada mandat ravnanjem in siceršnjim v državi in sprejmeta tudi zadeve so baje resne, kaj resne, povsem oslabiti in na koncu ne pozna države v Evropi, nadaljevala do rednih volitev. odnosom do kronavirusa ukrepe, ki jih ona predlaga. strahotne, desnica se silovito psihicno streti napadenega. kjer bi vlada doživljala Marijan Drobež Spletno predavanje dr. Alenke Di Battista Ali sta urbanizem in arhitektura Nove Gorice tudi kulturna dedišcina? N avedeno vprašanje s skupne države socialisticne površinami, brez nosilnih madridska) ter ustanove Glede na posamezne funkcije tega casa je nacrt Božidarja pritrdilnim odgovorom Jugoslavije, in o umetnostni sten. Znacilni zanje so (Docomos in Icomos, ki imata je mesto razdelil v cone: Gvardijancica, ki je predvidel je bilo naslov spletnega vrednosti njenih zgradb je stebri, horizontalna okna in oddelka tudi v Sloveniji). obmocje Kromberka je bilo razpršeno gradnjo in uvedel predavanja, ki ga je v tekla beseda na omenjenem svobodno oblikovano procelje. Alenka Di Battista je vecji doloceno za industrijsko, na novo tipologijo stanovanjskih organizaciji JSKD Nova Gorica predavanju. Domaci in Konservatorka je obrazložila, del predavanja namenila severnem in južnem delu za blokov, t. i. šestorckov, ki imela dr. Alenka Di Battista, po tuji strokovnjaki se šele v kaj je urbanisticni urbanizem: podrobnemu opisu obmocja rekreacijsko, na zahodnem za sestavljajo zakljucen ambient rodu iz Števerjana, od l. 2019 zadnjih 30 letih ukvarjajo z tj. delitev mestnega tkiva naselbinske dedišcine Nove stanovanjsko cono. Leta 1957 od Erjavceve do Vrtne ulice. zaposlena kot konservatorka varovanjem in ohranjanjem Gorice. Pri svojem delu se je v to obmocje vkljucil tudi V drugi polovici 50. let 20. na Obmocni enoti Nova Gorica urbanizma in arhitekture je lotila evidentiranja kar Erjavcevo ulico, ki je nekoc stol. je bila širitev mesta Zavoda za varstvo kulturne 20. stol.; le-ta ima navadno obširne dedišcine arhitekture povezovala Gorico z njenim zaupana kreativnemu ateljeju dedišcine. Tu pokriva podrocje negativen predznak, zato ni in urbanizma Nove Gorice, ki pokopališcem. Po Ravnikarjevi iz Ljubljane, ki je v zasnovi profane in naselbinske vzdrževana in obnovljena, ni še vsa vpisana v Register zasnovi so bili zgrajeni mesta uvedel diagonalo, dedišcine na obmocju kot bi morala biti. Predavanje kulturne dedišcine. Kot vir je stanovanjski bloki na južnem vodeco proti Solkanu. Iz tega obcin Idrija, Tolmin, Kanal, Di Battistove je želelo biti uporabila raziskave razlicnih odseku magistrale, glavni casa so nacrti za stolpnice, Nova Gorica, Ajdovšcina in vzpodbuda za razmislek o avtorjev (tudi Vinka Torkarja, trg in pomembnejše stavbe predvidene južno od glavnega Vipava. Takoj po diplomi z raziskovanju in varovanju ki je oral ledino na tem okoli njega, obcinska stavba in trga in severovzhodno od dvopredmetnega študijskega te kulturne dedišcine. podrocju), gradivo raznih ulicna zasnova mesta. Iz tega današnje obcinske stavbe programa zgodovine in Uvodoma se je predavateljica razstav, knjigo Tomaža Vuge, casa so zelene površine, danes in na današnjem Bevkovem umetnostne zgodovine ob zgodovinskem pregledu doktorsko disertacijo Tine imenovane borov gozdicek. trgu. Od teh so zgradili le t. i. Filozofske fakultete v Ljubljani nastanka in razvoja Nove na osnovi glavnih funkcij Jazbec itd.. Ker evidentiranje Objekti v zelenju so postavljeni Neboticnik, železobetonsko (2011) se je zaposlila na Gorice zaustavila pri pojmu cloveškega življenja. Mestno stavb še poteka, je predstavila pravokotno na glavno os in zgradbo, s cikcakasto severno umetnostnozgodovinskem “modernisticna arhitektura”, tkivo je bilo razdeljeno le njegov izbor. Vanj je spadajo k prvemu sklopu fasado in južno z balkoni. inštitutu Franceta Steleta s katerim oznacujemo na štiri cone, namenjene umestila tudi železnicarske tega tipa blokov, nastalih V to obdobje spadajo blok ZRC SAZU. l. 2017 je na stavbe 20. stoletja, ki kažejo delu, bivanju, rekreaciji in bloke ob železniški postaji, ki v povojni Jugoslaviji v letih Manufakture, imenovan Podiplomski šoli ZRC SAZU “izcišcene, preproste oblike”. prometu; to je diametralna so bili tam pred nastankom 1947-48, ki so vpeljali nov cebelnjak, ker spominja zagovarjala disertacijo z Arhitekti so se v tem obdobju razlika med nekdanjimi in mesta (taki so vzdolž vse tip kolektivne stanovanjske na satovje (prefabricirani naslovom Arhitekturno opirali na historizem iz sodobnimi urbanisticnimi bohinjske