NAROČILA KURILNEGA OLJA QEÇSjLtli BENCINSKI SERVIS BENCINSKI SERVIS LETUS ■ H AJ B 0 U5 AFCE H ftlft H11> M mOÎHOST PLÙtilA TUDlHJt OBfiOHH Ohranite Vaše najlepše spomine! Oglasi /vajftspvvsloHčviez vetefdparkfp v soboto prosta/it 3. lelovostefa ¿vl/cMo il po'.isb'l roch fvLjdnikt ¿ObfmičtH) piijfinft." ifl ■'jjJjic (lapuJflffio itupitio to&Otitt H sopotiahcU»'pmasRčno vzdušji trn odličen Homer'. Ptedvsem dctfera so navduieno prepevala s svo/r,n i idoh, medtimtojk prec&aia piiiiitlta obujoflii špoimrri ob rairerStoT) mhTt rtiSisM njiltovf mladost!. iHjjiiriijjriFVTiij jaija.t; se /e v pifeu^fjinim csnifu začeti ie dopoid" e, ho so se maičktWiisBžabavulf v Vete/opo/ fcovKm OlOaikenii svetil na otroški*, delavnicah, ffekupovtilpi cer.ipa ;e- ohiskgl r.idi Mcvn, otrcke 'p oftffife&bvvolzttdelovariiern smešnih I nto v tt balonov. 2 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Tretja stran VDC še en dokaz, da sistem ne deluje dobro Problematika v zvezi z varstveno-delovnim centrom (VDC) v Mozirju se razpleta, hkrati pa prihajajo na dan podrobnosti, ki pričajo o tem, da na relaciji med vodstvom centra in varovanci oziroma njihovimi starši ni vse tako, kot bi moralo biti. Verjamem, da bivši načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, ki ima veliko zaslug, da je bil VDC v Mozirju sploh formiran, ne more neprizadeto spremljati, kaj se dogaja, saj je očitno, da je nekomu uspelo sesuti dobro utečen sistem, s katerim so bili do nedavnega zadovoljni vsi udeleženci. Če bi se malce poigrali z lokalno simboliko, bi lahko ugotovili, da se je našel zmaj, ki je uspel Jurija (z njegovim konjem vred) ugnati v kozji rog oziroma preprečiti, da bi v novem objektu pri Ko-pelcah VDC Mozirje dobil nove, kakovostne prostore za delovanje. Na podlagi direktive z višje instance odgovorni sedaj mrzlično iščejo alternativne prostore, rok imajo do novembra, kljub temu pa se ni mogoče znebiti občutka, da so udeleženci še naprej na različnih bregovih in govorijo vsak svojo zgodbo. Komu verjeti? Javnost ima pravico do objektivne obveščenosti, to velja tako za dnevno aktualne politične teme kot tudi za zadeve, ki so tako ali drugače vezane na porabo javnega denarja. Od ljudi, ki so plačani iz denarja davkoplačevalcev, bi človek pričakoval, da se omenjenega dejstva zavedajo, toda, glej ga, zlomka, vedno znova se najdejo tudi takšni, ki tega ne doumejo ali pa niso pripravljeni doumeti. Osebno menim, da je primer VDC Mozirje še en dokaz, da delovanja družbenoekonomskega sistema v Sloveniji, zlasti v javnem sektorju, ne obvladujemo dovolj dobro oziroma le-ta ni ustrezno organiziran. Presenečen sem, da po dvajsetih letih izkušenj, skozi katere smo dobili že nešteto bu-šk na glavi in odrgnin na drugih mestih, še vedno odkrivamo toplo vodo, namesto da bi povzeli ureditve iz tujih sistemov, ki preverjeno učinkovito funkcionirajo in so se celo v času krize izkazali kot učinkoviti. Ugotavljam, da medtem nekateri že izgubljajo živce in si želijo intervencijo iz Evrope, saj vidijo v tem edino možnost, da presekamo trend neuspešne prakse in notranjih blokad. Če do tega res pride, bo to zame, kot udeleženca vojne za Slovenijo, eden najbolj žalostnih dni v življenju, saj bi s tem dokazali sebi in drugim, da smo kot narod sicer zelo sposobni in bi lahko segali v vrhove razvitih družb, a kaj nam to pomaga, če pa se nismo sposobni sporazumeti med seboj ... IZ VSEBINE: 40I ^_J Tema tedna: Starši varovancev VDC Mozirje se počutijo izigrane................................................4 Dan slovenske inovativnosti: Srebro za inovatorje iz BSH Nazarje.........................................................5 Poplavna varnost v Lučah: Zemljišč ne nameravajo prodati........................5 Občina Rečica ob Savinji: Nadaljevanki o mostu na Trnovec še ni videti konca..............................6 Šmartno ob Dreti: Pet let delovanja Ljudskih pevk Lipa..............11 Tekmovanje Gasilske zveze ZGS: Rečičani zopet suvereno in brez presenečenj na vrhu.............................12 London: Kolesarski trener Erik Rosenstein na paraolimpijskih igrah....................................17 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 40, 5. oktober 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 ID Tema tedna VARSTVENO DELOVNI CENTER SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Starši varovancev VDC Mozirje se počutijo izigrane Starši so razočarani nad komunikacijo vodstva VDC SAŠA z njimi. (Foto: Ciril M. Sem) Okoli gradnje novih prostorov za mo-zirsko enoto Varstveno delovnega centra (VDC) SAŠA in bivalne enote, namenjene osebam z motnjami v duševnem razvoju, se je v zadnjih mesecih precej razpravljajo na različnih instancah. Težave glede vrnitve varovancev VDC Mozirje v Zgornjo Savinjsko dolino se tudi s posredovanjem podpredsednika državnega zbora Jakoba Presečnika na pristojno ministrstvo rešujejo v prid varovancev. Njihovi starši pa kljub temu ne morejo in tudi nočejo več skrivati nezadovoljstva nad vsemi zapleti z gradnjo, selitvijo njihovih otrok v Velenje in neprimernim odnosom do njih, ki ga, kot zatrjujejo, doživljajo s strani vodstva VDC SAŠA. RAZOČARANI STARŠI VAROVANCEV »Počutim se zelo ponižano in izigrano ob vsem tem dogajanju. Starši varovancev mo-zirske enote VDC SAŠA nismo bili obveščeni o zapletih okoli gradnje novega VDC-ja in bivalne enote. Da se naši otroci selijo v VDC Velenje, smo sicer izvedeli na roditeljskem sestanku v januarju, ki pa je bil šele dva dni pred selitvijo,« so besede Darinke Marolt, mame varovanke Matejke. Starši varovancev so bili vzhičeni, ko so izvedeli, da bo v domači dolini nastala bivalna enota, namenjena osebam z motnjami v duševnem razvoju, torej prav njihovim otrokom. Nato pa iz-nenada vse drugače, dodaja Maroltova. »Nenadoma pa izvemo, da se otroci selijo v Velenje, v enem mesecu naj bi se vrnili nazaj v Mozirje. Nihče nas ni vprašal, če se s to odločitvijo strinjamo in dovolimo prevoz v drug VDC. Direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak ni želela razlagati svoje odločitve, naši otroci pa so se po več kot pol leta še vedno primorani voziti v Velenje. Ko Na direktoratu za socialne zadeve so na sestanku v zvezi z enoto VDC SAŠA v občini Mozirje, ki je potekal 11. julija, sprejeli dva za starše varovancev pozitivna sklepa. Prvi sklep določa, da mora VDC SAŠA poiskati ustrezne prostore za dnevni center v Mozirju vključno s preselitvijo uporabnikov do novembra 2012, drugi sklep pa zahteva, da se istočasno pripravi predlog za vzpostavitev bivalne enote in zaposlitvenega centra v Mozirju. sem ob selitvi izrazila skrb nad tem, kako bo moja hčerka prenašala vožnje, mi je Lesnjakova odgovorila, da naj jo pač imam doma, če ni sposobna za vožnjo. To je odgovor osebe, ki naj bi skrbela za dobrobit teh otrok!« SO ODGOVORNI POZABILI NA OBVEŠČANJE? Tudi Štefka Brezovnik iz Mozirja je razočarana nad minulim dogajanjem. »Starši smo zadnji izvedeli, da bivalne enote v Mozirju ne bo. Niso nas obvestili odgovorni, od ljudi, ki z bivalno enoto nimajo nič, sem izvedela, kaj se dogaja,« pravi Brezovnikova in dodaja: »Ves čas sem direktorici verjela, ko je vztrajno govorila, da se bodo otroci po enem mesecu vrnili v Mozirje. Zaupala sem ji, zdaj tega zaupanja ni več.« Ker uradnega obveščanja o dogajanju na Tratah ni bilo, so starši zahtevali sestanek. Svet staršev zavoda VDC SAŠA je zato sklical sestanek z direktorico Lesnjakovo, županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom, predstavniki centrov za socialno delo Mozirje, Žalec in Velenje ter starši varovancev VDC Mozirje. Od takrat pa do septembra uradnega obvestila o vrnitvi varovancev v Zgornjo Savinjsko dolino po besedah staršev ni bilo. DNEVNA VOŽNJA DOLGA TUDI 70 KILOMETROV Prav vožnja v Velenje, oddaljenost od doma ter slabša informiranost o tem, kako njihovi otroci preživljajo dopoldneve tam, skrbi tudi druge starše varovancev. Nekateri otroci dnevno tako precej časa preživijo na vožnji v kombiju, kar jih seveda utruja. Med njimi je Primož iz občine Ljubno, ki se dnevno vozi kar 70 kilometrov. Njegova mama Rezika Solar pri njem opaža precejšnjo utrujenost: »Vožnja nanj ne vpliva dobro, domov se vrača utrujen, popoldan spi, včasih celo za mizo zadremlje, poleg tega nima volje do aktivnosti, prej pa je tudi doma rad marsikaj počel.« Podobno glede svojega sina razlaga tudi Franc Irnar iz Radmirja. Starši se sprašujejo, ali je mogoče razdalja delni »krivec« za pomanjkanje komunikacije z vodstvom VDC SAŠA, saj, kot pravijo, dokler so bili otroci v Mozirju, teh ni bilo. Starši so se v Mozirje lažje oglasili na pogovor, poleg tega pravijo, da so jih tam varuhinje veliko pogosteje obveščale o tekočih zadevah. Precej varovancev ima že ostarele starše, katerim že vožnja v Velenje na roditeljske sestanke pomeni pravi logističen zalogaj, zato je selitev otrok iz doline zanje še toliko težja. LESNJAKOVA TRDI DRUGAČE Direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak zagotavlja, da je eden od zelo pomembnih strokovnih pristopov pri delu vseh zaposlenih v VDC SAŠA kvalitetno komuniciranje s starši njihovih uporabnikov. Kot pravi, imajo zato formalno mesečno določene govorilne ure, individualne letne razgovore s starši, povprečno dvakrat na leto roditeljske sestanke po organizacijskih enotah ter sestanke s člani sveta staršev. Le-ta predstavlja svetovalno telo vodstvu zavoda in lahko glede na interese staršev kadarkoli skliče sestanek na želeno temo. »Starši tudi vedo, da nas, poleg formalno navedenega, lahko vsakodnevno pokličejo kadar smatrajo, da nas potrebujejo, v delovnem času 4 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Tema tedna, Aktualno med 7. in 15. uro. Če posamezni delavec v klicanem času ni dosegljiv, je praksa, da kasneje pokliče nazaj in se dogovori potrebno. Navedeno predstavlja utečeno, 9-letno komuniciranje, odkar obstaja regijski center SAŠA,« razlaga Le-snjakova in dodaja, da enako komunikacijo, kot jo pričakuje od zaposlenih, prakticira tudi sama. Kot pove direktorica, potrebe po širitvi prostorov VDC ter razvoju bivalne enote v naši dolini segajo že skoraj desetletje nazaj. O potrebi po širitvi enote VDC Mozirje in razvoja nove celodnevne institucionalne storitve je VDC SAŠA seznanil Občino Mozirje že v začetku leta 2004, ko je prostore na obstoječi lokaciji tudi razširil. Do nedavnega je bila v Sloveniji uveljavljena praksa, da za dolgoročne tehnične pogoje za izvajanje storitve VDC poskrbita lokalno okolje in resorno ministrstvo, ki iz republiškega proračuna v celoti financira izvajanje storitve. Na ta način so za izgradnjo objekta za namene VDC poskrbeli v občinah Žalec in Velenje in, pravi Le-snjakova, tako v svojem okolju trajno zagotovili tehnične pogoje za kvalitetno in nemoteno izvajanje dejavnosti. NOVA LOKACIJA VDC SE ŠE IŠČE Drugačna odločitev pa je bila sprejeta v občini Mozirje, kjer so se socialno varstveno de- javnost VDC vse do planiranja izgradnje socialnega naselja na Mozirskih tratah odločili reševati z najemom poslovnih prostorov. Objekt za dnevno in celodnevno varstvo VDC je po zapletih in posledični odločitvi investitorja podjetja Interdesign d.o.o. iz gradnje izvzet. Zgornje-savinjske občine in VDC SAŠA sedaj iščejo nove rešitve, starši varovancev in člani društva Sožitje Zgornje Savinjske doline pa upajo, da bodo vsi vpleteni nadaljnje rešitve sprejemali predvsem z mislijo na potrebe odraščajočih in odraslih Zgornjesavinjčanov z motnjami v duševnem razvoju. Tatiana Golob DAN SLOVENSKE INOVATIVNOSTI Srebro za inovatorje iz BSH Nazarje Na jubilejnem, že desetem Dnevu inovativno-sti je Gospodarska zbornica Slovenije na Brdu pri Kranju nagradila inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. Med nagrajenimi so bili tudi inovatorji podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, ki so za aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo-Chassis 5 prejeli srebrno priznanje. Za inovacije nastale v letu 2011 je zbornica podelila štiri diplome, šest bronastih, 28 srebrnih in sedem zlatih priznanj. Letos je prvič objavila tudi inovacijo leta po izboru javnosti. Kot že več let zapovrstjo so se na nacionalno ocenjevanje inovacij uvrstili inovatorji iz nazarske tovarne in spet posegli po visokem mestu s svojo inovacijo na aparatu - osvojili so srebro. Inovatorji BSH so za projekt Tassimo-Chassis 5, to je aparat za pripravo toplih napitkov, pred tem že prejeli zlato priznanje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Aparat ima pretočni grelec, ki omogoča pripravo napitka brez poprejšnjega predgrevanja. To pomeni bistven prihra- Inovatorji BSH Hišni aparati Nazarje so prejeli srebrno priznanje. (Fotodokumentacija BSH) nek pri energiji. Ker ne deluje na principu bojler-ja, v njem ne ostaja postana voda. Zahvaljujoč inovativni zasnovi dušenja vibracij in zvoka spada aparat med najtišje aparate svoje vrste. Odkar je na tržišču, je aparat osvojil številne nagrade za dizajn, blagovno znamko in ekološko prijaznost. Avtorji so: Henrik Pavlovič, Peter Brezov-nik, Tadej Počivavšek, Mitja Dobrave, Matjaž Go-ličnik, Jakob Golob, Bojan Naraločnik, Damjan Golčman, Primož Brezovnik in Tadej Jeraj. Iz savinjsko šaleškega okolja so bili nagrajeni inovatorji še dveh podjetij. Gorenjevi inovatorji so prejeli dve zlati priznanji, srebro pa je pripadlo inovatorjem Premogovnika Velenje. Zlata priznanja je prejemnikom podelil predsednik republike dr. Danilo Türk. Ta je med