zeii
VESEL BOŽI0- IN SREČNO NOVO LETO
LETO V.-'
15•decembra 1952.
ŠTEV. 107.
Fa ther J.Chew:
ir
N j A
I \i A
/
■ V t
Slavni mir rimskih časov je bil dokaj podoben "miru" naših dni,vsaj v kolikor ga je morala prenašati Sveta dežela. Kralj je'bil neznanec,pra v.i norec, vsiljen Judom od tuje sile. V deželi jc bilo polno ljudi,ki so se hoteli okoristiti s priložnostjo: Saduceji prospevajoči pod rimskim jarmom, cestninarji v sovražnikovi službi, farizeji varni v svojem bo--gastvu, prezirajoč ljudstvo in nebrižni za njegove težave. Zbiranja lju di ob praznikih so bila često povod za nerede in prikazovanje ljudskega odpora do okupatorske .sile.
Popisovanje pod Kvirinijem je povzročalo sitnosti.Dolgo so ga odla gali, zdaj pa ukazali, naj se vrši sredi zime. Ni si težko predstavlja= ti mrmranja ljudi,-s katerimi so postopali kot s figurami na šahovnici in jih porivali sem in tja, kot se je tiranu zazdelo.
Precej razdraženi so morali biti tiste prve božične noči v Betlehe mu. Res, vsi so bili sorodniki, vsi. iz hiše in:rodovine Davidove; toda med seboj so si bili kljub temu tujci. Rodbinske vezi očividno niso za= dostovale, da bi vzbudile sočutje do zapoznelih prišlecev. Lahko 'si pred stavljamo prizor: prenočišče - nikakršen hotel Waldorf ali Dorchester -temveč le,streha pri trgu, kjer je vsako na novo došla gruča posedla na tla z vso,svojo prtljago in navlako. Lahko si.predstavljamo njihovo godrnjanje in pritoževanje, ko jih je prihajalo vedno več in so bili tako na tesnem, da ni bilo -ve* mogoče udobno stegniti nog. Lahko si predstav Ijamo, kako jih. je-gospodar prosil, naj za božjo voljo še enkrat premak nejo svoje stvari, da bi ,se stisnil pod streho tudi ta mladi par - saj je ž.ena . tako očividno bila v težavah. Toda - "zanju ni bilo prostora
prenočišču."
"V tišini noči...je Tvoja vsemogočna Beseda,o Gospod, prišla s kra Ijevskega prestola." "In porodila je sina prvorojenca, ga povila v ple niče in položila v jasli..."
Če bi le bili vedeli! Kako malenkostne, kako .nepomembne bi^se _ jim zdele težave in neprijetnosti potovanja v Betlehem, "0, ki nosiš Sionu veselo sporočilo,.., reci Judovim mestom, glejte, vaš.Bog,'' Če bi le er li vedeli, da je bila muha rimskega cesarja del Večnega načrta; da' jo bilo to neudobno potovanje v Davidovo' mesto v božji zamisli, tako da b.. bil Kristus rojen v Betlehemu. "In ti,' Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knežjimi mesti Judovimi; zakaj iz tebe bo izšel voj= Voda, ki naj vlada moje ljudstvo Izrael."
Betlehem postavi vse v pravo razdal jo.Se vedno tako Če hočemo vide ti svoje težave v persp.ektivi, jih moramo videti z griči nad Judejo kot ozadjem.Za nas ni težko. Nismo med tujci v prenočišču.Smo med pastirji. Izbrani smo bili - nedoumljivo - da slišimo oznanilo velikega veselja, Vse, kar je treba, je iti v Betlehem, Pri polnočnici "Zakaj to. je...." in ponovno "Večna Beseda prid'e r kraljevega prestola."
Morda bodo misli na dom povzročile, da se nam bo duh izgubil pri svetih obredih. Toda nič zato, kajLi to je dom. Ko klečimo pred Detetom v jaslicah, razdalja ne more postaviti pregrade med nas in naše drage. Vsi smo prisotni ’tam, k^mor je zvezda pokazala pot,
tam? k3er 'jrl Bog brezdomec A	in so vsi ljudje doma .? ( G ,K. Chesterton)
fi
KARDINAL S TEPI IT A C
Vsi jugoslovsnski kstoli^sni in mnogi drugi se morejo veseliti,da je sv.o^e imenoval n^d^kofe dr.Stepinco za kardinala. Tako je tudi Jugo slavija preko svojega primasa prvin na^la mesto v Sv.kardinalskem kolegiju. Obenem pa je pape* odločno pokazal, kam spada komunistično obreko vanje o krivdi nadškofa Stepinca. Danes je Cerkev po vsem svobodnem sve tu upoštevana kot premišljeno telo, ki ne podeljuje časti in priznanj V tri dni. Tito je bil jasno označen kot krivičen diktator in odpor prati duhovnemu nasilju komunizma je dobil priznanje. Tega bi se morali vese^ liti tudi nekatoliški demokratični Jugoslovani.
Baš v lanskoletni boxixni številki smo poročali,da je jugo slovanska_ vlada izpustila nadškofa Stepinca iz jexe. Zaključili smo, da je s tem 'Ti to sam priznal dvomljivo vrednost komunistične obsodbe,po kateri bi moral škof sedeti 16 let. Öe bi bil namreč kriv,česar so ga dolžili,bi to komaj bilo dovolj - a so ga izpustili^ torej je bilo s procesom nekaj narobe.
“V resnici je bilo marsikaj narobe.Po zapadnem pojmovanju pravice ob= točeni toliko časa ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana na svobodnem procesu,kjer ima polno modnost zagovora in obrambe. C procesu proti nad škofu Stepincu moremo podobno kot o procesu proti generalu Mihailoviču ugotoviti, da je bil' nepravičen postopek komuni stičnih oblasti po vzor^ cu zloglasnih procesov moskovske iznajdbe.
NAPIS OB CESTI
Ali če stoji slovenski n^pis ob državni' cesti v Nabrežini?
To vprašanje je bistveno v zadevi obcestnih tabel, o kateri poročamo na 4.strani. Vendar nanj izjava SDZ ne odgovarja niti ni bil odgovor r00 viden iz poročila v DEMOKRACIJI z naslovom "šovinistični ukrepi v pleme nske raznarodovalne svrhe". Pa vendar je ta točka bistvena.Ne moremo reč biti presenečeni,če pes laja; saj je vendar pes. Enako nas ne preš6 neča, če se Italijani zaletava jo'v vse, kar je slovensko, dokler niso dru^ gače vzgojeni.Nadležnega psa- naženemo s kamnom. Kako bi nagnali Lahe,do bi pustili primorske' Slovence v miru?