železniške proge) gradnje. Arh. Ravnikar je betonski elementi, polovicni ustvarjanje med obema 19. stoletja, ki je povzemal zasnovami mest. Vzporedno in bloka ob Erjavcevi in vecjo pozornost namenil šestkotniki), stavba sodišca vojnama na Slovenskem. Revija elemente iz starejših obdobij. s to arhitekturo je nastalo Prvomajski ulici (te najdemo oblikovanju zunanjšcine. (delo Janeza Premca) z Arhitektura in krog njenih Za gradnjo so uporabljali tudi spomeniško varstvo, tudi pri železniški postaji na Pravokotno monotono obliko baldahinom, stopnišcno sodelavcev. Za diplomsko nove materiale, beton, jeklo, ki je skrbelo predvsem Trbižu). je poskusil razgibati na severni fasado, clenjeno z lamelami nalogo z naslovom Nova železobeton, in uvajali nove za varovanje starejših Nacrt za Novo Gorico je strani z vhodnimi portali, na in okenskimi odprtinami, Gorica in Velenje. Cudeža tehnologije. Zavzemali so naselbinskih obmocij in naredil Edvard Ravnikar južni pa z ložami; strešina in avtobusna postaja socialisticne gradnje v drugi se za to, da bi bile mestne arhitekture. Varovanje (od l. 1948 do l. 1951); pri je poševna. Pritlicje je bilo (Lilivoj Lapuh), v kateri Jugoslaviji je prejela fakultetno zgradbe funkcionalno urejeni arhitekture 20. stol. se je tem se je naslonil na nacela namenjeno razlicnim uradom vmesni prostor zamejujejo Prešernovo nagrado. Prav objekti, navadno prosto zacelo v 90. letih 20. stol. Pri urbanisticnega mesta, ali trgovinam. V petdesetih velike steklene stene z o arhitekturi in urbanizmu stojeci v zelenju, dvignjeni nad tem imajo pomembno vlogo kodificirana v atenski listini. letih je rast Nove Gorica bila aluminijastimi okvirji. Nove Gorice, zgrajene po zemljo, z ravnimi terasastimi Svet Evrope in razne listine Bistvo je center mesta, vodena lokalno, razvijala se str. 16 drugi svetovni vojni, v casu strehami in zastekljenimi iz tedanjega casa (atenska, zasnovan vzdolž glavne ulice. je v jugozahodnem delu. Iz Iva Koršic 8. APRILA 2021 14 Aktualno NOVI GLAS Ponovno v Beninu 4. del Procesija na praznik Kristusa Kralja in vrsta beracev okrog cerkve Že vecer pred praznikom Kristusa Kralja so sestre krasile baldahin, kamor bodo postavile monštranco. Baldahin stoji na prikolici furgona, ki je parkiran na našem dvorišcu. Okrašen je z belimi, zlatimi, srebrnimi in rumenimi trakovi. Trakove so s pentljami privezale na leseno ogrodje. Ko koncajo delo, je baldahin videti res svecano. Naslednji popoldan se po mestnih ulicah vije procesija. Traja skoraj tri ure. Sonce pripeka, a nihce ne omaga. Malo olajšanja cutimo vsi, ko pridemo v ulico z drevoredom, saj drevesa nudijo vsaj nekaj sence. Na celu procesije je furgon z baldahinom. Pod baldahinom stoji na lepo okrašenem podstavku monštranca z veliko hostijo. Množica ljudi se pocasi pomika za vozilom. Stopajo v urejenih vrstah, v sredini so sestre. Ena od sester me povabi, naj se jim pridružim: “Tu si med prijatelji, ne boj se.” Skavti pomagajo vzdrževati red v vrstah vernikov. Z obeh strani dolge vrste se držijo za roke in tako naredijo pregrado med sestrami, laiki, ki delajo v cerkvi, in ostalimi verniki. Najmanj šestkrat se ustavimo v razlicnih mestnih cetrtih, kjer so pod improviziranimi kapelami ali lepo okrašenimi šotori že pripravljeni oltarji. Monštranco vsakic prenesejo na te oltarje in pred njo molijo. Sestre med molitvijo vsakokrat pokleknejo. Molijo v jeziku fon, v francošcini, anglešcini in - celo navadni verniki - tudi v latinšcini. V vsaki cetrti duhovnika na furgonu zamenja drug ni navelicanih vernikov duhovnik. kot marsikje v zahodnem Množica ljudi se svetu. Pridige so vsak dan. veseli, pleše, ploska. Duhovniki in škofje pa so Ljudje Kristusa Kralja pozdravljajo z vzkliki, pesmijo, ploskanjem. Z dvignjenimi rokami mahajo v pozdrav Jezusu v podobi kruha v monštranci pod baldahinom na furgonu. Vzklikajo mu v vsaki cetrti in pri vsakem oltarju, kjer se ustavimo. Veselijo se ga, kot bi bil živ, kot bi bil resnicno v svojem telesu navzoc med nami. Procesija se konca v cerkvi Saint Michel, ki se napolni do zadnjega koticka. Še nikoli nisem videla vecjega veselja med verniki! Zacutim, da je pravi kraj tam, kjer je moje srce. In prava pot tista, kamor me vlece srce. In prava stvar ta, kar cutim v srcu. tisti, Pred nekaj leti je Benin ki se zavzemajo za pravice obiskal papež Francišek. revežev. Sprejeli so ga v Cotonouju. Vsakokrat, ko grem k maši Obiskal je tudi romarsko v cerkev Saint Michel, na središce v Alladi. Tam stenah hiš opazujem velike