DEMOKRACIJA
Kdor ve na kateri strani je resnica, ne sme ostati nevtralen.
J. F. CASTELL1 (1781-1862 avstrijski ljudski pesnik
Leto XVI. - Stev. 11
Trst - Gorica, 15. juni ja 1962
Izhaja 1. in 15. v mesecu
UPRAVNE VOLITVE
V RIMU, NEAPLJU, PISI IN BARIJU
Sredinsko-levičarska politika je prestala prvo preizkušnjo - KD in KPI sta izgubili nekoliko glasov v korist liberalcev in socialdemokratov
Italijanska javnost se je na upravne volitve 10. junija pripravljala z vso resnostjo, medtem ko so politiki gledali na rezultate teh volitev kot na preizkusni kamen, ki naj bi pokazal, ali je sredinsko-levičarska politika zajela širšo javnost. Liberalci in ostala desnica so pričakovali, da bodo volivci odločno odklonili novo politiko in podprli njihovo, takoimenovano »liberalno iniciativo«. Po drugi strani pa so se Nennijevi socialisti, med katerimi vlada velika razcepljenost, bali. da bi se njihova leva struja povezala s komunisti in zanje tudi na volitvah glasovala. Toda, kot so dokazali volilni rezultati je bil ves strah neupravičen. PSI je še celo povečala število svojih glasov, povečala pa se je tudi percentuala, tako da je Nenni z volitvami lahko zelo zadovcljen.
Krščanska demokracija je izgubila ne-
kaj glasov in to pri absolutnih številkah, kot tudi pri odstotkih. Prav tako so nazadovali tudi komunisti. Republikanci sc, ostali na starih pozicijah, medtem ko so občutno nazadovali na vseh voliščih monarhisti. Monarhistično nazadovanje je opazno tudi v Neaplju, ki je bil do nedavnega prestolnica ladjarja Laura. Mi-sovci, ki so za propagando potrosili okrog tri milijone dolarjev, kot sodijo ameriški časnikarji, so povečali tu in tam število svojih glasov, v drugih okrajih pa so ostali na isti položajih; ki so jih zabeležili le ta 1960. Velik uspeh pa so zabeležili po eni strani liberalci, po drugi strani pa socialdemokrati.
Tako so na primer v Rimu liberalci skoraj podvojili svoje glasove in to z gla-, sovi monarhistov in z onimi,, ki jih je v italijanski prestolnici izgubila Krščanska demokracija. Socialdemokrati so povečal:; število svojih glasov za več kot dvajset tisoč in to na račun socialistov in celo komunistov. Prav v Rimu je najbolj občutena težnja volivcev, da oddajo svoje glasove onim strankam, ki se najbolj pri-ližujejo centru. Kljub porastku socialdemokratov ni možno, da bodo v Campido-gliu izvolili občinski odbor levega centra, ker so štiri stranke, ki podpirajo Fanfani-jevo vlado prejele le nekaj nad 50 odstotkov oddanih glasov.
Tudi v Pisi je bil cilj sredinsko levičarskega občinskega odbora dosežen. Poleg, tega so si stranke že razdelile sedeže in sicer ..v bledečem razmerju: KD 13, PSI
6,	PSDI 2, PRI 1, skupno Torej 2?, medtem ko jih bo imela opozicija 18 in sicer 13 KPI, 3 MSI in 2 PLI.
V	Bariju se je proti vsakemu pričakovanju afermirala politika levega centra in to s tako silo, ki je presenetila celo največje optimiste. KD je znatno povečala število svojih glasov in to po zaslugj strankinega tajnika Alda Mora, ki je doma iz Barija. Se večji uspeh pa so zabeležili Saragatovci, ki so podvojili svoje glasove, medtem ko so socialisti ostali na prejšnjih pozicijah. Tudi republikanci so dokazali, da se je število njihovih volivcev povečalo. Uspehi strank, ki delujejo v centru so se razvili na račun komunistov, ki so zgubili dva sedeža po eni strani in monarhistov in misovcev po drugi strani Na ta način bo lahko sredinsko-levičarska politika razpolagala z več kot 62 odstotki.
Samo v Neaplju se položaj bistveno ni spremenil, čeprav so krščanski demokrati občutno napredovali in so Laurovi monarhisti zabeležili ponoven poraz. Kljub temu pa so monarhisti še vedno tako močni, da
lahko preprečijo ustanovitev kateregakoli občinskega odbora, pri katerem ne bi sodelovali. Zaradi tega je verjetno, da bodo v Neapelj poslali ponovno prefektur-nega komisarja. Na vsak način pa je gotovo, da je velika večina volivcev dokazala, da se strinja z novo nacionalno politiko.
V	krajih, kjer je že več časa v teku politika levega centra - posebno na Siciliji, kjer se deželna vlada opira prav na sre-dinsko-levičarsko politiko - smo dobili nov ljudski dokaz o pravičnosti nove politike
Ce je krščanska demokracija tu in tam izgubila nekaj svojih glasov, je treba priz? nati, da ti niso šli skrajnežem. Krščanskim demokratom je uspe^p, da so v določenih mejah zaustavili napredovanje misovcev, medtem ko komunisti polagoma, toda gotovo izgubljajo številne svoje volivce. Politika levega centra je tako dokazala, da ne odpira vrata komunizmu, kot to trdijo njeni nasprotniki. Dokazala pa je tudi, da je to edina možnost za ustavitev pohoda skrajnih levičarskih sil v deželo.
Pomemben korak naprej so zaznamovali tudi liberalci, ki so dokazali, da so znali pobrati glasove nezadovoljnežev v
krščanski demokraciji in glasove napred-neje usmerjenih desničarjev med monarhisti in misovci. Vendar pa je najpomembnejši znak volitev porast glasov socialdemokratov, ki so tokrat zabeležili morda največji volilni uspeh v svoji zgodovini. Lahko rečemo, da je porast socialdemokratskih glasov izenačil izgube, ki so ji!) utrpeli krščanski demokrati.
Strah pred ojačenjem skrajnih desničarskih in levičarskih sil se je tako izgubil v nič. Demokratične stranke pa so lahko z uspehi na volitvah 10. junija prav gotovo zadovoljne.
Italija in Jugoslavija
»Ta vaš prijetni obisk med nami je prvi obisk tako visokega predstavnika sosednje JugoslavU je. Toda ta obisk je tudi srečno kronanje izmenjave obiskov med visoke kvalificiranimi predstav: r.iki naših dveh vlad, med katere spada tudi lanski junijski obisk sedanjega poglavarja italijanske države, v svojstvu ministra za zunanje zadeve, v Beogradu. V tej skoro vsakoletni izmenjavi obiskov hočemo videti živo pričo odnosov dobrega sosestva, spoštovanja in medsebojnega ra:
KONČNI REZULTATI UPRAVNIH VOLITEV
	19 6 2				19 6 0	
	GLASOVI	%	MAND.	GLASOVI	%	MANDATI
KD	778.260	31,5	516	788.960	33,3	500
KPI	564.913	22,9	312	564.871	23,8	315
PSI	287.621	11,7	143	270.021	11,4	143
MSI	247.969	10	65	229.130	9,7	78
Monarhisti	215.359	8,7	31	250.475	10,6	49
PLI	139.829	5,7	35	67.213	2,8	9
PSDI	123.167	5	33	78,882	3,3	17
PRI	26.286	' 1.1	12	22,939	1	10
MSI in PDI	54.544	2,2	59	60.969	2,6	46
PLI in desničarji 6.611		0,3	19	10.026	0,4	19
Ostali	20.754	0,8	27	19.601	0,8	26
Rezultati z razpredelnice se nanašajo na občine, kjer se je glasovalo po proporč-nem sistemu.
Intervencija SDZ in SHS v Rimu
Razgovor dr. B. Agneletfa s predstavniki vladnih strank o zaščiti Slovencev v deželi Furlanija-Julijska krajina
Koordinacijski odbor, v katerem sodelujeta Slovenska demokratska zveza iz Trsta in Slovenska katoliška skupnost sta na svoji zadnji seji dele.;:i;>U predsednika SDZ dr. Branka Agneletta, da ju zastopa na pogo\ orih, k' jih je imel s predstavniki vladnih s*rank med svojim zadnjim potovanjem v Rim. V vrstah slovenskih demokratov v Trstu je že dalj časa vladalo prepričanje, da je treba obvestiti vodstva italijanskih demokratskih strank posredno z intervencijo v Rimu. Takoj po svoji vrnitvi iz prestolnice, je dr. Branko Agneletto odgovoril na vprašanja našega reporterja. Odgovori, ki jih je dal predsednik SDZ bodo našim bravcem na najprimernejši način prikazali vzdušje razgovorov, ki jih je imel s predstavniki vladnih strank.
Gospod doktor, zakaj se je zdelo SDZ in SKS potrebno, da se v zvezi s parlamentarno diskusijo o deželi Furlanija-Julijska krajina in o zaščiti slovenskih pra-
vic v tej, obrnete na centrale italijanskih vladnih strank?«
»2e dalj časa smo bili prepričani, da je strankine centrale najbolje obveščati osebno in to z intervencijami, tako da so obveščene tudi o našem gledanju na določena vprašanja, še posebno takrat ko se tičejo nas Slovencev. To pa zaradi tega, ker so tukajšnje federacije še preveč pod vplivom krajevnih predsodkov. Prepričani smo bili, in moje potovanje je potrdilo, da gledajo v Rimu na slovenska manj-šinjska vprašanja realneje kot v Trstu.«
»In kako si to razlagate, g. doktor?«
»2e v naravi je, da bo neprizadeti človek navadno objektivnejši od onega, ki ima pri stvari svoje interese. Do danes so samo italijanske tržaške, videmske in goriške sekcije obveščale centrale o manjšinskem vprašanju. Zato je logično, da o nas v Rimu niso imeli jasnih pojmov. Reči pa moram, da sem imel vtis, da gledajo v Rimu zelo stvarno na minimalne
Prav gotovo je trditev, da je ves svet ena sama vas utemeljena. Razdalje med enim predelom sveta in drugim se ožajo in to ne samo zaradi stalno modernejših in hitrejših prevoznih sredstev, pač pa zaradi občutka posameznika in njegovega zanimanja za dogodke iz najoddaljenejših predelov, ki lahko bistveno posežejo v svetovno zgodovino. Se do nedavnega se n. pr. nismo zanimali za male in manjše revolucije Latinske Amerike, bile so nam tako oddaljene, da se nam ni zdelo vredno posvečati jim pozornosti. Toda čas se je spremenil in vsako žarišče, pa naj je še tako oddaljeno od nas, lahko postane žarišče trenj med svetovnima velikanoma: Zahoda in Vzhoda.
Prijetno presenečenje predstavlja PO-MIRJENJE V LAOSU. Trije princi Ban Um, Souvgnna Phauma in Sufanuvong so na zasedanju v Dolini vrčev sestavili koalicijsko vlado. Vlada je seveda le začasna, ker bo v letu dni morala pripraviti ustavo in razpisati politične volitve. Vsekakor pa ostaja ozračje napeto. Američan: so napovedali, da bodo zaradi varnosti mornarski strelci ostali še nekaj časa v Siamu.
Mnogo bolj vroče pa je v Zahodnem Irijanu. INDONEZIJCI NADALJU-JEJO S POŠILJANJEM GVERILSKIH ENOT, ki naj bi pripravile ljudstvo na Gvineji za oborožen napad proti Nizozemcem. Sukamo trmasto vztraja na svojih zahtevah po Zahodnem Irijanu, do katerega ima toliko pravice kot do Avstralije. Jasno je, da se Nizozemci bore proti invazorju, ki že ogroža mesto Sorong.
