^Asi
LO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
...
9- seja KOS
Probleme reševati Ra samoupravnih temeljih
9. seji predsedstva KOS (vodil jo je predsednik Janez Kern) so najprej Obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o nagradah in priznanjih skre. Doslej smo namreč v Iskri imeli dva samoupravna sporazuma in en Pravilnik o nagrajevanju diplomskih nalog, praksa pa je pokazala, da je ra-^onalnejše in pametnejše, če vse tri omenjen^ akte združimo v en sam samoupravni sporazum, ki bo obravnaval tako nagrade in priznanja Iskre, kot Ograjevanje inovacij in diplomskih ter magistrskih nalog. KOS se je strinjal ? osnutkom enotnega samoupravnega sporazuma in bo priporočil DS SOZD skra, naj da pred sprejemom osnutek v devetdesetdnevno javno razpravo.
Druga točka dnevnega reda je zadevala oceno uresničevanja sanacijskega Očrta v DO ISEZ. Predsednik Janez Kem je podal daljšo informacijo v *Vezi s težavnim položajem v ISEZA in njegovim razreševanjem, razpravo o .Or pa so strnili v nekaj zaključkov, med katerimi je najpomembnejši ta, da ,e Potrebno do skrajnosti uveljaviti reševanje problema ISEZ na samou-Pravnih načelih v sami DO, da je od sanatorjev potrebno terjati takšne pred-, ge za sanacijo in razreševanje problematike ISEZ, ki bodo zagotavljali so-malno varnost delavcem te DO tudi v prehodnem obdobju in da naj DO SEZ ukrene vse potrebno ob pomoči Iskra banke in poslovnih služb SOZD, ba bo zagotovljen v tem prehodnem obdobju delavcem ISEZ normalen °sebni dohodek.
Predsedstvo je tudi potrdilo in sprejelo akcijski program KOS za obdobje i^aj 1983—84, ki ga je na prejšnji seji dopolnil koordinacijski odbor sindi-kata Iskre.
Ocena gibanja osebnih dohodkov v Iskri je pokazala, da je imelo v celotni ‘skri aprila letos pod starim milijonom dinarjev OD 1.829 delavcev.
Glede na pobudo občinskih sindikalnih svetov iz Ljubljane, da naj delavci Za Polni delovni čas ne bi prejemali manj kot milijon starih dinarjev mesečega OD, se je tudi predsedstvo KOS pridružilo tej pobudi in izrazilo stališ-^ naj vse naše TOZD, ki razpolagajo s sredstvi, ocenijo tozadevno stanje in delavcem za polni delovni čas zagotovijo osebni dohodek v višini najmanj starega milijona, kar je spričo sedanjega gospodarskega položaja gotovo po-'rebno za življenje.	D.Ž.
^ski minister JM Atiro - Omara med ogledom proizvodnje Telematike.
Udeleženci zasedanja Unctad v Telematiki
V mesecu juniju poteka v Beogradu 6. zasedanje UNCTAD, Qa katerem sodeluje nad 3000 udeležencev. Gospodarstveniki številnih dežel sveta svojo prisotnost v Jugoslaviji izkoriščajo tudi za bolj neposredno spoznavanje našega gospodarstva. Tako se njihovi obiski te dni vrstijo tudi v Iskri Telematiki. ok|, l°rek, 14. junija je Telematiko ska* J-M. Aliro — Omara, minister \jjhrg°vino iz Ugande. Aleksander v,^v. član KPO SOZD Iskra in Lud-H .^uhar, direktor komerciale Tele-kfet sta mu razkazala proizvodnjo komunikacij, nato pa sta se z njim ^rzala v razgovoru o možnostih grad-v y Prodaje Iskrinih telekomunikacij
Jg3ndi.
V četrtek, 16. junija, pa je v Iskro na Laborah prispela iranska delegacija, ki jo je vodij Husein Sharafat, pooblaščeni minister v ministrstvu za gospodarstvo in finance in hkrati vodja iranske delegacije na zasedanju UNCTAD. V delegaciji sta bila še Iradj Tutunchian, namestnik ministrstva za gospodarstvo in finance in Muhamed Ahmedzadah Heravi, veleposlanik islamske republike Iran v Jugoslaviji.
Goste so na Laborah sprejeli Miloš Kobe, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra, Alfonz Medved, direktor za program in razvoj Telematike in Ludvik Kuhar, direktor komerciale Telematike. Tudi tokrat so si vsi skupaj ogledali proizvodnjo telekomunikacij, nato pa se pogovarjali o možnostih gospodarskega sodelovanja.
°biska iranske delegacije v Iskri Telematiki.
Številka 27 - Leto XXII - 25. junij 1983
V Sirijo 125.000 enofaznih števcev
V konkurenci 18. svetovnih ponudnikov iz Evrope in Daljnega vzhoda je Iskri uspelo dobiti tender za prodajo 125.000 enofaznih števcev v Sirijo.
Generalni direktor sirskega podjetja za elektro distribucijo Idriss Irifaat in vodja tržnega področja Afrika — Bližnji vzhod iz Iskre Commerce Peter Vir-nik sta te dni v Damasku podpisala pogodbo o prodaji Iskrinih enofaznih števcev. Pogodba je sprva predvidevala prodajo 100.000 števcev ob možnem 25-odstotnem povečanju ali zmanjšanju, kupec pa jo je takoj razširil na
125.000	števcev. Njihova vrednost je 1,3 milijona dolarjev.
Kranjski kolektiv bo sirskemu kupcu dobavil števce v devetih mesecih, s tem, da bo dobavil od 14.000 do 15.000 števcev na mesec. Ta količina vsekakor ni majhna in bo terjala od delavk in delavcev v TOZD Števci precejšnje napore. Zaključnih razgovorov 's sirskim kupcem se je udeležil tudi njen direktor Viktor Kosec.
Iskra in sirski kupec pa sta medtem že podpisala pogodbo o dobavi dodatnih
125.000	števcev. Skupno naj bi torej v Sirijo izvozili 250.000 števcev, vendar pa slednja pogodba še ni ratificirana.
Iskra je poleg enofaznih števcev ponudila tudi trifazne števce. Vrednost tega posla bi bila nekaj čez 650.000 dolarjev. Gre za 15.000 trifaznih števcev.
LD
Do konca leta
600 central v Egipt
Iskrino kranjsko tovarno telefonskih central čaka v letošnjem drugem polletju izredno zahtevna in naporna naloga: do konca leta mora za egiptovsko poštno podjetje izdelati 600 vr-vičnih central PMBX —10 + 50. Do takrat mora dobaviti tudi vse rezervne dele ter izšolati predstavnike egiptovske pošte. Vrednost celotnega posla je 1.75 milijona dolarjev.
Nakup telefonskih central kreditira za egiptvoskega kupca Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Iskra je dobila posel v konkurenci s švedskim Erickssonom in korejsko firmo Ban-dung. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da smo uspeli zaradi izredne prizadevnosti Iskrinega predstavnika v Kairu Boruta Ošabnika in pravilne izbire lokalnega partnerja. Uspeh je še toliko večji, če upoštevamo, da ima konkurenčni Erfcksson v Kairu svojih pet stalnih inženirjev za prodajo telefonskih central, prav enako število pa tudi omenjena korejska firma; vodja Iskrinega' predstavništva Borut Ošabnik obdeluje celotno Iskrino proizvodno prodajno področje.
V kranjski tovarni se zavedajo, da bo proizvodnja 600 central terjala od vseh izredne napore. Po prvih vesteh iz tovarne, naj bi montaža central stekla v septembru, do takrat pa bodo pripravili vse za uspešno proizvodnjo.
Skupaj s kranjsko ATC bosta sodelovali pri dobavi central tudi Iskrina novomeška Napajanja in Tovarna akumulatorji iz Mežice. Vrednost njunih del bo znašala nekaj manj kot
250.000	dolarjev, od tovarne ATC pa približno poldrugi milijon dolarjev.
LD
f
l
Glede na vse večje probleme z rotacijskim papirjem smo morali današnjo številko izdati samo na 4. straneh.
'X
y
POSVET O VARSTVU PRI DELU IN HUMANIZACIJI DELA
Zdravstveno varstvo — pomembna kategorija
V Ljubljani je bila pretekli teden IH. strokovna konferenca na temo zdravstveno varstvo v temeljnih in delovnih organizad-jah.
V	pozdravnem govoru je Pavle Gantar, opozoril na dva nova dokumenta s področja zdravstvenega varstva — in sicer na novi zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki prinaša pomembno novost s področja invalidnosti; zdravstveno varstvo namreč postaja sestavni del gospodarjenja v združenem delu, zato so pred združenim delom pomembne naloge na tem področju.
V	razpravi pa je tudi osnutek Resolucije o temeljih skupne politike zdravstvenega varstva. Na konferenci so sprejeli stališče, da se bodo v to razpravo vključili.
Na konferenci so poudarili problem bolniškega staleža, zdravstvenih okvar zaradi dela ter načina proučevanja zdravstvenih okvar. Glavni referat doc. dr. Sama Modica pa se je nanašal na temo: aktivno zdravstveno varstvo delavcev (zdravstvena preventiva) je pomembna sestavina humanizacije dela in dobrega gospodarjenja. V referatu je poudaril predvsem preventivne ukrepe, za katere sicer nimamo ekonomskih izračunov, so pa nedvomno izjemna naložba v človeka — delavca.
Iz razprave je izzvenelo, da se v Iskri uveljavlja pri zdravniških pregledih dispanzerska metoda dela in da je opaziti
velik napredek pri zgodnjem odkrivanju okvar, bolezni in zoženja delovnih sposobnosti.