je nagovoril vernike in panoje s fotografijami jim v jeziku fon dejal: duhovnikov in njihovimi “Imejte pogum!” Cerkev mislimi. Napis pravi na v Beninu je mlada, tam res primer: “Rad sem duhovnik. Morda nisem popoln ko je komaj prišla v Indijo, duhovnik, a umrl bi rad kot težko gledati vse reveže, duhovnik.” potem pa je scasoma lahko Vse naokrog cerkve šla mimo brez obcutka krivde, jih lepo pozdravila in rekla kakšno prijazno besedo. Saj res ne moreš rešiti vseh ljudi na svetu, dopovedujem sama sebi in tudi jaz le prijazno pozdravljam. Pocasi se tudi oni navadijo na to, ceprav se zdijo prve dni razocarani. Pac, bela sem in mislijo, da sem bogata in pricakujejo, da jim bom dala denar. Nekega dne pa pred pekarno, ki jo imajo sestre, vidim varnostnika, kako se hoce z bicem spraviti na nekega beraca. Drl se je nanj, da ga bo pretepel, in mu grozil z bikovko, stari berac pa se ni dal in mu je pogumno odgovarjal. Prizor posedajo reveži, slepi, me je pretresel in stopila invalidi, nekateri na sem bliže, da bi vprašala, kaj vozickih … Vsak dan se dogaja. Nekdo mi pove, cakajo, da bi jim kdo kaj dal. da je prosjacil v pekarni Nekateri so tudi podjetni in nadlegoval ljudi in da in kaj prodajajo. Spomnim ga je varnostnik spravil se, kako mi je misijonarka ven. Stopim do beraca, Marija Sreš pripovedovala, ki se še vedno umika kako ji je bilo v zacetku, varnostniku, in mu stisnem ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišcu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Sede legale: Via Saint Jean 64 Fontafredda - PN, Sede opreativa: Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, Cod fisc e P. Iva IT01882960931 tel. 0499960021 - faks 049 9960022; e-mail: info@centrostampaveneto.com , spletna stran: www.centrostampaveneto.com LETNA NAROCNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov Bancni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamcenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. clenom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Celotno besedilo je na razpolago na spletni strani www.noviglas.eu v poglavju “Varstvo podatkov”. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Združenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških ted nikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novega glasa podpirata tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot clan združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks. To številko smo poslali v tisk v torek, 6. aprila 2021, ob 13. uri Vitamin A v naturopatiji Vitamini in minerali so nujno potrebni za naše telo, vendar ni receno, da je vse dobro za vse ljudi. Tako bom v tem prispevku navedla najbolj pogoste vitamine in minerale našega telesa. Vitamin A, znan tudi kot retinol, igra nekaj pomembnih funkcij v elasticnosti kosti v starosti, torej pri osteoporozi. Dnevna doza vitamina A je 1, 5 mg in ne vec, ker se drugace vitamin D ne vsrka pravilno v telo, ker je vitamina A prevec. Z uživanjem jeter, tudi ribjih, ki so bogata z vitaminom A, ne pretiravajte v roke bankovec za 500 cfa. Varnostniku pa na glas in odlocno recem, da se tako ne ravna z ljudmi. Konec koncev je berac veliko starejši od njega. Že zato bi se lahko varnostnik drugace obnašal. Vsak dan pred našim vhodom srecujem tudi mladega fanta. Vcasih spi na tleh, vcasih sedi, naslonjen na zid. Tudi on me vprašujoce gleda, ali mu bom kaj dala. Vedno se le nasmehnem. A vseeno stopim do sestre Josephine, ki dela v ambulanti. Povem ji, da ima ranjeno nogo, in vprašam, ali lahko ona kaj naredi zanj. Spet jokam, ker sem res pretresena. Sestra mi pojasni: “Saj ga zdravim in prizadevamo si tudi, da bi mu našli kraj, kjer bi lahko živel in kaj delal.” Potem opazim, da res vsak dan hodi k njej na previjanje. Dan pred odhodom stopim do njega, mu v roko stisnem nekaj denarja in mu recem: “Prosim, obljubi mi, da si boš našel delo.” Preseneceno me gleda in odgovori: “Ja.” Morda ni navajen, da sploh kdo govori z njim. Sploh pa ne bela ženska. Nekega dne v cerkvi cakam, da se zacne maša. V prvi klopi zagledam sedeti mladega moškega, ki se kar naprej križa. Kar naprej. Njegove oci so blazne, polne strahu. Tu in tam se v strahu ozira proti drugim, ce ga gledajo. Na dalec se vidi, v kako hudi duševni stiski je, kako zelo trpi zaradi bolezni. Križa se celo mašo, sploh se ne ustavi. A nihce mu ne nameni nobene pozornosti, verjetno so ga navajeni ali pa so navajeni videti marsikaj hudega. Špela Pahor našem telesu, sodeluje v tankem crevesju izboljša