VLADIMIR HJ< l-fNIN ..,..ateJ Bori SVOBODa Se zmerom nas budi nt, P kilo; '/jdružiira^,. zatirano! se s vseh vet ov sveta! Kdaj zemljef koder danes krvavimo, bo naša spet? Ko boš povsod doma. Ko nam no do več rezala gospoda ne kruiia f ne meja, ne na Sili .glkv, ko ti 8repin,je veS ne bo razklal ' nihče, bc§ zacepetal: Svoboda, Vemo j svobod^ je preSuden sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa, v vrhove strmey ki vihar jih stresa, sam moraS ponj ? rad ali nerad* 3aao po cestah> ki jim tlak je kri iz naS?1 žil? dosežemo svoj cilj 5 svoboda Sito jej kx zazori iz ene same njive; iz gorili* Zato pozdravljamo vas slednji don, - vas, ki ste padli z jokom? Ne, o nestjo! Objamemo vas spet, ko to zemljo objamemo kot ljubico iz sanj, j Stab XXVII.Divizije KOV in PO Slovenije, 4.XI.1j43. D K £1 V U 0 POVELJE BORCI,m^UDIR JI »KO^iJDAiiTI Iii POLITEOMISaBJI ! Bliža se 261etnica Velike Oktobrske Socialistične- Iievolucije, dan , ko je prvikrat v zgodovini cloveš tva zavladal na eni Šestini zemeljske oble delavec- in kmet. Ta dan more prati tudi za nas, toda nevred ni bi ga bili, ce bi čakali na to, da nam ^a pribo- ri Delavsko-kmecka Rdeča armada Sovjetskih narodov. _!e! Sami si ga bomo priborili v današnji trdi borbi: Tovariši in tovariŠice! klavna in nepremagljiva ^,de3a armada Sanje uspeh za uspehom, se vali kot jeklen valjar proti zspadu in nihče vec je ne more zaustaviti. Tudi mi se že dve leti in pol borimo z njo ramo ob rami, rroti skupne mu zatiralcu narodov - hitlarir:v.iu. 2jato moramo v ca 8u us-nehov I':de6e Armade preiti v ofenzivo, ter tol6i po okupatorju na vsakem koraku ter z us - pešnimi akcijami proslaviti 7. november. N a r e j a m o, da vse edinice XXVII.Divizije :.0V in P03 izvrše do 7. novembra cimvecje Število akcij, naneso sovražni ku kar največ izgub in tako dokažejo vsemu svetu,da hočemo tudi mi svoj 7. november, dan zma^e-svobode! ZIVčiM VELIK* OKTOBRSKA SOCL, LISTIČU* REVOLUCIJ* L " človeka po Človeku, naroda r>o narodurene^a družabne sloja po dru0emucVsa industrija, vsa zemlja mora odslej priradi.ti samo oremu, ki dele, obdeluje, Mežico je bilo strmoglaviti nazadnjaški caristiS ni reži_M toda Se te.Žje je bilo obdržati kmeSko -de lavsko vlado Ljudstvo se je strnilo v eno samo ne— premagljivo Or^r.itno steno ter odloSno kljubovalo vse... notranjim in zunanjim sovražnikom,ki so hoteli za vsako oeno uničiti narodno vlado sovjetpv ter- u—, postaviti stari kapitalisti^ni družabni red.,. ki bi ronovno vr&el delovno ljudstvo v sredn jevešk.« temo in jo izpostavil izkoriščen ju Joda. okovi so. bili. pretrgani za vedno, "Jelovno ljudstvo Sovjetske Jve.-+ ze je dokončno' obračunalo s to .privilegirano svoje t; jo in čvrsto obdržalo' moč i., oblast v svojih rokah1. Iz najbolj zaostale države 'ne svetu je nastali:-: najbolje ure jena y naj '^eSnejŠa ter i. a j kal t.urne? j Sa. sil*: Vsezveznr. ilomuni stična Pcrtija (boljševikov)) je znala vse speče narodne sile vzgojiti. ter_tzobra; žiti v -prid vseh državljanov. Le tako si i-ioi*oi»iO raz ložiti o0romne uspehe na vseh -področjih gospodarst- va, znanosti in vojaške sile. 2o.obletnico Velike Oktobrske bocialisticne Re- volucije slave svobodni narodi sovjetske Zveze v zna men ju velikih zma^ nad pror>ads joco Hitlerjevo vojs ko. Ves svet te zma&e prizna, jih po pravici obču- duje in šele sedaj uvideva, da mora vladati v .,ov - je t si: i i.usiji res pravo blagostanje, kajti vsi vemo, da se za slabo stvar nihče ne bi tako hrabro boril. Vsi notranji kakor tudi za. .mji sovražniki so se ob teh zr:agr:h poskrili. Ves zatirani svetovni rroleta- rijat na vidi v Sovjetski Zvezi svojo zaScitnico in odreSiteljico. Kdo bi danes odbijal silovite Hitler jeve udarce,ako no bi bilo hrabre ildece .armade. Ona čuva vse ogromne -pridobitve Velike Oktobrske Frole- tarske Revolucije in je danes ona sila na svetu, ki drobi Sa preostalo razadnjaŠko in imnerijalističro, Hitlerjevo vojsko. Le njej se imamo zahvaliti vsi mali zasužnjeni narodi, da 1 o na§a borba no življe- nje in smrt uspešno izvojevana. a oniu. dnem;ko !e Hitler naredil usodno napako, ko je napadel Sovjetsko Zvezo, so stopili v borbo tudi zasužnjeni narodi Jugoslavije in se bore ramo ob rani s sovjetskimi junaki. haša nazadnjaška kli- ka (i.upnik,:iedic ,.*ilia jlovic ter Pavelic), ki je let umetni o preprečevala vsak prirodni stik s svoji- mi slovanskimi brati, se tudi danes druži s Hitler jevo bando in se bori proti lastni krvi. Toda Jugo- slovanska Larodno jsvobodilna vojska (JKOV) in Por tizanski odredi (?0) ter I:deca armada že dve in pol leti tolčeta skupnega sovražnika.?ovsem naravno je, da so med njima nastale tako ozke vezi, da jih v bo doc?o ne bo vec mogoče pretrgati, dlovenski narod je lahko ponosen, da vodi borbo skupno z ostalimi za- o - 5 - vezniki za blagor vsega človeštva. Preje majhen in nepoznan se je sedaj v tej hrabri borbi povzpel in postavil v vrsto ostalih svobodnih narodov. Danes se bojujemo za to, kar so si Sovjetski narodi izvo jevali 2e pred 26 leti. Plodovi Velike Oktobrske socialistične Revolucije bodo kmalu vidni tudi na naših tleh, Zato je bila notrebna današnja velika borba slovenskega naroda za njega narodno in soci- jalnc osvoboditev. Hlj'J , i. vTj i . » . . . Hej »brigade,hitite, na zpo d i t e, o ž0 i t e, gnezda belih ,črnih psov! Hej ,masi.:ca , Zagodi , naj o dmeva r ovs o d i, nai pozdrav iz svobodnih gozdovi Kje so me j eL, pregrnds , za slovenske brigade? Le»za nas ni pregroj in ne mej! I o slemenih oblačnih, hej, r>o grapah somracnih, vse do zmage,do zmage naprej! Prida dun, ko z Ljubljano, zdaj nevesto prodano, bomo Sli pred svobode oltar! Hej od naše &ostije vr^li bomo pomije psom,ki dc-i.es so naš gospodar! ZIVfcL* iiDRUZJS&A SLOViSKIJA ! ZIV&L« SLO VitiJ o K« OoVOBODILUii ^OIJT^/OJ?/ ! SLaV« PADLI.: ! - o - Ka jtirair. M ii :J? A J U 11 iaatajur •rlata juri srno vsi vzklikali; ko smo po trudapolnem maršu dospeli na njegov vrh. Iz sto - tin grl so zaorile partizanske pesmi svobodo, pes mi zmage. Ves trud nam jo bil poplačan in namah pozabljen. Pred nami js ležala Slovenska Benečija in Furlanija. Obe stabili zastrti z rahlo megleno tenčico. Jutranji sončni žarki so nas oblivali,po stnjali so vedno močnejši, hiteli dalje kakor bi hoteli reči; lo dalje tovariši, za nami,proti za- padu; tudi tam je še vaša zemlja, ki pripada samo vašemu narodu. Ozirali smo se okoli ter se čudili lepoti naše Primorske, v daljavi pa se je bleste lo naše morje- ter priklepalo naša srca nase; kia trenutek smo pozabili, da smo obkoljeni od 3ovraŽ nikov, ki kot stekel pes hlepi -no naši krvi zato, ker ljubimo to našo sveto zemljo in se za njo bo- rimo ter branimo zatirani in teptani del slove.a- kega naroda. Kako strašna je bila zavest,kako nas je stiskalo okrog srca, da po ooj lepi zemlji ho- di in se Šopiii kleti tira/, fašist. Val srda nam je pri tem Šinil po Žilah, pripravljeni smo bili raztrgati vsake0a , ki bi nam hotel prekiniti pot do našega cilja, do svobode. Ponovno smo nehote za peli naše vojne pesmi in ;>.bri0 .da jo krenila da- lje proti zrpsdu. Kad liadižo nas je dohitela temna noč. Pod se- boj smo culi brnenje italijanskega avtomobila.Pri sluhnili smo temu rorotanju ter postali namah vsi čuječi. fa mno0in krajih smo op.;žili male lučice. bpoznali smo sovražnikov naklep, vedeli smo, da nas sovražnik, že čaka. Postajali smo resni, roke so krepile je stisnile puške, oči pa so se ustavile - 7 - ter spremljale vsako gibanje malih lu'čic pod nami kot da bi jih hoteli, streti popaziti. Zavzeli smo p o 1 o Ž a je i ri p r e n o a i 1 i 0 naslednji dan smo nenadoma začuli :"Chi va la, ohi va la?" 13 lic je italijanska patrola, ki nas je našla Zorelijale so strojnice,- ftez cas so se cu- li kriki ranjenih Italijanov, juriš!,hura!, nato pa je vse utihnilo. Brigada se je dvignila ter se kot val zapodila za sovražnikom v dolino, iai bata Ijon levo, en bataljon v desno - so padala povel- ja drugo za drugim« Italijani so se spustili v div ji' beg, mi -na smo udarili preko MadiŽe«, Zopet so za praske ta .Ve puiike, Italijani so nas napadli iz btupice,, i3o.rba se jo znova pričela * Cule so se strojnioo, pok ro6ne bombo, Italijani so se pos - krili po hiš: h,. Zmagala je slovenska pest, svobod no smo -prešli cesto in l.ndi&o ter si tako utrli pot dalje proti zapadu* 5»brigada je ponesla pe- sem svobode in odrešenja tja do beneškega Spiica, tja do atola Veselo smo zapeli- Ile j , brigade y hitite, razpodite, požgite, gnezda belih podgan, ornih psov! Prijatelj globljo ^oblejtiili ne vidiš,od kod te nove sile? Življenje se dra^i v nižavah , k i s o s p a 1 o O i s e o dr. i r a j o, iščejo moči ,roke se iztega jo y iS*6e jo ciljev. Kaj za to,ce prihaja po- mlad v vih. r.ju in povodn 1i. Iz te črne naplavine bo vzklila bujn^ /U»i*nt-J Ivan Cankar (bela krizantema) Hudi Plahnic D V L' O £ L ^ i1 -L1 I j J. Sredi Prijaznih vipavskih 0ri'cev so se pred le tom dni zbrali najboljši sinovi in hčere Primorske .jJ-ovenije, najboljši borci za svobode in priključi tev Primorske k novi zedinjeni Sloveniji«, 2i junaki, in junakinje., katerih Število je raatlo iz dneva v dan, so zaceli neustrašen boj, boj, ki je slišen o nemu med Davidom in Goljato.;m Za ceno svojih mladih življenj so ti junaki prižgali plamenico osvobodil nega boja, ki je v kratkem c;su osvetila vse ozem- lja Primorske G lojeni j e., Ustanovljen je bil prvi slovenski p r i m o r s k i b a t a 1 j o n, ki js nosil i- ine "Soriškega slaveča" , pesnika Simona Gregorčiča« koncem oktobra 1j43*leta oa je prekoračila biv io italijansko-jugoslovansko mejo večja skupina do bro oboroženih borcevt ki so prinesli primorskim bratom in sestram borbene pozdrave slovenskega na- roda o s2a dan, ko c-o edinioe Soškega odreda prekora Sile bivšo mejo, ki nas je ločila desetletja, je postal mejnik *v zgodovini ne samo Primorcev temveč vsega slovenskega naroda, Ze ta dan se je odločila bodočnost vseh Primorcev, lepša in srečnejša bodoč nest v novi zedinjeni in demokratični Sloveniji„ Soški odred je z:.cel tel 6 i s o vraga na samih njo govih tleh - v Italiji, začel je trgati sovragu ži vo meso«, ndinioe Soškega odreda ojačene z domačim legata!jonorn "'Simona Gregorčiča" , so se razlile kot hudournik po vsej Primorski oloveiii ji» rartizans-v ke puške so od Istre do Pesije nepretrgoma, noo in dan oznanjale smrt' barbarskim jluaeplinijevim ' nor dam in svobodo primorskim Slovencem! Skozi deset in stoletja tlačeno in zaničevano primorsko ljud-- - S) - sivo je dvignilo pogumno in odločno svojo g!aTo,tr do stisnilo pest in prijelo boj na Življenje in smrt« Soški odred je kmalu nerastel in se delil na dva nova odreda - Severno in južni primorski odred Val narodnega upora je rastel iz dneva v dan.V boj ne vrste so prihajali novi i,: novi borci ter boril ke , Niso se ustrašili ne gladu ne mraza, temveč sx> pobrali slednjo puško, ki je ležala doma skrita Še od prejšnje svetovne vojne kakor da čaka maŠčeva - nja in se uvrsti v Primorski brigadi Simona C-regor ČiČa, ki je že pred desetletji prerokoval svobodo primorske Slovenije, Borbe, ki sta jih vodili , ti dve brigadi na Kolovratu, Stolu in Krnu, na ičoimin skem, v Eeziji m Benes"ki Sloveniji,. Trnovskem goz du, Cavnu in Nanosu ter vse tja do Brkinskih brd in Cicarije ter tržaškega zaliva,sc najboljši do- kaz borbenosti Slovencev, ki ji je fašistični re - zim tako kruto zatiral. V neizmerni ljubezni do sto je Karodno-osvobodilne in Partizanske*vojske je slo vensko ljudstvo na Primorskem vsemu svetu jasno in odločno izpričalo, da hočejo biti Slovenci, ki so bili desetletja tlačeni od imnerijalistiČnih av — st:?o~o0rskih in italijanskih zatiralcev enkrat za vselej -priključen svobodi i in zedinjeni Sloveniji, v novi in demokratičnih osnovah zgrajeni Ju^oalavi ji ter v bratski povezanosti s Sovjetsko Husijo. Vsled velikanskih izgub, ki jih je pretrpela e litna /_us so lin i jeva vojske, pred Stalingradom, je bil padec ^ussolinja neizbeže. . i'i ga mogel rešiti niti njegov gospodar, krvoločni Hitler. Za njim je propadla tudi italijanska armada, ki se od Stalin grada dalje ni mogla popraviti. olovei.sko ljudstvo na Primorskem je tiste dni - 10 - meseca septembra svobodno zadihala«, Palo si je duška v razobešanju slovenskih zastav, sloves - nem praznovanju priključitve slovenskega Primor ja svobodni in združeni d.oveni ji, ki jo je iz- rekel Vrhovni plenum Osvobodilne fronte sloven skega naroda: na dan. 10 septembra* Tiste prevratne dni se je odzvalo v naše vr ste vse, stari in mladi, možje in fantje, dekle, ta in žene, Velikanske zaloge orožja in munici- je je naša junaška vojska pobrala razpadajoči i talijanski armadi, dobro vedoc, da sovražnik Še ni uniče*., da je potrebno dotolči in izgna.ti preko naših meja krvi-že j ne R-^ci Jeve bande „ r,dinice, Primorske Operativne Sione so z vsem gnevom in z največjim borbenim duhom napadale nadmocne, s tanki in avijacijo oborožene nemške edinice ter jim nanesle ogiomne izgube v»vojaš- tvu in materij:'lu. .;'araikak Hitlerjevski vojak, gestapovec, oficir, celo ^ojer;1 je z. vedno na pojil toliko tlačeno primorsko slovensko grudo o Preko noči so se ustanovile številne primorske brigade, da divizije. :'.:o rodni upor je zajel po- slednjo slovensko hišo na Primorskem« Poslednje mu starcu in starki je vzkipela po ž i lan mlr.de uiška kri, ki kliče skupen boj proti, nemškim barbar o ai. Vzkipel., je kri, ki * a pa j a vso vse i c-s primorske ;:love: ce., od Istre do Pezije in Slovenske Beuečije in n^s sili naprej, " • ?:prej v borbo, zr. pravdo in svobodo slovenskega naro- da", dokler .e bo uiiiee. poslednji nemški vojak ki tlači .,ašo zemljo, dokler ...e bo pregj.a: po- slednji izkoriščevalec poštenega slovenskega ljadstv: , dokler ne bo osvobojena posled-ja slo ve-.sk:-. hiša na Primorske... i, postavi jei r, pravic na meja ^ed našimi sosedi, toliko čas;, naš vo- -li- jak ne bo položil orožja, toliko časa bo na§ -pri- morski Slovenec neumoren borec za svoje pravice. Primorski Slovenci smo s to veličastno osvobodilno borbo vsemu svetu, tudi našim največjim sovražni- kom, dokazali; da se znamo boriti; da si bomo svo bodo priborili in sami odločali v novi, združeni Sloveniji ii^noriti voj,,3ko-politi&ii phegided. V Moskvi se je končala konferenca treh velesil Anglije, ^merike in sovjetske Zveze. Razpravljali so o vojaških ukrepih, ki jih je treba takoj podv- zeti, da se vojna cimpreje konca; istočasno pa je bilo govora o ureditvi Evrope po sedanji vojni.Vsi zavezniki so se zavzeli za oim ožje ^JojaSko sodelo vanje, ki bo trajalo, dokler Nemčija ne bo popolno ma poražena«. Tudi na političnem in gospodarskem po lju bodo vse tri velesile skupno sodelovale z name nom, da cimpreje ozdravijo povojno mvropo.V načrtu je osnovanje mednarodne organizacije velikih in ma lih narodov v svrho trajnega miru. Velesile bodo storile vse potrebno, da se napake, ki so bile sto rjene po letu lyl8 ne bodo vec ponovile, V Londonu se snuje posvetovalna komisija za Evropo, ki bo o- dlccev&la o bodoči ureditvi 1/vrope* Italija bo ob- novljena in sicer na demokratski podlagi«. Italijan skemu narodu se bo dala možnost, da bo svobodno iz biral svoje predstavnike ter obliko vlade. Vsi fa- SlstiSni funkcijonarji pa tudi vojaške osebnosti bodo odgovarjale za vse zločine, ki so jih izvrši - ±2 - li na katerakoli kraju. Sojeni bodo po sodnikih In zakonih one drŽave, kjer se je izvršil zlo č i rj. Odbor ki bo mspravljai o bodoči Italiji, bo sestavljen iz predstavnikov ti oh velesil, svobodne Francije, . rčije in J u g o slavij e. .•.adi x.vstrija bo vzpostavljena na novi demokratski osnovi.Koskovska kzve s t j a pišejo, da je bil v ;>oskvi dosežen nedvom no velik uspeh že r^di tega, ker je bila položena osnova za bodbci svetovni nir in srečno življenje tudi malih narodov. Hitlerjeve nakane, da bi poda- ljšal vojuo in da bi :.-:a.nesel sror med zaveznike,se niso -posrečile. Us-nehi Moskovske konference so bili v ^vstriji toplo sprejeti. Po vsej ^vstriji prirejajo rodolju bi velike manifestacije. Ker so izbruhnili nemiri, že korakajo fašistični S^ oddelki v Avstrijo. Poli cijski minister Himmler bo baje sklic«! posebno kx ferenco, ns kateri se bo razpravljalo o novo nasta- lem položaju. V Moskvo je odpotoval predsednik Češkoslovaške države .5dvard Beneš, ki bo imel razgovore z tov« Stalinom o novi ureditvi in življenju Ceškosloven - ske republike. Italijanska fronte: Savezniška armada zelo noč. si napreduje proti z0ornjemu toku ieke Volt urno in reke Sarigliano. Peta osma armada pod vodstvom montgo ueriya je rabila tri tedi.e, da je '-»rešiti re- ko Trignio, Zavezniki so zavzeli mesto Isernia,vaŽ no križišče cest; do Icima imajo približno Še 1^0 km. Letala, ki imajo svoje baze v Foggi z velikim uspehom tolčejo nemške kolone, letališča in luke v £adru, stenah, .\raksu, Heraklionu, Kosu in Sirosu Največjo borbenost izmed vseh zatiranih naro- dov pa je pokazala Jugoslovanska Narodno osvobodil na vojska. V vseh pokrajinah se vodijo.,hude borbe -li- na vecih mestih; posebno na Hrvatskem, Ornigori , Bosni j Gandžaku in Sloveniji. Partizani posebno napadajo nemški prometni sistem in mu prizadevajo ogromne izgube ter otežkoeajo Nemcem., redno zvezo Od 600 železniških postaj na Hrvatskem, jih v upo rabnem stanju le 112, ITemške izgube v moštvu in ma terijalu so vsaki dan občutne, V zadnjih 14 dneh, so se vršile borbe za Ogulin, ICarlovac, Uovimarof na progi ^a^ ;reb~Križevci-Obrovac- v i.ledži^urju,na Hrvaško-madžarski meji, kjer je UOVJ osvobodila štiri mesta in prešla preko meje na Madžarsko stian Velike borbe se vodijo za polotok Pelješac. Ilaša vojska se pomika proti za padu v P.ezijo in Beneško Slovani jo , NajpodlejŠe si3-.e jugoslovanskega nazad njaštva pod vodstvom izdajalcev: Rupnika, Nediča, Ljotica in Paveliča ter generala DraŽe Hiha jlovi- ca Še kar naprej vodijo borbo proti lastnemu naro du; posebno poslednji je bratomorno nastopil pro- ti ranjenim partizanom ter jih dal pomoriti.Hadio "Svobodna Jugoslavija"navaja za to več dokazov.Ka ko to, da se obstoja "naša" izdajalska Londonska vlada, katere član je DraŽa l;lihajloviČ? Vzhodna fronta: Ruska ofenziva, ki se je zače la julija meseca, se nadaljuje brez prestanka; v poslednjih 14 dneh se je oelo stopnjevala in dose gla zelo veliko uspehe> zlasti na južnem delu fron te. Uspešna ofenziva Bdeče armade dela ogromen vtis ne samo pri zatiranih narodih in zaveznikih, ampak tudi na nemškega vojaka ter na ves nemški narod sploh« Nemška vojska jo doživela največji ne uspeh v strategiji taktiki. Njena slabost je dokazana s tem, da ni mot/la vzpostaviti nove o - brambne Črte. ~ed tem ko so bili nacional-sociali stični voditelji še pred meseci optimisti, se jih je v poslednjem času polotil obup, ker vedo, da prihaja dan obračuna. Ujeti nemški vojaki izpriču - 14 - jejo j da duh in morala nemške vojske neprestano pa X: da. o padcem Bnjepropetrovska in ZaporoSja ter ^le— Zl litopola si je Rdeča Arihado odprla pet preko Snje- k pra in polotok Krim Prehod preko reke Dnjeper . je l "bil izveden z ogromno vojaško silo, nemški protina padi pri Krivemrogu tudi ne morejo zaustaviti rus— v kega pohoda na zapad- Ko je padel .le 1 i t o p o 1 -ki j u$ 5 Krima- je slavna Ruska.Armada prodrla 240 km; S i: padcem Hersona in z zasedbo ustju Dnjepra je nem c Ika armadi onemogočen redni umik proti Romuni j i« V 1 I-Togajski stepi jo obtičala mnogo Nemcev, ki se se j daj Predajajo. Ofenziva proti osrčju polotoka Kri i ma se nadaljuje.. Romunska in nemška vojska imata edin izhod po morju, to de tudi tam jih pričakuje ruska mornarica * Tudi severno Kijeva so se priče- le nove borbo in Rusi so napravili velik mosto- bran, preko katerega se že vale ruske čete? ki i ma jo nalogo s. severa obkrožiti mesto Ivi jev. Dve predmestji Kijeva sta po, najnovejših vesteh Že za se&eni* Osvobojeni sta bili mesti Cernomalskoje in Kovokijevskoje* Rdeča Armada je napredovala na po lovico Porta Hevel-Polock in so približala stari poljsko - tu s k i meji, do katere ima še ^0 km/ Uspehi Rdaoe Armado o zadnjih Štirih mesecih na vzhodni fronti so nam jasno pokazali, kako ne- izčrpne sila ima Sovjetska Sveža. Rdeča Armada je .dala svetu novega vojaka borcay ki bo v zgodovini Človeštva zapisan kot zmagovalec reakcijonarstva, borcav ki je ohranil človeštvo, pred propadom. Ni dvoma.- da nosi Sovjetska Zveza v tej vojni najve- čje breme in prizadeva nemškemu fašističnemu impe rijalizmu smrtni udarec« Od 4< julija tc.l,pa do 1«, novembra znašajo nemške izgube 900,000- 60 ,000 ra zbi tih in 18,000, zajetih avtomobilov. Nemška voj- ska puRcfi pri svojesi paniSnem begu ogromno množi- no vojnega materijala» V Štirih mesecih so os^iobo dili Husi 38.000 mest in vasi, skupno 350.000 kfi, (tolika merita Italija in svica skupaj.). Ves svet ve, da je morala Rdeča Armada izdrŽa ti glavno silo hitlerjeve Uemeije(280 divizij). V Italiji ima Nemčija samo j divizij. Pač oa Jugo — slovanska osvobodilna vojska veže vedno večje nem ške sile in danes ima Hitler v Jugoslaviji še 28- divizij * Vsled naglega ruskega prodiranja proti Bessa- rabiji in Krimu je zavladala posebno v Bukarešti, Budimpešti in Sofiji, velika panika. Zelja po miru v teh državah je vedno večja. Hitler ne more več z njimi računati kot z zane - sljivimi zaveznikami„ DrŽave, ki so podpisale prijateljske in vojne pakte 3 hitlerjevo Nemčijo, ze slutijo konec in tudi dobro vedo, kakšen bo ko neo. Vsa grozodejstva, ki so jih storili na našem ozemlju vojaki katerekoli fašistične države niso in ne bodo pozabljena« Cas obračunov je pred durmi ! -16 - 1 VOJNO POROČILO z XXVII.Divizije "Goriško"Narodno Osvobodilne Vojske k in Partizanskih Odredov Slovenije V mesecu oktobru so se vršile na ozemlju, ki ^ spada v področje naše divizije mnogoštevilne vo — jaške akcijo, ki so končale vo večini v našo ko rist* Kemci so bili skoraj povsod prisiljeni vodi ti obrambno borbo. To je značilno za vedno zmagujo čo Hitlerjevo Nemčijo. Slovenski narod si danes ku je svojo usodo sam. Stotere borbe ga krepijo in je klenijo in postaja z dneva v dan samozavestnejši. Ka Primorskem, v Slovenski Benečiji in v naši lle ziji se je pričelo buditi slovenske ljudstvo, ki se je v zadnjih letih fašističnega terorja zavede lo slovenske krvi. Vsak dan pristopajo novi tova- riši in tovarišice k hrabri Narodno osvobodilni vojski, ki ima jedro v revnem kmečkem delavskem ljudstvu« Vojaške akcije so se vršilo od Bovoa rrako vr hov severno od Kobarida r>roti Tolminu in Sv,Luci- ji, vzdolž toka Sočo do Gorice, vq tja notri do Krmina, Čedada in do Hezije. ITaŠe čete, bataljoni in brigade so povsod napadale sovražnika. Vojno,poročilo XVII.Brigade. XVII,Brigado jo v borbah pred St.Lenerdoia na padlo sovražnika, liadi porušenega mostu so s s "00 sai umakniM v Csdad. Pri Ito8inju je bil napaden namfiki avto, v katerem je bil ubit nemški polkov« nlk In kapetan. Pri Ajbi ja bilo notolčenih 17,Nem oev; zaplenjen je bil tudi en nemški kamjon. DobXarju je bil uničen elektrovod. V \Le6niku sejo »apita&JiM 10 pušk, 2 brzostrelki ter 50 bomb, Ena od največjih ekoij se je vršil** v plaval, kje* je bi£o \jQ dobro oboroženih in utrjsnik neaftkih voja -17 - kov* PoSto&ovald ©sac Železniško postajo, telefonske »sprave, iscat Čez smo onesposobili za težji^ro a*t ter opravili dober plen."ižnte", je T>riaraval k prehrani tmtih oddelkov 11 glav Živine, Dobili ssmo tudi vr&cej vojaške ciprese • ICem&ka vojska je morala za6a:mo zapustiti Plave. Pri Tinol Žsh 2& Patrulje ranila 4 ITeince; pri neki dru^i priliki zajela en luksuzni auto. V.enca, ki sta bi le v njem sta pobegnila- Pri Siaartnea je bil zajet sanitetni auto s sanitetnim materijalon in instrumen ti, orožjem ter bencinom. Jn remec je bil ubit, tri je so se predali. Pri Biljani je bil spopad z nem tkimi oklopnimi automobili, ki qo se morali umakni- ti. Pod dabotinou je bila poškodovana Železniška p® £0, Ob tej priliki so imeli l.emci 11.mrtvih in ra- njenih, Pri moši smo useli Eencen 100.pušk, 40 bomb in preko 10.000.nabojev. Ha najzapadnejši točki Be- neSke Slovenije, Pri l^imsu smo napadli in pognali v kolono ;;emcev, ki so i^eli na meh oropati na prebivalstvo. A,aŠa zaseda je pri Poblarjih napa- dla kamjon i.i motor; plen: 2.brzostrelki in vojaška oprorna, ka z j 6n un iČ en. Vojno poročilo XVIII.Brigade. Od 26, do 31.oktobra so trajale borbe za Koba rid na Črti Bovec-Zaga-Trnovo-Kobarid. Nemški pro- met je bil prav do konca oktobra na tem delu popol- noma prekinjen. Kobarid je bil trdno v naših rokah. Podrti so bili vsi mostovi ter prekinjene ceste. V » toh borbah so Hemci izgubili 120.mrtvih in ranje - nih, Nade izgube 30 bile malenkostne. Imeli smo le nekaj ranjenih in pogrešanih« Omeniti moramo, da se je v teh borbah najbolje izkazala desetina hrabrih Rusov, ki 30 bili pobegnili Nemcem in se pridružili naši vojski, Napadali smo težke kanjone, osebne au- tooobil© ter na tovor jene vozove. Hude bitke so se t - 18 - vržle zlasti pod Serpenico, Dri 2agi, Kažerolah in pri trnove rac Vsled premoči nemškega, boljšega oro- žja, so se morale naše ediniee umakniti; Nemci pa so drago plačali pridobljeno zvezo med Bovcom in Tolminom« Pri Kobaridu so naše ediniee prisilili k pristanku nemški izvidni avijon in ga uničile . Pi Jot je naš ujetnik., Člani divizijskega in brigadnega Štaba so napa dli na cesti !5vt.Luoije-vrorica nemške kamjone«Cesto so imeli v oblasti celih pet ur, Zaplenili so dva kamjona z različno oi?remo0 Patrole X2L Brigade so vršile sabotažne akcije v bližini mesta Videm'(Udine?. ŽIVELA SLaVL'* EH2C* AftiaD* i ZlVhh* BORBii JUG-0 oLOVAi; bKIH ii^IiOBOV ! ZIVBLiV ZDKUZi^U SLOVET I J* ! VSI V BOKBO BO KONCI^ !