UDK-UDC 05:625; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, S E P T E M B E R - O K T O B E R N O V E M B E R - D E C E M 3 E R 1991 LETNIK XXXX, NOVI M O S T V N O V E M M ESTU I ü GIP PIONIR KR K A IZO LA C IJE V O D N O G O S P O D A R S K O P O D JE TJE K O M U N A LA C E STN O PO D JE TJE B R A M A C d.o.o. Š K O C JA N P l C = l l ^ _ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »PIONIR« slovi kot največji graditelj turističnih objektov Jugoslaviji in razpolaga s priporočili, ki investitorjem jamčijo hitro in kvalitetno izvajanje vseh gradben del, še posebno v današnjih pogojih, ko velja pravilo »graditi hitro in kvalitetno«. Dejavnost Gradbeno industrijskega podjetja PIONIR je izredno pestra, saj zajema: Inženiring: - urban istična pro jektiranja, - pro jektiran je v isoke gradnje, - investic ijsko konzultantstvo, - projekti »ključ v roke«. Gradnja: - gradbena dela, - instalacije, - zaključna dela, - montažni objekti. P roizvodnja: - keram ične peči, - harm onika in preklopna vrata, - e lektro insta lacijski podsklop i in om are, - m eriln i instrum enti in vzdrževa lne naprave za hidravlične sistem e, - arm iranobetonski m ontažni elem enti, - opažni s istem i, - kioski. PODROČJA: - turističn i kom pleksi in objekti, - bolnice, - šole, vrtci, - trgovski centri, - prede lova lna industrija, - stanovanja, - agrokultura, - turizem (obm orski in alpski). Eno izmed osnovnih izhodišč P ionirjevih usm eritev za bodoče delo je prav gotovo v nadaljevanju in prodornejš ih usm eritvah na obsto ječa in nova trž išča, bodisi da gre za pro jektantska ali izvedbena dela. Da so ta izhodišča utem eljena, pa dokazu je jo Pionir dosedanji uspehi. G IP »P IO NIR« NO VO M ESTO , K ETTE JEV D REVO R ED 37, te l.: 068/21-826, te le fax: 068/23-213 G LASILO ZVEZE DRUŠTEV G R ADBENIH Š T. 9 -1 0 -1 1 -1 2 • LE T N IK 40 • 1991 • INŽENIRJEV IN T E H N IK O V SLO VENIJE YU IS S N 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles studies, proceedings Jubilej Mnenje in kritika Peter Gabrijelčič: OBLIKOVANJE NOVEGA MOSTU V NOVEM M ESTU ........................................................................................................... 217 DESIGNIG OF A NEW BRIDGE IN NOVO MESTO Andrej Kralj: IZGRADNJA HOTELA PIAST NA POLJSKEM......................................................................................................................... 221 CONSTRUCTION OF THE HOTEL PIAST IN POLAND Tone Zupanc: OPAŽNI SISTEM PIONIR ALU - DA ALI N E ? ......................................................................................................................... 223 FORMWORK SYSTEM PIONIR - YES OR NO? Mihael Cajner, Marja Hribar: TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKI MATERIAL »NOVOTERM«..................................................................................... 225 THERMAL AND SOUND INSULATING MATERIAL »NOVOTERM« Janez Gabrijelčič, Bojan Saje: OSNOVE ORGANIZACIJSKEGA RAZVOJA IN NJEGOVA APLIKACIJA PRI GIP »PIONIR« S POMOČJO PROGRAMA »PIONIREKA«............................................................................................................................................................................... 231 BASES OF ORGANIZATIONAL DEVELOPMENT AND ITS APPLICATION IN GIP ».PIONIR« BY MEANS OF THE PROGRAMME »»PIONIREKA« Robert Kepa: Igrišče za golf Mokrice PRIMER NARAVI PRIJETNEGA UREJEVANJA VODOTOKA ............................................................................................... 234 Golf Playground Mokrice AN EXAMPLE OF THE NATURAL LANDSCAPE AMIABLE RIVER.REGULATION Žarko Povše: UPORABA OSEBNIH RAČUNALNIKOV V GRADBENEM POSLOVANJU V GIP PIO NIR ................................................. 240 APPLICATION OF PERSONAL COMPUTERS IN BUILDING OPERATIONS IN GIP PIONIR Franc Koncilija: BREZ UČINKOVITE KOMUNALNE DEJAVNOSTI NI NAPREDKA! ..................................................................................... 242 THERE IS NO PROGRESS WITHOUT EFFECTIVE PUBLIC UTILITY SERVICES Zdravko Bizjak: RAZVOJ MONTAŽNIH ELEMENTOV PIOTHERM ZA KURIŠČA KAMINOV ....................................................................... 249 DEVELOPMENT OF PREFAICATED UNITS »PIOTHERM« FOR FIREPLACES Anton Hrastar: REDNO VZDRŽEVANJE CEST V CESTNEM PODJETJU NOVO MESTO ......................................................................... 253 REGULAR FOAD MAINTENANCE BY »»CESTNO PODJETJE NOVO MESTO« Bramac: BRAMAC - VSE ZA STREHO ................................................................................................................................................... 256 BRAMAC - EVERYTHING FOR A ROOF Sergej Bubnov: SVETKO LAPAJNE-OSEMDESETLETNIK ............................................................................................................................... 264 Svetko Lapajne: IZREDNE OBTEŽBE (POTRES, SNEG) ODKRIVAJO NAPAKE KONSTRUKCIJ 1 Franc Čačovič: OB ZAKLJUČKU XXXX. LETNIKA............................................................................... In memoriam DGIT Novo mesto: ANTON VIRC, gr. inž..................................................................................................................................................................... 268 DGIT Dolenjske: SLAVKO GUŠTIN................................................................................................................................... j ................................... 269 Svetko Lapajne: DUŠAN RAIČ, dipl. ing............. ..................................................................................................................................................... 270 Poročila Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Proceedings of the Department of Civil Engineering University, Ljubljana Petra Lončar: VPLIV TRENJA NA ENOOSNI TLAČNI PREIZKUS BETONSKEGA VALJA ....................................................................... 271 INFLUENCE OF FRICTION ON UNIAXIAL COMPRESSION TEST OF CONCRETE CYLINDER Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Institute for testing and research in materials and structures Ljubljana Staš Urbančič, Bojan Cestnik, Tanja Urbančič, Jakob Šušteršič: NOV PRISTOP K TEHNOLOGIJI BETONA: UPORABA AVTOMATSKEGA UČENJA IZ PRIMEROV ......................................................................................................... 281 A NEW APROACH IN CONCRETE TECNOLOGY: INDUCTIVE MACHINE LEARNING Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ Tehnični urednik: Dane TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV, Vladimir ČADEŽ, Vojteh VLODYGA, Stane PAVLIN, Gorazd HUMAR, Ivan JECELJ, Branka ZATLER-ZUPANČIČ, Andrej KOMEL, Jože ŠČAVNIČAR, dr. Miran SAJE Revijo izdaja Zveza društev gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon: 221-587. Žiro račun pri SDK Ljub­ ljana 50101-678-47602. Tiska T i­ skarna Tone Tomšič v Ljubljani. R e­ vija izhaja mesečno. Celotna naroč­ nina, skupaj s članarino za člane društev znaša 250 ,00 SLT. Z a štu­ dente in upokojence velja polovična cena. Naročnina za gospodarske na­ ročnike znaša 1500,00 SLT, za ino­ zem ske naročnike 1 0 0 U S $ . Revija izhaja ob finančni pomoči RK za raziskovalno dejavnost in tehnologi­ jo, Republiške vodne uprave, Z a ­ voda za raziskavo m ateriala in kons­ trukcij Ljubljana, Fakultete za arhi­ tekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. OBLIKOVANJE NOVEGA MOSTU V NOVEM MESTU UDK 6 2 4 .2 1 :72 PETER G ABRIJELČIČ POVZETEK V prispevku opisuje avtor izkušnje, ki so bile okvir za oblikovanje, variant in oblikovne rešitve novega mostu čez Krko v Novem mestu. D ESIG NIG O F A NEW BRIDGE IN N O V O M ESTO SUMMARY The author in this article describes experiences which formed a designing base, various possibilities and the selected solution for a new bridge across the river Krka in Novo mesto. Nekdaj ni b ilo prave ločnice med inženirskim i in arh itekton­ skim i nalogam i. Tudi ne ostre meje med delom , kot ga danes opravlja jo arhitekti, inženirji ali h idrotehniki. Bili so Avtor: Peter Gabrijelčič, dipl. inž. arh. pač cehi in v njih bolj ali manj izkušeni in un iverza lno izobraženi ljudje, ki so obvladovali um etnost gradnje. Vsaki pom em bnejši gradnji, pa naj je šlo za palačo, utrdbo, m ost ali vodogradbene ureditve, so po leg povsem praktičn ih nam enov pripisali tudi ku ltu rna obe lež ja tedanje dobe. Kadar je bil na delu m ojster velike duhovne širine in š irokega em piričnega znanja, so posam ezna dela prerastla m erilo svojega časa in se kot del sp lošne ku ltu rne izkušnje vgradila v koletivno zavest človešta. Č as 20 sto le tja ni naklonjen un iverzalistom . Kom plek­ snost d ružben ih struktur in z njim i povezana kom pleksnost potrebnih znanj te r strok, ki om ogočajo preživetje sodobne civ ilizacije , zahteva razvoj specia listov te r de litev nekdaj hom ogenih strok v posam ezne avtonom ne dele. Tako je prej iz jem a kot pravilo, da se na področju gradn je izobliku­ je jo strokovnjaki, ki lahko preskočijo um etno ustvarjene p lotove in ustvarja jo tudi na polju sosednjih strok. Vendar pa se ti »preskoki« ob iča jno izkažejo kot pom em ben prispevek k razvoju in razum evanju fenom ena um etnosti gradnje. Kot ilustracijo naj navedem o delo ita lijanskega inžen irja P iera Luigi Nervija, ki je z arh itektonsko občute­ nim oblikovanjem novih konstrukcijskih s is tem ov odločilno vpival na kulturo arh itektonskega ob likovanja cele genera­ cije arh itektov v obdobju med petdesetim i in šestdesetim i leti. Če je teoretično še dopustno razm išljan je o popolnom a avtonom nem delovanju dveh m ejnih strok, ki se povezu­ je ta le skozi posredni vp liv ali zgolj skozi akadem ski prenos strokovnih izkušenj, pa predstavlja takšno stališče v praktičnem ž iv ljen ju pravo katastrofo. Znani so sicer primeri, ko so č isto teoretičn i in akadem ski konstrukcijski eksperim enti gradben ika- konstrukterja »navdihnili« n jego­ vega kolega arh itekta pri ob likovanju novih arh itektonskih rešitev, vendar pa m oram o ob vsakodnevnih nalogah težiti k in terd iscip linarnem u team skem u delu, v katerem naloge raste jo kom pleksno in k jer se sprotno op la ja jo ideje in zam isli posam eznih strokovnjakov. V nasprotnem so reši­ tve le enoplastne in se ob iča jno težko vgrad ijo v svoje ž iv ljen jsko okolje. Takšne naloge osta ja jo pogosto odtujen to rzo v prostoru in v n ičem er ne prispevajo k oblikovanju kom pleksnega in ku ltu rno p lastovitovega urbanega am- bienta. V S loveniji im am o že kar bogate izkušnje pri naporih za ponovno kom pleksno obravnavo nalog, ki so se s icer odtujile v ožja strokovna okolja. Na tem m estu bi žele li spregovoriti le o naporih, povezanih z g radnjo in urejanjem objektov nizkih g raden j: cest in mostov. V povojnem obdobju, ko je še prevladovala ku ltura inženirskega pri­ stopa k oblikovanju m ostnih objektov, je nastalo v Sloveniji nekaj inženirsko lepih in drznih objektov, ki so še danes pom em bni spom eniki svoje dobe. Med te ob jekte prište­ vam o vsekakor T itov m ost v M ariboru in podobne. R azm e­ rom a visoka inženirska ku ltura se je m ora la že v šestde­ setih letih um akniti bolj pragm atičnem u konstrukterskem u principu m ontažne gradnje, ki sm o ga uvozili iz zahoda. Naloge se v tem obdobju rešu je jo po »tekočem traku«. Brez posebnega odnosa do značilnosti posam ezne loka­ cije. Kot le m onotono ponavljan je istega additivnega principa. V m nogočem je predstavlja l ta proces sm rt naše konstrukterske kulture. Z gradnjo šta jerske avtoceste in z njenim i v iadukti sm o naredili pre lom nico v dotedanjem odnosu do m ontaže. Narejen je bil poizkus, ki je dokazal, da je m ogoče s prem išljenim oblikovanjem in v kom binaciji s posebnim i rešitvam i uporabiti m ontažne e lem ente tudi pri realizaciji ob likovno kakovostnejših objektov. Ta napor je bil opažen v širšem jugoslovanskem prostoru in nagra­ jen z nagrado Borbe za arhitekturo. Vpliv om enjenega eksperim enta se je med drugim izrazu v zahtevnejšem okusu investitorjev, ki so zače li ob natečajih za novo m ostne ob jekte v S loveniji vk ljučevati tudi oblikovalske kriterije. Pom em ben korak k ponovni uveljavitvi cestne in m ostne gradnje kot š iršega ku ltu rnega pojava predstavlja obnova m ostnega objekta v S lovenskih Konjicah, kjer se prvič po vojni pojavi na kom unalnem objektu ob likovana plastika. Štiri konjske glave, ki s im boliz ira jo toponim kraja. S tem dejanjem sm o v S loveniji po do lgem času ponovno priznali kom unalnem u objektu tudi sta tus arh itektonskega objekta. V drugi polovici osem desetih leti sta b ila v Ljubljani zgra jena po načelih in terd isc ip linarnega in team skega pristopa dva m ostna ob jekta in ob likovana Litijsko—Poljan­ ska cesta. Sozvočje med delom prom etnega inženirja, h idrotehnika, konstrukterja in arh itekta te r ku ltu rna osveš­ čenost naročnika so om ogočili oblikovanje am bienta, ki nosi tudi širše kulturno sporočilo. Pom em bna izkušnja, ki izhaja iz te naloge, je spoznanje, da m ora vsak od članov team a vsaj v princip ih poznati na loge drugih strok te r priznati n jihov e lem entarn i s istem vrednot. Vsi člani team a m orajo težiti k skupnem u genera lnem u cilju, k oblikovanju hum anega okolja. V takšnem okviru je vsakem u od članov team a popolnom a jasno, da n jegov strokovni prispevek ni cilj zase am pak le orodje za dosego skupnega in kom pleksnega cilja. Problem nekakovosti oblikovanega gra jenega okolja tore j ni prob lem izostanka zakonske regulative in norm ativike, am pak problem večje ali m anjše kulturne razvitosti strok, ki ta prostor urejajo. O sebno sem prepričan, da je le team sko delo tisto, ki daje poroštvo za razvoj skupne ku lturne zavesti o kakovostih prostora in ki lahko razvije orod ja za dosego tega cilja. G orn ja razm išljan ja in op isane izkušnje so bile re feren­ čni okv ir za ob likovanje de lovnega pristopa k projektiranju novega m ostu čez Krko in L jub ljanske ceste v Novem mestu. Naročnika sta b ila dva. Republiška cestna uprava, ki je že le la zgraditi m ost za potrebe hitre ceste, in občina Novo m esto, ki je tež ila h gradnji m estnega mosta. N aloga je bila že predhodno »obrem enjena« s polem iko okoli širše in ožje lokacije m ostu. Izbrana lokacijska rešitev je b ila ugodnejša g lede na ohranjan je n ivelete in am bienta L jubljanske ceste, manj ugodna pa je glede na lego m ostnega ob jekta sam ega, ki im a zato močan vzdolžn i padec in se v pogled ih »striže« s sosednjim železniškim mostom. Na pro jektnem nivoju je bilo potrebno rešiti tako funkc io ­ nalno p lat ob jekta kot tudi poskrbeti za njegovo dobro vključ itev v š irše in ožje m estno okolje. Za ta nam en je b ila na podlagi prom etne zasnove izdelana študija ob likov­ nih variant genera ln ih gabaritov objekta, ki so bile pred­ stavljene na nekaj javnih razpravah v okviru odbora za prenovo Novega mesta. Izdelava in uskla jevanje projektne dokum entacije je potekalo v več fazah. V prvi fazi sm o pripravili nekaj tem eljn ih kriterijev, ki so bili vodilo pri pripravi variantn ih pre izkusov za defin iran je osnovnih gabaritov objekta. Ugotovili sm o: - da je potrebno ob jekt opazovati v širšem m estnem in kra jinskem prostoru te r ga prilagoditi s ilhueti m esta in krajinski s lik i; ob jekt je opazen iz m estne smeri, hkrati pa je v prvem planu pri pogledih na mesto, - da se naj novi ob jekt izrazi v lastni arh itektonski govorici, vendar m ora sočasno spoštovati oblikovne zako­ nitosti sosedn jega že lezn iškega m ostu in m erilo in kako­ vost bližnje obrečne m estne arhitekture, - da novi m ost ni sam o prehod hitre ceste prek Krke, tem več m ora s svojim i konstrukcijskim i in sim bolnim i elem enti označevati prisotnost m estnega prostora oz i­ rom a da m ora opozoriti peščca in avtom obilista, da prehajata prek reke. - da priha ja zaradi m očnega vzdo lžnega naklona ce­ s tišča do neprije tnega vizua lnega strižen ja m ed že lezn i­ škim in novim mostom. N aloga oblikova lca je za to v največji meri nevtra liz irati to iz jem no konflik tno stanje. - da se bodo z novega mostu odprli iz jem no lepi pano­ ram ski pogledi na Krko in na m esto, kar bo potrebno izkoristiti te r om ogočiti pešcu krajši postanek na vnaprej do ločenih razglednih točkah. Ob upoštevanju teh krovnih kriterijev sm o izdela li nekaj m ožnih varian t ob likovanja grobih obrisov m ostnega te le ­ sa, ki so pokazala naslednje: - Na obravnavani lokaciji n iso dopustne rešitve, ki daje jo v tis rutinske uporabe konfekcijske tehnolog ije tipa »ravnih prednapetih AB nosilcev«. - S č len itv ijo m ostu v m anjše ločne segm ente, ki se op ira jo na rečne opore, se ne izognem o v tisu rutinsko načrtovanega objekta. Takšen ob jekt se zdi že na prvi pogled izva ja lsko nezahteven in preveč č len jen g lede na obsto ječ i inženirsko drzno zasnovan že lezn išk i most. Č eprav se že lezn iški m ost op ira na rečno oporo, se zdi zaradi neprekin jenega paličnega nosilca ob likovno enovit in kot en skok čez reko. - N ezaže lena je pretirana člen itev m ostnih e lem entov nad n ivojem cestišča (svetilke, svetiln i piloni, stebri), ker bi s tem ustvarili ob likovno zm edo g lede na železn iški m ost v ozadju. Oblikovno m očnejše s trukturiran je m ostnih e lem entov je m ožno v njegovi podporn i konstrukciji, po­ dobno kot pri železniškem mostu. Na podlagi strokovne ocene varian t in po javn i razpravi na nivoju m esta je bila izbrana rešitev, katere oblikovalski koncept in n jegove posam ezne e lem ente lahko strnem o v naslednjih točkah : - Novi m ost in obstoječi že lezn iški m ost predstavlja ta enovito in zaokroženo celoto. To pom eni, da je m ogoče pom iriti neugodne učinke »striženja« ob jektov le z ob liko­ vanim poenoten jem objektov v kom pozic ijsko celoto, v kateri je p rostorska d iagona la cestišča novega mostu ed ina kom pozic ijska izjema. - V sm islu poenoten ja ob jektov smo novi m ost členili v tri ob likovno prepoznavne sklope: na obrežni stebriščni podporn i konstrukciji, ki spom in ja ta na stebrišče že lezn i­ škega viadukta, in na eleganten, enovit lok prek reke, ki se op ira na m asivna obrečna pilona. Takšna kom pozicijska zasnova jasno kaže na nezahtevnost gradn je na rečnem bregu in na ve lik napor pri enovitem prem oščanju rečnega toka. To je estetika, ki izhaja iz racionaln ih od ločitev in je zato č itljiva in razum ljiva. Izbrana rešitev da je mostu kljub n jegovem u širokem u cestišču videz v itkosti, stebriščni m otiv na obalah pa ga uvršča med tektonsko, to je arh itektonsko čuteče objekte. - Mostni lok v izbrani varianti je s im etričen glede na ravnino reke. Upoštevaje naklon cestišča je lok torej asim etričen glede na vzdolžni naklon cestišča. Z ob likov­ nega gledišča je to pom em ben e lem ent uravnoteženja prostorske kompozicije. - Obrežni piloni im ajo prečne razširitve v ob lik i razglednih balkonov ali počivališč. Na desnem bregu proti mestni strani se balkon razširi v večjo razg ledno ploščad, nadkrito s paviljonsko streho. V iš ina paviljona je poravnana z niveleto že lezniške proge. O bjekt paviljona predstavlja v celotni kompoziciji obeh m ostov ključni e lem ent izravnave ali uravnoteženja kom pozicije te r s svojim kontapunktira- njem nevtra liz ira posledice v izua lnega »striženja« ob jek­ tov. Lokacija paviljona predstavlja iz jem no razgledno točko z značiln im i pogledi na m esto te r hkrati asociira na objekte nekdanjih m ostnih mitnic. Na opisanih ob likovalskih osnovah je bil razp isan natečaj za pridobitev na jugodnejše konstrukterske in izvajalske rešitve. Natečajnikom je bil podan osnovni gabarit objekta, m edtem ko so bile m ateria lne in konstrukterske rešitve prepuščene njihovi strokovni presoji. Predlagane natečajne rešitve so pokazale, d a je bil mostni gabarit določen v natečajn ih podlogah cenovno in izva ja l­ sko prezahteven. Za to je bila za izvedbo izbrana rešitev, ki s icer ohran ja vse značilnosti predloge, s tem da nadom ešča enovit ločeni nosilec u dvem a lokom a, oprtim a na rečno podporo. S tem , ko sm o izgubili načrtovano drznost rečnega loka, sm o m orali poiskati oblikovalsko nadom estilo z dodajan jem novih drobnejših arhitektonskih elementov, ki dodatno po jasnju je jo novo konstrukcijo. To so predvsem razgledni pom oli tudi nad sredinsko mostno podporo in drobneje č len jena m ostna ograja. Zaradi varnosti pešcev na m ostu, ki im a hkrati funkcijo m estnega m ostu in trase hitre ceste, sm o med vozišče in pločnike nam estili ograjo s svetilkam