Ker so bili na strokovni konferenci zbrani tako vodstveni in vodilni, kot tudi strokovni delavci iz DO, predstavniki obratnih ambulant, dispanzerjev medicine dela in tudi predstavniki družbenih funkcij izven Iskre, je prišlo do izmenjave mnenj tudi na področju svobodne menjave dela. V Iskri zdravstveno varstvo namreč ni povsod enako dobro urejeno, zato so menili, da bi bilo potrebno slediti pozitivne zglede. Predvsem so poudarili pomembnost dobrega sodelovanja zdravniških služb s strokovnjaki, tehnologi in varstvenimi inženirji ter socialnimi delavci in kadrovskimi službami.
Konferenca je ponovno pokazala, da pomeni varstvo pri delu interdisciplinarno reševanje problemov in ne le ožji tehnični vidik in ga je zato treba obravnavati širše, tako s področja strokovnega razvoja kot tudi s področja ergonomije in drugih mejnih področij.
V zaključkih razprave so bili obdelani tudi nekateri ergonomski, ekološki in tehnološki vidiki uvajanja novih tehnologij, pri katerih je treba še posebej paziti na nevarnost in škodljivih posledic, ki izvirajo iz le-teh in seveda pravočasno ukrepati.
Zaključki s te strokovne konference bodo dokončno oblikovani na odboru za varstvo pri delu in jih bomo v našem glasilu objavili v celoti.	Mak
fr*****************************************************
12.000 prijavljenih za dan Iskre
Le še teden dni nas loči od tradicionalnega dneva borca — dneva Iskre, ki bo, kot je znano, v organizaciji DO Iskra CEO v Medvodah pri Ljubljani v soboto, 2. julija. Vse organizacijske priprave tečejo normalno in dana so tudi vsa zagotovila, da bo letošnji dan Iskre potekal v duhu dosedanjih tradicionalnih proslavljanj dneva borca in Iskre.
Doslej so organizatorji prejeli že več kot 12.000 prijavljenih Iskrašev, delni podatki pa kažejo, da se je iz Kibernetike prijavilo 2.730 udeležencev, iz Telematike 2.370,-iz Avtoelektrike iz Nove Gorice več kot 1000, iz ISEZ 480, iz ERA 390, iz Kondenzatorjev Semič 700, iz Zmaja 80, Invest servisa ' 76 in seveda vsi iz DO CEO, ki je letos organizator dneva borca in Iskre.
Tudi glede prevozov je vse v redu, tako bodo Novogoričani in Semičani • prišli s posebnimi vlaki, skratka, nasvidenje v soboto, 2. julija ob Sori pri Medvodah na tradicionalnem srečanju dneva borca in dneva Iskre!
D.Ž,
******************************************************
DO — AVTOMATIKA
11. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti
V dvorani Mladosti na Reki je bila od 10. do 17. junija 11. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti. RAST YU je nastala in se razvijala sočasno z intenzivnejšim pristopom k razvoju lastne, domače tehnološke osnove. To potrjuje tudi iz leta v leto vedno večje število razstavljaicev in obiskovalcev ter zanimanje domačih in tujih strokovnjakov in proizvajalcev iz združenega dela, da si na enem mestu ogledajo najnovejše proizvede, tehnološke in znanstveno—raziskovalne dosežke.
Pokovitelj prireditve — mednarodnega značaja je bila kot vsa leta do sedaj Gospodarska zbornica Jugoslavije, organizator pa Centar za radničko stvaralaštvo iz Reke. Kot je v dobrodošlici poudaril Miroslav Grgas, predsednik organizacijskega odbora, daje razstava po svoji vsebini doprinos k povečanju produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Skozi razstavljene eksponate pa izraža rezultate potencialov v inventivnem delu kot tudi način, kako v čim večji meri prispevati k stabilizaciji
v naši državi.
Na letošnji prireditvi je bila Iskra prvič zastopana kot SOZD, čeprav sta 'se žal predstavili, kot leto poprej, le delovna organizacija Avtomatika in Center za elektrooptiko, ki je prikazal lasersko napravo, namenjeno uporabi v lesni industriji.
Avtomatika je predstavila:
—	semaforsko	napravo
Iskra—MKSE—30, ki je izdelana v najsodobnejši tehnologiji. Razvita je bila za potrebe vodenja cestnega prometa na manjših križiščih in prehodih za pešce. Kot osnova za realizacijo je bil izdelan mikroračunalniški pristop. Sestavljajo jo računalniško vodena enota RKE in izhodna enota moči MIE. Računalniško vodena enota vsebuje EPROM pomnilnik s sistemom operacij in EPROM pomnilnik s prometnim programom (programska oprema). Omenjena enota istočasno neprestano vrši samokontrolo delovanja naprave, s čimer je dpsežena visoka stopnja zanesljivosti delovanja.
— signaturni analizator — SA 30, ki omogoča hitro in enostavno testiranje up modulov. Programska oprema je razvita tako, da omogoča enostavno spremembo obstoječih in dodajanje
(Nadaljevanje na 2. strani)
drugo posvetovanje o elementih
Z lastnimi elementi nadomestiti uvoz
Projektni team 3 v okviru SOZD ISKRA je organiziral drugo posvetovanje proizvajalcev, razvijalcev in uporabnikov elementov. Njegov osnovni namen je bil seznaniti Iskrine razvojne delavce z elementi Iskrinih programov, s posebnim poudarkom na novostih, ter z razvojnimi raziskovalnimi nalogami, ki jih na tem področju opravljajo zunanje ustanove.
Projektni team 3, ki je v Iskri nosilec in izvajalec strateške projektne naloge profesionalni elektronski in elektromehanski elementi, je v ponedeljek in torek, 20. in 21. junija organiziral v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani drugo posvetovanje o elektronskih elementih. Skupno se ga je udeležilo več kot 100 strokovnjakov iz proizvodnje elementov ter iz razvoja in uporabniških organizacij.
Na posvetovanju so predstavili novosti na področju razvoja in proizvodnje elementov ter dobili od uporabnikov več pobud za prihodnje usmeritve. Podobno kot številna posvetovanja, je tudi to opozorilo na enega najhujših, lahko bi rekli že kar tradicionalnih problemov — na prepočasen prehod od ideje do razvoja, predvsem pa do proi-
zvodnje. Pogosto so vmes tudi določene investicije in se mnogokdaj vse ustavi pri denarju, čeprav ugotavljamo, da daje razvoju dobre rezultate.
Organizatorji so tudi na to srečanje povabili strokovnjake iz Instituta Jožefa Stefana, Fakultete za elektrotehniko, Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko in Metalurškega instituta. S temi ustanovami Iskrini razvijalci tesno in uspešno sodelujejo, te organizacije pa opravljajo za Iskro tudi več bazičnih razvojnih nalog.
Eden od namenov posvetovanja je vsekakor v tem, da na njem uporabniki spregovorijo o svojih željah ter v neposrednem stiku s proizvajalci izrečejo pobude, pa tudi morebitne pripombe. V imenu organizatorja, Projektnega teama 3 je inženir Igor Pompe iz DO
Turški strokovnjaki se usposabljajo v Telematiki
Zadnje tedne smo v Telematiki srečevali osem turških strokovnjakov, ki so se pri nas usposabljali na področju proizvodnje, tehnologije, kontrole in montaže (inštaliranja) zasebnih elektronskih telekomunikacijskih sistemov. Ti strokovnjaki bodo v turški firmi Turk Telekomunikasyon Endiistrisi odgovorni za vpeljavanje in uspešen potek proizvodnje central EPABX in Iskra 500 A.
Znano je, da Iskra z omenjeno turško firmo sodeluje že 30 let in je njen delni solastnik. Doslej se je to sodelovanje razvijalo predvsem na področju proizvodnje elektromehanskega telekomunikacijskega sistema Crossbar, pred nedavnim pa je prišlo do odločitve, da bodo v Turčiji začeli proizvajati tudi zasebne elektronske centrale kot so EPABX 16, 32 in 100 ter Iskra 500 A.
Pri tem se — zlasti za novoustanovljeni tozd Zasebni telekomunikacijski sistemi — kažejo lepe možnosti izvoza na konvertibilni trg. Ta izvoz ne bo zajemal le dokončanih izdelkov oziroma-central, pač pa tudi znanje, tehnologijo, elemente za gradnjo central in opremo, ki jo proizvajamo v Iskri.
Sandi Kristan, vodja oddelka za sistemsko planiranje v tozdu ZTS, nam je povedal naslednje:
»Pri prenosu znanja za proizvodnjo zasebnih elektronskih telefonskih central turški firmi smo trenutno v fazi opremljanja njihove kontrole. Jeseni naj bi se v Turčiji začela proizvodnja EPABX cenlrai.
Turški firmi smo dobavili tudi prvo centralo Iskra 500 A, prilagojeno zahtevam turškega trga. Med turško PTT in firmo je že podpisana ustrezna pogodba, ki v bistvu odpira možnost za dobavo nadaljnjih desetih centra! Iskra 500 A.
IEZE — vodstvo teama so v sedanji mandatni dobi zaupali tej delovni organizaciji — poudaril, da se proizvajalci elementov v Iskri usmerjajo in zgledujejo po gibanjih v svetu, vendar pa je izredno pomembna tudi usmeritev iz naših vrst.