Prav gotovo je najprej treba dovolj samozavesti in poguma.In tukaj pride v poštev napis v nabrežinski občini.Če tabla še stoji, je to znak slovenske odločnosti.Lah je pihnil,pa ni nikogar odneslo.Le vsi se mu smejejo kot bedaku,ne da bi se tresli pred njim kot' kakšnim mogočnežem* Če pa bi dr.Palutan uspel,bi to pomenilo šovinističen zatiralen ukrep; Tedaj bi bilo na mestu razburjanje v toliko,kolikor bi Slovence opomni^ lo na skupno nevarnost,jih strnilo in pripravilo, k dejanjem.Ker uspeha ni,je na mestu le zmagoslaven posmeh.Z Lahi se ne moremo kosati v maka^ narstvu.Zakaj bi se torej pričkali z njimi v takih stvareh,kjer so oni^ mojstri? V tej številki prinašamo nekaj kratkih zgodbic,ki ka^ejo lijane,kot jih gledajo na Zapadu.1 talijane moramo ceniti tako nizko kcu zasluži jo.Po tem bo lahko najti dovolj poguma in pravi način,da jih uže^ nemo v kozji rog.	v
Povsod seveda ni mogoč enak in uporen nastop,četudi je odločnost vo sod potrebna. V okolici mesta imajo Slovenci v .s.vojih rokah občine; od^_ tam bodo mogli dajati poguma in zaslombe tudi neenaki borbi v samem mc^ stu.Malo duha 42.200 primorskih junakov, pa bo Lahe in zaveznike kaj k^'n lu minila volja, ljudem vsiljevati,kar je protinaravno in krivično, tej zvezi bi kazalo opus'titi vneto zbadanje med SDZ in SKSZ,ki malo ko^ risti slovenski stvari_na Tržaškem. Kdo bo kaj mogel,če bo občina slc no nastopila kot en mož? Društvo "Pravnik" ima dovolj strokovnjakov,^ poišče zakonske kljuke in dovolj odvetnikov,da bodo slovenske zadeve,'1 treba, zastonj zastopali pred sodišči. V skrajnem primeru bodo mogli_ ^ občani uporabljati vsa različna orožja' pasivne resis-tence in postavi.}'^
ti slovenske slavoloke, ne le dvoje''
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu
žične napise, če bodo skupaj drž? li.Potem bomo z veseljem čakali hodnjega kurirja, čeprav s kamioU0 ’ ki se bo zaletaval v table.
___
REPA TRI /1 CI JA mm CEV (Od posebnega dopisnika)
Vprašanj e.sudetskih Nemcev in njihove pravice do povratka v obmejne predele CeSkoslova^ke, odkoder so bili izgnani po osvoboditvi, povzroča ae nekaj mesecev hudo.kri v češki in slovaški emigraciji.
Ko sta v avgustu 1950. bivši češki.general Lev Prchala v imenu "Češ kega narodnega odbora",kasne je pa še g.Eurcansky za "Slovaški osvobodil ni odbor" sklenilg -sporazum s tremi predstavniki sudetskih Nemcev, stvar ni povzročila vetjih komentarjev, razen, da je malo vredno in resno skle panje takšnih sporazumov med begunci, ki so brez učinkovite oblasti. Ta sporazum je namreč priznaval sudetskim Nemcem'brezpogojno pravico na po = vratek v Češkoslovaško, odkoder so bili izseljeni na podlagi sklepov kon ference v Potsdamu. Gen,Prchala mi je v razgovoru lani pripomnil,da je do razgovora prišlo pod vplivom idej gibanja "Moral Re-Armament",kar je tako "končalo stoletje star spor med Čehi in Nemci". "Češki narodni qd= bor" v Londonu, .ki mu predseduje gen.Prchala, odklanja Češkoslovaško dr= šavo; zastopa misel Srednjeevropske federacije, v kateri bi imeli Čehi in Slovaki neposredno ločeno članstvo, manjšinske skupine sudetskih Nem= cev in Madšarov pa naj bi učivale krajevno avtonomijo. Iz teh razlogov je bil gen.Prchala tudi proti prezidentu dr.Benešu že med vojno ter po njej do državnega udara 1948, ko je prišlo do masovnega emigriranja Če= hov in Slovakov.
Podpora v nemški vladi
Podoben sporazum kot pred dvema letoma pa je bil. sklenjen letos v začetku oktobra v Bonnu., Podpisali so ga predstavniki sudetskih Nemcev in pa ponovno gen.Prchala za "Češki narodni odbor", g.Durcansky za "Slo= vaški osvobodilni odbor" ter gg.K.Sidor in P.Pridavok za "Slovaški narod ni svet"; gg.Durčansky in Sidor sta poznana po svojih simpatijah za na= cistični Reich,ki je priznaval dr„Tišino "neodvisno" Slovaško.
To pot pa je ta. bonnski sporazum dobil poloficielni značaj, ker ga je podprla zapadnonemška vlada in zlasti njen minister za vsenemške za= deve g.Kaiser. Razumljivo je, da je povzročil o str ev pro teste v če-škoslo= vaški emigraciji,ki ne priznava gornje tri odbore. Že predlanskim je tak šna politiko sporazumevanja z Nemni povzročila, da je lepo število sode= lavcev zapustilo gen.Prchalo in da je bil ta prisiljen reorganizirati, svoj odbor z vključenjem manj pomembnih zastopnikov političnih skupin,ki praktično obstoje le na papirju.
■ "Svet svobodne Češkoslovaške"	.	; _
ima namreč podporo v ogromni večini češke in slovaške emigracije. Fred= seduje mu bivši praški župan dr.Peter Ženki, združuje pa 400 predstavni= kov "vseh protikomunističnih demokratičnih strank in ideoloških skupin, vključno mnogo predstavnikov češkoslovaškega javnega življenja, Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov." Izjema je le Agrarna stranka,ki doslej še ni pristopila k Svetu.	v	_
Centralni komite,ki mu .predseduje' Slovak dr .Stefan Osusky, bivši veleposlanik v Parizu, vključuje 70 nekdanjih narodnih poslancev iz parlo= mentov od 1918 do 1948, štiri člane "Slovaškega narodnega sveta",10 čla= nov krajevnih zborov ter 20 bivših veleposlanikov,poslanikov in drugih Pomembnih oseb.