Toda oglejmo si bližje dogodke. Obrnimo svoj periskop proti ŠPANIJI. Z nenadnim vladnim odlokom je španska vlada za nedoločeno dobo, nekateri sodijo za dve leti, preklicala štirinajsti člen španske ustave, ki daje pravico, državljanom,
{ ODeviskop J
da se lahko svobodno premikajo po državi. Dekret je podpisal sam general Franco, ki je državni poglavar. Iz vladnih k rogov, se je izvedelo, da nima ukrep samo namena preprečiti gibanje stavkovnih organizatorjev, pač pa tudi dobesedno pomesti s političnimi nasprotniki, katerim je odvzeta naravna suoboda premikanja. Vladi gre predvsem za to, da prepreči vodji demokristjanskega gibanja Gilu Robblesu politično udejstvovanje. Zgleda, da je izdala odlok, da bi odgovorila na sejo, ki se je vršila 5 in 6 junija v bavarski prestolnici in na kateri sta Robbles in tajnik socialističnih delavcev Španije v izgnanstvu Rodolfo Llopis izdala proglas na Evropski svet, ki naj bi se izjavil proti Frankovemu režimu.
Političnim nasprotnikom so dali na izbiro po eni strani odpoved političnega udejstvovanja, po drugi pa zapustitev dežele. Za drugo izbiro, to je za izganstvo sta se odločila Gil Robbles in univerzitetni profesor ter prvak španskih liberalcev Jesus Prado Ararte. Vladni ukrep je predvsem zadel demokristjanske in filomonar-histične predstavnike, do katerih je še do nedavnega bil Franco precej popustljiv. Poleg tega pa so vladne oblasti pozaprle ostale piolitične nasprotnike ter številne predstavnike sindikalnih organizacij. Franco je še enkrat dokazal, da se njegova vlada vedno bolj pomika v skrajno diktaturo.
V	Alžiriji se nadaljujejo ATENTATI, OASOVCEV, ker je Alžirska osvobodilna fronta zavrnila ponudbo za premirje. Zmerni krogi v teroristični organizaciji pa še vedno upajo, da bo prišlo do kompromisa in da bo začasna vlada izpustila
iz zaporov alžirske Evropejce, ki so obtoženi atentatov. Razdor v tajni armadi med skrajneži in ostalimi krogi se veča, saj si želi večina normalizacije položaja, medtem ko le redki zagrizenci vztrajajo na politiki terorja. Pred kratkim je po francoski televiziji govoril general De Gaulle, ki predvideva, da se bo alžirske vprašanje rešilo v največ dvajsetih dneh ko bodo Francozi glasovali o novem referendumu za samoodločbo Alžirije.
Tristo francoskih poslancev je v znak protesta proti De Gaullovi politiki o evropski politični združitvi zapustilo sejne dverrano. Med temi so demokristjani, socialisti, radikali in indipendent.isti. De Gaulle se z ostalimi evropskimi evropskimi predstavniki ne mara pogajati o politični enotnosti o konkretnih vprašanjih, pač pa želi ostati na starih pozicijah vele-poslanških razgovorov.
V	nedeljo so Američani razstrelili najmočnejšo atomsko bombo iz serije poskusov, ki so sedaj v teku. Združene države so bile prisiljene nadaljevati z nuklearnimi poskusi, ker so Sovjeti napravili važen korak naprej pri poskusih, ki so jih izvedli lansko leto in s tem prekinili premirje med atomskimi državami.
Hruščev, glavni krivec obnovitve atomskih razstrelitev pa se je razgovarjal z italijanskim ministrom Prettijem ob priliki italijanske razstave v Moskvi. Tajnik sovjetske KP je izjavil, da je njegova vlada pripravljena povečati trgovinski promet med obema državama, kar naj bi prineslo koristi tako Italijanom kot Sovjetom. To je ponoven dokaz, da hoče Hruščev razbiti Skupno evropsko tržišče in navezati na Sovjetijo Italijo, ki naj bi se polagoma ločila od SET-a. Podoben poskus je napravila že Vzhodna Nemčija, ko se je obrnila do bonnske vlade za daljno-ročno pomoč.
pravice, ki jih zahtevamo in da ne vidijo nobenih načelnih ovir, da bi se jim ne zadostilo.«
»Kakšno mnenje imajo predstavniki italijanskih vladnih strank o tržaških Slovencih?«
»Kot sem že dejal so bili doslej le slabo obveščeni o naših problemih. Večje zanimanje za Slovence je povzročila šele priprava posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina. Pri teh debatah so se nekateri sploh prvič seznanili z dejstvom, da živi v Trstu slovenska manjšina.«
»Prav gotovo je k. večjemu spoznanju pripomogla spomenica, ki so jo podpisale stranke, v katerih se udejstvujejo Slovenci in ki je bila poslana predsednikoma obeh domov parlamenta.«
»2e pri prvih kontaktih s predstavniki političnih strank sem dobil vtis, da so našo spomenico prebrali in jo pozorno preučili. Naše, kot že rečeno, zares minimalne zahteve so jih naravnost začudile. Prepri/ čani so bili, da bomo postavili maksimal) ne zahteve, tako da bomo imeli pri prihodnjih volitvah v rokah argumente proti vladi. Tako so pa videli, da ni šlo za nikakršno volilno špekulacijo. Pokazali smo, da smo si le hoteli zagotoviti pravice, ki. nam jih podelujejo naravni zakon in ustava. Spomenica, ki so jo poslale stranke, v katerih se udejstvujejo Slovenci, je bilei le prvi korak za dosego zaščite naših pra-| vic. Pri sestavi spomenice smo sedeli pri isti mizi predstavniki najrazličnejših strank, kasneje pa so se posamezni slovenski predstavniki obrnili na italijanske stranke, ki so jim po ideologiji najbolj sorodne.«
»Med. svojim obiskom v Rimu ste se razgovarjali s predstavniki nekaterih strank. Kdo so bile te osebnosti?«
»Najprej sem se ustavil pri članu političnega tajništva Krščanske demokracije, pri poslancu Morlinu, kasneje pa sem se, sestal tudi s tajnikom Italijanske republikanske republikanske stranke Realejem. Predstavnik socialdemokratske stranke, 5 katerim bi moral tudi govoriti, pa je bil tiste dni na žalost zadržan drugje.«
»Kateri izmed obeh je po vašem mnenju bolje razumel potrebe Slovencev?«
»Pričakoval sem, da bo uvidevnejši, če se lahko tako izrazim, republikanec Reale. Vendar pa mi je bilo takoj očitno, da gleda na vprašanja slovenske manjšine, skozi očala svoje tržaške federacije. Prijetno pa me je presenetil tajnik general-neralnega sekretarja KD, poslanec Morli-no, ki je bil zelo dobro poučen o problemih in potrebah Slovencev v Italiji. Nje7 govo mišljenje je bilo zelo objektivno in realno ter prav nič šovinistično.«
»Kakšno je vaše mnenje o statutu?«
»Dvomim, da bo statut vseboval specifična določila o reševanju problemov slovenske manjšine, ker so italijanske stranke mnenja, da v tem trenutku ni možno sprejemati takih določil v statut. Vsem (Konec na 2. str.)
zumevsnja med našima dvema državama in obet za njihovo ne: nehno zboljšanje, kar naj služi blaginji, varnosti in procvitu na: ših ljudstev.«
To so besede, s katerimi je, med drugim, senator Piccioni, v svojstvu podpredsednika vlade in zunanjega ministra, dne 13. t. m. na rimskem letališču odgovo: ril na pozdrave podpredsednika izvršnega sveta zvezne ljudske skupščine FLRJ Aleksandra Ran, koviča, ko je le ta. prišel tja na uradni obisk. Rankovič je dejal, ds upa, da bodo sestanki, ki jih bo imel s predstavniki italijanske vlade, prispevali k nadaljnemu razvoju splošnega sodelovanja med obema državama in da bodo hkrati pomenili splošnejši prispe: vek k mednarodnemu sodelova: nju. Zvečer pa je, pri napitnici na večerji v palači Madama, Rankovič to svoje mnenje točneje opredelil z odstavkom, v kate: rem je omenil, da imajo pri tem posebno vlogo gospodarski od: nosi med obema državama, v ko: likor se v njih izražajo realni im teresi, ter je nadaljeval: »Toda tudi kulturno sodelovanje, »sta: tus« manjšin, mali obmejni pro: met, kakor tudi vsa ostala vpra: sanja, ki izhajajo iz kompleksa odnosov med obema državama, predstavljajo posebno važnost pri vzpostavljanju splošnega m godnega vzdušja za široko med: seboj no spoznavanje in nadaljne zbližanje med našimi narodi.«
Upati smemo torej, da Ranko* vič pri svojih razgovorih ne bo pozabil na probleme slovenske manjšine v Italiji in na. dejstvo, da je veliko tega, kar sta se Ita: lija in Jugoslavija domenili leta 1954 v Londonu, ko sta si razde: lili nekdanje Svobodno tržaško ozemlje, do danes še vedno osta= lo samo mrtva črka.
Preveč pa bi bilo pričakovati, da bodo manjšinski problemi glavni predmet sedanje itali jam sko:	jugoslovanske	izmenjave
mnenj. V Rimu zares doslej še ni bilo tako visokega jugoslovam skega uradnega obiska, saj velja Rankovič skupno s Kardeljem takorekoč za »številko dve« se: danjega jugoslovanskega režima. Toda najožji Titov zaupni sode: lavec se mudi danes v Rimu v trenutku, ko tarejo jugoslovan: sko komunistično gospodarstvo hude skrbi, ko je ameriški senat zagrozil, da se Tita ne sme več podpirati in ko jugoslovanski go: spodarstveniki, če jih smemo še teko imenovati, ne vedo več kako raj si pomagajo v položaju, v katerem so se in se še bolj bo: do znašli z napredkom skupne: ga zahodnoevropskega skupnega trga.
Gospodarski odnosi, kakšni novi krediti, bodo torej glavni predmeti, na katere bodo člani jugoslovanske in italijanske de: legacije v teh razgovorih obrnili vso svoio pozornost. S tega stali: šča je Rankovičev obisk v Rimu za jugoslovansko gospodarstvo veliko važnejši kot vsa Titova potovanja po raznih izvenevrop: skih deželah, saj je Italija drža: va, ki je v jugoslovanskem uvo: zu na prvem, v izvozu pa na dnu gem mestu.
Kot pripadniki slovenske manjšine v Italiji se dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo lahko samo veselimo ter želimo, da bi se v tem smislu razvijali tudi v bodoče, kajti samo v takšnem vzdužju se bosta narodni manj: šini vzdolž meje, naša v Italiji, italijanska v Jugoslaviji, lahko uspešno razvijali in bili most med narodi, ki si delijo posest tega koščka zemlje.
VESTI z GO
Š K H G A
So proti deželni avtonomiji, ker so proti Slovencem
Nedeljski »Piccolo« je prinesel vlogo številnih italijanskih organizacij proti uvedbi deželne avtonomije. Iz besedila vloge in od njenih podpisnikov, saj je lepo število misovcev in liberalcev, upravičeno sodimo, da gre v prvi vrsti za to, da bi Slovenci ne dosegli zaščite in uživanja jezikovnih pravic. Tudi v tej vlogi namreč ne manjka poudarkov na domnevno nevarnost, ki naj jo iA’edba deželna avtonomije predstavlja za vzhodne državne meje in drugo.
Drugod, na Tržaškem in v videmski provinci, takega nastopa ni. To pomeni, da domnevne nevarnosti ni in da imamo prav, ko trdimo, da je vloga naperjena le proti Slovencem.
Ko govorimo z nekaterimi podpisniki, izvemo, da nima njihovo nasprotovanje deželni avtonomiji nobene resne in tehtne podlage, saj jim ne utegne niti škodovat.' niti koristiti. Kaj mora deželna avtonomija brigati bivše bojevnike kot Italijane, če ne zaradi zaščite Slovencev. Tako tudi nekatere druge organizaeijc.