i. Na ta način je ustvarjena bogata prostorska p lastovitost in v prečnih pogledih mre- ženje likovnih pojavov. Z razg lednim i balkoni je peščeva pot razdeljena v več prostorskih sekvenc, ki krepijo pri pešcu občutek varnosti in ustvarja jo pot prek mostu krajšo in zanim ivejšo. V okvir naloge oblikovanja m ostu je bilo vključeno tudi preoblikovanje Ljubljanske ceste in ob likovanje nove Par­ tizanske ceste. Tako kot v prim eru ob likovanja m ostnega objekta je tudi ta naloga potekala od velikega m erila proti detajlu. Najprej se je v široki javn i razpravi izoblikovala skupna predstava o bodočem cestnem am bientu, na podlagi katere so se poiskale ustrezne funkcionalne in oblikovalske rešitve. O pisani strokovni pristop je om ogočil, da so bili bodoči uporabniki p rostora neposredno in aktivno vključeni v ob likovanje m estnega prostora, sode lu­ jočim strokam pa, da so se prim erno m edsebojno uglasile in uspešno sodelovale pri iskanju skupnih rešitev. Objekt: 1991 projekt: GP GRADIS Maribor izvajalec: Gradis projektant konstrukcije: Peter Koren, dipl. ing. gradb. oblikovanje: Peter Gabrijelčič, dipl. ing. arh. projekt cestnih nadvozov: CP Novo mesto projektant: Janez Doberlet, dipl. ing. geo. izvajalec: GIP PIONIR Novo mesto IZGRADNJA HOTELA PIAST NA POLJSKEM UDK 624.9:728 .5 ANDREJ KRALJ POVZETEK V starodavnem poljskem mestu Krakow je bil 21. junija slovesno odprt in predan poljskemu investitorju hotel PIAST. Temeljni kamen za ta objekt je bil položen natanko enajst m esecev in en dan pred tem. Članek, ki sledi, govori o sami izgradnji om enjenega objekta, s poebnim poudarkom na kratkem roku izgradnje in istočasnosti projektiranja s sprotnim pridobivanjem dovoljenj za posam ezne faze izgradnje. SUMMARY C O N S TR U C TIO N O F TH E HOTEL P IA ST IN POLAND — aat t— r i M u a i a i v a - m ^ « In the ancient Polish town Krakow the hotel P IA ST was officially opened and handed over to the investitor ob July 21. The foundation-stone was layed down eleven months and one day before the opening. The following article describes the construction of the hotel laying particular stress on a short time of completion and on a simultaneous designing acquiring permits for single phases of construction gradually. Avtor: Andrej Kralj, dipl gr. inž. vodja projekta GIP P ionir in IMOS Inženiring iz L jub ljane sta z investitor­ jem , m ešano jugoslovansko-po ljsko firm o WAVEL IMOS, sklen ila pogodbo aprila 1991. Pogodba je vk ljučevala izgradnjo ob jekta in kom pletno tehno loško in os ta lo oprem o hotela P IAST v Krakowu. Naj tu om enim o, da je b ila m ešana jugoslovansko-po ljska d ružba WAVEL-IMOS ustanovljena že leta 1989 kot prva m ešana d ružba v vse j vzhodni Evropi. V tej družbi so z jugoslovanske strani ude ležen i: L jub ljan­ ski IMOS Inženiring, dubrovniški ATLAS in novom eški G1P Pionir. Č eprav je b ila pogodba sk len jena aprila 1991, je pogoje za začetek gradn je investitor izpolnil šele konec junija, kar nam je popo lnom a sprem enilo operativne načrte in predvideno tehno log ijo gradnje. Iz izkušenj sm o vedeli, da so zim e na Poljskem hude in praktično neprim erne za izvajanje gradbenih del, zato je b ila naša tem eljna naloga, da do zim e zgrad im o ob jekt do faze, ki bo om ogočala izvedbo obrtn iških in insta lacijskih cel v zim skem obdobju. O b jekt je tlorisno zasnovan v obliki trikrake zvezde z malo podaljšanim enim krakom . V dveh krakih je razporejenih 162 dvoposteljn ih sob z dodatnim ležiščem in kopalnico, v tretjem pa je gastronom ski del s kuhinjo, grill barom, restavracijo in kavarno. Vse tri krake združu je odlično vkom poniran vhod s prostrano avlo z recepcijskim pultom in ostalim i prostori, ki so nujni za kakovostno izvrševanje hotelskih uslug. Hotel, ki im a tri zvezdice, imel pa bi vsaj še eno več, če bi im el pestre jšo ponudbo (npr. bazen, ki je v načrtu za d rugo fazo), pusti v celoti dober vtis enostavnosti in funkciona lnosti, ki mu pripom ore tudi uspešno rešena zunan ja ze lena oko lica in ten iški igrišči. Konstrukcija hote la je b ila spro jektirana v litem betonu, tako stene kot p lošče z leseno strešno konstrukcijo , ki je pokrita ze e tern itom , kakršna je tud i fasada. Za opaževa- nje sm o uporablja li opaže P-2000 in ALU, ki so bili izdelani v P ionirjevih obratih . Š tirje žerjavi in že om enjen i kakovost­ ni opaži so om ogočili, da sm o ob jekt spravili pod streho v rekordno kratkem času in kar je še pom em bnejše - do nastopa z im skega obdobja. V do ločenem časovnem zam iku so potekala posebno zahtevna instalacijska in obrtn iška dela, saj je bilo po­ trebno usposobiti kotlovnico z vsem i razvodi ogrevanja, po vseh prostorih praktično istočasno, z zaključnim i deli na strehi in zasteklitv ijo ce lo tnega objekta. Od začetka izkopa gradbene jam e za objekt, velik nekaj manj kot 10 .000m 2, pa do trenutka, ko sm o izvršili zagon kotlovnice, je preteklo nekaj več kot štiri mesece. Zato lahko ugotovim o, da je z dobro organizacijo , angažiranost­ jo de lavcev in vodstva projekta, tako v S loveniji kot na Poljskem, m ogoče izvršiti de la v zastav ljenem roku. Le-ta je bil na začetku videti nedosegljiv, posebno še zaradi resnično nepredvid ljiv ih vrem enskih razmer. Kot zanim ivost naj navedem o, da se je istočasno z gradnjo izvajalo projektiranje v P ionirjevem projektivnem biroju v Novem mestu. Projekti so se izdelovali v skladu s te rm inskim planom napredovanja del in pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Najprej sm o na podlagi razširjenega ide jnega projekta pridobili dovo ljen je za sam izkop. Na osnovi pro jekta do kote + 0.00 sm o pridobili ustrezno gredbeno dovoljenje do kote + 0 .00 in na osnovi kom plet­ nega pro je tka gradbeno dovoljen je za ce loten objekt. Tak način gradnje, kjer se pro jektira in izvaja istočasno, seveda zahteva kontinuirano koordinacijo, vsakodnevno uskla jevanje deta jlov med pro jektanti in izvajalci, angažira­ nost vseh dobavite ljev m ateria lov in oprem e, vključno z njihovim i izvozno-uvoznim i s lužbam i in na koncu še doka­ zovanje in prepričevanje investitorja, da je dobil takšen objekt, kot si ga je želel in kakršnega je tudi plačal. O bjekt je bil pogojen kot hotel 1 kom na »funkcionaln i ključ«, ki skriva v sebi m arsikatero past, predvsem za izvajalca. Na koncu naj še om enim o, da je bil to četrti hotel, ki ga je GIP Pionir izgradil na Poljskem in se tako vsidral na poljskem trž išču z ugledom kakovostnega hotelskega graditelja. OPAŽNI SISTEM PIONIR ALU - DA ALI NE? UDK 69 .057 .5 TO N E ZU P A N C POVZETEK V članku so predstavljeni razlogi za uporabo sodobnega opažnega sistema PIONIR-ALU pri gradnji na zahtevnih tujih trgih. Opažni sistem je razvit in vpeljan v proizvodnjo G IP Pionir Novo mesto. FO R M W O R K SYS TEM PIO N IR ALU - Y E S OR N O ? SUMMARY In this article are represented motives why to use a modern formwork-system PIONIR-ALU constructing on pretentious foreign markets. This formwork system was developed and introduced in the production by G IP “P IO N IR ” Novo mesto. G radbena pod jetja v S loveniji se skuša jo po svojih zm ož­ nostih in potrebah prilagajati Evropi 92. Pri tem uporablja jo različne načine in m etode, ki pa im ajo do ločeno skupno strategijo. Za stra teg ijo GIP PIO NIR je značilna skrajna usm eritev na tehnološko-razvojno področje, ki vsebu je: - p rilaga jan je m ednarodnim standardom ; Avtor: Tone Zupanc, dipl. gr. ing. - aktivno vključevanje v evropske in form acijske tokove; - izbo ljšan je kakovosti izde lkov in storitev. V zadn jih treh letih sm o trž išče razvojnega de la v GIP P ion ir usm erili na razvoj sodobnih opažnih s is tem ov in tehnolog ij. Naši rezultati in uspehi so vidni v razvoju in vpe ljavi opažnih sistem ov P IO NIR 2000 in P IO NIR ALU. O pažni s istem i so bili od lično spre je ti v dom ači gradbeni operativ i, dobro se trž ijo na m ednarodnem gradbenem trgu, hkrati pa sm o za njih prejeli na jv iš ja p riznan ja na gradben ih sejm ih (ZLATA PLAKETA - G O R N JA R AD G O ­ NA, . . . ) STRUKTURA CENE IZDELAVE BETONSKE STENE STRUKTURA CENE IZDELAVE BETONSKE STENE KLAŠIĆNI OPAŽ OPAŽ PIONIR -ALU 63« OPAŽ-MATERIAL Kljub navedenem u se v krogih gradbene operative še vedno pojavlja vp rašan je , ali je sm otrno v lož iti ve lika investicijska sredstva v opažni sistem ali ne. Prav tem je nam enjen ta članek, ki v kratkem prikazuje uspešnost nabave sodobnih opažn ih sistemov. K ljuč č lanka, ki zago­ varja uporabo opaža PIONIR ALU in P IO NIR 2000, predstavlja krožni d iagram s strukturo cene izdelane betonske stene. (slika 1.): - opaž delo 5 3 % - opaž m aterial 10% - beton delo 7 % - beton m aterial 3 0 % Iz krožnega d iagram a je razvidno, da im a največji vp liv na ce lotno ceno izdelava - delo opaža. Ta predstavlja kar 5 3 % vrednosti cene pri uporabi klasičnega opaža, npr. opažnih plošč LIP BLED. Z a uspešen in konkurenčen nastop na g radbenem trgu je tako najbolj učinkovita m etoda zm anjšan je časa in stroškov izdelave opaža. To storim o najlaže z uporabo sodobnega opažnega sis tem a in kakovostno organizacijo dela. S truktura cene betonske stene je bil g lavn i razlog naše odločitve za razvoj in ponudbo trgu opažn ih sistem ov PIONIR ALU in P IO NIR 2000. O pažna s is tem a s ta v celoti rezu lta t našega dela in ju lahko po kakovosti in ceni postavim o ob bok sodobnim sistem om svetovnih opažnih firm (NOE, DOKA, PERI). Pri razvoju sm o si kot cilj zastavili opažni s istem , ki bo ustrezal naslednjim pog o je m : - m in im alno število sestavnih de lov; - optim alno h itra sestava opaža z norm ativom 0,10 do 0 ,30 h/m 2; - vsestranska uporaba (stene, plošče, s tebri); - varen in tra jen opaž; - računaln iška podpora poslovanja in konstru iran ja opa­ žev. Vsem navedenim pogojem sm o uspesno ugodili in tako nudim o danes gradbeni operativ i kakovosten opažni s i­ stem, ki je podprt tudi z lastn im i računaln iškim i program i za poslovanje in konstru iranje (CAD/CAM ). U L R IH & Co. INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA RIMSKA C. 25a , 61000 LJUBLJANA Tel: 212 872 Fax.: 212 841 V U % ' 0 '* " '1 TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKI MATERIAL »NOVOTERM« UDK 699.86 :691.5 M IHAEL CAJNER, M ARJA HRIBAR . ■ m m i . • i