Ob reorganizaciji zamejske Češkoslovaške v letošnjem juliju je Oen= tralni komite izjavil, da "smatra z ozirom na široko reprezentanco Svet svobohne Češkoslovaške kot legitimnega predstavnika Čehov,Slovakov in Rutenijcev, ki jim- je onemogočeno svobodno govoriti in določati narodovo Usodo v zasužnjeni domovini". Misleč vsekakor na separatistične poskuse obeh londonskih odborov ter na njuno prizadevanje za vrnitev sudetskih Nemcev v Češkoslova-ko, je Centralni komite poudaril, "da so dokončne odločitve v vseh vprašanjih pridr-ane osvobojeni domovini. 7e v septem= bru, torej pred bonnskim sporazumom, je Svet izjavil,da "smatra preseli tev Nemcev iz '.Češkoslovaške kot nepreklicno.Preselitev je bila izvršena z odobrenjem Amerikancev,Angležev in Francozov ■ ter v skladu s sklepi pot sdamske konference".
Glas iz groba
je govoril približno v času bonnske konference preko nadvojvode Otona Habsburškega:zavzel se je za "novi red v jugovzhodni Evropi",ki naj v zve 2ni državi vključuje Avstrijo,Madžarsko,Češko,Slovaško,Hrvatsko in.celo Tnst pod monarhi jo, "ki se je pokazala kot najboljša oblika države v Evropi •"
V ČASTI KS7R.STEPINGA-VIBI SVET'ODGOVOR TITU (0athfHerald) •
Med 24 novimi■kardinali,ki jih je sv.o^e imenoval pred 14 dnevi, je hil deležen najveaje pozornosti zagrebški nadškof (Jr.Stepinac.
Imenovanje dr.Stepinca "jezi Tita",piše DAILY-.TELEGRAPH. "Pape^ je iz br^l trenutek na jtoplejšega približevanja Zapadu, da je postavil Tita pred odločitev,ali'bö dovolil'nadškofu Stepincu svoboden izhod in ponoven vst»p da bo-mogel iti po kardinalski klobuk v Rim," piše nedeljski OBSERVERc Od tujih imenovanj sta najbolj vzbudila pozornost msgr.Stepinac in var= šavski nadškof msgr .Višinski, - piše: TIMES0, še bolj zanimivo bo vedeti ali bo dr.Stepinac "ostal na čelu: nadškofi je -ali. pa bo, prišel-v Rim kot član kurije.Do' zdaj je Vatikan vztrajal,naj ostane s.svojimi verniki..., čeprav bi" še jugosl.vlada še tako rada znebila naprijetnega ujetnika.(Je bo. podelitev klobuka slu^ila za izgovor,da msgr.Stepinca pokličejo v Rim, utegne biti nakazšha neke vrste sprostitev med Sveto Stolico in_Beogra= dom.Po drugi Strani pa novemu kardinalu ni potrebno v vseh prilikah.pri ti v Rim,da dobi klonuk." - Pravijo,da napredovanje msgr.Stepinca ni le nagrada za' dolgo dobo v zaporu,amp^k tudi drug« polovica domenka z Jugo Slovani,po katerem na j■bi ■ ga^ Jugoslovani izpustili in Sv.Stolica nato po klicala v Rim - piše MANCHESTER GUARDIAN. - Izbira msgr.Stepinca je bila pričakovana,piše tednik ECONOMIST."Skupaj s kardinalom Mindszentyjem je bil simbol katoliškega nasprotovanja komunizmu in nove tradicije mučeni štva pod tirani jo.Maršal Tito .je ponovno nakazal,da bo dovolil msgr.Ste pincu, da zapusti Jugosl«.vi jo, da pa mu. ne bo dovolil povratka .Nadškof pa je razjasnil^da ne 'bo 'zapustil svojih vernikov, tudi če ne' bo prejel rde čega klobuka v konzistoriju '12. januar ja'f ako mu ne bo zagotovi jen^povra=_ tek.To vztrajanje in obseg svetovne pozornosti,ki se je osredotočila nanj s povdigo. msgr.Stepinca. v sv.kolegij, mora biti neprijetno- maršalu Titu v času,ko ima tesne stike z Zapadom."
Alojzij Stepinac je bil ro-jen 1898,posvečen za duhovnika 1930,pomoe= nik zagrebškemu nadškofu 1934, nadškof 1937,' obsojen in zaprt 1946,iz= puščen 1951, bo postal 'kardinal 1953,če gre v Rim ali ne.
•'	V'1 : "SESLJAN - SISTIANA"
je pisalo nä krajevni napisni tabli ob državni cesti,ki pelje preko devinsko-nabre^inske občine proti Trstu. To je povzročilo,da je dr.Balu tan, conski predsednik, poslal posebnega, kurirja v Nabrežino in-v pismu • zahteval takojšnjo odstranitev napisa.Občinski urad.je zahtevo odklonil tor odgovoril,da so slovenska krajevna imena dediščina slovenskega ”iv=
1 ja nabrešinske obxine,ki od.nekdaj tvori vexino njenega prebivalstva. Resoluciji občinskega sveta,ki "ogorčeno,odklanja izpolnitev zahteve predsednika cone",četudi ta grozi z zakonskimi ukrepi v roku petih dni, so se pridružili še slovenski šupani ostalih treh slovenskih občin:Doli ne,Zgonika in Repentabra.
Jlovenska demokratska zveza	J	.v .	.
je ob tej priliki iz javila, da'je bil fašizem, ki'.‘je v svoji po tu o če val ni megalomaniji odpravil vsa starodavna slovenska in hrvatska krajevna ime na na Primo rskem", "porazen in « njim fašistic na Italija m nj eni ra si— stični zakoni.Za dosego te zmage se je borilo ob strani zapadnih za-vez= nikov proti Italiji in Nemčiji 72,000 primorskih slovenskih borcev,od ^ katerih je padlo za'zmago svobode, pravice in demokraci j e- 42.200 junakov. SIZ nadaljuje,da se je Italija v mirovni'pogodbi obvezala,da bo zajamoi la osebam pod njeno jurisdikcijo'brez razlike vse človeške pravice in svoboščine.Zavezniška vojaška uprava bi morala v smislu mirovne pogodce in Provizoričnega statuta odpraviti vse rasistične fašistične zakone* vendar tega še ni storila'.Tako se je. področni predsednik skliceval _ na zloglasni fašistični zakon od 1923«leta,ki je ukinil slovenska krajevna imena.
Ddlok ZVU štev.183	.	.	_	n
nn katerega se je dr9Palutan tudi skliceval,pa je 2«sept#1949 nekoli— ublažil fašistični z«kon iz leta 1923, her je občinskim svetovalcem v slovenskih občinah Dolina,Repentabor. Zgonik in Devin-Nabre^ina dovolir govoriti na sejah.(poleg it°lijansko) tudi se slovensko, vendar pa Tego ni raztegnil na občinske svetovalce v Trstu in Miljah.	_
"upani vseh štirih slovenskih občin napoveduje jo,da si bodo prizadej _pmi Tazml oži iivimi sredstvi,da Z\TU odlok st.183 prilagodi	^
TITOV OBISK DVIGA PRAH
London, 11 .decembra .Od noxegn dopisnikn.	" "
Precej e rozpre vi j-nj e o Titovem obisku v Angliji se nadel juje-.V zbornici je zunanji minister tretjič odgovarjal.Tokrat je-predlagal kon servativec,naj• bi^Tita takrat obiskala deputacija poslancev,da mu pove "natančno to,kar čutijo" o njegovem postopanju s kristjani.