pri krepitvi imunskega absorpcijo do 40 %. sistema, pomemben je Oba vitamina pomagata za vid, še posebej ko se imunskemu sistemu, ker sta mraci, pomaga pri zdravju mocna antioksidanta, vitamina kože, še zlasti na nekaterih lepote, krepita crevesje za boj delih telesa, kot je nos, proti raku, zato je potrebno tako pravijo raziskave, in uživati sezonsko in surovo pomaga pri vzdrževanju zelenjavo. Vitamin A pomaga zaradi absorpcije. V nosecnosti prevec vitamina A celo škodi razvoju fetusa. Veliko vitamina A, ki ima mnogo vitalne energije, najdemo v korenju, paradižniku, cesnu, cebuli, špinaci, repi, rumenjaku, šipku, maslu itd. Sinergicen z vitaminom A je vitamin E, ki mu pomaga do boljše absorpcije; tudi pri izgubi sluha, prebavi, krepi zdravje možganov in blaži kronicno vnetje. Poleg tega oba vitamina pomagata pri absorpciji joda. V “živi” hrani imata veliko vec vitalne energije in sta bolj ucinkovita kot v katerikoli tableti. / dalje 8. APRILA 2021 NOVI GLAS Aktualno 15 Humanitarna kriza na mehiško-ameriški meji Bidnova migracijska politika ni nic boljša od Trumpove Z aradi krize na mehiško­ameriški meji se z odlocitvami Bidnove uprave strinja vedno manj ljudi. Tisoce migrantov iz srednjeameriških držav se zbira na meji, kjer se razmere iz dneva v dan zaostrujejo, humanitarna kriza postaja ocitna. Ameriški predsednik Joe Biden, ki je svojo volilno kampanjo osnoval na razgradnji Trumpove “necloveške” protimigrantske politike, se sedaj sooca s stanjem, ki se je v zadnjih tednih zelo poslabšalo: proti južni meji ZDA se je odpravila najvecja množica migrantov v zadnjih 20 letih. Mladoletnikom brez spremstva so namrec dovolili vstop v ZDA, še vedno pa zavracajo odrasle in družine, ki skušajo nezakonito prestopiti mejo. Danes na mejo prihajajo množice sirot in otrok, ki jih starši pošiljajo pod nadzorom tihotapcev, sorodnikov ali drugih odraslih. Vse do meje nekateri tudi sami pospremijo svoje otroke in jih potem pošljejo do nadzorne tocke kot “otroke brez spremstva” - vsak dan jih cez mejo pride povprecno 500, na teden pa skupaj tudi vec kot 8.000. Biden jih noce pošiljati nazaj v Mehiko, kjer so nastala prava barakarska naselja zavrženih ljudi in so življenjske razmere še hujše kot v ameriških zbirnih centrih. Ce pogledamo na zemljevid, lahko razumemo, da je za migrante možnost novega življenja razmeroma blizu: na severu je Teksas, na jugu so revšcina, kriminal, nasilje; prvega od ostalih pa locujeta Rio Grande in seveda bodeca žica - dovolj bi bilo preckati reko in mnogim bi se sanje uresnicile. Samo januarja je ameriška mejna policija prestregla 78.000 migrantov in jih poslala nazaj, vsekakor je tisocim le uspelo uiti nadzoru in so trenutno še v državnih zbirnih centrih. Trump je zavracal tudi mladoletnike in loceval družine, Biden je svojo politiko usmeril v “humanizacijo” upravljanja migracij in se posebno osredotoca na otroke, ocitno pa tudi njegov sistem ne prinaša zaželenih rezultatov. Na tisoce mladostnikov, vecinoma iz Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja, trenutno caka na premestitev v centre, ki jih upravlja ameriška služba za zašcito meje in carine (CBP – Customs and Border Protection). Washington Post poroca, da otroci lahko ostanejo v oskrbi te službe le kratek cas, da jih popišejo, v 72 urah naj bi bili premešceni v nastanitvene objekte ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve. Tudi kapacitete teh so omejene, tako da mladi v mejnih centrih, namenjenih kratkotrajni namestitvi, ostanejo dalj casa. V Washingtonu ocitno nocejo uporabljati besede “kriza” in tudi transparentnost delovanja, ki jo je Biden obljubljal, v tem primeru ni na prvem mestu. Kakšne so v resnici razmere na južni meji, je bilo namrec dolgo uradna skrivnost - do pred kratkim je bilo casnikarjem onemogoceno obiskati velika središca za zbiranje migrantov. Administracija ameriškega predsednika je šele v torek, 30. marca, casnikarjem ameriške tiskovne agencije AP in televizije CBS prvic doslej omogocila vstop v najvecji center za pridržanje nezakonitih priseljencev v ZDA, kjer so se seznanili z necloveškimi razmerami, v katerih živijo. V centru v kraju Donna v Teksasu je trenutno 4100 nezakonitih priseljencev, od tega 3400 mladoletnih otrok brez spremstva odraslih. Casnikarji so dokumentirali, da so razmere v centru nevzdržne: otroke najprej ocistijo uši in zdravniško pregledajo, testov za okužbo na koronavirus pa ne delajo, ce ni simptomov. Otroci so namešceni v ograjenih prostorih, v glavnem