Toplotno izolacijska debeloslojna fasada FASOLIT D je kakovostna toplotno-zvočna izolacija zunanjih zidov. Toplotno izolacijo predstavlja steklena volna N O V O TE R M , 3 cm mineralni om et pa kakovostno mehansko zaščito. Težo om eta prevzem a specifičen način pritrjevanja posebne armaturne mreže. Toplotno izolacijsko tankoslojna fasada FASOLIT T je kakovostna toplotno-zvočna izolacija zunanjih zidov. Toplotno izolacijo predstavlja trda plošča iz steklene volne N O V O TE R M , ki je pritrjena na zunanji zid s posebnimi pritrdili, m ehansko zaščito pa nanos gradbenega lepila in zaključni sloj. Suhomontažni podi ETAGE D in ETAGE M predstavljajo veliko prednost pred izdelavo betonskih estrihov v gradbeništvu. Zagotavljajo kakovostno toplotno-zvočno izolacijo, velik prihranek časa in neodvisnost polaganja od zunanjih temperatur. Namenjeni so za toplotno izolacijo občasno pohodnih podstrešij (ETAG E D) in za učinkovito zvočno izolacijo naseljenih etaž (ETAGE M). TH E R M A L A N D SOUND INSULATING M ATER IA L “N O V O TE R M ” Heat insulating thicklayer facade FASOLIT D Fagade FASOLIT D is the heat and sound insulation of externall walls. Glass wool N O V O TE R M is applied for heat insulation. Mineral based 3cm plaster provides a good mechanical protection. A special grid fixed specifically to the wall takes the weight of the plaster. Heat insulating thinlayer fagade FASOLIT T Fagade FASOLIT T is a good heat and sound insulation of external walls. Hard glass wool N O V O TE R M boards are applied for heat insulation. These boards are fixed to external wall using special fastening plugs. Application fo a plaster glue layer and final plaster layer provides a good mechanical protection. Dry insulation floors ETAGE D and ETAGE M Dry insulation floors offer a bigger advantage over the calssic cement flooring plaster in the construction industry. They provide heat and sound insulation of good quality, a big time saving, and are independet of outdoor temperatures. They are intended for heat insulation of periodically accessible roofs ( ETAGE D) as well as for an affective sound insulation of resident rooms (ETAGE M). SUMMARY , j y . ‘ WHBH& viiMB Ko je leta 1968 prenehala obratovati tovarna ravnega stekla IN IS v Novem mestu, je njene ob jekte prevzela KRKA - tovarna zdravil, ki se je tako j lo tila preučevanja 1. UVOD Avtorja: Mihael Cajner, dipl. inž. str., Krka, p. o., Novo mesto, Izolacije, Oddelek aplikat. razvoja Marja Hribar, dipl. inž. gr., Krka, p. o., Novo mesto, Izolacije, Inform, prop, oddelek m ožnosti za ponovno oživ itev pro izvodnje stekla . P rizade­ van ja strokovnjakov KRKE so b ila usm erjena v program , ki bi ga sm ise lno lahko uporabili v zgra jene ob jekte in in frastrukturo, ki bi tem eljil na dom ačih surovinah in bil izvozno zanim iv. S tem nam enom je bilo izde lano več m ožnostn ih študij, dokler ni priš lo leta 1976 na podlagi analize trž išča do odločitve, da je zaradi sp lošne energe t­ ske krize in čim m anjšega onesnaževan ja oko lja ekonom ­ sko najbolj u tem eljena p ro izvodn ja steklenih izolacijskih m ateria lov na bazi fin ih s teklen ih vlaken, za katerih pro izvodn jo predstavlja osnovno surovino dom ači kre­ m enčev pesek. T ržna analiza je pokaza la veliko pom anjkan ja tovrstn ih m aterialov, saj Jugos lav ija s pro izvodnim i kapacitetam i ne razpolaga. K apacite ta novega obra ta je 12.000 ton izo lac ijskega m ateria la letno v obliki fin fuze, filcev in plošč v gostotah od 1 4 -1 1 0 kg/m 3. Od ce lo tne pro izvodn je se danes izvozi 28 % , in s icer d irektno v Avstrijo , ZRN, Švico, G rčijo in Italijo, ind irektno pa tudi v A friko, Azijo in vzhodnoevropske države. Zaradi tako usm erjenega iz­ voza so izdelki N O VO TERM stalno kontro liran i in registri­ rani v skladu z jugoslovanskim i, avstrijskim i, nem škim i in švicarskim i standardi. 2. VARČEVANJE Z ENERGIJO PRI OGREVANJU OBJEKTOV IN EKOLOGIJA Že desetletja ugotavljam o, da je poraba energ ije za ogrevanje ob jektov bistveno prevelika in da so zgrajeni objekti energijsko neustrezni. Z danes ve ljavn im i standardi JU S U.J5. 510 sm o se po vsebin i prik ljučili evropski akciji za sm otrno rabo e n e rg ije 'v zgradbah. Z upoštevanjem veljavnih predpisov in s tandardov sm o dosegli, da se bo poraba energije za ogrevan je ob jektov b is tveno zm anjša­ la, in to od 4 0 -6 0 % . Istočasno pa bom o dosegli tudi zm anjšanje številn ih negativnih posledic, ki bi nastale zaradi neenakom ernega prehoda top lo te v zgradbi in top lotn ih mostov. S pravilno pro jektirano in vgra jeno top lo tno izo lacijo ne dosežem o sam o b istvenega prihranka energ ije , kar pred­ stavlja ekonom ski učinek, am pak tudi eko lošk i učinek - b istveno zm anjšanje onesnaževan ja okolja. V nadaljevanju je prikazana poraba energ ije in em isija S 0 2 za 2 enaki s tanovanjski hiši v III. gradben i klim atski coni s 150 m2 neto stanovanjske površine, od katerih je ena v celoti izo lirana z N O VO TERM izolacijo, d ruga pa ne. S tanovanjska hiša, ki je v celoti izo lirana, n im a sam o predpisane m in im alne top lo tne zaščite, am pak dodatno. Poraba kurilnega olja na 1 m2 stanovan jske površine letno je pri izo liranem objektu 11, pri ne izo liranem pa 31 litrov. Skupna poraba kurilnega o lja v eni kuriln i sezoni pri izolirani stanovanjski hiši znaša 1600, pri neizolirani pa 4.700 litrov. Poraba kurilnega olja na m2 površine Neizolirana Izolirana hiša hiša Poraba Površina Poraba Konstrukcija (1/m2) (m2) (1/m2) Streha 15,3 120 2,3 Fasada 10,1 187 3,2 Plošča (klet-pritličje) 5,9 75 1,6 Okna (prezračevanje) 24,2 25 24,6 Emisija S02 pri gorenju fosilnih goriv Faktor Neizolirana hiša Izolirana hiša Poraba Emisija Poraba Emisija energije 0) (5) na področju drsenja pa strižne napetosti o? le delno ovirajo pomike uT. Po velikosti so enake strižnim napeto­ stim zaradi trenja k|og|, po smeri pa so nasprotne zdrsom u?, ki jih ovirajo: Sg: |oj| = k |0g| —* o j = —mug ( m > 0) (6 ) Plašč valja je neobremenjen, na njem so torej predpisani statični robni pogoji: Slika 2: Pomiki in napetosti v osnovni ploskvi S0, ki je razdeljena na področje statičnega trenja Sg in na področje dinamičnega trenja Sg Če je trenje dovolj veliko, da se nobena točka osnovne ploskve preizkušanca ne premakne v radialni smeri, govorimo o popolnem trenju ali trenju brez drsenja; v nadaljnjem besedilu ga bomo imenovali popolno statično trenje. Pri manj hrapavem stiku bi bili radialni pomiki osnovne ploskve povsem preprečeni samo v manjšem krogu okrog njenega središča, v zunanjem kolobarju osnovne ploskve pa bi se pojavili zdrsi, ker bi trenje le oviralo širjenje osnovne ploskve, ne bi ga pa moglo preprečiti (sl. 2). Čeprav obravnavamo enoosni tlačni preizkus kot statično Sp: o = 0 (7) Koeficienta trenja med ploščama stiskalnice in preizkušan­ cem ne poznamo. Tudi pomikov oziroma deformacij v stičnih ploskvah pri enoosnem tlačnem preizkusu ne moremo meriti. Dostopen je samo neobremenjeni plašč valja, vpliv trenja lahko torej eksperimentalno preučujemo samo z merjenjem radialnih pomikov na plašču valja. Zato smo želeli ugotoviti, kako so ti pomiki odvisni od koefi­ cienta trenja med ploščama stiskalnice in preizkušancem. Koeficient trenja, ki bi bil sicer za račun podatek, smo spreminjali od nič do vrednosti, pri kateri nikjer v stični ploskvi ni radialnih pomikov. Videli smo, da so robni pogoji pri enoosnem tlačnem preizkusu dokaj zapleteni; medtem ko so na plašču valja izključno statični, so na osnovnih ploskvah mešani: sta­ tični in kinematični. Na delu osnovne ploskve Sq, kjer trenje povsem preprečuje drsenje, so predpisani kinema­ tični robni pogoji (en. 3 in 5), na delu osnovne ploskve Sq , kjer trenje samo ovira drsenje, pa so poleg kinematič- nih (en. 3) predpisani tudi statični robni pogoji (en. 6). Pri tem meja med tema deloma osnovne ploskve ni vnaprej znana, statični robni pogoji (en. 6) pa so izraženi z neznanimi napetostmi oq. Zaradi zapletenih robnih pogojev smo nalogo reševali numerično [4]. Pri tem smo vpeljali makroelement osnov­ ne, to je stične ploskve med stiskalnico in preizkušancem. Izhajajoč iz togostne matrike celotnega preizkušanca, smo ob upoštevanju statičnih robnih pogojev na plašču valja (en. 7) najprej določili osnovno, to je togostno oziroma podajnostno matriko makroelementa in tako bi­ stveno zmanjšali obseg numeričnega dela. S postopnim reševanjem enačb makroelementa smo za izbrano vred­ nost koeficienta trenja določili mejo med področjem statič­ nega in področjem dinamičnega trenja, pa tudi neznane zdrse u? in neznane napetosti oN in or in s tem robne pogoje za ves preizkušanec. Sedaj bi lahko določili vpliv izbranega koeficienta trenja na napetostno in deformacij­ sko stanje v celotnem preizkušancu. Vendar nas je predvsem zanimala odvisnost radialnih pomikov na plašču valja od koeficienta trenja. Nalogo smo morali torej reševati za različne vrednosti tega koeficienta. Zato smo obseg numeričnega dela zmanjšali še tako, da smo obenem z osnovno matriko makroelementa določili še vpliv obtežbe na osnovnih ploskvah na pomike plašča valja. Pri tem smo se lahko omejili na elastično področje, saj druge mehanske lastnosti preizkušanca ne vplivajo na vrednost koeficienta trenja. Ker smo nalogo reševali nume­ rično, omogočajo dobljeni rezultati eksperimentalno ugo­ tavljanje računskih, ne pa tudi dejanskih vrednosti koefi­ cienta trenja. Vendar nas to ne sme motiti, saj bomo napetostno in deformacijsko stanje v preizkušancu dolo­ čali na enakem računskem modelu. S posebnim računalniškim programom [5] smo za izbrane vrednosti koeficienta trenja določili mejo med področjema statičnega in dinamičnega trenja ter ugotovili obtežbo in pomike na stičnih ploskvah med stiskalnico in preizkušan­ cem. S tem smo določili statične in kinematične mejne pogoje, ki smo jih uporabili pri ugotavljanju prostorskega napetostnega in deformacijskega stanja v celotnem preiz­ kušancu. Program je prirejen tako, da istočasno določa tudi pomike vozlišč na plašču valja, torej edine pomike, ki jih lahko merimo v laboratoriju. RAČUNSKI PRIMER - BETONSKI VALJ Za računski primer smo izbrali standardni betonski valj (premer 15 cm, višina 30 cm, modul elastičnosti 34000 N/mm2, Poissonov količnik prečne