mmmmsmmm-i
rt	'■ 4«,
y u§
g.\ ? -USI? 1 ms
ii /: '"s* •

1“	■> <Jkj
iisfillltlllli * iu
S S n>SSSiBJCE8^ MJm' '4H
rZL.luASM
h- 4-

. - ;
DL JjLft IH -	1
Sf %#•-« | a ;:: - -
n* "j; 1-;i >
■N? ft,»« ^.. ! ~
■Pl5) MMPrff i i
Poštnina plačana v gotovini ^	_ _ _.
Abb. postale X gruppo - Cidia 5U lir
TRST, nedelja, 9. oktobra 1966
Leto XXII. - Št. 232 (6519)
PO OBJAVI SKLEPOV MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA GOSPODARSKO NAČRTOVANJE CIPE
Ostre demonstracije, spopadi s policijo Splošna stavka včeraj do 18. ure
Več sto demonstrantov priprtih ■ 50 oseb ranjenih ■ Karabinjerji streljali v zrak na vogalu ulii Rivalto in Giuliani ■ Vse tri sindikalne organizacije obsojajo grobi nastop policije in dejanja provokatorjev
0 sklepih CIPE za državno ladjedelstvo
M emiri, ki smo jim bili pri-
11 Ca včeraj po mestnih uli-
*■ ’ cah, kažejo na nezadovoljstvo, s katerim je tržaško delavstvo sprejelo sklepe CIPE ■— medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje v zvezi z napovedano preureditvijo državnega ladjedelništva, čeprav obsega poročilo CIPE vrsto točk, ki so nedvomnega polena za nadaljnji razvoj industrijske dejavnosti v našem me-stu, je vendarle zapečatena u-soda naše najvažnejše ladjedelnice. To, česar smo se bali vsi, ‘n proti čemur smo se vsi borili, da bo namreč ladjedelnica Sv- Marka zbrisana s spiska svetovno znanih obratov, na katerem zavzema še danes kljub svoji zastarelosti zelo vidno mesto, je zdaj dokončno do ločeno: Sv. Marko ne bo več proizvajala ladij, tistih ladij, ki od leta 1839 dalje zagotavljajo Trstu in njegovi aktivnosti zavidljiv ugled v krogih svetovnega pomorstva, temveč bo samo lahko popravljala morebitne napake, ki jih bodo delali na ladjah v drugih ladjedelnicah, in opravljala razna a-daptacijska dela na plovilih do 200.000 ton nosilnosti. Žalostna usoda za svetovno znano ladjedelnico, ki je videla s svojih sanišč zdrsniti v morje enote kakor Conte Grande, Augustus, Victoria, Neptunia, Oceania, A-sia, Australia in kot zadnjo turbinsko ladjo Raffaello. Zato se Je delavstvo včeraj spravilo na ulice, da bi tako dalo duška svojemu razočaranju. Z grenkobo v ustih so delavci Sv. Marka pokazali predstavnikom vodilnih krogov — ki so še pred dnevi govorili o «psihični depresiji«, ki bi zajela naše področje, če bi delo v ladjedelnici res preusmerili na druge dejav-nosti, o absurdnosti takih na-ruer, in podobno, a ki so jim zdaj nepričakovano obrnili hrbet ter komentirali sklepe Medministrskega odbora CIPE kot Politični uspeh levega centra, zagotovilo za gospodarsko bodočnost Trsta in s podobnimi kavami.
Delavce iz ladjedelnice Sv. Marka ne morejo potolažiti obljube, da v prihodnjih treh le-Dn ne bo v Trstu »masovnih« ?dpustov z dela, da bodo lad-Jcdelniški obrati sprejeli v uk i°0 mladih moči, ali da bo IRI dala nekaj denarja za razvoj skedenjske, železarne, za gradi-mv čistilnega doka v Miljah, Za razvoj «Bullonerie Europe-®nne», ali za končno ureditev Upravne zgradbe Tržaškega rl0yda. Pravzaprav predstavljalo te točke, ali bolje obljube, jih navaja poročilo CIPE,
le naštevanje postavk, ki so že dlje časa na dnevnem redu in ki se v dobrem delu že izvajajo. Isto velja za obljubo, da bo Delavnica za graditev mostov in žerjavov obratovala tudi v prihodnje, za obljubo novih sredstev za speljavo krožnega železniškega predora (quousque tandem...), ali da bo IRI vzela v poštev možnost, da postavi v našem pristanišču vrsto «con-tainerjev«, da pristopi k deželni finančni družbi «Giulia», in podobne obljube.
Tudi napovedana zgraditev velike tovarne Dieslovih motorjev v sodelovanju s Fiatovim koncernom v žavljah, je naletela pri tržaškem delavstvu na ostre kritike, predvsem zaradi nejasnosti glede vprašanja, kdo bo vodil novi obrat: IRI (to je država) ali pa Fiat (to je zasebni kapital). Ta zamisel pa ima še eno senčno stran, da bo namreč njeno važnost občutno zmanjšalo prak-' tično zaprtje Tovarne strojev pri Sv. Andreju, drugega slavnega obrata svetovne veljave v okviru tržaške industrije. O primerni razširitvi tržiškega o-brata se na našem področju gbvori že dolgo, v sklepih CIPE pa je določeno, da bodo v njegovem okviru zgradili dok za graditev ladij do 250.000 ton. V tej zvezi se postavlja vprašanje, do kolikšne mere se bo lahko razvilo napovedano sodelovanje z novo družbo «Ar-senale Triestino — S. Marco«, ki bo opremljena z dokom za popravljanje in preurejanje le do 200.000-tonskih ladij.
Da bo «Italcantierl» imela v Trstu sedež, glavno ravnateljstvo in vse potrebne urade, je prav gotovo velika pridobitev za naše mesto. Genova je od države prejela toliko drugega v nadomestilo, da se res ne more pritoževati, pa čeprav so Ge-novežani znani kot posebno zahtevni in drzni ljudje. To pa je tudi edina odločitev medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje v korist tržaškega gospodarstva, katere koristnost je tudi tržaško delavstvo pripravljeno priznati brez pridržkov.
Pri vseh ostalih točkah rimskega poročila so možni večji ali manjši dvomi ter večji ali manjši ugovori. Vprašanje ladjedelnice Sv. Marka in ostalih industrijskih obratov z državno udeležbo na našem področju, po vsem tem še ni zaključeno. Sindikalne organizacije (Delavska zbornica in Nova delavska zbornica CGIL) so že napovedale vrsto sestankov za prihodnji teden, ko bodo njihovi predstavniki objasnili gledišče posameznih organizacij. I
►-»zvitki.	aivcga, uuuu-
ra za gospodarsko načrtovanje« CIPE o ureditvi ladjedelstva, ki smo jih objavili včeraj, niso bili med tržaškim delavstvom ugodno sprejeti. O vzrokih take negativne ocene objavljamo poseben članek. Toda prva posledica so bile v Trstu zelo ostre demonstracije delavstva, ki so se začele, že zjutraj ln se nadaljevale s spopadi s policijo, z barikadami itd. Na področju mestnega okraja Sv. Jakob, zlasti pa okrog Trga Garibaldi, so se nemiri nadaljevali Se ob 22. uri zvečer. (O podrobnostih poročamo na tržaški strani).
Takoj po začetku demonstracij je bil ves promet prekinjen m prva poročila o priprtih in ranjenih so bila znana že okrog 13. ure, ko je tržaška radijska postaja zanikala vest, da je bil med demonstranti tudi en mrtev. Istočasno pa so krožili po mestnih ulicah avtomobili, ki so po zvočnikih obvestili meščane o splošni stavki vseh strok do 18. ure zvečer. Poziv treh sindikatov se glasi:
«Tajništva treh sindikalnih organizacij so skienila napovedati splošno stavko vseh strok, danes v soboto, 8. oktobra do 18. ure. Tajništva odločno obsojajo neupravičeno nasilno ravnanje policijskih sil ter napade proti de-
mvceiu ju meščanom, Kasor tudi aretacije brez raziiice, kar globoko žali tržaško mesto. Sindikalne organizacije pošiljajo svoj bratski pozdrav in voščila ranjencem ter poudarjajo, da navali policije ne služijo reševanju vprašanj ter, toliko manj ne morejo z njimi zadušiti volje delavcev, da bi branili ladjedelnice.«
Takoj nato se Je splošna stavka strnjeno začela, nadaljevali pa so se tudi spopadi demonstrantov s policijo in postavljanje barikad ter policijski napadi, kar se je izrodilo okrog 18. ure celo do streljanja. V okraju Sv. Jakob so namreč začeli takoj karabinjerji na vogalu Ulic Rivalto in Giuliani streljati v zrak, kar je povzročilo veliko ogorčenje in paniko, saj je bilo v tistem trenutku izredno mnogo ljudi na oknih in samo sreči se je
zahvaliti, da ni bil nihče ranjen.
Nekaj pred 20. uro zvečer se Je zvedelo, da je policija okrog 150 demonstrantov priprla ter da je bilo 50 oseb ranjenih, med katerimi so številni primeri, ko bodo morali ranjenci ostati do 30 dni v bolnišnici. Policijsko sporočilo je seveda poudarilo, zlasti da je med ranjenimi osebami mnogo policistov.
Nekaj pred tem je vladni komisar prefekt dr. Cappellini sprejel predstavnike vseh treh sindikatov. Njihova tajništva so o tem sestanku objavila sledeče poročilo:
«Tajništva pokrajinske zveze CISL, Nove delavske konfederalne zbornice CGIL in Delavske zbornice so bila sprejeta na svojo zahtevo pri prefektu dr. Cap-pelliniju. Sindikalni voditelji so obžalovali današnje ekscese in pozvali predstavnika vlade, naj pozove policijske sile k zmernosti ter zahtevale, da se priprti demonstranti izpustijo. Zagotovljeno jim je bilo, da bodo do večera izpustili na svobodo tiste osebe, za katere se bo ugotovilo, da niso krive. Sindikalne delavske organizacije — kot so danes že poudarile — so ponovile, da se 'ž nt.padi policije problemi ne rešujejo, in Imajo za svojo dolžnost izjaviti, da se z nasiljem, pustošenjem In s tepističnimi dejanji kompromitira pravična borba za obrambo ladjedelnice. Sindikalne organizacije zelo toplo pozivajo delavce in meščane, naj bodo mirni, prav tako pa jih vabijo, naj izolirajo izzivalne elemente, ki so se vrinili v upravičeno manifestacijo za delavske zahteve.«
Tajništvo Delavske zbornice CG IL pa Je objavilo sledeče sporočilo:
«Grob napad policije na delavce in tržaško prebivalstvo, ki se bori za razvoj ladjedelstva, kateremu načrt, ki ga Je odobril CIPE, grozi s skrčenjem. Ta napad je povzročil več deset ranjenih In aretacijo več sto delavcev ln meščanov, kar Je oviralo upravičeno protestno manifestacijo in spravilo v nered za več ur življenje vsega mesta. Tajništvo CGIL izraža svojo popolno in brezpogojno solidarnost z ranjenimi in s priprtimi, ter z mani-festanti in z vsemi delavci v borbi ln zahteva od vlade ukrepe proti nedopustnemu policijskemu nasilju, do česar je prišlo zaradi položaja ladjedelnic. Tajništvo CGIL naslavlja na italijanske delavce poziv, naj izrazijo svoj enoten in solidarni protest, da bi se nedopustni posegi policije v delovne spore prenehali ter da bi se proučila in rešila kriza italijanskih ladjedelnic v smislu njihovega razvoja.«
(Nadaljevanje m 6. strani)