Tudi tokrat so na posvetovanju razdelili med udeležence posebne vprašalnike. Predvsem so se nanašali na tista področja, katera bi bilo treba spremeniti oziroma dodelati, udeleženci pa so na vprašalnike vnesli svoje želje in sugestije, ki so jih morebiti pozabili omeniti na razpravi, ali pa so jih hoteli ponovno podčrtati.
Samo posvetovanje je bilo hkrati tudi priložnost za navezavo stikov med razvijalci, proizvajalci in uporabniki — da uporabniki vedo, na koga se morajo obračati v proizvodni, ali obratno, da proizvajalci vedo, kdo so uporabniki njihovih elementov. Naslove s seznama udeležencev bodo Organizatorji uporabili tudi za pošjljanjd tehnične literature.
V okviru posvetovanja so v avli PPC organizirali tudi razstavo, na kateri so predstavili novosti s področja elektronskih elementov. Razstavili so tudi posterje, ki prikazujejo rezultate raziskovalnega dela na področju elementov in mikroelektronike v okviru RSS in PORS 3. Posterje so predstavili letos že na elektro fakulteti, vendar je bilo zanje le malo zanimanja s strani predstavnikov industrije. Prav zato so jih tokrat ponovno predstavili javnosti. Celotna razstava bo odprta teden dni.
O posvetovanju bomo v našem tedniku še pisali. Za zdaj naj omenimo le še to, da je tudi to srečanje dokazalo, kako lahko skupni napori in prizadevanj« za osvajanje domačih elementov v kratkem času prinesejo velikanske uspehe pri zamenjavi uvoženih z domačimi komponentami. Lep dokaz za to sta nekdanja kranjska Elektromeha-nika oziroma sedanji Kibernetika, Te-lematika in ERO in ljubljanska Industrija sistemov elektronike in zvez.
Lado Drobež
DO IEZE,TOZD ORODJARNA
Sodelovanje s turško firmo pomeni za naš tozd glavno perspektivo izvoza na konvertibilni trg in vključevanja v mednarodno delitev dela.«
Turški strokovnjaki Valgin Demire-kler, Mehmet Polat, Cenap Tiirkoglu, Zeki Caner, Muhsin Hepvasar, Erci-han Eryuksel, Mustafa Kozer in Cengiz Ecer so nam v razgovoru povedali naslednje:
»V naši firmi začenjamo s proizvodnjo zasebnih elektronskih telekomunikacijskih sistemov. Pri tem smo šele na začetku, zato nam bodo izkušnje, ki smo si jih v šestih tednih pridobili v vaši delovni organizaciji, nedvomno zelo koristne.
Ob zaključku šolanja so se turški strokovnjaki skupaj z našimi sodelavci takole postavili za spominsko sliko.
Dušan Željeznov
»Na svidenje, tovariši, v Beogradu!«
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Poljska nam torej zelo mnogo pomeni. Nič pa ni tako važno, kakor zagotoviti rusko zahodno mejo. Toda v pogledu meja nisem sprejel nobenih obveznosti. Zato prosim za absolutno odkrit razgovor o tem. Če bi nam maršal hotel povedati, kaj misli o tej stvari, bi jo lahko obravnavali in prišli do sporazuma; pove naj mi, kaj se mu zdi potrebno za zaščito ruske zahodne meje. Rusija bo po evropski vojni, ki bo morda končana prihodnje leto, izredno močna in zato bo njena odgovornost v vseh na Poljsko se nanašajočih sklepih zelo vetika. Sam mislim, da bi se Poljska lahko pomaknila proti zahodu, kakor vojaki, ki stopijo korak vstran. Če bi pri tem stopila na nekatere nemške prste, tega ne bi mogli spremeniti; vsekakor pa mora biti Poljska močna. Poljska je v evropskem koncertu potreben glas.
Stalin je odgovoril, da se Poljaki narod z lastnim jezikom in kulturo, ki ga ni mogoče iztrebiti. Živeti morajo.
»Ali hočeva poskusiti potegniti meje?« sem vprašal.
»Da.*
r
SPOROČILO
V
ISKRA COMMERCE, n.sol.o., 61001 Ljubljana,
Trg revolucije 3
sporoča,
da se je tačunovodstvo Iskre Commerce preselilo z Zaloške 69 na Šmartinsko 28 v Ljubljani.
Spremenjeni sta tudi telefonski številki: n.c. računovodskega sektorja je 319—155, n.c. oddelka saldakonti kupcev in potrošniških kreditov pa 313-288.
Jung JD 351 v veliko pomoč
V orodjarni delovne organizacije IEZE v Stegnah v Ljubljani že nekaj tednov uspešno deluje eden najsodobnejših žičnih erozijskih strojev Jung JD-351. Kupali so ga v Zvezni republiki Nemčiji, uporabljajo pa ga za izdelovanje orodij.
Tu nas je osem inženirjev, dva za področje proizvodnje, dva za področje kontrole in štirje za vzdrževanje in montažo.
Organizacija šolanja pri vas je bila zelo dobra. O vaših delavcih in naših učiteljih lahko povemo le najboljše stvari. Tisto, kar smo želeli in potrebovali, so nam pokazali in razložili po svojih najboljših močeh. Za vse se jim iskreno zahvaljujemo!«
Šolanje je organizirala služba za izo-
braževanje Iskre Telematike, učitelji pa so bili strokovnjaki iz tozda ZTS. Se
enkrat se je pokazalo, kako je pri prodaji sodobnih telekomunikacijskih sistemov pomemben tudi prenos znanja oziroma usposabljanja naših kupcev.
Kazimir Mohar
Novi stroj so zaupali orodjarju Andreju Borštnarju, ki je na to upravičeno ponosen. Pravi, da sta se s strojem že »navadila, drug na drugega« in da je moč z njim delati najkakovostnejša orodja.
»Od parlamenta nimam nobenega pooblastila in kolikor vem, ga tudi predsednik Roosevelt nima za to, da bi skupno določni kakršnekoli meje. Tu v Teheranu pa bi trije predsedniki vlad lahko poskusili sporazumno najti podlago, ki bi jo potem predložili Poljakom s priporočilom, naj jo sprejmejo.«
Bila sva si torej edina v tem, da bi problem preučili. Stalin je še vprašal, ali naj se to zgodi brez sodelovanja Poljakov, na kar sem odgovoril pritrdilno. Če bi se zedinili neuradno, bi lahko o tem pozneje govorili s Poljaki. Fden je pri tem pripomnil, da je njegovo pozornost vzbudila Stalinova popoldanska pripomba, da bi Poljska lahko na zahodu prodrla do Odre. Ta misel vzbuja upanje in je Edena zelo ohrabrila. Stalin je vprašal, ali smo mislili, da hoče požreti Poljsko. Eden je odgovoril, da ne vemo, kaj vse namerava Rusija pojesti. Koliko bi pustila ne-pojedenega? Stalin je odgovoril, da Rusi nočejo ničesar, kar pripada drugim narodom, samo iz Nemčije bi si morda izrezali košček. Eden je menil, da bi Poljska lahko na zahodu dobila, kar bi izgubila na vzhodu. Stalin je odgovoril, da je to možno, da pa tega ne ve. S tremi vžigalicami sem potem pojasnil svoje
H
Ce
Z Jungom JD 351 lahko obdelujejo vse električno prevodne materiale, med njimi tudi najtrše, kot so karbidne tr-dine (vidia).
misli o tem, da bi se Poljska pomaknila proti zahodu. To je Stalinu ugajalo in razšli smo
r
V neposredni bližini novega žičnega erozijskega stroja že šest let deluje še vedno izredno sodoben elektro erozijski stroj. lEZEga je kupila v Švici pri Firmi Charmilles, na stroju pa dela Franjo Mihelič.
Dr
ISKRA KRANJ
OBVESTILO
M
‘-L*
N'
v
Obveščamo delavce kranjsk Iskre, ki so se nameravali 2. j»W 1983 na dan Iskre pripeljat1 vlakom, da posebnega vlaka 1 Kranja ne bo. Odhodi reda1 vlakov iz Kranja: ob 6.48 in 7.5 • Odhodi iz Medvod:	l5-5 ’
17.41, 19.54.
S|0dl
>(
S
sla
H
N«
Nv
x7°
H
S
Jobs
i%
tsetjj
,^as
11. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti
S
(Nadaljevanje s 1.
novih programskih paketov. Programski paket je izdelan za vse module ■ TI-30, MKSE, na osnovi mikroprocesorske familije 6800. Programe je možno izbirati s kodirnim preklopnikom;
— sekvenčni avtomati »Iskra—Z« predstavljajo univerzalne naprave za avtomatizacijo procesov v industriji, z izredno širokim razponom uporabe. Modularna izvedba omogoča enostavno vzdrževanje, programiranje in preprogramiranje. Avtomat se lahko nahaja v treh osnovnih režimih dela: testiranje, programiranje in avtomatski način dela. Področja uporabe:
tcbt'
v tehnoloških procesih, žerjavne niče itd.). Integrirana vezja roikrop cesorske družine M 6800 in ostati 6 .
men d v elektronskem delu napi'aV izbrani tako, da zagotavljajo visoko , nesljivost delovanja, odkrivanja io ^ pravljanja motilnih vplivov ter B prilagajanje posebnim zahtevam ur rabnika;	. za
—	krmilni pogon, ki se uporaoij^ pogon varilne žice pri avtomatih za
jenje;	■ »teiib-
—	votla kontaktna kovica pn reiw
S
\\
To
s
stri
ki omogoča velik prihranek srebra, —v tekstualnem delu na panoju^^j
bila predstavljena naprava za
— krmiljenje manipulator, enostavni industrijski roboti, pakimi stroji, kemični procesi, svetlobne signalizacije itd.