so v prenatrpanih plasticnih celicah iz prozorne folije, spijo na betonskih tleh na tankih blazinah. Celoten center je predviden le za 250 oseb, gosti pa jih, kot receno, vec kot 4000: edini zašcitni ukrep so plasticne pregrade, migranti pa ne vzdržujejo nikakršne varnostne razdalje. Otežkocen naj bi bil tudi dostop do hrane in osebne higiene. Otrokom opravijo tudi psihološke teste in starejšim od 14 let vzamejo prstne odtise. Nato jim omogocijo telefonske klice lastnim stikom v ZDA. Ko pridejo mladoletniki pod okrilje ministrstva za zdravje in socialne zadeve, lahko odidejo k staršem ali drugim skrbnikom, ki so že v ZDA, lahko pa jih dodelijo tudi v skrbništvo. Potem se lahko prijavijo za azil in išcejo druge nacine, da ostanejo v ZDA, ali pa so tudi potencialno deportirani. Množicni prihod mladostnikov je razmere tako zaostril, da je nadzor nad oskrbo prevzela ameriška Zvezna agencija za posredovanje v izrednih razmerah (FEMA) - humanitarna kriza je torej resnicna in drugace je ne moremo imenovati. V velikih konvencijskih centrih v Dallasu in San Diegu je trenutno najmanj 8.500 otrok in mladostnikov. Da bi se izognili prenatrpanosti prostorov in vsaj navidezno spoštovali varnostne ukrepe za zašcito pred okužbo s koronavirusom, pa odpirajo še nove centre v San Antoniu, El Pasu in drugod. Biden namerava tudi ponovno uvesti program Central American Minor Program, ki ga je zacel izvajati Obama z namenom, da bi uredili kanale za priseljevanje srednjeameriških mladoletnikov v ZDA, Trump pa ga je ustavil. Marsikdo je kriticno gledal na Trumpovo migracijsko politiko, a razmere v centrih trenutno niso nic boljše kot v casu njegovega predsedovanja, v resnici se je stanje verjetno še poslabšalo in predstavniki ameriške opozicije Bidnovo administracijo pozivajo k spremembi politike in takojšnji zašciti meje. Sam Trump Bidnu ocita, da je zaradi svoje politike spodbudil nezakonito prehajanje meja. Novi ameriški predsednik se krize ocitno zaveda in skuša omejiti škodo. V intervjuju za ABC je namrec neposredno nagovoril družine mladoletnih migrantov, ki so po vrnitvi demokratov na da bodo kmalu ušle izpod vsakršnega nadzora, poleg tega pa obstaja tudi vprašanje, kolikšno število nezakonitih migrantov, ki jih odprta politika priteguje proti ZDA, lahko država resnicno upravlja. Nihce jih ne mara, brez zakonske ureditve so za svoje delo premalo placani, delajo “na crno” in ne placujejo davkov, so pa pomemben vir za gospodarstvo. Jasno je, da so doloceni ukrepi nujno potrebni. Odziv na humanitarno krizo bo resen preizkus za Bidna, ki bo moral presoditi, v kolikšni meri bo lahko ostal zvest svojim obljubam, da mu bo uspelo se izogniti drugi krizi, politicni. Katja Ferletic Tri številke mladinske revije Galeb v š. l. 2020/2021 Pisanost zgodbic v prozi in poeziji vabi k branju Že kar nekaj casa ni v naše skodelica caja za zimske razgalja cloveške slabosti, živalih, v njegovi družbi Erika razveseljujeta Medved in Galebov kviz, ki bistri otroške uredništvo priletel Galeb, dni (Adele Ermanis, 2. r. ki jim ne uidejo niti starši, Cunja orisuje živali, njihove Miška v stripu Majde Koren glavice. Sestavlja ga Nevenka mladinska revija, ki jo izdaja OŠ J. Jurcic, Devin). V sami Lockdown v naši hiši, Maie navade in življenjski okoliš, in Bojana Jurca. Simpaticna Škrlj. Zelo pomembna za Zadruga Novi Matajur Cedad reviji so pa kot vselej tudi Laure Depaulis v njej na šegav in Ilka Crnilka, hobotnica, protagonista vabita bralce pravilnejše in bogatejše in katere glavna urednica je likovni in pisni prispevki nacin osvetljuje naše zaradi katere pustolovšcine na dnu na plavanje, smucanje in izražanje je vsakokratna Alina Carli. morja niza Helena Jovanovic. na dobrodelni spust rack po rubrika -- Slovenšcina za Potem pa so lepega dne po V ta sklop branja za Bralno potoku. vse --, ki jo s strokovnim pošti dospele kar tri zajetne znacko spadajo tudi prispevki Bratec in sestrica sta prisrcna znanjem pripravlja Matejka Galebove številke hkrati, Barbare Baloh in Samante mala junaka stripa, ki ga Grgic. decembrska, januarska in Kobal, ki, naslanjajoc se sestavljata Jurij Bobic in David Barvitost Galebovih strani februarska! Zvesti Galebovi na pisatelja in pedagoga Krancan. Zelo rada opazujeta gre pripisati imenitnim bralci so jih gotovo že Giannija Rodarija (in na naravo in njene prebivalce. ilustratorjem, ki s svojimi natancno prebrali in rešili prevode Eveline Umek), Dolgoletna sodelavka Galeba izdelki dopolnjujejo vezano naloge, ki jih vecinoma