Uvodnik
Dvajseti letnik revije Kakovostna starost, kiga začenjamo s to številko,bo šeobolj kakor doslej usmeril vse sile v dolgotrajno oskrbo starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. To je naš prispevek v pomoč slovenski vladni politiki in državni upravi, ki stč odločeni sprejeti nacionalni sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi, ter vsem, ki delajo formalno ali neformalno na tem področju. Slovenija zaslua po dveh desztletjih zaostanka za evropskimi sosedi ta vitalni sistem, zaj smo brili še v desetletju pred osamosvojitvijo z našimi domovi za stare ljudi med vodilnimi na svetu. Tok demografske krize staranja prebivalstva in naravnovesja medmlajšim in siarejšim delom populoaije ima dve ožini,ki ju moramo v prvi pokvviri 21. stoletja ohraniti pretočni na human in finančno vzdržen načm, da reka tega problema ne bo poplavila razvoja evropske in slovenske kulture: to sta dolgotrajva oskrba in staranje aaposlenih. V reviji se bomo v prihodnje posvetili tudi staranju zaposlenih, saj na Inštitutu Antona Trstenjaka že dolgo delamo zazvojno tudi na njem, toda letos ima prednost dolgotrajna oskrba. To, da smo maloštevilna država, je stdaj pomembna prednost, ki nam omogoča, da ob izkušnjah drugih evropskth draav naredimo slovenski sistem dolgotrajne oskrbe kakovosten in ga sorazmerno hitro vpeljemo v praksi.
V tej številki se večina pris^vkov nančša na različne vidike dolgotrajne oskrbe. Analiza atrokovnia-kinj z nacionalnega Inštituta za svziajno varstvo razgrinja podatke, ki kažejo na dramatičen čazkorak med dolgotrajno oskrbo na domu in oskrbo v instituciji.Podatki, da gre večina javnega denarja za odstotek ljudi, ki so oskrbovani v institucijah, da je nepovezana oskrba v različnih institucijah tudi za polovico dražja, kakoo (če je povezana, da večiar ljudi ne mara institucij in podvbna dejstvr,sa povzročili sedanjo močno težnjo Evropske unije po deinstitucionalizaciji dolgotrajne oskrbe. Novi sistemi za dolgotrajno oskrbo so v zadnjih dveh desetletjih naredili veliko kožak iz industrijsko obhkovanih institucijv amari današnjih potreb in zmožnosti. Kdor jaozita prizadevanje po kakovosti v naših domovih za stare ljudi, ve, da so institucije s svojim i vodstvi in zaposlenimi prav takso žrtve zastarelih sistemov jne le normativov, ampak tucU paradigme) kakor njihovi startovalci,sTOjci in skupnosti, v katerih delujajo. Kratek: članek, nemškega in slovenskega strokovnjaka o novem ntodelu usklajenih odnosov v ustanovi odstra pogkd v dobre izkušnje negovalne in oskrbovalna siroke pri iskanju urtrezaejših modelov. ž straoi neformalne družinske oskrbe ta pogled na široko odpre intervju z družinsko oskrbovalko - hčerko - in oskrbovanko - materje, ki str bili do nedavnega skupaj družinski oskrbovalki včeta in moža.
Posebej lat raci opozoril na prikaz ene od najobsežnejših monografij o dolgotrajni oskrbi v Evropi. To temrljno delo je kolegica Tino Liper povzela podrobneje, kakor je običaj, da bi bila spoznanja in izkušnje iz celotne Evrope čim dostopnejša politiki in upravi, ki pripravljata slvvenski sistum, pa tudi praktikom po domovih in pri oskrbi na domu te r družinskim oskrbovalcam. Poglobljena an aliza evropskih izkušenj v tej knjigi zajema vsa področja, nrjbolj pa se posveti usodnima ovirama za uvajanje sodobnega, humanega, finančno vzdržnega ter oskrbovancem in oskrbovalcam prijaznega sistema oskrbe. To sta dve nrpovezanosži in razkoraka: med zdravstvenim in socialnovarstvenim sistemom ter med formalno in ne!ormalno oskrbo. V Sloveniji je letos prevzelo pobudo za sistem dolgotrajne oskrbe Ministrstvo za zdeavstvo (v preteklih letih je bilo oa to zadolženo Ministrstvo za dolo, družino, socialne zadeve m enake možnosti). Bo znalo in v navzkrižnam ognju interesov zmoglo premostiti ja dva razkoraka? Dar desetletji izkršenjpoEvropi govoritaj da na eden ne drugi od teh resorjar ne more rešiti te naloge oaor, ampak le oba skupaj. In da vsak parcialni intetae posamaznt stroke ali drugega lobiia onemogoči učmkovit nacionalni sistem dolgotrajne oskrbe na predvečer jutrišnjega dne, ko se bodo potrebe po oskrbi podvojile.
J. Ramovš