Duh fašizma, ki se je pri nas v sovraštvu do Slovencev izražal že pred njegovim pojavom in se je ohranil tudi po njegovem zlomu, skuša zopet škodovati. Ko je Ita { lija zaradi fašističnih predrznosti in teptanja osnovnih človečanskih pravic v pogledu Slov. in Hrvatov Julijske krajine izgubila vojno, so bili italijanski politiki splošno uverjeni, da je bila ta zgrešena politika do nas Slovencev kriva, da je Italija izgubila tudi Julijsko krajino. Takrat., po končani vojni so hiteli obljubljati, da bedo vse človečanske pravice spoštovali in so to zapisali v ustavo. Ali pa so zdaj na vse dane obljube že zopet pozabili, ka7 kor po letu 1866 in 1918?
Ne bomo hlapci nobenemu, še najmanj fašistom in tistim, ki so jim pri umazanem delu raznarodovanja pomagali in jim še mislijo pomagati. Ustava proglaša vse državljane enake dostojanstvenosti in enakr, pred zakonom, ne glede na jezik, ki ga, govorijo. Zato terjamo popolno enakopravnost in spoštovanje vseh naših pravic, ali pa bomo začeli pošiljati pritožbe na mednarodna predstavništva.
Naše zahteve so jasno izražene v šte-, vilnih spomenicah, ki jih je goriška SDZ poslala v Rim od leta 1947 do 21. maja t.l
Po besedilu te zadnje spomenice so 7. nekaj dodatki sestavile peticijo na parla, ment tudi vse politične organizacije in jo, tudi pravočasno predložile pristojnemu organu, vladi pa v vednost.
Poslanska zbornica začne razpravljati o deželnem statutu že ta teden. Predvideva se, da bo razprava zahtevala več časa\ morda tudi ves ta mesec. Ko poslanska zbornica statut potrdi, bo morala po preteku treh mesecev še enkrat glasovati o njem. Pri prvem glasovanju, nekako konec tega meseca, morata za statut glasovati dve tretjini vseh poslancev, pri dru-
gem, v jeseni, pa bo zadostovala obsolut-na večina, to je polovica in en glas vsegn števila poslancev.
Nato bo razpravljal o statutu pa senat, in sicer dvakrat, kakor poslanska zbor^ nica. To pa zato, ker gre za ustavni zakon.
Ko beremo vloge misovcev in njihovih, zaveznikov proti deželni avtonomiji, in ne slišimo glasov demokrščanskih predstavnikov in njihovih zaveznikov v obrambo naših upravičenih zahtev, pa beremo, kako so razne italijanske osebnosti, politični, predstavniki, listi in organizacije ponašajo v svetu z italijansko široko demokratično ustavo in miselnostjo, se nam pojavi velik duševni odpor proti taki komediji ki slepi svet, doma pa uganja krivico d< nas, ki krivico trpimo in jo prenašamo, nekateri že sto let, drugi pa skoro petdeset, od leta 1918.
Ali ni sramotno, da morajo slovenski, šolniki stavkati, ker vlada ne izvaja šol-, skega zakona, ki ga je slovesno podpisala in objavila?
Ali ni višek sramote vest (tako listi pišejo, in oblast tega ni demantirala!) da so proti izvajanju zakona storile korak do Rima višje krajevne oblasti?
Ali ni vse to višek nesramnosti in kršitev osnovnih pravil odkrite demokraci-, je? Ali je sploh dovoljeno tako zakulisno|
skrito pritiskanje na vlado, da nas raznaroduje s tem, da ne spoštuje pravic, ki so nam dane od Boga in do državne ustave priznane? Odklanjamo zakone na papirju! Mi terjamo spoštovanje naših pravic in zahtevamo, da vlada ravna z nami kot z enakopravnimi državljani. Nočemo biti in ne bomo predmet raznarodovanja.
S.
Stavka slovenskih profesorje«
Po sklepu Sindikata slovenskih šolnikov so v sredo in četrtek 6. in 7. t.m. profesorji slovenskih srednjih šol v Gorici stavkali v znak protesta, ker ni vlada v določen roku izvedla določb zakona za slovenske šole v Italiji.
Odbor Sindikata je v zvezi s tem dal tole poročilo- »Solniki slovenskih srednjih šol v Gorici zbrani na sestanku v Goric} danes, 6. junija, so ugotovili popoln uspeh, prvega od dveh napovedanih dni stavke ki jo je proglasil Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici. Obenem so soglasno odobrili sledečo brzojavko predsedniku republike. predsedniku ministrskega sveta in ministru za javno vzgojo- »Solniki slovenskih šol v Gorici odločno protestiramo z dvodnevno stavko, ker ni bil izveden zakon o slovenskih šolah z dne 19. julij'-; 1961 štev. 1012«.
■f C. g. prof. Mirko Filej
V	nedeljo zvečer 10. t.m. je nenadoma umrl v bolnici San Giusto v Gorici znani in izkušeni profesor glasbe čg. Mirko Filej, star komaj petdeset let.
Pokojnik se je rodil v Medani v Brdih Posvetil se je bogoslužju in glasbi. Bil je profesor tega predmeta na goriških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom^ organist v goriški stolni cerkvi. Kot ljubitelj glasbe je vodil tudi slovenska katoliška glasbena in pevska društva v Gorici.
Ze nekaj časa je čg. prof. Filej boleha na želodcu. Vsa zdravila niso pomagal? in se je moral podvreči operaciji. Vse je že kazalo, da je srečno uspela. Toda nena ; doma in nepričakovano je prišlo najhujše
Žalostna vest o prerani smrti nadvse priljubljenega duhovnika in profesorja čg Fileja je globoko ganila vse goriške Slovence, ki so z njim izgubili dobrega in marljivega duhovnika, glasbenika, profesorja in prijatelja.
Ohranili ga bomo vsi v lepem spominu; hvaležni za toliko dobrega, ki nam ga je dal.
Pogreb se je vršil v torek popoldne 12.
RAZSTAVA RISB
V	petek, 15. t.m., se ob 9. uri zjutraj otvori razstava risb, ki so jih pripravili dijaki Nižje srednje in Strokovne šole v Gorici.
Razstava bo v šolskih prostorih Nižje srednje šole v ul. Randaccio 10 in ostane odprta za občinstvo do konca meseca, vsak delavnik od 10. do 12.
Delovanje naših svetonavceo
Ker niso do sedaj sploh vzeli v poštev zahteve Pevmcev in Oslavcev, da bi avto busi podjetja ATA spet vozili skozi Pevmc in Oslavje, so slovenski svetovalci dr. Sfiligoj, prof. Kacin in prof. Bratina prve, dni maja poslali občinskemu odboru pis meno zahtevo, naj stavi na dnevni red, ene bližnjih sej obnovitve avtobusne proge Gorica-Pevma-Oslavje.
Do danes se to ni še zgodilo in zato smatramo za potrebno, da ponovno pozovemo župana in odbornike, naj ukrenejo tako, da se to vprašanje reši čiaiprej in na zadovoljiv način.
Drugo vprašanje, za katero se naši svetovalci tudi stalno zanimajo, je ureditev neasfaltiranih cest v mestu in okolici. V ta namen so že novembra lanskega leta predložili odboru seznam vseh cest, ki bi jih bilo treba v bližnji bodočnosti asfaltirati, potem pa so neprestano pošiljali intervencije na tehnični urad in se sestajali z odbornikom za javna dela, da bi ga prepričali o nujnosti predlaganih del. Se posebno se je za stvar zavzel prof. Bratina, ker mu je bilo pač osebno znano, v kako slaben stanju so nekatere ulice.
A to je vendar nekaj zaleglo, kajti prav na zadnji občinski seji. o kateri poročamo
Zaključna šolska prireditev
V	nedeljo zvečer so se kljub ne preveč) zanesljivemu vremenu na šolskem dvori-j šču v ulici Randaccio zbrali v prav lepeni, številu profesorji, starši, mladina in tudi. ne posebno disciplinirani dijaki, da bi prisostvovali zaključni šolski prireditvi, kj so jo tudi letos pripravili gojenci nižje srednje in strokovne šole.
Prireditev se je pričela z nastopom mešanega zbora, ki je pod vodstvom prof.
I.	Bolčine zapel tri pesmi, in sicer Pojd’mq le h gositji, Kukavico in Pod gord. Sledila je igra Rdeča kapica, ki so jo dijaki obeh zavodov naštudirali v režiji prof. Rebca. Težko bi bilo reči, kdo je igral bolje, ali Rdeča kapica ali stric Matic ali strina Mina ali boter ali kdo drug, ker so se prav vsi pošteno odrezali na odru in nuT dili mladim in starim urico prijetnega razvedrila.
Med odmori je s svojo harmoniko zabaval gledavce dijak Danilo Petrin.
Obvestilo
Didatično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoma sledeče:
»Na razglasni deski Didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v ulici Croce 3 je na vpogled Ministrska odredba štev. 3310 - Div. VI. z dne 19., maja 1962 glede začasnih nameščenj in nadomestnih služb za šolsko leto 196-63., Rok za vlaganje prošenj zapade 30. junija •t.l.«
Nov uspeh „0lympie“
Športno združenje »01ympia« je pred dnevi spet doseglo viden uspeh v obojki. Na deželnem prvenstvu, kategorije »propaganda«, ki se je odigralo v soboto dne
2.	t.m. v dvorani Unione Ginnastica, si je namreč priborilo prvo mesto in s tem zagotovilo pravico, da se prihodnje leto udeleži tekmovanj v višji kategoriji.
Moštvo »01ympie«, za katero so tek-
movali Anselmi, Devetak, Kranner, Kusič, Pelicon in Prinčič, se je pomerilo za naslov s tržaškim prvakom VIS-B in ga premagalo z 2:1 (15:13, 12:15, 15:9), ostali dve točki pa sta mu pripadli brez igranja, ker se videmski prvak CIS iz Rivignana, ni predstavil. Zmaga je bila povsem zaslužena, saj so se vsi igravci prav zares izkazali.
Smrt gostilničarja Fiegla
Na Vnebohod so v Pevmi pokopali znanega goriškega gostilničarja Karla Fieg>a s Korna, ki je prejšnjega dne umrl v soriški bolnici, kamor so ga bili pripeljali hudo ranjenega pred kakimi štirinajstim} dnevi, ko je pred lastno hišo postal žrtev prometne nesreče. Pogreba se je udeležilo veliko število prijateljev, znancev in domačinov.
Gospe Zori in sinu dr. Vojkotu naše iskreno sožalje.
Jubilej koroškega vodje
Pred dnevi je slavil šestdesetletnico rojstva vodja slovenskega katoliškega tabora na Koroškem, dr. Jožko Tischler. Jubilant je po rodu Tinjčan ter je študiral gimnazijo v Celovcu, nato pa se je vpisal na dunajsko univerzo. Promoviral je za srednješolskega profesorja ter nastopil svojo prvo službeno mesto v Celovcu. Za časa, nacizma je bil pregnan skupaj z družino v Bregenz, od koder se je vrnil v rodne kraje komaj po končani drugi svetovni vojni.
Po kratki profesuri na celovški realki je postal ravnatelj novoustanovljene državne gimnazije in realne gimnazije za koroške Slovence. Na tem mestu je ostal do danes.
Dr, .ožko Tischler pa se zanima tudi za, politično in kulturno življenje in je poleg prof. Valentina Inzka eden izmed vodite-Uev koroških Slovencev.
posebej, so odobi;ili asfaltiranje nekaterih cest in med temi so tudi ulice Čampi, Buffolini. Palladio, Zorutti, Volta in Gar-zaroli.
Naravno je, da bodo morali temu sklepu slediti še drugi. Na svojo dokončno ureditev čakajo namreč tudi številne ulice v okolici, zlasti pa še v Standrežu in Podgori. Ker so naši svetovalci predlagali tudi ureditev tamkajšnjih cest, smemo pri , čakovati, da bodo nadaljevali s svojim: nastopi, dokler ne bodo sprejete vse njih zahteve.