drugim dejal, da je Slovenija na področju inovacij med boljšimi državami Evropske unije. »Tisto, kar veseli, je število inovacij in tudi ljudi, ki pri teh novostih in izboljšavah sodelujejo,« je med drugim dejal predsednik in čestital vsem prejemnikom priznanj. Marija Lebar POPLAVNA VARNOST V LUCAH Zemljišč ne nameravajo prodati Na članek o protipoplavni zaščiti Luč v 38. številki Savinjskih novic, ki se nanaša na sestanek lastnikov in predstavnikov države glede odkupa zemljišč, so se odzvali lastniki zemljišč gorvodno od mostu, na delu katerih naj bi država izvajala ukrepe sprejete v uredbi o varnosti pred poplavami in izgradnji lučke obvoznice. V njihovem in svojem imenu je spregovoril Alojz Selišnik in zatrdil, da niso proti ureditvi poplavne varnosti, vendar se naj ta izvede na bolj prijazen način. »Nismo proti temu, da država ureja protipo-plavno zaščito, vendar ne z novim in širšim nasipom. Nasip, ki je ob Savinji zdaj, je bil izveden leta 1993 po poplavah in ga voda doslej še ni prestopila,« je povedal Selišnik in dodal, da se je ob večjih vodah razlivala struga Mlinščica in ne toliko Savinja. Po mnenju treh lastnikov obvodnih zemljišč, v imenu katerih je govoril Selišnik, bi bilo mogoče problem rešiti z izgradnjo škarpe. »Glede na to, da je škarpa ob Strugi gorvo-dno od sotočja s Savinjo že narejena, soglašamo z izdelavo škarpe, ki bi bila povezana z že sedaj obstoječo škarpo ob Savinji niže mostu. Ker je tako rešen že večji del protipoplavne varnosti do mostu, smo mnenja, da naj tudi ob naših zemljiščih uredijo poplavno varnost na enak način, to je z izvedbo kamnite škarpe. Taka rešitev bi se ujemala z ostalimi izvedbami, ki so tudi ob Lučnici, in ne bi izstopala v okolju. Pričakujemo enako obravnavo kot na ostalih delih protipoplavne zaščite,« pravi Selišnik. Državi oziroma vzdr- ževalcu vodotokov predlagajo, naj se loti čiščenja struge Savinje na levem bregu, saj je do stene Breznice od 6 do 8 m širok pas zarastja, ki predstavlja oviro pri odtekanju vode in bistveno zmanjšuje razlivni pas. »Če je namen države res samo poplavna zaščita, kot trdijo, potem smo prepričani, da je naš predlog najboljša rešitev za vse strani, če pa so morda nameni drugačni, pa je o tem treba odkrito spregovoriti,« še dodaja Alojz Selišnik. Marija Lebar ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 ID Iz občin, Politika OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Nadaljevanki o mostu na Trnovec še ni videti konca Rečiški občinski svet se je na zadnji seji seznanil z realizacijo proračuna v letošnjem prvem polletju. Župan Vinko Jeraj je podal informacijo o poteku izvedbe mostu na Trnovec, v prvi obravnavi pa so z določenimi pripombami sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje in osnutek odloka o ustanovitvi skupnega organa tega zavoda. Obravnavali in potrdili so tudi odprodajo nekaterih zemljišč, ki so v lasti občine. Računovodkinja Irena Štorgel je v bistvenih podatkih predstavila realizacijo proračuna za prvih šest mesecev letošnjega leta. Kot je dodal župan Jeraj, postavke proračuna od načrtovanih najbolj izstopajo prav pri nameravani investiciji mostu in povezovalnih cest. Za most je občina, potem ko je po dolgotrajnih prizadevanjih pridobila vsa potrebna lastništva in tudi gradbeno dovoljenje, objavila AŠKERČEVA ULICA V MOZIRJU javni razpis za izvajalca del. Prijavila so se tri podjetja, izbrali so najcenejšo ponudbo, a se je eno od ne-izbranih podjetij pritožilo. Sledila je revizija, katere rezultati bi bili morali biti znani v teh dneh, a je resorno ministrstvo sporočilo, da za pregled potrebuje še nekaj časa. Tako ni povsem jasno, kdaj bodo rezultati revizije posredovani občini. Oba predloga odloka, ki se nanašata na ustanovitev JZ Zgor-njesavinjski zdravstveni dom in skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem javnem zavodu, je predstavil docent dr. Boštjan Brezovnik z inštituta Lex Localis. Predloga dokumentov sta predhodno obravnavala statutarno pravna komisija in odbor za negospodarstvo in sta imela na predlagana dokumenta kar nekaj pripomb. Predsednica komisije Polonca Kolenc Ozimic in predsednik odbora Milan Cajner sta tako poleg pravopisnih popravkov želela odgovor še na ne- Težave z meteorno vodo Na Aškerčevi ulici v Mozirju, nad stanovanjskima hišama 28 in 30, je graben, v katerega se stekajo meteorne vode z dela Podvrha in z okoliških bregov. V večjem nalivu cev med objektoma ne more več požirati vode, zato se slednja razlije po dvoriščih. Tako je bilo tudi po dežju v začetku preteklega tedna. Marjan Kranjc pravi, da so problemi z meteorno vodo na tem mestu stari že deset in več let. Včasih je bil nad njihovo ulico travnik, ki je ob dežju absorbiral vodo. Sedaj so na tem mestu stanovanjski objekti, poleg tega tudi asfaltno igrišče. Voda v zemljo ne more več pronicati, zato se steka po hribu navzdol v graben, ki se zaključi ravno nad stanovanjskim objektom s številko 30. Iz njega je meteorna voda mimo objekta speljana v ceveh, ki pa so očitno premajhnega obse- katere vsebinske dileme, kot je ločena funkcija direktorja in strokovnega vodje zavoda in razporeditev morebitnih presežkov prihodkov. Doda pa se naj tudi obve- znost polletnega poročanja občinam. Z omenjenimi dopolnitvami je občinski svet oba osnutka odlokov sprejel v prvi obravnavi. Marija Lebar OBČINSKI SVET NAZARJE Matej Pečovnik še naprej na čelu JP Dom V torek, 25. septembra, je na-zarski občinski svet med drugim obravnaval tudi kadrovske zadeve. Za direktorja Javnega podjetja Dom Nazarje je imenoval doseda- ga. Na občinski upravi pravijo, da so s problemom dobro seznanjeni in da iščejo rešitev nastalih težav. Na mesto so že bili poslani delavci podjetja Mavrič d.o.o. iz Mozirja, ki so nameravali zgraditi škarpo in jaške, ki bi lažje požirali odvečno vodo. Tamkajšnji stanovalci pa se s ponujeno rešitvijo niso strinjali. Jakob Vačovnik z mozirske občinske uprave pravi, da bodo v kratkem po celi dolžini grabna naredili več zadrževalnikov, ki bodo umirjali vodo v primeru večjih nalivov. To naj bi v večji meri rešilo težave občanov, ki stanujejo na tem delu Mozirja. Vsekakor vode ne bodo zapirali v betonske cevi, saj se bo z bregov še vedno stekala. Če ne bo mogla odteči v jarek, pa se bo med objekte razlivala še z večjo intenzivnostjo. Benjamin Kanjir Mateja Pečovnika je občinski svet soglasno potrdil za direktorja podjetja Dom Nazarje. (Foto: ML) VOLITVE V DRŽAVNI SVET njega vršilca dolžnosti Mateja Pe-čovnika. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janez Štiglic je svetnike seznanil z rezultati razpisa za mesto direktorja JP Dom. Potem ko se na prvi razpis ni prijavil nobeden ustrezen kandidat, je komisija razpis ponovila. Na prosto delovno mesto s skrajšanim, to je štiriurnim delovnikom sta prispeli dve vlogi. En kandidat ni priložil ustreznih prilog, tudi njegova vizija ni zadovoljila. Drugi kandidat, to je Matej Pe-čovnik, je poslal popolno prijavo, ima primerno izobrazbo in potrebne izkušnje. Komisija se je odločila, da predlaga občinskemu svetu, da kot direktorja JP Dom Nazarje potrdi Mateja Pečovnika. Občinski svet je ta predlog soglasno sprejel. Marija Lebar Občine bodo predlagale kandidate in elektorje Državna volilna komisija je občinam poslala gradivo za opravila glede volitev članov volilnega telesa in kandidatov za volitve v Državni svet Republike Slovenije. Svoje predstavnike bodo v svet volile lokalne skupnosti 21. novembra in interesne organizacije 22. novembra 2012. Tako morajo občine do 21. oktobra, to je 30 dni pred volitvami, imenovati svoje predstavnike v volilnem telesu ali drugače povedano elektorje in morebitne kandidate za 22-članski državni svet. Elektor- ji bodo na volitvah nato izvolili člane v državni svet. Občine morajo svoje kandidate imenovati in seznam posredovati volilnim komisijam do 21. oktobra. Izvoliti jih morajo na podlagi zakona o državnem svetu in na podlagi lastnih pravil, zato so nekateri občinski sveti v Zgornji Savinjski dolini že sprejeli ustrezna pravila, po katerih bodo potekale volitve v občinskih svetih. Te morajo biti tajne in glede na rok, to je 21. oktober, je do takrat pričakovati seje občinskih svetov. Marija Lebar 51 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Gospodarstvo 40 LET DRUŽBE KLS LJUBNO Praznični dan za podjetje in zaposlene Zadnjo soboto v septembru se je na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji odvijalo zadnje, a največje dejanje ob praznovanju 40-letnice uspešnega ljuben-skega podjetja KLS. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja zaposlenim, ki so v podjetju že 25, 30 ali 35 let. Direktor Mirko Strašek je imel krajši nagovor, zaposleni pa so mu ob tej priložnosti podarili darilo, ki je nastalo v podjetju, katerega Strašek vodi že vseh 40 let, vse od pravnih prednikov KLS-a. Poleg tega je KLS Splošni bolnišnici Celje podaril donacijo v višini 5.000 evrov, seveda pa ni manjkala torta ob okroglem rojstnem dnevu in zabava za vse udeležence po njej. ZGLED ZA DRUGE Moderator prireditve Franci Kotnik je uvodoma spregovoril o gospodarskem ponosu Zgornje Savinjske doline, podjetju KLS. Dejal je, da se podjetje uvršča med najuglednejša podjetja v Evropi in svetu. Model dobrega poslovanja in dober zgled bi po KLS-u lahko povzela druga podjetja tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Tudi politiki bi se lahko zgledovali po njih in iz prakse podjetja potegnili kaj koristnega. Podjetje je dokaz, da se z močno voljo, vztrajnostjo in jasnimi cilji ter samospoštovanjem da veliko doseči. »KLS je vedno korak pred problemi in korak pred konkurenco, za to pa veliko zaslug nosi direktor Mirko Strašek, ki živi s podjetjem in za podjetje,« je povedal Kotnik in za govorniški oder povabil direktorja podjetja. ŠTEVILNI GOSTJE Mirko Strašek je omenil, da je praznovanje 40-letnice podjetja zaznamovalo več dogodkov, največji pa je namenjen tako sodelavcem in sodelavkam kot upokojencem, zunanjim sodelavcem in dobaviteljem podjetja, predstavnikom občine, javnega življenja in organizacij na Ljubnem ter bivšim sodelavcem še iz obdobja Gradbenika in Kovinarstva. Med gosti je bil tudi pod- Kot družbeno odgovorno podjetje KLS vsako leto namenja donatorska sredstva različnim ustanovam. Menijo, da lahko dobre rezultate delijo tudi z drugimi in letos so sredstva ponovno namenili Splošni bolnišnici (SB) Celje. Ček v vrednosti 5.000 evrov je v imenu SB Celje prejela Danijela Gorišek, sredstva pa so namenjena za nabavo sistema za možgansko bipolarno elektrokirurgijo. Ta sistem omogoča kirurgom bolj natančno in varno delo v možganskih strukturah. Goriškova se je za donacijo v imenu bolnišnice iskreno zahvalila. Vsi, ki so v podjetju KLS zaposleni več kot 25 let, so dobili priznanja. (Foto: Štefka Sem) predsednik državnega zbora Jakob Presečnik. »V veliko zadovoljstvo mi je, da je ob 40-letnici naše podjetje pri dobrem zdravju. Vsak po svoje smo skrbeli za stalno rast konkurenčnosti in napredek podjetja. Vsem, ki so se s prizadevnim in Ze drugo leto zapored so v KLS-u donirali sredstva celjski bolnišnici. Donacijo je iz rok Mirka Straška prejela Danijela Gorišek. (Foto: Štefka Sem) kvalitetnim delom trudili za napredek, se zahvaljujem,« je povedal Strašek. Dejal je, da to ni čas, da bi omenjali zgodovino, dosežke, cilje in želje, ampak je ta dan priložnost za zahvalo vsem, ki so pisali uspešno zgodbo, dosegli vrh, katerega z veseljem praznujejo. PRIZNANJA ZVESTIM SODELAVCEM Posebna priznanja in plakete, ki sta jih podelila Strašek in vodja kadrovsko splošnega sektorja Aleksandra Logar, so ob okrogli obletnici prejeli številni zaposleni, ki so podjetju zvesti več kot 25 let. Teh je bilo kar 38. 14 članov kolektiva je v podjetju zaposlenih med 25 in 29 let, 19 članov kolektiva je imelo v podjetju med 30 in 34 let delovne dobe, pet zaposlenih je preseglo 35 let dela v KLS-u. Posebna priznanja so bila v obliki žlahtne kovine. ZAHVALA IN DARILO DIREKTORJU V imenu zaposlenih sta se direktorju za uspešno vodenje podjetja zahvalila vodja proizvodnje Janez Fale in predsednik sveta delavcev Bogomir Terbovšek. Fale je dejal, da mnogi zaposleni že leta spremljajo podjetje, skupaj z njim so odraščali in se srečevali s krizami in uspehi. Veseli so, da so del podjetja danes, ko se kaže v najboljših letih. »Zavedamo se, da največji delež zaslug za uspešnost podjetja pripada prav vam, direktor. Ponosni smo, da smo del tega kolektiva. Da radi delamo z vami, pove tudi dejstvo, da nas je skoraj tretjina v tem podjetju več kot polovico njegovega obstoja. Želimo se vam zahvaliti za ves trud, za vsa leta, ki ste jih preživeli na Ljubnem. Verjamemo, da le vi veste, koliko sebe dajete v KLS, koliko ur skrbi in veselja ste od začetka do danes vložili v to, da smo danes tako uspešni,« so bile besede Faleta, medtem ko je Terbovšek direktorju podaril uro, ki so jo izdelali na strojih in iz materiala, ki ga uporabljajo v podjetju. Praznovanje se je zaključilo z rezanjem torte in popoldanskim druženjem vseh udeležencev. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 7 Gospodarstvo, Politika, Oglasi TIM OVE URE Informacijska mreža o energiji uradno ustanovljena Evropska poslanka dr. Romana Jordan (levo) je kot prva podpisala pristopno izjavo in postala prva članica ter ambasadorka informativne mreže o energiji. (Foto: Marija Lebar) Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) v prostorih Medpodjetni-škega izobraževalnega centra so v četrtek, 27. septembra, pripravili ustanovitveno konferenco Trajno-stne informacijske mreže obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije (TIM OVE URE). Na dogodku je sodelovala tudi evropska poslanka dr. Romana Jordan, ki je kot prva podpisala pristopno izjavo in postala prva članica ter ambasa-dorka te mreže. Skrbniki informacijske mreže, katere pobudnik je bil Cveto Fendre iz ŠCV, so Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Šolski center Velenje, EUTRIP, d.o.o., in Slovensko društvo vzdrževalcev. Njihovi predstavniki so na konferenci spregovorili o namenu in vsebini novega spletnega mesta. Direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik je pospremil podpis z uvodnimi besedami in podčrtal naraščajoči pomen racionalne rabe energije. Primož Praper, prokurist podjetja EUTRIP: »Ob spremljanju postopkov energetskih sanacij smo zaznali kar nekaj problemov, ki iz- virajo iz nepoznavanja zakonodaje, javnih razpisov in tehničnih možnosti, nevarnost pa je predvsem drobljenje rešitev in nepovezanost arhitekturno-gradbenega, strojnega, elektro in sorodnih področij, potrebnih ne samo za uspešno pridobitev sofinancerskih sredstev, ampak tudi za realno energetsko oceno, kakovostno izvedbo do zadnjega oddanega poročila in nadaljnje- ga monitoringa prihrankov energije in stroškov. Sčasoma bo tudi vse te koristne in celovite informacije mogoče dobiti na spletnem portalu TIM OVE URE.« Za SŠGZ, ki projekt predstavlja navzven in je zadolžena za mre-ženje, je pri podpisu sodelovala predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer. »Projekt je naravno povezan z dejavnostjo naše zbor- nice, ki je v povezovanju in sodelovanju naših članic z ostalim okoljem. Na področju energetike, ki ga predstavlja portal, računamo na številne možnosti za posle in nova delovna mesta v našem gospodarstvu.« Na novem spletnem mestu bodo dostopne številne informacije na enem mestu. Mogoče bo izvedeti vse o novih in učinkovitih izdelkih s področja OVE in URE, portal bo ozaveščal, izobraževal in uporabnikom ter partnerjem ponujal nadaljnje usmeritve. Marija Lebar Dr. Romana Jordan je kot evropska poslanka poudarila prioriteto, ki jo ima področje energetika v skupni evropski politiki. Pomembno je, da to politiko in ukrepe, ki se včasih morda zdijo oddaljeni, prenesemo v lokalna okolja. Potrebno je, da se vsak prebivalec zave, kako pomembni so obnovljivi viri in razumna raba energije, ki ne onesnažuje pretirano. LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS LUCE Podprli prizadevanja za gradnjo obvoznice Lučki občinski odbor SDS je zadnji petek v septembru pripravil letno konferenco. Na njej je predsednik odbora Niko Brezovnik predstavil delo v preteklem letu in poudaril, da se je število članov povečalo. Dotaknil pa se je tudi slabega finančnega stanja. Odbor je namreč sredstva za financiranje prejel s sedeža stranke, saj svojega denarja za delovanje nima dovolj. Kljub pomanjkanju denarja so v domačem okolju zelo aktivni. Stranka ima namreč tri svetniška mesta v občinskem svetu, kjer se svetniki trudijo za dobro sodelovanje. Slednje je potrdil tudi župan Ciril Rosc, ki je udeležencem konference med drugim predstavil vse aktivnosti za ureditev poplavne varnosti in izgradnjo lučke obvoznice. Prizadevanja občine za rešitev obeh problemov so na konferenci enoglasno podprli in zagotovili, da bodo preko poslanke Janje Napast Niko Brezovnik je izpostavil, da so kljub pomanjkanju denarja v domačem okolju zelo aktivni. (Foto: MŠ) postavili tudi poslansko vprašanje. Dotaknili so se še problematičnega odseka državne ceste med Lučami in Solčavo, ki že več kot dve leti čaka na ureditev. Pri tem so apelirali na župana s prošnjo, naj na direkcijo za ceste naslovi vprašanje o vzrokih za tako stanje in potencialnih rešitvah problematičnega odseka ceste. Poleg lokalne politike v kraju so v lučkem odboru SDS obravnavali tudi politično situacijo na državnem nivoju. O njej je spregovo- ril član izvršilnega odbora stranke Mirko Zamernik in poudaril, da so razmere v državi zelo resne. Ob zaključku konference so predstavili smernice za prihodnje delo. V njih so poudarili, da mora odbor pridobivati nove člane, predvsem mlade, ki bodo v delo vnesli novosti. Marija Šukalo Obvestilo! Avtobus na relacijah: Solčava-Celje ob nedeljah (18.50) in Celje-Solčava ob petkih (15.30) s 1. oktobrom 2012 ne bo več vozil. Avtobusni prevozi Poličnik - Luče (H Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ IN 18. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ Delovna razstava najprej za pokušino Od 19. do 22. septembra so v Mozirju že 18. leto potekali dnevi Ex tempore Mozirski gaj, ki jih organizira Kulturno prosvetno društvo Jurij. V delovnem delu so slikarji ustvarjali na temo Mozirski gaj in kraj Mozirje, svoje izdelke pa so zadnji dan srečanja za pokuši-no predstavili na delovni razstavi v Slomškovi dvorani. V novembru sledi še razstava del v Galeriji Mozirje. Septembra se je v Mozirju družilo enajst akademskih in ljubitelj- skih slikarjev, ki prihajajo iz Slovenije in tujine. Veliko jih je že stalnih udeležencev Ex tempora. To so Mo-zirjanom dobro poznani Vinko Že-leznik, Vojko Gašperut, Lucijan Bra-tuš ter domačini Marjana Verbuč, Anka Rakun in Jure Repenšek. Druženje, ki ga organizira predsednik KD Jurij Jure Repenšek, ni tekmovalnega značaja, ampak želi le povezati slikarje in prispevati k promociji kraja. Repenšek je na otvoritvi delovne razstave povedal, da želijo s svojim ustvarjanjem v ateljeju in zunaj ljudem prikazati delovni utrip umetnikov, le-ti pa v tem času brusijo svoje tehnike, se med seboj opazujejo in s tem nadgrajujejo ustvarjalnost drug drugega. Slikarji so v času svojega bivanja v Mozirju obiskali več lokacij in tako spoznavali mozirsko ob- čino, kar je po mnenju Repenška za kraj odlična promocija. Umetniki namreč ne opazujejo le površinske slike podob, ampak gledajo globlje, zato znajo s svojim razmišljanjem ter s svojo intuicijo motive krajev prenesti na platno. Tatiana Golob pv i» zupanscuo cRSfl Rečica ob Sauinji naznanja, da bo na dan 7. vinotoka leta Gospodovega 2012 na rečiškem trgu 4 tenariou sejem, Izkažite nam to Čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9- tiri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj za tem začela kupčija. Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri. Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v spomin na 427. letnico l* prvih sejmov na Rečici in podelitev trikih pravic. '•j »&A Arii Kultura, Oglasi V GALERIJI ŠTEKL RAZSTAVLJA GENERACIJA 24 Izrazili svoje poglede na svet potrošništva Člani generacije 24 menijo, da tudi iz odpadnih materialov nastaja umetnost. (Foto: Štefka Sem) Zadnji četrtek v mesecu je dan inštalacijo postavili v Šteklu, poleg za otvoritve razstav v gornjegraj-ski galeriji Štekl in septembra se je predstavila generacija 24. Tako so se poimenovali 24-letni študentje umetniških smeri. Sedem mladih umetnikov je v preteklem letu sodelovalo na festivalu Kunigunda v Velenju. V projektu Trgovina na belo so z inštalacijo izrazili svoje poglede na svet potrošništva in svet poln vizualne navlake. Trgovina na belo je kritika potrošniške družbe, v kateri je kvantiteta velikokrat pomembnejša od kvalitete, je omenila vodja razstav v galeriji Jožica Tir-šek Drčar. V okviru projekta so zbrali prazne odpadne embalaže, jih oprali, odlivali v mavec, posušili in gladili. Nastalo je več kot sto odlitkov, ki so stali na policah, kot v trgovini. V nekoliko manjšem obsegu so pa so postavili še svoja umetniška dela iz drugih področij umetniškega ustvarjanja. Za glasbo je poskrbel Matej Voglar s tipično glasbo in napovedniki, ki jih slišimo v trgovskih centrih. O delu ustvarjalcev Urške Ma-zej, Darje Osojnik, Uršule Skorn-šek, Julijane Šimič, Jume Valen-čak, Jana Tomažina in Elvisa Ha-liloviča je spregovorila Osojniko-va. Opisala je projekt Trgovina na belo in dejala, da so poleg tega želeli predstaviti preostalo pestrost svojega ustvarjalnega dela. V imenu organizatorja razstave gornjegrajskega kulturnega društva je Vika Venišnik ustvarjalcem zaželela še veliko uspešnih projektov in da bi dosegli svoje sanje. Štefka Sem V Mozirju je ustvarjalo enajst akademskih in ljubiteljskih slikarjev. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 9 Kultura, Organizacije NOVI VEČNAMENSKI IZOBRAŽEVALNI OBJEKT V VELENJU Gaudeamus predali namenu Na prvi dan novega študijskega leta so v Velenju odprli novi večnamenski objekt za srednje- in visokošolsko izobraževanje, Gaudeamus. V njem imajo prostore visoka šola za varstvo okolja, knjižnica pod okriljem Šolskega centra Velenje, Multimedijski regionalni center Kunigunda, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje ter restavracija za dijake in študente. Zbrane so nagovorili podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin, direktorica visoke šole za varstvo okolja mag. Milena Pečovnik, direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik in predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vrednost objekta znaša 4,6 milijonov evrov. Mestna občina Velenje bo za sofinanciranje izgradnje prispevala 2.449.000 evrov, ministrstvo pa je prispevalo razpoložljivo zemljišče, opravilo ustrezne postopke za izvedbo investicije ter zagotovilo sredstva za sofinanciranje dela objekta, ki bo služil za prehranjevanje dijakov, študentov in drugih udeležencev izobraževanja. NN RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Razpisali kar 153 štipendij za dijake in študente V okviru enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013 je Razvojna agencija Savinjske regije razpisala štipendije 47-tih delodajalcev iz omenjene regije. Za dijake je namenjenih 67, za študente pa 86 štipendij. Rok za oddajo vlog je petek, 12. oktober. Štipendijska shema je odraz potreb po kadrih v regiji. Že tretje leto zapored je največ ponujenih štipendij za dijake in študente s področja strojništva. Pri dijakih sledijo štipendije iz gostinstva in turizma, pri študentih pa s področja elektrotehnike. Štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju oziroma študiju zaposlili pri delodajalcu, ki je štipendiral. Pogodbe o štipendiranju bodo sklenjene predvidoma v začetku decembra, izbranim pa bodo štipendije izplačane še za nazaj. Projekt podpira Evropski socialni sklad, vanj se je vključilo tudi 16 občin iz regije. BKK ] TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Še bogatejši Lenartov sejem Člani rečiškega turističnega društva pripravljajo v nedeljo, 7. oktobra, Lenartov sejem, s katerim bodo že 17. obujali spomin na sejemski ži-vžav, ki je odlikoval Rečico ob Savinji med obema vojnama. Na sejem so znova privabili številne prodajalce, ki bodo ponujali domače blago, dobrote in izdelke, primerne za vsakdanjo rabo. Sejmarji bodo prišli iz različnih koncev Slovenije. V društvu se trudijo, da bi sejem minil brez kiča in plastike, vseeno pa bodo poskrbeli, da bo ponudba primerna današnjemu času. V goste so povabili nekdanje zgornjesavinj-ske posebneže, ki so obiskovali sejemska dogajanja v medvojnem času. Tako pričakujejo trško gospodo, pičkurina, slepca, šuhpucerja, številno družino, cukrovo Lizo in še koga. Svoj obisk sta že napovedala ciganski Pavel in njegova Urška. Meh harmonike pa bo raztegnil Robi Weiss ... Skratka, pridružite se sejemskemu vrvežu ob 9. uri, ko bosta stroga trška policaja dvignila trško zastavo in naznanila pravila sejmarjenja, zbrane pa bo pozdravil župan Vinko Jeraj. Prikaz odprtja sejma bodo ponovili ob 14. uri. Marija Šukalo GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prenovili sobo za kvalitetno vadbo godbenikov Konec septembra so se glasbeniki, ki sestavljajo orkester Godbe Zgornje Savinjske doline, zbrali na otvoritvi prenovljene godbe-ne sobe v stavbi kulturnega doma v Mozirju. Prenovljena soba jih je pričakala v vsem svojem sijaju, najpomembnejše pa je, da se bodo godbeniki v njej dobro počutili in pridno vadili. Krajše slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili tudi člani upravnega in nadzornega sveta, kasneje pa se je povabljenim pridružil še Franc Es, glasbenik z najdaljšim stažem v godbi. Vse zbrane je pred prvo vajo v prenovljeni sobi nagovorila predsednica godbe Fa-nika Strašek. V svojem nagovoru se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, da bodo godbeniki, ki prihajajo iz vseh občin naše doline, lahko vadili v primerno urejenem in opremljenem prostoru. Stroški vseh del so po besedah Straškove znašali okoli 9 tisoč evrov, seveda pa je bilo v prenovo vloženih tudi veliko ur prostovoljnega dela. Večji del prenove je godba financirala sama in se v ta namen odrekla nakupom instrumentov v letošnjem letu. Nekaj sredstev je k poplačilu stroškov primaknila tudi Občina Mozirje. Nagovoru Straškove je sledilo krajše druženje, nato pa so godbeniki seveda poprijeli za svoje instrumente in pričeli vaditi. Živahne melodije so hitro napolnile prenovljeno godbeno so- bo, dobro počutje glasbenikov v njej pa bo gotovo pripomoglo k nadaljnjemu nizanju uspehov zgornjesavinjske godbe. Tatiana Golob Živahne melodije so napolnile prenovljeno godbeno sobo. (Foto: Ciril M. Sem) 10 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Kultura 5 LET DELOVANJA LJUDSKIH PEVK LIPA Eno fletno popoldne z ljudsko pesmijo V nedeljo, 16. septembra, so Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti proslavile pet let delovanja in letošnji izid zgoščenke