Vprašanja, ta sijajna posebnost angleškega parlamenta,dobro slu^i jo za prezračenje zadev,ki so poslancem pri srcu, kanejo temperaturo po litičnega mnenja in mnogokrat nudijo vladi priliko, da po ovinkih pove, kar. misli. Vprašanj o Titu ne smemo smatrati za nagajanje 'vladi in ostro nezadovoljstvo nekaterih posl°ncev z njeno politiko, temveč v glavnem kot polglasne dostavke vladnim izjavam. Tito, vabimo te v goste, pravi vlada, poslanci pa dostavljajo namesto-nje: a o tebi si mislimo svoje,da ne bo pomote.
.Katoličani so ostali v ospredju pri mnogih javnih pro testih."To je prilika, ko javno mrienje ne sme slediti vladi, ampak se mora izjaviti zase in tako ustva.riti poseben položaj, ki ga ne pripravi vlada-", dobro' pove katoliški TABLET. Vladam je najprij etnej e pustiti pri strani zade= " ve, ki bi ovirale medsebojne koristi. "Lavno mnenje ima drugačno nalogo in se mora imeti za kontnega varuha vrednot," ki so hitro pozabljene v” političnem delovanju.
Kako.naj se katoli-^ni .zn-jdejo v razcepu,razlaga CATHOLIC HERALD: " Katoličani so se. sklicevali na okornosti političnih koristi, ko so žago ' varjali razumevanje s Francovo Španijo. Tudi v Titovem primeru ni mogo= ae zanikati,da dobre politične zveze z...Jugo slavi jo dodajo moči zapad= ni obrambi proti Moskvi in to v zelo varnem predelu Evrope,ki'- o,ironi * ja - more postati prva-grožnja Italiji.Ce sprejmemo to kot de j s-tvo, mora”' mo predpostavi ti, da je vlada najboljši presojevalec korakov,ki jih je treba podvzeti... Dve resnici sta, da je. v Jugoslaviji zatiranje in da jf moremo popolnoma zaupati le, če spet prizna prvenstvo moralnega zakoha, na katerem počivajo štiri svoboščine. Zato je prav,da Titu krepko pove= do svoje prepričanje vsi, katoličani, kristjani in celo drugi,ki prizna jo ti resnici, polteno, resno in z dostojanstvom, s čemer- bomo v stvari podpirali vlado v njenem osnovnem cilju.
"Ne dvomim, da zunanji minister zd-’j zelo dobro pozna reakcijo mno = gih milijonov na nameravani obisk," je rekel kardinal Grifiin; zagotovi.], je, da se ne bodo utrudili in nočejo zapreti o^i pred preganjanjem na = ših bratov v.Jugoslaviji.Zunanji minister naj prika* e . Titu ' "tiaše zelo močno čustvovanje" glede verskega preganjanja. Kardinal je omenil reše= t-nje begunskih Jugoslovanov po vojni,ko je večkrat moral prositi bri = tinske oblasti,naj ponovno preiščejo titovske obto-be. "Danes, ko toli= ko mislimo o repatriaciji severnokorejskih ujetnikov proti njihovi volt., ne moremo pozabi ti,kaj Se je zgodilo v tistih letih takoj po vojni." -bva druga škofa sta ostro obsodila povabilo Titu. "Kaj bi rekli,če bi kdo pr edl agal, na j pride general Franco na obisk?" j.e rekel eden.In drugi: "Ni dolgo,kar je.bil Mihailovič naš prijatelj.Kje je zdaj?"
Na drugi strani so Titovi prijatelji, za katere je dober primer Le Vanov oproda g.M.Foot v TRIBUNE,tedniku, ki "vozi levo": "Ali naj zani= kamo (jugoslovanskemu reximu) prijateljstva in čast za to, ker .ni so vp.elja li v debeli demokratičnih svoboščin,ki jih Jugoslavija nikdar preje ni Poznala?"... Ljudem, ki ljubijo svobodo in pravico,, to ne sme preprečiti Protestov proti preganjanju in krivicam.Toda Tito je med vojno pomagal • Proti Nemcem in zdaj proti Sovjetom. Zdaj hoče .zgraditi svojo državo.
"Za to ima več pravice kot jo je kralj Aleksander imel pred vojno,da je tiščal svoje kmečko ljudstvo v neusmiljenem tlačanstvu." Tito si te pra vice ni dobil na volitvah,pač pa v revoluciji. Državljanske pravice ni= so vse. Revščina in gospodarsko zatiranje nista nič boljši od politične g" zatiranja. Tito ruši stari fevdalni red.Zaradi tega: dobrodošel.-Ta= ko rdečkasti g.Foot.
Razmerje pisem v konservativnem DAILY TELEGRAPHU je zaenkrat 6 za in 5 proti Titovemu obisku, z 1 ki niha na sredi. Od vseh teh le eden naravnost zagovarja Titovo vl^do, nekaj je prismod, ki bi radi pokazali "prijateljstvo do jugoslovanskega ljudstva", nek^j pa se jih boji prepo äiti Tita nazaj k Moskvi. -Od "proti" najbolje zadene tisti,ki ga skrbi, ne bi "nesrečnim trpinom" ubili upanja. Posreden je .nihalec,ki razi,a ga "prijateljske stike": z nacistično Nemčijo so trajali do začetka voj no. Upa, da bo prišel čas, ko bo od Tit'’ mogoče zahtevati "prijateljsko", n°j se poboljša.
