5. štev.
Maj. — 1884.
Letnik VII.
■Bil GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Prijateljska pisma.
IV.
Očitaš mi, dragi moj, da so pričujoča pisma brez pravilne razdelitve, ker govorim enkrat o ti, potem zopet o drugi reči • enkrat o petih mašah, potem o skladbah, enkrat o polemiki, potem o miru, na zadnje pa tožbe o naši revščini, nezmožnosti itd. Ne oporekam Ti, da imaš to berilo za cerkveno - glasbeni „quodlibet", ker že v začetku nisem imel namena podajati Ti pravilno vredenih preiskav, ampak pišem le bolj tako, kakor mi narekuje potreba. Upam vendar, da najdeš v vsem tem gotovo kako dobro zrno, ki je vredno, da se pobere in pogleda.
Glej ravno v zadnjem času mi je prav prijetno delo, ko berem v enem listu „Zgodnje Danice" *) o mariborski diecezanski sinodi, ki se je vršila leta 1883. in ki med drugimi važnimi rečmi tudi cerkvenega petja ni pozabila. Naša reč vendar še ni tako pri kraji, si mislim beroč dotičuo 9. poglavje „de cantu ecclesiastico et musica". Tukaj se glasi od besede do besede: „ Gens nostra slovenica nunquam non prceclaro excellebat fervore et ingenio in cantationibus sacris, doneč nostris temporibus infaustce circumstantice tam inique influebant in cantum et musicam, ut non sine causa nune de defeetu et lapsu cantus ecclesiastici et musicce saerce eonqueramur. Sodalitates quidem s. CcecilicB, cantionale a Sodalitate s. Hermagorce editum et laudabilis eura nonnullorum sacerdotum huic defectui medelam adferre cupiunt; ast ut eorum labor exoptatum habeat effectum, omnes animarum pastores in Domino ex-hortamur, ut omnimodam curam gerant et omnem operam impendant, ut ludimagistri juventutem exerceant in canticis ecclesiasticis . . . ., ut Sodalitatis s. Ccecilice studia reformandi cantum et musicam saeram adjuventur et ut quoad cantum et musicam observentur prceseriptiones ecclesiastico in epistola enctjclica Benedicti XIV. 19. Febr. 1749. contentce. Almsus in nostra Dioecesi passim occurrentes — ut nempe intra missam cantatam, quce ad s. Liturgiam et missam ejusdem diei non pertinent cantentur — tollantur." (Naš slovenski narod se je vedno odlikoval po veliki vnemi in zmožnosti v oziru svetega petja, toda v zadnjih časih so neprijetne okoliščine tolikanj pačile cerkveno glasbo, da zdaj po pravici tožimo o njenem propadu. Društvo sv. Cecilije,
*) List 13. 1884.
pesmarica izdana od družbe sv. Mohora in hvalevredna skrb nekaterih duhovnikov — vse to je že pripomoglo k zboljšanju cerkvenega petja. Da bode imel pa ta trud zaželjeni uspeh, opominjamo v Gospodu vse dušne pastirje, naj si na vse strani prizadevajo, da bi pevovodje podučevali mladino v cerkvenem petji. Podpirajo naj društvo sv. Cecilije, ki ima namen preustrojiti cerkveno glasbo in spolnujejo naj se sploh v tem obziru cerkvena določila, ki se nahajajo v okrožnici Benedikta XIV. 19. febr. 1749. Razvada, ki se nahaja v škofiji — da se namreč pri petih mašah to poje, kar ne spada k svetim obredom in se ne vjema z mašo ravno tistega dne — naj se odpravi!)
Kaj sledi iz navedenega citata? Naslednje:
1.	Sinoda pripozna, da je cerkvena glasba propadla in da se ji mora pomagati k zboljšanju.
2.	Sinoda odobruje namene cecilijinega društva, pohvalno omenja napadeno" pesmarico in daje zasluženo hvalo tistim duhovnikom, kateri delujejo v tem smislu. Naj jim bo toraj tukaj nekoliko zadostila za nasprotovanja, katera so zarad tega prestali in ki jih še zanaprej čakajo.
3.	Nasvetuje najboljši in najhitreji pripomoček do zboljšanja, ko „v Gospodu opominja" vse častite cerkvene predstojnike, naj gledajo na to, da njihovi organisti ne zanemarjajo svojih dolžnosti in pridno podučujejo mladino v sv. petji.