$
v
to
V
%
})7.
^ce,
;6,8<
?,5'
železniških postaj.	fli i™
Že ob lanskoletni podelitvi pr*21^ S za razstavljene novitete, je bila s , °3
— računalniška tehtnica RT 211, ki je namenjena za tehtalne naprave v industriji, kjer se zahteva izredno velika točnost (vhodne in izhodne mostne tehtnice, platformske in viseče tehtnice
članov organizacijskega odbora^gj.
btčr
čena ugotovitev, da dobiva z VKiJ^ V tvijo Iskre ta prireditev še večji p0111 •. I01 Zato se še toliko bolj samo po sebi _
1 juje vprašanje, zakaj s strani Iskre t
minimalen odziv?
Avtomatika na razstavi RAST YU’83 na Reki
Dopoldne 29. novembra je bilo posvečeno konferencam britanskih, sovjetskih in ameriških vojaških voditeljev. Ker sta Roosevelt in Stalin stanovala pod isto streho in ker sem vedel, da sta že imela razgovore, sem povabil predsednika na skupno kosilo pred drugo plenarno sejo, sklicano za popoldne. Roosevelt pa je poslal k meni Har-rimana z odgovorom, da ne more priti, ker noče, da bi Stalin mislil, da se skrivaj sestajava. To me je presenetilo, kajti mislil sem, da bomo vsi trije občevali med seboj v enakem medsebojnem zaupanju. Po kosilu so se predsednik, Stalin in Molotov znova sestali in obravnavali mnogo važnih zadev, zlasti Rooseveltov načrt o ustanovitvi svetovne vlade po vojni. Njena oblast naj bi bila v rokah »štirih policajev«, namreč ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Kitajske. Stalin ni bil videti posebno navdušen za to. Odgovoril je, da bi manjše evropske dežele ne bile zadovoljne s »štirimi policaji«. Kitajska po njegovem mnenju ob koncu vojne ne bo kaj prida močna in tudi če bi bila, bi evropske države ne hotele pripoznati njene avtoritete nad seboj. V tej točki je sovjetski voditelj izpričal veh ko več daljnovidnosti in več smisla za stvarnost, kakor ga je imel predsednik. Na Stalinov predlog, naj bi ustanovili en komite za Daljni vzhod in enega za Evropo in naj bi bile v drugem zastopane Velika Britanija, Združene države, Rusija in morda še kaka evropska dežela, je predsednik odgovoril, da
bi se tako približali moji ideji o regionalnih odborih za Evropo, za Daljni vzhod in za obe Ameriki. Menda pa ni bil pojasnil, da sem razen tega imel v mislih tudi svetovni svet Združenih narodov s temi tremi regionalnimi odbori kot člani. Ker so me šele mnogo pozneje o vsem tem poučili, nisem mogel popraviti napačnega vtisa.
Pred začetkom za četrto uro sklicanega drugega plenarnega zasedanja sem izročil Stalinu častni meč, ki ga je bil dal kralj zasnovati in skovati v spomin na slavno obrambo Stalingrada. V velikem predverju je bilo polno ruskih oficirjev in vojakov. Ko sem po nekaj uvodnih besedah izročil krasno orožje maršalu Stalinu, ga je z impresivno gesto dvignil k ustom in poljubil nožnico^ Potem je izročil meč Vorošilovu, ki je z njim" salutiral. Končno ga je ruska častna straža na moč svečano odnesla iz dvorane. Ko je odšla, sem opazil ob strani sedečega predsednika, ki ga je bil ta prizor očividno globoko ganil. Potem ko smo odšli v konferenčno dvorano, smo spet sedli za okroglo mizo, in sicer tokrat z načelniki štabov, ki so nam poročali o rezultatih svojega dopoldanskega dela.
Sledila je razprava, v kateri sem spomnil Stalina na tri pogoje, od katerih je odvisen uspeh Overlorda. Prvič, treba je medtem nemška lovska letala v severozahodni Evropi dovolj zdesetkati. Drugič, nemške rezerve v Franciji, na Nizozemskem in v Belgiji na dan napada ne bi smele presegati dvanajst polnih motoriziranih elitnih divizij. Tretjič, Nemci ne bi smeli biti v položaju, da
bi v prvih šestdesetih dneh operacije Ijali z drugih front več kakor petnajst
1J d 11 ZUlUglll 1IU111 VGV IVOHUl --J	[j
divizij. Da bi ustvarili te pogoje, bi ^ vezati kar največ nemških divizij v Jug , viji in Italiji. Sodelovanje Turčije v v
prispevalo k temu, ni pa neogibno P° -.-ijji pogoj. Nemci, ki se trenutno mude v j. so prišli večinoma iz Francije. Ce bi a 'tj tisk v Italiji popustil, bi se vrnili. Sov1" . n3 tri moramo torej tudi v prihodnje ve ,{. & edino fronto, kjer ga lahko trenutno temo v boj. Cim srditejši bodo bop, g^o-ga bomo zapletli pozimi na področju zemlje, tem prej bomo ustvarili nujo
goje za Overlord.
bilo
Stalin je vprašal, kaj bi se zgodilo, u. i,ilo v Franciji trinajst ali štirinajst moi . ranih divizij ali če bi jih bilo na yvet'
tah na razpolago nad petnajst. Al lord v tem primeru odpadel?
»Nikakor ne!« sem odgovoril. ;
Pred odhodom me je Stalin pog‘e aV-mizo in dejal: »Rad bi premiera kar . [eS nost vprašal: Ali premier in britanski	^
verjameta, da bo prišlo do Overlorda ' goji govoril sem: »Če bodo že omenjeni P^0g. ob določenem času izpolnjeni, je nas ^ nost in obveznost poslati čez Kana' . ^ proti Nemcem vse naše sile do za moža. »Potem smo se razšli«.
roza. »roiem smo sc Tega, 29. novembra 1943 je toV‘'Lvitc
letalstvo, kot že vrsto dni poprejjjjjg.0
bombardiralo Nemčijo podnevi in P0” 4 p
tem priča tudi govor nacističnega nuito ^
propagando dr. Gobbelsa, ki ga je in\j patine ob otvoritvi filmskih ur HitlefjeV
ke
ija
z
iz
ub
!8.
17,
V
a
v
■flSli)
tebi'
ipf0-
de'
,6$°
0Za'
iod-
hiir°
upo-
ja z3 ,var-
lej*
a;
pa)6
0°
Hb* “Potika« cen pa Ima lahko S	— v našem primeru nič
•tiaij®1 negativn<) poslovanje delovne Opcije kot celote. Zakaj?
S|C|)1	'980> *to ie b*! sprejet novi si-
X/, doživljamo sedaj že četrto \ Sja,iev- Pokazalo se je, da so bile ^ 00 Pripravljene in brez pravega ’ Uvedene so bile sredi leta, za-Pa niso pokrile kompletne :ir7fic7n^e 'n menjave, ampak se je
lilj "'O Cen z,ki;___________
\ ________________________________
le olj, enoletne zamrznitve dokazuje
ina"! tram izf6-juti'
^ K
tak«
Š-P'
^iiiOKA POTROŠNJA
:6ne širokopotrošnih 'idelkov so v neskladju 8 konjunkturo
’ ,0 koatrota cen, ki kot DaraoMev meč visi nad Široko potrošnjo, danes ne Pišemo prvič. To je tudi popolnoma razumljivo, saj je pod zveznim nadzorom polovica vsega, kar proizvaja Široka potrošnja. Žal pa so pod kontrolo le cene iz zadnjega dela reprodukcijske verige — vsi proizvajala, ki sestavljajo Ocetne člene verige, pa cene svobodno oblikujejo. In to brez vsakršne smi-selne ah dohodkovne povezave s finalistom, ki je v našem primeru temeljna ®rgtoizadja Široke potrošile.
elektroindustriji dovoljena.rast 24%, črni metalurgiji 34,5% in barvni 32,2%.
Neskladje naj bi se torej nadaljevalo že četrto leto. V Široki potrošnji predstavlja delež vgrajehegamateriala naj: višjo stopnjo v celotni Iskri, zato je položaj najbolj kritičen in korekcija cen najbolj nujna.
Medtem ko to poročamo (s 15. juni-Pnost, za cene. Neučinkovitost višanji‘h ^d 18 in 20%, kar je
'iV(.^e8 inflacije, ki je bil v letošnjem lese^ “Omesečju največji
v zadnjih
Sri|' Cen ,v jugoslovanski elektroin-ic bila leta 1982 najnižja med ^7%	panogami, samo
kečig' kar ie komaj polovica od pc-‘jCintne industrije, katere rast je »leii ^Prečju 24,7%. Med tem pa sta Vo>i, ki elektroindustrijo pre-bttai,°s .obujeta, to je črna in barvna T0 Sija, rast 29,7% in 21,1%. i|-riPai/les^ac*je Pa ni le enkratno, i^^arašča že nekaj let. V obdobju
•tlovn^ sta imeli ti dve panogi indeks ra Rti 'lAn
i^lriin" rasti 340 in 349, za elektroin-'»Hg 0 Pa je indeks v tem obdobju 9. Posebej kritično je, da je
iirfti: ' "“-"uuuv vmc ni uarvne me-'istan P0sPešena v zadnjih treh letih, '^du ,ra?.d°bju pa je prišlo v elek-T0 stnji do cenovnega zastoja, lojeni, da so cene med temi pa-*|Cj. neusklajene v tolikšni meri, kot n'so bile. Poprečno letno na-nCen elektroindustrije v letih »ceini982 Je bilo 17,7%, v Sloveniji tiD, ’S%. Izdelki široke potrošnje 6,8% v Preteklem letu skupno rast i,5%’-od tega gospodinjski aparati tojnL in zabavna elektronika 22,4%. ■Sh KClja rasti domačih cen v letu
liečn^edvideva za vso industrijo po-I ■	V okviru tega naj bi bila
glede na kričeča neskladja med rastmi cen repromaterialov in končnih izdelkov zelo malo, vendar usklajeno v panogi sorodnih proizvajalcev (kjer so sprejeli podobne sklepe).