Tudi za boljšo razsvetljavo raznih stranskih cest v oliških vaseh so slovenski sve-: tovalci že večkrat nastopili in pred tedni je prof. Bratina pismeno prosil odborni-| ka za javna dela, da bi namestili nekaj žarnic v bolj temnih kotih naših vasi, ki so bile do sedaj le malo ali celo nič razsvetljene. V zvezi s tem lahko povemo, da je v. načrtu splošna okrepitev cestne razsvetljave, ni pa mogoče še vedeti, kda', se bodo pričela dela, ker je treba računati zi kritje stroškov na državno pomoč.
Načrt predvideva okrepitev razsvetljave tudi v Standrežu in Podgori. V poštev pridejo tele ceste: Timavo, Tagliamento, Ticino, Livenza, Natisone, Montello, Matajur, Reggimento Piemonte Reale, Mon-te Festa, Monte Grappa, Monte Sei Busi. Monte Sabotino, Canin. Montasio, Caval, leggeri Lodi, Case dell’Eremita, Brigatr Treviso, Attimis, Monte Calvario, Slata-per, Pozzo. Drugi dve cesti, ki ju nameravajo bolje razsvetliti, sta tudi pokrajinska cesta skozi Pevmo in Oslavje in cesta skozi Grojno do meje med goriško in števerjansko občino.
Ker že govorimo o delovanju in zanimanju naših treh svetovavcev, naj še omenimo, da so bili do sedaj imenovani v razne komisije in svete. Tako je prof. Bratina član volilne komisije, prof. Kacin član upravnega sveta Šolskega patronata, dr. Sfiligoj pa je bil potrjen v nadzornem svetu Doma onemoglih in prav pred kratkim imenovan še za člana komisije za razvoj in okrepitev Andrejevega sejma, ki jo je občinski odbor ustanovil prav na pobudo naših treh predstavnikov.
In končno, ker smo se dotaknili komisij, naj naši čitatelji vedo, da imamo svoje zastopnike tudi v davčni komisiji. Na, občinski seji dne 14. maja sta bila namreč imenovana za člana te komisije gospod^ Artur Koshuta iz Gorice in geometer Cvetko Nanut iz Standreža.
Občinska seja
Občinski svet je na svoji zadnji seji v torek dne 29. maja odobril med drugim tudi asfaltiranje naslednjih ulic: Čampi, Buffolini, Cipriani, Palladio, Zorutti, Dor-si, Volta. Giulio Cesare, Gelsi. Colonia, Brigata Pavia (zadnji del) in Garzarnlli (prvi del).
Kakor je razvidno iz seznama, pridejo v poštev tudi nekatere ulice na Livadi in ulice iz drugih mestnih predelov, za ureditev katerih so se posebno zanimali slovenski svetovalci. Med razpravo o tem vprašanju je govoril tudi prof. Bratina, ki se je v imenu svoje skupine zahvalil odboru za to, kar je do sedaj napravil, in obenem prosil odbornika za javna dela, da bi v bližnji bodočnosti ukrenili podobno še za ceste okoliških vasi in v prvi vrsti za ulici Tabai in Carso v Stendrežu.
Drugi dve važni točki pa se nanašata na posojilo 50 milijonov za gradnjo drugega dela Doma onemoglih, v katerem bo lah-
ko našlo zavetišče še kakih sto starčkov naše občine, in na odobritev sporazuma, ki je bil dosežen med goriško, števerjansko in sovodenjsko občino glede plačevanja stroškov za živinozdravniški konzorcij.
Županv dr. Poterzio v Štandrežu
Prepretekli teden je goriški župan dr Poterzio v spremstvu slovenskih svetovavcev dr. Sfiligoja in prof. Bratine ter glavnega tajnika dr. Palma obiskal štan-dreškega dekana čg. Žorža, da bi se osebno z njim pogovoril o vseh vprašanjih, ki bi jih bilo treba rešiti v Standrežu.
V	daljšem razgovoru je gospod dekan obrazložil gospodu županu vse potrebe svoje fare in dobil-nato zagotovilo, da bo občinska uprava vzela v poštev vse njegove želje.
v
Steverjan
V nedeljo 3. junija so števerjanski šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev priredili razstavo ročnih del. V okusno o-premljeni učilnici je bilo razveseljivo opazovati, kolikšna sposobnost je skrita v rokah šolskih otrok. To je bila prva šolska razstava v Steverjanu in je bilo zato še posebej razveseljivo dejstvo.
Z razstavo je bila združena tudi akademija, ki se je vršila popoldne na šolskem dvorišču. Prisostvoval je g. župan Podver-šič, povelnik tukajšnjih orožnikov ter precejšnja množica Steverjancev. Točke, ki jih je bilo mnogo, so bile okusno izbrane in se precej dobro podane za kar gre vsa zahvala učiteljstvu. Velja pripomniti, da sta sodelovali obe slovenski šoli, to je iz, Valerišča in Steverjana ter italijanska, enorazrednica.
#	o *
V okviru Kulturnih večerov, ki jih je domače SKPD organiziralo v letošnji sezoni, sta prišla med nas tudi dr. Bratina
S.	in dr. D. Vrtovec. S svojimi skioptični-j mi slikami sta nas popeljala iz ožje domačije po Sloveniji, Hrvatski ter od Dalmacije ob morju do Benetk. Za vse prisotne je bil ta res lep užitek: saj so se še najpreprostejši čudili tolikim se prelivajočim barvam, ki gredo v vsakdanjem živ-) ljenju mimo nas, ne da bi jih sploh opazili
Zahvalili smo se g. predavateljema z željo, da se bi tudi v našem prihodnjem ciklusu Kulturnih večerov pokazala zopet med nami.
t.m. iz goriške stolnice na glavno mestno pokopališče.
Pogreba se je udeležila sila ljudstva iz vse Goriške, tudi z jugoslovanske strani dežele. Prihiteli so počastiti pokojnega čg. prof. Fileja tudi mnogi Tržačani in zastopniki iz Koroške.
Kmečka banka v poslovnem ietu 1962
Kmečka banka r. z. z o. j. s sedežem v Gorici, ul Morelli št. 14, je že konec meseca izdala poročilo nadzorstva o poslovanju v minulem letu 1961.
Bilanca izkazuje 38,259.018 lir aktive in 381.405.608 lir pasive. To pomeni, da je banka imela leta 1961 za 1.853.410 lir dobička.
Kmečka banka, ki je edini večji slovenski denarni zavod pa Goriškem, ima torej solidno upravo in poslovanje, kar pričajo gori navedeni podatki.
Kulturne drobtine
NAGRADE »ZLATI OREH«. V nedeljo so v Angeri podelili sedem odlikovanj mladim gledališkim, televizijskim in filmskih umetnikom. Za dramsko umetnost sta bila nagrajena Gianfranco Ombuen in Paola Mannoni, za televizijo Paolo Poli, Miriam Crotti in Daniela Calvino, za filmske interpretacije pa sta bila nagrajena Sandro Panseri in Stefania Sandrelli, odlična izvajavka filma »Italijanska razpo-roka«.
*	* *
50-LETNICA SMRTI KARLA MAV A Pol stoletja je že preteklo od smrti naj-priljubnejšega mladinskega pisatelja Karla Maya. Njegovi junaki so se borili v najbolj divjih predelih zemlje, vendar so iz bitk vedno izhajali kot zmagovavci, ker so bili srčni, junaški in dobri. Kljub veliki popularnosti knjig, ki jih je napisal v zaporu pa May ni obogatel. Poznan je po vsem svetu, razen morda v Italiji, kjer mladina raje prebira Salgarija, ki pa je kljub popularnosti svojih romanov napravil samomor zaradi revščine.
v
DE GAULLOV POSNEMALEC. Henri Tisot, mladi igralec, kije zaslužil bajne vsote denarja s posnemanjem generala De Gaulla, se je sedaj odločil, da bo z oponašanjem vsaj za nekaj časa prenehal. To pa ne toliko iz strahu, da ga ne bi oasovci po pomoti umorili, pač pa ker mora odpotovati v Združene države, kjer bo posnel zunanje scene filma »Moj stric iz Texasa«. V Franciji sodijo, da je Tisot eden izmed najbolj obetajočih mladih filmskih igravcev.
& % *
ANNA MOFFO IN FILM. Sopranistka Anna Moffo, ki se je s svojim lepim glasom uveljavila po vsem svetu se je sedaj posvetila filmu. Se več ustanovila je lastno družbo za proizvodnjo filmov. Časnikarjem je izjavila, da bi se rada posvetila tudi režiji filmov. Vsekakor, je nadaljevala, si ne bi nikdar izbrala takoimeno-vanih »umetniških filmov«, pač pa bi se raje posvetila cenenim filmom, kajti le pri tem lahko režiser prikaže svoje zami-slice.
Intervencija SDZ in SKS v Rimu
(Nadaljevanje s 1. str.)
se namreč zelo mudi z glasovanjem, ker bi hoteli statut odobriti še v tej legislativ-ni dobi. V insertu pa je, da bi parlament v doglednem času izglasoval tudi zakon, ki bo točno določil vse pravice Slovencev v Italiji. Temu bomo morali posvetiti veliko pozornost.«
»Iz vaših odgovorov je razvidno, da je bila intervencija pri centralah strank v Rimu potrebna. Nameravajo demokratični Slovenci nadaljevati z intervencijami?«
»Vsekakor bo potrebno, da se naši predstavniki še vrnejo v Rim, če ne prej vsaj
v	trenutku, ko bo v pripravi posebni zakon, katerega sem prej omenil. Ne smemo pa preveč čakati, da ne bomo prepozni.«
Po teh besedah sva se s predsednikom tižaške SDZ razšla, v upanju, da se bodo končno le rešila vsaj nekatera manjšinj-ska vprašanja, kajti prvi korak za boljše stanje je bil že napravljen, oziroma je v teku.	Saša	Rudolf
EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA
POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD.
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI
DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA
LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE
TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019
Drugo dejanje tragedije „Pasternak“
Pisatelja Mihajla Narico so sovjetske oblasti zaprle, ker je v Nemčiji objavil knjigo ,,Neizpeta pesem“. V romanu opisuje lastne izkušnje v komunističnem raju
Dne 29. oktobra 1960 je ruski pisatelj Mihajl Aleksandrovič Narica, ki se je rodil pred triinpetdesetimi leti v Leningradu poslal sovjetskemu predsedniku Hruščevu izvod svojega neobjavljenega romana »Neizpeta pesem« skupno s pismom, zaradi katerega bi ga v času Stalinove vlade poslali najmanj v prisilna taborišča v Sibiriji. V pismu je Narica izrazito zahteval, da se njegovo delo objavi, poleg tega pa je tajniku sovjetske komunistične partije tudi povedal, kaj misli o rež mu. ki vlada v Rusiji. »Prepričan sem«, pravi pisatelj v svojem pismu Hruščevu, »da predstavlja kapitalizem sistem nemoralnega življenja. Toda to, kar
vi	imenujete socializem, je po mojem mnenju izrodek kapitalizma...« V nadaljevanju pisma je Narica obvestil Hru-ščeva, da je njegov rokopis že prispel na Zahod.
Svoje pismo je zaključil s temi besedami: »Seveda ne verjamem, da bodo mogočniki v kapitalističnem svetu sog'ašali 2 mojim delom toda na Zahodu so izobraženci svobodni. Ce bi mi bilo dovoljno, bi se tudi v tem trenutku odpovedal brez vsakršnega objokovanja komunističnemu svetu in socialističnim pridobitvam«.
Mihajla Narico niso zaradi pisma aretirali in ga tirali pred policijo na poizvedovanja. Zaprli so ga komaj čez leto dni, to je oktobra 1961. ko so sovjetske oblasti zvedele, da je bilo njegovo delo dotiskano_ v obliki podlistka v glasilu ruskih izseljencev v Nemčiji. Nemški založniki, ki so zavohali novo rusko delo, so se odločiti, da dajo roman prevesti ter ga nato izdajo v samostojni knjigi. Roman bo izšel v v prvih dneh julija pri »Deutschen Ver-lags Anstalt«, ki je ena največjih zahodno-nemških založniških družb.