z naslovom Takšna sem jaz mlada bila. Na odru dvorane v šmarški osnovni šoli so se jim pridružili tudi drugi glasbeniki in tako obiskovalcem pripravili prijetno glasbeno popoldne. O pevkah je predsednica Kulturnega društva Lipa Nataša Bele povedala, da so izbrskale staro glasbo in jo obudile ter na zgoščenki ohranile za zanamce. Z nastopom so se želele zahvaliti vsem, ki so jim stali ob strani in jih spodbujali pri delu, predvsem pa niso pozabile na svoje razumevajoče družine. Kot se za praznovanje spodobi, se je pevkam na odru pridružilo precej glasbenih prijateljev. Slavljenke so zapele svojo pesem Dekleta iz Šmartnega in nadaljevale z drugimi skladbami. Sledil je nastop skupin Ljudske pevke iz Solčave, Prijatelji s Šmartnega ob Paki, Tine Lesjak in pevci s Pohorja, Savinjski fantje, Ansambel bratov Poljanšek, domačina Roka Prašnikar-ja in učencev podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti. Nazarska županja Majda Podkrižnik je dejala, da so pevke glas Šmartnega ponesle po vsej Sloveniji. Hvaležna jim je, da se z veseljem odzovejo vsaki prošnji po sodelovanju na prireditvah v okviru občine in še dlje, zato je vesela, da je predstavitev sovpadla s praznovanjem nazar-skega občinskega praznika. Predsednik krajevne skupnosti Mirko Brezovnik je Beletovi podaril šopek s petimi vrtnicami za pet let dela in šaljivo dodal, da njeno delo prav gotovo ni lahko, saj mora biti vodenje desetih žensk precej naporen posel. Štefka Sem Z uvodno pesmijo Dekleta iz Šmartnega so pevke povedale, od kod prihajajo. (Foto: Štefka Sem) KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Juan Vasle poslušalce razvajal z latinskim melosom V septembru je nazarsko kulturno društvo v sodelovanju z Občino Nazarje pripravilo koncert priznanega opernega in koncertnega pevca Juana Vasleta. Občinstvo je z navdušenjem prisluhnilo pestremu repertoarju slovenskega bas-baritonista, ki se je rodil v Buones Airesu v Argentini in je del južnoameriškega melosa preko zapetih skladb prinesel tudi v našo dolino. Zbrani v domu kulture so prisluhnili izboru argentinskih pesmi, ki jih Lutke so s svojo izvirnostjo in hudomušnostjo nepogrešljiv vzgojni dejavnik za otroke, nagovarjajo pa tudi starejše. Tokratni lutkovni abonma, ki je namenjen otrokom od tretjega leta starosti in njihovim staršem v organizaciji Kulturno prosvetnega društva Jurij Mozirje, je že 17. po vrsti. Predstave bodo mesečno ob četrtkih ob 18.00 uri v kulturnem domu v Mozirju. v Argentini živeči Juan Vasle zapoje s pravim latinskim šarmom. V naslednjem sklopu koncertnih melodij je Vasle občinstvo popeljal v Brazilijo in predstavil nekaj med Brazilci priljubljenih pesmi. Prijetne melodije so očarale občinstvo, ki je Vasleta nagradilo z gromkim aplavzom. Za zaključek se je pevec posvetil še slovenskim melodijam. Njegov izbor je obsegal tako živahne, šaljive pesmi kot pesmi polne slovenske melanholije. Abonma sestavlja pet predstav. Prva, Moj dežnik je lahko balon, bo že 11. oktobra. Novembra bodo organizatorji gostili lutkarje iz Bratislave s predstavo Paskada-rium, decembra bo predstavljena pravljica Kam pa kam kozle. Času primerno bo januarja na sporedu Zimska pravljica, v februarju pa bo prišla v goste Vidkova srajčica. Štefka Sem S celotnim koncertnim repertoarjem je Juan Vasle tudi v Nazarjah predstavil svoj talent, ki ga je v njegovi pevski karieri popeljal po vsem svetu. Vasle si je pevsko diplomo pridobil na Visokem inštitutu za umetnost v Teatru Colón v Buenos Airesu ter se izpopolnjeval v Münchnu, Londonu, na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1988 je bil finalist na mednarodnem pevskem natečaju Luciano Pavarotti v Filadelfiji v ZDA. Zelo aktiven pa je tudi tukaj, v deželi svojih staršev, saj je že od leta 1990 član solističnega ansambla ljubljanske Opere in baleta SNG, kjer je odpel vrsto pomembnih vlog. Med drugimi je sodeloval tudi z orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoniki RTV Slovenija. V Ljubljani so izšle štiri njegove zgoščenke, Slovenske pesmi, Slovenski samospevi XX. stoletja, Suda-merica in Raduj človek moj. Tatiana Golob KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Lutkovni abonma od oktobra dalje Juan Vasle je v Nazarjah predstavil talent svetovnega merila. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 11 Ljudje in dogodki, Organizacije, Čestitke FRANC LESJAK DOPOLNIL 101 LETO Najstarejšega borca obiskali člani borčevske organizacije Leto je naokrog in Franc Lesjak z Ljubnega ob Savinji je na svojem življenjskem koledarju obrnil še en list, ter številki 100 dodal še 1. Prvi, ki so ga obiskali, mu podali roko in zaželeli predvsem veliko zdravja, so bili člani krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB z Ljubnega. Njihov predsednik Bogdan Grohar je Lesjaku v imenu vseh članov zaželel, da bi jih še čim več let sprejemal na svojem domu, saj je še vedno prijeten sogovornik in zakladnica spominov, ki jih rad obuja. Lesjak je najstarejši občan ljubenske občine, zaradi svojih aktivnosti v življenju ga ob rojstnem dnevu obišče veliko predstavnikov društev. Med temi so borci, čebelarji, ribiči, tudi župan Franjo Naraločnik mu zaželi vse lepo. S predstavniki borčevske organizacije so obudili spomin na vojne čase, ko se je kot vojak kar nekajkrat srečal s smrtjo iz oči v oči, a sreča mu je bila vedno naklonjena. Spominjali so se njegove mladosti in takratnega, trdega življenja, boljših in slabših ča- Franc Lesjak (desno) je vedno vesel obiskovalcev in z njimi rad pokramlja. (Foto: Štefka Sem) sov. V tako dolgem življenju se namreč nabere obilo spominov. Kot strasten čebelar je omenil tudi to dejavnost, ki mu je zapolnjevala dneve in ga navduševala tudi v njegovih devetdesetih letih. Da je bil Lesjak obiska ze- lo vesel, dokazuje to, da je obiskovalce še na vratih zadržal lep čas, saj je v dobrih stotih letih življenja zbral veliko spominov, ki jih je rad delil z obiskovalci. Štefka Sem TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Rečičani zopet suvereno in brez presenečenj na vrhu Na igriščih športnega parka v Mozirju je na zadnjo septembrsko soboto potekalo letno tradicionalno tekmovanje zgornjesavinjske gasilske zveze. Med sabo se je v različnih vajah pomerilo petintrideset gasilskih desetin, največ prvih mest pa je zopet pripadlo prostovoljnim gasilcem z Rečice ob Savinji. Tokrat je tekmovanje potekalo na igriščih Nogometnega društva Mozirje, ki so dovolj velika in primerna za izvedbo tako velikega projekta, kot je tekmovanje vseh gasilskih društev iz doline. Pri vaji z motorno brizgalno je bilo potrebne veliko spretnosti in natančnosti, pri štafeti na 400 metrov z ovirami so štele dobre predaje in kondi-cijska pripravljenost tekačev, pri vaji razvrščanja pa predvsem usklajenost ekipe. Vsaka desetina je opravila vse tri vaje, seštevek pa je prinesel skupen rezultat. V različnih kategorijah, ločenih po spolu in starosti tekmovalcev, je sodelovalo različno število desetin. Najštevilčnejši so bili Rečičani, kar kaže na dolgoletno in kontinuirano dobro delo z vsemi starostnimi kategorijami gasilcev. Clani Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji so pobrali največ lovorik. (Foto: Benjamin Kanjir) V kategoriji člani A se je med sabo pomerilo največje število ekip, kar dvanajst se jih je pripravljalo in prijavilo na tekmovanje. Člani PGD Rečica ob Savinji presenečenj niso dovolili. Njihove dve ekipe sta zasedle prvi dve mesti, druga ekipa prvega, prva pa drugega. Na tretje mesto so se uvrstili člani PGD Mozirje. V kategoriji člani B, v kateri je tekmovalo osem ekip, so bili Reči-čani prvi, za njimi so se uvrstili Mozirjani in ekipa PGD Gorica ob Dreti. Popolnoma isti razplet je bil pri članicah A. Zopet Rečica ob Savinji, Mozirje in Gorica ob Dreti. Sodelovale so štiri desetine. Malce drugačen vrstni red na vrhu je bil v kategoriji članice B. Prvo mesto so tukaj Rečičan-kam za osem točk izmaknile članice PGD Gorica ob Dreti, tretje so bile Grušoveljčanke. Med sabo so se pomerile tudi ekipe starejših gasilcev. V članski kategoriji je sodelovalo šest ekip. Na prvem mestu so bili ob razglasitvi člani PGD Rečica ob Savinji, drugo mesto so dosegli Pobreža-ni, tretje pa Radmirci. Pri članicah so tekmovale samo dve desetine. Prvo mesto so si priborile članice PGD Radmirje, drugo pa članice PGD Bočna. Benjamin Kanjir 12 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (12) Piše: Aleksander Videčnik NEKAJ STARIH OBIČAJEV IN VEROVANJ (NADALJEVANJE) Porodnici zelo škoduje svetloba, zato je treba okna zastreti. Oče porodnice mora med porodom moliti iz molitvenika, in to med hojo, mož pa v hiši rožni venec in porod bo dobro potekel. Pred porodom se spodobi plačati za mašo. Hitreje ko duhovnik mašuje, hitrejši bo porod. Tista ženska, ki veliko hodi po hribih, težje rodi. Da bi ugotovili, če bo novorojenček gospodar v hiši, so ga položili na prag. Če se je obrnil proti vratom, bo gospodaril, če pa proti poti, bo šel v svet. Dojenčka zavijejo v staro oblačilo, da mu bo pozneje v življenju pristajala vsaka obleka. Ko nesejo dojenčka h krstu, mu stavijo med povoj košček starega hodnega platna, da se mu bo v življenju vsaka obleka »všikala«. Da bo porod lažji, zaužije nosečnica vsako jutro malo soli z mrzlo vodo. Potem ima otrok drobne kosti in ne bo rejen. Otrok bo imel lepe lase, če ga takoj po porodu ne umijejo po glavi. Najbolje je, če ga mati z lastnim mlekom očisti po laseh. Prvo vodo, v kateri umijejo novorojenčka, uporabljajo za preganjanje grilov. Ko dojenčka umijejo, preden ga nesejo h krstu, se v tej vodi splaknejo še drugi otroci, da ne bi dobili srbečice. Pri prvi kopeli novorojenčka dajo v vodo rožni venec in nekaj kovancev, da bo v življenju bogat in pobožen. Porodnica, kateri med porodom ni šla posteljica, je morala sesti na svinjsko gnezdo v svinjaku. Perilo dojenčka se ni smelo pobirati o mraku, da ne bi z njim prišla v hišo mračina. Pobirali so ga vedno le pri dnevu. Doječa ženska ni smela gledati čez hribe, ker bi ji lahko mleko usahnilo. Ko odrežejo po porodu popkovino, malo počakajo, da rahlo krvavi. Potem otroka ne grize v trebuhu. Če dojenčka mora »ziza«, obesijo nad zibelko ogledalo, da se mora sama sebe ustraši. Porodnica pred očiščenjem ne sme daleč od hiše, da je ne bi zajela nevihta s točo. Dojenčka se pred letom starosti ne striže, ker dobi trde lase, takšne pa imajo hudobni ljudje. Ob bolniku, ki umira, molijo za srečno zadnjo uro. Da odženejo skušnjave, škropijo s krstno vodo. Paziti pa morajo, da ne pade kaplja te vode na tla, to bi bil najhujši greh. Mrlič, ki ima odprte oči, vabi za seboj druge domače. Tisti, ki na poti v cerkev je, naj računa, da bo njegova krsta na pogrebni poti škripala. Kadar kdo umira, ne smejo prinesti otrok v bližino. Otrok vse vidi in bi se lahko hudo prestrašil in potem ostal vse življenje živčen. Po smrti ustavijo vse ure v hiši, kajti čas se je pokojniku iztekel. Zagrnejo ogledala, da se v njih ne bi gledal hudič. Pri vsakem mrliču je nekdo določen, da nosi križ na pogrebu. Ta tudi ponuja sosedom, ki ob mrliču bedijo, kruh in pijačo. Pozneje dobi obleke od umrlega. Mrliča dajo na pare (postelja, deske in plevni-ca). Umivajo ga sosedje, obriti pa ga smejo le z njegovo britvijo. Kadar je mrlič v hiši, se na polju ne dela, ker bi bil pridelek ogrožen. Mrtvega pustijo najprej eno uro »počiti«. Nato ga položijo na klop, da se zravna. Krive postave ne smejo v onostranstvo. Kdor želi, da ga ne bo več strah pred mrličem, mu mora stisniti roko. Na poti na pokopališče pogrebci ne smejo počivati. Ko krsto pred hišo povežejo (pozneje zabije-jo), pričnejo moliti. Molijo vso pot na domači zemlji. Nadaljujejo spet malo pred cerkvijo. Krsto z mrličem postavijo v cerkev. Tedaj smejo sesti le odrasli, otroci pa morajo stati ob krsti. V cerkvi in v samem sprevodu velja določen vrstni red pogrebcev. Tega se držijo, da ne užalijo spomina pokojnika. Prej ko zabijejo krsto, pazijo, da ne bi kdo vanjo vrgel denarja, saj bi to prineslo hiši veliko nesrečo. Posebno v Gornjem Gradu imajo ljudje težave s hudim vetrom. Da bi veter pomirili, so na okno postavili malo žegnane soli. Pod Črnivcem so verjeli, da je divjanje vetra znak, da je veter lačen. Zato so imeli pri vsaki hiši božične otrobe. Najmanjši od otrok je moral nesti slamnico z otrobi na travo pred hišo. Tako so dali vetru jesti, da ni trgal streh na hišah. Na svetih Treh kraljev so vrgli v studenec košček božičnika (božični kruh), da studenec ne bi usahnil. Kresni večer je že od nekdaj povod za ljudsko domišljijo. Na ta večer so zataknili za vsak srp, ki je visel v kašči, po eno belo rožo. Če je katera od njih do jutra povsem ovenela, je pomenilo, da bo tisti, ki žanje s tem srpom, v kratkem umrl. Ob viharnem vetru so verjeli, da se je nekdo obesil. Ko je zvonilo za večernice, je moralo biti opravljeno delo v hlevu. Ko je zvonilo za večno luč, je moralo biti tudi vse opravljeno v hiši. Žanjica v snop ne sme povezati neteka (potrošnika ali cikorje), ker bi kruh iz te moke ne teknil. Ponekod so med obredom dajanja otrobov vetru peli: »Dobri veter pojdi jest, pol' pa pojdi k svoji ženi spat.