4.	Prepoveduje naravnost pri petih mašah take pesni, katere se ne vjemajo z liturgičnimi obredi ali z drugo besedo: tirja indirektno izključljivo latinsko petje pri petih mašah.
Res je, da imajo diecezanske sinode najpopred veljavo za dotično škofijo, toda vprašam Te : kaj so ta določila druzega, kakor ponovljenje tistih zapovedi, katere imajo že zdavnej formalno veljavo za celo katoliško Cerkev? Cerkev jih je izdala zato, da varuje božjo službo „profaniranja"; toda ker se ne spolnujejo, se je počasi vgnjezdila v božje hrame neka posvetnost, katera vsled lastne spridenosti ne moremo skoraj več razločiti od cerkvenega duha. V ti zanemarjenosti smo vzrasli tudi ini in ravno zato se našim razvajenim ušesom v začetku nekako čudne dozdevajo prave cerkvene skladbe, kakor da bi bile iz ptuje zemlje k nam presajene, v resnici pa veje v njih duh sv. Cerkve, duh ponižne molitve in vzvišenega veselja. »Pokorščino Cerkvi!" to bodi toraj tudi v tem obziru naše geslo. Potem bode konec vsemu nasprotovanju, potihnili bodo vsi prepiri in z veseljem bodemo gledali dozoreli sad vzajemne podpore.
Držimo se toraj strogo cerkvenih določil, potem gotovo ne bodemo zašli več s prave poti in blagoslovljen bode naš trud že zarad pokorščine, katero bodemo skazovali Cerkvi. Na svetu se velikokrat primeri, da razpade ali da samo životari to ali uno društvo. Najde se že nekje vzrok, da ni mogoče več skupno delovanje. To se lahko primeri tudi kakemu ceeilijinemu društvu. Nemogoče pa je, da bi izmrla tudi ideja sama, zato ne, ker je prava, resnična in zastavljena na dosti trdni podlagi — sv. Cerkve.
J. BorovsM.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direlctoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
4. maja. Dom. III. p. Pasch. Varstvo sv. Jožefa, ženina B. D. M. (.Patrocin. S. Josepli, Sponsi B. M. V.), dup. 2. cl.
Introitus.
Adjutor et protector noster est Borni-	Naš pomočnik in varuh je Gospod: v
nus: in eo laetabitur cor nostrum, et in	njem se bode veselilo srce naše, in v nje-
nomine sancto ejus speravimus. Alleluja,	govo sveto ime smo upali. Alleluja, alleluja. alleluja.
Ps. Qui regis Israel, intende: qui de-	Ps. Ki vladaš Izrael, poslušaj: ki vodiš
ducis velut ovem Josepli. F. Gloria Patri.	Jožefa kot ovco. t- čast Očetu. Ton VII. Ton. VIL
Pro Graduali.
Alleluja, alleluja. V. Be quacunque	Alleluja, alleluja. t. V katerikoli stiski
tribulatione clamaverint ad me, exaudiam	bodo klicali k meni, uslišal jih bodem: in
eos: et ero protector eorum semper. Alleluja.	pokrovitelj jim bodem vedno. Alleluja. t.
't. Fac nos innocuam, Joseph, decurrere	Daj nam, o Jožef brez škode hoditi v živ-
vitam, sitque tuo semper tuta patroclnio.	ljenji, (ki) bodi vedno varno pod tvojim var-
Alleluja.	stvom. Alleluja.
Offertorium.
Lauda Jerusalem Dominum: guoniam	Hvali Jeruzalem Gospoda: kajti potrdil
confortavit seras portdrum tudrum: bene- je zapahe tvojih vrat: oblagodaril je tvoje dixit filiis tuis in te. Alleluja, alleluja. otroke v tebi. Alleluja, alleluja.
Communio.
Jacob autem ginuit Joseph virum Ma-	Jakob pa je rodil Jožefa, moža Marije,
riae, de qua natus est Jesus, qui vocdtur od katere je rojen Jezus, ki se imenuje Christus. Alleluja, alleluja.	Kristus. Alleluja, alleluja.
•11. maja. Dom. IV. p. Pasch. Sv. Žiga, mufi. (S. Sigismundi, Mart.) dup.
in
18. maja. Dom. V. p. Pasch. Sv. Venancij, muc. (S. Venantii, Mart.) dup. (Vse, kakor 27. aprila, praznik sv. Fidelis-a Sigmar., stran 35. in 36.)