Poseben problem, ki ga dostikrat niti ni v obravnavah o cenah, pa je povezan z deviznimi participacijami. Široka potrošnja kot ena od delovnih organizacij, ki ne ustvarja dovolj izvoza za lastne potrebe, je pač prisiljena priti do deviz tudi z nakupovanjem. Na »prostem deviznem trgu« pa je uradna cena dolarja že 130% nad uradno ceno, razlika pa seveda predstavlja strošek tistega, ki devize kupuje — dobavitelj materiala, ki zahteva devizno soudeležbo, namreč obračunava devize po uradnem tečaju. Razliko je torej treba prišteti ceni, ki bremeni Široko potrošnjo, kar slednjič pripelje do ogromnih neskladij.
Primer: cena dinamo pločevine, ki je bila še jeseni 30,15 din je danes že 57,50 din, julija pa je napovedana nova podražitev. Enoletna »uradna« podražitev je tako skupno 90%, »neuradna«, v kateri je upoštevana tudi devizna participacija, pa 110%. Podobna neskladja so tudi pri drugih materialih! Izdelki Široke potrošnje, ki so pod zvezno kontrolo cen, se v letu dni niso podražili niti za odstotek, stroški pa so narasli za 47%.
Z izkoriščanjem notranjih rezerv

AVTOMATIKA
yBdno večji pomen krmnih sistemov
V četrtek, 16. t.m. so obiskali delovno organizacijo Avtomatika predstav «u Zveznega SNZ: Sekretariata za notranje zadeve in Profesionalne gasil ye.en®te iz Reke, UNIŠ in Union Investa iz Sarajeva in Uprave javne vemo iz Ljubljane. Namen obiska je bil, da se goste seznani s programom aiai ®lle tehnike (protipožarno in protiulomno zaščito) kot del proizvodnegi Programa delovne organizacije, še posebno pa z noviteto iz tega področja, !9s*emom za prenos alarmnih signalov.
Č!enu delovne organizacije Av-ttj]^ je goste pozdravil Ivo Writzl,
Področja za alarmno tehniko v ..Trženje, ki jih je hkrati tudi Cp1 . organiziranostjo in razvoj-Nke0lZVodnim Programom Avto-log, i .ter njenim pomenom in me-ijj 181 ga ima v sestavljeni organiza-
Pr°storih sejne sobe Centra siste-
mov za avtomatizacijo so si ogledali tudi film o Iskri.
Ko je v nadaljevanju s sodelavci: Božom Štimcem, svetovalcem za alarmno tehniko iz TOZD Trženje, Janezom Petelinkarjem, vodjem PPS v TOZD Sistemi, Božom Grgičem, direktorjem programa za opremo zgradb v TOZD Sistemi in drugimi, predstavil
(Nadaljevanje na 4. strani
3cl3'	uaiic-a v pr-u vvjm Zlili
ni^ mi °k otvoritvi filmskih ur Hitler .ivU ^ri‘a,.ne’ delam to predvsem zarad

,v Omskem polletju 1943/44 v Berlinu:
mladeniči in mladenke! hJfvnrim danes v peti vojni
zimi
XdTivne* delam to predv
N sv 01	Pred lastnim narodom in
Suet0,n statišče k trenutno najbolj pe-*t!!ateProblemu’ namreč k vprašanju letal-Voria in njegovih posledic za nemško 5%)	3° Je tem bolj potrebno, ker se
Vljj^ nasprotniki vdajajo napačnim in kčgg uPom glede izgledov tega podlega, tr:Cm s>Urovega načina bojevanja, ki je $ tako tipično angleški. Mislijo, da ^viiie ein str** vojno moralo nemške do-Sh-n odnesli nad nami lahko in poceni nevojaško zmago, ki jim doslej 'kla ^ n' uspela in jim tudi nikdar ne bo
tjbj v Prvi svetovni vojni z blokado, ki iet0vkj>vzr.očda lakoto, tako se bori v drugi lotiže Vojni Anglija s fosforjem in požigi < k n!lam.’n otrokom, ki so vsled tega, ker ‘iiie vs,0fej° braniti, za britanske gentle-
g 7' nemčLa^or boljši cilji, kakor pa oboro-vojaki, katerim se, kakor znova iu, Je naše bojišče v južni Italiji, pribli-
1)0 k
;RA
Sgj ,neradi in z obotavljanjem.
'st° J j® Ppieg ostalih velemest prišla
isipg * državna prestolnica. Sovražnik jc rešilnimi in zažigalnimi bombami, SeJv fosforjevih bomb na kulturne Se '	. bolnišnice, cekve in delavske
tgjj, n hiumfirajoče izraža svoje upanje, logi' ovo prebivalstvo tega stalno ne bc držati, temveč se bo zdrušilo in bo i
tem povzročilo tak konec vojne, kakor si ga sovražnik tako želi: namreč konec z brezpogojno kapituladjo, s katero bi bilo naše življenje zaustavljeno, naše prebivalstvo prodano, naši možje izročeni kot sužnji boljševizmu in vsako nemško upanie v bodočnost za vedno pokopano.
V imenu prestolnice in njenega prebivalstva ter v imenu vsega nemškega naroda lahko odgovorim na vse to le z odločnim: Nikoli! Niti zamisliti si ni mogoče položaja, v katerem bi se odločili na tak obupen korak. Tem podlim uničevalnim nameram sovražnika se bomo uprli z voljo odpora, ki je sploh ne bo mogoče zlomiti.
Te dni je pisal londonski tisk, da ima berlinsko prebivalstvo sedaj v svoji roki odločitev o koncu vojne, mi pa vemo, kaj to za nas pomeni in kakšni morajo biti naši zaključki. Če je sovražnik prepričan, da je v tem trenutku izid vojne odvisen od našega obnašanja, potem je naš sklep že storjen. Angleški strahopetd slave svoje pilote kot »razbijalce stanovanjskih blokov«, pri čemer je značilno, da so vzeli ta izraz iz besednega zaklada zločincev. S tem javno priznavajo, da britansko letalstvo nima naloge, kakor so prej vedno trdili, naj poškoduje nemško vojno industrijo, temveč, da spremeni v prah in pepel naše stanovanjske okraje, da krvavo muči naše prebivalstvo in da na najbolj barbarski način umori naše žene in otroke. To vemo in to si bomo tudi zapomnili. Ves svet je že spregovoril svojo sodbo o tem podlem in ciničnem načinu boja. Nemški narod odgovarja banj v Londonu. Oni, ki kličejo boga
(višjo produktivnostjo itd.) zaradi nerednih dobav materialov in večkrat prekinjene proizvodnje ni možno doseči ničesar več. Nekaj možnosti je v večjem izvozu, vendar vseeno ostaja dejstvo, da sedanje cene niso ustrezne. To tudi zaradi visoke konjunkture. Zaloge gotovih izdelkov namreč že 5 let nenehno upadajo.
Še leta 1979 je imela Široka potrošnja v zalogi 33-dnevno proizvodnjo, letos pa le še 10-dnevno.
Stane Fleischman
DO AVTOELEKTRIKA
Zlati znak v prave roke
V našem glavnem mestu je bila pred dnevi prisrčna slovesnost-, kjer je Republiška konferenca zveze socialistične mladine Slovenije podelila najzaslužnejšim mladinskim aktivistom zlati znak RK ZSMS. Med prejemniki tega visokega priznanja je Ml tudi Aleksander Miljavec iz novogoriške Iskre Avtoelektrike, zaposlen v tovarni delovnih sredstev.
To visoko mladinsko priznanje je prišlo v prave roke. Aleksander je namreč že dolgo vrsto let izredno aktiven na področju mladinskega dela in dela v mladinskih akcijah.
Poglejmo samo nekoliko vidnejših aktivnosti, ki jih je Aleksander nadvse uspešno izpeljal. Lansko in predlansko leto je bil komandant mladinske delovne akcije »Kras«, leta 1979 je bil v Beli krajini komandant brigade, tudi leta 1980 je bil v Iskri in Brkinih komandant brigade. Letos bo odšel v Istro, kjer bo mentor pionirske brigade. Od leta 1980 naprej je bil vodja centra za MDA pri novogoriški občinski kon-
ferenci ZSMS. Lansko leto je bil predsednik občinske konference mladih de-
lavcev itd.
Tudi v Iskri Avtoelektriki je bil aktiven, saj je stal na krmilu mladih kot predsednik in sekretar od leta 1980 dalje.
ISKRA DO KONDENZATORJI SEMIČ
Skladno povečali OD
V pregledu števila delavcev Iskre, ki prejemajo manj kot stari milijon dinarjev OD za polni delovni čas aprila letos, je tudi 192 delavcev iz Iskre — DO Kondenzatorji Semič. Čeprav je znano, da so Iskraši iz Semiča vedno nekje na dnu lestvice po višini OD v celotni Iskri, je vendar številka 192 delavcev z nizkimi osebnimi dohodki v njihovi DO do neke meje varljiva.