Tudi angleški in francoski založniki se zanimajo za roman ter so si preskrbeli prevajalske pravice. Do sedaj še ne moremo reči, kolikšna je umetniška vrednost tega dela, ker moramo počakati na kniiž-njo izdajo. Na vsak način pa je roman že sedaj postal popularen, ker obravnava probleme, ki zanimajo široko svetovno javnost, opisuje dobo Stalinove strahovlade, ki jo je avtor občutil na lastni koži.
Rokopis sta na Zahod prinesla dva nemška turista, s katerima se je pisatelj seznanil po naključju. Nemca sta se namreč mudila v Leningradu, ko sta na cesti
rokopisom. Takoj se je od nekod prikazal | pismu je Nirica priporočil Hruščevu naj stražar, ki je mladenko in pisatelja cdpe- i nikar ne skuša najti izgovora, zakaj ro-
Podpirate
Slovensko
dobrodelno
društvo
ljal na bližnjo policijsko postajo. Toda, Narica si je znal pomagati. Izmislil si je, da se je slučajno zadel ob dekle in da mu je ob tej priliki padel iz rok zavitek. Tako se je dogodivščina srečno končala, kajti policijskemu nadzorniku ni prišlo na misel, da bi zavitek odvil.
Roman, ki so ga prevedli v nemščino pripoveduje zgodbo sovjetskega podanika, ki polagoma spozna, kakšen je v resnici socializem, ki vlada v Sovjetiji. PisateT' opisuje dogodke, ki jih je doživel v koncentracijskih taboriščih, katera je dal zgraditi Stalin za politične sovražnike. Literarni kritiki pa sc šele čez daljšo dobo izvedeli, da je »Neizpeta pesem« pravzaprav avtobiografski roman. Bivši docent kniiževnosti in umetnosti v Leningradu je namreč plačal z več let prisilnega de'a svoje hrepenenje, da je lahko predava-svojim študentom resnico. Leta 1957 je prišel pisatelj iz zapora ter bil popolno. ma rehabilitiran.
Verjetno so bila prav leta v zaporu prav oni činitelj, ki je pripomogel, da kasneje ni bil aretiran.Preganjanje pod Stalinovo diktaturo pa je pripomoglo, da ga oblasti niso dale zapreti zaradi pisma, ki ga je naslovil tovarišu Nikiti. V tem
kopisa v Sovjetiji ne bodo izdali: »Prav gotovo bi bilo zelo lahko trditi, da moj roman ni vreden objave in niti tiskarskih stroškov. Toda bodite brez skrbi; stroške bom sam kril.«
Nekaj tednov preden je začel izhajati roman kot podlistek v frankfurtskem časopisu v ruščini, je Narica zaprosil sovjetske oblasti za izselitveno dovoljenje. Oblasti so ga najpi-ej vprašale zakaj si želi zapustiti domovino Narica pa jim je resni-, coljubno povedal, da si želi večje umetniške svobode. Kljub temu pa mu oblasti niso formalno odklonile vizuma. Določili so, da je treba plačati 250 rubljev za tak? se in kolkovane papirje. Te vsote pa Na, rica ni posedoval.
Julija 1961 je izšel njegov roman pod psevdonimom M. Narimov. Oblasti v Sovjetiji pa sc kaj kmalu spoznale kdo sr, skriva pod lažnim imenom. P.o treh mesecih je nesrečni romanopisec že zopet sedel v arestu, od koder ga še niso izpustil. Ko je za aretacijo izvedel pisateljev sin Peter, ki študira na akademiji znanosti in umetnosti v Leningradu, je iz razočaranja hotel napraviti samomor. V zadnjem hipu pa ga je rešil prijatelj, ki ga je slučajno prišel obiskat.
Prijatelj Ivan Rudolf
Misli mi hitijo nazaj v tisto daljno dobo ko smo Slovenci še živeli pod staro av-stro-ogrsko monarhijo, razstreseni po raz nih kronovinah, oziroma deželah na Koroškem, na Spodnjem Štajerskem, nc Madžarskem, na Goriškem, v Istri in v Trstu in ko-je bil sen vseh takrat sc živečih generacij združiti vse te Slovence ped eno upravno enoto. Ni potrebo poudarjati, da je pri zasledovanju tega cilja bila avantgarda mladina, predvsem dijaštvo, ki je navezalo tesne■ medsebojne, stike med severom in jugom, med zapa-dom in vzhodom. Vse nas je bolelo dejstvo, da smo bili Slovenci napram Ne n cem in Italijanom narod drugega rede ki se je moral boriti za vsako mrvico svojih kulturno-nacionalnih pravic, medtem ko sta prej imenovana naroda imela kot samoposebi razumljivo v kulturnem cziru vsega v izobilju.
Stike med dijaštvom so privedli do tega da smo se obiskovali eder. drugega v od Slovencev prebivanih deželah in že tedaj se le p-ojavil med študenti visok, slok in r.avdušen mladenič Ivan Rudolf, dijak idrjiske realke. Spoznala sva se in >va od tistega časa držala tesne stike do njegove prerane smrti. Bilo je to v čas ih. ko se je dijaštvo vrglo fanatično na podrobno narodno delo s prirejanjem predavanj, gledaliških prredstav, z govori in propagando. V narodno ogroženih obmejnih krajih je dijaštvo poseglo vmes v
Umrl je starosta slovenskih pisateljev
srečala Narico, ki ga nista poznala. Pisatelj je takoj spoznal da sta tujca ter je s pravo žeparsko sposohnostjo vtaknil v njihovo potovalno torbo zavitek, v katerem je bil rokopis. Poleg tipkanega izvoda romana sta presenečena Nemca opazila v zavitku še listič v treh jezikih, v katerem je pisatelj naprošal najditelje, naj rokopis oddajo kakemu zahodnemu književnemu založniku. Ce bi jim to ne uspelo pa je prosil naj rokopis uničijo. Ze pred tem je Narica poskušal spraviti po isti poti rokopis na Zahod.
Med nekim svojim obiskom »Ermitage Museum« v Leningradu se je pisatelj približal mladi francoski obiskovalki ter si poskusal pretihotapiti v ročno torbico rokopis. Pisatelj ne pozna francoščine in je vse svoje upe postavil na prisotnost duha mladenke. Toda dekle se je prestrašila, ker je mislila da ima opravka z navadnim žeparjem in je spustila na tla zavitek z
V	Ljubljani je pred dnevi preminul znani slovenski pisatelj in kulturni delavec Fran Šaleški Finžgar. Pokojnik se je rodil pred enaindevetdesetimi leti na Do-slovičah pri Breznici na Gorenjskem. Z^ na gimnaziji in kasneje v bogoslovju je začel z uspehom pisateljevati. Sodeloval, je pri katoliških literarnih revijah in ure jeval družinsko revijo »Mladiko«. Dolgo let je bil tudi urednik izdaj »Mohorjev^ družbe«, ki se je ped njegovim vodstvom še bolj obogatila ter postala priljubljenejša med slovenskimi čitalci.
Finžgar je bil že kot študent nekaj časa urednik »Vrtca«. Tedanji urednik Tomšič je zbolel. Sprva mu je nosil Finžgar rokopise na njegov dom na Mestnem trgu v Ljubljani, potem pa je bil kakega pol leta samostojen urednik, dokler ni prevzel uredništva katehet Kržič.
Med njegovimi romani je morda najbolj poznano in priljubljeno delo »Pod svobodnim soncem«, ki je nastalo v letih 1906/1907. Roman je bil tudi preveden v srbski, češki in slovaški jezik. S tem zgo-, dovinskim romanom je pisatelj hotel vzbuditi narodno zavest pri našemu narodu; ki se je tedaj boril za obstoj v avstro-ogrski monarhiji. Široko priljubljena pa, je tudi povest »Dekla Ančka«, ki je zagledala luč sveta leta 1913 in je v tistem času vzbudila precej polemike med katoliki in liberalci.
Finžgar je bil pomemben kot vzoren mladinski pisatelj. V zvrst njegove mla? dinske književnosti prištevamo njegove spomine na dijaško življenje »Študent naj bo«, mladinsko povest »Gospod Hudournik« in pravljično zgodbo »Makalonca«, ki je bila dotisnjena ob koncu druge sveT tovne vojne.
Podrobno je preučil tudi kmečko življenje, ki ga je v svojih delih preprosto in vsakomur doumljivo prikazal. Ukvarjal se je tudi z dramatiko. Njegove igre »Divji lovec«, »Naša kri«, »Veriga« in »Razvalina življenja« prikazujejo kmečko življenje in spadajo med naše najboljše ljudske igre.
Fran Šaleški Finžgar je obogatil slovenski knjižni jezik s klenimi, sočnimi in domačimi besedami, slovensko književnost pa z močnimi realističnimi podobami, iz kmečkega življenja, ki ostajajo temeljni kamen v naši literaturi.
✓Wv”
Jiulturne drobtine
RIKO DEBENJAK V TOKIU. V Japonski prestolnici so odprli razstavo grafičnih umetnikov ob tridesetletnici ustanovitve japonskega društva likovnih umetnikov. Jubilejna razstava je v največjem tamkajšnjem muzeju. Med petdesetimi svetovnimi grafiki, ki so prispevali svoja dela za to manifestacijo je tudi slovenski grafik Riko Debenjak, ki razstavlja tri dela. Slovenski grafik je za svoje
400-OBLETNICA ROJSTVA WILL1A-MA SHAKESPEARA. V Londonu in sploh v Angliji se z vso slovesnostjo pripravljajo na obletnico rojstva največjega angleškega dramaturga. V ta namen bodo izdali tudi gramofonske plošče, ki jih bodo prodajali po vsem svetu. Posneli bodo šestintrideset dram v izvedbi najboljših igravcev Shakespearovih odrskih del.
* »:« *
LJUDSKE KNJIGE V ITALIJI. Preteklo nedeljo se je v Modeni zaključil prvi festival italijanske ljudske knjige. Na razstavi so sodelovali vsi oni založniki, ki imajo med svojimi knjižnimi zbirkami tudi cenene publikacije, s katerimi hočejo posredovati širšemu krogu italijanskih bralcev najboljše svetovne umetnine za malenkostni denar. Predstavniki založniških družb so si bili edini, da so ljudske knjige v Italiji čedalje bolj iskane. Vendar pa je treba posebno prodajo še izboljšati, tako da bomo knjige lahko kupovali tudi v barih, tobakarnah in drugih malih trgovinah, ki so človeku s ceste najbolj pri roki. Tak način prodaje je že v veljavi v Združenih državah Amerike in se je dobro odnesel. Treba pa bo tudi poskrbeti, da bo določeno delo postalo »best-seller« najprej v ljudski izdaji iv šele nato se bo poskrbelo za bibliofilsko izdajo.
*	$ *
RUSKI CAR IVAN GROZNI - SKLADATELJ. Nekemu starinarju v Leningradu se je posrečilo izbrskati med starimi papirji v arhiim tamkajšnje knjiž-njice dve skiadbi carja Ivana IV, kateremu so zgodovinarji dali vzdevek Ivan Grozni. Skladbi so že priredili za klavir in ju bodo v kratkem času tudi izvajali pred javnostjo. Zgleda, da se je Ivan Grozni bavil tudi s pisateljevanjem.
*	* *
RAZSTAVA MODERNEGA SLIKARSTVA V SAMOSTANU. Tudi letos bodo v samostanu sv. Petra v belgijskem mestecu Gandu odprli razstavo moderni likovni umetnosti. Letos so se prijavili tudi Spanci in Američani.
umetnine prejel častno priznanje.