za govorita o marsikateri je tudi likovna umetnica Jasna in nevezano besedo. Z bogatenje besedišca in za ljudski modrosti, ki seveda Merku’, ki letos prikazuje razpoznavnim slogom se ustreznejše izražanje skrbno tici tudi v pregovorih in mite, na vrsti so že bili s copicem v roki zmeraj pripravljajo sodelavci revije, rekih. Klarisa Jovanovic piše razburljiva Meduza, s kacami izkazujejo Dunja Jogan, da je vsakic zanimiva in zelo rubriko Pravi dan za pravljico, namesto las, Pegaz, leteci Ivana Soban, Živa Pahor, uporabna. v kateri predstavlja ljudske krilati konj, in Minotaver, Anka Kocevar, Katerina Kalc, Vse tri platnice krasi izvirna pravljice z vseh vetrov. Stalna pošast s cloveškim telesom in Igor Šinkovec, Chiara Sepin, risbica mladih risarjev, pac sodelavka Galeba je tudi bikovo glavo. ki je z Ester Derganc tudi v skladu z letnim casom: Marjeta Zorec, ki v tokratnem V Galebu je vselej prisotna avtorica Vaje za koncentracijo medvedek na zasneženi mladih bralcev, ki so jim na epidemije spremenjene Galebovem letniku opisuje tudi poezija. Verze cvrsto in sprostitev Mandale, Štefan pokrajini, obdan z darili voljo nadaljevanja zgodb, s življenjske navade z vsemi “osupljive lastnosti živali” nizajo Barbara Gregoric Turk in seveda še cela vrsta (Emma Radin, 4. r. OŠ J. katerimi si nabirajo tocke nevšecnostmi vred, Emil na kopnem in v morju. V Gorenc, Majda Artac malih risarjev, katerih Jurcic, Devin), drevo v štirih za Bralno znacko. Take in Eva, prijatelja, katerih omenjenih številkah opozarja Sturman, zmeraj z duhovito umetninice so na ogled v letnih casih (Anja Kovacic, so Aspijeve prigode (Maja dogodivšcine opisuje Neli na lastnosti ose samotarke, poucno noto, in Žiga Kosec s rubriki Naši šolarji pišejo in 4. r. OŠ Trubar – Kajuh, Furman), Vseh sort starši in K. Filipic, Valentin Pocasne’ morskega ježka in mocerada. svojimi ugankami. rišejo. Bazovica) in kadeca se otroci, v katerih Maša Ogrizek in potovanje okoli sveta v 80 Galebove bralce že vec let V vseh številkah je tudi Iva Koršic 8. APRILA 2021 16 Aktualno NOVI GLAS Spletna Akademija ZSŠDI S 13. STRANI Spletno predavanje dr. Alenke Di Battista V posamicnih športih lahko še vedno Ali sta urbanizem in pridemo do vrhunskih rezultatov arhitektura Nove Gorice K je so meje slovenskega ucenci na slovenskih šolah pa se niža. Pogovorni jezik Slovenije, ki italijanšcine ne športa v Italiji? To vedno vec takih, ki prihajajo med sotekmovalci je v 51 poznajo. so se spraševali na novi iz mešanih zakonov oz. odstotkih slovenšcina, 42 Da lahko vrhunske tudi kulturna dedišcina? okrogli mizi, ki jo je v neslovenskih zakonov. mešani, neslovenšcina pa rezultate dosežemo samo v okviru Akademije ZSŠDI Po podatkih iz raziskav predstavlja 7 odstotkov. posamicnih športih, meni Znacilne za to dobo so tudi tipologije stanovanjskih organiziralo Združenje se 83 odstotkov otrok, ki Ob koncu svojega nagovora upokojeni profesor telesne atrijske hiše. Iz druge sklopov, vmesni prostor pa slovenskih športnih društev obiskujejo slovenske šole, je Jagodic opozoril na vzgoje Franko Drassich. polovice 60. letih 20. stoletja naj bi bil za otroška igrišca. v Italiji. Na njej se je Evgen aktivno ukvarja s športom. pozitivne lastnosti Svoj nagovor je podal na je trgovski center, eno izmed Prvi nacrt za Cankarjevo Ban pogovarjal z Devanom bolj custven nacin, saj prvih in pomembnih del v naselje (celotno obmocje Jagodicem, direktorjem je primerjal, kako je bilo opusu Marijana Vrtovca. je bilo razdeljeno na sedem Slovenskega raziskovalnega pred casom, ko se je tudi Konstrukcija stavbe je karejev, vsak kare je inštituta (Slori) in sam ukvarjal s športom, skeletna. Streha je ravna, predvideval gradnjo od 200 Frankom Drassichem, in kako je danes. Dejal znacilni so vidni beton, do 300 stanovanj) je nastal trenerjem in profesorjem je, da so bili pred 60. leti izstopajoci betonski napušci, l. 1965. Ob Gradnikovih športne vzgoje v pokoju starši nasprotniki športa, idealni za sprehajanje brigadah in Rejcevi ulici ter velikim poznavalcem saj je bilo bolj pomembno pešcev. Osnovni koncept so bile predvidene najvišje slovenskega športa v Italiji. študirati in delati, prav tako trgovske ulice je ohranjen stavbe, nižje proti vzhodu, Po uvodnem pozdravu so mislili tudi profesorji v do danes in ima še zdaj vrstne hiše pa proti zahodu. predsednika ZSŠDI Ivana šolah. Zato je tudi predlagal funkcijo živahnega središca. Nacrt zanje so izdelali razlicni Peterlina je besedo prevzel ustanovitev nagrade šport