V ZVEZI S SKLEPI CIPE
V Genovi in La Spezii proglasili splošno stavko
V	Genovi bo stavka v petek, v La Spezii pa v torek
V	Južni Tirolski napadli poročnika karabinjerjev
KPI zahteva razpravo v parlamentu Stališče PSIUP, PSI in KD
Sinoči se je sestalo vodstvo avtonomne federacije KPI, ki ja podrobno razpravljalo o nastalem položaju. V poročilu, ki je bilo objavljeno po seji, je rečeno, da predstavljajo ukrepi CIPE prav tisto usmeritev vladne politike, proti kateri so se borile skupno vse sindikalne organizacije in tržaško meščanstvo.
Komunisti nadalje obtožujejo vlado levega centra, da je sprejela te sklepe, pozabivši popolnoma na parlament, ki ima edini pravico, da sklepa o vprašanjih, ki so izredno važna za vso državo.
V poročilu je nadalje rečeno, da je vlada levega centra pridružila tej fazi izvajanja svojega načrta izredno hude izzivalne poteze. V bistvu se trdi, da si je mogoče
samo tako razlagati, zakaj je prišlo že predčasno do koncentracije posebnih karabinjerskih in policijskih sil v mestu.
V nadaljevanju poročila obtožujejo ministre in krajevne politične organizacije ter osebnosti, ki so odobrili vladno politiko ter skušali prikazati njene ukrepe kot pozitivne za krajevno gospodarstvo. Vse mesto in posebno mladina so se upravičeno uprli, kar je povzročilo policijske represalije. Izjava pa obsoja posamezne primere huliganstva.
Komunisti zahtevajo nadalje, naj se ne izvaja noben ukrep, dokler ne bodo parlament, dežela in krajevne uprave pojasnili svojega stališča.
Tudi tržaška federacija PSIUP je sinoči objavila izjavo, v kateri ob.
GENOVA, 8. — Pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so proglasile za petek, 14. oktobra splošno stavko v Genovi proti sklepom CIPE. Istočasno so iste tri sindikalne organizacije proglasile za torek 11. oktobra splošno stavko v La Spezii kot protest proti zapori ladjedelnice »Ansaldo di Muggiano«.
V proglasu genovskih sindikalnih organizacij ugotavljajo, da je CIPE sprejel sklepe, «pri čemer je prezrl sindikalne organizacije, ki sp peposredno zainteresirane«. Dodajajo, da se »odločno ne strinjajo« z ukrepi, ki so jih sprejeli kot nadomestilo za dodelitev I-talcantieri Trstu. Sindikati tudi poudarjajo odločnost genovskih delavcev, da «ne dopustijo rešitev, ki bodo škodovale proizvodni zmogljivosti Genove« in s tem tudi zmogljivosti v vsedržavnem okviru. Poleg tega bodo predložili prefektu zahtevo, da posreduje pri odgovornih organih, da se začnejo razgovori in da se ponovno proučijo zapletena vprašanja pred dokončnim sklepom ministrskega sveta. Do takrat pa je treba prekiniti vse ukrepe, ki bi lahko i-
meli posledice za obseg zaposlitve.
V ladiedelnici Ansaldo pa se je že pričela stavka, ki io je proglasila CGIL in s katero hočejo preprečiti za jutri napovedano splavitev 6920-tons'ke ladje »Mare Ar-tico«.
Včeraj je neznanec napadel poročnika karabinjerjev Carmina Triglioneja, ko se je z avtom fiat 600 vračal ob 23.35 iz doline Mar-tell. Napadalec je ustrelil proti poročniku v kraju Morter i,n mu dvakrat prestrelil avtomobil. Poročnik je opazil neznanca, ki se je skrival za avtomobilom giuliet-ta. Takoj je ustavil svdj avtomobil in zgrabil brzostrelko, ki jo je imel na sedežu ter je spustil proti napadalcu več strelov. Napadalec se je najprej skril za giulietto, nato pa je zbežal v gozd, ki je tik ob cesti.
Kasneje so ugotovili, da je bila giulietta ukradena isti večer v Meranu inž. Boninsegniju. V bližini avtomobila so našli dva ustreljena naboja kalibra 9 avstrijskega izdelka. Takoj so pričeli preiskavo s pomočjo policijskih psov, ki
nn ln Ui 1 n hsanicnačnu
soja nastope policije in karabinjerjev ter izraža svojo solidarnost za delavci, ki so demonstrirali po tržaških ulicah. V izjavi se zahteva nadalje, naj oblasti takoj izpustijo priprte demonstrante.
Sinoči se Je sestal tudi izvršni odbor tržaške federacije PSI, kateremu je pokrajinski tajnik Ar-naldo Pittoni podal poročilo po svoji vrnitvi iz Rima. Izvršni odbor je odobril sklepe, ki Jih je sprejel CIPE. «T1 sklepi potrjujejo — Je rečeno v poročilu, ki Je bilo objavljeno po seji — pravilnost naporov strank levega centra, ki stremijo k temu, da se uvrsti vprašanje ladjedelstva v širši okvir celotne poživitve tržaškega gospodarstva, upoštevajoč tudi potrebo njegove okrepitve ter ohranitev sedanje ravni zaposlenosti. Doseženi rezultati p® dolgih in težkih pogajanjih opravičujejo prepričanje, da se z večjim zaupanjem zre v bodočnost, ter so prvi korak na poti tiste politike v korist Trsta, ki so Jo socialisti vedno zahtevali. Treznejša proučitev sklepov, k! jih je sprejela vlada, bo brez dvoma prispevala k drugačnemu presojanju njihovih posledic za tržaško gospodarstvo. Upoštevajoč ta dejstva tržaški socialisti tolmačijo današnje sindikalne demonstracije kot posledico predolgega odlašanja ter zavlačevanja ukrepov ki so sila važni za usodo našega gospodarstva. Socialistični izvršni odbor odločno obsoja vsak pojav nasilstva ter pobalinska dejanja, do katerih je prišlo med demonstracijami pripisujoč ustrezno odgovornost obnašanju tistih, ki se ne zavzemajo za resnične delavske koristi »temveč skušajo pridobiti iz teh dogodkov volilne koristi ter povzročiti politično zmedo.«
Sinoči so se sestali tudi demo-kristjanski voditelji. Od njih nismo sicer prejeli uradne pisme-ne izjave, toda njihovo mnenje je dokaj jasno: obsojajo včerajšnje dogodke v mestu ter še vedno menijo, da so vladni sklepi pozitivni. Pravijo, da bi bilo treba na vsak način spraviti morebitne protestne akcije tistih krogov, M se ne strinjajo, na tir
(Nadaljevanje na 2. strani)
OB STOLETNICI
«Povratni
analfa betizem»
17" ot v marsikateri pokraji-JV. ni imajo tudi v videmski premičen bralni center, ki zanj skrbi šolsko skrbništvo v Vidmu. Dobili so ga od ministrstva za prosveto, da bi širili knjige tudi v težko dostopnih gorskih krajih Furlanije.
Tod je treba namreč pobijati tako imenovani povratni analfabetizem. Kaj pomeni ta izraz? Mladina se po hribovskih krajih in pa tudi po ravnini v kmečkih predelih nauči v osnovni šoli za silo nekaj brati, že precej manj pisati in še manj računati. Ko odbrenkajo teh pet let osnovne šole z neskončnimi in neštevilnimi počitnicami, jih čaka čez nekaj let emigracija ali pa kmečko delo v vaseh, ki počasi propadajo. Kdo od teh mladih ljudi sploh vzame v roke kako knjigo ali pa časnik! Tisto napol analfabetsko znanje pridobljeno v šoli izpuhti v nekaj letih in odrasla mladina pada nazaj v stanje analfabetizma, ki se povrača med mladino. To je povratni analfabetizem, ki mu Italijani pravijo tudi «analfabe-tismo di ritorno«.
Da bi pobijali ta analfabetizem, skušajo šolske oblasti na razne načine zajeziti prodiranje te vrste analfabetizma pri odraslih. V hribovskih krajih Furlanije je precej hudo stanje pri odraslih ljudeh: pri Furlanih in pri beneških Slovencih. Ni se temu čuditi. Celotno to visoko emigrantsko ozemlje se razkraja, ker je pravzaprav brez aktivnega odraslega prebivalstva in so doma ie otroci in stari ljudje. Kdo kupuje časnike v karnijskih in beneškoslovenskih vaseh! II Gazzettino in Messag-ge.ro Veneto, ki sta edina lokalna lista, berejo le po večjih krajih. Kmetje in emigrantske družine jih le redko vzamejo v roke, ko sedijo v gostilnah ,ali pa kadar Jih nekaj osebno zanima. Knjig, italijanskih ne berejo ne furlanski in ne slovenski kmetje. Za poslušanje radia in gledanje televizorja ni potrebno znanje branja, poslušati in gledati zna vsak analfabet v afriških deželah in v Furlaniji. Da bi ljudje vseeno brali, so ustanovili v Furlaniji premični center, ki ima blbliobus, ki vozi okoli po zakotnih vaseh knjige in jih posoja v branje hribovskim ljildem. Namen tega centra in praktično tega bibliobu-sa je zelo plemenit. Saj hoče prinesti, približati ljudem knjige: pripovedne, poljudno znanstvene in zabavne. Letno obišče bibliobus, knjižni avtobus, 400 do 500 krajev. V najbolj Strme gorske kraje se ta knjižni avtobus ne more preriniti, ker so ceste preozke. Zato o-stane nekje bliže, na širšem o-vinku, kjer še more parkirati. Ni mogel priti do Podcerkve v fojdanski občini, tudi ne v Flej-pan nad Gorjanci in celo s težavo do Brda.
Ob desetletnici te plemenite ustanove Je treba na podlagi desetletnih izkušenj govoriti odkrito: Pohvaliti mnoge stvari, ki so pohvale vredne, izreči ostro sodbo o zamujenih priložnostih in o napačnih prijemih z edinim ciljem, da se stvari izboljšajo. Statistični podatki govorijo o 140 tisoč prevoženih kilometrih, o 3.900 obiskanih krajih Furlanije, o 142.000 izposojenih knjigah. Število posojenih knjig je naraslo od 3000 na 15.000. Ob stoletnici zedinjenja Furlanije z Italijo so predvajali dokumentarni barvni film o Furlaniji. S skromnimi sredstvi, ki jih ima ta ustanova, so te številke pohvalno visoke, toda glede na razširjeno poplavo povratnega analfabetizma silno skromne. Kaj pa je knjižnica od 15.000 zvezkov za velikansko pokrajino Furlanijo z 800 tisoč prebivalci, za vse neštete gorske doline Karnije, vseh predalpskih krajev in Beneške Slovenije?
Vemo, da tega novega fenomena povratnega analfabetizma premični bralni center šolskega skrbništva v Vidmu ne more odpraviti, ampak so zato potrebne globlje šolske reforme s širšo in daljšo obvezno učno dobo, kot jo deloma napoveduje obvezna srednja šola in profesionalne nadaljevalne šole in tečaji. Potrebni za odpravo povratnega analfabetizma so pa tudi socialni in gospodarski premiki, predvsem izkoreninjenje analfabetizma. V e-migrantskih barakah Švice in Nemčije, med prebivalstvom ne-italijanskih narodnosti, se ni mogoče v sredi najsijajnejših evropskih mest ubraniti pojavov povratnega analfabetizma.
Prijemi samega premičnega centra so pa v marsičem zgrešeni tako da so rezultati vseh njihovih precejšnjih naporov, vseh tistih 150.000 kilometrov vožnje po emigrantskih vaseh Furlanije precej jalovi. Kdaj se bo mogel videmski bibliobus s svojim vodilnim centrom meriti npr. samo s podobno plemenito ustanovo v goriški po-brajini? Tam tudi vozijo v kra-ške vasi in naselja spodnje go-riške Furlanije bibliobusi s knjigami, ki so najbolj primerne za kmečko prebivalstvo goriške pokrajine. V goriški pokrajini ni tako razvitega povratnega analfabetizma kot v videmski. V goriški pokrajini skrbi rav-
natelj državne biblioteke dr. Manzini ,da dobijo slovenski kmečki prebivalci slovenske in italijanske knjige. Zato se pa dogaja v teh vaseh, da ljudje bero slovenske in italijanske knjige, in sicer prav zaradi tega precej več italijanskih knjig kot pa v videmski pokrajini po slovenskih vaseh Beneške Slovenije. V videmski pokrajini, ki je večnarodnostna pokrajina nočejo šolske oblasti ničesar vedeti o furlanskih knjigah, ki bi jih radi brali furlanski hribovski in ravninski kmetje, ničesar, bognasvari, za slovenske preproste knjige, ničesar za nemške kniiee za tiste Nemce, ki so ostali v Kanalski dolini, in za tiste, ki govorijo svoje domače nemško narečje v Ti-mau in Saurisu- In po takšnem zakasnelem nacionalističnem stališču se še čudijo nad povratnim analfabetizmom v hribovskih krajih Furlanije med Italijani, Furlani. Slovenci in Nemci teh hribovitih krajev.
Ne bi se čudili nad takšnim stanjem, če bi imeli opraviti samo s prefekturo in njenimi podrejenimi uradi na prosvetnem področju, samo s pokrajino, s tisto čisto administrativno podružnico prefektur, ko ne bi imeli samostojne dežele Furlanije - Julijske krajine. Toda da se po dveh letih dežele Furlanije - Julijske krajine ni ničesar spremenilo z vsemi njenimi avtoritativnimi prosvetnimi odborniki, temu se čudimo. Upravičeno še bolj kot na gospodarskem področju, kjer pač ni mogoče v letu dni deželne zakonodajne dejavnosti opaziti tistih sprememb, ki bi jih radi ljudje v Furlaniji v stiskah e-mieracije in propadanja svojih vasi radi opazili. Toda na prosvetnem področju šolska deželna avtonomna iniciativnost le preudobno skriva za izgovor, da cela vrsta osnovnih prosvetnih zadev ne spada v pristojnost dežele. Manj smo pesimisti glede gospodarskih problemov kakor prosvetnih in šolskih, ki jih dežela ni premaknila z mesta in kakor vse kaže ne misli niti v bodoče.
Pred vrati je obisk državnega predsednika Saragata za obletnico stoletnice zedinjenja z Italijo. Alj si bodo uoali tisti krogi, ki so zadnje desetletje krivi za pojav jSbvratfiega analfabetizma, za strahotni emigrantski krvotok, za umiranje sto in sto hribovskih vasi, za trmasto zanikanje narodnostnih pravic beneških Slovencev ob stoletnici njihovega življenja v zedinjeni Italiji, odkriti resnico državnemu poglavarju in mu poročati, kal so ukrenili, da bi vsi ti vzroki analfabetizma in strahotne depopula-cije furlanskih hribov in še zmerom po fašističnih zgledih zanikanja narodnostne svobode beneških Slovencev izginili in se ne več pojavili v drugem stoletju teh krajev pod Italijo?
ar
NADALJUJEJO SE MIROVNE POBUDE
Indonezijsko posredovanje za začetek pogajanj o Vietnamu?
Hanoj zavrača britanski načrt - Izjava vietnamskih škofov - Včeraj sestreljena štiri ameriška letala nad Severnim Vietnamom
TOKIO, 8. — Indonezijski zunanji minister Malik je izjavil, da so ((komunistične in nekomunistične države« posredovale pri njem, naj bi Indonezija prevzela aktivno vlogo v poskusu sporazumne rešitve vietnamskega spora.
To je Malik izjavil časnikarjem ob prihodu iz New Yorka v Tokio, izjavil Je, da se bo ustavil pet dni v Tokiu, da obrazloži japonski vladi politiko indonezijske vlade.
Malik ni hotel povedati, katere države so predlagale indonezijsko posredovanje. Dejal je, da je bolj koristno, če se o tem izrecno ne govori.
Indonezija ima diplomatske odnose s Severnim Vietnamom. Malik pa ni hotel povedati, ali ima indonezijsko poslaništvo v Hanoju kaj opraviti pri iskanju rešitve.
V	Manili je filipinski predsednik Marcos izjavil, da so navezali «nekaj stikov« s Severnim Vietnamom in je izrekel prepričanje, da hodo «ti poskusi uspešni«. Glede konference v Manili je izjavil, da bodo skušali med drugim najti ((poštenega posredovalca«, ki naj bi pozval Hanoj, naj bi se udeležil mirovne konference v Vietnamu.
Ameriški državni departma Je u-godno sprejel britanski mirovni načrt v šestih točkah glede Vietnama. ki jih je obrazložil zunanji minister Brown. Predstavnik državnega departmaja Je izjavil, da bo Johnson govoril z Brownom o tem načrtu, ko se bo v prihodnjih dneh sestal z njim.
Severnovietnamski list «Nan Dan« pa piše, da je britanski predlog samo prilagoditev ameriškega predloga v treh točkah, ki ga je ameriška delegacija nedavno predložila glavni skupščini OZN. Ust dodaja, da britanski predlog kaže, da Velika Britanija deluje v nasprotju z ženevskimi sporazumi in s svojim položajem sopredsednice ženevske konference, ko bolj sledi ameriški politiki in zagovarja ameriški napad.
List obsoja tudi bližnji obisk a-meriškega tajnika za obrambo Mc Namare v Saj gonu. List pravi, da je namen obiska enajti sredstva in način za povečanje ameriške zločinske napadalne vojne v Južnem Vietnamu. Se važnejše pa Je, dodaja list, da je ta obisk osvetlil pravi namen ZDA na prihodnjem vojnem posvetu, ki bo v Manili, in Je očitno razkrinkal farso o miru, ki so Jo ZDA uprizorile v OZN.
V	Sajgonu se je zaključila kon-lerenca vietnamskih škofov. Objavili so uradno poročilo, ki v začetku govorj o prizadevanjih papeža za mh^tei^pohkMja poziv na konec vojne. ''Spdfočflb^tiaje zatem vietnamskim katoličanom «jasna in nujna navodila«, naj se bolj odkrito vključijo v politično življenje, in pripominja: ((Priznajte poleg tega, da Je naša družba v polnem razvoju: spooadata se dve razdobji, dve generaciji. Zato je treba iskati razumevanje, pogovarjati se, sodelovati za graditev nove družbe. Ne obotavljajte se in vključite se v politične stranke, tudi nekatoliške, ki skrbijo za korist dežele in ki znajo spoštovati vero.« Nato škofje pozdravljajo druge veroizpovedi, od katerih katoličani zahtevajo «samo vzajemno spoštovanje, enotnost in bratske razgovore«.
Papežev delegat msgr. Serglo Pi-gnedoli Je odpotoval danes iz Saj-gona v Pariz, od koder se bo vrnil v Rim. Izjavil je, da je sporočilo Škofovske konference zelo važno. V zvezi z napovedanim obiskom Mc Namare v Sajgonu je Plgnedoli izjavil: «Očltno je, da ni pričakovati, da bo Mc Nam ara govoril kakor kak nadškor.«
Ameriška letala so tudi včeraj in danes bombardirala Severni Vietnam.
Hanojskl radio Je javil, da je hi-lo danes sestreljenih nad Severnim Vietnamom šest ameriških letal, od katerih eno prav nad prestolnico.
Dolg pogovor Brown-Gromiko
NEW YORK, 8. — Britanski zunanji minister George Brown je prišel danes z letalom v New York, kjer se bo udeležil zasedanja skupščine OZN. Dne 14. oktobra se bo sestal z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom in zatem s predsednikom Johnsonom. Takoj po prihodu v New Yorku pa je imel poldrugourni pogovor s sovjetskim zunanjim ministrom Groznikom. Govorila sta o glavnih med-
narodnih vprašanjih in tud! o Vietnamu. Brown je izjavil, da sta si odkrito izmenjala misli, ni pa hotel dodati drugega. Izjavil je, da ni izključen nov sestanek z Gromikom.
Gromiko je odpotoval nocoj v vvashlngton, kder se bo v ponedeljek sestal z Johnsonom.
BRUSELJ, 8. — Alžirski minister za informacije Bumaza, ki je prišel pred štirimi dnevi v Švico, je sklenil pridružiti se nasprotnikom Bumedienove vlade. Tiskovni a-genciji »France Presse« je izročil izjavo, v kateri pravi, da se popolnoma in dokončno ločuje od Bumedienove skuipine,
KOŠARKA
DRUGI DAN TURNIRJA SŠI
Škamperle premagal Rojan Doberdobci pa Nabrežince
Jutri Barkovlje A-Cankar B in Cankar A-Barkovlje B
DOMAČI NDG0MET
Včeraj zvečer je bilo drugo kolo košarkarskega turnirja 9. Sšl. Na sporedu sta bJli dve srečanji, in sicer: Rojan — Škamperle In Doberdob — Sokol. Včerajšnja srečanja so bila nedvomno tehnično veljavnejša od prvega kola In tudi agonlzma ni manjkalo.
ŠKAMPERLE
ROJAN
48
42
uiiHiiiimiiuiiiiiiiiiiiimuiiHiHiiiiiiiiimmMiiiiiiuiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SIMPOZIJ 0 VOLITVAH V SFRJ
Kardelj o kandidiranju Bumedien v Sarajevu
BEOGRAD, 8. — V sklepnem I so prav v raznih svetih prišle do delu simoozija o volilnem siste- polnega izraza samoupravne pra-mu v pogojih samoupravljanja, ki vice delovnih ljudi in posamezniki je danes končal svoje delo v Beo- v gospodarskem in družbenem živ-gradu, je povzel besedo tudi pred- ] ljenju
sedniik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki je poudaril, da je glavni pomen simpozija v tem, da je samoupravljanje osnova, na kateri sloni celotni volilni sistem ,n mehanizem. V zvezi z različno razlago neposredne demokracije je Kardelj dejal, da nihče ne misli, da je moč zagotoviti, da bi vseh dvajset milijonov Jugoslovanov sodelovalo v delu zastopniških organov. Bistveno je, da se volilni sistem tako postavi, da delovni ljudje z demokratičnim kandidiranjem in z izvolitvijo svojih zastopnikov stvarno sodelujejo v formiranju skupne politike zastopniških teles.
Postavljanje kandidatov se ne more prepustiti samo zborom volivcev temveč je potrebno istočasno zagotoviti vpliv zavednim družbenim pilam, da bi se upoštevali neposredni interesi državljanov in družbeni interesi. Ce bi se proces kandidiranja prepustil samo stihiji, bi se po mnenju Kardelja odprle ne le možnosti, da se vsilijo razni protisocialistični in destruktivni vplivi, temveč bi se omogočil prodor raznim osebnim ambicijam in politikantskim skupinam v borbi za položaje, tor-miranju nenačelnih skupin, klik in podobno. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je po besedah Kardelja najboljši instrument, za omejitev in onemogočenje mobilizacije vpliva antisociali-stičnih činiteljev in sil na volilni proces Socialistična zveza mora biti organizator demokratične volilne kampanje a ne predlagatelj kandidatov.
Volilna kampanja ne sme biti borba med ljudmi, temveč selekcija, da bi vsak po svoji sposobnosti zavzel mesto, ki mu pripada.
V zvezi z različnimi mnenji o vlogi in mestu sveta narodov v zvezni skupščini je Kardelj izrazil mnenje, da bi bilo dobro razmišljati o formiranju novega zveznega sveta, ki bi prevzel tudi vlogo sveta narodov. Glede predlogov o formiranju enotnega sveta delovne skupnosti pa je Kardelj dejal, da bi bilo to v nasprotju z jugoslovansko samoupravno prakso, ker
Predsednik revolucionarnega sveta Alžirije Huari Bumedien je danes na poti po Jugoslaviji prispel v Sarajevo, kjer so ga na želez-niški postaji pozdravili predsednik republiške skupščine Rato Dugonjič in druge osebnosti. Med bivanjem v glavnem mestu Bosne in Hercegovine, kjer so alžirsko delegacijo toplo pozdravili, si je visoki gost ogledal tovarno «Tito» v Vogošču pri Sarajevu in znamenitosti mesta. Po kosilu, ki ga je R. Dugonjič priredil gostu, sta predsednik skupščine Bosne in Hercegovine in pred. sednik Alžirije v svojih zdravicah poudarila, da naroda Jugoslavije in Alžirije med drugim veže skupna borba za neodvisnost, mir in enakopravne odnose med državami in skupni napori v graditvi socialistične družbe.
KPI zahteva
(Nadaljevanje s 1. strani)
zakonitosti. To demokristjansko stališče se ujema tudi s stališčem sindikalne organizacije, ki je z njimi povezana.
Pozno zvečer se je zvedelo, za izjavo, ki Jo je podal tajnik KD dr. Botteri. Demokrlstjanski prvak potrjuje splošno stališče krajevne in državne organizacije stranke. Pravi pa, da ni dovolj, «da se obsoja komunistično nasilje«, temveč da morajo demokratski sindikati, demokratske politične sile in posamezniki konkretno nastopiti ter sprejeti vso odgovornost, ki jo položaj narekuje.
Tudi socialdemokrati se v bistvu strinjajo z mnenjem, da so vladni ukrepi pravilni in pozitivni. Njihovo stališče pa Je nekoliko težje, ker se UIL - metalmec-ccnici ne strinja z mnenjem političnih voditeljev. Camera con-derale del lavoro zastopa v bistvu stališče CGIL.
Svetoivančani so se morali zelo potruditi, da so lahko strli odpor Kojančanov, ki so se do zadnjega vrgli v boj in večkrat tudi povedli v vodstvo. Proti koncu tekme pa so morali kloniti atletsko bolj pripravljenim nasprotnikom In so tako tudi izgubili srečanje. Omeniti pa mo ramo, da so zadnjih pet minut igra-u Rojančani brez Fabjana, ki je imal, .zlasti v odbitih žogah precej besed. Zaman so bili nato vsi individualni posegi odličnega Zava-dlala, ki sam ni mogel prodreti skozi atletsko obrambo Svetoivan canov.
V vrstah škamperla sta se izkazala Rudež in Plesničar: prvi zaradi pregleda nad igro in lepih prodorov, drugi pa je bil vedno uspešen na odbitih žogah, žal pa je moral zapustiti Igrišče pred koncem tekme in tako smo izgubili lepo zanimivost: izenačeno borbo na odbitih žogah med Plesničarjem in Fabjanom. Igra je nato postala ostrejša in tudi razlika v koših je vedno nihala le za pičlo razliko v korist Svetoivančanov. V tem delu Igre se Je posebno izkazal Orel, ki je agonistično gotovo najbolj pozitivno zaigral.
Postavi:
Škamperle: Rudež, Jurkič, Šušteršič, Orel, Plesničar, Miot, Schilla-ni, Drasič.
Rojan: Zavadlal, Ambrožič, Fabjan, Stegu, Kuret, Žnideršič. Sodnica: Spacal in Lakovič.
DOBERDOB
SOKOL
53
43
Bali smo se, da se Doberdobci spet ne bodo predstavili. Toda veselo so nas presenetili in tako smo lahko prvič videli na športnih igrah tudi košarkarsko ekipo Doberdoba Gotovo Je to eden izmed največ Jih športnih dogodkov Doberdob cev in važna pridobitev za organizatorje SSI, ki so imeli z Goričani vedno veliko preglavic.
Mislimo, da Je bila ta tekma tehnično bolj veljavna od prve, saj so posebno Nabrežine! zaigrali solidno v obrambi, kjer so imeli tudi dva visoka igralca, ki precej dobro poznata vlogo plvota. Poleg tega pa je mladi Radovič z lepimi koši iz razdalje večkrat presenetil obrambo Doberdobcev, ki so v glavnem igrali s protinapadom, kjer se Je posebno izkazal Prinčič.
Kar pa nas Je najbolj presenetilo, je bila obramba Nabrežincev. Sokol se je namreč predstavil z velikim številom igralcev in zato je
lahko večkrat menjal postavo na igrišču, kar mu je seveda omogočalo, da Je lahko branil na moža kar na celem igrišču. To je sprva zmedlo Doberdobce, ki pa so se progresivno opomogli, tako da so lahko vedno kontrolirali tekmo in ji dali zaželen ritem. In mislimo, oa je bila prav ta največja napaka Nabrežincev: podlegli, so ritmu Do-oerdobcev, niso znali dati tekmi Hitrejšega tempa, s katerim bi gotovo presenetili že itak trudne Doberdobce. Vsekakor moramo pohvaliti, obe ekipi, k Pit« korektno odigrali, in predvsem Nabrežince, ki se niso, čeprav so izgubljali, posluževali osebnih napak.
Zaradi tehničnih razlogov ne moremo objaviti točke, ki so Jih dosegli posamezni igralci, kar pa bomo napravili prihodnjič.
Sodnika: Spacal In Zavadlal.
—edson—
m m m
Jutri v ponedeljek bo ob 20. uri na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu tretji dan turnirja v košarki. V prvi tekmi se bosta spoprijela Barkovlje A in Cankar B, v drugi pa Cankar A in Barkovlje B.
NARAŠČAJNIKI
Ob 9. uri v Miljah Fortitudo — Breg
JUNIORJI Ob H. uri v Boljuncu Breg — CRDA
PRVO MOŠTVO Ob 15. uri v Nabrežini Aurisina — Breg * * *
Ob 15. url bo na Igrišču v Boljuncu prijateljska tekma
ROSANDRA ZEKIAL - PRIMORJE * * •»
Ob IŽ.30 bo v Boljuncu prijateljsko srečanje
PRIMOREC . UNION
MILAN, 8. — stveni tekmi A magal Spal 2:1 1’ Domenghinl, Capello.
V današnji prven-lige je Inter pre-(2:1). Strelci — v v 11’ Jair, v 29’