Angljkgnski rrimet
Dr«Kisher, centertiiryjsfci ned^kof, je ne letnem zboru Kršeanslcn-jtTdovsk:e= sveta rekel,"da pritisk na Srbsko pravoslavno cerkev v zadnjem času narava v sovražnosti. "Vsako načelo civilizir pnega reda prepoveduj e, da se vlada tako vmešava v cerkvene zadeve, da ugonobi pravo svobodo Cerkve in prisili njene voditelje in člane na pota, ki jih"smatrajo državne obla sti kot najbolj sprejemljiva." Katoliška Cerkev je že dolgo časa pod stal nim'pritiskom, mnogi .duhovniki so zaprti in voditelji so. podvrženi ostrim napadoffl'v tisku. ('Britanski) biblijski družbi grozi omejitev 'delovanja .v Jugoslaviji. Taka dejstva’povzroče, da so Britanci zelo kritični do jugo = slovanske vlade.Tita je treba:seznpniti' s dejstvom,da je tako razpolože=. nje zelo močno in zelo razčirjeno. Kedvomno bo zunanji minister to sto= ril'na najboljši na^in. - Dr.Pisher predstavlja angleško državno cerkev, ki’ je vse prej kot prijateljska do Vatikana. Tako je izpodbita bajka,da je "gonja proti Jugoslaviji" va tikansko-la čka zarota. Omenil'je pravosls/ n? Cerkev, ki ima v Jugoslaviji večino; izpodbit je-sum, do katerega ..pri-anglikancih, rado.pride,da je preganjana le srborita manjšinska Cerkev.
V uvodniku se DMLY TELEG-RiPH, ki podpira vlado, hiti veseliti, da anglikanski nadškof ni obsojal povabila Titu kot takega.
Tudi OBSERVER je opomnil,da državni obisk "ne pomeni ideološkega ali' političnega ö'dobr^vanja povabljene vlade." Tako sprejema papež tudi protestantske državnike.Brez tega bi ne bilo diplomacije.
Liberalni španski pisec, živeč v Angliji, 3.de 'Ma-dariaga piše „v -pi= smu MANCHESTER- GUARDIANU, da je "primer nadškofa Stepinca bil in .je eden M na jpretresl jive jših zgledov verskega preganjanja} kar jih po-zna moder na Evrppa. Vsi 'ljudje dobre volje, 'ne le rimokatoliki, mor.aj.p čutiti o tem enako' kot'Nj . eminenca"( kardinal .C-riffin) .Nadaljuje, da-, ista. Cerkev, ki v Jugoslaviji ostro preganjana^ v Španiji stoji za vlado,katera ostro preganja svoje naspro.tnike.
Ali se bo vozil v tanku?-
Pri vsem razpravljanju še nihče ni omenil najbolj težavnega vpraša= nja - varnosti, piše v zn^ni dnevni rubriki PAILY TELEGRAPH» V lastni prestolnici ,je Tito silovito zavarovan.Na potovanjih podvojeno .Kaj bo zahteval v Londonu z ozirom na te razprave? Ko je bil Molotov pri'ChurcML lu 1942^1eta, je njegova policija preiskala sobo,pohištvo,stene,pod,pre= žokala žimnice,-preuredila rjuhe, ponoči je pri postelji ležal revolver» "Vprašujem se,' ali.imamo v Londonu vozilo, ki bi zadostilo minimalnim varnostnim pripravam odličnega gosta is Vzhodne Evrope,ne da bi izgleda= lo neumno?"
KOT NALAŠČ ZA TITA
Jutri bodo v Londonu prodajali na dražbi Göringov avto,ki ima motor kot avtobus, 2-cm debela stekla v oknih in jeklen pod za zaščito pred mi nami in bombami.
LEO MATES
pomočnik zun.ministra Jugoslavije bo po.stal namesto dr.Aleša Bebler ja,ki'se je vrnil v zun.ministrst vo, .novi stalni delegat pri Organizaciji združenih narodov.Mates je član CK KPHrvatskc,.komuni st od 1933 ter član revizijske komisije Zveze komunistov Jugoslavije.
PRO F. JAKOB ŠOLAR
je bil na tihem odslovljen iz Slo venske akademije znanosti in umet nosti.Nj egovemu medvojnemu "izda= jalstvu"' so zdaj še priložili pri zadevanja, "da. bi bila Jugoslavije taka, kakršna je danes, čimpre j zbri sana s tega sveta"."Napredni lju= d je" srna tr.a jo, "da bi bilo treba vse to,kar je že znano naši javno sti .o njem, pr e tresti in razčisti= ti na merodajnem mestu."
ŠTUDENTSKO NASELJE v katerem stanuje trenutno 493.štu dentov in študentk,so odprli pod 1 julijanskim Rožnikom.Ko bo naselje ■dograjeno,.bo imelo pet 'paviljonov za skupno 1100 študentov.Zdaj sta v uporabi in dograjena dva,tretjemu manjka še notranja oprema,dočim ima četrti le zabetonirane temelje. Poleg paviljonov bodo zgradili tu= di menzo in 'klubske -pro štor e. V so= bah stanujeta po dva študenta.
= Maks Bače, zvezni- minister za pomorstvo, bo prvi jugo sl.vel epo slanik na Japonskem. = Dr,France Koblar je postal rektor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. = V Zagrebu pripravljajo -izdajo Enciklopedije Jugoslavije, za katere natis so na ročili v Angliji tiskarski stroj zs offset tisk. ■
PRAVO '-'SOCIALISTIČNE LEMOKRA CI JE"
Osnutek novege zekona o kazenskem sodnem postopku,ki ga je pripra= vila pravna komisija zvezfte vlade v Beogradu, so nedavno predložili ju= ristoMv vsej*dr-aVi v "preučevanje. Po novem zakonu,ki bi ga naj spreje la zvezna skupščina v začetku prih.leta, bo razširjen delokrog okrožnih sodišč,ki bodo v vseh varnejših zadevah postala prvostopni organ.Lavna tožilstva -bodo zaposl-ena le z zastopanjem javne to^be v kazenskih zade= vah, preiskavo o kaznivih dejanjih pa bodo v bodoče vodila sodišča.Jav= ni topilec tudi ne ho imel več pravice odrediti pripor in preiskovalni zapor,ampak."preide ta pooblastilo na organe,ki vodijo preiskavo";ti so preiskovalni so-dnik, sodnik okrajnega so.dišča in "pooblaščeni organ za notranje zadeve" (a judska milica ali tajna politična polici ja?).Obto-e = nec bo odslej lahko imel zagovornika če v preiskavi.Pripor bo smel tra= jaki največ tri.dni, v zapletenih slučajih, do 15 dni. Preiskovalni za -por, ki sme biti., dolg redoma dva meseca, se po sklepu sodišča lahko raztegne še na tretji mesec. Novost je še,da bo odslej obtočeni,če bo o proščen, takoj izpuščen, četudi se bo javni to.čilec pri točil proti raz= so'dbi. Doslej je namreč točilčeva pritočba imela odločilno moč.V prime= ru dosmrtne ali" smrtne kazni bodo" uvedli tretjo instanco za priziv.
Toliko je bilo mogoče zvedeki o značilnostih tega osnutka iz beo = grajske POLITIKE. Nikjer nobene obr^zlo-itve, zakaj je sploh do spremem= be prišlo. Le malo. laskava uvodna ugo to vi tev, da je bil osnutek sestavljen "po več ko dveletnem- skrbnem delu naših najboljših pravnikov in pravnih strokovnjakov".