O tem nam je predsednik KOS njihove DO Zvone Jakša povedal, da omenjeni podatek za april sedaj ne drži več, ker so v tem času povečali v njihovi DO za 17,8% osebne dohodke. To dejstvo bo vsekakor prispevalo k temu, da se bodo najnižji OD približali pobudi sindikatov, da naj bi najnižji delavčev osebni dohodek dosegel stari milijon dinarjev mesečno za polni delovni čas.
D.Ž.
za pričo, medtem ko more žene in otroke in ki upajo, da bodo pri nas za to dobili še kje kakega skrivnega zaveznika, pač slabo poznajo nemški narod. Kjer je bilo mogoče prej še nekaj razumevanja ah spoštovanja, tam vladajo danes samo še zgražanje, jeza in narodni bes. V Nemčiji ni nobene močnejše zahteve kakor je zahteva, naj se zločincem s Temze enkrat z obrestnimi obrestmi povrne vse to, kar so nam prizadeli in kar nam še povzročajo. Tozadevno je lahko nemški narod pomirjen."Dan in noč se z vročično pridnostjo delajo priprave za maščevanje in če bo nekega dne izbruhnilo nad Anglijo, potem se naj britanski narod zahvali zločinski drhali, ki ponoči in v megli napada naša mirna mesta in izpušča na nas požare in uničenja ter s tem trpljenje in smrt naših žena in otrok.
Nekoč smo bili sentimentalen narod, čigar značaj je bil predobrosrčen, da bi se maščevali in da bi koga sovražili, toda taki smo bili. Angleži pa so nas naučili, kako je treba nekoga sovražiti! Vsakršno čustvo do njih je v nas izumrlo. Ko bo nekoč prišlo povračilo ter vrsta trpljenja in bolečin za britanski narod, tedaj ne bomo pri nas potočili niti solze, zakaj, bi! bi zgodovinski nesmisel, če nam prizadeta nesreča ne bi bila maščevana. Usoda je vedno pravična in bo tudi to pot. Nemški narod si je zmago zaslužil in jo bo vsled tega tudi izvojeval. Njegovi možje in žene so junaki in njegova mladina stremi, da bi jih posnemala s svojim junaštvom in s svojim pogumom.«
Dalje prihodnjič
V obrazložitvi za podelitev zlatega znaka, najvišjega priznanja RK ZSMS je bilo med drugim zapisano: Aleksandru Miljavcu za uspešno delo in razvoj mladinskega prostovoljnega dela na področju Nove Gorice. S svojo vsestransko družbeno politično aktivnostjo na področju organizacije in delovanja mladih v združenem delu je uspešno povezoval z dogovorjenimi nalogami za izgradnjo Kraškega vodovoda z uspešnim vodenjem MDA Kras 81 in 82.
naprave. Prav v tem času je namreč oblekel suknjo rezervista.
V	Iskri je že od 1972. leta. V TOZD Avtomatske in varilne naprave opravlja dela in naloge skladiščnika.
V	delo osnovne organizacije sindikata se je aktivneje vključil 1980. leta, ko je postal član izvršnega odbora. Leta 1982 pa "je postal njen predsednik.
Poleg tekočih nalog, ki jih mora kot predsednik opravljati — delo s sindikalnimi skupinami, povezava s KOOS delovne organizacije in občinskim sindikalnim svetom, se je še posebno zavzel za pripravo in potek akcije NNNP 82, v sodelovanju s področjem za SLO in DS.
Za akcijo, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu je bila temeljna organizacija s strani občinskega komiteja tudi večkrat pohvaljena, kot ena izmed najbolj aktivnih v občinskem merilu.
Prav v tem času p^ je njegovo delo vezano na pravilnik TOZD o koriščenju počitniških zmogljivosti, ki so last TOZD.
Srebrni znak, ki mu pomeni priznanje za dosedanje delo in vzpodbudo za vnaprej je prejel 11. maja v prostorih Kluba delegatov.
Aleksander je skromno priznal, da je izredno vesel tega visokega priznanja in da mu veliko pomeni. Vsekakor pa je najlepša oddolžitev za ves doslej vloženi Aleksandrov trud v aktivnosti in akcije, ki jih je uspešno zaključil.
Marko Rakušček
AVTOMATIKA
Še en dobitnik srebrnega znaka
Ko smo v preteklem mesecu predstavili letošnje dobitnike srebrnega znaka sindikata iz delovne organizacije Avtomatika, ki jih na predlog osnovnih organizacij v združenem delu podeljujejo občinski sindikalni sveti, se nam je »izmuznil« še en dobitnik Metod Tomažič iz TOZD Avtomatske in varilne
Potrebe po sodelavcih
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in nalofe v Iskri, take » rodno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nategah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako" bofho v skladu z 89. členom samouprevnSMi sporazuma b združevanju v SOZD objavljali sprolčene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Dulovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilne in vostvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse petntie, ki bodo prispele k nam do vklučno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, E—11. telefon 324—061.int. 21—2S.
ISKRA ZMAJ
V TOZD BATERIJE Ljubljana
Strojni ključavničar — strojno vzdrževalna deia v proizvodnji
Pogoj: srednja izobrazba (3-ietna), KV strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 40 delovnih dni. Delo je v dveh izmenah. Osebni dohodek 18-20.000 din.
‘ Rezkale c
Pogoj: srednja izobrazba (3 letna) KV rezkalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 40 delovnih dni. Delo je samo dopoldan, osebni dohodek 17.500 din.
Stropu ključavničar — ključavničarska opravila Pogoj: srednja izobrazba (3 letna) KV strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 40 delovnih dni. Osebni dohodek 17.000 din.
Ključavničar — manj zahtevna ključavničarska opravila Pogoj: srednja izobrazba (3 letna), KV strojni ključavničar, ali obdelovalec kovin (skrajšani program Ul — 2 leti). Delo je samo dopoldan, osebni dohodek 13.500 — 15.500.
Delovna skupnost skupnih služb Vodja laboratorija
Pogoj: visoka šola kemijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 delovnih dni. Osebni dohodek 28.500 din.
Konstruktor IH.
Pogoj: srednja šola strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, iahko tudi pripravnik. Poskusno delo 50 delovnih dni, osebni dohodek 17.000 din.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Delavcem nudimo možnost napredovanja in izobraževanja. Prevoz na delo je zagotovljen s tovarniškim avtobusom.
Interesenti naj pošljejo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Iskra—Industrija baterij ZMAJ, Ljubljana, Stegne 23, Kadrovsko socialni službi. Informacija lahko dobite po telefonu 571-511, interna 55.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključnem roku za sprejem prijav.
ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA Stegne 15 b
Za razvojno delo na področju mikroračunalniško podprtih operacijskih sistemov in aparatume opreme za razvoj sistemske in programske opreme za multimikroračunal-niške konfiguracije za procesno vodenje komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
1.	razvijalec 7 (3 delavci)
2.	razvijalec 6 (2 delavca)
3.	razvijalec 5 (1 delavec)
4.	konstrokter — detajiist (1 delavec)
Pogoji: pod 1: dipl. ing. elektrotehnike ali dipl ing. tehn. matematike, 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje enega.svetovnega jezika; pod 2: dipl. ing. elektrotehnike ali dipl. ing. tehn. matematike, 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika; pod 3: dipl. ing. elektrotehnike ali dipl. ing. tehn. matematike, l$to delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika; pod 4: poklicna šola (eiek-trotehn. usmeritev), tečaj tehn. risanja, 1 leto delovnih izkušenj.
Dela, oz. naloge od 1 do 4 objavljamo za nedoločen čas.
TOZD Projektiranje in gradnja sistemov Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela, oz. naloge:
1.	knjigovodja 2
2.	pomožni projektant 1
Pogoji: pod 1: ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj; pod 2: elektrikar in tečaj tehn. risanja ter 5 let delovnih izkušenj.
Navedena deia oz. naloge objavljamo za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Iskra — AVTOMATIKA DSSZ, služba kadrovanja, Ljubljana, Kotnikova 6, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri.
DELEGATSKA GRADIVA V ŠKOFJI LOKI
Tudi Iskrinim delegatom bo laže!
Kritik, da so delegatska gradiva neprebavljiva, preobširna in napisana v jeziku, Id ga poprečen delegat sploh ne razume, ne manjka. Ne manjka tudi zahtev, da se mora nekaj spremeniti — informacije, na osnovi katerih naj bi delegati dobro delali in odločali, morajo biti razumljive, jasne in ne preko-mer - s azvlečene — pa seveda zopet ne v škodo celovitosti pomena, vsebine, jedra.
Do zgolj in samo takih informacij (vsem nam je pravzaprav jasno, da mora naš delegat utrditi in uveljaviti zadosten to \ > povratni tok informacij, ki nas zadevajo) pa seveda ni le korak, ampak predvsem veliko truda. Na splošno je težje sestaviti kratko in razumljivo sporočilo kot razvlečeno, megleno in prepolno podrobnosti, ki zato tudi ostane na varnem v zajetnih delegatskih kuvertah.
Korak naprej pa na naše — in naših delegatov — veselje beležimo v občini Škofja Loka, kjer je pred kratkim, 14. junija,izšla 1. številkanovegaglasilaz imenom »Delegatski obveščevalec«. V uvodniku »novorojenčka«, ki ga je na-isal predsednik skupščine občine kofja Loka Matjaž Čepin, je strnjeno prikazan namen novega glasila: »Delegatski obveščevalec naj bi v celoti nadomestil gradivo, ki ste ga doslej dobivali v delegacijah, zaenkrat predvsem v bolj pregledni obliki, kasneje, če bomo ocenili, da je vredno nadaljevati po tej poti, pa upamo tudi v obliki povzetkov, ki jih — resnici na ljubo — kljub mno-
gokrat izrečenim željam in pozivom, »kar ne moremo in ne znamo pripraviti«.