kontrakcije 0.2). Cilindrični koordinatni sistem (r, z, cp) smo izbrali tako, da je izhodišče v težišču preizkušanca in da se os ujema z njegovo vertikalno osjo. Za absolutno vrednost skrčka preizkušanca AH smo upoštevali vrednost, ki ustreza izbrani poprečni normalni napetosti 5N: on = - 16 N/mm2 -» AH = 0,141176 mm Naloga je osno simetrična, zato je UT = 0 in so vse količine neodvisne od spremenljivke Ur = Ur(k) Radialne pomike plašča valja za izbranih šest koeficientov trenja smo podali na si. 5: r = 0.5D, k = const. -> Ur = Ur(z) detajl v povečanem merilu pa na sl. 6 . Pri tem naj opozorimo na nepričakovano deformirano obliko plašča na srednjem delu višine valja, ki se sicer vsaj kvalitativno ujema z eksperimentalnimi rezultati iz literature (6). Zanimivi so tudi radialni pomiki osnovne ploskve z = 0.5H, k = const. -» Ur = Ur(r) čeprav jih ne moremo meriti. Podali smo jih na sl. 7, kjer je za primer brez trenja (k = 0) lepo razviden njihov linearni potek, pri večjih vrednostih koeficienta trenja pa meja med področjema dinamičnega (S£) in statičnega trenja (Sq) : Sg: Ur * 0 S§: -> Ur = 0 Že kvalitativna primerjava z eksperimentalnimi rezultati iz literature (6) potrjuje dejstvo, da radialnih pomikov v stični ploskvi ni mogoče meriti, ne da bi spremenili mejne pogoje. Rezultati za napetosti so podani v Gaussovih točkah. Vpliv trenja je razviden, če upoštevamo, da primeru brez trenja (k = 0) ustreza konstantna normalna napetost özz = 1000 %o, vse druge napetosti pa so enake nič. V osnovni ploskvi nastopajo samo normalne in strižne napetosti. Na sl. 8 in 9 smo jih prikazali tik ob tej ploskvi (z = 0.4987 H). UTERATURA 1. L. N. Filon, On the Elastic Equilibrium of Circular Cylinders under Certain Practical Systems of Load, Phil. Trans. A vol 189, pp. 147-233, 1902. 2. Z. Taheri, Räumliche Spannungszustände in den zylindrischen Versuchskörpern zur Ermittlung der Betondruckfestigkeit, Dissertation, Technische Universität, W ien, s. 129, 1980. 3. Z. Taheri, W. Hazivar, Der Zylinder unter starren Stempel, Bautechnik 63/8, s. 2 6 6 -2 7 0 , 1986. 4. P. Lončar, E. Fizovič, D. Jurišič, Makroelement za določanje vpliva trenja pri enoosnem tlačnem preizkusu valja, U R P: C 2-3545-792-90, str. 4 7 -5 6 , 1990. 5. E. Fizovič, Računalniški program Trenje, Diplomska naloga, 1990. 6. M. Lusche, Einfluss der Höhe von Betonzylindern auf des Ergebnis einer Druck-E-Modul-Messung, Beton 9/71, s. 365-371. / K z ( mm) U r = 1 0 0 0 U r ( r = 0 . 5 D , z , k ) Ur ( r = 0 . 5 D , k = 0 ) Ur(%o DOO o o o O' o o 00 o o o o ro o o mm 1 : I i l i II Sap«! □ nc i i Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N I J E LJUBLJANA, ERJAVČEVA ULICA 15 STROKOVNI IZPITI ZA GRADBENIŠTVO IN ARHITEKTURO TER PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA LETO 1992 A. B. Rok Mesec seminar izpit pisni ustni 1. Januar 20.-24. januar 14. december 1991 13.-17. januar II. Februar 17.-21. februar 25. januar 10.-14. februar III. Marec 16.-20. marec 22. februar 9.-13. marec IV. April 13.-17. april 21. marec 6.-10. april V. Maj 18.-22. maj 25. april 11.-15. maj VI. Junij 23. maj 8.-12. junij September 21.-25.september VII. Oktober 19.-23. oktober 17. oktober 2.-6. november Vlil. November 16.-20. november 21. november 7.-11. december IX. December 14.-18. december A. Pripravljalni seminar organizira ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Erjavčeva 15, (tel.: 061/221-587). Prijavo v obliki dopisa, skupaj z dokazilom o plačilu, pošlje plačnik stroškov seminarja. (Žiro račun: 50101-678-47602) B. Izpit organizira ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJA­ NA, Ljubljana, Dimičeva 12. Informacije dobite pri ing. Grošlju preko telefona št.: 061/342-671, od 10. do 12. ure. s i l i l M t s g e t i f t ö c i basin INFORMACIJE soo Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXXII • 9-10-11-12 SEPTEMBER, OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER 1991 NOV PRISTOP V TEHNOLOGIJI BETONA: UPORABA AVTOMATSKEGA UČENJA IZ PRIMEROV UDK 691.34:519.681 STAŠ URBANČIČ, BOJAN C ESTNIK , TANJA URBANČIČ, JAKOB Š U Š T E R Š IČ POVZETEK Cilj raziskovalnega projekta Napovedovanje lastnosti betona z metodami umetne inteligence je generirati znanje za napovedovanje lastnosti betona na podlagi parametrov sestave in podatkov o osnovnih materialih. Izkušeni tehnologi, ki imajo sicer veliko znanja o problemu, si morajo pri doseganju tega cilja pomagati z dolgotrajnimi in dragimi preiskavami. Z nalogo želimo doseči, da bi se sedanje obsežne rutinske preiskave skrčile na preverjanje generiranih napovedi. V prvi fazi smo se omejili na napovedovanje konsistence svežega betona po metodi poseda stožca. Iz arhiva smo zbrali podatke o 392 različnih betonih in osnovnih materialih teh betonov. Te podatke smo uporabili kot učne primere, na podlagi katerih smo avtomatsko generirali pravila za določanje poseda svežega betona. Dosegli smo točnost napovedi okrog 6 0 % . SUMMARY A N EW A PRO ACH IN C O N C R E TE TEC H N O LO G Y: INDUCTIVE M A C H IN E LEARNING The aim of the research project Predicting concrete properties using artificial intelligence m ethods is generating knowledge to predict properties of concrete from data about mix proportions and materials used, in order to reduce the amount of expensive and time consuming laboratory experiments which at present can not be avoided. A set of 392 data about different concrete mixes and their components provided learning examples from which the rules for prediction of fresh concrete consistency were generated automatically. Som e results of the experiments are presented. The accuracy achieved was approximately 60 %. UVOD Tehnologija betona je dejavnost, katere namen je zagotav­ ljati lastnosti betona, predpisane z zakonom in zahtevane Avtorji: Staš Urbančič, dipl. inž. gradb., ZRMK, Inštitut za materiale dr. Bojan Cestnik, dipl. inž. rač., Institut Jožef Stefan, Ljubljana mag. Tanja Urbančič, dipl. inž. mat., Institut Jožef Stefan, Ljubljana Jakob Šušteršič, dipl. inž. gradb., ZRMK, Inštitut za materiale s projektom, ter določati postopke, ki omogočajo opera­ tivno izvedbo betonarskih del. Pomeni srednji nivo (mezo- nivo) med kemijo osnovnih materialov in njihovih reakcij (mikronivo) ter stavbarstvom (makronivo) (Wittmann, 1983): zahtevam stavbarstva je treba zadostiti ob upošte­ vanju lastnosti materialov. Beton je heterogen kompozitni material. Osnovne sesta­ vine so cement, kamniti agregat, voda in dodatki. Agregat je polnilo, cementni kamen pa vezivo. Vsak od osnovnih materialov ima množico lastnosti, od katerih večina tako ali drugače vpliva na lastnosti betona (Neville, 1976) v svežem stanju (npr. konsistenca, poroznost) in v strjenem stanju (npr. tlačna trdnost, vodotesnost). Lastnosti osnov­ nih sestavin in betona ugotavljamo po metodah, določenih s standardi. Da dobimo beton, zmešamo osnovne sestavine v določe­ nih razmerjih. Če razmerja spremenimo, lahko dobimo z istimi osnovnimi materiali beton, ki ima povsem drugačne lastnosti. Prav tako velja, da so lahko pri enakih razmerjih betoni z različnimi osnovnimi materiali zelo različni. Koli­ čine in medsebojna razmerja osnovnih materialov v se­ stavi betona imenujemo parametre sestave. Betonu takoj po mešanju pravimo sveži beton. Sveži beton je sicer samo prehodno stanje, ki pa odločilno vpliva na končne lastnosti betona (Powers, 1968). Ko je beton zmešan, ga prenesemo na mesto vgrajevanja, vgradimo in določen čas negujemo, da zagotovimo čimboljše lastno­ sti strjenega betona. Naloga tehnologije je zagotoviti, da bo beton ustrezal predpisanim zahtevam ves čas eksploatacije in da bo zdržal predvideno življenjsko dobo. Da lahko podamo sestavo betona, ki bo ustrezal vsem zahtevam, moramo najprej zamešati dovolj poskusnih betonskih mešanic z različnimi parametri sestave ter preizkusiti njihove lastno­ sti. Nato lahko iz danih zahtev določimo potrebno sestavo betona po sistemu razredčitvenih krivulj (Mali, 1979). Tehnologija betona je torej zelo kompleksna dejavnost. Zaradi velikega števila parametrov in njihovih medsebojnih odvisnosti si morajo tudi izkušeni tehnologi pri izbiri osnovnih materialov in pri določanju parametrov sestave betona pomagati z obsežnimi, zamudnimi in dragimi laboratorijskimi preiskavami. Te preiskave je treba znova opraviti ob vsakem večjem projektu, čeprav obstajajo arhivi podatkov o preiskavah osnovnih materialov in beto­ nov iz teh materialov za več let nazaj. Tehnologija betona je bila pri nas dolgo povsem odrinjeno področje gradbeništva. Organiziran sistem zagotavljanja in dokazovanja kakovosti betona smo v Sloveniji vpeljali šele v sedemdesetih letih (Mali, 1979, 1984). S tem so se podatki o betonih začeli zbirati in vrednotiti v precej večjem obsegu. Vendar sama uvedba sistema še ni pomenila preskoka panoge na višjo kakovostno raven. Delo v gradbenih laboratorijih je celo dolgo veljalo za manjvredno. V zadnjem času pa področje tehnologije betona vendarle postaja vse pomembnejše (Jamšek, 1990). Pojavljajo se namreč vedno zahtevnejše aplikacije in novi materiali, ki jih ni mogoče uveljaviti v praksi brez pomoči strokovnjakov. Splošna gospodarska situacija sili investitorje k vedno ostrejšim zahtevam po kakovosti in skrbnejšem nadzoru nad opravljenim delom; izvajanje del v tujini pa povečuje zanimanje za večjo kakovost tudi med izvajalci. Kljub temu se način dela tehnologov za beton ni bistveno spremenil vse od uvedbe sistema zagotavljanja in dokazo­ vanja kakovosti betona. Podatki, ki so se zbirali v tem času, vsebujejo veliko informacij, ki pa so ostale neizkoriš­ čene. Ekstenzivnost dela se še zlasti izrazito kaže ob predhodnih preiskavah betonov za večje investicijske objekte. Te preiskave se izvajajo za vsak projekt znova v celotnem obsegu, in to ne glede na množico podatkov o osnovnih materialih v Sloveniji in betonih, narejenih iz teh materialov. Znanje sicer obstaja v obliki subjektivnih izku­ šenj, ki strokovnjakom omogočajo, da rezultate teh pre­ iskav interpretirajo z večjo gotovostjo. Zaradi kompleksno­ sti domene pa se to znanje brez ustreznih pripomočkov ni moglo razviti do take stopnje, da bi lahko samo na podlagi vhodnih podatkov zanesljivo napovedovali lastno­ sti betona. Raziskovalni projekt Napovedovanje