22. maja. Vnebohod Gospodov (Ascensionis Domini), dup. 1. cl. cum. Oct.
Introitus.
Viri Galilaei, quid admiramini aspi-	Možje Galilejci, kaj se čudite gledajoč
cientes in coelum? alleluja: quemddmodum proti nebu? alleluja: kakor ste ga videli vidistis eum ascendentem in coelum, ita gredočega v nebo, ravno tako bode prišel. veniet. Alleluja, alleluja.	Alleluja, alleluja.
Ps. Omnes gentes, plaudite mdnibus:	Ps. Vsi narodi, ploskajte z rokami:
jubilate Deo in voce exultatidnis. f. Glo- ukajte Bogu z veselim glasom, t. Čast Očetu. ria Patri. Ton. VIL	Ton VII.
Pro Graduali.
Alleluja, alleluja. Aschulit Deus in	Alleluja, alleluja. Bog je šel gori z
jubilatione, et Dominus in voce tubae, alle- veselim glasom, in Gospod z glasom trombe, luja. f. Bdminus in Sina in sancto, as- alleluja. t. Gospod na Sinaji, v svetišči, vz-cendens in altum captivam duxit captivi- dignil se je v višavo, ter peljal vjete. Alleluja. tdtcm. Alleluja.
Offertorium.
Ascendit Deus in jubilatione et Domi-	Bog je šel gori z veselim glasom: in
nus in voce tubae. Alleluja.	Gospod z glasom trombe. Alleluja.
Communio.
Psdllite Domino, rjui ascendit super	Prepevajte Gospodu, ki se pelje na nebu
coelos coelorum ad Orientem. Alleluja. neba proti vzhodu. Alleluja.
25. maja. Dom. infr. Oct. Ascens., VI. p. Pasch. Sv. Gregor i j VII., papež spoznov. (S. Gregorii VII., Pp. C.), dup.
Introitus.
Statuit ei Dominus testamintum pacis,	Sklenil je ž njim Gospod zavezo mini,
et principem fecit eum: ut sit illi sacerddtii	in glavarja ga je naredil: da mu ostane čast
dignitas in aeternum. Alleluja, alleluja.	duhovenstva vekomaj. Alleluja, alleluja.
Ps. Memento, Ddmine, David, et omnis	Ps. Spominjaj se, o Gospod, Davida
mansuetudinis ejus. V. Gloria Patri,	in vse krotkosti njegove. V. Čast Očetu.
Ton. I.	Ton I.
Pro Gracluali.
Alleluja, alleluja. V. Tu es sacerdos	Alleluja, alleluja. V. Ti si duhoven
in aeternum secundum Minem Melchise- vekomaj po redu Melkizedekovem. Alleluja. dech. Alleluja. Hic est sacerdos, quem V. Ta je duhoven, katerega je venčal Go-coronavit Dominus. Alleluja.	spod. Alleluja.
Offertorium.
Inveni David servum meum, oleo sancto	Našel sem Davida, hlapca svojega, se
meo unxi eum: manus enim mea auxilid- svojim svetim oljem sem ga mazilil: roka bitur ei, et brdchium meum confortdbit moja mu bode pomagala, in moja rama ga eum. Alleluja.	bode potrjevala. Alleluja.
Communio.
Fidilis servus et prudens, quem consti-	Zvesti in modri hlapec, katerega je po-
tuit Dominus super famUiam suam: ut det stavil Gospod čez družino svojo: da jim illis in tempore tritici mensuram. Alleluja. daje ob času mero žita. Alleluja.
1. junija. Binkoštna nedelja {Dom. Pentecostes), dup. 1. cl. c. Oct. privilc
Introitus.
Spiritus Domini repUvit orbem terrd-	Duh Gospodov je napolnil zemlje krog,
rum, alleluja: et hoc quod continet omnia, alleluja: in njemu, ki vse obsega, je znan scientiam liabet vocis. Alleluja, alleluja, vsaki glas. Alleluja, alleluja, alleluja. alleluja.
Ps. Exurgat Deus, et dissipentur ini-	Ps. Vzdigne naj se Bog, in razkrope
mici ejus: et fugiant qui oddrunt eum, a naj se sovražniki njegovi: in bežš naj spred fdcie ejus. t. Gloria Patri. Ton. VIII. njegovega obličja, kateri ga sovražijo, t.