Vrtovec je s tem vnesel nove arhitekti, avtor celotne Devan Jagodic, ki je opisal in šola, saj je bil preprican, pristope v nacrtovanju mesta zasnove je Tomaž Vuga. demografsko sliko na da so lahko tudi športniki z vzpostavitvijo peš ulice Predavateljica je omenila našem obmocju. Za svoj dobri dijaki. Dejal je, da (podobno kot v Velenju, l. za razvoj šolskih stavb poseg se je Jagodic navezal Najvišji odstotek je med slovenskega športa v Italiji. danes vsi študirajo, zato 1965; morda po zgledu prve pomembno funkcionalno na dve raziskavi, ki so jih pri 9. in 14. letom, potem Meni, da je ta še vedno imajo tudi vec casa za šport. peš cone v Rotterdamu). V zasnovo šole in šolskega Sloriju (tudi v sodelovanju pa pride do postopnega pomemben steber družbene Drassich je dejal, da je treba cono trgovskega centra je centra Jožef Srebrnic z ZSŠDI) naredili leta 2015 osipa, od 20. leta pa se s vitalnosti Slovencev v pri mejah slovenskega umešcen tudi Salon Meblo arhitekta Marijana Vrtovca. in 2020. Predavanje je športom ukvarja le še 50 Italiji, predvsem pa se s športa v Italiji locevati med z znacilnostmi slovenske Ob koncu je opozorila, da je zacel s podatkom, da se odstotkov mladih. Podatki športom ukvarja veliko ekipnimi in posamicnimi povojne arhitekture: betonska za ohranjanje in varovanje je slovensko prebivalstvo kažejo, da se 52 odstotkov mladih. Pravi, da lahko o športi. Predvsem pri konstrukcija plasticno omenjenih in drugih na našem obmocju od mladih športno udejstvuje vrhunskih rezultatih še ekipnih športih je to težko, modelira zunanjšcino objekta stavb bistveno to, da se Avstro-Ogrske dalje v društvih ZSŠDI, 41 v vedno sanjamo. Ugotavlja saj je športno udejstvovanje z zastekljenim pritlicjem; ob premišljenih, celostno razpolovilo in da se nam italijanskih društvih, ostali sicer, da je dvojezicno porazgubljeno, po nadstropje je obloženo s organiziranih posegih tudi v prihodnje ne obeta pa v Sloveniji. Raziskava iz sporazumevanje ponekod njegovem mnjenju pa je keramicnimi plošcicami, ki na objektih in v prostoru nic dobrega. Slovenci v leta 2020 je pokazala, da je že ustaljena praksa, kar v prevec društev zacelo poudarjajo horizontalnost ohranjajo njihove prvotne Italiji pa ne predstavljajo število tekmovalcev od leta kaže na jasno potrebo po prihajati prevec Italijanov. stavbe, okenske odprtine z znacilnosti. Pomembno je izjeme v tem smislu, ampak 1998 v stalnem porastu, na izdelani jezikovni politiki. Pomembno se mu zdi, da betonskimi okenskimi sencili tudi dokoncati evidentirati se vse prebivalstvo na kar verjetno vpliva dejstvo, Tako predlaga na primer slovenski šport v Italiji pa njeno razclenjenost; streha in ovrednotiti urbanizem v obmejnem obmocju krci. da se mladi zavedajo, da jezikovno izpopolnjevanje uveljavi slovenski jezik je oblikovana s trapezastimi Novi Gorici. Vso arhitekturo Slovenci v Italiji pa bodo je športno udejstvovanje trenerjev in športnikov, in nasprotuje dejstvu, da venci. je treba vpisati v Register imeli zato cedalje manjšo pomembno, število tudi slovensko govorecih. vabijo italijanske igralce za V pomembnejše zasnove kulturne dedišcine in v kriticno maso, na kar tekmovalcev se je povecalo Utrjevanje sporazumevalnih boljši športni rezultat na mesta spada tudi Cankarjevo Obcinski prostorski nacrt. vplivajo majhna rodnost, tudi zaradi kategorij mini spretnosti športnikov iz nižjih nivojih. Potrebujemo naselje, stanovanjska Nujno je treba vzpostaviti beg možganov in proces športa, poleg tega pa se v neslovneskih družin, ki pa tudi profesionalno ekipo, soseska, ki je pojem boljše sodelovanje z asimilacije. športna društva vkljucujejo obiskujejo slovenske šole, da se lahko pokažemo urbanisticne organizacije lastniki in upravniki teh Jagodic je poudaril, da se je tudi pripadniki italijanske številcno omejitev pa italijanskemu narodu. zasnove mest v 60. letih na stanovanjskih objektov in od 90. let prejšnjega stoletja in drugih narodnih negovorcev slovenšcine, Naslednje predavanje bo Slovenskem in Jugoslaviji. lokalnimi ustanovami, ki do leta 2013 stalno višalo skupnosti. Kljub narašcanju kajti po njegovem mnenju na sporedu 15. aprila, ko Mesta so bila razdeljena delujejo na podrocju. število ucencev v slovenskih števila tekmovalcev pa se je zelo malo možnosti, da se se bodo spraševali, katero na stanovanjske cetrti, Zavod za kulturno dedišcino šolah v Italiji, nato pa ne število odbornikov krci, bodo slovenšcino naucili v vlogo imajo ženske v oblikovane okoli centra bi moral