      ................................................................................................
POD ČRTO
Ob stoletnici Sokolstva
JUBILEJNI ZLET ČEŠKOSLOVAŠKEGA SOKOLSTVA G. Janko Jazbec, zadnji starosta Ljubljanskega Sokola-Malice nam je v zvezi z bližnjim zletom Ceškoslovanškega Sokolstva na Dunaju poslal zanimiv informativni članek, ki ga prav radi objavljamo, prepričani, da s tem ustrežemo tudi našim čitaleljem.
Zal nam je, da smo zaradi pomanjkanja prostora morali članek omejiti na njegov najbistvenejši del.
Uredništvo
OB STOLETNICI SOKOLSKE MISLI
V	prihodnjih dneh, to je od 6. do 10. julija se bo vršil na Dunaju jubilejni zlet Ceskoslovanskega Sokolstva - v miniaturi. To bo osrednja in glavna proslava stoletnice obstoja sokolske organizacije med Cehi in Slovaki. Kot uvod v to centralno manifestacijo pa sta bila določena dva velika zleta v Severni Ameriki, kjer se nahaja med izseljenci večina čsl. Sokolstva, ki je tam združeno v približno 250 sokolskih enotah. Prvi od teh dveh zletov se je že vršil meseca maja v Torontu, v Kanadi, a drugi se bo vršil v Pitsburgu, v Združenih državah, tik pred jubilejnim zletom. Ker smo bili, zlasti Slovenci tesno povezani z bratskim Češkoslovaškim Sokolstvom se bo tudi slovenska delegacija iz tujine udeležila sokolske manifestacije, na Dunaju.
Cehoslovaško Sokolstvo je od nekdaj dosegalo s svojim smotrnim in natančno organiziranim delovanjem izredne uspehe na telesno-vzgojnem, kakor tudi kulturno-prosvetnem polju. Njihovi vsesokolski zle-
ti so vzbujali po svoji vzorni disciplini, tehnični dovršenosti in živi narodni zavesti pozornost vsega kulturnega sveta, in niso imeli tekmeca tudi med največjimi narodi. Se za časa avstro-ogrske monarhije so se čudili tuji opazovalci, odkod malemu in zasužnjenemu narodu toliko materialne in moralne moči, da zmore predstaviti svetovni javnosti nekaj tako izredno dovršenega in precizno organiziranega kakor so bili n, pr. zleti 1. 1907 in 1912.
Po prvi svetovni vojini je Csl. Sokolstvo, doseglo rekorno število pripadnikov to je po zadnji statistiki en milijon 45 tisoč. Ce prištejemo k temu številu še pripadnike ostalih dveh telovadnih zvez, ki sta delovale sicer po sokolskem tel sistemu in v patriotskem duhu, vendar pa
v	okviru političnih organizacij, to je socialistične in katoliške, je znašalo število demokratskih orientiranih pripadnikov telovadnih zvez nad poldrug milijon, to je 10% vsega prebivalstva. Te dni se vrš', tiha polemika v čls. tedniku v Torontu (Naše Hlasy), zakaj ta velika telovadna sila, ki je daleč nadkriljevala komunistično tel. organizacijo v republiki, ni bda dovolj pozorna na priprave za komunistični puč mes. feb. 1. 1948. ki je z spretno potezo prigrabil državno oblast v svoje roke. Komunistična manjšina je pa tem nezasližnim uspehom kar hitro popravila nemirne duhove pod ključ ter zastrašila z nekoliko eksekucij ostale nasprotnike.
To je vzrok, da se mora vršiti jubilejna proslava sokolske stoletnice na tujih tleh. vendar pa v krogu čehoslovaške manjšine, ki že od davna živi v avstrijski prestolnici in je v času monarhije štela par sto tisoč pripadnikov.
Praška komunistična vlada je marsikaj poduzela, da bi do te proslave ne prišlo, toda ni uspela, kar gre na eni strani v
čast sedanji avstrijski vladi, ki se ni prestrašila sosedovih očitkov, pa tudi dunajskemu Sokolstvu, ki je prevzelo odgovornost in organizacijo te proslave in se je s tem hudo zamerilo komunističnemu režimu v domovini.
Za časa monarhije se ej računalo, da živi na Dunaju tretjina prebivalcev češke narodnosti. Upoštevati ej, da se je sčasoma mnogo teh ljudi odtujilo, vendar so bili v jedru dunajski Cehi vedno zavedni in delovni. Poleg množice raznih čeških društev je tam obstojala tudi Sokolska župa z 19 društvi in močnim telovadnim zborom. Ob razpadu monarhije in ustanovit-
vi	Čehoslovaške republike se je mnogo Cehov in Slovakov izselilo iz Dunaja v domovino. Odkod se je zlasti pomnožil po zasebni Avstrije s strani nacistov. Ta režim ni več trpel niti sokolskih, niti ostalih čeških telovadnih organizacij. »Podobno«, kakor jih tudi ne trpe po osvoboditvi v nobeni slovanski državi - komunisti. So? kolska in druga čsl. telovadna društvaiso se mogla obnoviti na Dunaju šele po odhodu sovjetskih čet 1. 1955. Obnovilo se je 11 sokolskih društev. Kmalu so ta društva sprejela prijazno vabilo iz Prage, nai se včlanijo v fizkulturno zvezo v Pragi, ki se je organizirala po »združenju« vseh dotedanjih tel. zvez v enotno organizacijo. Ta zveza, pravi vabilo, bo nudila tovarišem vodilnim organom sokolskih društev, z namenom, da podprejo iz Prage došlo vabilo. Pri takem stanju je Starešinstvo župe odredilo, naj vsa društva skličejo občne zbore, na katerih naj se z večino glasov odloči, ako se sprejme došlo vabilo ali ne. Rezultat tega glasovanja je bil. da so se tri društva odločila za sprejem, a ostalih 8 je odklonilo vabilo. Teh 8 sokolskih društev, na čelu s svojo župo, predstavlja današnje svobodno Sokolstva tesno na pragu domovine, ter deluje v
istem duhu, kakor ga narekuje svobodna sokolska misel. Ker je delovala v Parizu že davno prej zahodna češkoslovaška Sokolska župa, v kateri so včlanjena češkoslovaška sokolska društva iz vseh večjih evropskih središč, sta se obe župe zedinili v višjo org. enoto pod imenom »Evrop-i ska češkoslovaška sokolska oblast«, ki je član Zamejne sokolske središnjice v »New Yorku«.
Na ta dunajski jubilejni zlet Češkoslovaškega Sokolstva bodo poslala evropska sokolska društva vse, kar se bo moglo odtrgati od doma, dočim bodo prispele delegacije iz Sev. Amerike v treh velikih avijonih, delegacije iz Avstralije in Južne Amerike pa po rednih letalskih progah. Poleg Jugoslovanov, ki bodo praznoval^ prihodnje leto svojo sokolsko stoletnico v začasnem centru v Buenos Airesu, bodo tej proslavi prisostvovale tudi delegacije poljskih, ruskih in lužičko-srbskih Sokolov, ter poročevalci največjih svetovnih agencij, ki so bili vedno vabljeni na velike sokolske proslave, kakor tudi zastopniki Mednarodne telovadne zveze, v okvi ru katere si je češkoslovaško Sokolstvq največkrat priborilo prvenstvo na medna-; rodnih telovadnih tekmah. Razumljivo, da bodo prišli nepovabljeni, tudi poročevalci iz zasuženjenih slovanskih prestol nic, da poročajo svojim gospodarjem, kaj so videli ob priliki sokolske stoletnice na Dunaju. Veselilo nas bo, če si bodo upali poročati resnico, a ta je, da stopa Sokol-) stvo s pogumom v novo stoletje in da se njegove sile tudi v manj ugodnih razmerah v tujini, sistematično vadijo, se množe in pripravljajo na povratek v svobodno domovino. Ne dvomimo, da bo Sokolstvo preživljalo komunizem, ker se bori z orožjem resnice, ljubezni in svobode, napram laži, prevari in sovraštvu, ter nasilju in suženjstvu.
volitve vsake vrste, občinske, deželne in državne in je storilo vse, da se je prebivalstvo polnoštevilno odzvalo svoji volilni dolžnosti in da se je tako posrečilo vendarle pripomoči kateremu izmed slovenskih kandidatov do volilne zmage. Bilo je to v časih, ko so se pred prvo svetovno vojno vršile na primer občinske volitve v slovenski občini št.llj na severni meji v slov. gor., zadnji slovenski občini na severni meji, kjer je nemška organizacija Siidmark pokupila celo vrsto slovenskih posestev in nasehla tam Nemce iz nemškega Rajha, protestante, da se ja ne bi družili z domačimi Slovenci-katoliki. Občina je bila vsled teh priseljencev zmi-raj v nemških rokah. Toda s pomočjo dijakov, ki so pri občinskih volitvah nosili na bolniških nosilnicah težko bolne bolnike na volišče, se je doseglo, da je zmagala slovenska lista. Je to bila generacija mladine, ki je odklanjala vsako materijalno korist, ko je šlo za interese naroda. »Mal položi dar, domu na oltar«, je bilo geslo te mladine, pa naj je šlo za podrobno kulturno delo ali pa za materialne žrtve.
Je pa to tudi bila dijaška generacija, ki je napravila prelom s prehodno bolj indiferentno generacijo študentov, ki so smatrali, da zadostuje, če po gostilnah pri obilnem vinu drže navdušene govore in na drugi strani štejejo sebi v zaslugo obilico semestrov na univerzi brez izpitov Nova generacija je svoje podrobno nacionalno delo razširila na vsa področja narodnega udejstvovanja in istočasno je pridno študirala ter se žurila, da prejsko-slej dovrši študije in gre med narod v različnih poklicih, v katerih je bila narodu na pomoč in pobudo. S 25 leti so bili že vsi študentje profesorji ali zdravniki ter uradniki, s 30 leti že vsi advokati itd. Takozvani večni študentje z obilico semestrov na univerzi brez izpitov-siovbfsk strov med njimi niso imeli več prostora in smo se teh vsi izogibali. Saj pa so tudi bili znani, da se bahajo samo s tem, koliko litrov spravijo pod streho in koliko let že študirajo na univerzi. Večni kritiki, nesposobni kaj konkretnega ustvariti, temveč kruti razdiralci in ipozicijnalci napram starejši generaciji, katero so dolžili venomer nesposobnosti. Naša tedanja mladina pa je znala ceniti zasluge starejše generacije in vedela svoje delo koordinirati v pravilni harmoniji z njimi. Stali smo na stališču, da se ne sme nikdar starejšim očitati nesposobnosti, kajti storili so svojo dolžnost v okolnostih njihovega časa in tako dela vsaka generacija pod okolnostmi svojega časa in zato nima pravice delati v nič takega, kar je vlog o stremuha, ki že komo.j čaka, da postane nekaki voditelj ali pa važen faktor ter zato hoče odstraniti vse, ki so na potu njegovim. ambicijam.
Vsega tega naša generacija ni poznala Naš Ivan Rudolf je bil prototip takega narodnega delavca, ki se je neumorno in vztrajno posvetil narodnemu delu, bil sedaj propagator, sedaj urednik kakega lista, sedaj organizator nacionalnih pokretov ali zmiraj skromen in tih, brez pretenzii sloveti kot nekaka veličina, ki se štuli v ospredje in zahteva čast in slavo zase.