lastnosti betona z metodami umetne inteligence, pri katerem sodelujemo raziskovalci z Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij in Instituta Jožef Stefan, pomeni poskus, kako izboljšati kakovost dela v tehnologiji betona z metodami umetne inteligence. V prvi fazi smo obravnavali predvsem napove­ dovanje konsistence svežega betona. Metode, ki smo jih uporabili, in rezultate poskusov podajamo v nadaljevanju članka. SINTEZA ZNANJA Z METODAMI UMETNE INTELIGENCE Umetna inteligenca je znanstvena panoga, ki se ukvarja z metodami, s tehnikami in z orodji za reševanje logično zapletenih problemov (Bratko, 1986), ki bi jih bilo s klasičnimi metodami težko ali celo nemogoče rešiti. Njene metode in tehnike so v svojem razvoju že postale splošno uporabne v raznovrstnih računalniških aplikacijah. Z njimi se je uporaba računalnikov razširila tudi na tako imeno­ vana »mehka« področja. To so področja, na katerih strokovnjaki poleg splošno znanih zakonitosti uporabljajo tudi intuicijo in izkušnje, zato niso dovolj formalizirana za klasične algoritmične računalniške rešitve. Znano je nam­ reč, da strokovnjak svoj »know-how« navadno težko izrazi tako sistematično in podrobno, kot to zahteva računalniška aplikacija. Veliko lažje mu je podati primere rešenih problemov (Michie & Bratko, 1986). Zato je prišlo do razvoja avtomatskega učenja (Michalski in sodelavci, 1983, 1986; Kononenko 1985a). Le-to omogoča, da raču­ nalnik na podlagi podanih primerov generira pravila, ki opisujejo domeno. Gre za proces avtomatskega generira­ nja znanja na podlagi informacij, ki jih lahko posreduje učitelj ali kak zunanji proces, lahko pa so tudi rezultat samostojnega opazovanja oziroma eksperimentiranja. Koncept, ki se ga želimo naučiti, je opisan z učno množico primerov, ki so pozitivni ali negativni (tj. so ali niso primeri koncepta, ki se ga učimo). Iz teh primerov je potrebno z induktivnim sklepanjem dobiti pravilo oziroma opis koncep­ ta, ki mora biti kompleten (vključuje vse pozitivne primere) in konsistenten (izključuje vse negativne primere). V praksi se običajno ne učimo le enega koncepta, temveč gre za problem klasificiranja v disjunktne razrede. (V našem primeru je treba primer sestave betona uvrstiti v enega izmed štirih razredov glede na to, kakšno konsi­ stenco naj bi imel: trdo, trdo plastično, plastično ali tekočo.) Teoretično je mogoče generirati opis, ki točno definira pripadnost objektov iz učne množice danim kon­ ceptom. Vendar pa je za prakso pomembno, daje rezultat konceptualno jasen in preprost in da algoritem učenja ustrezno obravnava šum v podatkih. Zaradi tega so bili razviti postopki za poenostavljanje opisov konceptov (Brei- man in sodelavci, 1984; Cestnik in sodelavci, 1987). Zato se lahko zgodi, da generirani opis že nekatere primere iz učne množice klasificira napačno. Cilj pa je seveda čim točnejše klasificiranje novih primerov in ne samo tistih iz učne množice. Točnost (tj. odstotek pravilno klasificiranih objektov), ki jo lahko pri tem dosežemo, je odvisna ne le od postopka učenja, pač pa tudi od lastnosti samega problemskega področja in od reprezentativnosti učne množice (Filipič & Cestnik, 1989). Za predstavljanje objektov pri induktivnem avtomatskem učenju navadno uporabljamo atributni opis. Elementi opisa so atributi in njihove vrednosti. Atributi so lahko simbolični (npr. proizvajalec cementa) ali numerični (npr. specifična površina cementa). Za predstavljanje konceptov najpogosteje uporabljamo odločitvena drevesa (angl. decision trees) ali pravila tipa »če-potem«. Odločitveno drevo je sestavljeno iz vozlišč in povezav med njimi. Notranja vozlišča ustrezajo atribu­ tom, končna vozlišča ali listi razredom, povezave med vozlišči pa vrednostim atributov. Odločitveno drevo upo­ rabljamo za klasificiranje tako, da sledimo poti od korena drevesa po povezavah glede na vrednosti atributov, ki opisujejo dani primer, do lista z oznako razreda (sliki 1,2). Opis koncepta generiramo z učnim algoritmom. Osnovni algoritem pri sistemih iz družine TDIDT (top-down induc­ tion of decision trees) (Quinlan, 1986) predpostavlja, da so vsi učni primeri povsem specificirani in da so atributi diskretni. Na vsakem koraku generiranja drevesa (to je za vsako vozlišče v drevesu) sistem izbere najbolj informa­ tiven atribut, razdeli množico učnih primerov na podmno- žice glede na vrednosti v vejah drevesa in rekurzivno generira poddrevo za vsako podmnožico. Kriterij za izbor najbolj informativnega atributa je mera entropije, znana iz teorije informacij (Jamnik, 1974). Po tem kriteriju je najbolj informativen tisti atribut, ki minimizira »residualno informacijo«, to je informacijsko vsebino, ki jo ima množica učnih primerov po uporabi atributa. Če v izbranem vozlišču vsi učni primeri pripadajo istemu razredu, vozlišču pripi­ šemo oznako tega razreda. UPORABA AVTOMATSKEGA UČENJA ZA NAPOVEDOVANJE KONSISTENCE BETONA Opisali bomo poskuse, v katerih smo na podlagi podatkov o osnovnih materialih in parametrih sestave generirali pravila za napovedovanje konsistence svežega betona po metodi poseda stožca. Posed, ki smo ga vzeli za razred, smo diskretizirali v štiri razrede konsistence, določene s Pravilnikom za beton in armirani beton (PBAB, 1987): trdo (razred 1), trdo pla­ stično (2), plastično (3) in tekočo (4). UPORABLJENI PODATKI Za izvedbo naloge je bilo treba zbrati večje število podat­ kov o betonih. Te podatke smo uporabili kot učne primere za generiranje pravil. Za vsak vzorec betona naj bi podatek vseboval informacije o uporabljenem cementu, agregatu, dodatkih in o količinah teh materialov. Da lahko generiramo kakovostna pravila, potrebujemo namreč čim­ bolj popolne in zanesljive podatke. Iz arhiva smo zbrali podatke o 392 vzorcih betonov. Vsi betoni so bili izdelani v laboratorijih ZRMK. Vzorci so bili opisani z 20 atributi. Podatki so bili delno pomanjkljivi. Z že obstoječimi podatki o namensko pripravljenih vzorcih betonov tudi ni bilo mogoče povsem enakomerno pokriti problemskega prostora. ZAČETNI POSKUSI V začetnih poskusih smo nad učnimi primeri s sistemom Assistant Professional (Cestnik in sodelavci, 1987) zgradili nekaj odločitvenih dreves. Predvsem smo želeli ovrednotiti pomen posameznih atributov. Manj informativne smo izločili in dodali vsebinsko pomembnejše. Končni nabor je obsegal 14 atributov. Preverili smo tudi enakomernost in zanesljivost podatkov. Večina atributov, s katerimi so opisani učni primeri, je zveznih. Obstoječe metode avtomatskega učenja so prila­ gojene za delo z diskretnimi atributi, zato je bilo potrebno zvezne atribute diskretizirati. Razvili smo metodo za diskretizacijo zveznih atributov, ki temelji na maksimizira- nju informacije atributa glede na razred ob upoštevanju m-ocene verjetnosti (Cestnik, 1990). METODE ZA NAPOVEDOVANJE Na dobljenih podatkih smo preizkusili tri metode: sistem Assistant Professional za učenje odločitvenih dreves, naivno Bayesovo metodo in modificirano naivno Bayesovo metodo. Klasifikacijsko točnost uporabljenih metod smo ocenili s povprečjem točnosti 10 poskusov. V vsakem poskusu smo naključno izbrali 70% primerov za učenje, preostalih 30% primerov pa za testiranje. Tako delitev priporočajo tudi Breiman in sodelavci (1984). Klasifikacij­ sko točnost enega poskusa smo merili kot delež pravilno klasificiranih primerov iz testne množice. Assistant Professional Na podlagi prej opisanega algoritma je bil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani (Kononenko, 1985b) in na Insti­ tutu Jožef Stefan razvit program Assistant Professional (Cestnik in sodelavci, 1987; Cestnik, 1987), ki je komer­ cialno dostopen pri nas in v tujini ter sodi v svetovnhvrh sistemov za induktivno učenje. Osnovni algoritem je v njem izpopolnjen tako, da omogoča med drugim uporabo nepopolnih in nezanesljivih podatkov, avtomatsko izbiro dobrih učnih primerov in rezanje nezanesljivih delov odločitvenih dreves. S sistemom Assistant Professional smo nad učnimi primeri zgradili nekaj odločitvenih dreves. Na sliki 1 je prikazano drevo, zgrajeno nad celotno učno množico. Močneje so poudarjeni tisti listi, v katerih je klasifikacija relativno zanesljiva (vsebujejo več kot 5 primerov). Naivni Bayes Naivna Bayesova formula je znana metoda za klasificira­ nje primerov (npr. Cestnik, 1990). Pridevnik »naivna« pomeni, da ta metoda upošteva vplive posameznih atribu­ tov neodvisno. Bistvena razlika med odločitvenim dreve­ som, zgrajenim s programom Assistant Professional, in naivno Bayesovo formulo je v načinu delitve odločitvenega prostora. Odločitveno drevo razdeli prostor na medse­ bojno neprekrivajoče se dele (vsak list pomeni en del odločitvenega prostora); primer, ki ga klasificiramo, sodi v določen del prostora (list). Pri naivni Bayesovi formuli pa zaradi predpostavke o neodvisnosti vsak atribut po svoje razdeli prostor; skupno klasifikacijo dobimo tako, da posamezne vplive upoštevamo neodvisno. Modificirani naivni Bayes Da bi deloma omilili predpostavko o neodvisnosti atributov, smo naivno Bayesovo formulo razširili tako, da smo upoštevali tudi vplive parov atributov - dvojčkov. Generirali smo vse možne pare (okoli 1600) in jih upoštevali kot nove neodvisne atribute. Slika 1 : Odločitveno drevo, zgrajeno nad celcručno množico. Drugi del predstavlja nadaljevanje veje (VO-V < = 162.50) iz prvega dela REZULTATI Ocenjena klasifikacijska točnost zgrajenih dreves s progra­ mom Assistant Professional znaša 61,7% (standardno odstopanje 3,9%), (preglednica 1). Odločitvena drevesa, zgrajena s programom Assistant Professional, predvsem pa »dobra« pravila (slika 1), izpeljana iz dreves, smo ocenili kot ustrezna. Klasifikacij­ ska točnost dreves (61,7% na testni množici in 76,1 % na učni množici - preglednica 1) pa je bila pod pričakovanji. Glavni vzroki za relativno slab rezultat so premajhno številno upoštevanih atributov, slabo reprezentativen vzo­ rec učnih primerov in veliko število neznanih vrednosti. Naivna Bayesova formula je v povprečju dosegla podobno točnost kot drevesa; relativno velike razlike v posameznih poskusih pa nakazujejo možnost izboljšanja rezultatov s pametnim kombiniranjem obeh metod. Modificirani naivni Bayes, s katerim smo želeli poudariti odvisnosti med atributi v sicer naivni Bayesovi