imeti vecjo vec. Spremenila pa se je tudi narašca pa število trenerjev, zadosti meri. Predlaga tudi slovenskem športu v Italiji. ob glavni prometni ulici, pristojnost pri odlocitvah, je šolska populacija, saj je med njihova stopnja izobrazbe vkljucevanje športnikov iz UP predvidevale so razlicne še poudarila dr. Di Battista. Z 10. STRANI Francesco Peric, košarkarski trener Kljub delu me trening v telovadnici sploh ne obremenjuje K o smo lahko kaj organizirali, smo poleti trenirali na odprtem in se osredotocili na atletsko pripravo. Trenirali smo na odprtem igrišcu Sokola v Nabrežini in veckrat se odpravili tudi peš do morja. Ko pa se je pricela sezona, smo treninge imeli v telovadnici vse do oktobra. Takrat smo se za nekaj casa ustavili in kasneje ponovno zaceli, a na zunanjem igrišcu, vse do januarja. Zunaj sem treniral z mladinci, clani pa niso trenirali. Od januarja pa smo ponovno zaceli treninge v telovadnici, tako mladinci kot clani. Seveda smo morali vsi opraviti bris. Si z ekipo morda organiziral tudi treninge po spletu? Ne, ne, po spletu nisem nic organiziral. Pošiljal sem seveda nekatere vaje, da bi jih delali kar sami doma, a povsem samostojno. Katero najvecjo razliko si opazil pri igralcih zaradi pomanjkanja treningov, družabnih srecanj … Z veseljem povem, da so igralci redno prihajali na treninge, tudi ker smo jih imeli na zunanjih igrišcih. Gotovo sta manjkala šola in druženje; ko so prišli na treninge, so se veliko pogovarjali med sabo. Trening je seveda tudi priložnost za druženje in pomembno je, da se tudi zabavajo, tako da kar pustim, naj se razvedrijo. Ali zdaj trenirate? Ja, zdaj treniramo trikrat na teden z obema ekipama. Tako pri mladincih kot pri clanih imamo tudi kondicijskega trenerja. Pri clanih pripravlja igralce trener Tiziano Vidoni, pri mladincih pa Matej Skerk. Misliš, da bi bilo bolje, ce bi prej prekinili treninge, tako da bi lahko zdaj morda gotovo trenirali? Menim, da bi bilo bolje, da bi prej malo vec potrpeli, to se pravi prekinili treninge in prvenstva za vec casa, da bi lahko morda zdaj trenirali redno in brez problemov. Gotovo ni prijetno prekiniti treninge in po nekaj dnevih spet zaceti, pride samo do zmede. Kaj bi svetoval svojim mladim “vajencem” v današnji situaciji in drugim mladim športnikom? Svetoval bi jim, naj ne namenjajo prostega casa samo tehnologiji in videoigricam. Naj se ne udajo in naj potrpijo. Gotovo je boljše, da se družijo s prijatelji in trenirajo košarko, recimo. Situacija je težavna in primorani smo biti doma, a tehnologija gotovo ni rešitev. Misliš, da je malo mladih, ki se ukvarja s trenerstvom? Zakaj? Ja, malo je mladih, ki se ukvarja s tem. Menim, da ni vsakdo lahko trener. Moraš imeti kaj vec v sebi, ki te pritegne, moraš biti dober tako s športnega kot psihološkega vidika in moraš imeti pravi odnos z mladimi. Biti trener zahteva veliko casa in ta cas je treba tudi ceniti. Društva bi morda morala bolj ceniti cas in trud trenerjev. Kako bi društva lahko spodbudila mlade, da bi postali trenerji? Ko društva organizirajo kak poletni kamp, bi morala pribaviti cim vec mladih clanov, da pomagajo pri organizaciji in izvajanju. Mladi tako lahko spoznajo trenerje, se zabavajo, navdušijo in spoznajo, ali bi lahko morda kdaj vodili kako ekipo. Mlade je treba cim bolj vkljuciti v take društvene pobude. Kako pa si se ti odlocil, da boš trener? Pride trenutek, ko razumeš, da nisi super igralec in se moraš odlociti, ali bi nadaljeval kot igralec ali pa morda postal trener. Kljub temu da sem delal tudi cel dan, mi ni bilo težko in mi ni težko preživeti še kaj vec ur v telovadnici. Tu se zabavam in mi je res všec. Po katerem znanem trenerju se pa najbolj zgleduješ? Zgledujem se po znanem srbskem trenerju Željku Obradovicu. Veliko je dosegel v svoji trenerski karieri in menim, da je res dober trener. Kateri trener pa ti je pustil najlepši in najboljši pecat? Gotovo trener Walter Vatovec. Preživel sem veliko casa z njim in imel sem možnost biti njegov pomožni trener. “Vato” ima lep, mocan znacaj, je iskren, ti pove, kar misli, in res pozna košarko od a do ž. Zgledujem se seveda tudi po njem. Francesco, kateri pa so tvoji nacrti za prihodnost? Prej ali slej bom moral gotovo prevzeti ocetovo podjetje, a upam, da mi bo vsekakor uspelo usklajevati treninge in druge obveznosti. Košarka in treningi so zame strast in si tega ne želim opustiti. Ko pa bo cas, bom opravil še en tecaj za trenerja, s katerim bom lahko treniral vsa prvenstva do B lige kot “prvi” trener.