« Kadar je namežnik (božičnik) v prtu zavit na mizi, se ga otroci ne smejo pritakniti, ker lahko potem dobijo hude ture. Iščemo stare fotografije Mozirska koča je bila med drugo svetovno vojno požgana. Kmalu po vojni so pričeli graditi novo. Slika je bila posneta 3. avgusta 1947, hrani jo A.V. v Mozirju. Savinjske novice št. 13, 12. oktober 2012 13 Organizacije, Nasveti LETNO SREČANJE DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV CELJE V MOZIRJU Domov navdušeni nad videnim in doživetim Zadnji četrtek v septembru so v Knjižnici Mozirje gostili tradicionalno srečanje članov Društva bibliotekarjev Celje. Letošnje srečanje je bilo že 33., gostitelji pa so pripravili ogled dveh knjižnic in muzejske zbirke ter zaključek srečanja v Solčavi. Druženje več kot 70 knjižničarjev je minilo v znamenju spomina na nedavno preminulega direktorja celjske knjižnice Branka Goro-pevška. Društvo bibliotekarjev Celje je prostovoljna strokovna organizacija bibliotekarjev in knjižničar- MARIJA ARH IVANŠEK, predavateljica praktičnega pouka na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica Med so v starih civilizacijah imenovali tekoče zlato, zlati eli-ksir, božji dar in je bil simbol za plodnost, lepoto in ljubezen. Je darilo čebel, ki so starejša od človeštva, saj obstajajo najmanj 65 milijonov let. Katere skrivnosti in modrosti poznajo? Že samo gradnja satja skriva v sebi pravzo-rec življenja, ključ kreacije, notranji balans in uravnoteženost, večno harmonijo, nepravilnosti ni, vse je z vsem povezano. Morda so v davnini zato imeli čebele za simbol bogov. Tudi vsaka naša celica telesa ima DNK - popolno informacijo ustvarjanja in obnavljanja. Že od nekdaj so med in druge dragocene čebelje pridelke uporabljali kot dragoceno živilo, v razne terapevtske namene, v kozmetiki kot del naravnih lepotnih postopkov pri rojstnih, poročnih (medeni tedni) in pogrebnih obredih. Čebele nas z medom, cvetnim prahom, propolisom, matičnim mlečkom in čebeljim voskom povežejo z našimi predniki, z našo narodno in kulturno dediščino, jev na celjskem pokrajinskem področju. Združuje knjižničarje iz Celja, Laškega, Žalca, Velenja, Mozirja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ob Savi in iz vseh manjših krajev v njihovi okolici, kjer poleg splošnih knjižnic delujejo še šolske in specialne knjižnice. Društvo poleg izobraževanj in strokovnih ekskurzij vsako leto organizira srečanje članov društva. 33. letno srečanje je bilo v četrtek v Mozirju. Člani so se ki nam je zapustila čebelnjake, panjske končnice z raznimi motivi, umetelne sveče, filigransko izdelane škofjeloške in dražgoške kruhke, lectova srca, ki so namesto fanta dekletu izrekla čarobne besede, potice ... Povežejo nas z našo naravo s cvetlicami, sadnim drevjem, z vsem našim okoljem -z vsemi in vsem. Čebele nas lahko naučijo življenja v sožitju z biotopom naše Zemlje. Zato uživaj-mo med iz naših krajev, da dobimo cvetni prah rastlin iz našega okolja. Čim več naših čutil je vključenih ob uživanju, tem bolje je. Vsako vrsto medu vsakič z našimi čutili zaznavamo drugače, saj je odvisno od tega, kje so se čebele »pasle«. To pri izbiri medu za posamezne jedi tudi upoštevamo. VID - Ko med podržimo proti svetlobi, nekatere spominja na jantar, druge na ustekleničeno sončno svetlobo, je raznih svetlejših in temnejših odtenkov. Lahko pa se tudi strdi, starejši so zato med imenovali strd. Ko pripravljamo razne vrste testa in drugih jedi, upoštevamo tudi barvo medu. VONJ je zelo značilen za posa- zbrali v tamkajšnji knjižnici, kjer so se poklonili spominu na preminulega direktorja Osrednje knjižnice Celje Branka Goropev-ška, ki je pomembno zaznamoval delovanje društva in razvoj knjižničarske stroke. Ostalo je še dovolj časa za ogled Knjižnice Mozirje in nato Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani, ki jo upravlja gostiteljica srečanja. Druženje se je nadaljevalo v samostanski knjižnici v Nazarjah. Knjižničarji so bili navdušeni nad bogastvom, ki jo le-ta hrani. V Sol- mezno vrsto medu in med segrevanjem postane še izrazitejši. Koristen je lahko tudi zdravilni vonj v čebelnjaku in ob tem se sprostimo ob brenčanju roja. OKUS je odvisen od medičine rastline in je lahko blag, nežen, grenkoben ali celo malo pekoč. Ko posamezni jedi dodamo razne vrste medu in vsako kombinacijo posebej pokusimo, okusimo in vonjamo čisto drugače. Okusov barv in vonjev je toliko, kot je raznih vrst medu. Poleg teh čistih vrst obstaja še nešteto možnosti, da med popestrimo z raznimi dodatki. Zelišča, začimbe in dišave: drobno narezan ali nariban ingver, muškatov orešček, klinč-ki, piment, strok vanilije, pomarančne ali limonine lupine, peh-tran, sladki janež, meta, berga-mot, čebelja medenika, cvetovi rožmarina, kardamom, žajbelj, šetraj, timijan, semena gorčice, čili ter cimet. Drugi dodatki: sezamovo seme, pomaranča, grenivka, limona, limeta, klementina, orehi, mandlji, lešniki, brazilski orehi, pistacije, kostanj, kokos, kakav prahu, bela in temna čokolada, suho in sveže sadje, sadni sirupi, razno užitno cvetje, kot je nagelj, vijolica, mačehe, boreč, krizantema, sivka, vrtni ognjič, gladiole, kapucinke, vrtnica, šipek, cvetne vode, kot so rožna voda, pomarančna voda in cvetni sirupi, borovi vršički, enci-jan, bezgovo cvetje, meta, melisa čavi so jim predstavniki Centra Rin-ka pripravili gurmansko presenečenje v obliki lokalnih kulinaričnih dobrot. V zadružnem domu so domačini pripravili igrano predstavitev Solčavsko skozi čas, v kateri so v klenem solčavskem dialektu ob nežni spremljavi harmonike predstavili pomembne zanimivosti, ki prikažejo Solčavsko v posebni luči. Sledil je ogled zanimivosti kraja, ki se je zaključil z ogledom stalne razstave Solčavsko - sprehod v naročje Alp v Rinki. Roman Mežnar in še vrsta zdravilnih zelišč, aro-matizirani kisi, medeni napitki iz mleka, jogurta, viskija, vina, žganja in seveda medica. Generacije naših prapraba-bic so nam iz skromnih živil, ki so uspevale na naših tleh, z iznajdljivostjo, ustvarjalnostjo, spretnostjo in ljubeznijo zapustile bogato dediščino jedi z medom (kaše, pečena jabolka, potice, razni štru-klji, sladice iz medenega testa ...). Danes imamo živil v izobilju, prepustimo se domišljiji in ustvarimo jed, ki tekne nam in naši družini. Med lahko uporabimo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, predvsem pri svinjini, divjačini, govedini, domači in divji perutnini, drobnici, pri svežih in pre-kajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo količino želeja rdečega ribeza ali brusnic in namažemo po mesu pred koncem pečenja. Pri hladnih začetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in oreščki, hladnim pečenkam in dodajamo v Med v kulinariki 14 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Nasveti, Kotiček za voznike, Informacije, Oglasi C prelive za razne solate. Lahko popestri okus raznim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli priokus eksotičnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/ pudingom, kruhu in raznim vrst jedi iz raznega testa, kremam, str-jenkam, sladoledom ter zmrzli-nam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlično tekne k svežemu sadju. Tudi v kuhinjah drugih narodov najdemo pestro ponudbo jedi z medom. Upoštevajmo osnovna načela: • Uživajmo svežo naravno pridelano hrano (niti postano niti industrijsko predelano), • sezonsko sadje in zelenjavo, predvsem iz našega okolja. • Naše telo potrebuje tudi naravne maščobe (sicer imamo probleme s hormoni in s še čim). • Preberimo tudi drobni tisk na deklaracijah živil in za začetek se vsaj izogibamo vsemu, kar ima napis »brez sladkorja« v dietnih pijačah, lahkih jogurtih itd., ker vsebuje aspartam, ki povzroča vrsto težkih obolenj, ali druga umetna sladila. • Manj je več. Merica medu na osebo na dan je ena žlica. • Med je slajši od sladkorja, zato ga glede na recepturo s sladkorjem uporabljamo tretjino manj in pečemo pri nižjih temperaturah. • Če nočemo uničiti vsega bogastva v medu, potem ga ne segrevamo na več kot 40 °C in ga raje dodajmo po toplotni obdelavi živil v jed. Vzemimo si čas sredi naglice vsakdana in iz enostavnega obeda naredimo vsakodnevni obred - samo eno žlico medu na dan -samega ali kot dodatek naši najljubši hrani ob skodelici mleka ali čaja ob lepem pogrinjku in morda celo vonju prižgane sveče iz voska. Zvečer se lahko pripravimo na krepčilen in pomlajevalni spanec z nego kože, las in zobje z medom, saj naj bi na kožo dali le to, kar je primerno tudi za uživanje. Privoščimo si slasten obed in z njim modrost zelišč in zdravilno moč medu. Začutimo sebe in se zavemo svojih občutkov in po-slušajmo modrost našega telesa, po kateri hrani se počutimo dobro, polni energije in sproščeno, katera pa nam povzroča težo in otopelost. Za naše dobro počutje in zdravje ni pomembno samo, kaj jemo, ampak tudi kako. Na sladek okus nas večino že od otroštva vežejo lepi spomini in občutja sreče in s tem se krepi naš imunski sistem. Med je esenca vonjav in bogastva raznobarvnega cvetja z naših polj in gozdov, čebelje družine, dela čebelarjev in vseh ostalih. Je spomin na sončne dni, ko omamno sladko diši po medičini, na brenčanje roja čebel na cvetoči jablani in opomin vsem nam, da naj vse čebelje pridelke uporabljamo spoštljivo, s hvaležnostjo in se namenimo uživati v uživanju medu - življenja. BMW IN POGON NA SPREDNJA KOLESA? Sport tourer in compact tourer napadata BMW ostaja zvest tradiciji zadnjega pogona. Zadnji pogon omogoča hitrejšo vožnjo čez ovinke, izničen je vpliv pogona na sprednja kolesa in s tem na vodenje avtomobila, boljšo razporeditev teže med sprednjo in zadnjo osjo, kar skupaj daje veliko športnega občutka. Ampak ali bo temu tudi v prihodnje tako? Ne! BMW je z modelom mini dodobra razvil sprednji pogon in ga bo v prihodnje uvedel v svoje najmanjše modele. A brez strahu, serija 1 in serija 2 ostajata vsaj še do leta 2018 gnana na zadnja kolesa. Kljub temu pri BMW-ju razmišljajo o uvedbi dveh novih modelov, ki bi naj kot prva vpeljala sprednji pogon. Dodatno bo v teh modelih uvedel novo motorno paleto, ki sledi tradiciji zmanjševanja prostornine in uvedbe turbin. BMW bi tako na svoje najmanjše motorje namestil kar po dve turbini - twin power. Motorji bodo tako že pri mali prostornini razvijali veliko moči in veliko navora. Zanimivi bodo predvsem novi trivalj-niki, ki bodo lahki in varčni, hkrati pa bodo nudili veliko navora in veliko moči. BMW sport tourer in compact tourer sta dva nova modela, ki direktno napadata VW tourana in segment malih enoprostorcev. Tega prodajnega segmenta se je BMW izogibal, sedaj pa naj bi v letu 2014 sports in v letu 2015 compact tou- rer dokončno posegla po delu pogače, ki so si jo do sedaj delili ostali proizvajalci jeklene pločevine. Razlika med modeloma bo predvsem v izgledu in dimenzijah, kjer bi naj sports tourer napadal torana, compact tourer pa golfa plus. Celoten koncept nove serije BMW-ja temelji na zmanjševanju stroškov proizvodnje, kjer bo za osnovo uporabljeno veliko tehnike iz minija, prav tako pa se bo prelivala tudi že omenjena motorna paleta, kjer bo mini temeljil na športnih nastavitvah, BMW pa na več navora in udobja. Igor Pečnik Matična kronika za mesec september 2012 ROJSTVA: Rodilo se je šest deklic in trinajst dečkov. POROKE: Samuel David Mallion in Petra Likovič, oba iz Ljubljane, Ciril Gaber in Irena Grobelšek, oba iz Brezja, Marko Ivanuša iz Nazarij in Martina Čer-činovič iz Velenja, Primož Kramer iz Šmihela nad Mozirjem in Suzana Ledinek iz Lepe Njive, Janez Pisir in Simona Pergovnik, oba iz Lokovice, Matej Kladnik in Nežika Petek, oba iz Podvolovljeka. SMRTI: Justina Solar iz Mozirja, Angela Mlačnik iz Podveže, Ana Orešnik iz Savine, Marija Šircelj z Ljubnega ob Savinji. -_ Ohranjamo Upe Ivmutka! Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 113) Kultura, Ljudje in dogodki PREDAVANJE DR. PETRA WEISSA NA RECICI OB SAVINJI »Strpnost je ključ za ohranjanje enotnosti našega naroda« V petek, 28. septembra, je v avli OS Rečica ob Savinji na vprašanje »kaj nas dela Slovence?