Zato pa smo tudi povsod, kjer je šlo za resnično delo v narodno korist, naleteli na našega Ivana Rudolfa. Ozemeljsko sva bila daleč oddaljena in zato se nisva mogla srečati dnevno in tedensko. Ali zmiraj, kadar je bila kaka važnejša nacionalna akcija v teku in smo se v to svrho sesta-
li	kjersibodi na slovenski zemlji, sem že vedel v naprej, da se bom srečal s svojim nepozabnim prijateljem Ivanom. Pa naj je bilo to v srečnih časih, ali pa v časih narodove nesreče in žalosti. In tako ni bilo čudno, da sva se srečala tudi po drugi svetovni vojni, komaj je ta prenehala in že sva bila istih misli in istega srca, da je treba slovenskemu narodu, ki je ostal izven mej komunističnega terorja, pokazati pravo pot svobode in demokracije. Srečen sem bil, ko sva se našla zopet in ugotovila, da za pravega Slovenca ni druge poti kot pot, katero smo zasledovali celo naše življenje in katero smo spoznali, da je edino pravilna in se je hvalabogu tudi izkazala kot edino pravilna.
Ko sva se tako večkrat srečala sedaj po vojni v Trstu, sem z zadovoljstvom ugotovil, da se je počutil srečnega, da je lah ko tej majhni slovenski veji na Tržaškem posvetil vse svoje moči in sposobnosti, da pomaga priboriti tej slovenski .manjšini tisto dostojanstvo in pravice, katere ji gredo. Vem, da je v času njegove bolezni ga najbolj mučila skrb, da se ne bi tisti ki mu bodo sledili v njegovem delu, dovolj fanatično posvetili temu delu, kakor je bil to navajen on in vem, da je blagoslavljal pri svojem odhodu iz tega sveta vse tiste, za katere je vedel, da ne bodo omagali, temveč se držali idealov, katere je on tako visoko držal do svojega zadnjega diha.
Mene osebno je njegova smrt zadela zelo težko, odtrgali so mi brata, katerega ne bom mogel nikdar pozabiti. Sele z njegovo smrtjo mi je postalo jasno, da gre naša nekdanja generacija idejalističnih nacionalnih Slovencev svojemu izmrtju nasproti, ali potolažen sem v toliko, da je bil prijatelj Ivan Rudolf tak lik narodnega nesebičnega delavca, katerega je res vredno posnemati. Ce bodo sledeče generacije imele njega za vzor, bodo uspešno delovale za pravice slovenskega naroda.
Bodi mu lahka slovenska zemljica ne daleč od spomenika tistih, ki so bili idealisti kot on, in ki so padli samo zato, ker so bili skromni in zvesti sinovi svojega malega naroda.
Dr M V
Dežela furlanija-3ulfjska krajina
Stališča in predlogi italijanskih sirank, ki bodo odločilno vplivala pri izdelavi posebnega siafuta
Italijanska ustava predvideva, da se republika deli v dežele, pokrajine in občine. Ta določila, ki zavzemajo celotno peto poglavje ustave točno določajo funkcije dežel. Po ustavi je italijanska republika razdeljena na 19 dežel, od katerih jih ima kar pet poseben statut in to zaradi posebnega položaja, v katerem, morajo delovati te dežele. Doslej so bile v Italiji samo štiri dežele s posebnim statutom in sicer Sardinija, Sicilija, Poadižje in dežela doline Aosta. V teh dneh pa so pričeli v parlamentu z razpravo za podelitev posebnega statuta tudi deželi Furla-nija-Julijska krajina. Preden si bomo bliže pogledali stališča in predloge, ki jih bodo na parlamentarnih debatah iznesli parlamentarci raznih strank naše bodoče dežele, vam bomo, v nekaj skopih besedah prikazali pot, pa kateri bo prišlo do uresničenja posebnega deželnega statuta.
Prvi koraki za uresničitev deželnega statuta Furlanija-Julijska krajina so bili storjeni takoj po administrativnih volitvah, 10. junija. Statut hodo parlamentarci pre-debatirali na sejah v zbornici, ker posebna komisija do sedaj še ni prišla do enotnega predloga, s katerim bi soglašale vladne stranke. Parlamentarci bodo vzeli v pretres štiri osnutke statuta in sicer predlog tržaških demokristjanov, predlog, videmskih demokristjanov, komunistični in socialistični osnutek. Voditelji parlamentarnih skupin KD, PSI, PRI in PSI so se že pred časom sestali, da bi našli stične točke osnutkov in s tem olajšali parlamentarno debato. V Rimu so se sestali tudi pokrajinski tajniki KD Trsta, Gorice in Vidma, da bi določili enotnr, shemo za predlagani statut. V primeru, da bi se debata o tem vprašanju v parlamentu hitro razvijala, bi poslanska zbornica lahko prvič izglasovala statut še pred poletnimi počitnicami. Znano je namreč, da mora biti ustavni zakon dvakrat odobren od senata in poslanske zbornice in to v času, ki ne sme presegati treh me^ secev. Ce bi se ves tek debat hitro razvijal, tedaj bi parlament lahko izglasoval zakon o deželi Furlanija-Julijska krajina še pred koncem parlamentarne dobe, ki poteče v začetku prihodnjega leta.
Toda poglejmo, kakšne predloge so postavile tržaške italijanske stranke za novi statut. Pregled bomo pričeli pri skrajni desnici ter ga razvijili preko sredine proti levici.
PDI - italijanska demokratska stranka, v kateri so se združili monarhisti - je podobno kot ostali desničarji nasprotna ustanovitvi dežel. Monarhisti so mnenja, da se bo z uresničenjem deželnega statuta odcepilo Trst od matičnega telesa - Italije.
MSI - italijansko socialno gibanje neo-fašistov - je podobno kot PDI odločno proti ustanovitvi dežele, v kateri bi zaščitili pravice Slovencev. Poleg tega pravijo misovci, da predstavljajo dežele nevarnost za razpasenje komunizma, ki bi tako v nekaterih italijanskih deželah prišel do oblasti, če bi jim seveda pomagali Nennijevi socialisti.
PLI - italijanska liberalna stranka - se prav tako boji komunističnega vdora v deželnih vladah. Veliko važnost pa polaga na stroške, ki jih zahteva ustanovitev posameznih dežel. Cenitve o izdatkih bodočih dežel pa so si zaenkrat odločno protislovne. Po statistiki, ki jo je izvedel že pred leti bivši predsednik republike Lui-gi Einaudi, bi dežele letno potrošile astronomske vsote, medtem ko je senator Tupi-ni pred kratkim podal izvlečke svojim študijev, po katerih bi znašali stroški občutno manj.
KD - krščanska demokracija - je v Trstu pripravila lastni osnutek, ki ga bosta v parlamentu predložila tukajšnja poslanca Sciolis in Bologna. Tržaški demokristjani so odločno nasprotni integralni prosti coni ki naj bi po njihovem cepila bodočq deželo na dva dela. Teritorialna avtonomija, pravi tržaški tajnik KD Corrado Belci, nikakor ne bo mogla garantirati
Počitniška kolonija SDD
Organizatorji počitniške kolonije SDD v Devinu obveščajo vse zainteresirane starše, da lahko vpišejo svoje otroke v kolonijo na društvenem sedežu v ul. Machiavelli 22/11. od 10-
12	in od 17-19 ure.
Odbor SDD
ozemlje. Nič kaj po godu pa jim ni tudi sodelovanje v deželnem zboru s Furlan1, do katerih čutijo dolgoletno vkoreninjeno mržnjo.
Kljub velikemu prizadevanju strank, ki tvorijo vladno večino pa verjetno ustavnega zakona ne bodo kaj kmalu izglasovali. Desničarji v italijanskem parlamentu so izjavili, da se bodo zakonu protivili z vsemi silami. Tako bodo misovci in demo-italijani vpisali vsak dan parlamentarne diskusije vse svoje parlamentarce med govornike in bodo s tem občutno podaljšali celotno debato. Poleg tega pa so pripravili tudi številne popravke k že imenovanim štirim osnutkom, kar bo privedlo, da se bo vsa razprava prekomejno raztegnila.
Kongres evropskih narodnih manjšin
Federalistična zveza evropskih narodnih manjšin, v katero sta včlanjeni tudi' tržaška SDZ in SKS, je imela svoj letni kongres v začetku junija v Flensburgu, na nemški meji z Dansko.
Na letošnjem kongresu je bilo nad sto zastopnikov triindvajsetih manjšinskih organizacij iz devetih evropskih držav. Predstavnike je najprej pozdravil župan mesta Flemsburg, ki je izrazil svoje veselje, da je prav to obmejno mesto imelo čast pozdraviti zastopnike evropskih manjšin. Nato je prikazal tamkajšnje odnošaje dobrega sosedstva med Nemci in Danci in svoj govor zaključil z besedami: »Dokazali smo, kako se lahko rešijo problemi narodnih manjšin po Evropi. Upam, da bo rešitev, ki smo jo mi pokazali koristila tudi drugim državam za vzgled, kakšno inaj bo sožitje med večinskim in manjšinskim narodom.«
Za njim je govoril predsednik organizacije poslanec Hans Schmidt, ki je poročal o svojem delovanju, še posebej pa je jasno poudaril, da bi bila za Evropo neprecenljiva škoda, če bi se spremenilo barvito lice, ki ji ga dajejo prav narodne manjšine. Poslovno poročilo je podal tajnik Povl Skadegard, ki je na žalost moral potrditi, da se tudi v preteklem letu ni prav nič izboljšal položaj evropskih narodnih manjšin, posebno v Italiji in Avstriji.
Posebno zanimivo pa je bilo prikazame dr. Georga Geilkeja o ureditvi manjšinskega vprašanja v Sovjetski zvezi, Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Albaniji, Madžarski in Češkoslovaški.
Poleg tega pa so razni predstavniki podali poročilo o trenutnem stanju manjšin, ki so jih predstavljali. Med temi naj omenimo govor dr. Valentina Inzka, ki je obširno prikazal dejansko stanje koroških Slovencev.
Seja občinskega speta d Nabrežini
Občinski svet v Nabrežini je v ponede7 Ijek 28. maja nadaljeval z reševanjem raznih občinskih vprašanj. Med drugim so svetovalci sklenili, da se poruši zgradba, v kateri je bil otroški vrtec ter da se ;n?, tem mestu zgradi moderna stavba, v kateri bi bilo prostora za trgovine, bar in kinodvorano v pritljičju, v zgornjih pro-; štorih pa več stanovanj. Dalje je obč:nski svet imenoval novo komisijo za trgovske, dovoljenja. V novoizvoljeno komisijo so bili izvoljeni: g. Stanko Kosmina, g. Rudi Marangon in Sergij Bandini iz Nabrežina ter g. Josip Gruden ml. iz Devina. |
Nato je odbornik Colja podal daljše poročilo o javnih delih, ki jih je občinski svet odobril in izvršil v letu 1961/62. Iz ekspozeja je razvidno, da so potrošili za razne občinske poti 10 milijonov lir in sicer za ureditev poti proti Slivnemu 4 milijone ostalo pa za asfaltiranje drugih poti Za razširjenje električnega omrežja so potrošili 2 milijona lir. Za razširjenje vodovodnega omrežja pa so izkopali nekaj kilometrov kanalov in to v raznih vaseh občine. Izvršila so se tudi razna popravila občinskih stavb in cerkvenih poslopij.
V	turističnem predelu občine, v Seslja-nu in Devinu se je izvršilo večje število del v korist turističnega prometa. V ta namen se je v teh dveh vaseh potrosilo od leta 195-8 pa do danes nekaj nad 129 milijonov lir. Odbornik je nato naštel še razna druga dela, pri katerih pa se bomo ustavili prihodnjič.
Razstava domačih vin v Sesljanu
Posebna občinska komisija je že pripravila program za prvo razstavo in pokuša7 nje domačih vin, ki so bila pridelana v, devinsko-nabrežinski občini. Razstava vin bo v Sesljanu od petka 29. t.m. pa do ne-
Pismo slou. političnih organizacij za zaščito naših prauic u deželi Furlanija-Julijska krajina
življenskih potreb mesta v okviru dežele in države. Trst je zaradi svojega značaja in zemljepisnega položaja prisiljen ostati, tudi administrativno povezan z ostalo republiko, ker gre tu za odnose z tujimi državami, ki izkoriščajo tržaško pristanišče. Prav zaradi tega je treba Trst še boli prikleniti na italijansko republiko, ki mora našemu mestu zagotoviti vodilnq mesto med pristanišči Skupnega evropskega tržišča.