Omejitev osebne svobode
Iz celotnega članka nisem mogel r^zvideti nobene bistvene spremem= be v teoretičnih načelih s starim jugoslovanskim zakonom o kazenskem po stopkufki je bil eden najmodernejših. Vsa načela,ki jih članek zdaj nodvaja, so bila če v predvojnem zakonu in so skoraj v vseh modernih zakc= nikih. Glavni namen novega zakona.bo vsekakor spraviti v sklad načela sodobnega naprednega sodstva in načela "socialistične demokracije".
- - Omembe vreden je zaključek članka, po katerem je "omejitev osebne svobode močna samo v strogih zakonitih pogojih i n kadar je to nujno po trebno zaradi zaščite vačnih koristi skupnosti". Kaj vse je mogoče spra viti pod te "koristi skupnosti", je več kot jasno* je priznanje, da je omejitev svobode močna tudi v nezakonitih pogojih.
Imam vtis,da je novi osnutek posledica obupnih zlorab,ki so se vr= šile in o katerih je precej govoril lansko leto sam minister za notrarje zadeve Rankovič; tudi partija je morala (na namig od zunaj?) spoznati,da pred očmi Zapada tako ne more iti več naprej. Za to govori razširitev delokroga okro-nih sodiš^ omejitev točilčevih pravic in uvedba zagovor nika v pripravljalnem in preiskovalnem postopku, ter določena dolčina pripora in preiskovalnega zapora.
Veliko vprašanje pa je, koliko se bo ta reorganizacija dosedanjega enostranskega partijskega sodstva dejansko v bistvu izvršila. Omenjanje socialistično-demokratičnih načel in podobno v zvezi z zakonom je nam = reč v bistvenem nasprotju z osnovnim pojmovnnjem prava, ker so to pri= stranska načela politične narave in naravnost izključujejo vse, ki z nji mi nočejo imeti nič skupnega in so tako proti interesom "socialistične demokracije",ki jih zakon šxiti. To nikakor ne more biti v skladu s pcj movanjem-resnične svobode, kot ga ves zapadni svet pojmuje. Vkljub pri= svojitvi najmodernejših in naprednih načel sodstva, je še vedno dovolj mo-nosti,. spraviti pred sodišče in obsoditi seveda vsakogar, ki se pro= tivi delati za interese komunizma in "socialistične demokracije", (prs)
Večstrankarski sistem
"pomeni več partijskih programov o dručbenem čivijgnju...To pomeni,da nosilci revolucij e ... dovoli jo organizirano rušenje pridobitev revolucije, za katero je -e bila prelita kri,za katere je če odločena bitka mod starimi in novimi silami... Katera resnična in dosledna revolucija vzg) do vini je prostovoljno vrnila orodje premaganemu naspro tniku?Nobena! "e razlagal Tito na zagrebškem kongresu.A na Zapadu tega ne razumejo.Celo nekateri socia=listi vprašujejo,zakaj ni večstrankarskega sistema in ta ko "največji del drčavljanov nima modnosti pripadati neki politični or= ganizaciji .Nič ne zalege,da se tu sklicujemo na Ljudsko fronto.To se zdi Zahodu nekaj majavega-, manifestacij skega , "
Javno mnenj» ..
11 Stvarno st": ,G-.urednik! Lopolnil bi rad Vašo kritiko Jezine "Sodobne slovenske problematike" (KT 103)* Zelo pomembno in nesto odločilno vlogo sc igrale begunske jugsl.vla de,eemur g,Jeza ni po-svetil skoro nikake pozornosti.NI samo neodloo= nost starih strankar.jev v prvih me secih okupacije povzro^ala,da so i dejno in organizacijsko pridobili komunisti na času, ampak-je prav ta ko zmešano st in majhnost begunskih ministrov, ki so se več let lovili okoli besedila deklaracije o cilju kraljevske vlade, med drugim tudi pd vedla do tega,da so zavezniki nare dili krič čez to garnituro in iška li zvezo' s'Titom,Ne strinjam se z mišijenjem,da je bilo odločilno le to,kateri reber povzroča na terenu več škode' sovračnikUcBitka je bila najprej Izgubljena na političnem polju,ker Mihailovideva akcija ni našla vsejugoslovanskega idejnodpo litičnega in organizacijskega od= meva, Za ta del bi morala poskrbe^ ti pač ATlada° saj je tedaj drušils v glavnem vse politične stranke Ju go slavi j e izpred vojne„Z uporabo pameti,dalekovidnosti in tolerance bi mogla nuditi to,kar je nudil po zneje Ti to..3 posedovanjem take politične osnove,bi kljub Titovim partizanom' Jugoslavija še vedno lahko ostala na strani Zapada in bi v na j slabšem primeru odigrala podo bno vlogo kot Grčija * Res, morda boste rekli,da je lahko biti pame= ten potem, ko se je vse zgodilo .To'“, da,, mar nimajo narodi in drčave svo jih vlad in plačanih m'.ništrcv za L, da gledaje narre j, ne samo nazaj in da v imenu naroda določajo bodo čo politiko? Ndor se smatra sposobnega prejemati ministrsko plačo in ulivati ministrsko čast,ta mora bi ti pripravljen tudi. nositi vso. od= govornest za vse napake,ki jih je storil oziroma vse., priliko, ki jih je zamudil,
Jebatni J<.N, o , G „urednik! Poročile o reorganizaciji londonskega Od bora ni bilo preseneti jivo .Vsa cest njegovemu predsedniku prof.Jovano= vicu kot znanstveniku; toda on je preveč profcser ja;da bi so mogel povzpeti preko teoretičnih univerzi tetnih debat in'znajti v današnji situaciji,ki terja šive,neprestano in konkretno delo, Raj ni bilo dejansko istega problema med vojno v vladali, katerim j.e prof .Jovanovič predsedoval?’ Ne vom c je res, toda pripovedovali so,da je Churchillov
poziv zg ]iredlo*it#v vladnega mne= nja pred teh.e'ranek* kAnforenc'o vta knil v šap,^ol. študirat staro grščL no 'in na poziv pozabil, Seveda pe^ s tem ne trdim, da je prof.Jovanovlo izključni vzrok debaterstva?predvi doma pa eden vsekakor,	L.
Generalizacije; G.ur-'dnik! Posebni dopisnik KT št.104 j* v'svojem 0d= govoru g. 3.P, sam rreeej'šen "gene= ralizator" .V zadnjih \ersticah je' on sam generaliziral Slovence po e nem samem, edinem gospodu S,P, Kaj. pa o brunu v njegavam lastnem oče= su?	P .H.