Citat je iztrgan iz uvodnika, ki v nadaljevanju pojasnjuje, da se bo iz glasila moč seznaniti z delom zborov občinske skupščine in SIS ter zagotavlja, da tudi stroški ne bodo preveliki. Je pa nazorno povedano, da poceni obveščanje vseeno ni — za sklic zborov občinske skupščine v Škofji Loki je bilo vsakič potrebno okrog 110 (novih) tisočakov, za sklic vsake izmed petnajstih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa skoraj 30 (tudi novih) tisočakov!
Uvodničar se seveda upravičeno sprašuje, če bo v enem glasilu zbrano" delegatsko gradivo našlo pot do vsakega delegata — to bo seveda pokazal čas. Vseeno pa bo strnjeno in preglednejše gradivo lažje našlo pot do delegata, ki je konec koncev le samo — človek... Izkušnja iz Kranja in Radovljice, kjer so se za tako glasilo odločili že pred časom, obeta, da je bila odločitev pravilna!	Stane. Fleischman
Iskra Delta opremila osnovno šolo v Kranju
V okviru sodelovanja med ISKRO DELTO in Srednjo šolo pedagoške, računalniške in naravoslovno-matema-tične usmeritve v Kranju, je Iskra Delta dala v uporabo večuporabniški mikro-računaMški sistem. To je sistem iz rednega proizvodnega programa in je rezultat povsem lastnega razvoja in proizvodnje ISKRA DELTA, Območne enote Kranj.
Ta mikroračunalniški sistem z 1 Mbytov notranjega pomnilnika, z gibkim diskom 250 Kbytov, z diskom 8+8 Mbytov, z matričnim tiskalnikom, do 6 terminalov in bogato sistemsko programsko opremo (zbirnik, Basic, Pascal) po sposobnosti spada v rang mini
računalnikov in je odlično orodje za izvajanje učno-vzgojnega programa računalništva.
Strokovnjaki ISKRE DELTE sodelujejo tudi pri izvajanju rednega učno vzgojnega prdcesa programa računalništva in pri izvenšolskih dejavnostih ( računalniški krožek).
Mikroračunalniški sistem je prva računalniška oprema, ki je na šoli in bo omogočila nadaljevanje izvajanja programa računalništva. ISKRA DELTA se zaveda izrednega pomena vlaganja v kadre, ki se mora pričeti že v srednji šoli in bo skušala čim neposredneje sodelovati v okviru svojih možnosti z ustanovami, ki šolajo bodoče kadre.
V novem šolskem letu bo Srednja šola pedagoške, računalniške in nara-voslovno-matematične usmeritve v Kranju lahko uspešneje izvajala program računalništva v novem laboratoriju opremljenim z sodobnim računalniškim sistemom ob sodelovanju strokovnjakov ISKRA DELTA.
M-
Vedno večji pomen alarmnih sistemov
(Nadaljevanje s 3. strani) program alarmne tehnike, oz. dejavnosti na področju zaščite s tehničnimi sredstvi, je še posebno poudaril: Iskrina trenutna in dolgoročnejša usmeritev izhaja iz potreb naše družbe in iz tržnih razmer. To pa pomeni, da moramo z našimi izdelki predvsem koristiti družbi in zadovoljevati njene potrebe po varnosti s kvalitetnimi alarmnimi sistemi. Iz navedenih razlogov tudi upravičeno pričaku jemo pomoč v smislu prenašanja izkušenj služb, ki so dolžne skrbeti za varnost celotne družbe.
Omenili smo že novost, sistem za prenos alarmnih signalov, ki so ga v Avtomatiki razvili za potrebe intervencijskih služb—postaje milice, gasilske in postaje civilne zaščite. Ker prav v tem času potekajo dogovori med Avtomatiko in predstavniki Reke ter Novega Sada o odkupu sistema, je bil obisk namenjen tudi podrobnejši seznanitvi z njegovimi osnovnimi lastnostmi in uporabnostjo in sicer:
—	sistem namreč deluje kot absoluten ali podporni sistem za alarmiranje
—	vse komunikacijske povezave med podsestavi so nadzorovane
—	modularna gradnja aparatne in programske opreme omogoča veliko fleksibilnost in enostavno vzdrževanje
—	vsi važnejši podsestavi so podvojeni, s čimer se poveča zanesljivost delovanja
—	za prenos alarmnih signalov se lahko uporabljajo obstoječi PTT vodi.
Demonstracija je imela namen animirati reške predstavnike, s katerimi je bilo dogovorjeno, da na osnovi njihovega idejnega projekta v Avtomatiki poiščemo ustrezne rešitve. Na osnovi obojestranskega soglasja naj bi predvidoma koncem julija tudi pripravili prvo ponudbo.
Po končanem programu, ko so si ogledali še proizvodnjo v TOZD Naprave za energetiko, področje za te-leinformatiko so gostje izrazili željo, da bi bile podobne demonstracije še bolj pogoste. Hkrati je bil izrečen tudi predlog, da bi sistem in njegovo delovanje predstavili tudi na oktobrskem sejmu elektronike v Ljubljani in sicer za predstavnike iz uprav javnih varnosti v Jugoslaviji s tem, da bi programski del priredili za zaščito s protivlomnimi napravami.
Š.D.
Med razgovori v CSA.
Uspeh ekip IEZE na zbirnem tekmovanju
Na izbirnem tekmovanju ekip civilne zaščite občine Ljubljana — Šiška je ekipa Rdečega križa Iskrine delavne organizacije IEZE zasedla odlično peto mesto. Tekmovanje je bilo v šoli Riharda Jakopiča.
Ekipo Elementov sta sestavljali dve trojki: Majda Klemenc, Ivan Povše in Nataša Zupančič ter Erika Trunkelj, Barbara Česen in Rozalija Cigale. Vodja ekipe je bila Jelka Selan.
Tekmovalci iz IEZE poudarjajo, da . imata veliko zaslug za njihov uspeh tudi doktor France Cukjati in medicinska sestra Nedeljka Jamjanin iz njihove obratne ambulante, kjer sta se trojki pripravljali.	p)r
Bili smo na Velikem Snežniku
Prvo soboto v juniju smo z osebnimi avtomobili odbrzeli proti našemu cilju — 1796 m visokemu Snežniku. Ker tura ni bila tako zahtevna, je bilo med nami tudi več otrok.
V Ilirski Bistrici smo nakupili še manjkajočo hrano in že smo pot nadaljevali po dokaj urejeni makadamski cesti. Po petindvajsetih kilometrih smo se pripeljali do planinskega doma Sviščaki (1242 m) pod Snežnikom.
Počasi smo se začeli vzpenjati proti vrhu lepo oblikovane gore, ki se mogočno dviga iz svoje okolice. Njegova bližnja soseda sta Javornik (1268 m) in Risnjak (1528 m). Po vsem hribovju so veliki gozdovi smreke, jelke, bukve in leske, ki 'segajo kakih 300 m pod vrh. Med potjo smo si po svojih močeh naložih polena in jih nosili proti vrhu.
Po slabi uri hoje smo prišli na vrh. V zavetišču smo se vpisali v. knjigo obiskovalcev, požigosali planinske izkaznice in transverzalne dnevnike in se okrepčali. Zunaj smo se nato zbrali okrog našega vodnika, ki nam je v prijetnem pripovedovanju razkazal bližnjo in daljnjo okohco Snežnika, ker je tod kod mlad fantič preživljal počitnice in res pozna vse vrhove in poti. Za dobro voljo je poskrbel tudi Janez s svojo kitaro. Ob spremljavi smo zapeli marsikatero veselo narodno in še kakšno.
Po obveznem počitku smo se v hudi vročini odpravili do Sviščakov. Prijazna gostilničarka nam je postregla z dobro domačo mineštro, da smo res dobre volje odšli proti domu.
Vračali smo se skozi Leskovo dolino do Kozarišča, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali grad Snežnik z bogato lovsko zbirko. Prijetno utrujeni in bogatejši za nekaj lepih doživetij Smo se zadovoljni vrnili domov.
KA
Zmagoviti košarkarji iz Tolmina.
Uspele športne igre Avtoelektrike
Na igriščih osnovne šole v Šempetru in v Novi Gorici so potekale prejšnji petek popoldne in v soboto ves dan letošnje 8. letne športne igre Iskre Avtoelektrike Nova Gorica.
V nogometu, rokometu, košarki, odbojki, kegljanju, balinanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu, se je pomerilo veliko število delavk in delavcev, željnih rekreacije, spro-stitvfe in utrjevanja medsebojnih vezi.
Igre je nadvse solidno organiziralo in izpeljalo športno društvo Iskra.
Boji v vseh panogah so bili fair, zanimivi in privlačni, saj je ob igriščih uživalo tudi kakih
Časopisne novice
V novi, sodobno urejeni obrat bovške Iskre v Soči bodo preselili proizvodnjo®..
:x_;u m:__________________:____x v-j- i-.__	.en ticnČ. 1+
tričnih dinam za dvokolesa in računajo, da jih bodo letno izdelali po 150 tisov- ^ hodnje leto bodo poleg sedanje vrste za klasična kolesa začeli izdelovati še A vrsto, primerno za športna kolesa. Takrat se bo letna proizvodnja več kot podvoji lep del jih bodo tudi izvozili.	^
Zamisel o gradnji obrata v Soči je stara nekako tri leta. Sredstva zanj so zag°l . skupščina občine Tolmin, sovlagatelj Intertrade ter matična organizacija lskra-80'j3 Celotna naložba bo veljala 20 milijonov dinarjev, v septembru bo stekla proizvo® — Primorske npvice.