« odgovarjal Dr. Peter Weiss. Dialektolog in višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik v Ljubljani, ki sicer prihaja iz Spodnjih Kraš, se že nekaj let zapored rad odzove povabilu Kulturnega društva Utrip, ki skrbi za pospeševanje kulturnih in umetniških aktivnosti v občini. Kot je uvodoma dejal, mu je vsako leto v veselje, da z zgodbami iz svojega dela in raziskovanja lahko popestri jesenski večer domačinom in drugim, ki se zanimajo za ohranjanje slovenske kulturne identitete. Tema narodopisno - zgodovinskega predavanja so bile »lastnosti«, ki nas družijo in zaradi katerih smo Slovenci. Dr. Weiss je izpostavil predvsem značaj in jezik ter jima namenil nekaj besed. Omenil je posebnosti našega jezika in predstavil svoje optimistično prepričanje o prihodnosti slovenščine ter zavrnil možnost jezikovne MOZIRSKA KOČA Dr. Peter Weiss se je poslušalcem približal s pristnim dialektom. (Foto: Mateja Goltnik) smrti našega naroda. Opisal je svoj pogled na Slovenijo kot na zelo majhen prostor z velikim številom narečij, kar nas dela enkratne in zanimive. Priznani strokov- njak je predavanje o Slovencih in slovenstvu obogatil z izkušnjami in raznimi anekdotami, povezanimi z njegovim delom. Beseda je tekla tudi o stereotipih in predsodkih, ki jim lahko nasedemo, ko se primerjamo z drugimi narodi in državami. Pozval je k strpnosti, ki je po njegovem mnenju ključ za ohranjanje enotnosti naroda, in izpostavil, da ravno posamezniki delamo tisto, kar se potem kaže kot država. Zato je pomembno, da znamo ceniti svojo državo in sodržavljane. Poudaril je, da spoštovanje do drugih pokažemo že s tem, ko smo pozorni na to, da pravilno zapišemo njihov priimek. Dr. Weiss je bil ob koncu predavanja odprt tudi za vprašanja, ki so se porajala med poslušalci in na katera je odgovarjal v narečju, ki mu je domače in za katerega ohranjanje je še kako zaslužen tudi sam. Mateja Goltnik Prijaznost do obiskovalcev in naravnega okolja Mozirska koča je ena izmed več kot sto planinskih koč, ki nudijo gostoljubje in počitek planincem in ostalim obiskovalcem. Pred dnevi jo je obiskala delegacija Planinske zveze Slovenije. Obisk je bil namenjen spodbujanju oskrbnika Filipa Vrabiča, da svoje poslanstvo, ki ga opravlja med obiskovalci, še razvije in tako vsakomur ob obisku omogoči pozitivno izkušnjo. Dobronamerno so pregledali delovanje objekta, prijaznost in gostoljubje osebja ter splošen videz. Preverili so opremljenost koče z ustreznimi napisi, preverili ogrevanje, ukrepe za ekološko osveščenost, prijaznost do narave, kot je ločevanje in podobno. Ob tem so koči podarili stiskalnico za pločevinke in plastenke, ki jo bodo obiskovalci uporabljali in s tem zmanjšali volumen smeti. Oskrbnik Filip Vrabič se trudi, da bi se vsakdo med obiskom počutil zaželenega in dobro postreženega. Za nemoteno delovanje koče in oskrbo obiskovalcev uporabljajo izključno raz- gradljive materiale in čistila. S tem želi zmanjšati vnos kemičnih, naravi neprijaznih sredstev v okolje. Za piko na i so markacisti obnovili pot s Planinske ravne do koče. V stezo so vgradili nove pragove, ki ob nalivih usmerjajo vodo s poti, planincem pa nudijo trden, s tem pa varnejši korak proti vrhu in nazaj v dolino. Ob tem so še očistili stezo naplavin, pokosili okolico in porezali vejevje, ki je segalo nad pot. Benjamin Kanjir PIKIN DAN V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA NA OŠ MOZIRJE Potovanje med ustvarjanjem in igro Vas je Pika Nogavička prejšnji teden kaj prevzela? Malo? Nas je popolnoma. Šolsko igrišče je bilo polno Pik in strašnih gusarjev. Skupaj smo se odpravili na pikasto potovanje med ustvarjanjem in igro. Potrudili smo se in še posebej poskrbeli za delavnico, kjer so fantje pokazali svojo ustvarjalno žilico. Ob delavnicah smo imeli še čas za palačinke in kokice, si izdelali Pikine zlatnike in prave gusarske sablje. Otroci skozi dejavnosti postajajo bolj samostojni, motivirani za različne dejavnosti in povezani z vrstniki v šoli. Z dejavnostmi, kjer sodelujejo otroci od 1. do 5. razreda, razvijamo med-vrstniško sodelovanje in povezanost. Naslednjič pa že lahko pričakujete novičke, kaj bomo pripravili za mesec oktober. Mojca Buršič, Zala Acman Šolsko igrišče je bilo polno Pik in strašnih gusarjev. (Foto: Renata Stenšak) 16 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Šport, Ljudje in dogodki KOLESARSKI TRENER ERIK ROSENSTEIN NA PARAOLIMPIJSKIH IGRAH Nepozabne igre tudi zaradi srebrne kolajne v slovenski ekipi Erik Rosenstein (levo) in Roman Pongrac (desno) sta se po vrnitvi s paraolimpijskih iger srečala s slovenskim predsednikom dr. Danilom Turkom in njegovo ženo Barbaro. (Fotodokumentacija Erika Rosensteina) Med udeleženci letošnjih uspešnih paraolimpijskih iger je bil tudi kolesar Erik Rosenstein z Ljub-nega ob Savinji, ki je v London odpotoval kot trener kolesarja Romana Pongraca. Udeležba na igrah je bila zanj nepozaben dogodek. Zadovoljen je bil z rezultatoma, ki jih je dosegel njegov varovanec in bil SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC Mavc zmagal na tekmi alpskega pokala Nordijski kombinatorec Borut Mavc je pretekli vikend v nemškem Oberstdorfu dosegel svoj največji uspeh v dosedanji karieri. Zmagal je na tekmi alpskega pokala nordijskih kombinatorcev. Po skakal- Borut Mavc se je po zaslugi odličnega teka povzpel na najvišjo stopničko. (Foto: Anže Obreza) oba velika spodbuda. Z napetostjo sva pričakovala tekmi in že na kro-nometru je Pongrac dosegel odlično uvrstitev 11. mesto. Od sebe je dal vse in bil tudi sam zelo zadovoljen. Na cestni dirki se je uvrstil na osmo mesto v kategoriji C2, skupno na 25. mesto.« Zasluge, da je bil udeleženec VAŠKE IGRE NA LAZAH V KOKARJAH iger, imajo tudi v podjetju BSH Hišni aparati iz Nazarij, kjer je zaposlen, saj so mu omogočili izredni dopust za izpolnitev njegove trenerske obveznosti. Sedaj se za Rosensteina pričenja nov štiriletni cikel priprav na Rio in upa, da bo tudi takrat med udeleženci. Štefka Sem Letosnepremagljivi Šmartno 2 soudeležen pri zgornjesavinjskem slavju Frančka Gorazda Tirška po osvojitvi srebrne kolajne. »Prve dni po prihodu v London sem imel veliko dela z vsemi kontrolami opreme in pripravo tekmovalca na nastope. Po osvojeni Tir-škovi kolajni so tudi nama zrasli apetiti, hkrati je bil ta rezultat za Vaške igre na Lazah pri Kokar-jah v organizacij ŠD Dreta Kokar-je tretjo soboto v septembru so dokaz več, da si ljudje želijo druženja in sprostitve ob rekreaciji in smehu. Na šaljivi preizkušnji v različnih di- nem delu je bil šele na 27. mestu, nato pa je z najhitrejšim časom teka na 10 km dolgi progi prepričljivo ugnal konkurenco. Na drugi tekmi v tem mestu je osvojil 41. mesto. ŠS kolnico, ki so jo tekmovalci morali voziti vzvratno, v lovljenju žogice z brisačo, v vrtenju ob kolu in sla-lomskemu teku med stožci, izdelavi nosil in prenosu ponesrečenca, v spretnostni hoji s hoduljami in podajanju jajc. Ob tem so si nabirali prepotrebne točke, za podvojitev le-teh pa so v posameznih disciplinah vlagali »zadrečkote«. Pri vseh teh igrah ni imela pravega nasprotnika ekipa Šmartno 2, ki ji je zmaga za las ušla le v igri lovljenja žogic z brisačo. V napetih bojih so se na drugo mesto uvrstili člani ekipe Nazarje 1, tretje pa je pripadlo Kokarju 1. Več slik najdete na www.savinj-ske.com, če boste uporabili geslo valakok. Tekst in foto: Marija Šukalo Eni so se zavrteli ob kolu, drugi ob soplesalki, a neuradno. sciplinah so namreč sodelujoče ekipe poleg tekmovalnosti prikazale veliko mero potrpežljivosti in iznajdljivosti. V po dveh ekipah iz treh krajevnih skupnosti je bilo opaziti tako tekmovalce, ki imajo za sabo že veliko »kilometrov«, kot tiste, ki so se na tovrstnem tekmovanju zaradi svoje mladosti pojavili prvič. Vseeno so bili na poligonu v igrah enakovredni. Nekaterim je pri igrah pomagala mladost, drugim modrost in izkušnje. Tako je bilo pri vožnji s samo- Če odmisliš vse probleme, hoja s hoduljami sploh ni težavna. Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 17 Organizacije, Šport PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Pekel spremenili v nebesa V zavetju Pekla v Zlabru so se drugo septembrsko soboto srečali člani enot gasilcev tehnične reševalne enote PGD Nazarje, policije in reševalcev nujne medicinske pomoči iz Mozirja. Srečanje se je odvilo na pobudo vseh treh služb, katere največkrat skupno posredujejo ob raznih nezgodah in s svojo nesebično pomočjo pomagajo ljudem v stiski. Predsednik PGD Nazarje Roman Krajner je v pozdravnem nagovoru izpostavil pomen tovrstnega druženja, s katerim se krepi sodelovanje in pripravljenost omenjenih interventnih služb, katera je ključnega pomena pri vsakodnevnem delu na intervencijah. Besedo je nato predal županji Majdi Podkrižnik, ki je pohvalila to srečanje in vsem zaželela vse najboljše pri opravljanju dela. Prav tako je dobro sodelovanje pohvalil predstavnik policije Sebastjan Miklavžina. Še naprej uspešnega dela si želi tudi vodja reševalcev NMP Bojan Leskovšek, ki je poudaril, da je prisotnost takšnih ekip ta dan Pekel spremenil v nebesa. Kot se za taka srečanja spodobi, ni izostala kulinarična ponudba, ki so jo pripravile članice PGD Nazarje. V športnem delu so se tokrat ekipe pomerile v nogometu. Borbe za prehodni pokal so bile trde in zanimive, največ sreče pa je imela ekipa policije, ki bo eno leto hranila prehodni po- kal v svoji vitrini. S tem pa so si priigrali obvezo za organizacijo srečanja naslednje leto. Pokal je iz rok županje Majde Podkrižnik prejel komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak. BC Bolj ko se bodo enote, ki sodelujejo ob raznih nesrečah, med seboj poznale, lažje bodo kos zahtevnim intervencijam. In s prijetnim druženjem so del tega že opravili. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) ŠPORT ZA HEC, 1. OLIMPIJSKE IGRE V LUČAH Krnica s pomočjo glasnih navijačev do zmagoslavja na domačem terenu Vsak, ki se je ustavil na Logu v Krnici, na športnih igrah med zaselki, se je lahko prepričal, kako močna je še vedno povezanost in dobra volja Lučanov. Zdrave tekmovalnosti in prešernega vzdušja ni manjkalo, občutek pripadnosti pa je povzročil že pravo navijaško evforijo. Največjo pri Krničanih, ki so se tudi veselili zmage na tako imenovanih 1. olimpijskih igrah. Ideja je zrasla med številnimi športnimi zanesenjaki, »Šport za hec 2012« pa so po zgledu zimske smučarske tekme med zaselki pripravili Občina Luče, SK Luče, STD Luče, ŠD Log in ŠD Raduha. Vsak zaselek se je na igre prijavil s svojo ekipo za moški in ženski tek trojk, odbojko na mivki, košarko in nogomet, za zaključek so se ekipe pomerile še v vlečenju vrvi. »3, 2, 1, štart,« je zaklical uradni napovedovalec »Cestnarjo Nejc« in že so se na zahtevno 4,5 km dolgo traso podale trojke tekačev, nato pa še tekačic. Zmagali so Podvolovlječani. Napet je bil tudi boj med tekačicami. Za Krničanke je bil joker, ki je podvojil število točk, odlična naložba, saj so imele v ekipi profesionalno športnico, smučarko Matejo Robnik, ki je skupaj s Tade-jo Robnik in Katarino Strmčnik dosegla tudi prvo tekaško zmago. V košarki je v finalu Podvolovljek premagal Lu-če, v odbojki je zmagala Raduha pred Podvolo-vljekom, v nogometu pa je pred njim slavila Krnica. Toda končno odločitev je prinesel šele »štrik«. tila srebrna kolajna paraolimpijca Nanija Tir-ška. Skupaj z nekdanjim skakalnim asom Matjažem Debelakom sta čestitala vsem navdušenim športnikom in jih spodbudila, naj ohranijo športno zagnanost tudi v prihodnosti. ŠRO V teku trojk so bile najboljše tekačice iz Krnice (od leve): Katarina Strmčnik, Tadeja Robnik in Mateja Robnik. (Foto: ŠK) Za najmočnejša so se na koncu izkazala dekleta iz Konjskega vrha, bolj nepopustljivi v napetem moškem finalu so bili Krničani. Slednji so »povlekli štrik« tudi do končnega zmagoslavja. Drugi so bili tekmovalci iz Podvolovljeka in tretji Lučani. Gostitelji športnih iger so že v mraku proslavljali skupno zmago, ko se je med njimi zasve- STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Peter Bezovšek družinski prvak V soboto in nedeljo sta bili na strelišču Lovske družine Gornji Grad organizirani dve tekmi z ma-lokalibrsko puško v trojnem položaju (stoje, sede brez naslona in leže brez naslona). Kljub dežju se je tekme udeležilo precej tekmovalcev, ki so se preizkusili v najtežji preizkušnji v sezoni. Streljali so na 50 metrov po 10 nabojev v tarčo za vsak položaj in 10 nabojev za preizkus. Bili so doseženi zelo dobri rezultati, prva tri mesta pa so si razdelili: 1. Peter Bezovšek (201 krogov), 2. Boris Purnat (200) in 3. Henrik Strnad (188). S to tekmo je tudi padla odločitev o družinskem prvaku za leto 2012. Prvak je postal Peter Bezo-všek z 80 točkami. Jože Gomboc 8 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Šport, Ljudje in dogodki ZADRECKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Množično druženje Zadrečanov v športu Ze tretje leto zapored potekajo športna tekmovanja med športnimi društvi iz Zadrečke doline. Športniki se skozi vse leto srečujejo in merijo svoje spretnosti ter kondicijsko pripravljenost v kar osmih športnih panogah. V malem in velikem nogometu, rokometu in košarki se merijo le moške ekipe, v odbojki, tenisu, namiznem tenisu in teku pa se jim rade pridružijo tudi predstavnice nežnejšega spola. Zadrečkih športnih tekmovanj se redno udeležujejo člani športnih društev Nova Štifta, Gornji Grad, Veterani Gornji Grad, Bočna, Lipa Šmartno ob Dreti, Dreta Kokarje in Vrbovec Nazarje. V letošnjem letu se je na zmagovalni stopnički veselilo več društev. ŠD Gornji Grad je zmagovalec v teku in velikem nogometu, ŠD Bočna v tenisu in moški odbojki, ŠD Vrbovec Nazarje v košarki, Veterani Gornji Grad v namiznem tenisu in ŠD Lipa Šmartno ob Dreti v ženski odbojki. V malem nogometu in rokometu pa tekmovanja še niso zaključena. V letu 2010 so v omenjenih športih največ UČENCI OŠ MOZIRJE NA 45. MOS-U V CELJU znanja in sposobnosti pokazali športniki iz Šmartnega ob Dreti, lansko leto je bilo v znamenju veteranov iz Gornjega Grada, letos trenutno vodi ŠD Vrbovec Nazarje pred ŠD Bočna, tretje mesto si delita Lipa Šmartno ob Dreti in Veterani iz Gornjega Grada. Zadrečka športna tekmo- vanja so iz leta v leto bolj obiskana, v letu 2010 je samo na odbojkarskem tekmovanju nastopilo 16 ekip in preko 100 športnikov, v letu 2011 je na vseh tekmovanjih skupaj nastopilo preko 250 športnikov. TG Člani SD Gornji Grad so se v velikem nogometu izkazali najbolje med vsemi sodelujočimi športnimi društvi. (Fotodokumentacija: PJ) Pripravljali hrano in pogostili obiskovalcev V projektu, ki je bil izveden spomladi letošnjega leta, z namenom obuditi slovensko kulinarično dediščino in s tipičnimi slovenskimi jedmi seznaniti tako širno slovensko javnost kot tudi tujce, so sodelovali tudi učenci mozirske šole. V namen promocije knjige, ki je nastala v sklopu projekta in je izšla na podlagi zbranih ali ponovno obujenih receptov iz zgodovine slovenske kulinarike, je na 45. MOS-u v Celju nastopilo dvanajst tekmovalnih skupin. Med njimi tudi dve skupini iz OŠ Mozirje. Skupine so postopke priprave svoje lokalne jedi prikazale širni publiki, ki si je z zanimanjem ogledovala mlade kuharje, na koncu pa jedi tudi poskusila. Učenci niso samo pripravljali hrane in pogostili obiskovalcev, ampak so se udeležili tudi delavnice, ki jo je vodila Irena Fonda. Ta je s poučnimi informacijami očarala učence in navdušila njihove mentorje. S svojim prikazom priprave piranskega brancina je sprostila otroke, ki so imeli pred ribami oziroma rokovanjem z njimi in njihovo pripravo kar malo strahu. Tega sedaj prav gotovo nimajo več. Seznanitev z ribami je hkrati tudi napoved prihodnjega projekta, v katerem bodo učenci pripravljali ribe v prehrani, ki je značilna za posamezne kraje. Mentorica krožka 1, 2, 3, že diši Marjeta Menih Kolaž dejavnosti mozirskih osnovnošolcev na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju NAGRADNA IGRA O Sr in avinjske Skupaj z ansamblom Golte smo za naše bralce pripravili nagradno igro, na katero ste se lepo odzvali. Med prispelimi dopisnicami smo izžrebali pet pošiljateljev, ki se bodo danes ob 20. uri v Športni dvorani Mozirje koncerta ansambla Golte udeležili brezplačno, in to so: -Ana Novak, Okonina 49, - Milka Hudales, Rečica ob Savinji 29, - Emilija Lanišek, Tirosek 32a, -Vesna Železnik, Kokarje 11, - Srečo Vaudi, Strmet 8, Luče, Nagrajenci bodo z osebnim dokumentom vstopnice prevzeli na blagajni uro pred koncertom. Izžrebali smo še pet nagrajencev, ki prejmejo najnovejšo zgoščenko ansambla Golte: - Ivanka Zavolovšek, Center starejših Gornji Grad, - Franc Ločan, Nove trate3, Mozirje, - Klara Korenjak, Poljane 32, Rečica ob Savinji, -Fanrka Tominšek, Kokarje40, -Branka Potočnik, Spodnje Kraše 4. Zgoščenko dobijo v tajništvu Savinjskih novic, na Savinjski cesti 4 v Nazarjah. Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 19 Šport, Ljudje in dogodki, Informacije KNJIŽNICA MOZIRJE - MLADINSKA KNJIGA MESECA Morris Gleitzman: Zdaj Knjiga z naslovom Zdaj je pravzaprav tretji del serije z naslovi Nekoč, Potem in Zdaj, vendar se po mnenju avtorja knjige lahko berejo v kateremkoli vrstnem redu. V prvih dveh delih se je desetletni judovski deček Feliks boril za preživetje v svoji domovini, od nacistov okupirani Poljski in pri tem poskuša skrbeti še za svojo malo prijateljico Zeldo. Tretji del z naslovom Zdaj opisuje popolnoma drugega tako Feliksa kot Zeldo. Felix ima angleško ime, star je 80 let in živi v Avstraliji ter čez poletne počitnice pazi vnukinjo Zeldo. Tudi v tretji knjigi bralcu hitro zastane dih, ko grozljiv gozdni požar postavi na nitko življenje mnogih ali jim ga celo vzame. Doživljanje pekla pa vendarle Felixa in Zeldo privede k nečem dobrem ... TENIŠKI TURNIR NA VENIŠAH Zlate medalje družini Ugovšek Športno društvo Dreta Kokarje je tretjo nedeljo v septembru pripravilo turnir v tenisu. Z njim so obogatili praznovanje občine Nazarje. Na igrišču na Venišah so se med seboj merili ljubitelji belega športa v treh kategorijah: otroci, ženske in moški. Po sistemu vsak z vsakim so mnogi pokazali veliko spretnosti in znanja. Da je v družini tenis doma, so dokazali Ugov-škovi. Tako v kategoriji otroci kot ženske in mo- ški so namreč prva mesta pobrali sin Dejan, mama Anja in oče Matjaž Ugovšek. Tudi v kategorijah ženske in otroci je bila družinska naveza mama Antonija Reberšak in sin Blaž Robida. Osvojila sta drugi mesti. V moški konkurenci je na drugem mestu pristal Ožbi Šverc, tretje mesto je pripadlo Maticu Škorjancu. V kategorijah ženske in otroci sta bron osvojila Teja Štrukelj in Marjana Ugovšek. Marija Šukalo Najboljši v moški konkurenci s predstavniki organizatorjev in županjo Majdo Podkrižnik (druga z leve) (Foto: Marija Šukalo) VRTEC NAZARJE Praznovali v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec Nazarski vrtec je letos obeležil 35 let obstoja. Ob tej priložnosti je županja Majda Podkri-žnik vrtcu podarila praznovanje v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Otroke so v ponedeljek, 17. septembra, povabili na igrico Botra Ježevka, ki se je odvijala v prostorih muzeja in zunaj njega. 16 otrok starejše skupine je dogajanje povsem prevzelo. Članice Kulturno umetniškega kluba Potovke so upodobile basen o medvedu, ki ima cel kup težav, pri reševanju katerih mu pomagajo botra ježevka in otroci. Predstava je interaktivna in otroci so zavzeto sodelovali, še posebej jim je bilo všeč, da ni bilo treba ves čas sedeti pri miru, saj se dogajanje seli iz prostorov muzeja v okolico gradu Vrbovec. Vodja vrtca Nazarje Majda Banko je izrazila veselje nad podarjenim dogodkom. »Zamisel je bila odlična in skupaj s sodelavci, straši in otroki se zahvaljujem županji in občini za lepo gesto.« V muzeju so z letošnjim letom pričeli z novo ponudbo. Za otroke organizirajo praznovanje rojstnega dne. Za to priložnost ponujajo tri različne interaktivne dogodke, ki prav tako potekajo znotraj muzeja in v okolici Vrbovca. Marija Lebar Otroci so z veseljem sodelovali v igrici. (Foto: Barbara Šoster Rutar) 20 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 3. KROG Minimalen poraz »graščakov« v Kobaridu KMN Oplast Kobarid : KMN Nazarje Glin 5:4 (2:1) Strelci: 1:0 Štih (4), 1:1 Metulj (6), 2:1 Sovdat (19), 3:1 Vulikič (23), 4:1 Ručna (31), 5:1 Zorč (33), 5:2 Metulj (39) 10 m, 5:3 Urtelj (40), 5:4 Metulj (40). Rumeni karton: Štih (Oplast Kobarid) Rezultati 3. kroga: Oplast Kobarid : Nazarje Glin 5:4, Slovenske Gorice : Predilnica Litija 2:6, Bronx Škofije : Dobovec Trgovine Jager 2:3, Vuko Ljubljana : Puntar 3:4. Lestvica po 3. krogih: 1. Predilnica Litija 7, 2. Puntar 7, 3. Dobovec Trgovine Jager 7, 4. Oplast Kobarid 5, 5. Bronx Škofije 3, 6. Slovenske Gorice 3, 7. Nazarje Glin 1, 8. Vuko Ljubljana 0. S težkega gostovanja v Posočju so se Nazarčani spet vrnili praznih rok. Trener Pezič je imel tokrat prekratko klop za kaj več kot minimalen poraz. Ob vsem tem se je ob grobem startu domačega vratarja še huje poškodoval izkušeni Hren. Primož si je poškodoval gle-ženj in upanje ostaja, da poškodba le ni tako huda, da v nadaljevanju sezone ne bi mogel več tekmovati. Po treh krogih in z osvojeno točko sicer Nazarčanom ne kaže najbolje, je pa vzdušje v ekipi še vedno dobro, kar daje optimizem pred nadaljevanjem. Že danes jih doma čaka pomembna preizkušnja, saj gostijo neposrednega tekmeca z dna razpredelnice, novinca Vuko Ljubljana, ki je vsaj po imenih vse prej kot slaba ekipa in to bodo hoteli dokazati tudi v Nazarjah. Franjo Pukart ROKOMETNI KLUB NAZARJE Prva letošnja točka z grenkim priokusom Večji del tekme je obramba delovala dobro, vendar je ob koncu prejela izenačujoči gol. (Foto: Roman Mežnar) V soboto so se nazarske rokome-tašice predstavile domačim navijačem v 1. B DRL. Gostile so ŽRK Millennium iz Radencev in zabeležile prvo letošnjo točko. Celotno tekmo so odigrale praktično v enaki postavi in na koncu izčrpane dovolile gostjam izenačenje v izdihljajih tekme. Na prvi letošnji prvenstveni tekmi v Brežicah so Nazarčanke ostale brez točk v zadnji minuti tekme. Na prvi domači tekmi so ostale brez dveh točk v zadnjih sekundah. Že začetek tekme je nakazal, da bo tekma izenačena. Pobuda je bila na strani domačih rokometa-šic, vendar so gostujoče ohranjale stik in iztržile ugoden rezultat prvega polčasa 12:11. V nadaljevanju se je dolgo lomil rezultat in v 45. minuti je kazalo, da se je dokončno prelomil v korist domačink, saj so povedle s šti- rimi goli razlike (21:17). Proti koncu tekme se je poznala kratka klop Nazarčank, ki so praktično celotno tekmo odigrale v enaki postavi. Go- stje so vztrajno nižale zaostanek in tega ni mogla preprečiti niti Sandra Melavc, ki je prevzela odgovornost v napadu in zadevala ter razigrava-la soigralke, niti vratarka Tea Kraj-ner, ki je zbrala kar 21 obramb. V zadnjo minuto so nasprotnice šle z minimalno prednostjo domačih ro-kometašic (27:26), ki so imele napad za povišanje prednosti, a se ta ni izšel. 12 sekund pred koncem so gostje prišle do žoge in zahtevale minuto odmora. Izkoristile so jo za pripravo napadalne akcije za izenačenje, ki je popolnoma uspela, in se veselile osvojene točke. V naslednjem krogu sledi gostovanje v Ljubljani pri RK Olimpija. Roman Mežnar FRANKY'S PUB BILJARD KLUB Promovirajo biljard kot športno in družabno udejstvovanje V petek, 21. septembra, je v bi-ljardnici Franky's puba potekal prvi občni zbor biljard društva. Novo športno društvo bo namenjeno vsem, ki jih biljard na kakršen koli način zanima. Tudi sicer se v pubu obetajo novosti. Preteklo sezono so v Franky's pubu razširili svojo ponudbo z bi-ljardnico. V mini amaterski biljard ligi je bilo odigrano pet turnirjev. Da bi letos stvari potekale še bolje, so ustanovili športno društvo Biljard klub Franky's pub. Cilj kluba je promocija biljarda kot vrste športnega in družabnega udejstvovanja, or- Clani biljard kluba so se resno lotili priprav na prihajajoči turnir. (Foto: Roman Mežnar) ganiziranje odprtih in zaprtih tur- Društvo bo članom nudilo šte-nirjev ter sodelovanje s podobnimi vilne ugodnosti. Včlanitev pa bo organizacijami. pomenila članstvo v Biljardni zve- zi Slovenije in s tem možnost nastopanja na zunanjih turnirjih in izobraževanjih. Člani bodo imeli ek-skluziven dostop do spletne strani kluba in tamkajšnjega foruma. Za svojega predsednika so izbrali ustanovnega člana kluba Francija Pfeiferja, ki je poudaril, da bo prva v nizu aktivnosti organizacija biljard lige. Prvi turnir v sklopu lige bo 13. oktobra z začetkom ob 17. uri, na njem pa imajo pravico nastopa vsi ljubitelji biljarda. Odigrano bo šest turnirjev, in sicer vsako drugo soboto v mesecu. Roman Mežnar Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 21 Šport, Črna kronika ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST Rečica ob Savinji poletna oaza zgornjesavinjskega tenisa Tenis igrišča Športnega društva Mladost na Rečici ob Savinji so od meseca maja do septembra ponovno gostila zgornjesavinjsko ligo tenisa, ki jo že vrsto let uspešno vodi neumorni Andrej Weiss. Preko trideset ljubiteljev loparjev in rumenih žogic je nastopilo v dveh kategorijah, in sicer v mladi do 50 let, ki ji vodja tekmovanja pravi kar »naša prihodnost«, ter v nekoliko starejši nad 50 let, tako imenovani »cvet mladosti«. Kljub omejenemu številu sodelujočih zaradi dolžine sezone in sistema igranja je prvenstvo v celoti uspelo, za kar gre zahvala tudi številnim donatorjem. Zaključni »play off« so organizatorji združili s tradicionalnim memorialnim turnirjem dr. Mirka Ilešiča, velikega prijatelja Rečice in športa. Rezultatsko sta v rednem delu sezone dominirala Sašo Rosenstein pri mladih in Dani Trbovšek pri starejših, na zaključnem turnirju pa je blestel Marjan Knapič, ki je presenetljivo po-metel z vso konkurenco. Rezultati rednega dela: Moški do 50 let: 1. Sašo Rosenstein, 2. Simon DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Športno društvo Mladost in njena sekcija tenisa, ki jo že vrsto let uspešno vodi neumorni Andrej Weiss. Šimenc, 3. Robi Lihteneger ... Moški nad 50 let: 1. Dani Trbovšek, 2. Franjo Vezočnik, 3. Roman Kronovšek ... Rezultati zaključnega turnirja za memorial dr. Mirka Ilešiča: 1. Marjan Knapič, 2. Franjo Vezočnik, 3. Dani Trbovšek in Sašo Rosenstein ... Franjo Pukart Pohod za kondicijo, sprostitev in druženje Svoj delež k pestrosti praznovanja občine Nazarje so dodali tudi šmarški upokojenci. V soboto, 15. septembra, so v ta namen pripravili za svoje člane pohod, na katerem je bila udeležba odlična. 19 pohodnikov se je od gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti odpravilo do Rovta in po drugi poti nazaj proti Šmartnemu. Pohod je ob lepem vremenu in odličnem razpoloženju trajal štiri ure, udeleženci pa so se dalj časa zadržali še na športnem prostoru v Račneku, kjer so si nekoliko oddahnili in si pripravili prijateljsko dru- ženje ob prijetnem klepetu. Predsednik društva Štefan Turk je povedal, da so bili z odzivom na prireditev zelo zadovoljni. Sicer v društvu pohode pripravljajo vsak mesec in se jih člani tudi radi udeležujejo, vendar ne vedno tako množično kot tokrat. »Ponavadi izbiramo nekoliko lažje poti, predvsem tam, kjer ni prometa, da se lahko pogovarjamo, včasih pa tudi zapojemo. Namen teh pohodov je poleg ohranjanja telesne vzdržljivosti tudi sprostitev in druženje,« je še dejal Turk. Marija Lebar Šmarški upokojenci so se udeležili štiriurnega pohoda. (Fotodokumentacija: DU Šmartno ob Dreti) C R N A K R O N I K A • FANT NASILEN DO DEKLETA Mozirje: 28. septembra se je fant na avtobusnem postajališču v Mozirju prepiral s svojim dekletom. Med prepirom jo je prijel za vrat in jo potiskal po postajališču. Ob prihodu policistov na kraj se vinjeni občan, kljub večkratnim opozorilom policistov, da naj se umiri, ni pomiril in je s kršitvijo nadaljeval. Ker ni upošteval odredb policistov, mu je bilo odrejeno pridržanje do is-treznitve, za prekršek pa mu bo izdan plačilni nalog. • SLIKOPLESKAR SE JE RAZJEZIL Spodnja Rečica: 29. septembra je prišel na PP Mozirje občan in povedal, da je pred dvajsetimi minutami opazil, da mu je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Spodnji Rečici. Ob tem ni vedel, če je iz hiše kaj odnešenega. Na kraj so odšli policisti, ki so ugotovili, da je tekom tega dne prišlo do spora med prijaviteljem in drugim občanom, ki je pri njem opravljal sliko-pleskarska dela. Z deli občan ni bil zadovoljen, zato mu ni plačal. Zaradi tega sta si oba grozila tekom dneva. Izjave nazna-nitelja so ujezile slikopleskarja, ki je odšel do stanovanjske hiše, kjer je brcnil v zaklenjena vhodna vrata, da jih je odprl. Vstopil je v notranjost, z namenom pogledati, kaj je narobe. Zaradi poškodovanja tuje stvari in kršitve nedotakljivosti stanovanja, bodo policisti napisal zoper slikopleskarja kazensko ovadbo. (221 Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Črna kronika, Zahvale, Oglasi Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešcev v cestnem prometu Na območju Policijske postaje Mozirje se je v obdobju 20042012 zgodilo 21 prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V teh prometnih nesrečah je ena peška umrla, deset pešcev je zadobilo hudo telesno poškodbo, enajst pešcev pa lahko telesno poškodbo. Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, velikokrat pa so za pešca tudi usodne, svetujemo, da v jesensko-zimskem času, ko je vidljivost zaradi noči, megle in pogostih padavin zmanjšana, upoštevajte naslednje nasvete: - nosite svetlejša oblačila z našitimi odsevnimi telesi, - pri hoji na neosvetljenih delih nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke, - za hojo, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike, - izven naselja hodite po pločnikih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po levi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki pelje nasproti, in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi, - vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pe- šce). Pred prečkanjem se kljub temu da prečkate vozišče na prehodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu približuje kakšno vozilo. Če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte, da vozila odpeljejo, šele nato stopite na prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se morate, da je vaša hitrost gibanja bistveno počasnejša od hitrosti vozil, to hitrost pa je vizu-elno zelo težko natančno določiti, - če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce oziroma tam, kjer prehodov ni, prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča, - prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (med prečkanjem se ne obotavljajte in tudi ne tecite preko vozišča), - zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte daljše poti zaustavljanja vozil, - če ste uživali alkoholne pijače in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite posebej previdni pri hoji (v primeru, da je zaužita količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu). Policisti Policijske postaje Mozirje v cilju zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem prometu pozivajo vse občane, da jih obvestijo na telefonsko številko 03-839-18-80 ali 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki nezanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči v temnih oblačilih slabo viden, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinjenosti itd. S tem bomo skupaj mogoče izboljšali varnost v cestnem prometu in preprečili, da bi takšen pešec postal žrtev prometne nesreče. Policijske patrulje bodo v času od oktobra 2012 do aprila 2013 poostreno nadzirale ravnanje in opremljenost pešcev pri udeležbi v cestnem prometu in spoštovanje predpisov do pošcev. Boleče jesensko jutro, ustavil seje čas, Odšel si tiho, neslišno od nas, Jesensko listje glasno zašumelo je, A nam tišina in molk sta legla v srce, Naš Bojan, nikoli ne pozabimo TE! V SPOMIN Bojan MAZE Mineva deseta jesen, od kar si odšel. Iskreno te pogrešamo, vedno te bomo imeli radi. Tvoji domači Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www. pogreb-B>ra ira.si Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 23 Za razvedrilo [24J Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 A ŽIGA, ŽIGA, ŽIGA! Ves čas podeljevanja pokalov najboljšim desetinam na tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline se je slišal rečiški »A žiga, žiga, žiga,!«. Enkrat tudi iz ust župana Vinka Jeraja (levo), ki je prav tako zagrizen gasilec z dušo in telesom. Ob silnem veselju najbrž ni imel v mislih občinskega proračuna, iz katerega bodo lahko v prihodnjem letu, zavoljo vestnega dela, gasilci brez sramu zahtevali večji kos pogače. LEDNIKU SO ŠPILALI Ko je zgornjesavinjska plehmuzka igrala še zadnje takte uverture v KLS-ovo praznovanje na Ljubnem, se je med goste poizkušal zmuzniti nekdanji gospodarski funkcionar nekdanje Saša regije Božo Lednik (levo) s spremljevalko. A je kot vsakega tudi njega pri vhodu sprejel in pozdravil direktor KLS Mirko Strašek rekoč: »Ja, poglej ga ... A upokojenci spet niste imeli časa in zamujate? To pa včasih ni bila tvoja navada.« Lednik, smejoč se: »Res je le to, da imam rad, da mi špilajo, ko prihajam.« LE V KATERO SMER GREDO? Moderatorka vaških iger na Lazah Antonija Reberšek: »Sledeče tekmovanje bo igra na življenje in smrt! Nihče sicer ne bo umrl, ampak, če nosača ponesrečenca ne bosta dovolj hitro prinesla na cilj, ne bo preživel. Pa tudi če bo, ne bo vesel, da se niso dobro uvrstili. Zaželeno je, da so tekmovalci aerodinamično oblečeni in postriženi, da imajo dobro vzmetenje in kondicijo. Pa še to, na nosila se lahko uleže samo eden, ne vsi trije, nosača naj bosta obrnjena oba v isto smer, pomoč z dostavnim kombijem pa ni dovoljena.« C Križanka, Informacije sestavil' peter lidir pevec (lou) zač.mba ZA na pizzo VELIK MORSKI RAK BREZ KLESC področje zunaj večjih mest pripadnik baskov glavni s7evnik najveûji it. pesnik (alighieri) raj. para01ž NOVKOVIČ. gorah organsko večamje obdobje mezozoika japonska denarna enota položaj. situacija grad. trdnjava naprava za sprejemanje al i odd. elektromagnetnih valov reveJ. ubožec nosilec avtomobilskega kolesa znak ZA preplah majhna kita napetost britanski šahovski velemojster (michael) snov. ki vzbuja alerguo vranični prisad himalajska koza kan.glasbe-nik (bryan) svedski pisatelj (hans5qn) norveška glasbena skupina kovinska klada za obdelavo sl. pisatelj (dolenc) kemijski simbol za tantal t in 13. CrkanaSe abecede nizke tekmovalne sani potujoča skupina trgovcev ali romarjev ameriški režiser (robert. m.a.s.h.) Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽU STVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ->t Slovarček: INGOT - kovinska klada za obdelavo; LAGEV - velika steklenica; STEAN - britanski šahovski velemojster (Michael); V_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KORENINAR, OSAMELOST. ŠAPA. OSTI. ATI. AVION PRODAJALNA, KLAS, SAKE, ME NORA, TRAN, C! K, ALESUND, INTI. ZO, ZADAH, ŽUŽA, ZAJC, ITERATIVA, PR'PEK, LILI, AVANTGARDA, OVOJ, NARAV, ZAIR v._S KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): sj 1132 I Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: To je moje! 5. oktober ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert ansambla Golte ob 10-letnici delovanja ob 9.00. Kulturni dom Ljubno Izmenjava oblačil v organizaciji KO RK Ljubno ob Savinji ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Zagorska dolina (kadeti, U-16) Sobota, 6. oktober ob 10.00. Bohačev toplar Nazarje Vodenje z arhitektom Janezom Gromom in ljubiteljska razstava gob ob 11.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Srečanje slovenskega kluba bernskih planšarskih psov ob 11.00. Čreta Tradicionalna proslava v spomin na prvo frontalno bitko ob 9.00. TK Rogar Podolševa 12. Brodarjev pohod Nedelja, ob 9.00. Rečica ob Savinji Lenartov sejem 7. oktober ob 10.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Maša v sodelovanju mozirskega in švicarskega cerkvenega zbora ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Union Olimpija B (mladinci, U-18) Torek, 9. oktober ob 16.30. Vrtec Nazarje Praznovanje jeseni za predšolske otroke ob 16.30. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Vse si delimo! Sreda, 10. oktober ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Vse si delimo! ob 19.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z A. Videčnikom: Bogastvo ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline Četrtek, ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Moj dežnik je lahko balon 11. oktober ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: To je moje! Petek, 12. oktober ob 19.00. Gasilski dom v Lučah Predavanje Antona Komata Ogrožena vodna varnost Slovenije MORDA STE ISKALI PRAV TO KRUH IZ KRUŠNE PEČI Vsak petek svež kruh iz krušne peči; gsm 051/319-906. Slavka Farkaš, Grušovlje 19, 3332 Rečica ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prodam 2 bikca: 1 sr, 1 limuzin, težka 120 kg; gsm 031/855-186. Prodam 2 bikca, stara 2 meseca, in metrska brezova drva; gsm 040/520-559. Prodam 2 bikca sr, 120 kg; tel. 583-54-53 ali 031/759-955. Prodam bikca-sivca, starega teden dni; gsm 031/393-418. Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam 2 telički sr, stari 6 in 3 tedne; gsm 041/835-658. Prodam teličko sr, staro teden dni, A kontrola, dobro poreklo; gsm 031/780074. Prodam teličko simentalko 140 kg; gsm 031/690-618. Prodam telico čb, brejo 8,5 meseca, pašno; gsm 041/332-898. Prodam prašiča 230 kg, cena po dogovoru; gsm 041/783-988. Prašiče odlične mesnate pasme. Možna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden dni starega bikca, vse razen fri- zijca; gsm 031/295-331. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Prodam meso telice; gsm 031/698-055. Jabolčni sok, sveže stisnjen iz neškroplje-nih starejših sort jabolk, prodam; gsm 051/340- 830. Prodam neškropljena jabolka z drevja (bo-bovc, krivopecelj, jonatan) in brejo kravo limuzin; gsm 031/774-520. Prodam male gajbice za sadje in klado za sekanje mesa, 031/800-852. Rabljeno opeko vinkovci prodam; gsm 041/818-350. Prodam suha drva - polena ter domače žganje; gsm 041/519-507. Prodam metrska, cepljena bukova drva; gsm 051/438-498. Prodam suha metrska drva in podarim psič-ko bernsko planšarko; gsm 051/325-084. Prodam suha bukova drva, metrska; gsm 041/513-594. Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe); gsm 041/942-169. Ugodno prodam zelo ohranjena vhodna vrata; gsm 031/349-368. Prodam odlično ohranjen pianino; gsm 031/642-353. Prodam zamrzovalno omaro za 100 eur; gsm 040/686-953. Prodam dobro ohranjeno trajnogorečo peč na drva; gsm 031/582-897. Za simb. ceno prodam novo tuš kad 900 m mm in rabljeno tuš kabino, 900 mm, oboje polkrožno; gsm 031/307-945. Prodam 6 mesecev star voziček hauck in stol za hranjenje; gsm 041/727-861. Prodam premično hidravlično dvigalo, nosilnost do 350 kg (100 eur), možen ogled; 040/686-953. tor; gsm 041/322-914. Prodam opel astra, prevoženih 97.000 km, 1. lastnik, cena 1.800 eur; tel. 051/251-664 ali tel. 584-11-23. Prodam nissan terrano ter bika simentalca, težkega cca 400 kg ter teličko limuzin; gsm 051/806-053. Prodam audi A4 avant, 2005 letnik, zelo lepo ohranjen; gsm 041/769-574. Prodam subaru impreza 1.6 GL 4 WD, let. 2000, 114.000 km, 4-kolesni pogon, reduk- Fant, ki v ljubezni sreče nima, za žensko zvesto se zanima; gsm 031/807-376. Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 £1)M SPORNA TRGOVINA v ZQomiesA\/mia wuni tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Oglasi Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 Ljudje in dogodki ŠTEVILNI, ČUDNI, VELIKI, LEPI IN ŠE KAKŠNI PARADIŽNIKI, KROMPIRJI, GOBE IN BUČE Narava letos obilno preseneča Kot da bi se mati narava hotela odkupiti za sušno leto, je v zadnjih dneh zares radodarna. Ne samo po številu gob, buč, krompirjev, paradižnikov, tudi po njihovi pestrosti, obliki, velikosti ... Takole dežnikarico ali marelo je v bližnjem gozdu našla Martina Goličnik iz Lepe Njive. Tehtala je 60 dekagramov, bet je bil visok skoraj pol metra, premer klobuka pa je znašal 33 cm. Martina s svojo trofejo - marelo brez primere (Foto: ML) Na kmetiji Suhoveršnik v Lenartu pri Gornjem Gradu krompir sadijo dokaj pozno, šele okrog 10. maja. Posadijo ga okrog 120 kilogramov, letošnji pridelek pa je prinesel kar 2.300 kilogramov krompirja. Glede na težo najdebelejšega, ki je tehtal kar kilogram in pol, za kosilo v povprečju porabijo enega, če so doma vsi družinski člani, pa olupijo celo dva. Ob zanimivi obliki krompirja, predvsem pa teži je gospodar Janez pomislil na star pregovor: Včasih je boljše, da si bolj pozen, da je pridelek grozen. Jakob Novak iz Ljubije že dolga leta gobari s svojo mamo. Pravi, da se nobena goba pred njim ne more skriti. Prejšnji teden je v gozdu v Lepi Njivi našel tudi tegale korenjaka, ki je tehtal dobro kilo. Da so buče in bučke, jedilne in okrasne preplavile vso deželo Slovenijo, je zdaj že dejstvo. V Zgornji Savinjski dolini jih je videti v vrtovih, ob gospodarskih in stanovanjskih objektih, na kmetijah ter tudi kot okras modernih stanovanjskih objektov. Mnogi jih uporabijo kot dekoracijo stopnišč, vež in notranjih prostorov, nemalokdaj jih srečamo v poslovnih predprostorih. Ker zrastejo buče v različnih oblikah in barvah, so zanimive tudi kot posamezne figure. Menda se posajene različne vrste na ožjem prostoru med seboj križajo tako barvno kot oblikovno, zato se mnogi vrtičkarji veselijo, ko se v zgodnji jeseni bučke dokončno obarvajo. Ta spominja na pisanega laboda, ki se rad prikrije v jesensko jezersko okolje. Mihu Robniku je tast Miha Kovač naročil, da naj v uredništvo Savinjskih novic pošlje paradižnik v obliki srčka oziroma, kakor je zapisal, riti. Kakor se pač vzame. ML, ŠS, JM, BK (Foto: Jasmina Suhoveršnik) Savinjske novice št. 40, 5. oktober 2012 Milena Praznik je fotografirala 76 marel, ki so zrasle konec septembra na njivah na Murčevi domačiji, štiričlanski družini Praznik v Primožu pri Ljubnem. Pravi, da jih bodo imeli še več, saj jih nekaj še raste.