"Belogardizem": G.urednik! Soglašam z M,J.glede sloga Sajetove "zgodovL ne".Protivim pa so predlogu, da bi naj v emigraciji napisali. Saj e tu knjižni odgovor.Ni samo tehnično nemogoče,ker smo praktično brez svo jih, nemško-laških in komunističnih arhive v, ki ..so ostali v.'domovini; mi smo v takem položaju,da ne moremo in ne smemo vsega pisati. Mnogi pri zadeti šive v damavini, drugi pa si cer v emigraciji,a imajo doma svoj oe.Mnogo zavezniških in nemških-ter laških dokumentov sploh še ni bilo objavi jenih; mislim ^ one, ki se n&r.aša jo v kaki zvezi na'Jugoslavijo.Ia= kc n.pr.Churchillovi'spomini marši kaj drugače odkrijejo kot smo prej gledali. Talje: kdo .bi danes bil_'v emigraciji taka kompetenten,da bi mu na vprašanja'vsi odgovarjali ter mu stavili na razpolago 'svoje zapi ske? In kdo' takoob j ektiven, da ne bi hotel iz vsega vleči osebnih ali partijskih dobičkov? Precej bi od= ppmoglo,če bi glavni akterji zapi^ šali in shranili svoje spomine? ko bodo prilike ugodnejše, bi jih mosli obelodani ti.Seveda je to le'delna rešitev,ki naj obvaruje pozabe in izgube.	'	S.-J.
Pelazmošnost: G.urednik!Omemba ko= muni-sta ( Spopad s to vari šem, KT 1C3) o Hrvatih j e --zanimiva .Ka j ti čo je narod stalno vzgajan v samem za rav Ijanju, ni sposoben tvornosti in ni zrno«en dela niti v eni_ni ti^v dru= gi- dršavni obliki, tudi ne,če je popolnoma sam svoj gospodar. T.
Titov kongres: G.urednik!Saka j pri "Tujem mnenju o kongresu"(KT 103,' niste omenili''Observer jevega" ko = mentorja? Njegov zaključek je. bi_, da "bo resnični sedeč, moči v-bodoče v malem sekretariatu šestin noš ■V..Na j se ust ovni okvir kakorkoli spremeni v bodoče,ti ljudje bodo o stali učinkovita notranja vlada Ju goslavije".
000000000000000O00000000000000000
MODERNA LETALA
Tehnika napreduje s takimi koraki, da so letala že hitrejša od zvo= ka in jih tudi slovenščina več ne dohaja. Za "jet", pogon modernih letal, še nimamo,primerne hesede. V Jugoslaviji, kjer "jet" letal zaenkrat še niso videli, jih imenujejo okorno "letala na reaktivni pogon" ali pa ne= točno "raketna letala". Ameriški "Pregled" jih je presenetljivo krstil za "šobasta letala".	■
Vsi ti izrazi „niso zadovoljivi .Ko t je mlin na veter le toliko podo= ben mlinu na vo’do,. da. oba melj e ta moko- (razen na Holandskem, kjer črpajo vodo),sta si raketa in "jet" motor podobna v toliko,da oba poganja reak= cija iz.tekajoč.ih plinov. Kaj? Reakcija? Kako strašno za Titovce! Kako ne napredno, da reakcija goni letala! Pomislite! Ko bi prvi "jet" zapiskal po jugoslovanskem nebu, bi se širil med ljudmi šepet: "Reakci ja!"'In ste govali bi vratove in napenjali oči, da uzro reakcionarja, ki poganja le= talo. Leši v trupu ali pa sedi na krilu, silovito napenja šobo in žvižga.
Zdaj vemo, zak^j jim pravijo šobasta letala! Reakcionar se z eno ro ko krčevito opri jemlje roba krila, z drugo si tišči na glavo cilinder,da mu ga ne odnese veter. Reakcija vedno nosi cilindre. Le kralj ima krono. Kot velik reakcionar bo mogel gn^ti bombnike. Podobno težki stari mini= stri. Lovce poganjajo okretnejši’reakcion-rji. In supersonična letala so na zgovorni molk.'- Ni čudno, da imajo na zapadu toliko "jetov". Le kako pridejo Rusi do svojih MIGov? Se vidi, da je le Jugoslavija napred= na. In Ju^na Amerika. Zdaj razumemo zviti načrt Zapada! Ko bodo dobavili prva letala na reakcijski pogon, bodo pod to pretvezo v resnici Titu v brk uvozili reakcijo. Misel, kam te neso lahke perutnice!
Pa ne! Pisk letala nad hišo nas spravi k stvarnosti. Tudi Pregledo= va šoba nima zveze z bivšimi ministri,ampak le s široko izpušno cevjo, skozi katero iztekajo zadaj vroči plini s silovitim pritiskom in potiska jo letalo v nasprotni smeri. Spredaj imajo letala velike gobce, skozi katere črpajo zrak v motorje. Potemtakem bi jih mogli imenovati tudi "gobčna" letala. Toda pustimo politiko! Raje imenujmo letala po značil= nem pisku, ki ga včasih slišiš šele, ko je letalo že mimo. Torej "piska= či". Piskač je sicer neke vrste opica - kako izvrstno! Kakšna konspira= cija pri vojaških operacijah! Zamislite si Kitajce na Koreji,ki bi pre= stregli radijsko sporočilo zavezniške pehote letalstvu: "Krdelo piska= čev naj se podela na koto 375!" Sovražniki na položaju bi pripravljali toaletni papir. Ruska delegacija pri Združenih narodih bi sestavljala o= gorčen protest proti vojskovanju z gnilobnimi bakterijami. Daleč v zaled ju bi se pripravili kitajski otroci, ki jih je Rdeči dekan videl,da naba da jo 'bacile na zobotrebce in jih nabirajo v steklenice. Takrat pa bi nad položajem zagrmelo in vsule bi se bombe in ogenj iz zaveuniških letal.^
Nadalje bi morda poskusili s prevajanjem same besede "jet",. Pomeni "curek". Torej bi odgovarjala namenu kaka izvedenka iz te besede.
Kaj torej? Končno se bo morda najlaže zateči kar k angleški besedi "jet". Saj je tudi jeep postal mednarodno vozilo in ga je Slovenski pra vopis sprejel brez zvezdice, a pripisal mu je temen naklep: "jeep -a (džip -a) m. ameriški policijski avtomobil'^. V novi izdaji bomo morda brali med ješprenjem ter jeti in jetiko: "jet -a (džet ^a) m ameriško re akcionarno letalo".	J.-.