Čast Očetu. Ton VIII.
Pro Graduali.
Alleluja, alleluja. ir. Emttte Spiritum	Alleluja, alleluja. V. Pošlji duha svo-
tuum, et creabuntur: et renovdbis fdciem jega in vstvarjeni bodo: in obnovil bodeš terrae, alleluja. V. Veni sancte Spiritus, obličje zemlji, alleluja. t. Pridi sveti Duh, reple tuirum corda fidelium, et tui amoris napolni srca svojih vernih, in ogenj svoje in eis ignem accinde.	ljubezni užgi v njih.
Sequentia.
Veni, sancte Spiritus, et emitte coelitus	Pridi sveti Duh, Vladar, — Pošlji svoje
lucis tuae radium.	luči žar — Iz nebeških visočinl
Veni pater pauperum, veni dator mu-	Pridi Oče revežev — Darovalec vsih
nerum, veni lumen cordium.	darov, — Pridi ogenj svitli srci
Consoldtor Sptime, dulcis hospes dnimae,	O Tolažnik naš krepak, — Dušani našim
dulce refrigerium.	gost, sladak, — O hladilo presladko!
In labore riquies, in aestu temperies,	Vtrujenim počitek, mir, — Vročim mili
in fletu solatium.	hlada vir, — Jokajočim Tolažnik!
O lux beatlssima, reple cordis intima	Luč bliščeča, blažena, — O napolni
tuorum fidčlium.	jim srca, — kteri v Tebe ver'jejo!
Sine tuo numine, nihil et in homine,	Brez Božanstva Tvojega — Nič v člo-
nihil est innoxium.	veku ne velja, — Nič v njem nij dobrega.
Lava quod est sordidum, riga quod est	Ti izmij nečisto vse, — In operi ma-
aridum, sana quod est saucium.	deže, — Iu ozdravi ranjeno!
Flecte quod est rigidum, fove quod est	Vse okorno pripogni, — Kar je mrzlega
frigidum, rege quod est devium.	ogrej, — Vodi, kar zgrešilo pot!
Da tuis fidelibus, in te confiddntibus,	Daj jim, ki v Te ver'jejo, — Ki v Te
sacrum septenarium.	trdno upajo, — Sedem blaženih darov!
v
Da virtutis meritum, da salutis Sxitum,	Čednosti zaslugo daj, — Sprejmi nas _
da perenne gaudium. Amen. Alleluja. presrečni kraj, — V večnega veselja raj!
Amen. Alleluja.
Ojfertorium.
Conflrma hoc, Deus, quod operatus es	Potrdi to, o Bog, kar si storil med nami:
in nobis: a templo tuo, quod est in Jeni- se svetišča svojega, ki je v Jeruzalemu, ti salem, tibi offerent reges munera. Alleluja. bodo kralji darove prinašali. Alleluja.
Communio.
Factus est repente de coelo sonus tam-	Vstal je nagloma z neba šum, kakor
quam advenientis spiritus vehementis, ubi prihajajočega silnega piša, kjer so sedeli, erant sedentes, alleluja: et repleti sunt alleluja: in napolnjeni so bili vsi se svetim omnes Špiritu saneto, loquentes magnalia Duhom, ko so govorili velika dela božja. Del Alleluja, alleluja.	Alleluja, alleluja.
2. junija. Binkoštni ponedeljek (Fer. II. Pentecostes), dup. 1. cl.
Introitus.
Cibavit eos ex ddipe frumenti, alleluja: Živil jih je z maščobo pšenice, alleluja, et de petra, melle saturdvit eos. Alleluja, in z medom iz skale jih je nasitoval. Alleluja, alleluja. Ps. Exultdte Deo adjutori nostro: alleluja. Ps. Radujte se Bogu pomočniku jubildte Deo Jacob. t. Gloria Patri, našemu: ukajte Bogu Jakobovemu. V. Čast Ton. II.	Očetu. Ton II.
Pro Graduali.