RIM, 8. — Po prvem dnevu atletskega tekmovanja mladinskih re. prezentanc Italije in Sovjetske zveze, so domačini v vodstvu 51:44.
PRIREDITELJSKI ODBOR 9. SŠI JAVLJA
—	1. Prijavni roki za nastop
v vseh preostalih panogah na sporedu letošnjih iger bodo zapadli nepreklicno jutri v ponedeljek, 10. t.m.
—	2. Tekmovanje v krosu bo
v nedeljo, 30. t. m. v Nabrežini ali Velikem Rep-nu. Proga bo dolga od 1500 do 2.000 m. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
KOICSARSTVO
MILAN, 8. — Kolesarski klub Molteni je danes izključil Michele-ja Dancellija Iz vrst tekmovalcev. Dancelli, katerega so prijavili, ker je podpisal prestop k Vittadellu, tudi disciplinskemu odboru zveze profesionalnih kolesarjev, se bo lahko udeležil prihodnjih dirk kot ((neodvisen«.
niiiiiiiiHHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiii
NOGOMET DANES
A
(4. kolo)
BOLOGNA — TORINO D’Agostini
POGGIA — CAGLIARI Gonella
JUVENTUS — BRESCIA Toselli
L.R. VINCENZA — ROMA Bemardis
LAZIO — ATALANTA Di Tonno
MANTOVA — LECCO Acemese
NAPOLI — MILAN Francescon
VENEZIA — FIORENTINA Pieroni
KOLEDAR 9. SSI
10.	»	ponedeljek	košarka
13.	»	četrtek	rusko kegljanje
15.	»	sobota	med dvema ognjema
16.	»	nedelja	pohod
17.	»	ponedeljek	šah
19.	»	sreda	namizni tenis
20.	»	četrtek	namizni tenis
22.	»	sobota	telovadni troboj in atletski troboj otvoritev — polfinale košarke
23.	»	nedelja	avto - moto streljanje ženske
24.	»	ponedeljek	streljanje moški
25.	»	torek	streljanje moški
30.	»	nedelja	kros
31.	»	ponedeljek	finale namiznega tenisa
1. novembra torek
četrtek
sobota
finale nogomet
finale košarka
ZAKLJUČEK
finale odbojka
finale namizni tenis (moški)
ples od 21.00 do 4.00
B
(5. kolo)
ALESSANDRIA — MODENA Danilo
CATANIA — AREZZO Varazzani
CATANZARO — VERONA Piantoni
GENOA — MESSINA Vacohini
NOVARA — VARESE Camozzi
PADOVA — SAMPDORIA Carminati
PALERMO — LIVORNO Vitullo
PIŠA — SALERNITANA Fiduccia
REGGINA — REGGINA Lattanzi
SAVONA — POTENZA Giunti
A SKUPINA
(3. kolo)
BIELLESE — SOLBIATESE Pontini
CRDA — MESTRINA Lazzaronl
COMO — LEGNANO Rostagno
OREMONESE — RAPALLO Cattivello
ENTELLA — PIACENZA Pilotto
PRO PATRIA — MONZA Fuschi
TREVIGLIESE — TRIESTINA Accomazzo
TREVISO — VERBANIA D’Amico
UDINESE — MARZOTTO Bosso
Si,ar=p
NEDELJA, 9. OKTOBRA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila: 8-00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00'Maša; 9.50 Godalni orkestri: 10.15 Poslušali boste...; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: ((Petnajstletni kapitan«; 11.45 Ringa-raja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Trobentač Art Farmer; 15.00 S pesmijo naokrog:
15.30	I. Pregelj: «Tolminci»: ((Zmagovalci in maščevalci«; 16.05 Haydn: Godalni kvartet; 16.25 Parada orkestrov: 17.15 V diskoteki;
18.00	Koncert v miniaturi; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Napevi iz vseh dežel; 20.00 Šport; 20.30 Iz skladb Čajkovskega; 21.00 Kro-matična fantazija: 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Komorna glasba
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 9.45 Nabožna addaja; 12.00 Plošče; 12.15 Športna oddaja.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 - Poročila; 7.15 jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zabavni zvoki;
9.30	Nedeljsko srečanje; 9.45 Jože Privšek in njegov ansambel; 18.00 Prenos RL; 10.30 Pesmi; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.50 in 13.05 Glasba po željah;
12.35	Zunanjepolitični pregled;
13.30	Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL;
18.30	Nedelja na športnih igriščih;
19.00	športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 - Poročila; 7.15 jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja;
10.35	Nove plošče; 11.15 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisan glasbeni spored; 14.30 Koncert na trgu; 15.10 Ital. plošče; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Simf. koncert; 18.10 Plesna glasba; 19.15 Športna nedelja; 20.20 Veliki orkestri; 21.00 Violončelist Navarra in pianist Graziosi; 21.45 Popevke; 22.15 Plesna glasba.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 - Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 15.15 Plošče tedna;. 13.45 Revijski spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Oddajali smo;i;I6,15 Klakson; 17.00 Glasba in športi-18,35 Vaši izbrane!20.00 Glasba po željah; 21.00 Jazz;
lil. program
18.30	Lullyjeve skladbe; 18.35 Severnoameriška kultura; 19.00 Brerove skladbe; 19.15 Koncert;
20.30	Revijski spored; 20.40 Straussov koncert za oboo in orkester; 21.25 Prokofjev; «Igralec».
Slovenija
6.00,	7.00, 13.00, 15.00, 19.30,
22.00	— Poročila; 8.05 Mladinska
igra, F. Feld: Čarobni lok; 8.45 Skladbe za mladino; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 13.30 Nedeljska reportaža; 14.00 Slavni pevci — znamenite arije; 15.05 Majhni zabavni ansambli; 15.30 V. S. Princhett:	Glas (humoreska);
16.00	Športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Večer s pihali in godali; 20.50 šport; 21.00 «Kličemo letovišče«; 22.10 Zabavni zvoki; 23.05 Nemška glasba.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.00 športne vesti; 18.00 Spored za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.10 Registriran polčas nogometne tekme; 19.55 športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Greene: «Peta kolona«; 22.00 Petnajst minut z Nana Mouskouri; 22.15 Športna nedelja in dnevnik.
II. kanal
18.00 Skladatelj Sergej Prokofjev; 21.00 Dnevnik, 21.15 «La colpa di Janet Cord«; 22.05 Glas-beno-govorni spored.
PONEDELJEK, 10. OKTOBRA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Trije ansambli;
12.15	Liki iz naše preteklosti: «Milan Bekar«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Priljubljene melodije; 17.00 Ansambel «1 Leg-gendari«; 17.20 Zabavali vas bodo; 18.00 Ne vse, toda o vsem;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Glazunov: Koncert št. 2; 18.50 Vi brafonist Terry Gibbs; 19.15 Be-ličič: ((Dragotin Kette«; 19.30 Ju lie London in Sasha Distel; 20.00 Šport 20.35 Ital. pentagram; 21.00 Kulturni odmevi; 21.25 V plesnem ritmu; 22.30 G. Mašek: Variacije iz Donizettijeve «Lucije»,
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.15	Duo Russo-Safred; 13.45 Drobci iz istrskega življenja; 14.25 Jazz; 14.40 Knjižne novosti.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Ju tranja glasba; 8.00 Prenos RL
10.15	Skladbe za orkester; 10.35 Od opere do opere; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Da našnji pevci; 11.45 Glasbeni zme nek; 12.00 in 13.00 Glasba po že ljah; 13.40 Mala prodajalna plošč
14.00	Slavonske pesmi; 15.00 Po pevke; 15.45 Godba na pihala
16.00	Iz športnega življenja na Primorskem; 16.20 Športne vesti
16.30	Pevci lahke glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Bari tonist Fausto Cruschich; 17.40 Lah ka glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Winterhalter
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Strani iz albuma; 9.55 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Popevke; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Nove umetniške moči; 15.10 Solisti; 15.45 Orkester Roelens; 16.00 Spored za najmlajše; 17.10 Veliki variete;
18.30	Filmska glasba; 19.05 Delovna Italija; 19.15 Romantično popotovanje; 20.20 Zmenek petih;
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje Bruno Filippini; 9.10 Trobentač Nini Rosso; 9.20 Lahka glasba; 9.40 Orkester Calvi; 10.05 Plošče; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15,00 Ital. akvareli; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Rimski virtuozi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Skladbe za godala; 16.50 Sopranistka M. iCallas; 17.35 E. About: «11 našo di un notaio«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Oddaja «Osebnost»; 21.00 Francoske nove plošče; 21.40 Ples.
III. program
18.30	Lupijeve skladbe; 18.45 Delavci Commonvvealtha na Angleškem; 19.15 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Rossinijeve skladbe; 21.25 H. Broch: «L’espiazione».
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	-- Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Otrokov svet v umetnikovem delu; 9.25 Lahka orkestralna glasba; 10.15 Klarinetist M. Gunzek; 10.35 V. Wolf: Nena pisan roman; 11.00 Turistični na potki; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Bjelinski: Glasba za prija telje; 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Slov. narodne; 13.30 Pripo ročajo vam...; 14.05 Pol ure Cho pina; 15.20 Zabavni intermezzo,
15.30	Zbor Slov. filharmonije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operne melodije; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. koncert;
Ital. televizija
17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.35 TV zgodba «Trap-pola per ladri«; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dvajset let republike; 22.00 Novi glasovi za nove pesmi; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Dies irae«.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 9. DO 15.-X.
NEDELJA, 9. oktobra 9.25 Poročila; 9.30 Narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Vihar z imenom Marija — film; 11.30 V ujetništvu — film; 14.10 Rokomet Partizan:Zagreb; 15.25 Športna reportaža; 17.05 Ponavljamo za vas; 19.05 Ivo Štivičič: Reševanje časti - mladinska igra; 20.00 Dnevnik; 20.45 Cikcak; 20.52 Zabavna oddaja, tekmovalni mesti Kranj in Izola; 21.50 Kolovodja — film; 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 10. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 in
15.50	Ruske zgodbe: 11.40 Kompozicija; 12.05 Izdelajmo sami hi-drogliser; 16.50 Poročila; 16.55 Angleščina; 17.25 Film za otroke; 17.35 Čar glasbe — film; 18.25 Obzornik; 18.45 Znanost in tehnika; 19.05 Portreti: Dr. Angela Piskernik; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Aktualna tema; 20.00 Dnevnik; 20.30 A. Strindberg: Mrtvaški ples; 22.35 Biseri glasbene literature; 22.50 Srečanje z Gregorjem Strnišo; 23.05 Poročila.
TOREK, 11. oktobra 17.50 Torkov večer; 18.10 Ob dnevu vstaje makedonskega naroda; 19.00 Znanost in morje;
19.50	Obzornik; 20.00 Mrtve duše — čelov, film; 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Z Liano Orfei pod cirkuško kupolo: 22.25 Poročila.
SREDA, 12. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 in
15.50	Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; 17.40 Sanjica •— prvi del; 17.55
Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Ljudje ob reki; 19.05 Od zore do mraka; 19.30 Mozaik kratkega filma; 20.00 Dnevnik; 20.35 J. Ogrinc; Kje je meja; 21.00 Michelangelo; 22.25 Poročila.
ČETRTEK, 13. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; ll.OC Angleščina; 11.30 Glasbeni pouk; 16.10 Kompozicija; 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser; 17.25 Poročila; 17.30 Tatvina v zbornici; 18.25 Obzornik; 18.45 Pisma občanov; 19.10 Glasbeni četrtek; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 Aktualni pogovori; 21.15 E-kran na ekranu; 22.15 Poročila.
PETEK, 14. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 in 15.50 Angleščina; 11.00 in 16.1C Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Poročila; 18.00 25 minut s Filea-som Fogom; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbeni magazin; 19.30 Človek in kultura; 20.00 Dnevnik; 20.30 Festival košarke; 22.00 Srečanje s pevko Juliette Greco; 22.30 Nogomet Penarol: Real; 23.15 Po ročila.
SOBOTA, 15. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Zviti Pejo - lutke; 17.20 Kje je, kaj je; 17.40 Vrtiljak imenovan Standard; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Oživele kronike: Škofja Loka; 19.10 Dubrovniške poletne prireditve; 20.00 Dnevnik; 20.30 Potovanje na streho sveta — film; 21.00 Humoristična oddaja; 22.00 Film; 22.50 Košarka Simmenthal: Olimpia; 23.20 Kleinschuster Sex-tet;' 23.50 Poročila.
>*
cd
£
w
LJUBA^NI • NAPOJ
Med First Avenue in Bowery v New Yorku leži apoteka «Pri mo-dri luči». Ničesar nimam proti (iModri luči», kajti čeprav tu tudi prodajajo sladoled in mineralno vodo, ne bodo človeku, ki želi pomirjevalno sredstvo, dali malinovega bonbona.
V	«Modri luči« naletimo na vzor moderne farmacevtske industrije. Sami proizvajajo sokove in tinkture. Sami zavijajo pilule in jih prodajajo v ličnih škatlicah.
Ickey Schoenstein je bil lekarnar nočne izmene in rad je imel svoje delo. Stanoval in zajtrkoval je pri zakoncih Riddle dve ulici dalje.
Riddlova sta imela ljubko hčer, z imenom Rosie.
Ickey je gledal za Rosie. Misel nanjo je barvala tinkture njegovih sanj. Zanj je bila poosebljenje vsega kemično čistega, bila je balzam njegove duše. Ickey pa Je bil plah. Njegove sanje so se rodile in umrle v njegovih mislih. Nikomur jih ni zaupal. Poleg tega je bil strahopeten in imel je strašnega, čudnega prijatelja, čigar ob-•eka je dišala po salmiaku.
Skrb Ickeyevega življenja se je imenovala Chunk McGowan.
Chunk je prav tako stanoval pri Riddlovih in prav tako je hotel ujeti Rosiein nasmešek. Ni bil sanjač kot Ickey in v svojem življenju je ujel že marsikatero ribico. Bil je Ickeyev tovariš in svetovalec. Cesto je prihajal v ((Modro luč», da bi mu Ickey po pretepu premazal praske z jodom in *nu z obližem prelepil ranice.
Nekega večera se Je Chunk kot vedno mirno in brezskrbno prikradel v «Modro luč» in sedel prav dobre volje na stol.
«Ickey,» je dejal in se nasmehnil, «Ickey, poslušaj no! Nujno Potrebujem zdravilo, če sploh obstaja...«
((Sleci plašč!« je zaukazal Ickey. ((Stavim, da si spet dobil nož med Vebra. Saj sem ti vendar rekel, da te bodo tisti faloti na Bowery še Pokončali!«
Chunk McGowan se je zvito smehljal. «Saj ni res,« je zatrdil. ((Tvoja diagnoza pa je zadela v *rno: prav pod rebri, na levi strani-.. Kaj porečeš, Ickey? Rosie bo danes z menoj pobegnila in porodila se bova!«
Ickeya je spreletelo, vendar se je zadržal in napravil neprizadet izraz.
Chunk je nadaljeval: »Seveda, de se le ne bo prej premislila... 2e dva tedna sestavljam načrte za pobeg. Enkrat pravi, da bi rada, drugič pravi, da ne more. Zdaj sva se pa zedinila! Cela dva dneva je vztrajala pri odločitvi, da pobegneva. Odšla naj bi takoj, vendar, vidiš, Ickey, bojim se, da se spet ne premisli...«
“In ti bi rad zdravilo?« je v zadregi vprašal Ickey.
Chunk ga je zaskrbljeno pogledal — takega ga Ickey še nikdar m videl. Ovil si je neki prospekt okrog kazalca.
“Nikakor ne želim, da nama nocojšnji načrt pade v vodo. V Har-lernu sem najel majhno stanovanj®. na mizi stoje krizanteme in na štedilniku kotliček za kavo. Tudi pri duhovniku sem se že najavil, nocoj ob pol desetih. Ce se e Rosie ne bi premislila...«
V	nemem dvomu je obmolknil.
“V redu,« je rekel Ickey. «Ne
razumem pa, čemu govoriš o zdra-vllu, saj si z njim ne bi mogel
Pomagati.«
Chunk je dalje razlagal svoj načrt: «Stari Riddle me na žalost ne more trpeti, že en teden ni smela Rosie več z menoj ven. 2e
davno bi me postavil na cesto, če ne bi s tem izgubil najemnika. Vendar zaslužim petindvajset dolarjev na teden, in Rosie ne bo žal, da me je vzela za moža.«
«Chunk, oprostiti mi moraš. Nujno moram pripraviti neki recept. Takoj bom gotov.«
«Reci no, Ickey,» je nenadoma rekel Chunk in upajoče pogledal tovariša. «Kaj res ni praška, po katerem hi dekle nekoga še bolj ljubilo?«
Ickey si je grizel ustnice. Preden je utegnil odgovoriti, je Chunk nadaljeval: «Tim Lacy mi je nekoč pripovedoval, da mu je neki lekarnar dal tak prašek in da ga je natresel dekletu v limonado. Od tedaj dalje je bil on zanjo zaklad in za druge se sploh ni več zmenila. Cez štirinajst dni sta se poročila. In tako sem mislil,« je pojasnjeval, «da bi tak prašek dal Rosie pri večerji in okrepil njena čustva. Ne da bi jo odvlekel z desetimi konji, sama se mora odločiti. Ko bi delovalo le nekaj ur!»
«Kako pa bi sploh vsa stvar potekla?« je vprašal Ickey.
((Otročje lahko, ti pravim. Ob sedmih bi večerjala, pospremil bi jo domov in ob osmih bi odšla spat z glavobolom. Tedaj bi se priplazil skozi ograjo, prinesel gasilsko lestev in splezal ponjo, že zaradi duhovnika morava pohiteti, saj razumeš. Vse bo pač otročje lahko! Ce si le ona ne premisli, bova jutri zjutraj mož in žena. Mi lahko priskrbiš tak prašek, Ickey, prijatelj moj?«
Ickey Schoenstein se je zamišljeno popraskal po nosu.
«Chunk,» je rekel s poudarkom. «Pri takšnih sredstvih je treba biti skrajno previden. Med vsemi mojimi znanci bi ga zaupal le tebi. Pripravil tl ga bom in videl boš, kako bo Rosie poslej vedno ob tvoji strani!«
Ickey je stopil k mizi in zdrobil dve tableti, od katerih je vsaka vsebovala določeno količino morfija.	v,
Ce bi prašek vzel odrasel človek, bi prašek izzval nekaj' ur globokega, mirnega sp&ica',"ttfe da bi mu s tem škodil.
Chunk se je prisrčno zahvalil in zapustil «Modro luč«.
Ickey je poslal po Mr. Riddla in mu razodel McGovvanov načrt.
Mr. Riddle je bil prijazen mož z opekasto rdečim obrazom in zelo odločen.
«Zelo sem vam hvaležen za to, Mr. Schoenstein,« je dejal. «Ta ničvrednež naj se le čudi! Moja soba leži natanko nad Rosieno. Ko bo odšla spat, bom s puško pazil pri oknu in čakal. Ko bo McGowan prišel na moj vrt, ga bo zapustil v rešilnem avtomobilu namesto v svatbeni kočiji.«
Ickey bi svojega tovariša tako ali tako rad pretepel, še preden bi odšel pod Riddlovo okno; tam bi ga zalotil oče s puško, Rosie pa bi mirno spala...
Ickey je zjutraj pričakoval novic s prizorišča tragedije. Zaman.
Ob osmih zjutraj je bila njegova
Ko je španski pisatelj in pesnik BI as c o Ibanez obiskal manjšo gimnazijo, mu je profesor predstavil najbolj nadarjene fante in ga poprosi], naj bi jim zastavil neka j vprašan j.
«Kdo so bili največja pesniki na svetu?« je vprašal umetnik najbližjega dečka.
«Homer, Vergil, Dante in vi, samo da nisem dobro razumel vašega imena, je v svetem spoštovanju izjavil mali.
izmena končana. Pohitel je k Mr. Riddlu, da bi zvedel, kako je stvar potekala.
Na poti pa je stopil predenj Chunk McGovvan in mu stisnil roko. Bil je ves nasmejan in je •kar sijal od sreče.
«Živio!» je zaklical Chunk in se zarežal. «Vse najboljše! Rosie je do sekunde natančno stala na lestvi pred svojim oknom in ob tri četrt na deset sva bila poročena. Je že v najinem stanovanju —- pomisli, danes zjutraj je že pripravila zajtrk, in to v modrem kimonu! Ickey, kako sem srečen! Nekega dne moraš priti k meni na kosilo. Službo sem dobil prav blizu, ob mostu. Prav zdajle grem tja. Na svidenje, Icwey!»
«Pa... pa prašek?« je zajecljal Ickey.
«Ah, tisto, kar si mi dal?» Chunk se je zasmejal. «Veš, takole je bilo: ko sem sedel za mizo, sem si dejal: Chunk, bodi vendar pošten in ne skušaj pridobiti dekleta s takimi čarobnimi stvarčicami! Tedaj mi je pogled obstal na človeku, ki ni bil nič kaj naklonjen svojemu bodočemu zetu. Izkoristil sem priložnost — in prašek stresel v kavo staremu Riddlu, razumeš?«
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
★ ★
Maksim Gorki, katerega dramo Na dnu bo uprizorilo Slovensko gledališče v režiji Jožeta Babiča prvič v četrtek
Premiera v četrtek
13.
oktobra
ANTON INGOLIČ
Kje ste, Lamutovi?
(Ponatis - Založba Obzorja - Maribor)
Ko poročamo o knjigi Antona Ingoliča, o romanu «Kje ste, Lamutovi?« je treba seveda najprej ugotoviti, da ne gre za kako novo delo, temveč samo za novo izdajo tega že znanega romana, ki je prvikrat izšel pred osmimi leti. Zdaj je ta tekst pri založbi Obzorja v Mariboru izšel kot sedma knjiga Ingoličevih izbranih spisov, ki jih s sodelovanjem avtorja samega ureja Mitja Mejak. Ingoličevo priljubljeno delo bo tako v novi izdaji spet dostopno bralcem, obenem pa bo z dopolnitvijo izbranega dela Ingoličev opus še bolj zaokroženo predstavljen vsem prijateljem pisatelja in ljubiteljev domačega branja.
Kakor je Ingolič vnesel v slovensko književnost novo snov in predstavil pridelovalce luka, splavarje, koroške železarje in viničarje Halo*, tako je z roma-nim Kje ste, Lamutovi? kot prvi slovenski pisatelj globlje posegel v svet slovenskih izseljencev in v mogočni epopeji opisal usodo slovenskih rudarjev na tujem ter njihove moralne socialne, narodnostne in preproste človeške probleme. Kritika je zato utemeljeno zapisala, da sodi ta roman o Lamutovih med najboljše In-goličeve stvaritve in med najizrazitejša dela slovenskega socialnega realizma.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimniiiiiiiiitit
V DVANAJSTIH KNJIGAH TOLSTOJEVO IZBRANO DELO
Ponovno je izšel roman Vstajenje
Državna založba Slovenije bo izdala še druga pomembna dela, ki so sicer že večkrat v slovenščini izšla, a jih ni več dobiti, nekatera pa bodo prvič prevedena