Ker Gorenje do Iskre ni izpolnilo svojih obveznosti — gre za devizno partirip8 — je črnomaljska temeljna organizacija Gorenja Kompresorji zaradi pomanjK” L elektromotorjev celo drugo polovico meseca marca stala. Potem sta Iskra in Gor® le našla skupni jezik in črnomeljski tozd je nekaj časa dobival po tisoč elektroinot0 J na dan, sedaj pa jih dobiva po 1.300. Zadnji čas v Črnomlju tudi sami precej n
dijo za dokaj nemoteno oskrbo z elektromotorji. Stare kompresorje, ki se jih j®h6rCjo
renju in pri mariborski Surovini veliko nagrmadilo, odpirajo in iz vsakega P°^Le-ves baker. Ta baker namesto devizne participacije dajejo tovarni kablov v Svet0£ ^ /u, ki izdeluje bakreno žico za elektromotorje, le—te pa Iskra v Spodnji Idriji-Ta* j. v zadnjem mesecu dobili celih 30 ton bakra, kar je tri četrtine mesečnih potreb za Pr
GLA;
*
hitt
zvodnjo v Črnomlju — Dolenjski list. Novo mesto.
- Niš je svečano stekla proizvodnja prvih elek|r°

V	tovarni polprevodnikov El
skih vezij v naši državi (!!!).	, , č0i
»Da Jugoslavija ni osvojila te proizvodnje, bi se tehnološko našla v koloni«1^, odnosu do razvitega sveta«, je rekel na konferenci za novinarje Milivoje Stepa0 pomočnik predsednika poslovodnega odbora El.
V	novem obratu El bodo sprva izdelovali 2 milijona integriranih vezij letno. P18
tujejo, da bo proizvodnja dosegla leta 1985 že 17 milijonov integriranih vezijs* L), vrednosti 600 milijonov dinarjev. S tem bo uvoz zmanjšan za tri četrtine, a več ko F lovica proizvodnje bo namenjena v izvoz.	... £g|
Projekt za novo proizvodnjo je bil izdelan po licenčni dokumentaciji amens ^ podjetja RCA. Pri konstrukciji tehnološke linije in prilagoditvi na naše razmere s delovali strokovnjaki Elektronske (???) fakultete v Nišu, kemično-tehnološkeg3 stituta v Beogradu in instituta Boris Kidrič v Vinči.	e|,.
Nadaljnji razvoj mikroelektronike v Jugoslaviji bo potekal na temelju delita® ^ noloških orientacij v okviru poslovne skupnosti proizvajalcev polprevodniški!’ se mentov. Poslovno skupnost sestavljajo El, Iskra in RIZ. Posamezne zmog!jiv0S bodo gradile in koristile skupinsko...	, ^
(Opomba: Torej niti besedice, da že deluje v Jugoslaviji naša Mikroelektronik0! Vjesnik, Zagreb.
‘C
Semiško Iskro še vedno pesti pomanjkanje deviz za nakup reprodukcijskega 01 riala, to pomanjkanje pa je v glavnem posledica premajhnega izvoza, ki je v prvei° triletju letošnjega leta zaostajal za načrtovanim.	,jjtj
Zaradi manjšega izvoza in zato manjšega deleža deviz pa Iskra ne more zadov'01 potreb na domačem tržišču, saj s polovico sredstev, ki jih dobi od lastnega deviz ■ priliva, ne more uvoziti dovolj surovin.
V Semiču so prepričani, da bi morali najti rešitev teh težav v večji solidarnost^ ^
lovnih organizacij znotraj SOZD. Razen tega bodo še bolj pospešili posebno a e zbiranja odpadnih surovin. Že v prvih štirih mesecih so zbrali toliko surovin ko preteklo leto skupaj — Dolenjski list. Novo mesto.
h r'
>r
iid;
Kleč
'edv
lo
s
&
%
, S
Zbral in uredil Marjan N ^
N«
50 gledalcev, razglasitev pa je bila popoldne v hotelu Sabotin.
Končni vrstni red ženske: 1. AETT®* ižaj.
Tudi letos je pripadlo prvo mesto — skupno moški in ženske — športnicam in športnikom iz tolminske Iskre, saj so osvojili kar 50 točk več kot drugouvrščeni iz tovarne velikih zaganjalnikov. Na tretjem mestu je tovarna delovnih sredstev, 4. tovarna malih zaganjalnikov, 5. TOZD Komerciala, 6. TOZD — Inštitut, 7. tovarna generatorjev -in elektronike, 8. Iskra Bovec, 9. Žarnice Ljubljana in 10. skupne službe.
2. VZ, 3. KOM, 4. GE 5, DSSSj\;, lij Bovec, 7. MZ, 8. DES 9. TOZD fpjj. I
Ljubljana. Končni vrstni red moški- ! j^
Se
%
2.	AET, 3. MZ, 4. INŠT. 5. VZ, 6- K0-ŽA, 8. VT, 9. GE, 10. DSSS.
Pokale najbolje uvrščenim ekipa111 s,mII delila predsednik konference OO sin,ya! m®’ Boris Gregorič in športni referent ^ ^ .jjj Čopi. Posebno priznanje za dolgoletni -gi na področju športa pa so pode« j J( Oskarju Šinigoj.	Rakl0Lt"li
Marko
fyr:
ttOi
DO ŠIROKA POTROŠNJA
Letne športne igre povezale športnike ^
Letošnje letne športne igre Široke potrošnje, ki so jih organizirali delavci ^ :|^|j tgg organizacije Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč v soboto, 18. junij*
Loki, so ovrgle dvome o smislu organizacije takih prireditev. Vetiko število	^
cev — iz vseh temeljnih organizacij z izjemo ekip, ki naj bi nastopale pod "Up »DSSS«, sestavljati pa naj bi jih športniki iz DSSS, TOZD Prodaja in TOZD K*^, valni institut —je potrditi) priljubljenost športa in tovrstnih športnih manifes(!g^ p sebej. V Škofjo Loko je namreč prispelo skoraj 300 tekmovalcev, ki so poi°e pred zaključnimi tekmovanji SOZD Iskra.
Tekmovanja so potekala v devetih disciplinah — nogometu, rokometu, odbojki, košarki, streljanju, v namiznem tenisu, šahu, kegljanju in balinanju. Tudi letos so se najbolje odrezali športniki iz največje temeljne organizacije v Široki potrošnji, Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov, ker so pač sestavili najpopolnejše ekipe in bili tudi po številu udeležencev najbolje zastopani. Tekmovanja so potekala tekoče, tudi sojenje je bilo korektno (čeprav morda z malo več pregovarjanj, kot
smo jih vajeni na »resnejših« Prir6^flO-nasploh so bile igre organizirane vz REZULTATI:	..: j.
1.	TOZD Elektromotorji, Železm11
2.	TOZD TGA, Reteče 490 točk;
3.	TOZD TV, Pržan 380 točk; .
4.	TOZD Montaža Spodnja Idrija
točk	„«/)«$
5.	TOZD Sprejemniki, Sežana —
6.	TOZD Antene, Vrhnika — 6201^
7.	DSSS — 1500 točk. Stane U®151'
H
d
ISKRA KRANJ
Letovanje na Dugem otoku
Objavljamo navodila za dopustnike, ki bodo letovali na Dugem otoku.
Vozni red ladje
—	odhod 'a Sukošana ob 10.30
—	odhod iz kampa ob 7.00
Prevoz z avtobusom
—	odhod iz Kranja ob 01.00 (hotel Creina)
—	odhod iz Ljubljane ob 01.20 (postajališče za lokalni avtobusni promet v Šentvidu)
—	odhod iz Sukošana ob 10.00
Termini izmen za letovanje z lastnim šotorom
12. 7. — 22. 7.
22. 7. — 1. 8.
1.8.— 11. 8.
Vsa vplačila je treba opraviti do 30. junija Referat za rekreacijo
Med zagrizenim tekmovanjem v namiznem tenisu.
Od Komne do Črne prsti
Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo ob sodelovanju matičnega PD Kranj organi-0 rala izlet od Komne do Črne prsti) v soboto, 2. in nedeljo, 3. julija. V soboto o° nas bo avtobus izpred hotela Creina prepeljal do slapa Savice v Bohinjskem . Odtod se bomo povzpeli na Komno (1520 m) ter čez sedlo Škrbina (1910 m),sl! Razorplanino(1333 m), kjer bomo prenočili. Naslednji dan se bomo povzpeli00 gel (1922 m), prečili greben Bohinjskih gora do Črne prsti (1844 m) in sestopili v trovo brdo, kjer nas bo čakal avtobus. Okrog 20. bomo v Kranju.
Tura je ena najlepših v naših gorah saj poteka vseskozi blizu višine 2000 m 6reZ izrazitih vzponov in spustov skozi pravi vrt planinskega cvetja, da razgledov ne oi°®' njamo posebej, je pa zaradi dolžine precej naporna (prvi dan 6—7 ur, drugi dan P3
Vodniki F. Ješe, L. Zelnik in L. Smolej zato udeležencem priporočajo dobro plan01 sko opremo. Vode med potjo ni!	n
Cena prevoza bo 200 din. Prijave in vpilačila sprejema Volga Pajk iz tajništva D ERO, tel.: 2822 do srede, 29. junija.