Alleluja, alleluja. t. Loguebdntur	Alleluja, alleluja. t. Govorili so apo-
vdriis Unguis Apostoli magndlia Dei, alle- stoli v mnogoterih jezicih velika dela božja, Tuja. t. Veni sancte Spiritus, reple tu- alleluja. t. Pridi sveti Duh, napolni srca orum corda fidelium: et tui amiris in eis svojih vernih: in vžgi v njih ogenj svoje ignern accSnde.	ljubezni.
Seguentia.
Veni sancte Spiritus etc., glej str. 42.	Pridi sveti Duh itd., glej str. 42.
Offertorium.
Intonuit de coelo Dominus, et Altissi-	Gromel je z neba Gospod in Najvišji se
mus dedit vocem suam: et apparuerunt je oglasil: in prikazali so se studenci voda. fontes aqudrum. Alleluja.	Alleluja.
Communio.
Spiritus sanctus docebit vos, alleluja:	Sveti Duh vas bode učil, alleluja, kar-
quaecumque dteero vobis, alleluja, alleluja. koli bodem vam govoril. Alleluja, alleluja.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
— Iz Škofje Loke, 18. aprila. — Že v več listih „Cerkv. glasb." se je razodevala želja, naj bi gosp. pevovodje večkrat (vsaj enkrat v letu) poročali v družbenem listu o
napredku svojih zborov. Y zadnjem listu celo Vi, gosp. vrednik, zavračate „tisto napačno sramežljivost", za katero se tako radi skrivajo gosp. pevci, od katerih leto in (lan nič ne zvemo. Izgovarjajo se: „Čemu se bom bahal? Ljudje, če imajo ušesa in hočejo slišati, že lahko sodijo; sam pevovodja, ali sami pevci se vendar ne bomo hvalili pred svetom". — Vsi taki izgovori so se že v ^Cerkvenem glasbeniku" na več načinov ovrgli; jaz jih ne bodem ponavljal, le to bi pristavil iz lastne skušnje, da marsikateri pevovodja ne ve za primerne skladbe, ne primerne za svoj zbor, ne primerne za cerkveni čas. Glejte tu bi se pomagalo v taki zadregi, ko bi se iz več krajev brala poročila v „Cerkv. glasb." „Tukaj imajo mali zbor, ki ni še posebno izurjen, pa so to in to peli; tukaj si bom tudi jaz kaj izbral za svoje začetnike", bi rekel marsikateri učitelj petja. „Tam so že bolj izurjeni pevci, so te praznike te in te pesni peli, tam bi se za me kaj dobilo", bi rekel zopet drugi pevovodja i. t. d. Tako bi se zvedelo za primerne skladbe, da bi jih lahko po svoji potrebi ali sami pri dotičnem skladatelju naročili, ali pa si jih od tam izposodili, kjer so brali v družbenem listu, da so se že na koru izpeljale.
Da mi pa kdo ne poreče, da jaz le dobre svete dajem, tedaj podam tukaj program ali pesni, ki so se pele veliki teden v mestni farni cerkvi sv. Jakoba.
Cvetno nedeljo ob 10. uri: A. Foerster-jeva „Missa inhonorem s. Caeciliae", brez orgel. Potem slovesni „Passio D. N. J. Chr.", koralno; turba pa nekoliko za moški zbor od Bella čveteroglasno, drugo šesteroglasno za mešani zbor od Foerster-ja. Offertorium: „Convertere", zložil Orl. Lassus, mešan zbor. Responzorije, čveteroglasno, vse brez orgel.
Veliki četrtek: „Missa in honorem s. Fidelis a Sigmaringa", zložil Molitor, op. XII., in več drugih primernih pesen, posebno o. Ang. Hiibar-jevih in od Sattner-ja.
Veliki petek zvečer ob 8. uri: A. Foerster: „Lamentacije". Vittoria: „Improperia". Scharbach: „Vexilla regis" (moški zbor). Palaestrina: „Adoramus te". Rihar: „Žalostna je mati stala". Handl: „Ecce quomodo moritur justus". Janez IV.: „Crux fidelis". Siren: „Stabat mater" (moški zbor). Mozart: ,,Ave verum corpus". Rihar: „Dominus Jesus" (moški zbor). A. Foerster: „0čitanje".
Tu je bil zbor nekoliko pomnožen, pelo je 19 pevcev, in sicer: 4 soprani, 3 alti, 5 tenorov in 7 basov.
Veliko saboto zjutraj: Haller-jeva maša za triglasni ženski zbor; Nikel „Offer-torium in Vesperae" od Skuhersky-a. Pri vstajenji popoldan „Te Deum" (moški zbor) od A. Foerster-ja.
Veliko nedeljo: P. Ang. Hribar: „Tantum ergo"; „Missa septima" od Haller-ja, za mešani zbor (pela se je vsa brez orgel). Za graduale je bila namenjena in tudi dobro naučena Zangl-ova „Haec dies" (moški zbor), ali ker je bilo zadnji trenutek zadržanih nekaj pevcev, vzel se je v naglici Weselack-ov „Confitebtmtur". Za Offertorium: A. Foerster: „Terra tremuit". Popoldan slovesne „Vesperae" od P. Ang. Hribar-ja in na koncu še „Regina coeli laetare" od A. Foerster-ja.
Omeniti moram še, da se pri nas, če le mogoče, poje večidel brez orgel, da imamo le čas naučiti se, ker pravijo poslušalci, da se veliko lepše sliši samo petje, kakor če ga orgle pokrivajo.
Obžalovali*) smo, da se je v Ljubljanski stolnici opustilo veličastno petje na veliki petek zvečer. Pri nas se je pelo od 8.-9. ure zvečer, in bila je skoraj cerkev polna ljudi, in ker pri nas ljudje niso še tako ,,moderno olikani", kot v stolici Slovenskej, upamo, da se bo drugo leto še ravno tako lahko ponavljalo, kakor do sedaj.
— Z Dunaja, 20. aprila. — Minule velikonočne praznike pokazal je tukajšnji cerkveno-glasbeni „Ambrosiusverein" zopet enkrat, da ideja prave cerkvene glasbe tudi t(i
*) Mi pa nič; k večemu to, da se niso vse Ljubljanske cerkve po stolnici ravnale. Marveč prijavimo tii mnogostrausko misel, da bi bilo v Ljubljani prav dobro, z mrakom že shraniti presv. Rešnje Telo. S tem bi se odstranili oni zloglasni „rendez-vous-i" ter ponočne „promenade", ki nikakor niso Najsvetejšemu na čast, temuč v veliko nečast in pobožnemu ljudstvu v spodtiko. Vr.
prodira, dasi počasi, v širše kroge. Eden zadnjih Vaših listov prinesel je sicer žalostno poročilo, da je glasilo tukajšnjih „Ambrozijancev" „St. Ambrosius-Blatt" nehalo izhajati. Kaj je temu pravi vzrok, meni ptujcu v Jeruzalemu — (v nekem smislu bi se res lahko tako rekalo) — ni znano. Manjkalo je menda listu naročnikov. Današnji svet se sam po sebi malo briga za strogo cerkvene namene. Če so pri tem še „luči pod mernikom" in ne na svečniku — vlada tema; brez svitlobe, kakor znano, pa ni — življenja. To naj veljav potrdilo besedi Vašega dopisnika v zadnjem listu „Cerkv. Glasb.", da ima biti prva skrb v razširjenje cecilijanske ideje duhovnikom in vzlasti župnikom. To tu posebno dobro opazujemo. Kjer so župniki vneti cecilijanci — se čuje po njihovih cerkvah pravo, spodbudno petje, n. pr. v votivni cerkvi, kjer si prošt Marschal veliko prizadeva, v cerkvi „am Hof", sem in tje pri oo. jezuitih in kapucinih; pri oo. dominikanih skrbi za lepo petje vneti Ciril Wolf. Tako lahko rečemo, da se tudi tukaj, dasi „po polževo", napreduje. To smo imeli priliko opazovati minuli veliki teden, vzlasti v votivni cerkvi, kjer so velik del liturgičnega petja oskrbeli učenci društvene šole Ambrozijskega društva. Tako so peli cvetno nedeljo pri blagoslovljenji oljk koralno „Hosanna filio David" in druge predpisane antifone in pri obhodu Otto Mtiller-jev štiriglasni „Cum angelis".
Veliki četrtek po jutranjicah (tukaj je imenujejo Pumpermette) pel je veči zbor Keller-jev „Benedictus" in Allegri-jev „Miserere", kateri so si pa po svoje prenarejali, kar je nekov kritik v znanem tukajšnjem dnevniku odločno grajal, in „Christus factus est".