......im min n,iiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiimimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiaiii
IZVESTJE
srednjih šol
Pred nekaj dnevi smo dobili v roke Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in se ga razveselili. Nekoliko manj smo pa bili veseli, ko smo videli, da je izvestje komaj za šolsko leto 1964-1965. Pričeli pa smo šolsko leto 1966-1967! Mimogrede pa smo zvedeli še nekaj manj razveseljivih stvari o stroških in težavah s samim razpečavanjem publikacije. Povsem novo nam je bilo, da odkup Izvestja na srednjih šolah ni obvezen. To se na višjih šolah niti toliko ne pozna, saj nekatera ravnateljstva odku-
S strokovnega posvetovanja slovenskih bibliotekarjev in knjižničarjev ki je bilo v petek v Kopru. (Na sliki: med referatom ravnatelja koprske študijske knjižnice Srečka
Vilharja.)
pijo celo nekaj izvodov več kot pa je učencev, ki potem Izvestje vsi kupijo. Pač pa so do Izvestja dokaj nebrižne nižje šole, vsaj nekatere. Naši otroci morajo nositi v šolo denar sedaj za to stvar sedaj za ono, potrebno ali manj potrebno. Prepričani pa smo, da mora Izvestje vendar spadati med obveznosti in ravnateljstvom ne more biti tako strašno težko izdati primerne navodila in odloke. Upajmo, da bo vsaj novo Izvestje imelo v tem pogledu več sreče, tako da bo prišlo do vsakega dijaka in, seveda do vsakega profesorja.
Izvestje, ki ga je uredil prof. Martin Jevnikar, objavlja na u-vodnem mestu podatke o posameznih srednjih šolah. <<Ker je s tem šolskim letom« je rečeno v začetku «poteklo dvajset let slovenskih srednjih šol v Trstu in okolici, je vsak ravnatelj za svojo šolo podal kratko zgodovino šole. Kratko, ker je prostor omejen.« In tako so se zvrstile šole: Znanstveni licej, Učiteljišče, Trgovski tehnični zavod, Srednje šole — Sv. Jakob, Rojan, Sv. Ivan, Nabrežina, Opčine, Dolina, Prosek, Katinara. Pretežni del publikacije zavzemajo seznami profesorskih zborov in učencev vseh razredov na posameznih šolah. V poglavju Razno je poročilo o Literarnih vajah in seznam, publikacij profesorjev; gre samo za tri profesorje:	Jevnikarja,
Merkuja, ki je bil tedaj še na šoli, in Borisa Pahorja, ki je v predlanskem šolskem letu izdal knjigo Parnik trobi nji. Mogoče bd se lahko še kaj omenilo iz izvenšolske dejavnosti nekaterih profesorjev.
Nekatere majhne neenotnosti in nedoslednosti bi bilo treba odpraviti, n. pr. je čudno, da se ista oseba drugače piše na eni in drugače na drugi šoli. Predvsem pa si želimo, da bi postalo Izvestje bolj — sodobno, da ne bi prihajalo z enoletno zamudo.
Po lanskoletni televizijski uprizoritvi Tolstojevega romana Vstajenje na italijanski televiziji — uprizoritev je bila morda doslej najuspelejša adaptacija romana v dramo za mali ekran — bo verjetno marsikoga zamikalo-po*1 bliže spoznati to veliko delo ruskega klasika Leva Nikolajeviča Tolstoja. In prav gotovo bo večina tistih, ki jim je bila všeč uprizoritev tega velikega dela svetovne književnosti na televiziji, prav tako navdušena nad romanom. Seveda bi tisti, ki bi hotel to delo doslej dobiti v slovenščini, ostal razočaran. Že dolgo let je, kar .je roman izšel v slovenskem prevodu in ne dosti manj, kar romana ni dobiti na domačem knjižnem trgu. In ker je z večino Tolstojevih del tako, z izjemo morda romana Vojna in mir, ki je ponovno Izšel pred leti, se je Državna založba Slovenije odločila, da v slovenščini izda izbrano delo Leva N. Tolstoja v dvanajstih knjigah. Čeprav smo v posameznih časih dobili precej Tolstojevih del v slovenščini, bo šele sedanja izdaja v dvanajstih knjigah predstavljala prvo enotno zasnovano, urejeno in opremljeno zbirko z vsemi najpomembnejšimi deli tega velikega pisatelja in z obsežno monografijo o njem. O tej izdaji smo že poročali, ko so kot prve izšle štiri knjige romana Vojna in mir. Zdaj pa je izšel roman Vstajenje, ki spada ne samo med najbolj brane temveč — poleg Vojne in mira ter Ane Karenine — tudi med najtehtnejše stvaritve Tolstoja. V odlični opremi Uroša Vagaje in prevodu Vladimira Levstika se ta knjiga uvršča med izbrane
prevode iz svetovnega slovstva v slovenščini.
O Tolstoju, o njegovem življenju, filozofskih nazorih in o njegovih literarnih stvaritvah je bilo napisanih nič koliko knjig in razprav, že samO:i to 'literarnozgodovinsko in esejistično gradivo predstavljanje*^!) , .biblioteko,.. Vsi domači prijdteiji knjige vsaj nekaj vedo o tem pisatelju, ki sodi ne samo med največje ruske pisatelje temveč med največje svetovne romanopisce vseh časov. Njegova dela Vojna in mir, Ana Karenina, Vstajenje, Kozaki, Hadži Murat, Štiri dobe razvoja, Oče Sergej, Kreutzerjeva sonata so svetovno znana. Morda prav zato, ker je v vseh svojih delih izpovedal resnico o življenju in ker je bila prav neuklonljiva težnja po resnici osnovna spodbuda njegovega literarnega ustvarjanja. In ta težnja po resnici je kot osnovna poteza Tolstojevega realističnega pisanja močno evidentna prav v romanu Vstajenje, v katerem je pisatelj stvarno, brez vsakega olepšavanja prikazal in tudi ožigosal rusko plemstvo, rusko sodstvo ter sistem zaporov in prisilnih taborišč sredi 19. stoletja. Realistični prikaz življenja in razmer ruske družbe ter ostra obsodba teh razmer, to je najkrajša in najbolj točna oznaka tega romana.
V njem sicer pisatelj pripoveduje o Katarini Maslovi in knezu Nehljudovu, kot se bodo spomnili televizijski gledalci. Katarino Maslovo je Nehljudov kot študent zapeljal, da je z njim dobila otroka ,ki pa je umrl. Maslova je nato moralno propadla m bila slednjič obsojena
Mario Vilhar
Jesen v Gradcu (olje)
Po uspešni samostojni razstavi v Gorici je naš rojak Mario L. Vilhar samostojno razstavil v Gradcu 28 svojih oljnatih slik in skulptur v metalizirani terakoti. Ta njegova 21- samostojna razstava v Gradcu je žela veliko pozornost in tudi tamkajšnja kritika jo je ocenila zelo ugodno. Vilharjevo razstavo v Gradcu je organiziralo Avstrijsko-jugoslovansko društvo in na njeni otvoritvi je bilo veliko število političnih in kulturnih osebnosti. Po razstavi v Gradcu se bo Vilhar še letos ponovno predstavil italijanski publiki — verjetno v Vidmu ali pa v Modeni
zaradi sodelovanja pri zastrupitvi bogatega trgovca. Nehljudov, ki jo je kot porotnik po dolgih letih srečal pri sojenju, si nato prizadeva, da bi Maslovi pomagal in na ta način opral svojo krivdo. Zato, poskrbi za pritožbo zoper sodbo, ko pa je ta zagrnjena, za pomilostitev. In zato se s skupino kaznjencev, ki so poslani na prestajanje kazni v Sibirijo, tudi sam odpravi tja Toda Maslova mu ne dovoli, da bi jo potem, ko jo je izkoristil telesno, še duhovno izkoristil. Zato se noče poročiti z njim, kakor sicer odklanja, da bi jo napravil za predmet svojega veli-kodušja. Tako se njuna pot razide v Sibiriji, kjer se Maslova odloči za poroko s sojetnikom in tako dokončno odbije vse ponudbe Nehljudova, ki skuša s svojimi deli oprati svojo moralno krivdo.
Ostra kritika tedanjih neurejenih družbenih razmer, moralni preporod človeka, pri tem pa mojstrska realistična pripoved, to so odlike tega velikega romana za katerega velja tudi Leninova ugotovitev, da je Tolstoj dal v svojih relih neprekosljive podobe ruskega življenja in trgal z obrazov ljudi vsakršne maske.
Sl.Ru.
Cankarjeva publicistika in Trst
Proti koncu lanske sezone je dr. Fran Vatovec predaval v Slovenskem klubu v Trstu o Cankarjevi publicistiki in Trstu. Na prošnjo, da bi se smelo njegovo predavanje objaviti, je avtor predavanje nekoliko razširil ter dodal še to in ono, kar je v predavanju izpadlo, ter tako pripravil širšo razpravo, ki jo je naš list objavil v nadaljevanjih. Potem je bilo treba le še malo do prepričanja, da je pravzaprav škoda, da ostane razprava samo na listih časopisa in da bi bilo
O človeku, ki se po dolgih letih spomni na vsako prejeto dobroto, na vsako srečno uro, na vsako toplo besedo, nikdar ne rečemo, da^ ima dober spomin, temveč, da ima čut hvaležnosti-
prav, da se natisne vsaj v brošuri. Do ponatisa v brošuri, ki jo je založilo Založništvo tržaškega tiska, je res prišlo.
Ne da bi se spuščali v ocenjevanje znanstvene vrednosti razprave, lahko vendar poudarjamo, da jo bo težko prezrl, kdor se bo hotel nekoliko več ustaviti ob Cankarju bodisi s stališča literarne zgodovine ali pa slovenske politične zgodovine. Seveda pa bo razprava dobrodošla vsakomur, ki mu je Cankar ljub, in seveda še zlasti tistemu, ki bi se rad pobliže seznanil s Cankarjevimi stiki s Trstom. Pričakovati je, da bodo tudi profesorji na šolah dijake opozorili na to publikacijo.
V romanu pripoveduje pisatelj o usodi Lamutove družine, najprej doma, nato v Nemčiji in slednjič v Franciji. Pripoveduje o očetu Luki Lamutu, ki se je udeležil vojne in revolucije v Rusiji in se nato doma pehal na mali njivici, dokler se ni odločil, da se zaposli v rudniku. Zaradi druge ženske pa je zapustil dom in odšel na delo v tuje rudnike, kjer je živel najprej s žensko, zaradi katere je odšel v svet, slednjič pa je !e pritegnil svojo družino. Predvsem pa roman pripoveduje o njegovem sinu Marku Lamutu, ki je že kot mlad fant odšel v rudnik, nato pa pobegnil na tuje, da bi tam našel očeta. Res ga je našel ia ga pripravil do tega, da je poklical v Francijo za seboj ženo in ostale otroke. Marko Lamut pa je šel dlje kot njegov oče. Postal je socialist in zaradi svojega prepričanja in političnega dela izgubil službo pri rudniku. Več let se je vlačil po Franciji in se tik pred začetkom vojne vrnil nazaj v Alzacijo, k rudniku, pri katerem se je znova zaposlil. Med vojno je bil udeleženec odporniškega gibanja, potem pa partizan, dokler se ni po osvoboditvi naselil v domačem kraju in se zaposlil doma. Ko pa je šel v Francijo, da bi organiziral povratek slovenskih ljudi v domovino, so ga pobili francoski žandarji, da mu v bolnici niso mogli več pomagati. Pri vsem tem pa je vse svoje kratko življenje garal in trpel ter doživel vrsto osebnih tragedij, med drugim tudi izgubo ljubljene žene.
Ingolič je s tem svojim romanom ustvaril nekatere nepozabne like, med katerimi izstopata zlasti podobi očeta in matere in manj glavnega junaka Marka. Nadalje je pisatelj z romanom kot prvi slovenski avtor obdelal socialne in družbeno politične okol-nosti slovenskega izseljeništva. Obenem pa je v razgibanem pripovednem tekstu, ki se dogaja v Sloveniji, v Westfaliji, Alzaciji, Parizu, južni Franciji prikazal tudi del zgodovinskega dogajanja v tedanjem svetu, kakor ga je doživel mlad slovenski izseljenec, rudar Marko. Vse te prvine pa sestavljajo pretresljivo, zgodovinsko točno umetniško pripoved, ki Je povrh vsega toliko zanimivo in razgibano pripovedovana, da pritegne vsakega bralca. Pa čeprav je morda v svoji pripovedi preveč realist, premalo duhovno poglobljen, psihološko enostaven in slogovno ohlapen
Le livre slovene
Prejeli smo lepo publikacijo Le livre slovčne (druga številka tretjega letnika, september 1966). Gre za informacijski bilten Društva slovenskih pisateljev, slovenskega centra PEN kluba ter Društva literarnih prevajalcev iz Slovenije; kolikokrat na leto pa ta bilten izide, ni nikjer navedeno. Na uvodnem mestu predstav, lja Božidar Borko pesnika Janeza Menarta (v francoščini), nakar sledi kratek intervju s pesnikom (seveda moti tiskovna napaka la poete na vidnem mestu takoj v začetku). Na naslednjih straneh je nekaj Menartovih pesmi prevedenih v francoščino (prevedla Radojka Vrančič), angleščino (prev. Alasdair MacKinnon) in nemščino (prev. Janko Messner). Viktor Jesenik je prevedel odlomek iz romana Ignaca Koprivca Pot ne pelje v dolino; z nekaj vrsticami pa je predstavljen tudi avtor, že omenjeni Alasdair MacKinnon je prevedel še dve Pavčkovi pesmi, dve Kovičevi in eno Zlobčevo. Iz knjiga «Nouvel Essai yougoslave, ki je izšla v francoščini pri mariborski založbi Obzorja, Je objavljen Dialog med tehnikom in poetom, ki ga je napisal Božidar Borko (prev. Elza Jereb). Sledi daljši odlomek iz romana Pavla Zidarja Sveti Pavel (prev. Peter Martinc). Objavljeno je nadalje nemško predavanje Filipa Kalana Slovensko gledališče kot srednjeevropski problem; avtor je imel to predavanje na Dunaju jeseni 1. 1965. Zraven je tudi slika z uprizoritve Mollčrovega Namišljenega bolnika na osvobojenem o-zemlju 1. 1944. Pod naslovom XIX. stoletje v umetnosti južnih Slovanov je ponatisnjen del francoskega povzetka v poljski knjigi Vojislava Moleta Umetnost južnih Slovanov (slovenski prevod knjige je izdala Slovenska matica). Dragotin Cvetko je prispeval spis Prve uprizoritve Verdijevih oper v Ljubljani (prev. Vi-da Sturm). Božidar Borko je napisal še dva sestavka: Stoletnica slovenskega romana in Prešeren v poljščini. Publikacija (44 strani velikega formata) je natisnjena na dovolj lepem papirju ter bogato opremljena s slikami. S številnimi reprodukcijami svojih del je posebej predstavljen slikar akademik Mihelič. Objavljeni sta tudi fotografiji Menarta in Koprivca ter po ena slika Jurija Šubica in Mihe Maleša. Naslovna stran ki je enaka dosedanjim) je delo Karla Hrovatina. Publikacijo ureja uredniški odbor, glavni urednik pa Je Ivan Skušek. Vsekakor more publikacija pri tujcu, kd mu pride v roke, zbuditi zanimanje za slovensko knjigo, slikarstvo, glasbo.
4 —
9. oktobra 19W
MONOPOLU FILMSKIH MOGOTCEV V HOLLYWOODU SE MAJEJO TLA
Baby Doli se je uprla narejenosti in si izbrala svobodno ustvarjanje
Za sedaj je prišla filmska igralka Carroll Baker v Rim, kjer bo nastopila v nekem Ferrerijevem filmu
Za filmske ljudi je bil nekoč Hollywood prava Meka, saj je šel tja vsakdo, ki je hotel «napraviti kariero«. Filmski mogotci so bili v tem kraju nekaki absolutni vladarji in nihče se jim ni upal upreti, saj so imeli v rokah silno moč in celoten monopol nad ameriško filmsko proizvodnjo.
Potem pa se je začelo polagoma krhati. Predvsem mladi, izobraženi ljudje, niso hoteli več tako ponižno prenašati te diktature in biti le lutke v rokah mogotcev, ki so jih «mesili» kot testo po svoji volji ter jim niso dopuščali možnosti, da bi v svojih vlogah kakorkoli uresničili svoj pravi duševni obraz, skratka svojo individualnost. Tako so se začeli upirati razni mladeniči in mladenke, ki so prišli iz znane newyorške gledališke šole Actor’s Studio Leea Strasberga, kjer so se sicer naučili gledališke umetnosti, a bili usposobljeni tudi nastopati v filmu. Ta upor mlajšega pokolenja se je izražal na razne načine. Mnogi so se vrnili v New York, drugi so odšli v inozemstvo, pri čemer pa so imeli važno vlogo tudi visoki davki, ki jih morajo plačevati v ZDA, ne pa na primer, če nastopajo v filmih v Italiji .
Zadnja izmed teh (»upornic«, ki so precej dolgo prenašale hollywoodsko samovoljo, je Carrol Baker, ki jo gotovo prav vsi ljubitelji kina dobro poznajo iz njene vloke v filmu Baby Doli in iz katere so v Hollywoodu »»zgnetli« obliko nove vrste zvezdnice «se-xy», kot imajo tam navado. Skratka, iz nje so ustvarili tip, ki bi moral veljati za vse reklamne potrebe in prinašati v blagajne kopice denarja. In kot vsaka začetnica, je pač tudi Carrol Baker sprejela to vlogo, pač rada ali nerada.
Več let so jo ameriški javnosti ponujali kot novi mit ameriškega zvezdniškega sistema. In mit iz nje je ustvaril imprezarij Joe Levine, bivši čevljar, ki se je ravnal po Goldvvinovem geslu, da ni kinematografija brez legende. Tako je morala postati igralka nekak nespremenljiv vzorec plavolase lepotice, ki vedno vsa žari, a gleda hkrati cinično na svet.
Prelom je nastal, ko je nastopila v filmu v vlogi Jean Harlow, »»usodne« zvezdnice iz dvajsetih let. To vlogo je sprejela s pogojem, da bo lahko kasneje nastopila v filmu, kjer bo lahko sprostila vse svoje umetniške in umske darove. Sam film o Jean Harlow ni imel nobene umetniške vrednosti in občinstvo se mu je smejalo, saj je bil le revna karikatura slavne igralke in njene dobe. Sama Carroll je odšla ogorčena iz dvorane, ko
so ga prvič predvajali. Seveda je to povzročilo zgražanje im-prezarija. V povračilo ji ni Joe Levine več poveril vloge junakinje iz romana Henryja Millerja »»Rakov povratnik«. In igralka je okusila na lastni koži, kaj pomeni, upreti se ustaljenim navadam v Holly-woodu. Vsi so se nekako zarotili proti njej in noben filmski imprezarij ji ni hotel več dati dela. Vsaj tako pripove-
duje Carroll, ki je sedaj v Rimu, kjer bo nastopila v nekem obešen j aško-humorističnem filmu Marca Ferrari j a.
Igralka pripoveduje, da Hol-lywood žal še vedno vpliva na razgreto fantazijo mladih ljudi, ki mislijo, da jih tam čaka sreča in da si bodo ustvarili bodočnost. Seveda je to tudi možno, toda ob popolni odpovedi samim sebi. Zato pa dožive mnogi silno razočara-
I KRATKE ZANIMIVOSTI I
V puščavi Kizil — Kumi v Uzbekistanu blizu gore Muruntau so odkrili največja ležišča zlata v Sovjetski zvezi. O teh ležiščih je prvi spregovoril tajnik centralnega komiteja uzbeške KP na nekem kongresu. V puščavi so že začeli pripravljalna dela za izkopavanje zlata. Gradijo tudi veliko mesto, ki bo služilo delavcem in specialistom zlatih rudnikov. V kratkem času bo prebivalstvo »»uzbeške Klondyke» doseglo 40.000 enot. Mestu so dali ima Zerav-šan, ki pomeni v uzbeškem jeziku »»prinašalko zlata«. Nedaleč od tega kraja teče skozi ozemlja osrednjeazijskih republik Uzbekistana in Tagikistana reka istega imena.
Od te reke gradijo proti »»zlati prestolnici« 200 km dolg vodovod. Mesto bo zgrajeno po najbolj modernih vidikih. Udobne hiše bodo obkrožene s parki in vrtovi, kjer gradijo tudi vodnjake in umetna jezera. Tako se bodo lahko rudarji osvežili, saj je v puščavi huda vročina.
Profesor Quevauviller, ki poučuje higieno in zdravstveno vzgojo na farmacevtski fakulteti v Parizu, je na sestanku zdravniškega avtomobilskega kluba dejal, da morajo biti avtomobilisti zelo previdni pri uživanju zdravil, zlasti tistih, ki jim jih ne predpiše zdravnik. Pri tem je treba ločiti tiste avtomobiliste, ki bolehajo za določeno boleznijo in jemljejo zdravila pod kontrolo zdravnika ter vedo za nevarnosti, ki jih čakajo, in avtomobiliste, ki se trenutno počutijo slabo in si hočejo sami pomagati. Tako na primer vozač, ki trpi za visokim pritiskom, spravi sebe in druge v veliko nevarnost, če jemlje med vožnjo alkaloide. Tudi diabetiki vedo, da so izpostavljeni nevarnosti, če jemljejo preveliko količino zdravil. Zato se pazijo. Toda najbolj nevarna so zdravila, ko jih šofer jemlje na podlagi »»recepta svojega soseda«. Tako je zelo nevarno zdravilo, oziroma bolje rečeno dražilo, ki naj bi služilo za okrepitev živcev.
V zadnjih letih se je zelo močno razvil Tokio, ki šteje največ prebivalcev na svetu. Najbolj naglo pa narašča mesto Sao Paulo v Braziliji, ki bo kmalu dohitelo druga mesta. Toda malokdo ve, da je pravzaprav najbolj na gosto naseljen Pariz, kjer pride 32.300 prebivalcev na kv. km proti 16.000 prebivalcem v Tokiu, 13.200 v New Yorku, 10.000 v Londonu in 3.500 v Berlinu, če pomislimo na nebotičnike v New Yorku, se to sicer čudno sliši. Kaže pa, da je tam tudi mnogo manjših hiš in važno vlogo imajo pri znižanju števila prebivalcev na kv. km tudi parki in vrtovi. Pariški parki so namreč skoraj vsi izven mestnega središča.
Večina zdravnikov pravi, da povzroča tobak v prevelikih količinah raka na pljučih. Kljub temu pa se noče nihče odreči kajenju, ker pač vsakdo ve, da bo umrl, tudi če ne kadi. Zato ni tudi nič pomagalo, ko so ponekod prepovedali reklamo za cigarete. Vendar pa iščejo marsikje način, da bi zmanjšali škodljivost kajenja. Tako so v ameriški zvezni državi Tennessee izdelali prvi resnič no učinkovit filter za cigarete. Narejen je iz oglja in celuloze in bi moral popolnoma izločiti vodikov cianur, ki je najbolj škodljiv plin za pljuča.
nje. Sploh pa je zvezdništvo, kot si ga zamišljajo v Holly-woodu, v zatonu. Tako je na primer glede filma Evropa zelo napredovala. Tu je veliko igralcev, ki imajo mnogo talenta in tega v ameriški filmski Meki ne morejo preboleti. Zato hodijo tja po mnenju plavolase igralke samo nesposobni. Pri tem pravi, da ne govori tako iz maščevanja, češ da so le hoteli napraviti iz nje popolno lutko, ona pa ni hotela. Ko pa si je zaželela nastopiti v filmu, ki bi bil po njenem okusu, so ji to možnost odrekli. Sicer pa je treba u-poštevati, da ni Carroll le filmska, marveč tudi gledališka igralka. V Hollywoodu je veljala za intelektualko in lastniki filmskih podjetij so menili, da bo to še en dar, ki bo privlačeval filmsko publiko. Prava lutka, punčka po okusih občinstva, pa še izobražena po vrhu! To ni nekaj običajnega.
Igralka pravi, da so se ameriškim filmskim mogotcem v Hollywoodu začela majati tla pod nogami zaradi konkurence evropskih filmov, ki niso tako prazni in bedasti in ki so vplivali na okus povprečnega Američana. Ameriška publika zahteva zahtevnejših filmov in je sita hollywoodske navlake. Zato so začeli razni ameriški filmski podjetniki nalagati denar v evropske filme. To pa je zrahljalo tudi vezi, ki so jih imeli igralci s Hollywoodom, saj se jim sedaj nudijo široke možnosti zaposlitve v Evropi in so prave »»kolonije« ameriških filmskih igralcev v Parizu, Londonu, Rimu itd., kar je bilo še pred kakimi desetimi leti nekaj nepojmljivega.
Baker tudi trdi, da velja v Hollywoodu samo telesna zunanjost ter da ne igra umetniški dar nobene pomembne vloge. Sicer velja to v marsičem tudi pri nas, vsaj za tako imenovane »»komercialne« filme. Zato je razumljivo, da zgube igralci in igralke tam polagoma vso človečnost ter pride do izraza predvsem nenasitni pohlep po denarju in bogastvu, pri čemer je še kopice raznih predsodkov in hinavščine. Kdor se mora boriti z vsemi sredstvi za obstoj, da ga drugi ne pregazijo in da se ne potopi, pač ne more izbirati sredstev. Ambient pač ustvarja človeka in iz te tekme po udobnosti in denarju se seveda ne more roditi nič žlahtnega in plemenitega, kar naj bi potem našlo izraza v fiimih. In v sedanji dobi se lahko kuje v filmski prestolnici denar zlasti z izkoriščanjem lepotnih čarov oziroma njihovega privida, ki se da u-st var jati tudi z bobnečo reklamo. Zato mora biti vsaka zvezdnica predvsem tip «gla-mour« (zunanji blešč) in naj je znotraj še tako prazna: če
uboga in proda »»dušo«, je u-speh skoraj zagotovljen.
No, bomo videli, ali se bo Carroll ravnala po svojih izjavah in se ne bo vrnila več v Hollywood, razen po kovčke. Če se je spomnimo, kako je v prvem svojem filmu iz leta 1965, Baby Dollu, razkazovala svoje »»fizično bogastvo« in se zibala z boki, moramo biti pač nujno malce skeptični. Sicer se je bolje obnesla v filmu »»človek, ki ni znal ljubiti«, a je doživela polom v zadnjem filmu, ki se je navdihoval ob življenju Jean Harlow. Prihodnost bo pokazala, ali je prišla v Evropo zaradi te polomije, ali iz globokega notranjega prepričanja in želje po ustvarjanju resničnih umetnin. Za tiste, ki se zanimajo tudi za zasebno življenje igralk, naj povemo, da ji je 38 let, da je poročena in da ima dva o-troka.
iimrns
Carroll Baker z možem v Kirnu
OB POPLAVI KRATKIH KRIL
Parižanke že več ne vedo kaj naj oblečejo ob večerih
To je pač huda skrb za ljudi, ki ne vedo kam s denarjem
> < !«„
v;'.-.
Julie Christie
Pravijo, da je ekstravaganca današnje mladine v oblačenju in česanju nekak upor. u-por proti ustaljenim oblikam človeškega izživljanja in da je zato dosegla največjo razširjenost in silo ravno v Angliji, kjer je znano, da je vzgoja mladine v družinah zelo formalistična, dušeča. No, teddy boy, mod, rock betanik in podobni izrazi so prišli od tam ah iz Amerike in tudi beseda huligan, le z drugačnim pravopisom, izvira od tam. In kakor smo doživeli po drugi svetovni vojni val, rekli bi nekam vnanjega eksistencializma glede oblačenja v Franciji (tu ne mislimo na eksistencializem kot filozofijo, saj je ta zlasti njegova krščanska varianta precej stara), smo sedaj priča modi dolgih las in sraka-stih oblek vseh barv, za katere je že pravi čudež, če so vsaj čiste, kajti v modi je kopičenje nesnage.
V to modo spada tudi vedno večje krčenje kril, kar se dogaja zlasti v Angliji, kjer so na srečo moški »»hladni« in se v avtobusu ali podzemeljski železnici niti ne ozrejo na to, če kakšna deklica, ko sede, preveč razkazuje svoje bogastvo lepih, a često kar predebelih nog, ki niso ustvarjene za parade. Kaj bi bilo, če bi se na primer to dogajalo v Neaplju ali Palermu?!
Ta moda kratkih kril pa je že povzročila pravo vojsko. Seveda so vse ženske, ki se ne morejo bahati z lepimi, zaobljenimi končinami, proti tej
modi in zato njihov gnev ljudi preveč ne prepriča. Toda zagovornice dolgih kril (vsaj do kolen) so dobile močno zaveznico, (le kdo bi dejal) v Sofiji Loren, ki je začela v Parizu križarsko vojsko proti «mini-gonni« in nihče ne more postaviti v dvom njenega prepričanja, saj razpolaga z nogami, ki so ji v filmih prinesle že na stotine milijonov.
Dilema dolga ali kratka krila pa postavlja številna vprašanja tudi ženskam, ki hodijo na večerne prireditve. V Parizu so se ženske glede tega razdelile na dva tabora. Ko se je na primer igralka Julie Christie, ta veliki mladi obet, pojavila v gledališču Ma-rigny na premieri »»Farenhai-ta 451» v skrajšani tuniki iz črne tkanine, je pritegnila nase poglede prav vseh moških, ki so občudovali njene lepe noge. In povrh je bila še brez nogavic. Sicer vidijo moški na kopanju mnogo takih lepotic v malodane Evinem kostimu, toda po vseh pravilih to na večerne prireditve ne spada, tako je menila tudi tam vsaj polovica občinstva.
In ko so vsi ti Parižani zijali v to čudo, se je zaslišal v dvorani ženski glas: «Drago-cene tkanine in bleščica na
njih ne spremenijo nikoli kopalne obleke v večerno!« Ob teh besedah so postale vse ženske z dolgo obleko (bilo jih je vsaj polovico) precej hrupne ter so začele razkazovati svoje obleke. Tedaj je postalo nekaj najbolj pogumnih žensk v kratkih krilih še bolj drznih in so začele ižzivati druge. Najbolj v zadregi pa so bile med tema dvema ognjema tiste ženske, ki so imela krila ravno do kolen.
Iz tega se vidi zadrega Pari-žank, ki ne vedo, kako naj bi se oblekle za večerne prireditve in plese. — Le v kakšni obleki, naj plešemo se vprašujejo. In ta zadrega je tem večja, ker ne vedo, kako bo glede oblek na določeni prireditvi, ali bodo v večini dolge ali kratke. «Mini-robe» kot pravijo kratkemu krilu v Franciji, je lahko spolno privlačna le do kakih 25 let in še to, če ženska stoji, kajti če sedi, postane neokusna. Prav tako so neokusne na večernih prireditvah ženske v hlačah, čeprav jih je v njih zadnje čase vedno več v moškem oblačilu. In nošenje hlač je postalo za ženske »»demokratično«. Tako hodi sedaj večina deklet v ljudsko gledališče TNP kar v hlačah
IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllUllimillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIItl
KRIŽANKA
[i	n	3	4	c	6	L	U	j	7	8	9	10	11	12
13						14		15						
16				s	17		1«			H	19			
20				21						22	S	23“		
24			25				s	s	Z				29	
	29~	30				m	a	o	31			32		H
33						34“	35	36	S	37				38
39				40	41				42			43				 •
44			45				n	46“			47“			______
49	_		_	__	_			49	Z	_____		_		
VODORAVNO: 1. naročilo, pla-čanje naprej, 7. obljuba zakona, 13. vojašnica, 15. drugo največje mesto v Sloveniji, 16. zunanji minister ZDA (Dean), 17. popularni nemški popevkar (Peter). 19. letni čas, 20. gora na Kreti, 21. ministrski predsednik v Zvezni republiki Nemčiji in Avstriji, 23. pregovor, izrek, 24. kemični znak za telur, 25. italijanski premier (Al-do), 26. stara anglosaška površinska mera, 28. avtomobilska o-znaka Novega Sada, 29. najdaljša francoska reka (naša pisava), 31. potrdilo, pismeno spričevalo, 33. vstopnice, vozovnice, 34. makedon sko kolo, 37. število za kakovost bencina, 39. geometrijski pojem, 40. feljtonist, 43. grška črka, 44. gorovje v severozahodni Indiji, odrastek Dekana, 46. trojanski junak, ki je svetoval, naj se z Grki sklene mir, 48. član parlamenta v nekaterih zahodnoevropskih državah, 49. reka v Severni Ameriki, ki pada z znamenitimi slapovi.
NAVPIČNO: 1. graničar v starem Bizancu, 2. znameniti francoski lirik in kritik (Charles, 1821-1867), 3. gorovje v Bolgariji, 4. nikalni prislov, 5. angleška okraj-
šava za «gospod», 6. glavno mesto Turčije, 7 vrsta zabele, 8. sto kvadratnih metrov, 9. kratica za grebške tovarne radioaparatov in televizorjev, 10. gora na Koro škem, 11. razlagalec, tolmač, 12 glavna reka v Armeniji, 14. reka v Toskani, 15. domača vprežna in tovorna žival, 18. kemični znak za aktinij, 21. ustrezajoči del na drugi strani, 22. steklena cevka za destilacijo, 25. efekten zaključek šahovske partije, 27. pregovor, 30 silen vihar, nevihta, 32. zid, 33 žitni plod, 34. osje gnezdo, 35. ozek konec polotoka, 38. prva stal na japonska prestolnici, 41. gli na, 42. ljubkovalno žensko ime, 45. avtomobilska oznaka Valjeva, 47. začetnici norveškega skladate lja (1843-1907), »Norveški plesi«). REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. hrbet, 6. sla lom, 12. Verona, 14. granata, 15. stol, 16. ral, 18. lavor, 19. Lim, 20. kinin, 22. Mali, 23. A(lfred) N(obel), 24. Pretnar, 26. in, 27. april, 29. klient, 32. Rus, 33. ta, 34. Ela, 35. Lester, 37. gnida, 39. oe, 40. amilaza, 52. TT, 44. Pons, 47. Stari, 48. sel, 49. enota, 51. osa, 52. tona, 53. Korotan, 55. čriček, 57. avalit, 58. kraja.

pust m
Veljaven od 9. do 15. oktobra
OVEN (od 21. 3. do t 20. 4.) Skupek do-j	\ godkov bo povzročil
J nezadovoljstvo. Bodi-1 te dobre volje in položaj se bo izboljšal. Dobro izberite svoje področje delovanja. Ugodne kombinacije v kupčijah. Ne puščajte stvarem, da bi šle same svojo pot.
★
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vsi ljudje,
(	rojeni pod tem zna-
\ J men jem, bodo zvedeli zanimive novice. čas je ugoden za srečanja. Neko denarno zadevo boste odložili. Nekdo vam bo pomagal prebroditi kritično točko. Ne lotevajte se stvari, ki Jih ne znate
☆
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Čustveno se bodo morda stvari razvijale na najboljši način, vendar je bolje, da ne sprejmete obveznosti. Neka nenadna komplikacija utegne zavreti vsa ko pobudo. Ponovno preglejte načrte in napravite bolj realistične račune
★
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Položaj je dober za smotre, ki jih hočete doseči. Sreča vam je naklonjena. Če vam preti nevarnost, oborožite se s svojo največjo vrlino: s pogumom Lotite se vseh težkoč. S svojo spretnostjo vam bo uspelo premagati težave.
☆
LEV	(od 23.	7. do
22. 8.) V ljubezen-Z	m.	\ sitih	zadevah	uteg-
J ne j o nastati nespo-‘ razumi in negotovosti. Pojdite na do-boste	preboleli	potr-
tost. V poslovnih zadevah bodite previdni in ne lotite se vsakega podviga brez premisleka. Imeli boste neko dobro zamisel.
★
DEVICA (od	23. 8.
do 22.	9.) Bodite
previdni v izbiri pri jateljstev in odnosov. Neka novica vas bo žeto razveselila Za uresničenje	načrtov	boste
morali imeti dosti potrpljenja, toda rezultati bodo spodbudni. Upoštevajte neki predlog, ki je za vas zelo va-^n.
☆
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Spre memba v nekih od nosih vas bo pripra vila do tega, da bo ste gledali na položaj z večjim optimizmom. V poslovnih zadevah bo teden ne koliko neurejen. Boste v skrbeh zaradi nekih pogajanj, ki ne kažejo ugodnega zaključka
★
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) čaka vas posebno zado čenje in veselje ter
dc' :	ljubezni, in
sicer s strani osebe, ki ste jo doslej zanemarjali Neke nepomembne zadeve vam bodo onemogočile, da bi se lotili večjih načrtov.
#
STRELEC (od 22. U. do 21. 12.) V o
rebnih	inskih
zadevah boste doži veli razočaranje. Nekdo vam bo preči) pot. V poslovnih zadevah se bo ste tudi morali boriti proti hu di konkurenci, končno pa boste le doživeli uspeh. Ne bodite pre več trmasti v nekih zadevah.
*
-—^	KO/ KOG (od 22
[	\ 12. do 20. 1.) Z iz
/ JIKjj j mikanjem in z utva wr J rami ne boste rešili z/ čustvenih zadev. Bo dite iskreni sami s seboj, čas je ugoden za tiste, ki hočejo začeti nove poslovne dejavnosti. Na splošno ne boste’ imeli	v	življenju posebnih te-
žav.
#
VODNAR (od 21 1 do 19, 2.) V vas se
oodo zbudila stara ljubezenska čustva Če se boste potru dili, si boste ponov no pridobili izgubljeno ljube zen	V	poslovnih zadevah ne
skušajte takoj doseči smotra, marveč	bodite potrpežljivi in
strpni.
¥
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Ne spreje-majte sklepov v ču-^	• I stvenih zadevah pod
trenutnim vtisom. Zvezde vam svetujejo pričakovanje in razmišljanje. Na delu vas ne bo zapustila sreča. Toda boriti se boste morali z drugimi, ki vas bodo hoteli prekositi.