PSDI - italijanska socialdemokratska stranka - se približuje krščanskodemokrat-skim postavkam, ki pa jih izpopolnuje iz socialnega vidika.
PRI - italijanska republikanska stranka - se prav tako kot socialdemokrati bori za uveljavitev dežele v najboljših socialnih pogojih. Republikanci, ki imajo za svoje geslo besede »Pravičnost v ustavi« se že od leta 1948 borijo za ustanovitev dežel, ki jih ustava predvideva.
PSI - italijanska socialistična stranka -je postavila svoje zahteve na teritorialno avtonomijo Trsta in integralno prosto cono. Vendar zgleda, da bodo socialisti od svojih zahtev odstopili.
PCI - italijanska komunistična partija -je pripravila lastni osnutek, ki se v večini točk približuje socialističnemu predlogu Obramba slovenskih pravic je le površnq omenjena ter zavzema le malo prostora.
Ostajajo nam še tržaški indipendentisti, ki so proti deželi in to zaradi tega, ker v ustanovitvi dežele Furlanija-Julijska krajina vidijo ponovno kršitev mirovne pogodbe, ki predvideva Svobodno tržaško
Pred dnevi so predstavniki političnih in kulturnih organizacij, v katerih se udejstvujejo Slovenci poslali skupno pismo predsedniku senata in poslanske zbornice. Izvleček istega pisma so poslali v vednost tudi predsedniku vlade in članom parla-, mentarne komisije za ustavna vprašanja. Vsebina pisma je naslednja:
»Podpisani predstavniki političnih strank in kulturnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti se na osnovi 50. člena ustave in glede na skorajšnjo ustanovitev dežele Furianije-Julijske krajine obračajo s prošnjo, naj se v deželni posebni statu+r vključijo vsa zakonska določila, ki lahko dostojno in učinkovito zaščitijo slovensko narodnostno skupnost tržaške, videmska in goriške pokrajine.
Leta 1945 je vlada izjavila, kako »demokratična obnova države nujno terja, da državljani, ki govore različen jezik od ita-ljanskega, dobijo vrsto posebnih jamstev. Dovoljena in zajamčena bo svobodna uporaba jezika ne samo v zasebnih trgovin-i skih odnosih, na javnih zborovanjih, v bogočastju, tisku, temveč tudi v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. V krajih, kjer prebiva sorazmerno znatno število državljanov, ki govore različen jezik od italijanskega, bo v javnih šolah zajamčen pouk materinega jezika, Posebne zahteve tistih področij, kjer prebiva ljudstvo drugega jezika in drugih običajev, bodo zaščitene s svobodnim poslovanjem posebnih krajevnih samouprav.«
Republiška ustava je poudarila zamisel o zaščiti jezikovnih manjšin.
Toda omenjena načelna določila se za, slovensko narodnostno skupnost doslej š^ niso dejansko izvedla.
Podpisani pripominjajo, da je bila za deželo Furlanijo-Julijsko krajino tudi zato predvidena avtonomija s posebnim statutom, ker je bilo treba slovenski narodnostni skupnosti nuditi primerno zaščito in primerna jamstva. Fašistični režim je namreč Slovencem vse odvzel in jim odre7 kal najosnovnejše človečanske pravice, od rabe materinega jezika v vsem javnem življenju do pravice, da si ohranijo svoje slovensko ime.
Slovenci v videmski pokrajini n ma’o niti pouka v svojem materinem jeziku v osnovnih šolah in na ta jezik je tam izključen celo iz otroških vrtcev.
V Furlaniji-Julijski krajini je po zakonu (člen 72 pravilnika matičnega urada, kr. odlok od 9. 7. 1939 štev. 1238) prepovedano dajati slovenska imena otrokom, katerih starši so italijanski državljani.
Se vedno je v veljavi zakon od 7. 4. 1927 štev. 494 o spreminjanju slovenskih priimkov v italijansko obliko.
V krajih, kjer prebivajo Slovenci, je celo prepovedano, da bi se poleg italijanskih krajevnih napisov postavili tudi slovenski.
Italijanski državljani slovenske narodnosti se ne smejo obračati v svojem jeziku na politična, upravna in sodna oblastva niti ustno niti pismeno.
Ker so podpisani prepričani, da tolmačijo upravičene zahteve italijanskih dr* žavljanov slovenske narodnosti, prosijo; naj se izda zakon, ki bo primerno zaščitil slovensko narodnostno skupnost v bodoči deželi Furlaniji-Julijski krajini, kot, med drugim predvideva člen 6 ustave.
Republika ne more različno ravnati z različnimi jezikovnimi manjšinami v okviru države, še manj pa sme delati razlike v okviru iste narodnostne skupnosti, kot
na primer med tržaško, videmsko in go-riško pokrajino.
Zaščitna zakonska določila naj imajo enak učinek za vse Slovence brez diskriminacij in stopenj.
Zato podpisani zahtevajo, naj vlada in parlament v deželnem statutu podrobne-, je določita vsa zakonska določila za zašči/ to slovenske narodnostne skupnosti, posebni statut pa naj zlasti predvideva:
1. da pripadniki slovenske narodnostm\ skupnosti smejo svobodno uporabljati svoj materin jezik v osebnih in uradnih odnosih s političnimi, upi-avnimi in sodnimi oblastmi s pravico, da dobijo v svojem jeziku tudi odgovor, dokumente in potrdila;
2. da se v organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov določi primerno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik;
3. da se slovenski narodnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in v komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovence;
4. da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci, uvedejo poleg italijanskih krajevnih napisov tudi slovenski;
5. da se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodnostne manjšine zajamči enakopravno ravnanje tudi, kar zadeva uporabo prosvetnih zgradb in drugih naprav ter radia in kar zadeva pomoč iz javnih skladov;
6. da se ne smejo v ničemer spreminjati obseg pokrajin in občin z namenom, da se prejudicira narodnostna sestava omenjenih enot;
7. da se razveljavijo zlasti: a) kr .odlok od 9. 7. 1939 štev. 1238, člen 2; b) zakon od 7. 4. 1927 štev. 494; c) člen 137 kazenskega postopnika, 11. in 111. odstavek; d) člen 122 civilnega postopka.
Sledijo podpisi predstavnikov:
Komunistične partije Italije,
Neodvisne socialistične zveze,
Skupine neodvisnih Slovencev,
Slov. dem. zveze iz Trsta in Gorice, Slov. katoliške skupnosti,
Slov. kršč. socialne zveze,
Socialistične stranke Italije,
Slov. kulturno-gospodarske zveze
in Prosvetna društva »Ivan Trinko iz
Čedada.
f Vasilij Mirk
Komaj so v Ljubljani pokopali starosto slovenskih pisateljev Frana Finžgarja, ko je preteklo sredo prišla iz slovenske pre-stolice novica, da je preminul naš someščan Vasilij Mirk, Pokojnik se je namreč rodil v Trstu leta 1884. Gimnazijske študije je končal v rojstnem mestu, filozofijo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Kljuh temu pa je našel dovolj časa, da se je lahko posvetil tudi klavirju in kompoziciji.
Po prvi svetovni vojni je postal profesor na slovenski šoli v Trstu, toda že nekaj let kasneje se je raje odločil za mesto uradnika pri slovenski Jadranski banki. Kljub poklicnemu delu pa je poučeval glasbo na šoli Glasbene matice. Ko je fašizem s svojo brutalnostjo ukinil slovenske kulturne ustanove, se je leta 1928 preselil v Maribor. Tu je poučeval na tamkajšnji Glasbeni matici prav do začetka
druge svetovne vojne, ko se je pred nacisti, ki so zasedli Štajersko prestolnico zatekel v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti.
Vasilij Mirk je bil sprva stilno romantik, v razvoju pa je sčasoma prešel v novo romantiko. Njegovo glasbo označuje naslonjenost na folkloro, sveža zvočnost in tekoča melodika. Največ je napisal za zbore in za klavir. Poleg tega pa je slovensko glasbo obogatil z raznimi samospevi in vokalno-instrumentalnir deli kot »Golgota«, »Ubežni kralj« in »Te
SEJA ŠIRŠEGA ODBORA SDZ bo
v nedeljo, 17. junija ob 9.30 v društ-, venih prostorih v ul. Machiavelli 22/11. Dnevni red bo obsegal sledeče točke:
1) poročilo predsednika o intervenciji v Rimu glede posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina;
2) sklicanje občnega zbora SDZ;
3) razno.
Zaradi važnosti vprašanj, ki so na dnevnem redu, vabimo vse člane, da, se seje udeleže.
Ožji odbor SDZ
delje 1. julija. Do sedaj se je že priglasile)-večje število kmetovavcev, ki bodo pripeljali na razstavo določeno količino svojega pridelka. Tako bomo lahko pokušali refošk in merlot iz gornjega predela naše občine, medtem ko pridelujejo belo vino v spodnjem predelu občine.
Razstava vin ima namen prikazati prist-/ na domača vina posebno tujcem, ki so ža začeli prihajati iz raznih predelov Evroprf na našo obalo. Tudi Tržačani, ki se vozijo skozi Sesljan proti Gorici in Vidmu, se bodo prav gotovo ustavili in si privo-. ščili pristno domačo kapljico.
~7_P-
Jtimen
Preteklo nedeljo' sta se poročila v šti-vanski cerkvici g. Nevo Ščuka in gospodična Mara Mozetič iz Nabrežine.
Na poti v novo življenje jima iskreno). čestitamo!
Izlet v Celje in Velenje
Pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine priredi dvodnevni izlet v CELJE in VELENJE v dneh 28. in29. julija. Vpisovanje se vrši v trgovini Terčon v Nabrežini tel. štev. 20-122. Točen program izleta bo odjavljen v prihodnji številki.
Teden slovenshe knjige
V	slovenski tržaški kniigarni, v ul. S. Francesco je v teh dneh v teku »Tederj slovenske knjige«. Namen tedna je seznati tržaške Slovence s knjigami, ki so nedavno izšle v Sloveniji. Od obiskovalcev si bo marsikdo ta ali oni knjižni izvod tudi nabavil, ker bodo v knjigarni v tem tednu dovoljevali večji popust.
Pobudo je treba pohvaliti, ker nudi trža-čanom slovensko knjigo po niških cenah.
ŠOLSKE VESTI
Industrijska Strokovna šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev, ki bo odprta dne 16. t.m. od 16 do 20 ure in 17. t.m. od 9 do 20 ure v šolskih prostorih v Nabrežini in Sv. Križu.
*	* #
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča:
Rok za vlaganje prošenj za začasna mesta in suplence na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom poteče 30. junija t. 1.
Tozadevna odredba je na ogled na Šolskem skrbništvu, na Šolskem nadžorništ-vu in na didaktičnih ravnateljstvih.
DAROVI
G. T.K.M. je daroval za SDD 10.000 lir
in za sklad »Demokracije« 5.000 lir.
Prisrčna hvala!
Deum«. Poleg tega pa naj omenimo še štiri uverture, simfonično Suito, godalni kvartet in razne druge skladbe.
Poleg komponiranja in pevovodstva pa se je ukvarjal tudi s publicistiko in pedagogiko. Napisal je priročnik z naslovom »Nauk o harmoniji«.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Tritu
Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Macniavelli 22-IT. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
teden
nase
knjige
od 14. do 20. junija. Ob tej priliki vam nudimo izreden popust od 10 do 50 odst.
na vseh slovenskih knjigah, razen šolskih
tržaška knjigarna Ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 Izkoristite to priliko! Obiščite nas!
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180 000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na.
POZOR! Potujete g Kini?
-= Hotel-Penzion BLED =
~ Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RINI
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LKVSIIK Izrezite in shranite ! - Pišite nam za cene in prospekte I