TRI 0 LAŠKEM PO GUMN
= Bitka v parlamentu: Ljuta bitka se je razvila 4.decembra v italijanski skupščini,ko so se komunističnimi poslanci spoprijeli z vladnimi.? četrt urnem'pretepu so uporabljali stole,črnilnike in čevlje.Več^poslancev je bilo poškodovanih.Enega od rediteljev so odpeljali v bolnišnico z domnev no- počeno lobanjo.Se ja je bila odgodena na naslednji dan.
- Ra vo.ini se hlače tresejo: Pred kratkim je bil objavljen dnevnik marša la Haiga,angleškega poveljnika v Franciji med prvo svetovno vojno.Dne 16. 3.1916 je zapisalvo Italijanih tole: figast narod,neraben za borbo, toda lakomen na denar.Š e več, dvomim celo, če so v resnici resno v tej vojni. Mnogi od njih so tudi nemški špijoni.	v ,
_ Brzojavni pogum: Ameriška SATURDAY EVENING POST je oktobra v članku o obrambi v Sredozemlju pisala: italijanski člen v obrambni verigi admira la Carneya je tak,kot da bi bil napravljen iz makaronov. Italijani so bi ligloboko užaljeni in eden je poskušal reševati čast Italije.Brzojavno je pozval ameriškega dopisnika na dvoboj.Niso potrjene vesti,da je pre= pozno zvedel,da je Amerikanec dober boksar.
VRNITEV V EECGR^L
V začetku tega meseca sc naznanili odpoklic jugoslovanskega velepo= slanika'dr»Jo-eta Brileja, ki ' j e"prijel v London 1950, da je zasedel me= sto za droLjulo Leonticem. Vest .je presenetila • britanske'-uradno kroge, saj pada ■ odpoklic v oas, ko pričakujejo v Londonu v teku treh mesecev Ti' tov ofeiski- Rravtako je tudi ^Ed eno v obisk v septembru ter seveda Churchil lovo povabile Titu diplomatski uspeh,ki običajno ne povzroči odpoklica. Uspeh je brez dvoma treba, pripisovati predvsem dr .‘Brile ju, ki je v teku svojega dveletnega po slanikevanja občutna izboljšal britansko-jugo slovan ske ednečaje. Upravičeno zato zaključujejo, da se bo dr.Brilej vrnil v jugoslovansko zunanje ministrstvo.Nenaden odpoklic je namreč, kot vse ka -e, v zvezi z ustavno reorganizacijo v Jugo slavi jo, po kateri bo namesto dosedanjih ministrstev uvedeno' pet dr-avhih'tajništev, med njimi za zu= nanje zadeve, ki jim bodo načelovali dr-evni uradniki. Vsled gotovih iz .kučenj, ki jih je f-jbM dr.Brilej -pred svojim prihodom v London kot pomoč nik zunanjega ministra, 'predvsem pa vsled uspehov,ki jih je dosegel kot jugoslovanski diplomatski predstavnik v Londonu, bo dr.Brilej po vsej verjetnosti zasedel eno od vodilnih mest v bodočem-drčavnem tajništvu za zunanje zadeve.
Napo veduj e jo, da bo dr.Brileja zamenjal Vladimir Velebit, zdaj po-sla= nik v Rimu. Ta je Britancem *e poznan, saj je 1944- Vodil' .jugoslovansko vo jaške misijo v zavezniškem glavnem stanu v Italiji,kasneje pa je postal Titov vojaški predstevnik V'Londonu. Od 193^ je član'Partije. Ko je bil lansko leto imenovan za poslanika v Rimu,ga je britanski tisk označil kot spravljivega in zato predvideval,da bo morda utegnil zboljšati itali jansko-jugoslovanske odnose, V tem sicer ni uspel, toda ni izključeno,da šell Jugoslavija imeti v Londonu nenapadalnega predstavnika,obenem pa prav zaradi tržaškega vprašanja izvedenca v tej zadavi. Slejkoprej uteg ne tak mo* priti prev.
Spremembo na veleposlaniškem mestu pričakujejo pred koncem tega leta.
(ps)
Sir Llonei Whitby
podkancler Cambridgeske univerze in specialist za krvne bolezni,ki jo zdravil Borisa Kidriča in mu verje tnocrešil ^ivi nje, je odklonil pre jem' plačila za zdravi j enje. češ' na j bo njegova zdravniška pomoč smatra na kot "prispevek za utrditev pri= jateljstva med obem- državama".
Sarajevsko postajo
ki jo označujejo kot "najlepšo in najmodernejšo na Balkanu",namerava jo v glavnem, letos dokonča ti .Osred nja 4-nadstrrpna zgradba ima še dve 3-nadstropni krili s hotelom,resta vrači jo, bifejem,frizer.saloni in ambulante.
'CVETKI IZ LOMiČEGi 10Gl'
'Tivača pozor! Lepo- bi bilo, .-če bi v vašem prijetnem mestecu dokon ono likvidirali geslo,ki je izpisa no z velimimi črkami na hiši nekje v začetku vašega kraja s sledečo vsebino:JII regime fascista e un regime di giustizia!’ Sedem let je preteklo,odkar se je vojna končala deset let pa odkar se je narod d puško v roki osvobodil od tega pravičnega’ faSi-re^ima , ., "
Lr,F.Krašovec v "Slovenskem po= ročevalou", 15.3.1952.
+ Svetovni esperantski kongres se , bo vršil prihodnje leta v Zagre tu. Pričakujejo-okoli 2CC0 delegatov iz . 30 dr^ a v.
+ Jugo sl, svobodna cona':'-v.' Solunu, či= je operativna obala je bila med voj na zelo poškodovana,bo predvidoma koncem prihodnjega leta spet v polnem obratu,ko bodo popravljalna de= la končana.
+ KLIC TRIGLIVI +
+ Naročnike v .Argentini obveščamo, da je na š-'zastopnik g.lloj'z Novljan, Maipu 450,Buenos 'Aires, pri katerem morejo poravnati naročnino,ki znaša: za navadno dostavo, zn eno le= to 3C Pesov, za pol leta 15 Pesov; za letalsko dostavo je cena dvojna t.j.60 Pesov oziroma 30 Pesov.
+ Naročniki v Trstu in Italiji_ morejo- vplačati naročnino za Klic Triglava ari upravi "Demokracije", Via S.lnastasio l-b,Trst. Letna na roonina je 20CC lir, polletna 10C0-
+ Za Socialni sklad j e^daroval štiri dolarje in pol g.T.J.iz Kanade. Prisrčna hvala.
= -KLiC TRIGLAVA stane za ene" leto 24/-, za četrt leta pa &/-'? ss inozemstvo odgovarjajoča vsota, z doplačilom za letalsko dostavo.