formuli, je na testni množici dosegel podobno točnost kot navadni naivni Bayes (preglednica 1). Dodajanje novih atributov (dvojčkov) torej ni prineslo izboljšanja točnosti na testni množici, pač pa le na učni. Preglednica 1 : Klasicifikacijske točnosti posameznih metod na testni in učni množici. Testna množica (3 0% ) Učna množica (7 0 % ) Assistant Profesional Naivni Bayes (enojčki) Modificirani naivni Bayes (dvojčki) 6 1 ,7 % 6 1 ,7 % 6 0 ,8 % 76,1 % 7 0 ,8 % 8 3 ,3 % S programom Assistant Professional smo nad vsemi učnimi primeri zgradili tudi zelo splošno (porezano, kom­ paktno) drevo, v katerem smo vrstni red atributov določili sami (ni bil določen avtomatsko). Drevo, prikazano na sliki 2 , je uporabno za grobo določanje poseda svežega betona. Lepo pa so v njem razvidne tudi določene pomanjkljivosti učnih primerov (manjkajo primeri za razred 2) . Slika 2: Ročno zgrajeno splošno odločitveno drevo SKLEP Osnovni cilj poskusov ni bil doseči kar se le da veliko točnost napovedovanja. Z opravljenimi poskusi smo pred­ vsem želeli analizirati problemsko področje tehnologije betona in poiskati primerne pristope. Pokazalo se je, da je tehnologija betona težavna realna domena, primerna za preizkus in razvoj metod umetne inteligence. Ob nalogi smo razvili nekaj pripomočkov (npr. metodo za diskretizacijo zveznih atributov), ki so splošno uporabni. Pri delu je bilo potrebno stalno tesno sodelova­ nje strokovnjakov z obeh področij, kar je bilo še zlasti pomembno v fazi analize problemskega področja in pri­ prave podatkov. Primerjali smo tri metode za avtomatsko učenje, ki se po rezultatih niso bistveno razlikovale med seboj. Obstaja veliko možnosti, kako izboljšati dosežene klasifikacijske točnosti. Metode bi lahko kombinirali tako, da zmanjšamo vplive njihovih nerealnih predpostavk (npr. neodvisnost posameznih atributov pri naivni Bayesovi metodi). Pričaku­ jemo, da bo tudi izbira bolj reprezentativnih učnih primerov pripomogla h kakovostnejšim pravilom. Poleg že uporab- Ijenih metod bomo preizkusili še nekatere druge, upošte­ vati pa nameravamo tudi predznanje o domeni, npr. monotone odvisnosti med atributi in razredom (Bohanec, 1990). Končni cilj raziskovalnega projekta je, da bi se sedanje predhodne preiskave za določanje sestav betonov skrčile na preverjanje avtomatsko generiranih napovedi, saj bi bilo mogoče večino preiskav namesto v laboratoriju izvajati z računalnikom v praktično neomejenem obsegu. To bi skupaj z ustreznimi bazami podatkov o materialih omogo­ čilo bolj smotrno rabo surovin ter daljšo življenjsko dobo objektov, kar daje nalogi poleg ekonomskega tudi nacionalni ekološki pomen. Strokovnjakom - tehnologom za beton bo izboljšava pomenila pomembno racionaliza­ cijo pri delu, celotno področje zagotavljanja in dokazova­ nja kakovosti betonarske proizvodnje pa dvignila na višjo raven. LITERATURA Bohanec, M., (1990), Metode za vrednotenje variant in razlago znanja v večparametrskem odločanju, Disertacija, Univerza v Ljubljani, FER. Bratko, I. (1986), Prolog Programming tor Artificial Inteligence, Addison-Wesley. Breiman, L , Friedman, J. H., Olshen, R. A., Stone, C. J. (1984), Classification and Regression Trees, Belmont, California: Wadsworth Int. Group. Cestnik, B., Kononenko, I., Bratko, I. (1987), ASSISTANT-86: A Knowledge-Elicitation Tool for Sophisticated Users, Progress in Machine Learning, ured. I. Bratko, N. Lavrač, Sigma Press, Wilmslow. Cestnik, B. (1987), ASSISTANT P R O FESSIO N A L, A software tool for inductive learning of decision rules, System user manual, Institut Jožef Stefan, Ljubljana. Cestnik, B. (1990), Estimating Probablities: A Crucial Task in Machine Learning. Proceedings of ECAI 90, Stockholm, August 1990. Filipič, B., Cestnik, B. (1989), Automatska sinteza pravila za klasifikaciju signala, IJS Delovno poročilo DP-5481. Jamnik, R. (1974), Elementi teorije informacije, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Jamšek, Z. (1990), Računalniška obdelava laboratorijskih podatkov, Posvetovanje o uporabi računalnika pri zagotavljanju in dokazovanju kakovosti betona, ZRM K, Ljubljana. Kononenko, I. (1985a), Strukturno avtomatsko učenje, Informatica, št. 3/85, 4 4 -5 5 . Kononenko, I. (1985b), Razvoj sistema za induktivno učenje Asistent, Magistrsko delo, Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana. Mali, E. in sodelavci (1979), Statistične in tehnološke osnove projektiranja in vrednotenja lastnosti betona, Gradbeni vestnik, št. 11-12/1979. Mali, E. in sodelavci (1984), Kompleksni sistemi zagotavljanja in dokazovanje kvalitete v betonarskih proizvodnjah, Sem inar o problematiki betonov v cestogradnji, Ljubljana, februar 1984. Michalski, R. S., Carbonell, J. G., Mitchell, T. M. (eds.) (1983, Vol. 1; 1986, Vol. 2), Machine Learning: An Artificial Intelligence Approach. Palo Alto: Tioga Publishing Company. Michie, D., Bratko, I. (1986), Expert Systems: Automating Knowledge Acquisition. Addison Wesley. Neville, A. (1976), Svojstva betona, Građevinska knjiga, Beograd. PBAB (1987), Pravilnik za beton in armirani beton, Jugoslovanski zavod za standardizacijo, Uradni list SFRJ 11/87. Powers, T. C. (1968), The Properties of Fresh Concrete, John Wiley & Sons. Quinlan, J. R. (1986), Induction of Decision Trees, Machine Learning, Vol. 1, No. 1, pp. 81 -106 . Wittmann, F. H. (1983), Structure of concrete with respect to crack formation, Fracture Mechanics of Concrete (F. H. Wittmann, Ed.), Elsevier, pp. 43 -74 . Revijo izdaja: Glavni in odgovorni urednik Lektor: Tehnični urednik: Uredniški odbor: Tisk: GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE L E T N IK X X X X -1 9 9 1 ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V LJUBLJANI FRANC ČAČOVIČ ALENKA RAIČ DANE TUDJINA SERGEJ BUBNOV, VLADIMIR ČADEŽ, VOJTEH VLODYGA, STANE PAVLIN, GORAZD HUMAR, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, BRANKA ZATLER-ZUPANČIČ, JOŽE ŠČAVNIČAR, dr. MIRAN SAJE TISKARNA TONE TOMŠIČ V LJUBLJANI LJUBLJANA, 1991 ČLANKI, ŠTUDIJE, RAZPRAVE ARTICLES, STUDIES, PROCEEDINGS AVŠIČ Franci, BURJA Darko: SPREMEMBE HIDROLOŠKEGA REŽIMA ZARADI HIDROMELIORACIJE OB REKI POLSKAVI ............................................................................................................... CHANGES OF HYDROLOGIC REGIME BY LAND REKLAMATION ON RIVER POLSKAVA APIH Vera: RAZVOJ POSTOPKA ZA OSUŠEVANJE VLAŽNIH ZIDOV ZGRADB V BENETKAH DEVELOPMENT OF PROCEDURE FOR DRYING UP DAMP WALLS OF BUIL­ DINGS OF VENICE 57 175 BLEIWEIS J.: JUBILEJNO X. POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA ZA HIDRA­ VLIČNE RAZISKAVE (JDHR) 9.-13. OKTOBRA - ILIDŽA.................................... 2 BUKOVNIK Stanko, SLOKAR Marko: PROBLEMATIKA ODLAGALIŠČ KISLEGA GUDRONA V MARIBORU................ 33 SOME PROBLEMS OF THE ACID GOUDRON DEPOSIT IN MARIBOR BIZJAK Zdravko: RAZVOJ MONTAŽNIH ELEMENTOV PIOTHERM ZA KURIŠČA KAMINOV........ 249 DEVELOPMENT OF PREFABICATED UNITS »PIOTHERM« FOR FIREPLACES BRAM AC: BRAMAC - VSE ZA STREHO................................................................................. 256 BRAMAC - EVERYTHING FOR A ROOF CIUHA Dušan: HIDRAVLIČNE MODELNE RAZISKAVE ZA HE BUK BIJELA.............................. 45 HYDRAULIC MODEL INVESTIGATION FOR HYDROELECTRIC POWER PLANT BUK BIJELA CIRMAN Jože: IZGRADNJA PLOŠČADI PRED KARAVANŠKIM PREDOROM KOT SESTAVNEGA DELA PROJEKTA KARAVANKE ............................................................................. 100 CONSTRUCTION OFTHE BORDER PLATFORM IN FRONTOFTHE KARAVANKE TUNNEL BEING A COMPONENT PART OF THE PROJECT OF KARAVANKE CERKOVNIK Bojan: GRADBENI IZZIV POD MEŽAKLJO....................................................................... 107 CONSTRUCTION CHALLENGE UNDER MEŽAKLJA CAJNER Mihael, HRIBAR Marja: TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKI MATERIAL »NOVOTERM«.................... 225 THERMAL AND SOUND INSULATING MATERIAL »NOVOTERM« ČEHOVIN Igor: PROBLEMATIKA ZASTAJANJA SUSPENZIJ V AKUMULACIJSKIH BAZENIH . . . 38 PROBLEMS OFTHE SEDIMENT DEPOSITION IN RIVER ACUMULATIONS RAZARINC Rok, PINTAR Jože: PLAZNA EROZIJA KOT POSLEDICA INTENZIVNIH PADAVIN............................ 10 LAND-SLIDE EROSION AS THE CONSEQUENCE OFTHE INTENSIVE PRECIPI­ TATIONS ELISER Blažen, ŽERJAL Emil, VERONEK Mirko: EKOLOŠKA SANACIJA JAME PRI KRIŽANJU NA DRAVSKEM POLJU ............ 36 DECONTAMINATION OF THE GRAVEL PIT JAMA PRI KRIŽU ON DRAVSKO POLJE GABRIJELČIČ Zlatko: ZADRŽEVALNIK PIKOLUDI V NOVI GORICI ELEMENT OBRAMBE PRED POPLA­ VAMI MESTA OB DRŽAVNI M E JI........................................................................... 6 THE STORAGE RESERVOIR PIKOLUD IN NOVA GORICA AN ELEMENT OF PROTECTION FROM FLOODS IN THE TOWN NEAR THE STATE FRONTIER GABRIJELČIČ Peter: OBLIKOVANJE NOVEGA MOSTU V NOVEM MESTU........................................... 217 DESIGNIG OF A NEW BRIDGE IN NOVO MESTO GABRIJELČIČ Janez, SAJE Bojan: OSNOVE ORGANIZACIJSKEGA RAZVOJA IN NJEGOVA APLIKACIJA PRI GIP »PIONIR« S POMOČJO PROGRAMA »PIONIREKA«........................................... 231 BASES OF ORGANIZATIONAL DEVELOPMENT AND ITS APPLICATION IN GIP »PIONIR« BY MEANS OF THE PROGRAMME »PIONIREKA« HORVAT Aleš, ZEMLJIČ Marijan: PROBLEMATIKA UREJANJA HUDOURNIŠKIH OBMOČIJ V SLOVENIJI............ 3 SOME PROBLEMS OF THE TORRENTIAL REGIONS REGALATIONS IN SLOVE­ NIJA HRIBAR Stanko: IZGRADNJA PREDOROV NA ODSEKU AC MALENCE-ŠMARJE S A P .............. 124 THE TUNNEL CONSTRUCTION ON THE MOTORWAY MALENCE-ŠMERJE SAP HRASTAR Anton: REDNO VZDRŽEVANJE CEST V CESTEM PODJETJU NOVO MESTO ............ 253 REGULAR FOAD MAINTENANCE BY »CESTNO PODJETJE NOVO MESTO« IGNJATOVIČ Darinka, ZAGORC Alenka: ČIŠČENJE ODPADNIH VOD V SANITARNIH MOČVIRJIH .................................. 20 WASTE WATER TREATMENT IN HELOPHYTE BEDS IGNJATOVIČ Darinka: NAČRTOVANJE ODLAGALIŠČ KOMUNALNIH IN POSEBNIH ODPADKOV . . . . 29 URBAN AND SPECIAL WASTE DEPOSITS PLANNING IVANC Marjan: RAZDALJE MED STANOVANJSKIMI CONAMI IN PROIZVODNIMI OBRATI V ZAZIDALNIH NAČRTIH ........................................................................................... 185 THE DISTANCES BETWEEN RESIDENTIAL ZONES AND PRODUCTION PLANTS JUVAN Smiljan: NARAVNO OBLIKOVANJE POVRŠINSKIH VODOTOKOV.................................... 