S:|:;¥S

npf"
■=
mm







t Jv
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH INIMAČJH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI...
mjiw
TRSI VIALE XX SETTEMBRE 38-b
TRST v,a,e X* Settembre 18 tr i asm 6
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA TI //V SREBRNI OKRASNI PREDMET!

m
Korošci ali Sv. Barbara
Napis ob vodnjaku: «Pite koniči, bistro vodo, vi 9» vosniki vince
slodko. 1902.»
Napis ob vhodu na pokopališče: «Danes meni jutri tebi — Naj po-čivajo v miru — Blagor mu, ki v gospodu zaspe — 1873.
Naša vas je tik ob meji, v nekakšnem mrtvem kotu, čeprav nas z Miljami veže kolikor toliko dobra cesta in imamo dobre prometne zveze z Miljami in Trstom. Vaščani so večinoma zaposleni v industriji in pri raznih podjetjih ter skrbno obdelujejo zemljo. Največji naš pridelek je vino, nato zgodnji grah, krompir in sadje. Letos nismo imeli dobre letine grozdja, ker je bila kar štirikrat toča, nato
• Razne kmetijske stroje in potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najboljšimi pogoji pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 in njenih podružnicah v Ul. Flavia ter v Miljah.
pa burja. Precejšnjo škodo so napravili tudi fazani in gniloba. Da bi imeli vsaj boljše vino, smo se lotili trgatve zelo pozno in smo zaključili šele ta teden. Manj bo vina, a vse kaže, da bo zelo dobro. Izletnikom, ki bodo prišli v Miljske hribe in obiskali našo vas, bomo torej lahko postregli z dobro domačo kapljico.
Zelo si želimo, da bi nas bolj pogostoma in v večjem številu obiskali tudi naši rojaki iz Trsta in drugih vasi, saj naša vas ni tako daleč in od tod je lep razgled na Trst in zaliv. Zraven gdstilne v ljudskem domu imamo tudi primerno dvorano za prireditve in nastope kulturnih skupin. To zelo pogrešamo. Upamo, da bo kakšna skupina prišla k nam na gostovanje vsaj v prihodnji zimski dobi.
V vasi imamo slovensko in italijansko osnovno šolo; v slovenski pa letos ni nobenega u-čenca za I. razred. Lahko bi bil, če bi bili nekateri slovenski starši bolj zavedni in če bi spoznali, da bi njihovi otroci več pridobili, če bi obiskovali slovensko šolo. Tako bi vsaj obvladali dva jezika.
V starih časih je za našo vas veljalo ime Korošci, in sicer po priimku prvih prebivalcev. Ta priimek se je še ohranil, čeprav v nekaterih primerih že v popačeni obliki. O slovenskem značaju naše vasi pričata tudi dva stara napisa. Prvi, iz leta 1902, je vzidan ob vodnjaku pri vhodu v vas, pod šolo; drugi, iz leta 1872, pa nad vhodom na pokopališče.
ZLATO 18 KAR. po najniijih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IiN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA št. 22
'
"	'iLNI .itn T* U!
• NAJ THKIVA4D v' v||:v'
BtACOB Ml. KI V crt Pom? / \ k	i LETA H) a

PRED OBČNIH ZVOKOM KMEČKEZVEZE
Zelo potrebni so sestanki in razgovori da se člani temeljito pripravijo na občni zbor
zadnji seji pred nekaj tedni med ugotovil, da ni šel pomagat mlatit dfugim obravnaval priprave za obč- prazno slamo. Od zadnjega občne-
n* zbor in določil, naj bo občni zbor v začetku februarja. Sklenili so tudi, da bodo zaprosili sloven s*e strokovnjake za poročila o posameznih panogah kmetijstva.
Do zadetka februarja je sicer še Precej časa, toda na občni zbor se Je treba dobro pripraviti, če ho-oemo, da bo uspešen in koristen. Lahko bi rekli, da so priprave Prav tako važne kot sam občni sbor, ker priprave razgibajo člarl-stvo in dajo vodstvu možnost, da na sestankih in razgovorih razpravlja o problemih ter prihaja do zaključkov in sklepov, ki bodo na občnem zboru dobili dokončno ob-hko. Na sedež Kmečke zveze pri-bajajo vsak dan člani iz vseh kra-Jev za nasvete, sestavo raznih pro San3. za posredovanja pri raznih Ustanovah in oblasteh itd. Tajništvo Je tako v stalnem stiku s člani in J® obveščeno o raznih zadevah. •Kljub temu pa je očitno, da so ■'kupni sestanki po vaseh zelo po-•ebni in koristni.
Naš kmet ima sicer vedno nekaj Na, ki ga čaka v vinogradu, v n avu, na njivi, vendar bo imel v Prmodnjih mesecih nekaj več časa na razpolago, tako da ne bo zvečer ^ stiski za uro ali dve. Lažje in ajsi si bo utrgal nekaj ur, da bo Prišel na sestanek, če se bo zave-
ga zbora Kmečke zveze pa se je nabralo toliko , žita in klasja, da bodo mlatiči imeli vse te štiri mesece pred občnim zborom precej dela. Za dober uspeh je potrebno, da sodelujejo vsi, odborniki, člani in strokovnjaki. Tako bomo imeli na občnem zboru izčrpna, temeljita poročila, plodno diskusijo in jasne, učinkovite sklepe.
Kmečka zveza je od svoje ustanovitve do sedaj opravila veliko delo v korist našega kmečkes' življa in kmetijstva ter si s m delovanjem pridobila ugled nt samo med člani, ampak tudi pri raz-: nih ustanovah in uradih. Vendar pa na nekaterih pristojnih mestih ni še deležna priznanja in upoštevanja, ki ji pritičeta kot zastopnici ogromne večine kmetov na Tržaškem. Tako ni njenega predstavnika, kot zastopnika kmetov, pri Zbornici za trgovino, obrt, industrijo in kmetijstvu, v deželnfem posvetovalnem odboru za kmetijstvo itd. Prihodnji občni zbor. bo moral tudi glede tega postaviti piko na j. In o tem je dobro, da se govori na prihodnjih sestankih pred občnim zborom.
Strokovna izobrazba kmetov, posebno pa kmečke mladine, je važen problem, katerega rešitev se zavlačuje že preveč let. Posledice
Spomenik padlim? Ne!
Kakor smo že poročali, je izvrš- 1 dal važnosti, če se bo prepričal, občutijo kmetje in kmetijsko gospo-ni odbor Kmečke zveze na svoji c’- bo od tega imel koristi, če bo darstvo, ki se zaradi tega ne more
zaa„u	.............. ,1—J --• •->-----------------------*	razvijati, kakor bi se sicer lahko.
Kdo naj prireja in finansira tečaje in predavanja? Kakšni tečaji in predavanja so potrebni? Tudi o tem se je treba pogovoriti na sestankih in na občnem zboru.
Kmetijstvo na Tržaškem ima svoje posebne značilnosti spričo bližine mesta, zaradi krčenja obdelovalne zemlje in kultur, ki zahtevajo intenzivno obdelovanje. Razmere in razvoj nam nakazujejo, v katere smeri moramo razvijati svojo dejavnost. Imamo zgovorne primere posameznikov in tudi vasi. Da bomo lažje in hitreje napredovali, je treba proučiti vse možnosti in z jasnimi perspektivami nadaljevati z delom. Pri tem pride v poštev vprašanje zadružnih oblik sodelovanja v kmetijstvu, zlasti pri živinoreji. O tej zadevi smo že večkrat pisali, vendar se nam zdi, da naši kmetje premalo o tem razmišljajo, in se bojimo, da jih bo čas prehitel, da bodo naši kmetje prepozno spoznali, kakšne koristi bi imeli, če bi se oprijeli zadružništva. Tudi o tem zelo važnem vprašanju, bo treba govoriti na sestankih in na občnem zboru.
Na sestankih in na občnem zboru se bo treba pogovoriti tudi o vsedržavni in deželni kmetijski politiki, saj tudi naši kmetje občutijo dobre in slabe posledice. Prav tako se bo treba pogovoriti o drugih problemih, ki se tičejo našega kmetijstva in kmečkega človeka, n.pr. o razlaščevanjih, o socialnem in bolniškem zavarovanju, o jusarskih zemljiščih, o asanaciji živine, o prodajni ceni mleka, o rodovniku živine sivo-rjave pasme, o združenju rejcev živine te pasme, o zaščiti kmečkih pridelkov in posesti, o ureditvi vprašanja vknjižbe posesti, o dodeljevanju prispevkov za kmetijstvo, o zaposlitvi slovenskih strokovnjakov pri državnih ustanovah, o sodelovanju z zadružnimi ustanovami, o strokovni in pravni pomoči kmetom itd.
Naše mnenje je, da bi se na prihodnjih sestankih članov morali pogovoriti tudi o pravilih Kmečke zveze, ki jih je treba izpolniti in dopolniti, saj so od ustanovitve do danes nastale velike spremembe.
Po vsem, kar smo našteli, lahko ugotovimo, da je čas za priprave na občni zbor precej kratek in da se je treba takoj lotiti dela.
A. B.
Novi razlastitveni dekreti
V listu sodnih objav štev. 32 od 30. septembra so spet objavljeni razlastitveni dekreti nepremičnin v korist industrijskega pristanišča. Razlaščeni so: Ivan Sancin in Ivanka Sancin — Trst — Ul. Ronchetto 144, kat. št. 269, kv. m 6760 — 6 milijonov 084.000 lir; Gisella Bradač, Marija Bradač por. Prašelj, Vera Bradač por. Sever — kat. št 496, hiša, hlev in dvorišče ter vrt in njiva, kv. m 170, 950, 605 — 13.138.000 lir; Ivan Kariš, kat. št. 498 in 499 — kv. m 1954 in 810 — 1.782.000 lir; Karel Visnovič in Marčela Kobec vd. Visnovič, kat. št. 518, 517 kv. m 940, 77, 1475, 45, 60 in 400, hiše, vrt in travnik, 13.132.000 lir, Car-men Brazzatti — 300 kv. m, vinograd — 750.000 lir; Mario Kariš, Ul. Pietraferrata 32, kat. št. 524 — kv. m 1385 in 262 — njiva in vrt — 6.766.000 lir. Ema Turko por. Gregori, Miroslav Gregori, Pino Gregori — kv. m 200, hiša in dvorišče — 4 milijone 798.000 lir; Valentin Savi (Švab), kat. št. 537, kv. m 166, 130, 40 in 64, travnik in pot —
423.000	lir; Štefania Turko — kv. m 53, hiša in dvorišče —
632.000	lir; Giulio Visnovič, kat. št. 547, kv. 160, travnik — 288 tisoč lir.
Razlaščena zemljišča in hiše spadajo pod katastrsko občino Sp M Magdalena.
ne zanimajo interesi razlaščencev in drugih, katerih so pri delu (kopanju jarka in postavitev ter zasutje cevi) povzročili kakšno škodo. Parcele, ki segajo Čez cevovodni pas, stavijo v prvotno stanje (obzidanje, zrav-nanje tal). Pri vseh teh delih so na enem ali drugem zemljišču napravili škodo. Ce je prizadeti ne bodo prijavili, pojde poravnava škode v pozabo. Treba jo je prijaviti. Naj jo uprava poravna, sajv je itak odkupila našo zemljo z majhnim denarjem. Moramo pa pristaviti, da se je to zgodilo po krivdi prizadetih razlaščencev, ki se niso zavedali kako učinkoviti sredstvi sta enotnost in disciplina, ko gre za skupno stvar. Kako klavrno bi bila končala vsa zadeva, če bi ne bilo konzorcija! Menda je prav ta primer za nas dobra šola, kako naj pri enem ali drugem našem vprašanju postopamo, če nam je za čim večji uspeh.
Posredovanje tajnikov KZ in ZJI/IP glede škode na pridelkih in davka zaradi narastka vrednosti zemljišč
Obvestilo KZ
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata svoje člane, da je dežela dala na razpolago precejšnje zneske za prispevke kmetom, ki želijo postaviti nove vinograde, sadovnjake ali nove vrtnarske in cvetličarske nasade.
Prispevek doseže največ 38 odstotkov priznanih stroškov za nove vinograde z najmanj 2000 kvadratnih metrov površine (prednost bodo imeli vinogradi na gričevnatih področjih), za sadovnjake z najmanj 3500 kv. m in za cvetličarske ali vrtnarske nasade, ki predvidevajo strošek od najmanj 250.000 do največ 3 milijone lir.
Prošnje je treba vložiti čim-prej na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, nasloviti pa na deželno odborništvo za kmetijstvo.
Tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta svojim članom na razpolago za vsa pojasnila in za sestavljanje in oddajo prošenj.
V soboto, L oktobra, je pooblaščeni komisar za kmetijstvo dr. Frustacci sprejel tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki sta zaprosila že prej za sestanek pri dr. Pasinu, načelniku komisarske uprave za tržaško pokrajino. Tajnika sta mu obrazložila vprašanje škode, ki jo povzroča divječina na obdelanih zemljiščih naših kmetov in negodovanje teh, ker jim razen izjem nihče ne povrne škode.
Opisala sta mu vse pobude, ki sta jih kmečki organizaciji storili, in stike, ki jih imela z Lovsko zvezo, s Pokrajinskim nadzorništvom za kmetijstvo in s prejšnjimi pokrajinskimi upravami za rešitev tega vprašanja.
Lovska zveza je sicer že pred leti izrazila pripravljenost, da izplača odškodnino, če je škoda pravočasno in pošteno prijavljena, v praksi pa se ni tega držala. Mnogim oškodovancem sploh niso odgovorili na prijave, v drugih primerih pa so jim odgovorili, da se n.pr. fazani sploh ne hranijo z grozdjem, čeprav vsakdo ve, kolikšno škodo povzročajo v vinogradih, in je dokazano, da jih je Lovska zveza uvozila, da so se tako razmnožili.
Komisar za kmetijstvo je obljubil, da se bo za stvar zavzel pri komisarski upravi in pri Lovski zvezi, da se odpravijo razlogi za upravičeno negodovanje prizadetih.
Tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta se v torek, 4. oktobra, sestala s tržaškim občinskim odbornikom za davke in z načelnikom davčnega urada, da jima izrazita začudenje in zaskrbljenost prizadetih in organizacij spričo obvestil, ki jih prejemajo prebivalci okoliških vasi tržaške občine v smislu zakona št. 246, ki nalaga davek na narastek vrednosti gradbenih zemljišč.
Tolmačila sta neupravičenost tako visokega obdavčenja okoliških posestnikov, povečini kmetov ali polkmetov, ki jih ni mogoče imeti za prekupčevalce z zemljišči, katerim je bil zakon v glavnem namenjen. Če so prebivalci okoliških vasi prodali kako parcelo, so to storili v glavnem, da si popravijo hiše ali nabavijo kaj opreme, in bi sedaj zašli v hude težave, če bi morali plačati tako visoke davke.
Oporekala sta tudi kriteriju, po katerem je občinski davčni urad izračunal narastek vrednosti in u-strezajoči davek, ker bi iz tega iz hajalo, da se je vrednost zemljišč od 1954 povečala za tridesetkrat, kar je neverjetno za vsakogar, ki pozna krajevne razmere. Zato ni upravičena cenitev zemljišč v letu 1954 na podlagi katastrskih rent, pač pa edino na podlagi realne vrednosti, kot je predvideno tudi v 2. členu zakona.
Odbornik je izrazil razumevanje za problem in upravičeno zaskrbljenost prizadetih in je obljubil, da se bo zavzel za pravično rešitev vprašanja. Toda obstajajo zakonska določila, ki nalagajo davkoplačevalcu, da mora on dokazati, da je bilo zemljišče leta 1954 vredno vsaj tretjino več kot izhaja iz katastrske rente.
Zato Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ponovno opozarjata svoje člane, naj pazijo, da jim ne zapade rok 30 dni od prejetja obvestila občinskega davčnega urada in naj si priskrbijo dokumente, ki dokazujejo, da so bila zemljišča v letu 1954 več vredna, kot jih je ocenil občinski davčni urad. Poiščejo naj doma ali naj se zanimajo pri vaščanih, ki so mogoče v letih 1953, 1954 kupili ali prodali kako parcelo, kupoprodajne pogodbe, še bolje pa obvestila o ugotovitvi vrednosti (avviso di accertamento di valore) registrskega urada finance, ki jih ta urad po navadi pošlje kmalu po vknjižbi kupopradaje kupcu, ali pa tudi prodajalcu.
REPEN!ABOR
Repentaborski občinski svet, kot smo že poročali, je ob zadnji stavki kamnarjev sklenil, da bo občina dodelila prizadetim delavcem nekaj podpore. Zdaj kamnarji sprašujejo, kdaj bodo to podporo prejeli. Take stvari pa ne gredo kar tako hitro. Zadevni sklep občinskega sveta mora namreč prej potrditi pristojni nadzorni organ. Če bo sklep odobren, bo občina lahko razdelila, sicer skromne, podpore. če pa te odobritve ne bo, bo ostalo vse le na papirju. Vsekakor pa je občinski svet pokazal I svojo dobro voljo.
I...um.....I.......M,......................„„„„„......n,.......................................................1....""""•■■■"»■"■(»H
VESTI Z ONSTRAN MEJE
a zapuščeni ravnini, ob ce-tf Trst — Milje, stoji skoraj že ri leta kamen s tem le napi-»X v italijanščini: «Pred tem snls °.m, bogatim italijanskih v.TV^nov, bo Bormed zgradila b djetj® za predelavo bora, ki 1, vir dela za marljive sinove w!Jenega Trsta. Trst, 8. no-vembra 1962.»
Postavili so ga z veliko cere-D niJ° kot temeljni kamen na-skn aneSa velikega industrij-e8a obrata za kemično indu-
strijo. Namesto industrijskih o-bratov raste plevel in napis zveni v posmeh. Obsežno zemljišče, ki so ga pred štirimi leti «nujno potrebovali« je zapuščeno, drugod pa so med tem razlastili ve-fike površine zemljišč za druga «javno koristna dela».
Če je vodstvo podjetja Bormed pozabilo na to zemljišče, naj se določi za druge dejavnosti. Čudno, da vodstvo Industrijskega pristanišča, ki zahteva1 no< va področja, tega ne vidi.
Prijavite škodo ob naftovodu!
Dela ob naftovodu gredo h koncu. Uprava skrbi zase in je
ČISTILNICA RIŽA V KOPRU
Nekaterim drugim napravam, ki Luki Koper že zagotavljajo
izvajanje specializiranih dejavnosti, je pred nekaj dnevi podjetje priključilo še čistilnico riža. Naprava je podaljšek oplemenitenja tega blaga, ki se začenja z desinsekcijo v plinskih komorah Demagasa, da bi tako riž povsem čist, zajamčeno zdrav in prebran zapustil Luko Koper — potem ko je vanjo dospel komaj za silo očiščen.
čistilnico riža je izdelalo domače podjetje — Mlinostroj iz Domžal pri Ljubljani, pripadajoče avtomatske tehtnice pa podjetje Libela iz Celja. Zmogljivost čiščenja je 30 ton na uro. V času preizkušnje njenega delovanja je čistilnica že u-spešno opravila svoje delo pri čiščenju nekaj sto ton riža, namenjenega iz Egipta in Kambodže v ČSSR.
Čistilnico je nabavila Luka Koper iz svojih sredstev in prav gotovo pomeni nova naprava znaten doprinos k uveljavljanju specializiranih dejavnosti, ki prinašajo znaten zaslužek tudi v tuji valuti.
NAČRT STAREGA MESTECA V VIPAVSKEM KRIŽU
V Vipavskem Križu pri Ajdovščini so študentje za arhitekturo ljubljanske univerze zaključili meritve, ki jih je vodil univerzitetni prof. Bitenc. Po končanih meritvah bodo izdelali situacijski načrt mesteca, katerega začetki segajo v zadnja desetletja XIV. stoletja. Te me-
ritve je finančno podprla tudi ajdovska občinska skupščina. Zato bo skupščina tudi dobila ves načrt tega kraja, da bi lahko načrtovala obnovitvena dela.
ŠKOCJANSKE JAME
Medtem ko letos doživlja Postojnska jama tolikšen obisk domačih in zlasti tujih turistov, da bo prav gotovo v svoji zgodovini dosegla glede števila obiskovalcev rekordno leto, Škocjanske jame še vedno nekako ob strani ((životarijo«, rekli bi, nekako v senci svoje čudežne postojnske sestre. Obisk v Škocjanskih jamah, ki jih vsakdo, ko jih obišče, ne more prehvaliti zastran drzne in divje lepote, se sicer vzpenja, toda z vsakim letom tako neznatno, da (če poudarimo finančno plat) vstopnina še dolgo ne bo dajala vsaj toliko sredstev, da bi se mogli lotiti večjih investicij (restavracija, parkirni prostori, komunikacije v jamah, morda celo dvigalo itd.).
Po podatkih je letos obiskalo Škocjanske jame nekaj nad 26 tisoč turistov, v glavnem tujih. Jame so zdaj elektrificirane. V glavni sezoni so bili na voljo tudi vodiči. V primernem paviljonu pa si je mogel obiskovalec kupiti vsaj nekaj drobnih spominkov. To je pravzaprav vse. Jame so obiskali zlasti tisti, ki so se za ta obisk naravnost sami odličili ali pa jih je z glavne ceste nekako ((potegnilo*) na stransko pot v Matavun in odtod v jame. Sodeč po laskavih ocenah in vzhičenih priznanjih ni bilo nikomur žal, da je obiskal tudi to našo drugo kraško podzemeljsko lepotico.
NASE KORENINE
Marija Piciga iz Dekanov
V Dekanih živi verjetno najstarejša ženska v Slovenski Istri, Marija Piciga, ki ji domačini pravijo «Marinerka». Zdi se, da je Marija dobila ta vzdevek po svojem možu, ki je pod Francem Jožefom služil vojaški rok kot mornar. Marija Piciga ima že 96 let, saj je bila rojena 2. februarja 1870, vendar je še dokaj čila in zdrava.
Fogled na zapuščeno zemljišče, kjer naj bi Bormed zgradila velik industrijski obrat. Puščica kaže, kje je temeljni kamen
Rada zahaja na obisk k znancem v vasi, pripoveduje o svojih doživetjih, se zanima za dogodke v vasi in po svetu ter bere časopise. Vse svoje življenje, dokler je pač mogla, je delala na kmetiji, in ni ji bilo prav lahko.
Med zadnjo vojno so v njeno hišo večkrat vdrli esesovci, iskali partizane in ji grozili. Enkrat so jo celo zaklenili, da bi shirala in umrla, saj je bila tedaj sama doma, toda zbežala je skozi okno in se rešila. Po o-svoboditvi je v svojem domu gostoljubno nudila stanovanje oficirjem JLA, nato prvim slovenskim učiteljem. V njeni hiši, ker ni bilo še na razpolago drugih primernih prostorov, so se zbirale članice AFZ, učitelji in prosvetni delavci pa so imeli vaje z vaški mladino za kulturne prireditve.
Prvi mož ji je umrl že nekaj let po poroki, spet se je poročila, drugi mož pa ji 'je umrl leta 1924 zaradi posledic vojne, po njem pa vdova ni prejemala in ne prejema nobene pokojnine. Umrli so ji tudi vsi štirje otroci in zdai že več let živi pri svoii nečnVinji Mariji 0’ir>(r>	M, d a bi v zdrav-
ju dočakala sto in še več let.

Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.6, najnižja 18.8, ob 19. uri 20; zračni tlak 1013.2 raste, vlaga 85 odst., veter vzhodnik 10 km na uro. nebo oblačno, 4.5 urn dežja, morje mirno, temperatura morja 21,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 8. oktobra
Simeon
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 17.33. Dolžina dneva 11,21, Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 14.58
Jutri, NEDELJA, 9. oktobra
Abraham
VROČ IN DRAMATIČEN DAN NA TRŽAŠKIH ULICAH IN TRGIH
Od jutra do pozno v noč spopadi med demonstranti in policijo ob metanju solzilnih bomb in kamenja
Z barikadami zaprti dohodi v razne ulice in trge - Podrti zidovi, zažgani avtomobili - Epizode z grobim pretepanjem demonstrantov - Obsodbe vredna dejanja provokatorskih elementov, ki so se vrinili med demonstrante
Sklepi CIPE, s katerimi so dejansko zapečatili usodo ladjedelnic Sv. Marka in Tovarne strojev, so naleteli na ogorčen odpor prizadetega prebivalstva. Delavci ladjedelnic in Tovarna strojev so iz protesta spontano zapustili delo, čeprav niso sindikati proglasili stavke. Zatem so odšli iz tovarn v povorki po mestnih trgih in ulicah pred sedež radiotelevizije, in deželne uprave nato pa na Trg Goldoni. Do tu je manifestacija potekala u-rejeno, saj je bilo slišati samo žvižge in vzklike. S trga se je množica zgrnila v Ul. Silvio Pellico pod uredništvo časopisa «11 Picco-Io», kjer je začela z vzklikanjem in glasnimi protesti obsojati stališče tega lista do vprašanja reorganizacije ladjedelnic. Sredi ceste so tudi sežgali nekaj izvodov časopisa. Na obeh straneh ulice je bilo mnogo policistov in karabinjerjev, ki pa še niso nastopili proti delavcem. Skupina demonstrantov je tedaj hotela prevrniti policijski avto in začelo se je hudo prerivanje in tekanje na vse strani. V tistem trenutku se je druga skupina demonstrantov zagnala na Trg Goldoni proti Ul. Giacinto Gallina, t.j. sedežu Krščanske demokracije. Prav takrat pa se je kot reka usula iz nasprotne smeri velika skupina oboroženih karabinjerjev v bojni opremi, ki je prispela Iz Gorice.
V svojem navalu so se zagnali prav do kraja trga Goldoni, udrihali so po demonstrantih s puškami ter jih pri tem nekaj ranili ali potolkli. Najhuje pa so ranili s puškinimi kopiti 25-letnega peka Zee-chinija od Sv. Ane, ki je dobil močne udarce tudi na glavo. Medtem so demonstranti razbili izložbeno steklo nekega bara v Ul. Gallina in se je slišalo, kako so drugi javni lokali in trgovine glasno spuščali roloje, da jih ne bi doletela enaka usoda. Policija je zatem začela metati tudi solzilne bombe in na kraj je prišla tudi številna policija z jeepi, ki so začeli divje krožiti po trgu. Vali demonstrantov, ki so izruli tudi železne kole od ograj in kamenje ter ga metali proti karabinjerjem, ter vali karabinjerjev s puškami v rokah, so si zatem ves čas sledili. Pri tem je bil marsikdo ranjen, poleg tega pa so mnogo mladeničev tudi prijeli, jih spravili na veliki policijski avtomobil ter jih odpeljali na policijo. Prav tako so jih odvažali tudi jeepi. Ozračje je postalo zelo na;»:to in vsi na trgu so imeli solzne oči zaradi dima solzilnih bomb. Demonstrancija se je premikala s Trga Goldoni na Ul. Carduc-ci in v druge stranske ulice, pri čemer so karabinjerji napredovali in se umikali. Medtem se je razširila tudi vest, da je Zecchini umrl za posledicami ran. kar je še bolj razburilo duhove. Toda mnogi so bili prepričani in so pravili, da sta celo dva mrtva. Vse te cesti seveda niso mogle prispevati k pomiritvi ozračja. Večkrat je bilo videti, da so sindikalisti mirili demonstrante, a kazalo je, da to posredovanje nima haska, saj je ostri nastop policije silno razburil duhove, zlasti pa mladino, ki je sedaj tvorila večino demonstrantov.
Kasneje se je središče demonstracije pomaknilo proti Trgu Stare mitnice in Trgu Garibaldi. Demonstranti so našli na tamkajšnjem gradbišču mnogo kamenja in drugega materiala, s katerim so obmetavali policijo ta pa je divje drvela z jeepi, medtem ko so karabinjerji razganjali demonstrante puškinimi kopiti. Na Trgu Stare mitnice se je ves čas kadilo od solzilnih bomb.
Nekoliko kasneje se je glavnina demonstrantov nekako utaborila ob vznožju Ulice Molino a vento, kjer so porušili do tal del zidu ob strani poleg časopisnega kioska. Preko početka Drevoreda d’Annunzio so postavili pregrado iz kamenja; t.j nekako barikado in dva trolejbusa, tako da so ustavili ves promet. Sicer pa je bila Ulica Molino a vento precej visoko navzgor polna ljudi. Tedaj je nenadoma priletel čez Trg Garibaldi trolejbus ki ga je najbrž pognal kdo izmed demon strantov, ter z veliko silo treščil v izložbo manufakturne trgovine Ariston, katero je popolnoma opu-stošil. Zatem pa se je obrnil in se zaletel v druga dva trolejbusa na spodnjem koncu Trga Garibaldi, ki sta že stala počez čez cesto. Na srečo ni šel takrat nihče po desnem pločniku navzgor, sicer bi ga trolejbus zmečkal.
Ker niso bili vsi trgovci in gostilničarji solidarni s stavkajočimi, so demonstranti razbili precej izložb. Sploh je nastala zaradi spopadov precejšnja škoda, saj so bile razbite številne šipe trolejbusov, katerim so tudi demonstranti izpraznili gume. Naleti demonstrantov na policijo in navali policije nanje so se nadaljevali na trgih Garibaldi in Stare mitnice vse do večera. Pri tem je bilo na teh trgih nekako kot na bojnem polju, saj je bilo v sredi vse prazno in so bili nagneteni ljudje, med katerimi je bilo tudi mnogo navadnih opazovalcev, v stranskih ulicah.
2e popoldne je tudi vse vrelo pri Sv. Jakobu. Na Istrski ulici so demonstranti postavili barikado, tako da ni bil možen promet proti mestu. Niže doli v Ul. S. Giacomo in monte pa so postavili počez dva trojlebusa, ki sta imela tudi izpuščen zrak iz gum. Prav tako so postavili pregrado v Ul. Giuliani ter na dohode v razne stranske ulice. Pri tem so uporabljali tudi posode za smeti, ali pa samo zaboje sadja. Medtem se je skupina karabinjerjev ustavila na vogalu ulic Montecchi in Molino a vento, številni mladi demonstranti pa so
večkrat navalili nanje s kamenjem, karabinjerji pa so se nato zaganjali proti njim. Kasneje so karabinjerji prodrli po Ul. Rivalto, medtem ko so bili demonstranti v Ul. Montecchi. Tudi tu je letelo kamenje na karabinjerje in tedaj so nekateri ustrelili s puškami in z revolverji v zrak, kmalu nato pa so se obrnili proti karabinjerski vojašnici. Karabinjerji so prišli okrog dveh popoldne tudi na križišče Istrske ulice in Ul. Industria, kjer je bila cestna pregrada. Na posredovanje nekaterih delavcev so se nato karabinjerji umaknili.
Ponekod je prišlo tudi do dogodkov, ki jih ni moč uokviriti v protestno akcijo za ohranitev ladjedelnic. Tako so nekateri pobalini popolnoma opustošili sedež ACLI pri Sv. Jakobu, podrli pri Sv. Jakobu ograjo na nekem gradbišču, znosili sredi ceste na kup deske in jih zažgali. V Drevoredu D’An-nunzio pa so polili po tleh posodo strojnega olja. Drugje so polili po cesti bencin in ga zažgali. Na Trgu Garibaldi so provokatorski elementi zažgali celo posodo katrana. Drugi pa so poškodovali in uničili avtomobile.
Ves dan je policija zapirala demonstrante, pri čemer je bilo zve-
čer opaziti, da so posamezni karabinjerji suvali prijete mladeniče, ki sta jih vodila po dva karabinjerja proti policijskemu avtu, s puškinimi kopiti v sedalo ali pa v hrbet. Ko so mimoidoči to ostro obsojali, so se karabinjerji izgovarjali, da so besni, češ da niso ves dan pokusili hrane in da je neprestano letelo nanje kamenje.
Mesto že dolga leta ne pomni tako burnega in napetega dneva vsaj od krvavih dogodkov v letu 1953, ko je bilo sicer več mrtvih, pa se niso demonstracije razširile na tako velik del mesta. Tokrat je bil ves predel od Trga Goldoni do Drevoreda D’Annunzio pa vse do Sv. Jakoba podoben bojišču, saj je bilo videti povsod sledove pustošenja. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev, sicer bi to še mnogo bolj zaostrilo položaj.
Po neuradnih poročilih je bilo snoči do osme ure že kakih 50 ranjenih. Od teh naj bi bilo okrog dve tretjini policistov in karabinjerjev. Neki policist bo baje zgubil eno oko, dva policiska funkcionarja pa se bosta morala zdraviti mesec dni. Med civilisti naj bi morali najhuje potolčeni in ranjeni ostati v bolnišnici največ 20 dni.
Dim solzilnih bomb je popolnoma zameglil pozorišče demonstracij na Trgu Stare mitnice
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 11.30 v Naselju S. Ser-gio (Ul. Fortl nasproti športnega 1-grišča) — Paolo Šema; ob 11. url na Trsteniku (Monte Radio) — Stojan Spetič.
Jutri ob 18. uri bo veliko zborovanje KPI za Sv. Marka na Trgu sv. Jakoba, Govorila bosta Paolo Šema in Antonino Cuffaro; ob 12. uri pred ladjedelnico Navalgluliano — Paolo Šema; ob 18. uri na Greti — Trg Bonomea — Dario Supancich.
Ljudska prosveta
Sola Glasbene matice bo pričela v kratkem z vajami otroškega pevske, ga zbora. Vaje bodo vsak petek od 18. do 19. ure v šolski dvorani, Ul. R. Manna 29. Vljudno vabimo k čim številnejši udeležbi tudi otroke, ki niso gojenci Glasbene šole.
Mali oglasi
Danes, 9. t. m. ob 14.30
bo v Kicmanjih na prostem
PROSLAVA 70-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA « S L A V E C »
Sodelujejo pevski zbori iz Križa, s Padrič, Saleža-Zgonika, Trebč, Doline in Ricmanj, godalni tercet, vokalni kvartet ter godba na pihala iz Brega. Poskrbljeno je za pristno novo domače vino in pršut. Vljudno vabljeni vsi!
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje m dnevne sobe iz tor-mike. Lastna izdelava. Fonderla št. 3 (blizu bolnice).
• CITROEN* — Samaritani tn Mlceu
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. Razstava ln prodaja avto potrebščin v Ulici Glulia 41.
ZELI SE ODDATI prostor vratarja v zameno drugega stanovanja, soba, kuhinja in druge potrebščine. Za ogled prostora od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, Ul. Cicerone 8. PRODAM POSESTVO (7 ha) s hišo in z gospodarskim poslopjem na VELIKEM UBELJSKEM pri Postojni. Vičič Alojz — Bršljln 54 — Novo mesto.
KOMBINIRKA za 4 obdelave lesa, stroj za strganje podov «Mignon», prenosna električna žaga, skobelni-ki, žaga na trak 400 in pokončni vrtalni stroj po ugodnih cenah proda Bevilacaua, Ul, della Tesa 12. PRODAM rejo CINCILLA 50 komadov — popolna oprema. Naslov na upravi lista, Ul, S. Francesco 20. PRVORAZREDNI krojaški, salon išče 'vajenke, poldelavke, delavke in ženske šivilje. Predstaviti se v delovnih urah v Ulici Mazzini 22-Ip. Filotram-vajski abonma v breme delodajalca. TRŽAŠKI GEOMETER išče izkušene, ga učitelja ali učiteljico za lekcije slovenščine. Tel. 31-943.
PRODAM ali oddam v najem po o-godni ceni kovaško elefclromehanično delavnico v centru. Pismene ponudbe na upravo »Prim. dnevnika« pod »Delavnica«, Trst, Ul. S. Francesco 20.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiimiiiiiiiiniiiiiiiiiniii
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI
Dne 8. oktobra se
IN POROKE
je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 763etna Danica Stip-covič vd. Karstiloviič, 76-letna Pieri-na Morussi por. Cenei, 57-letna Daniela Bernes, 68-letna Anna Ulcigrai vd. Pesaro, 77-letni Spiridione Ker. kjras, 64-iletna Gisella Klobukar por. Pisani, 74-tetmi Ermando Rossini, 75-letna Maria Civardi, 56-letna Carme la Petronio por. Zivic, 76-letma Lidia Kostner vd. Apollonio, 74-<letni Ora-zio D’Ereditš, 60-letna Giuseppina Mahne por. Germani, 76-letnl Giovan-ni Calzi, 94-1 e trn a Luigia Zanier vd, Cornioli.
OKLICI: delavec Albino Calcina in gospodinja Elisabetta Sirca, šofer Isi. doro Giuressi in gospodinja Lucia Ponzin, šofer Lorenzo Dragan in gospodinja Maria Benolich, mehanik Mario Arbore 'in prodajalka Fulvia Zancoia, barist Artemlsio Belli in gospodinja Čarobna Barbin, mizar Ne-vio Novel in delavka Maria Rosa Mongiello, fizik Mario Lagonegro in načrtovalka Ada Sessa, prodajalec Mario Zuppin in prodajalka Tatiana Fabbrini, uradnik Giampaolo Toma-dlni in uradnica Marisa Gollo, sprevodnik Guerrino Lugnani in gospodinja Lucia Maraspin, delavec Giovan. ni Vitale in delavka Antonia Capo-rosso, pek Rodolfo Purtc in šivilja Lucia Degrassi, inženir Sergio Paren-zan in uradnica Maria Teresa Tede-sco, delavec Matteo Vassallo in go-
Mladega demonstranta so karabinjerji med brutalnim suvanjem od-
peljali s seboj
♦ 14414401 --J*.
tl	-pl
Barikade in razdejana karabinjerska postaja na Trgu Stare milnice
URARNA — ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
spodinja Michela Concialdi, pomorščak Franco Bonin in pom. prodajalka Adriana Serban, risar Elio Man ni in gospodinja Rosa Maria Laghez-za, strojni kapetan Claudih Balbi in uradnica Maria Pia Stoco-vaz, mehanik Milan Taucer in gospodinja Bmj-nilde Bellomo, kmetovalec Gino Del-losto in gospodinja Anna LiSiach, šofer Florindo Carli in likalka Maria Buono, Inštalater Federico Cachet in gospodinja Maria Francesra Taurian, mehanik Nevio Trippar in ba-ristka Silvana Malalan, kamnosek Dario Pl* scitelli in delavka Natalina Cernec. ca, zidar Glovannl Comisso in gospo-dinja Samtina Tocco, brigadir Fran cescantonio Patruno tn gospodinja Pia Luigia Grava, delavec Remigio Dot-tl in tkalka Luciana Cherin, šofer Nereo Škabar in šivilja Loredana Posega, trgovski zastopnik Amalio Giacomo Chiodi in učiteljica Anita Špinači, prodajalec Pierre Destraz in Dolores Buechler, delavec Mariano Babic in gospodinja Teresa Vaccaro, zidar Dante Dillich ln gospodinja Ce. sira Altln, uradnik Giorgio Cividin
in uradnica Luigia Zucchini, mehanik Bruno Černivc in frizerka Anna Ubaldini, mehanik Luciano Hengl in uradnica Annamaria Sossi, trgovec Giocchino Boscolo in prodajalka El-vi-na Cosilovich, kamnosek Ernesto Bratcovich in delavka Flori-na Vare-sco, barist Luciano Camporose In gospodinja Vilma Pregara, univ. docent Giulio Cesare Maier in arhitekt Luigia Ada Binda, uradnik Luciano To-sitti in študentka Maora Sutto-ra.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklice v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Berninl 4; Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Dlaz 2; Spon-za. Ul. Montorslno 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Blasoletto, Ul. Roma 16; Cantauro, Ul. Rossettl 33; Al la Madonna del Mare. Largo Piave 2; Sant’Anna, Erta di S, Anna 10.
LOTERIJA
BARI	69	85	53	78	60
CAGLIARI	33	27	37	39	25
FIRENCE	68	7	73	45	53
GENOVA	20	67	30	4	33
MILAN	87	69	58	88	81
NEAPELJ	48	1	37	55	84
PALERMO	31	42	34	5	38
RIM	18	78	49	48	17
TURIN	83	2	26	28	39
BENETKE	30	51	55	80	27
	ENALOTTO				
2X21	2 X X	1	2 1	I	2
Kvote: 12 točk — 2.570.000 lir 11 točk — 168.800 Ur, 10 točk 15.900 lir
Z današnjim dnem začenja Radio Koper ponovno z rednimi oddajami za Slovence v Italiji. Oddaje «Sosedni kraji in ljudje bodo na programu vsako nedeljo oh 13.30 ter bodo obsegale dogodke iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja tržaških, gori-ških in beneških Slovencev.
Gledaljšča
VERDI
V	gledališču »Verdi« bosta danes dve predstavi glasbene komedije «Ri-naldo in campo« Garineia in Giovan-ninija s skupino Domenica Modugna in Delie Scale, in sicer ob 16. in 21. uri. Pri gledališki blagajni so v pro. daj! vstopnice tako za danes kot za j-utri in torek.
V	skupini Modugno-Scala nastopajo med drugimi še Vittorio Congi-a, Giuseppe Porelli, Gino Pagnani in Beniamino Maggio ter cela vrsta plesalk in plesalcev. Glasbo je napisal Modugno, koreografijo je pripravil Herbert Ross.
AVDITORIJ
Pri centralni prodajalni vstopnic galeriji Frotti se nadaljuje prodaja vstopnie za drugi ljudski simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 10, t. mi ob 21. uri v Avditoriju. /ulL;.
Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Carlo Farina, sodeloval pa bo mladi tržaški pianist Lorenzo Baldini.
Program obsega skladbe: Cima-rosa-Bornioli — »Lepa Grkinja«, simfonija (novo za Trst), Franck — Simfonične variacije za klavir in orkester, Respighi:	Brazilske im-
presije; Barber — Adagio op. II. (novo za Trst), Copland — El salon Mexico (novo za Trst).
Nazionale 14 30 «E1 Ciorro« Eastman-color Todd A-O 70 mm. Robert Taylor, Rosenda Monteros, Ron Randell.
Excelsior 14.00 «Arabesque» Techni-
color. Sophia Loren, Gregory Pečk.
Fenice 14.30 «Le piacevoli notti« — Technicolor. Vittorio Gassman, Gina Lollobriglda, Ugo Tognazzl.
Eden 14.30 «Giochi di notte« Film o katerem se največ razpravlja po beneškem festivalu; strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «11 papavero e an-che un fiore« Eastmancolor. Yul Brynner, Santa Berger, Marcello Mastrolanni.
Alabarda 14.30 «7 dol la r i sul rosso« Colorscope. Anthony Steffen, Loredana Nusclak. Fernando Sancho,
Filodrammatico 14.30 «30 VVinchester per El Diablo« Colorscope. Topsy Collins. Carol Mohner.
Aurora 16.00 .Sicarip 007 vivo o mor. to«.
Cristallo 14.30 «1 nostri marltl« Al bertu Sordi, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «1 predonl del Sahara« Technicolor. Pamela Tudor.
Capltol 15,30 «L’armata Bracaleone« Technicolor. Vittorio Gassman, Ca-therlne Spaak,
lmpero 16.30 «Cat Ballou«.
Moderno 14.30 «Per qualche dollaro m meno« Technicolor. Lando Buz-zanca, Raimondo Vianello. Valeria Clnagottlni, Tony Renis.
Vittorio Veneto 14,30 «Matt Helm il silenziatore« Technicolor. — Dean Martin. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Tutte le ragazze lo san-no».
Ideale 14.00 «Ipcress» — Technicolor. Michael Calne.
Abbazia 14.00 «La spia che venne dal freddo« Richard Burton, Claire Bloom.
IZOGNITE SE GLUHOTI
IZREŽITE TALE OGLAS
Ce odpošljete že danes ta oglas skupaj z vašim Imenom in naslovom, vam bomo poslali z obratno pošto, popolnoma BREZPLAČNO, dragoceno knjigo, ki odkriva, s kakšno lahkoto vam je sedaj mogoče slišati celo šepetajoče besede. To je odgovor vašim prošnjam, ker se boste končno rešili neprijetnosti in neugodij, ki jih povzroča izguba sluha, ter tako uživali novo in čudovito srečo. Ne zavrnite te vznemirljive in posebne ponudbe, ki je pridrža-na izključno osebam, ki jih muči vprašanje sluha. Zahtevajte že
danes knjigo BREZPLAČNO; bogata je sporočil ter opisuje zadnje sisteme Amplifon, kateri bi vam lahko spet povrnil sluh, ne da bi bili pri tem v zadregi zaradi nošenja običajnega slušnega aparata. Ce želite uživati v popolnosti aktivno življenje... intimnost z vašimi domačimi in prijatelji... verske službe... televizijo, radio, kino... potem odpošijite takoj ta oglas; BREZ. PLAČNO boste prejeli pomembno knjigo. Naslovite na: Ampli. fon, Rep. 239-B-10, via Durini 26, Milano, z navedbo vašega imena in naslova.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
XXII. sezona
1966—1967
OTVORITVENA PREDSTAVA
MAKSIM GORKI
NA DNU
drama v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Kostumi:
Glasbena oprema:
PAVEL GOLIA NIKO MATUL ANJA DOLENČEVA MARJAN VODOPIVEC
*	Režija:	JOŽE BABIC
V	četrtek, 13, oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 15. oktobra ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV)
IN INVALIDSKI)
V	nedeljo, 16. oktobra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOL-
DANSKI IN OKOLIŠKI) Nadaljnje predstave bodo objavljene kasneje.
ABONMAJI ZA SEZONO 1966-67 SO NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Prodaja vstopnic za vse predstave od ponedeljka, 10. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška št. 20 tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu naproša vse svoje ljubitelje, ki imajo v skladiščih stare predmete, obrabljeno pohištvo, stare skrinje, kovčke in podobno, da to javijo v Kulturni dom, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
Gledališče bi za svoje predstave to odkupilo in bo zelo hvaležno vsakemu, ki se bo odzval.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1966-67 Podporno društvo Dijaška matica sporoča, da se prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1966-67 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošoici dobijo pri odboru Dijaške matice v Trstu, Ulica Geppa 9.
Prošnje sprejema odbor do 16. oktobra t. I.
Izreden m uspeh!
NOVI CIRKUS
MMX
Toem
TRST (UL. S. MARCU) TEL. 41408
Danes zadnji
dve predstavi, ob 16. in 21. uri
OBISK 21VALSKEGA VRTA OD 9. DO 14. URE
TRGOVINA S POHIŠTVOM
PUPIS
SESLJAN
TEL. 20269
Velika izbira SODOBNEGA POHIŠTVA — Lastna proizvodnja — Cene konkurenčne Ugodni plačilni pogoji.
Odprto tudi ob nedeljah.
Kino - fotografski material
SECUl IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo
modellina caizature
klasični ln najnovejši modeli Čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ZENSKE - OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli)
V MILANU
to v prodap pri:
CASIROLI — Piazza Duomo 31 tel. 6U.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Darovi in prispevki
SPDT priredi 23. oktobra, v okviru proslav obnovitve društva, izlet v Rakov Skocijan s skupnim Jubilejnim kosilom ter vabi vse stare in nove člane, posebno pa bivše odbornike, da se izleta udeleže. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
PLAŠČI, KOSTIMI in ZIMSKE OBLEKE po preverljivih močno znižanih cenah.
ALTAMODA
Viale XX Settembre, 16. Trst
ŠIVALNI
STROJI
novi in rabljeni
«SINGER», «NAUMAN N», avtomatični zig-zag. omarice, nadomestni deli pri COSULLI, Via Manzoni, 4
Sintetične preproge
in preproge za nodnlke 12 pia stike «BALATUM» tn «MERA KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» in ploščice »RIKETT« m »ARMSTRONG« Bežna vrata «ROLI,FORT«, beneške zavese (tende venezlane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
Na Kolonkovcu sta nas v treh m®" secih zapustila dva soseda: Just SW" pančič In Josip Kovačič. Družina J<f' neja Perhauca daruje v njun sporni'11 2000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ivan> Perhauca iz Senožeč daruje družin^ strica Jerneja 2000 lir za Dijaško W0' tico.
Ob lepem družinskem Jubileju darujejo Ivančičev! 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ivans Furlana darujeta Kristina in Just Lavrenčič 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok, Stojan® Pečarja daruje družina 2000 lir za Glasbeno matico in 2000 lir za tiskovni sklad Primorskega dnevnika.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Civardi daruje Stefi Bratih® 2000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti našeg8 nepozabnega in dragega
Stojana Pečarja
se ga ganjeni spominjajo starši« sestra Lučka in drugi sorodniki.
Naznanjamo žalostno vest, d® nas je nenadoma zapustil naš drag1 bratranec
Gabrijel Žuljan
Pogreb pokojnika bo v Ljubija0* v ponedeljek ob 15.30 uri.
Žalujoča družina Žulja*1
Ricmanje - Ljubljana, 9. okt. 196®
Ob prvi obletnici smrti našega dragega in nepozabnega
FRANCA PERTOTA
se ga z žalostjo spominja Sv. Križ, 9. oktobra 1966
sin Danilo z družino
9 —
9. oktobra 196S
ZA PALERMSKO BRODARSKO DRUŽBO «SANTA CHISTINA»
V tržiški ladjedelnici so splavili petrolejsko ladjo «Santa Valeria»
Predsednik CRDA Vignuzzi poudaril, da se ladjedelnica pripravlja na gradnjo do 250.000-tonskih petrolejskih ladij
Včeraj ob 11. uri so s splavišča velike ladje v tržiški ladjedelnici CRDA srečno splavili motoci-sterno «Santa Valeriai), ki jo je ladjedelnica zgradila za pomorsko družbo «Santa Cristina» iz Palerma. Ladja ima 76.800 ton nosilnosti. Botrica ladje je bila gospa Valena De Biasi. Takoj po splavitvi so po naročilu istega naročnika postavili gredelj za sestrsko ladjo, ki °o imela gradbeno številko «1896».
Splavitvi so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti iz dežele, med katerimi dr. de junaldini, tržaški prefekt in vladni f«!rtUsar ('r- Cappellini, goriški pre-leitt Princivalle, predsednik goriške Pokrajine Chientaroli, zastopnik i-taiijanske vlade pri centru za teoretsko fiziko prof. Gerin, goriški •tvestor dr. Guida, poveljnik trži-"*68a pristanišča polkovnik Fidan-“a v zastopstvu poveljnika trža-®tega pristanišča, tržaški župan romani, predsednik industrijcev Jr ■ Doria in drugi. Za palermsko družbo sta bila prisotna dr. Filip-P° ta dr. Luigi Camelli, Fincantie-2 -ie zastopal svetnik in agent direktor dr. Guani, ladjedelnico ,,kDA predsednik inž. Vignuzzi, upravni delegat inž. Camevale ter ftavna direktorja dr. Tartarelli in Chiesa. Splavitev je vodil ravnatelj tržiške ladjedelnice inž. Guli.
. ^Tadsednik CRDA Vignuzzi je v Wrem nagovoru predstavil novo ki spada med pet petrolej-rt„“tladij, ki jih je pomorska nruzba Camelli naročila pri CRDA.
J? omenil nedavno splavitev ^'“dO-tonske cisterne in gradnjo reh 276.000-tonskih cistern na Ja-Ponskem, je dejal, da CRDA ne za-»ftajajo spričo stalnega razvoja tr-isca in tehnike in da že gradijo * tržaški ladjedelnici splavišče in “azen za ladje do 250.000 ton, kar Pomeni znaten ekonomski napor in
skupni izdatek 15 milijard lir. Dejal je, da je za mednarodno konkurenco potrebno zmanjšati proizvodne stroške. Inž. Vignuzzi je dejal, da bo to splavišče v Tržiču eno največjih v Evropi in na svetu, kar bo gotovo povečalo zaupanje državnih in tujih pomorskih družb.
Govorila sta še svetnik in glavni direktor Fincantieri dr. Guani ter brodar dr. Filippo Camelli, ki je med drugim poudaril sodelovanje brodarske skupine, ki jo predstavlja in Fincantieri, kar je omogočilo zgraditev vrste ladij, ki sodijo med največje in najvažnejše doslej zgrajene v Italiji za prevoz petroleja.
Glavne značilnosti ladje so naslednje: največja dolžina 238 metrov, največja širina 38,93, višina do zgornjega mostu 18,80, grez pri polnem tovoru 12,75 metra, prostornina palub za suhi tovor 46.000 kub. m, prostornina rezervoarjev za tekoči tovor 99,500 kub. m, jakost pogonskega motorja pri 122 obratih na minpto 21.000 k.s.
Ladja je opremljena z učinkovitimi napravami na naravno in mehanično prezračevanje prostorov. Na ladji je 52 članov posadke. Ladja je opremljena z vsemi najmodernejšimi navtičnimi napravami, pogonski stroj pa je Diesel CRDA-Fiat tip 9.010 S, ki lahko razvija hitrost 17 vozlov na uro.
llliiiiiiiiiniiiliiiiiliilliiiiiliilliiiilliiiiiiiiliiimnniiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiin
NA POUČNEM OGLEDU KNJIŽNIC
Knjižničarji iz Slovenije obiskali Trst in Gorico
V Gorici so si ogledali Vladno knjižnico in Tominčevo razstavo, v Trstu pa Univerzitetno knjižnico ter Narodno in študijsko knjižnico
Včeraj dopoldne se je s tremi avtobusi pripeljalo na obisk v Gorico na 100 knjižničarjev iz Slovenije, ki so prejšnje dni imeli zborovanje v Kopru. V Gorici so si ogledali državno študijsko in ljudsko knjižnico, kjer jim je ravnatelj dr. Manzini pojasnil njen u-stroj in način delovanja. Ogledali so si tudi Tominčevo slikarsko razstavo ter Grad in njegove znamenitosti.
KINO PROSEK-KONTOVEL
Predvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri scope barvni film:
La meravigliosa Angelica