Veliki petek poslušal sem ravno tam lamentacije. Pel je je poseben kor — ne duhovniki — za altarjem, in sicer so se menjavali posamni glasovi se „solo" po tri vrstice in na to ves zbor. Reči moram, da mi je bila taka razdelitev jako všeč. Odstrani se enakomernost in priznano je povsod, da razlika — mika. Ob enem je pa to velika po-lajšava za pevce, katerim ni kaj lehko „in continuo" peti celi „nokturn".
Kdor je to sam skušal, mi bode rad pritrdil. „Soli" so se tudi spremljali s harmonijem. — Veliki petek, si mislim, in godba v cerkvi! Čul sem isto tudi v drugi cerkvi, kjer je „regens chori" poznan dr. Bohm; a reklo se mi je, da je harmonijum rabiti tudi ta čas od cerkve izrečno*) dovoljeno. Prepovedane pa so orgle in drugi inštrumenti.
Veliko soboto pri vstajenji peli so v votivni cerkvi Haller-jev „Te Deum", Lotti-jeve „Regina coeli" in Filhrer-jev „Tantum ergo" v občno priznanje.
Ne morem si kaj, da ne bi še enkrat priporočil vsem, katerim je v cerkvi beseda, da obrnejo svojo pozornost tudi v to stroko svojega delovanja. Cerkveno petje in glasba je umetnost — cerkvena verska umetnost. Naj nekateri še tako kriče: umetnost in veda niste niti verski, niti inoverski — ste človeški; vselej ostane istina, da moramo ločiti umetnost in vedo versko ali protiversko, ali če hočete — protikrščansko. In glede verske, cerkvene umetnosti velja: „Das eigentliche Prinzip, durch welches eine Kunst christlich-religiose Kunst ist, liegt nicht in den Vorvviirfen, denen sie ihre Thatigkeit vvidmet, sondern in der ijbernatiirlichkeit des Zweckes, fur den sie arbeitet", kar piše Jungmann S. J. v svoji novi „Aesthetik", pag. 355. (Freiburg, Herder 1884 vel. 8°. XXXVI. in 950 str.) stane 7 gold. 20 kr., jako vredna. To pomisli goreči slovenski duhovnik in nikakor ne moreš biti več nasprotnik cecilijanstvu. V večo spodbudo naj sledi še par stavkov iz omenjene knjige: „Alle gottesfiirchtigen Christen ziehen die Musik Gregors des Grossen filr den liturgischen Gebrauch dem mensurirten Gesange mit Recht vor". (Benedikt XIV.) „Der polyphone Gesang im Geiste der romischen Schule" bat freilich „die ausdrlickliche Genehmigung der Kirche erlangt", ist darum vollkommen zulassig (pag. 802 seqq.), „entweder haben Ambrosius und Gregor und alle Papste, die nach ihm seine Melodien empfahlen und vorschrieben, das Wesen der Andscht und der religiosen Gefiihle missverstanden, oder die vveltliclien Tondichter der letzten anderthalbhundert Jahre haben dasselbe nicht aufgefasst" (pag. 838.). Zato v čast Božjo na noge!	L.
*) Lepo prosimo, da poizveste dotični dekret. Vr.
Razne reči.
—	O petji velikega tedna in velikonočnih praznikov po ljubljanskih cerkvah omenimo samo toliko, da je bilo dobro, a brez posebnih novosti. Pri sv. Jakobu pela se je Veliko nedeljo Mozart-ova maša v G. Posamezni pevci, instrumenti in „ensemble" bili so jako dobri; le škoda, da cerkve no-glasbena vrednost Mozart-ovih maš, zlasti iz njegove zgodnje dobe, često nij tolika, kakor sploh slava skladateljeva. — Posebno hvalo zaslužil si je zbor gg. bogoslovcev (v stolnici) s turbo pri pasijonu, s petjem Palestrininega in A. Foerster-jevega miserere, lamentacij in psalmov. Psalmi so bili tudi letos, kakor lani, pravilni in ne, kakor je pri nas splošna razvada, samovoljno izbrani. Antifon pa pri nas še nikdar nismo slišali lepše prepevati. Čast, komur čast!
—	Občni (X.) zbor nemškega Cecilijinega društva je nastavljen na 5. in 6. avgusta v Mogunciji. Slovesni maši boste dve (Qual donna od Orlanda, in Missa sine nomine od Palestrine), en koncert v cerkvi, in zborovalo se bode trikrat.