16 NATURAL WATERCOURSE REGULATION JUVAN Smiljan; MODELIRANJE HIDRAVLIČNIH STOPENJ - PRAGOV S HRBTOM .................. 41 MODELING OF THE FLOW IN SMALL STILLING BASING KAVČIČ Lado: ZAŠČITA CEMENTNOBETONSKIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV.................. 92 PROTECTION OF CEMENT-CONCRETE BRIDGE SUPERSTRUCTURES KRŽIČ Franci: ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE NOVIH JUGOSLOVANSKIH STANDARDOV ZA OBTEŽBO Z VETROM................................................................................................ 162 FOR BETTER UNDERSTANDING OF THE NEW YUGOSLAV STANDARDS OF WIND LOADING KRALJ Andreja: IZGRADNJA HOTELA »PIAST« NA POLJSKEM ................................................... 221 CONSTRUCTION OF THE HOTEL »PIAST« IN POLAND KEPA Robert: Igrišče za golf Mokrice PRIMER NARAVI PRIJETNEGA UREJEVANJA VODOTOKA .............................. 234 Golf Playground Mokrice AN EXAMPLE OFTHE NATURAL LANDSCAPE AMIABLE RIVER REGULATION KONCILIJA Franci: BREZ UČINKOVITE KOMUNALNE DEJAVNOSTI NI NAPREDKA! .................... 242 THERE IS NO PROGRESS WITHOUT EFFECTIVE PUBLIC UTILIZY SERVICES LUŽNIK Otokar: SOŠKI PROMETNI KORIDOR OGROŽA PITNO VODO OBEH GORIC.............. 23 THE SOČA TRAFFIC CORRIDOR IS THREATENING THE DRINKING WATER IN BOTH CITIES OF GORICA LOČNIŠKAR Andrej: ZEMELJSKI PLAZOVI KOT STALEN PROBLEM V CESTNI GRADNJI................ 85 LANDSLIDES AS A GREAT PROBLEM IN ROAD CONSTRUCTION MARUSSIG Miran: NEKAJ O POIMENOVANJU IN O ŠTEVILČENJU SLOVENSKIH AVTOCEST . . . 77 MARINKO Tone: GRADNJA CESTNEGA PREDORA KARAVANKE-JUG......................................... 95 CONSTRUCTION OF THE ROAD TUNNEL KARAVANKE-SOUTH MARUSSIG Miran: AVTOCESTA RAZDRTO-VRTOJBA ....................................................................... 128 MOTORWAY RAZDRTO-VRTOJBA MARUSSIG Miran: AVTOCESTA RAZDRTO-FERNETIČI..................................................................... 132 MOTORWAY RAZDRTO-FERNETIČI MARUSSIG Miran: OBALNA CESTA ..................................................................................................... 136 COASTAL ROAD PIVK Maksimilijan: VIADUKT MOSTE ................................................................................................... 110 VIADUCT MOSTE PEROVŠEK Janez: NEKATERI GRADBENI PROBLEMI PRI GRADNJI AVTOCESTE MALENCE- ŠMARJE.................................................................................................................... 117 CERTAIN CONSTRUCTION PROBLEMS WITH THE CONSTRUCTION OF MO­ TORWAY MALENCE-ŠMARJE POVŠE Žarko: UPORABA OSEBNIH RAČUNALNIKOV V GRADBENEM POSLOVANJU V GIP PIONIR...................................................................................................................... 240 APPLICATION OF PERSONAL COMPUTERS IN BUILDING OPERATIONS IN GIP PIONIR ROJNIK Franci, PINTAR Jože: VODARSKI POGLEDI NA OHRANJANJE NARAVNIH VODOTOKOV...................... 13 SOME HYDROTECHNICAL ASPECTS OF THE NATURAL STREAMS PROTEC­ TION ŠKULJ Saša: IZGRADNJA AVTOMOBILSKIH CEST V SLOVENIJI ............................................. 75 CONSTRUCTION OF MOTORWAYS IN SLOVENIA ŠIŠKO-NOVAK Sonja: PROBLEMI VEZANI NA KAKOVOST SLOVENSKIH VODOTOKOV ........................ 17 SOME PROBLEMS OF THE SLOVENIA WATERCOURSES QUALITY TOMŠIČ Marijan: NAČIN SANACIJE OBSTOJEČEGA ZAJETJA PITNE VODE IZVIRA MALNI . . . . 26 ON METHOD OF THE EXISTING CAPTURE SANATION OF THE DRINKING WATER SPRING OF MALNA TRAUNER Ludvik, ŽLENDER Bojan: PROCESNO VODENA EDOMETERSKA PREISKAVA........................................... 180 PROCESING GUIDE OEDOMETER TEST VERBOVŠEK Vladimir: HIDROLOŠKE PODATKOVNE BAZE NA PC RAČUNALNIKU ............................ 51 HIDROLOGIC DATA BASES ON PERSONAL COMPUTER VUGA Tomaž: PALOMAR - OBLIKA JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKEGA SODELOVANJA IN SANACIJE JADRANSKEGA MORJA ..................................................................... 53 PALOMAR - THE FORM OF THE YUGOSLAVIAN-ITALIAN COOPERATION AND SANATION OF THE ADRIATIC VILHAR Matija: OGRAJE ZA AKTIVNO PROTIHRUPNO ZAŠČITO OB SLOVENSKIH CESTAH . 83 FENCES OF ACTIVE NOISE PROTECTION ALONG OUR ROADS ŽMAVC Janez: TEHNIKA GRADNJE CEST..................................................................................... 79 ŽAVRLAN Vili: SISTEMI UPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA Z VOZIŠČI .............................. 88 PAVEMENT MANAGEMENT SYSTEM ŽLIČAR Slavko: AVTOCESTA MALENCE-ŠMARJE ............................................................................ 113 MOTORWAY MALENCE-ŠMARJE ŽLIČAR Slavko: VIADUKT REBER NA AVTOCESTI MALENCE-ŠMARJE ....................................... 120 THE VIADUCT REBER ON THE MOTORWAY MALENCE-ŠMARJE SAP JUBILEJ BUBNOV Sergej: SVETKO LAPAJNE - OSEMDESETLETNIK ......................................................... 264 LAPAJNE SVETKO: INŽ. VLADIMIR ČADEŽ - OSEMDESETLETNIK................................................... 190 ZEMLJIČ Vlasto: BRANKO ŽNIDERŠIČ - OSEMDESETLETNIK ..................................................... 139 IN MEMORIAM DGIT Novo mesto: ANTON VIRC, gr. inž................................................................................................. 268 DGIT Dolenjske: SLAVKO GUŠTIN..................................................................................................... 269 LAPAJNE Svetko: Dipl. ing. DUŠAN R A IČ ........................................................................................... 270 ZEMLJIČ Vlasto: MAKS PUH................................................................................................................ 140 INFORMACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI - CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE VOVK-AVŠIČ Mira: SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA GRADITELJSTVO - SIC GR . 141 BUILDING INFORMATION CENTER - BIC VOVK-AVŠIČ Mira: PODATKOVNE ZBIRKE S PODROČJA GRADITELJSTVA, DOSTOPNE NA DOMA­ ČEM HOST SISTEMU RCU-LJUBLJANA............................................................... 191 POROČILA FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO PROCEEDINGS OF THE DEPARTMENT OF CIVIL ENGINEERING UNIVERSITY IN LJUBIANA BANOVEC Jure, HLADNIK Leon: POMEN ROTACIJSKE KAPACITETE PRI ELASTIČNO-PLASTIČNI ANALIZI RAV­ NINSKIH OKVIROV................................................................................................. 61 FISCHINGER M. FAJFAR R, BEVC L.: PROJEKTIRANJE MOSTOV NA POTRESNIH OBMOČJIH.................................. 145 ASEISMIC DESIGN OF BRIDGES LONČAR Petra: VPLIV TRENJA NA ENOOSNI TLAČNI PREISKUS BETONSKEGA VALJA........ 271 INFLUENCE OF FRICTION ON UNIAXIAL COMPRESSION TEST OF CONCRETE CYLINDER VIDMAR Silvan, PUŠLAR Gregor, VRABEC Martin: VPLIV NIVOJA V AKUMULACIJI NA STABILNOST VODNE BREŽINE NASUTIH PREGRAD ............................................................................................................... 198 INFLUENCE OF THE LIQUID WASTE MATERIALS LEVEL ON THE STABILITY OF THE UPSTREAM SLOPE OF THE EARTH DAMS INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI PROCEEDINGS OF THE INSTITUTE FOR MATERIAL AND STRUCTURES RESEARCH LJUBLJANA APIH Vera, MAKAROVIČ Matjaž: PARAMETRI, KI VPLIVAJO NATRAJNOSTTANKOSLOJNIH OMETOV NA TOPLOT- NOIZOLATIVNIH FASADNIH SISTEMIH................................................................. PARAMETERS AFFECTING LONGTERM SERVICE OF THIN LAYER MORTARS OF FACADE THERMALINSUALATION SYSTEMS LEBAR Jelka: KONVEKCIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STANOVANJSKIH ZGRADB.................... VENTILATION THERMAL LOSSES OF RESIDENTIAL BUILDINGS RAMŠAK Miha: ZMANJŠANJE ZVOČNE IZOLIRNOSTI MASIVNIH PREGRAD ZARADI NE­ USTREZNEGA OBLAGANJA ................................................................................. REDUCING SOUND INSULATIONS OF HEAVY PARTITIONS BYTHE IMPROPER ADDING OF LAYERS URBANČIČ Staš, CESTNIK Bojan, URBANČIČ Tanja, ŠUŠTERŠIČ Jakob: NOV PRISTOP V TEHNOLOGIJI BETONA: UPORABA AVTOMATSKEGA UČENJA IZ PRIMEROV........................................ A NEW APROACH IN CONCRETE TECHNOLOGY: INDUCTIVE MACHINE LEARNING 155 204 69 281 ERRATA - OPRAVIČILO Pri tisku revije Gradbeni vestnik, št. 3-4-5-6/91, ki jo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je prišlo pri tisku do neljubih napak. Namesto objavljenega je: - pravilni naslov Poročila FAGG št. 20: »POTRESNOVARNO PROJEKTIRANJE MOSTOV« - pravilni naslov Informacije ZRMK št. 298: »PARAMETRI, KI VPLIVAJO NA TRAJNOST TANKO- SLOJNIH OMETOV NA TOPLOTNOIZOLATIVNIH FASADNIH SISTEMIH« - ime jubilanta Branko, pravilno torej Prof. dr. Branko Žnideršič - osemdesetletnik Za napake se v imenu kolektiva tiskarne Tone Tomšič najiskreneje opravičujemo uredniškemu odboru, tehničnemu uredniku, glavnemu in odgovornemu uredniku, gospodu Francu Čačoviču, predvsem pa prizadetim avtorjem ter jubilantu prof. dr. Branku Žnideršiču in cenjenim bralcem Gradbenega vestnika. Z namenom slediti najnovejšim smerni­ cam harmoničnega vključevanja strehe v naravo ponuja Bramac, d.o.o. dva modela strešne kritine KLASIC in DO- i’\IAV v opečno rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in antracitni barvi. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč zrele rešitve za vse po­ drobnosti strehe. Zato ponuja Bramac d.o.o. dodatni program specialnih iz­ delkov za vse detajle od kapi do sleme­ na, v obliki in barvi prilagojene izbra­ nemu modelu strešne kritine. Vsi posa­ mezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. BRAMAC, d.o.o. ^PROIZVODNJA STREŠNE KRITINE IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Sedež firme: Dobruška vas 45, 68275 Škocjan Tel.: 068/22016, Fax: 068/76290 Tovarni: Tovarna I Škocjan Dobruška vas 45, 68275 Škocjan Tovarna II Dravograd, Otiški vrh 62375 Šentjanž, Tel.: 0602/85074, Fax: 0602/85206 B r a m a c d .o .o . Š k o c ja n - v s e z a s t r e h o & < .VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO 68000 Novo mesto, Trdinova 23 IZVAJAMO VSE VRSTE VODNIH GRADENJ IN RAZNE NIZKE GRADNJE Savski visokovodni obrambni sistem Brežice- . Sotla DELA PROJEKTIRAMO ALI PREVZEMAMO V IZVEDBO V OBLIKI INŽENIRINGA Urejevanje Sotle: ohranjeni meander Zavarovanje brežin bazena HE Vrhovo I ß» KRKK fasade novoterm Sasolit T fasolit D \ I