(ČUDOVITA ANGELICA)
Jgrajo:
MlCHfiLE MERCIER, ROBERT HOSSEIN in SAMY FREY
Kine na ifnel

Predvaja danes, 9. t. m. ob 15.30 dramatični Technicolor film:
? k *	1!
Agente 007, Missione Goldfinger
(Agent 067,
poslanstvo Goldfinger)
Po romanu »Goldfinger* lana Fleminga
Igrajo: GERT FROBE, Ha NOR BLACKMAN, SHIRLEY EATON in drugi
v Ponedeljek, 10. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
Agente 007, Missione Goldfinger
(Agent 007, poslanstvo Goldfinger)
Nato so se odpeljali v Doberdob, kjer jih je pozdravil župan Andrej Jarc in jim razkazal občinsko dvojezično knjižnico.
Slovenski bibliotekarji in knjižničarji so se nato odpeljali proti Trstu, kjer so si v popoldanskih urah ogledali Univerzitetno knjižnico, ki jim jo je razkazal njen ravnatelj dr. Battisti, in potem še slovensko Narodno in študijsko knjižnico, kjer sta jih sprejela tajnik Milan Bolčič in knjižničarka Tončka Kole-rič.
Knjižničarji in bibliotekarji so imeli v programu še obisk Kulturnega doma, ki pa je odpadel nekaj zaradi pozne ure, nekaj pa zaradi demonstracij delavcev proti vladnim sklepom glede ladjedelstva, zaradi katerih je bilo kretanje po mestu praktično onemogočeno.
V Piranu srečanj« prekomorskih letalcev
Na dan občinskega praznika domi-cilske občine Piran bo 15. t. m. tovariško srečanje prekomorskih letalcev. Tega dne senhodo v Piranu zbrali bivši pripadniki letalskih formacij prekomorskihuenot, ki so se borili za osvoboditev. Dopoldne bo delegacija letalcev prisostvovala svečani seji občinske skupščine, ob 12. uri pa bo na Otroškem domu v Piranu odkritje spominske plošče ob prisotnosti delegacije prekomorskih letalcev. Sledilo bo skupno kosilo in nato ogled mesta, zvečer pa bo promenadni koncert in nastop pevskega zbora ((Srečko Kosovel)) iz Sežane
Organizatorji vabijo vse prekomorske letalce in prijatelje, da se udeležijo tega tovariškega srečanja.
DEŽELNO NAČRTOVANJE NA GORIŠKEM
Okrepiti je treba vlogo pokrajine kot vez med padsko in podonavsko kotlino
Za posamezna področja lisle dejavnosli, ki so zanje najbolj prikladne
Na posvetu, ki ga je imel preteki: petek zvečer deželni odbornik za načrtovanje Nereo Stopper s predstavniki krajevnih ustanov in strokovnjaki na sedežu pokrajinske uprave v Gorici in o katerem smo na kratko poročali že včeraj, je odbornik Stopper najprej pojasnil glavne namene tega zborovanja, kjer je šlo predvsem za izmenjavo misli in mnenj krajevnih predstavnikov o gospodarskem položaju na Goriškem, da bi tako poiskali osnovne argumente za izdelavo programa in smernic, ki bodo služile kot osnova za načrten razvoj krajevnega gospodarstva.
Gospodarski strokovnjak dr. La-cava je nato prikazal postopek, po katerem bodo temeljito proučili dejanski položaj, iz česar bodo potem irile smernice za programski načrt. Predvsem je treba zajamčiti učinkovitost javnih storitev, ki so osnova za gospodarski im socialni razvoj. Pri tem je treba ohraniti in okrepiti tiste na-prave, ki so se pokazale kot dobre ali imajo dobre možnosti. Poudaril je predvsem potrebo, da se okrepi vloga pokrajine kot vez med padsko in podonavsko ravnino, kar je tesno povezano z naglim gospodarskim razvojem držav srednje in vzhodne Evrope. Ekscentričnost goriške pokrajine je treba izkoristiti pozitivno z vzpostavitvijo posredovalnih pobud. V notranjosti pokrajine pa bo treba razviti na posameznih področjih tiste pobude, za katere je področje najbolj prikladno; gre za industrijska, turistična in kmetijska področja ter za kulturno in zabavno delovanje.
Njegovim izjavam je sledila obširna debata in odbornik Stopper je zaključil posvetovanje z ugotovitvijo, da je prišlo do koristnih izmenjav mnenj, kar bo olajšalo načrtovalno delo za Goriško. Povedal je nadalje, da bodo temu prvemu posvetu v kratkem sledili še drugi.
KlUO «JR1S» P BOS E K
Predvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
14 FIGLI Dl KATIE ELDER
(ŠTIRJE OTROCI KATJE ELDER)
Po romanu Tabbota Jenninga ^rajo: JOHN WAYNE, DEAN MARTIN, MARTHA HYER,
MICHAEL ANDERSON jr. in CARL HOLLIMAN
incj^r
u
Gš
Predvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri pustolovski film technico-0r techniscope:
Duello a Thunder Rock
C Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj ob 10.30 sprejel na vljudnostni obisk poveljnika kanadske ladje «Ottawa)> kapitana fregate J. P, Coteja. Poveljnika je prav tako sprejel na vljudnostni obisk predsednik deželnega odbora Berzanti. Berzanti in Cappellini sta nato vrnila obisk na krovu ladje.
Pobiranje davkov po slovenskih občinah
Jutri v ponedeljek dopoldne od 8. do 12. ure bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadle obroke državnih in občinskih davkov.
V	torek 11. t. m. bodo od 8. do 12. ure pobirali davke na županstvu v števerjanu.
V	ponedeljek 17. t. m. od 8.30 do 12. ure pa jih bodo pobirali tudi na županstvu v Doberdobu.
Kdor si hoče prihraniti pot v mesto, naj plača davke ob tej priliki.
ferajo:
(DVOBOJ V THUNDER ROCKU)
®ARry SULLIVAN, MARLYN MAXIVELL in SCOTT BRADY
autoaccessori
PIPAN
POPOLNA IZBIRA NADOMESTNIH DELOV IN PRITIKLIN ODLIČNE KAKOVOSTI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
širok in udoben parkirni prostor - Takojšnje montiranje
^HST, Ul. Settefontane, 34
LADJE V PRISTANIŠČU
Vicenza, Chioggia, Borea, Bannock, A. Usodimare, Victoria, Indiana, A-gostino, Selene, Saipa II, Caputerra-Oliirmpia, M. A. Montanari, R. Lofa-ro (It.); Ilovik, Pohorje, Piva, Rudo (Jug.); Leonidas (Niz.); Ilona, Neptune, Georgios (Gr.); Trialna. I ris (Li.); Export Bay (ZDA); Gavi-lan, Old Oak (Pa.); Millastar (VB)
Appiani sprejema vpisnino članov ACI
Člani Italijanskega avtomobilskega kluba lahko plačajo v potovalnem uradu Appiani na Korzu Italija 60 članarino za leto 1967 ter prevzamejo darilni paket za prihodnje leto, v katerem so razne publikacije, nadalje dobijo izkaznico za pomoč v prometnih nesrečah, ((zdravstveno legitimacijo)) kakor tudi navodila za številna potovanja avtomobilskega kluba.
Pogovor o zahtevah uslužbencev v umobolnici
V ponedeljek se bodo predstavniki CISL sestali s pokrajinskim odbornikom za osebje ter predsednikom, da bi prejeli odgovor na razne zahteve, ki se tičejo pokrajinske umobolnice. Glavne zahteve so naslednje: priznanje bolni-šnlčarske doklade, skrajšanje delovnega časa, doklada za nočno delo, razširitev organika, povečanje doklade za zunanje delo, ohranitev števila počitniških dni tudi v primeru bolezni.
Število otrok slov. osnovnih šol
Sldvfefiske osnovne šole obiskuje v goriškem šolskem okolišu 253 otrok, v doberdobskem pa 133, skupno torej 436.
številčno stanje po šolah je naslednje; Doberdob 59, Jamlje 16, Dol 22, Sovodnje 49, Rupa 21 Gabrje 3, Vrh 13; goriško šolsko okrožje; Ul. Croce 19, Ul. Randac-cio 9, Standrež 52, Podgora 16, Fevma 21, šentmaver 16, števerjan 30, Valerišče 19, Jazbine 3, Pleši-vo 6, škrljevo 8.
srednjih ter strokovnih šol, ki jim je dodeljena podpora za knjige in za vožnjo. Proti nepravilnostim se prizadeti lahko pritožijo v roku 10 dni, se pravi do 23. t. m. na deželno odborništvo za šolstvo. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo na županstvu.
Omenimo naj, da bo dobilo podporo 41 dijakov enotne srednje šole, 6 dijakov višjih srednjih in 4 iz strokovnih šol.
Solidarnost goriške CGIL z borbo tržaških delavcev
Pokrajinski odbor CGIL v Gorici je imel včeraj posvetovanje v zvezi z dogodki v Trstu, s katerega je poslal pokrajinskim vodstvom CISL, Delavske zbornice in Nove delavske zbornice v Trstu brzojavko, v kateri izraža popolno solidarnost s tržaškimi delavci v borbi proti predloženi reformi na področju ladjedelništva in mehanike, želi naglo okrevanje ranjenim delavcem in zahteva takojšnjo Izpustitev priprtih delavcev ta meščanov.
Pokrajinsko vodstvo CGIL je sklenilo tudi, da bo postavilo pokrajinskim tajništvom sindikalnih organizacij CISL in UIL predlog za proglasitev splošne stavke v tržiškem okraju kot protest proti nameravanim okrnitvam na ladje-delniškem ta kovinarskem področju, ta kot protest proti neupravičenemu nastopu policije v Trstu proti mirnim demonstrantom.
Od glavne pošte: 8.25, 9.45, 11.05, 12.25, 13.45, 15.05, 16.25.
Iz Podgore proti Ločniku in mestu: 9, 10,20, 11.40, 13, 14.15, 15.40 ta 17.
Iz Ločnika na trgu: 9.20, 10.40, 12, 13.20, 14.35, 16, 17.20.
Od te ure dalje velja občajni vozni red.
Delavski avtobus za tekstilno tovarno: odhod iz Ponte del Torrio-ne ob 13. uri proti mestu ta Podturnu, izpred tovarne ob 14.10 proti mestu, Podturnu ta Ponte del Torrione.
Proga št. 5: Od jutri 10. t. m. dalje bodo uvedli poskusno vožnjo s Travnika ob 7.25 proti Podturnu, žel. postaja, letališče z ovinkom proti bolnišnici zaradi prevozov ne. lavcev in uradnikv, ki so tam zaposleni.
Proga CNE: odhod iz Ločnika bo namesto ob 7.15 pet minut prej (ob 7.10) od jutri 10. t. m. dalje.
OB UVEDBI ZIMSKEGA URNIKA
Predolga avtobusna vožnja iz Gorice do Sovodenj
Ali bi ne kazalo kombinirati te proge z ono do Standreža
Spremembe voznega reda mestnih avtobusov
Ena glavnih sprememb pri zimskem voznem redu mestnih avtobusov v GoVici je bila uvedena prav na progi, ki povezuje Gorico s So-vodnjami, odnosno z Gabrjami. To progo so namreč povezali s progo za bolnišnice in z novim naseljem ob Tržaški cesti.
Že takoj prve dni pa so sovo-denjski občani, ki se vozijo z avtobusom v mesto ali domov, ugotovili, da je vožnja zelo dolga in nekdo je rekel, da bi skoro prej prišel peš domov iz Gorice kakor pa z avtobusom; drugi so spet mnenja, da se bolj izplača peljati se z avtobusom do štandreža in potem iti peš v Sovodnje.
To se morda še da, kadar je lepo vreme in če človek nima prtljage. Dejansko pa bi bilo treba za tiste štiri vožnje, ko gre avtobus na tej progi do Sovodenj, ukreniti kako drugače. Ali bi ne mogli zanje podaljšati progo, ki gre do Štandreža, dalje proti Sovodnjam in do Gabrij? Tod je najkrajša proga in sedaj, ko je cesta na vsej progi asfaltirana, tudi ne more
liliuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiinimtiHiifimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliiKUKKiaiuii
V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU
V Gorici 11. vsedržavni kongres akademije za zgodovino farmacije
Poročilo predsednika Vitola o letošnjem delu ter Tartalje iz Zagreba - Delu prisostvujejo tudi trije farmacisti iz Slovenije
V dvorani deželnih stanov na goriškem Gradu se je včeraj začel 11. vsedržavni kongres akademije za zgodovino italijanske farmacevtike, ki se bo zaključil v ponedeljek ta katerega se kot gostje udeležujejo tudi trije farmacisti iz Slovenije. Približno 100 udeležencev je včeraj zjutraj pozdravil župan Martina, ki je izrazil zadovoljstvo, da je bila Gorica izbrana za tako pomembno vsedržavno zborovanje. Na otvoritveni svečanosti so bili prisotni podpredsednik deželne skupščine odv. Devetag, deželni odbornik dr. Tripani, univerzitetni profesor iz Trsta De Beifc nard ta drugi.
gresiste predsednik farmacevtske zbornice goriške pokrajine dr. Fu-maneri, pokrajinski zdravnik dr. Montagna. Predstavnik akademije dr. Canavo je nato podelil goriški farmacevtski zbornici lep dar.
Sledilo je poročilo predsednika
Interpelacija o otroških vrtcih
Občinska svetovalca KPI sta poslala goriškemu županu interpelacijo z vprašanjem, po kakšnem kriteriju so namestili otroške vrtnarice v občinskih vrtcih. Zvedeli so namreč, da ni bila sklicana za posvet posebna komisija, ki bi morala ugotoviti prednostni položaj prosilcev Obenem vprašujejo, ali je res, da so bile sedanje vrtnarice sprejete v službo z ((delovno pogodbo samo za mesec dni.
Globe v septembru
V septembru so mestni stražniki prisodili 485 glob, ta sicer kršiteljem prometnega zakona 468, pravilnika mestne policije 8, poljskih stražnikov 6, gradbenega pravilnika 2 ta pravilnika o psih 1. Zajeli so 28 psov, ki so se klatili po mestu.
Podpore srednješolcem sovodenjske občine
Od Jutri, v ponedeljek, dalje bo na občinski oglasni deski v Sovodnjah za pet dni na vpogled seznam dijakov nižjih in višjih
Avtobusno podjetje Ribi sporoča, da bodo jutri, 10. t. m. na mestnih progah za Podgoro ta Ločnik (CNE in CRE) žara« cestnih del na šti-
kališču 'cest' Grojna ih IV. novem- „»m mus*.	. ,.
bra v veljavi naslednje spremembe .. Za županom so pozdravili kon* v vožhjkh:
Do 8. ure ostane v veljavi redni vozni red. Od 8.20 pa bodo veljale naslednje spremembe:
Od Ponte del Torrione proti mestu: ob 8.20, 9.40, 11, 12.20, 13.40,
15, 16.20.
IIIIIIVflllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUHUlllllllllllinilllllllllltlllllllllllllltlllllllltlllllllllHHIIIMllUUIIIIIIIIII
SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU
Niso še sprejeli pravilnika mestne avtobusne službe
Nevarnost odpustitve nameščencev Bonezzija, ki jih ne bi zaposlili v novi službi - Zahteva KPI o novem občinskem podjetju
Občinski svet v Tržiču je na seji v petek zvečer sprejel dva sklepa, o tehnični strani občinske avtobusne službe, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1967. Sklenil je zgra«ti halo, ki bo služila za re-mizo in skladišče (6 milijonov lir), ter kupiti 6 novih avtobusov (43 milijonov). O«ožil je obravnavo pravilnika nove službe ker ga še proučujejo politične skupine. Svetovalci si o pravilniku niso e«ni, ne zavoljo njegove formulacije ta sestave, ampak žara« staleža. Občinski odbor predlaga, naj bi bilo v tej službi zaposlenih 22 oseb. Ker pa obstaja zagotovilo podjetja Bonez-zi, da bo ob ukinitvi svoje dejavnosti v mestu odpustilo osebje, je nevarno, da ne bodo vsi njeni uslužbenci zaposleni v novi mestni avtobusni službi.
O pravilniku se bo torej razpravljalo na prihodnji seji; na njej bodo po vsej verjetnosti razpravljali tu« o resoluciji KPI, ki zahteva pričetek «skusije o novem občinskem podjetju (obsegalo bo pet služb) najkasneje do 30. novem-