—	Lep dokaz navdušenosti in hvaležnosti za cecil. reč dali so amerikanski cecili-janci. J. Singenberger, ustanovitelj in duša amerikanskega Cec. društva, je vsled svojega vsestranskega delovanja nekoliko opešal, tako, da so mu zdravniki svetovali, naj gre okrepčat se v Evropo, svojo domovino. Ko so cecilijanci to čuli, takoj jih je 74 zložilo 680 dolarjev ter jih poslali svojemu ljubljencu za potne stroške z opazko, da to še nij vse, ampak le del darila, ki so mu ga namenili.
—	Velikanu na orglah, J. Seb. Bach-u, postavljajo v Eisenach-u spominek, kateri se bode razkril dne 28. junija. Popoludne bodo v cerkvi sv. Jurija (prote-stantovski, se ve da) na „oder" spravili Bach-ovo H-mol mašo pod vodstvom slavnega berolinskega profesorja Joachim-a. Za 80 mož močni orkester in 350 pevcev bode treba posebnega odra.
—	f Jakob Blied, učitelj glasbe in podpredsednik „Cec. društva" v Briihl-u, umrl je, večkrat previden sč sv. zakramenti, dne 14. jan. t. 1. Bil je rajnki jako nadarjen skladatelj in je v cerkv.-glasbeni stroki zlasti zadnja leta dobro slovel, ko se je bil poprijel strožjih pravil. Znana je njegova Missa in hon. s. Gertrudis, še bolj Missa in hon. B. M. V., — Missa in hon. S. Josephi, — Missa in hon. s. Elisabeth. Rajnki je spadal k onim skladateljem novejšega časa, kateri po dolgotrajnem boji in tavanji najboljše spoznavajo za cerkev skladati v cerkvenih tonovih načinih in tesno naslanjati se na koral. R. I. P.! — Na mesto rajnega J. Blied-a je poklican znani cerkveni skladatelj A. W i 11 b e r g e r.
—	Ne omenjali bi še enkrat občnega zbora gregorijanskega društva za Belgijo, ki je bil 25. avg. 1883 v Tournay, da nismo pred kratkim izvedeli njegovega glasbenega dela. Pri sv. maši, katero je služil prevzv. škof Du Rousseaux, pelo se je poleg Palestrinine „Missa papse Marcelli" Čredo iz Haller-jeve maše „Assumpta est"; in čujte! mesto graduala igral je stolni orglavec Bach-ov preludij in fugo v C-moll in mesto ofertorija Mendel-sohn-ovo sonato v f-moll, konec maše pa Lemmens-ov Marche Pontificale. — To vse skup je podobno človeku z mitro na glavi, pod mitro allonge-Iasuljo; na životu frak, na nogah pa kanoni z ostrogami.
—	Album-a fiir Kirchenmusik, ki ga izdaja društvo sv. Ambrozija na Dunaji, izšli so zopet 3 zvezki; 2. zvezek hrani „Offertorium" III. maše božičnega praznika za mešani zbor in orkester, zložil Th. Konig (velja 1 gl. 8 kr.); 3. zvezek ima a) Panis angelicus, b) Ad sacrum cor Jesu, c) Ecce sacerdos, za mešani zbor, zl. G. E. Stehle (velja 96 kr.); 4. zvezek je prinesel „Graduale" in „Offertorium" (za praznike Matere božje) za mešani zbor in orkester, zl. C. Greith (velja 1 gl. 8 kr.).
Dopisnica vredništva lista: G. C. v B. Z ono skladbo, katera je Vam velikonočni ponedeljek tolikanj dopadala, Vam ne moremo postreči. Obrnite se do g. pevovodje. Naj le toliko povemo, da sicer prav lepe skladbe nij zložil Skuhersky na tekst: „Terra tremuit", ampak Mehul (skladatelj opere „Jožef in njegovi bratje", i. dr.) pod naslovom: „Am Geburtstage eines Landesfursten". Da se novi tekst se starim in tudi se skladbo ne vjema, sami lahko razvidite. Tudi ne gre „Terra tremuit" za vsako nedeljo rabiti, enako, kakor za velikonočni ponedeljek ne. Ako jo pa hočete za prihodnjo Veliko noč imeti, najdete dva napeva v „Lauda Sion", ki Vam je morda znana zbirka.
Pridana je listu 5. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.