Učerajj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 2. do 8. oktobra se Je v goriški občini ro«lo 18 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 10 ta oklicev 7.
ROJSTVA: Giorgio Vlstatin, Ales-sandro Bortoli, Andrea Nardon, E-lena Visintta, Valentina Cantarta, Michela Brumat, Pierluigia Braida, Roberto Grosse, Erika Zuleger, Daniele Cozzarolo, Cristina Chiandus-si, Franca Marri, Andrea Venturini, Tiziana Dria«, Cristina Canola, Massimo Stabile, Fabrizio Bresigar, Andrea Deana.
SMRTI: kmetovalec 58-letni Giuseppe Gulta, upokojenec 61-letni Agostino Savani, upokojenka 63-let-na Margherita Ropretig, vd. Locar-di, gospodinja 80-letna Emilia Zora Bele’, 15 dni star Stefano Goljev-scek, upokojenec 75-letni Costanti-no Ferdani, upokojenec 73-letni Tri-stano De Nicola, trgovec 54-letni Luciano Giovanella, upokojenec 65-letni Mario Mainar«s, upokojenec 73-letni Carlo Alberto Gallio, upokojenka 75-letna Luigia Boskin, vd. Vecchiet.
POROKE: trgovec Vittorio Aglia-loro in trgovska pomočnica Guerri-
na Brisco, trgovski pomočnik Sta-nislao Zavadlav in tekstilna delavka Marina Zottl, trgovski pomočnik Sergio Ciampa in tekstilna delavka Armanda Sereni, karabinjer Pasquale Mattioli ta gospodinja Diana Bressan, kmetovalec Leonardo Ci«n ta gospo«nja Maria Batič, bančni uradnik Renato Madriz ta gospodinja Gianna Faggiani, bri-ga«r javne varnosti Oreste Mura-dore in Lillana Bertoncin, trgovec Sergio Bernasconi in Ederina Strus-siat. profesor Vito Di Blas in uradnica Noemi Amadei, uradnik Diego Spangher in uradnica Caterina Al-biero.
OKLICI:	agent javne varnosti
Marzio Giaiotti ta gospodinja Matilde Polana, funkcionar RAI Emanuele Civello ta gospodinja Chlara Peretti, notar Enrico Domemco Lu. ca Storto In Biče Gregoris, Bruno Spessot ta Luigtaa Marchesan, držav« uradni Giovanni Cescutti in tekstilna delavka Veronica Pa-sculin, orožniški briga«r Andrea Molentino in trgovska pomočnica Anna Maria La Bianca, zidar Marino Guglione in tekstilna delavka Giorgma Macchitella.
bra. Nekateri načelniki skupin so s tem v zvezi namignili, da takšnega roka ni mogoče zagovarjati ker še «so znani tehnični in go spodarski izvi« strokovnjakov o novem podjetju. Na seji so nato najeli posojilo 130 milijonov za izgradnjo športne hale; Credito spor-tivo bo za odplačevanje obresti prispeval po 2.5 od sto.
Iz prevrnjenega avta skoro nepoškodovan šofer
Včeraj popoldne ob 17.30 se je pripetila na cesti proti Gra«ški v bližtai gostilne «A1 fogolar» prometna nesreča, vendar brez človeških žrtev.
Od Gra«ške proti Gorici se je peljal z avtom fiat 500, GO 34392 26-let« Salvatore Govatti iz Ronk. Na ovinku pri omenjeni gostilni je vozilo zaneslo na mokri cesti, da Je naprej zadelo ob obcest« kamen, se odbilo ta zadelo ob tovornik Alfa Romeo, ki je prihajal od goriške strani ter se nato prevrtalo. Pri vseh teh akrobacijah pa Je imel šofer srečo ter je iz pre. cej močno poškodovanega avtomobila zlezel skoro nepoškodovan, le z nekaj odrgnjenj po obrazu, za katere se je zatekel v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so mu nu-«U prvo pomoč. Karabinjerji iz Ločnika so ugotovili znatno škodo na fiatu 600 ta nekaj škode tu« na tovornjaku.
akademije dr. Vitolo o delovanju v preteklem letu. Sle«la je podelitev priznanj in «plom posameznim zaslužnim farmacistom, ki so prispevali k poglabljanju farmacevtske zgodovine. Nagrado je prejel prof. Crippa iz Ferrare, dr. Tarta-lja iz Zagreba je prejel nagrado Conci, dr. Subitro za priznanje za najboljše diplomsko delo o isti temi. Dr. Fumaneriju so podelili srebrno medaljo za zares vzgledno organizacijo kongresa. Dr. Tartalj* je imel nato svoje strokovno poročilo. Danes bo govoril občinski zdravnik dr. Gregorig; shod se bo zaključil jutri-	.
biti izgovora za slabo cestišče.
Ne dvomimo, da je proga do bolnišnic in do novega naselja Sv. Ane ob Tržaški cesti potrebna in koristna. Kar se nam zdi nepotrebno je to, da bi se morali So-vodenjci in Gabrci peljati najprej skoro do Vrtojbe, nato še do bolnišnice in meje pri Šempetru in šele nato na Travnik v Gorici. Priporočamo torej, naj bi pristojni či-nitelji to zadevo uredili kako drugače in pri tem upoštevali želje in potrebe Sovodenjcev.
Smrtna nesreča
v Ronkah
V Ronkah pri Tržiču je prišlo sinoči ob 19. uri do hude prometne nesreče, pri kateri je zgubil življenje 41-letni Rino Bosich, doma iz Pule, a ki je živel že več let v Tržiču. Ko je Bosich prečkal glavno cesto izpred gostilne Sfiligoj, ga je podrl na tla avtomobil 28-letnega Gina Cogtaja iz Re«pu-glie, Ul. Carso št. 8. Sunek je bil tako močan, da je Bosicha najprej vrglo na streho avtomobila, nato pa čez sprednji levi del vozila na tla, kjer je obležal. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnico, vendar je Bosich med vožnjo izdihnil. Na kraju nesreče so opravili običajne formalnosti člani prometne policije iz Tržiča.
Nikakršnih pogajanj o pogodbi trgovcev
Navzlic pogostim pozivom zveza trgovcev še ta pristala na sestanek s sindikalnimi predstavniki, da bi se pogovorili o dopolnilnem sporazumu za trgovski sektor. CISL obsoja takšno ravnanje ter pravi, da bi se žara« dostojnosti morali vsesti za skupno mizo, pa čeprav trgovci ne nameravajo pristati na mezdne izboljšave. Trgovci se slabo obnašajo do sin«katov ta svojih uslužbencev. V ponedeljek ob 10.30 bo na sedežu CISL v Ul. Roma 20 skupščina, na kateri se b ;do' pogovorili o svojih vprašanjih.
Prijave v Sovodnjah za semensko pšenico
Kmečka zveza obvešča tiste kmete iz sovodenjske občine, ki se želijo vpisati za nakup semenske pšenice, aa sprejemajo takšne prijave do torka 11. t.m. pri Francu Petejanu, Sovodnje, in pri Antonu Tomšiču v škrljah.
Istočasno se tam sprejemajo tudi naročila za skupne nakupe umetnih gnojil.
Avtomobilist podrl finančnega stražnika
Finančni stražnik 36-letni No« Congia iz Krmtaa, Ul. Canceleria Vecchia 4/35 je postal včeraj opoldne žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila na Korzu Italia, vogal z Ul. Bellini. Ranjenega so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni zavoljo udarca v hrbtenico, ran na prstih desne roke, udarca v desno nogo ter zvina levega zapestja.
Congia se Je z motociklom aer-mačehi peljal od železniške postaje v mestno središče. Na križišču z Ul. Bellini je z njegove desne zapeljal na Korzo 41-letni Edoardo Pangoz, ki je upravljal fiat 1800 GE 130757.
V Ul. Angolina sta se na sredini ceste oplazila dva fiata 600, ki sta se pripeljala vsak Iz nasprotne strani; enega izmed njiju je zaneslo na desno v ustavljeni avtomobil fiat 1100, last 45-letnega Elia Cicale iz Ul. Angolina 16. Fiata 600 sta vozila 44-letni Antonio Ragusa iz Farre ta 24-letni Roberto Tomi-ni iz Ul. Torriani 12. Na vseh treh je nastala malenkostna škoda.
GORIŠKI NOGOMET
Juventina igra danes v Dolegnanu
štandreška Juventina, ki je pri prvem srečanju v rednem tekmovanju preteklo nedeljo premagala doma z rezultatom 2:1 ekipo is Rivigliana (Furlanija), bo igrala danes v Dolegnanu s tamkajšnjo domačo ekipo. Za odhod naj se na običajnem mestu v štandrežu zberejo ob 13.30 naslednji igralci:
Faganel, Močilnik, Paškulta, Ro-solen, Ferfolja, Tabaj, Žezlin, Klav-čič, Macor, Petejan, Collita, Monti-co in Nanut.
Obenem vabijo tu« navijače, naj se jim pridružijo ter jim med tekmo z navijanjem pripomorejo do zmage. Igralcem pa priporočamo, naj igrajo borbeno ves čas igre ta če bodo toliko požrtvovalni, kot so bili v nedeljo, uspeh prav gotovo ne bo izostal.
Gorica
VERDI. 15.00:	«Jonny Juma», M.
Damon ta R. Nei; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom
prepovedan.
CORSO. 14, 16.40, 19.20 ta 22: «La caduta delle aquile», G. Peppard ta U. Andress. Ameriški ktaema-skopski film v barvah; mla«nl pod 14. letom prepovedan.
MODERN1SSIMO. 15—22.30: «Op«-razione tre gatti gialli», Tony Kendall; ital. film v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Giochl di notte», Ingrid Thulin in K. Nyelm, švedski film.	’ /
CENTRALE. 15.00:	«E1 Rojos, R.
Harrison in N. Navarro. Koprodukcijski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14—22: «Adulterio al-1’italianav), C. Spaak ta N. Manfredi. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 14.00—22.00: ((Arizona colt», Giuliano Gemma, v ktae-maskopu ta barvah.
PRINCIPE. 14—22:	«Detektiv sto-
ry», Paul Neuman ta Lauren Ba-call.
S. MICHELE. 14—22.30:	«Sandok
il maciste della giungla«, J. Flta ta A. Panaro. Barvni film.
Neseča delavke v IMCA
Na delu v tovarni IMCA se je ob-16. uri ranila 18-letna Silvana Me-deot iz Ul. Sila 15; med nakladanjem blaga na transportno dvigalo se je z glavo udarila obenj tovor pa ji je stisnil tudi prste na levi roki; v boltašnuici so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Kolike
EXCELSI()R. 15—22: «Un amore, un addio«.
RIO. IS—22: «Mary Poppins«, Walt Disney ta J. Andrews. Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ta ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 9. oktobra je v Gorici odprta cvetličarna J02EF BANDELJ na Travniku, tel. 22-89.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 22,8 stopinje ob 14., , najtažja 16,8 ob 5.; povprečne vla-I ge 82 od sto; padlo je 12 mm dežja.
KONFEKCIJA
MONCARO
GORICA - VERDIJEV KORZO 113
0 obvešča vse odjemalce, da je ^ dospela bogata izbira novih vzorcev najboljših znamk % za moške, ženske in otroke
#	IZREDNO NIZKE CENE
•	Najugodnejša menjava dinarja!

PfIXofšlc7"®vn!fc
— 10
9. oktobra
'lili
MB
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo in poceni poatrežeta
'RtsTavracija
LJUBLJANA Prim it ll
Pristna domača ln mednarodna kuhinja ln pijače. Strežejo učenci gostinske Sole v narodnih nošah.
©
HOTEI, Sl.niv LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 . TEL. 20641-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA * NOČNI BAR 2 MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
In gostilna «Pri hrastu > gostilna «Zveidp»
telefon 21239
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse notelske usluge.
Priznana domača ln inozemska kuhinja Telet 21 ln si Priporočamo tudi obisk hotela
•Planinski orel* » Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
Hotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah ln nedeljah.
•€EMTRALRIVIERAp
ORTOROŽ
Modeme sobe, mednarodna kuhinja,
«GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
Hotel «S0ČA»
most na soci
tel. 7
Moderno urejeni hotel “ Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — gorlška postrv Z Lep vrt Z Vsak dan glasba ln ples Z Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna
Restavracija «LIPA»
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^
ŠT ER K
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETI NA ŽARU
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vam nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
KOPER — SKOI I.lt - PORTOROŽ IZOI.A - POREČ - ROVINJ - Pl'LA - RABAC IN OPATIJA
V vseh. poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
hotel Poldanom>c
LOKVE PRI NOVI ROKIH - Tel. Opovan 5
Odlična pestra brana Z Divjačina Z Dobra primorska vina Z Moderne sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z Mimgoll igrišče S Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo.
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti!
TRGOVSKO PODJETJE
MANUFAKTURA
NO V A GORICA
Vam nudi v svojih specializiranih trgovinah:
•	MODNI DOM V NOVI GORICI
•	MODA IN DOM V SEŽANI
KONFEKCIJO: bombažno, volneno, usnjeno in krzneno, prvovrstno KRZNO in raznovrstno PERILO IN PLETENINE.
• Narodna umetnost — Darila stolpnica NOVA GORICA — Izdelke domače m umetniške obrti, ročno Izdelane teplhe, idrijske čipke, pleterske izdelke iz šibja, ličja in drugih naravnih materialov
Trgovina NARODNA UMETNOST posluje vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 20. ure.
SPLOSNA
PIOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno li tlijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu t modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnile na upravo podjetja:
(.SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in ua naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477

Hotel «TRI(iLAV»
KOPER - Tel. štev. 10 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate •GIUSTERNO* z olimpijskim bazenom ter restavracijo
• RI2ANA*
s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki.
ARETTA
U L I R A I H I N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIORA*
Trsi Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IM PO RT Prodaja na veliko In drobno
Velika izlvra zlatnine po tovarniških cenah! E\l OR l izreden popust — Garancija —
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE - TRST UL S PRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja Izročitev ali dostava vseh novih modelov skuteriev VESPA in trikolesnih tovornih vozu a P E v kateri kol) kraj s Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov m pribora tPISGGIOi
PRVOVRSTNA DODATNA OPREMA. DA BO VAŠ AVTOMOBIL BOLJ UDOBEN. ZANESLJIV IN ELEGANTEN!
prtljažniki s pregrinjali - elastične vrvi - serijske in izvenserijske maske - preproge - prevleke - varnostne ključavnice - sirene - vzvratna ogledala - okrasne letve - braniki z gu mijastimi rozetami - kromasti okviri za šipe - izdelki za čiščenje - vosek in zaščitna tekoča sredstva.
Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščinil
AUTOFORNITURE
ZANCHI
TRST
Via Coroneo 4, tel. 29684
■ mo
MEBLO
TRGOVINA $ POHIŠTVOM NA DROBNI
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO. FRANCIJO, TTALIJO IN DRUUE DRŽAVE
NUDIMO: spalne sohe. dnevne sobe, onmre za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti •JOGI* več Upov
IZKORISTITE 1U% POPUST PRi VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVI: UR ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO sAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO SiAVO NA OOM IN MONTAŽO
Ob nakupu pri nas boste prihranili, kei so naše cene ZNATNO NIŽJI- KOI INOZEMSKE
» J. *. tt
G. P. SIDRO Piran telet 73349
nudi odlične specialitete in iz orane pijače v svojih obratih:
O Restavracija «POD ARKADAMI«
0 «PRI TREH VDOVAH«
•	Restavracija »SIDRO« in kavarna — nočni bar
•	»TRI PAPIGE« z internacionalnim programom.
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - TeL »
HOTEL
L k V
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji Restavracije • Restavracijske terase Dan-cing kavarna Zabavni in artistični program plesna glasba Aperitiv bar . Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica . Frizerski salon • Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor Prlstajališče za helikopterje Boksi za pse Hladilnica za cUviačino
M MARKET
Turisti, izletniki - največ jo izbiro bfaga za vaše izlete
imajo P - MARKET! v
• kopru • sežani • r::v: gorici
NOVA GORICA - Tel. 2104< opravlja kvalitetne, hitre 1» varne prevoze potnikov m t# vora doma in v Inozemstvu-
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Al dovščim, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne W formacije ln vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične uslug#-
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA - Telefon 313I*3 priporoča cenjenim gostom dP mačo m mednarodno kuhinjo Z Terasa S Vrt 5 S teraP lep razglea na LjubUano.
------------------^

F E R N t I I r I
KOPER
PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO S1RO’ POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
1(1% POPUST PRI P’AKUI’U NE .. 1 HRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
ODPRTO NEPREKINJENO OD 7 DO 2U URE, OB NKDEL-. PA O” 7. TO H URE
REHRANA
Hotel ADRIA
ANKARAN
(bivši S. Ntcolo)
;i-i:iiiiii:iiliiiiiiiii!:l:iilHI:liii:!iliiii::!:!iili::Ii!!:
I
I
Oglašujte
v
PRIMORSKEM
DNEVNiKU
:::::::::::
llljiiiSP
W. SOMERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
Ko je bila masaža končana, je Evie Juliji prinesla skodelico čaja, narezek gnjati, s katere je bila izrezana slanina in nekaj praženega kruha. Julija se je dvignila, oblekla, nato pa se odpravila z Michaelom v gledališče, želela je biti tam vsaj uro pred dvigom zastora. Michael je odšel na večerjo v svoj klub. Evie je uredila vse potrebno že pred njo in ko je Julija vstopila v garderobo, jo je že vse čakalo nared. Julija je spet slekla In oblekla domačo haljo. Ko je sedla za svojo toaletno mizico, da bi se pripravila, je opazila v vazi sveže cvetje.
«Hej, kdo je to poslal? Gospa de Vries?«
Dolly ji je poslala veliko košaro cvetja s posvetilom ob vsaki premieri in za vsako stoto ali dvestoto predstavo, kakor je pač naneslo. Sicer pa ji je vselej poslala nekaj cvetja, kadar ga je naročala za svojo hišo.
«Ne, gospodična.«
«Lord Charles?«
Lord Charles Tamerley je bil najstarejši ln najstalnejši Julijin oboževalec Kadarkoli je šel mimo kakšne cvetličarne, je bil zmeraj pjipravljen vstopiti vanjo ter naročiti za Julijo nekaj vrtnic.
«Tu j« vizitka,« je rekla Evie.
Jplija je pogledala vizitko. Gospod Fennel, TavistOck Square.
«Kje ta pravzaprav stanuje! Kdo bi, za vraga, utegnil bi|i? Kaj mislite, Evie?«
«Mislim, da je to mladenič, ki ga je smrtno zadela v srce vaša lepota.«
«To stane najmanj funt. Tavistock Square ne vliva prav veliko zaupanja. Prepričana sem, da bo ostal teden dni brez kosila, samo da mi je kupil cvetje.«
«Tega ne verjamem.«
Julija je namazala lica z mastno šminko.
«Vi ste tako prekleto neromantični, Evie zato, ker nisem izkoriščevalka, ne morejo razumeti, da mi nekdo pošilja cvetje. Ampak tudi sam bog va, da imam lepše noge kot mnoge druge.«
«Oh, vi in vaše noge,« je rekla Evie.
«Hm, prav zanima me, kaj čenčate vi, glavno Je, da nekje živi neznani mladenič, ki mi v mojih letih pošilja cvetje. Mislim, da vam je to jasno.«
«če bi vas videl v tem trenutku, vam ga gotovo ne bi poslal, ne bi, bogme, kolikor jaz poznam možakarje.«
((Pojdite k vragu,« jo je zavrnila Julija.
Zdaj se je v svoje veliko zadovoljstvo raznežila in ko ji je Evie obula nogavice in nataknila čevlje ter ji je do predstave ostalo še nekaj minut, je sedla za pisalno mizo in s svojo močno in prožno roko napisala gospodu Thomasu Fen-nellu toplo zahvalo za njegovo prelepo cvetje. Po svojem značaju je bila vselej dosledna, pa tudi sicer je bilo njeno načelo, da je odgovarjala za vsa voščilna pisma. Tako je ostala v stiku s svojim občinstvom. Ko je na pismo napisala naslov, je vizitko odvrgla v košaro za odpadke in se pripravila, da si obleče haljo za prvo dejanje.
Inscipient je mimogrede potrkal na vrata garderobe.
»Začetek, prosim!«
Sam bog ve, kolikokrat je že slišala te besede, ln zmeraj so jo vznemirile. Zdaj so jo krepile kakor osvežujoči napoj. Življenje je dobivalo svoj smisel. Julija bo zdaj stopila iz navideznega sveta v stvarnega.
Naslednjega jutra je Julija obedovala s Charlesom Ta-merleyem Njegov oče markiz Dennoranski se je oženil z bogato dedinjo in mu zapustil znatno premoženje. Julija se je pogostoma mudila v družbi, ki se je navadno zbirala v Charlesovi hiši na Hill Streetu, .Na dnu svojega srca je kot žena in umetnica, ki si	sama	služi kruh, mrzila	te	gosposke dame
in lorde, ki jih je	tam	srečavala. Vendar	je	bila prepričana,
da so Ji taka srečanja koristna in potrebna. Zasluga te gospode je bila, da so premiere v Siddons Theatru veljale za dogodek mesta. Razen tega pa je bila zanjo odlična reklama, če se je fotografirala sredi skupine aristokratskih osebnosti. Med temi odličnimi damami je bilo nekaj takih, ki so bile mlajše od nje in so z veliko nevoljo ugotavljale, da je Julija najmanj dve vojvodinji klicala po imenu. Julije to sploh ni motilo. Nihče ne bi mogel	trditi,	da bi bila blesteča v	pogovorih, toda
oči so ji tako čudovito	blestele in izraz	na	njenem obrazu
Je bil tako nenavadno inteligenten, da so jo imeli, potem ko si je osvojila žargon te družbe, za zelo zabavno žensko. Zelo dobro je znala oponašati. Tega se je na odru iz umetniških razlogov navadno izogibala, toda v tem krogu ji je prišel ta dar izredno prav; imeli so jo za izredno duhovito žensko. Bilo ji je v veliko zadovoljstvo že to, da so si te gosposke ženske, ki so živele v brezdelju, želele njene družbe, toda natihoma jih je zasmehovala, ko so se ji tako zlahka dale zapeljati. Kaj bi dejale, če bi vedele, kako je notranje življenje dobre igralke popolnoma neromantično, koliko truda zahteva, koliko reda in kako urejeno in enolično življenje. Toda dajala jim je dobrohotne nasvete o šminkanju in jim dopuščala, da so jo posnemale v obleki. Bila je zmeraj najlepše oblečena. Nihče — pa tudi Michael ne, ki si je včasih otroško domišljal, da plačuje svoje obleke po smešno nizki ceni — ni slutil, kako velike vsote denarja požirajo.
V obeh teh dveh krogih, moškem ln ženskam, je imela Julija veliko moralnega zadoščenja. Vsi so vedeli, da je njen
zakon z Michaelom vzoren. Julija je bila vzor zakonske stobe. Obenem jo je večji del njenega aristokratskega kroF® imel za ljubico Charlesa Tamerleya To je bilo prijatelj*1^! ki je po splošnem mnenju trajalo že predolgo in so mu zaf*^ tega že pripisovali neke vrste zakonitost; tolerantne go*?' teljice so šle pr* tem celo tako daleč, da so jima, če so J* čez nedeljo povabili v isto hišo, dodelili sobo pri sobi.
Glasovi o tem odnosu so izhajali od gospe Charles, ki J® bila že dolgo časa ločena žena Cnarlesa Tamerlyja; toda tre^ je pribiti, da v nobenem primeru niso ustrezale resnici. je bil Charles že več kot dvajset let blazno zaljubljen v JuHj® in ni dvoma, da sta se Tamerleyeva, ki se nista nikoli do»f® razumela, naposled razšla zaradi nje. In prav gospa Oiafl6® je bila kriva, da sta se Julija in Charles zbližala. To je D**! tedaj, ko je Julija kot mlada igralka doživela svoj prvi vel11* uspeh v Londonu in je njih troje Dolly de Vries povabi na kosilo. Prisotnih je bilo veliko ljudi in Julija je žare1* Gospa Charles, tedaj ženska tridesetih let je slovela kot leP^ tiča kljub temu, da ni bilo na njej razen lepih oči niti lepe poteze. Upadljiva je bila zavoljo drznega obnašanja. kosilom se je nagibala preko mize in se iročno nasmiha1* «Oh, gospodična Lambert, zdi se mi, da sem poznala va# ga očeta v Jerseyu. Bil je zdravnik, kajne? Spominjam s® da je često prihajal k nam.«
Julija je začutila izproženo puščico. Spomnila se je, je bila gospa Charles tik pred svojo poroko Vedela je, da 1 hoče postaviti poleno pod nogo. Prisrčno se je nasmehnil* «Ne, ne,» je dejala. «Bil je živlnozdravnik. V vaši hiši J® večkrat pomagal psicam, kadar so kotile Pri vas je bil zb1* raj velik pasji vrišč.«
Gospa Charles za trenutek ni vedela, kaj naj odgovor' Naposled je rekla:
«Moja mati je nenavadno ljubila pse.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94 638	- Pustni predal 559 - l*OI)RU2NICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej'
četrtletna 2.250 Ur. polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno \Q0 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -SPR.J: ADIT, DAS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503 3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uortvni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi Tžašk# ®
gorlSke pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubbllcltii Italiana« - Odgovorni urednlkž STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst