Zgofoainsft zapisi Zdenka Kresnik cestnoprometnih in higienskih predpisov ter skrb takratnih policijskih usluZbencev za red, valltost irt Iepoto v mestu. Poleg tega je bilo v OnnoZu ustanovljeno tudi posebno drultvo, katerega nalogaje bila ravno skrb za lepoto mesta. 2. Oleplevalno dru5tvo Olepievalno druitvo je bila zunaj obdrnskega odbora obstojeda ustanova, ki je skrbela za lepoto mesta. Njen lramen ie bil: bile v njem kiopi; primerno oskrbovane, lep5o in prijetnejSo.5 Vse to je dmltvo dosegalo s prostovoljnirni prispevki in podporo obdine ter zasebnikov. Tako je na primer omenjeuo druitvo na podlagi sklepa svoje seje, ki je potekala 12. n-rarca 1926, zthtevalo od obdinskega sveta, dir naj bi se le-ta z vsemi razpoloZljivimi sredstvi zavzel za varstvo mestnega parka pri cerkvi. Sosedom in lastnikom koko(i naj bi se zagrozilo z velikimi denarnimi kaznimi, de svojih kokoli ne bi zapirali v ograje. Prav tako so zahtevali, da se obdinskega redarja opozori, naj bi le-ta prepredeval skakanje otrok po nasadih in tratah. Posebno nadzorovanje naj bi bilo potrebno v popoldanskih urah.6 Zanimanje za omenjeno dru5tvo je sdasoma splahnelo in maja 1921 ie razpadlo. Pozneje se je v obdinskem odboru osnoval olepSevalni odsek, ki je opravljal posle razpadlega dru(tva z denarnimi sredstvi iz obdinskega proraduna. Leta 1936 je bilo olep(evalno drr-rStvo porlovlto 'ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mestzl OlrnoZa, str.4l. u ZAP, fond:MOO, Skatla 5t. 27, ovoj 5t. 99, Zapisniki sej s prilogarni - 1926. PRIZADEVANJA ORMOZANOV ZA LEPSE IN VARNEJSE MESTO MED LETI 1918 lN 1941 C lcutek ob rav nav a p rizadev anj a preb iv aLc ev O r ntoiet za lepie in varnejie n'Lesto, ki .ie bilo leta 1931 tnriieno nted klintatiine krqie, leto I936 pa rozglaieno za turistiini kra.j. Predstavi ncun de.iawtost olepievalnega clruitva in skrb Onnol.anov za boliii izgled nTesta, ki naj bi vanj privabil iim veiie itevilo tujcev. 1. Uvod V letih po koncu prve svetovne vojne je po podatkilt ljudskega Stetja iz leta 1927 v OrmoZu Zivelo 1006 prebivalcev. f]a t"n je bilo 471 mo5kih in 535 Zetrskr. Deset let kasneje, torej leta l93l, se je njihovo Stevilo zelo malo povedalo. Podatki, zbrani pri ljudskerr Stedu leta 1931 namred kaZejo, da je takrat v tnestu ob Dravi Zivelo 1146 liudi. Od teh je bilo 584 molkih in 692 Lensk.2 Med omenjenim prebivalstvom je v letih med obema svetovnima vojnama postopoma naraldala skrb za dim lepSi izgled njihovega mesta, ki je bilo leta tr931 uvr(deno med klirnatidne kraje'' (torej med kraje z ugodnimi klimatskimi razmerami). Z, odlodbo ministrstva trgovine in industrije pa je bil Otmol 22. decembra 1936 progla5en tudi za turistidni kraj v oZjem pomenu.t Poleg tega je med me5dani OrmoZa v obravnavanem obdobju postopno nara5dalzr uporaba avtomobilov. Ceste pa 5e zdaled niso bile ustrezno urejene, saj so bile praSne in blatne. Najslab5e je bila urejena drZavna cesta skozi mesto, saj ni imela trdne podlage. Vse to je ormo5ke mesdane vzpodbudilo k prizadevanjem po lep5i podobi mesta, ki naj bi vanj privabila dim vedje Stevilo tujcev. Med temi prizadevanji naj izpostavimo razliritev in modernizacijo drZavne ceste skozi OrmoZ, uvajanje ' Ljrbica Suligoj, Oln-rolki Nemci med obetna vojnama. V: OrmoZ skozi stoletja III., OmroZ, 1988, str.214. 2 Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje:ZAP), fond: Mcstna obdina OnnoZ (dalje: MOO), Skatla 5t. 13, ovoj 5t. 48, Sur.narni pregledi, zapisniki in porodila o ljudskem Stctju I 93 1 ' ' ZAP, fond: Moo, (katla 5t. 19, ovoj 5t. 77, Zelezniiki, cestni in po5tni promet (1875-1940). ^ ZAP, fbnd: Moo, Skatla 5t. 23, ovoj 5t. 85, Gradbenc zadeve 1935-1939. Llstanovljeno. Na obreZju reke Drave od Denkovega mostu nayzgor, kjer je bil dostop do Drave laZji in so se ljudje tam laZje kopali, je za kopalce postaviio iesene utice in napravilo cementno stopniKde za dohod v vodo. Direkcija drZavnih ieleznjc v I-jubljani je namred Obdini OrmoZ podelila dovoljenje za uporabo dela ZeleznlSkega ozemlj a proge Pragersko-Kotoriba za kopali5de ob Dravi. Kopalci na tem mestu niso smeli izdelati umetnih skakaliSd in zatonov za lovljenje rib iz obreZnega kamenja. po kondani kopalni sezoni p_a so morali stopnice in kopalildne kabine odstraniti-7 Ko je bil OrmoZ leta 1936 razglaSen za turistidni kraj, je oleplevalno dru5tvo pomagalo obdini z nasveri za javno razsvetijavo mesta in pri urejanju cest. izdatki za olepievanje mesta so v prorad.unskem letu 1935/38 zna5ali 16.680 dinarjev, v leru 19-"6131 pa 14.495 dinarjev.8 3. Nekaj dejavnosti me5ianov za izboljlanje izgleda mesta Meidani OrmoZa so v obravnavanem obdobju izvedli kar nekaj posegov, katerih narren je bil poleplanje mesta. Tako je leta 1929 Julij Ziger, sla5didar v OrmoZu, odstranil plot pri svoji hi5i Stevilka 16 (danes Ptujska cesta 5) in postavil v ravlri crti z Majeridevo lriSo zid in vrata za Ltyoz. Zaradt tega je na cestni strani ostalo 18 m2 njegovega zemljiSda. Ker je obdina imela od tega zernlji5da korist ob sejemskih dnevih, jo je Julij Ziger prosil za odlkodnino, ki so mu jo porem tudi izpladali v znesku 200 dinarjev.e V izboljSanje izgleda mesta je bil r-rsmerjen tudi sklep mestnega obdinskega odbora v On-noZu, kije na svoji seji 19. novembra 1929 sklenil, da se del drZavne ceste ob cerkvi in mestnem parku od Mestne hranilnice (danes Vrazova 1) do lekarne (danes Skolibrova 19) raziiri. To delo ni bilo samo potrebno, pad pa bi bilo tudi v okras cerkve in njene okolice. Podpisano Zupanstvo je zato prosilo Zupnijski urad za brezpladno odstopitev potrebnega zemlji5da za raz5iritev ceste. KriZni5ki priorat v Ljubljani je 24. julija 1930 iupnemu uradu v OrmoZu dovolil brezpladen odstop cerkvenega zemlji5da - B0 m2 - mestni obdini od stavbne parcele Stevilka 44, katastrska obdina OrmoZ, za raz5iritev ceste. Izdelavo opornega zidu in ograje ob drZavni cesti pri cerkvi in ' ZAP, fbnd: MOO, Ikatla It. t g, ovoj Sr. 75, Obdinsko kopali5de ob Dravi. t ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrntoZa. str.42. '' ZAP, fbnd: MOO, Ikatla St. 28, ovoj Sr. t02, Zapisniki sej s prilogami - 1929. parku je -mestni gospodarski in cestni oclsek poverilMarku Str.rhecu, zidarskemu mojstru .r OrmoZu. Oporni ztd in betonska ograja sta bila narejena novembra 1930. Istodasno so tam sezirlali tudi betonske stopnice in obnovili kanalizacijo . Z nava ograjo se je tako Zupna cerkev vidno lodila od ostale okolice. Tedanji iupnik Ciril Lekial ua je oznanil, da je na cerkvenih tleh prepovedano vsakr.Sno tr-Zenje in kupdevanje.ro Dr. Otmar Majerid je v zadetku leta 1933 z namenont polep5anja okolja v bliZini svojega sanatorija (danes Zigrova ulica) zaprosil Ormo5ko mestno obdino za podelitev dovoljenja uporabljanja obdinske ceste meci hiSami, Itevilke 57, ,58, 59, 61 tn 62, za postavljan.1e miz, stolov, klopi in lepotiinega drevja in grmovja.rr Mestna obdina OrmoZ mu je to dovoljenje irodeliia, siun pa se je rr-roral zavezr.ti: priznavalnino za uporabljeno cesto po 10 dinaqev; cesta, od zidu na eni strani do zidu na drugi strani, last obdine; po tej cesti ter ne bo ceste zapiral s pregradami ali podobnim; oviral; drugo, da bo mogode peljati s praznirn ali naloZenirn vozom rnirno; dovoljenje; za dovoljenje Obdino OrmoZ; njegovih cvetlidnih ali olepievalnih napraval-r zaradi preurejanja, popravila ceste ali kanalizacije na njej.r2 Postavljanje stolov, klopi, miz in okrasnega gnnovja je in-relo namen zakriti sterre zidove in plotove ter olep5ati okolico. Obdinska cesta se je v ta nameu uporabljala zgolj v poletnem dasu, v dobi sezone. Zaradi lepiega izgleda mesta so OrmoZatri postavili leta 1935 na trgu - okoli Marijinega spomenika _ 'o ZAP, foncl: MOO, Ikatla It. 19, ovoi it t'ZAP, ibncl:MOO, Skatla it. 19, ovoj it cestni in poltni prornet (1875-1940). l2 Prav tarn. -61 -- 71 (.4). 71 , Zelez.niiki, Zgofoainsft zapisi lepo, romantidno ograjo iz kovanega ieleza s posebnimi nosilci za cvetlidne londke. Postavili so tudi ograjo okoli kapelice pri gostilni Kletarskega dru5tva (danes Ptujska cesta i6).Fostavitev je zahtevalo Oleplevaino dru5tvo Ormoi. Il i,aiiil+i*iriir [j il+iltirr,:itlilitiiiilirirrlirii :ir-T ir I Skica za novo ograjo na Glavnem trgu v Ornniu (okoli Marijinega spomenika) iz leta 1935. ZAP, Jbnd: MOO, ikatla it. 23, ovoj it. 85(6). 3. 1 Modernizacija drZavne ceste Na obdinski seji, ki je potekala 18. marca 1937, so sklenili, da je za pospelevanje turizrla v mestu najpomembnejSa ureditev cest, ki naj bi bile brez prahu in blata. Najslab5e je bila urejena drZavna cesta skozi mesto, ki ni imela trdne podlage. Na Le omenjeni seji so tako sklenili, da bi cesto morali izravnati, utrditi, tlakovati ali asfaltirati, v skrajnem primeru pa posipati z lomljencem in dobro povaljati ter prepojiti z oljen-r. Da bi bila cesta trajno in dobro urejena, bi bila potrebna tudi njena razliritev med hi5ami posestnikov. Hkrati bi se morala preurediti tudi javna kanali zacija.ta Tako se je leta 1937 zad,ela modernizacija drZavne ceste Stevilkr 17, kot se je takrat imenovala. Meldani so jo imenovali tudi 'velika'ali drZavna cesta. Potekala j,e iz Maribora skozi OrmoZ v km 4648 proti Cakovcu. Med hi5ama s hi5nirna Stevilkama 50 i; 53, 't P.t.. Pavel Klasinc, Graclbena dejavnost v OrrnoZu mecl obcma vojnarna. V: OrmoZ skozi stoletja III., OrnioZ, 19U8. srr. 163. tt ZLP, ZAP, fond: MOO, Ikatla It. 30, ovoj Ir. l l5, Zapisniki sej obdinskega odbora 1937. kjer so bila nekod gornja ali ptujska mestna vrata. tj bila cesta Siroka samo Stiri metre. HiSa s hiino Stevilko 50, ki je bila last usnjarja Otona Kralja, ie namred z enim vogalom stalno ovirala promet. Ko jo je obdina odkupila za 35.000 din, so jo porulili in prideli z deli na cesti. Istodasno z modernizacijo ceste je obdina preuredila tudi javno kanalizacijo od mosta pri vili dr. Ariberta Brodarja (ob dana5nji Prujski cesri) do poslopja mestne hranilnice (dana5nja Vrazova ulica 1). Ko je bil poloZen glavni kanal kanalizacije, so hi5ni lastniki speljali vanj odtodne kanale od svojih hii na lastne stro5ke. Na hi5ah so morali namestiti tudi stresne Zlebove. V sklopu modernizacije so ob cesti uredili tudi plodnike, ali kot so jih takrat imenovali, "trotoarje". Dela pa v dogovorjenem roku niso bila dokondana, tako da je bilo 5e v pozni jeseni vse razkopano in blatno, kar je med prebivalstvom povzrodalo veliko nezadovoljstvo. r6 Ko so bila dela na drLavni cesti skozi OrmoZ kondana, jo je bilo treba redno in dobro Skropiti. Pri delu je bil namred kot vrhnja plast uporabljen dravski pesek, ki je povzrodal veliko pra5nost. Zato je bilo treba omerrjeno cesto dnevno pornetati. V poletnern dasu jo je vsak dan zgodaj zjuraj pometel Andrej Jau5ovec za od5kodnino 5 dinarjev. r7 V letu 1938 so bili podani pogoji za oddajo voi.enj za Skropljenje cest v mesru, obsegali so naslednje dolodbe: imeti na voljo par modnih konjev in drpalko za polnjenje soda, delavca za drpanjeje dala obdina; sodov, de paje bil sod napolnjen pri cisrerni v mestu, pa tudi ved; dopoldan in od ene do Seste ure popoldan; gostilne Zabavnlk (njeni prostori so bili na dana5nji Ljutomerski cesti), obdinska cesta od Glavnega trga do gostilne Kalchbrenner (na dana5nji Kolodvorski) in banovinska dovozna cesta od trgovine JaneZid-Kosec (na danaSnji Vrazovi ulici l2) do mostu na Dravi; obvestiti dan prej, v primem popoldanskega " ZAP, Rokopisna zbirka, Kronika mesta OrmoZa, R-70, str. 39. 't'Prau tam. " ZAP, fbnd: MOO, Skatla it. 30, ovoj St. 116, Zapisniki sej obdinskega odbola 1938. . .:riri.if\ iq.".....i:: f !,1G,.(frtr)ra:.ri:1 rir,t*tji.tij:4. 1 ...1:,rFu(r1;iia&,;, l: :::: .. , _-*.-. -62-- Zgodooirsftzapki ikropljenja pa dopoldne; narodilo je dala obdinska :i sarna; - :e je bil voznik zadrlan,je moral na lastne stroike priskrbeti drugega; de tega ni storil, je obdina najela voznika na njegov radun; z za vsako po5kodbo na vozu je jamdil voznik sam; obdini jo je moral takoj prijaviti; le-ra je voz nonovno usposobila za y atno voZnj o; - :rik je moral voditi evidenco o voZnjah, pladali :: rnu jih ob koncu sezone; pri obradunu so mu od zasluZka odradunali 0,5 odstotka kolekovine, 2 odstotka poslovnega davka in odstotek pogodbene takse na zapisnik ter radunske koleke.l8 l. 2 Avtomobilski promet in uvajanje cestnoprometnih predpisoy Ze opisana modernizacija cest in njihovo vzdrZevanje : bilo potrebno ne samo zandi leplega izgleda rnesta, ;:ri p1 tudi zaradi naraldajodega prometa motornih .ozil. Stevilo lastnikov avtomobilov se je povedevalo, .:-ti pa so bili vedinoma 5e bolj neizkuieni in nerodni. Ze volanom so se pojavljal vedinoma moSki, Zenske :.r so bile v glavnern sopotnice. Iz podatkov, ki so ohranjeni v Zgodovinskem arhivu ra Ptuju, lahko ugotovimo, da so bili leta 193_5 raslednji OrmoZani ponosni lastniki slededih vozil: / Stefana in dr. Aribert Brodar: tatra, chevrolet; r Elektrarna Fala: tatra; r Jakoba in Jakob Habjanid: motocikel - B.S.A., tip L, Franca in Jakob Horvat: fiat; Mihaela in Anton Horvat: sachs, Martina in dr. Anton Hrovat: de soto sise; Franja in Franjo Kalchbrenner: fiat; Ludvik Kuharid: IL rav; Anton Majerid in Slavica Vrbnjak, roj. Majerid: studebacher; Prima in Martin Munda: motocikel-motosachase; Jakoba in Josip Nardin: chevrolet; Marka in Alojz Peduh: puch; Kazimir Sarkozy: tirtra; Franca in Franc Strahovnik: B.M.W.; Alojza in Franc Sef: puch; Antona in Franc Zaker5ek: eikler Marke; Andreja in Slavko Zitnik: wanderer sachs.re Leta 1936 se je spisek nekoliko spremenil: Podatki so ohranjeni 5e za leto I938, ko so bili evidentirani naslednji OrmoZani, lastniki motornih vozil: D.K.W.; .r Martina in Franc 5un-rak: chervolet; Za potrebe vzdrZevanja motornih vozil je bila 12. julija 1937 Rudulfu Laknerju, trgovcu z meitrnim blagom, dovoljena postavitev prevozne bencinske drpalke druZbe Shell. To dovoljenje je bilo vezano na dva pogoja, in sicer: da je smel lastnik v skladiSdu za bencin hraniti izkljudno bencin; drugi pogoj pa je zahteval, da je moral lastnik (in njegovi usluZbenci) upoltevati vse varnostne predpise. 5e zlasti, da je dostop v skladi5de ciovoljen samo iez dan in brez kakrlne koli umetne razsvetljave .22 Zgradll jo je ob svoji hiii Stevilka 104, ki je stala na mestlr danalnje zelenice zu avtobtrsno poslajo. T.aradi nara5dajodega prometa v mestlr in bliZnji okolici je bilo trebii sprejeti in uvesti tudi nekatere cestnoprometne preclpise. 'Iako je obdinski straZnik t'ZAP, rbnd:MOO,Ikatla St. 15, ovoj St.61. Spisck rnotornih vozil. :o Prev tanr" t' Prav tarn. " ZAP, ibnd: Iv{OO" Xkatla 6r. 1g, ovoj Et. 74, Obrtne zacleve oci A do 2 t9Zq-n+t. a > '' ZAO, fond: MOO, Skatla 5t. I9, ovoj it. 77, Zelezniiki, cestni in po5tni promet (1875-1940). Ivan Horvat poleti 1938 podal obdinskemu odbortt predlog, v kateremje predlagal: vozili; proste gonje Zivine skozi mesto, ustavljanja vozil na ovinkih in knnljenja Zivine na cesti.23 Gasilski avto "Clrcvrolet", od leta 1936 v lasti Prostovolinega gasilskega druitva Ormol.. Razglednica, tiskanu leta 1937. (Hrani: ZAP) Na seji obdinskega odbora so nato sklenili, da bodo nabavili opozorilne table o hitrosti voZrlje v mestlt itt jih namestili na vseh vhodih v mesto. Novi cestnoprometni predpisi so se razglasili pri cerkvi. Obdinski straZnik pa je moral odslej prijaviti vsakogar, kijili je kr5il. 3. 3 Uvajanje higienskih predpisov Glede na to, da je bil OrrnoZ leta 1936 progla5en za turistidno mesto, je bilo treba tudi spoltovati higienske predpise. HiSni posestniki in oskrbniki bi morali paziti na distodo pred hiSami, na plodnikih in cestah. Vendar vedno ni bilo tako. Pred trgovskimi lokali je bila namred pogosto raztresena lasna volna, ki se je uporabljala pri pakiranju jajc. V stranskih ulicah je bila na cesti pogosto prisotnl rltzlla llesnaga (staro ielezo, kosti, krpe, steklo), kar so nekateri metali iz svojih dvoriSd in vrtov naravrtost na cesto, pred gostilnami so bili velikokrat raztreseni setro in ostanki Zivalske knne ter Zivalskr odpadki. Stepanje pra5nih cunj in preprog skozi oknzr na ulico je bil prav tako pogost pojav. Zelo neprijeten vtis pa je naredilo 23 zAP,lbnd: Moo, ikatla 5t. 30, ovoj it. obdinskcga oclbora, I 938. I 16, Zapisniki se.i dejstvo, da so bile ulice spomladi in jeseni skoraj povsem posipane s hlevskim gnojem. Posestniki se namred pri odvaZanju hlevskega gnoja niso ozirali na Ze vedkrat razgla5eno prepoved, da le-tega ne smejo trositi po ulicah.2a Zaradi tega je bilo v OrmoZu leta 1937 sprejetih nekaj higienskih prcdpisov. in sicer: distodo pred svojimi lokali; 2ivine kjer koli na cesti: raztrese; od sedme ure zveder do sedme ure zjutraj. samo v hermetidno zaprti posodi.25 Hkrati so sklenili: prehitre voZnje ter nodno kolesarlenje brez ludi; morajo le-te imeti na verigi ali na zaprtem dvoriSdu; poikodujejo nove in prenovljene klopi v parku; Skodo in nered na nasadih v parku pri cerkvi; ,} otrokom prepovedati streljanje s fradami, ker z njimi clelajo Skodo.26 3. 4 MoZje postave in njihova skrb za red, varnost ter lepoto mesta Med leti 1918 in 1941 so v OrmoZu opravljali policijsko sluZbo ter skrbeli za red, mir in lepoto v mestu mestni straZniki ali reda4i in nodni duvaji. V navodilih za opravljanje policijske sluZbe lahko zasledimo, da takratni policijski usluZbenec ni smel brez dovoljenja ali brez posebne sluZbene potrebe niti zadasrto zapustiti kraja opravljartja sluZbe, torej tnesta OrmoZa, oziroma se ni smel ukvarjati z drr-rgim delom. Vsakomur, ki je bil v nevarnosti za Zivljenje, telo, svobodo ali premoZenje, je moral takoj nuditi pomod in za5dito. SluZbo je n-roral opravljati zakonito in v pomembnih primerih uporabljati besede "v imenu tt Z,\P, {bnd:MOO, Skatla it. 30, ovoj it. 115, Zapisniki sej obdinskega odbora - 1931. 25 Prav tam. 26 Prav tarn. -64-- Zgodooirsft zapisi zakona".27 \aznaniti je moral vsakogar, ki: '/ se je vozil s kolesom ali vodil Zivino po pe5poteh, ki so spadale k mestu Ormoi; gostilno; dolocalipredpisi: razsipaval; / je v pijanosti razgrajal po cestah in nadlegoval me5dane; 'r je podnevi odvaZal fekalije v slabo zaprtern yozu, da so le-te onesnaZile cesto in razSirjale smrad; r je iztepaval perilo, obleke, preproge in drugo skozi okna, ki so bila nameidena ob javnih cestah; pred hi5ami s peskom, pepelom ali Zaganjem; '/ je pral perilo pri javnih vodnjakih; Lice; nepotrebnem surovo trpindil Zivino.28 Z vso strogostjo je moral postopati proti ciganom, beradem in brezposelnim, ki so se brez dovoljenja potepali, beradili in nadlegovali mestne prebivalce. Policijski usluZbenec je moral poznati kazniva dejanja zoper drZavno oblast, in sicer: / zoper javni red in mirl imovino; '/ ponarejanje listin in mer; '. ponarejanje denarja; 'r zoper osebno prostost in varnost; -' ZAP, fbnd: MOO, Skatla 5t.5, ovoj 5t. 15, Personalne zadeve usluZbencev - redar. mestni straZnik. :s Prav tam. Skratka: moral je biti ve5d postopanja pri kaznivih dejanjih proti telesni varnosti in varnosti tujega imetja. DolZnost straiarja je bila, da je v sluZbi, brez razlikovanja oseb, uporabljal besedo "vi" in ne "ti".30 Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da je bil prvi redar po prvi svetovni vojni Ivan Ko5anjd. Njega je leta 1921 nasledil Mihael Stroman, ki je bil mestni straZnik do leta 1925. Ob sklenitvi sluZbene pogodbe je imel mesedno plado 600 kron. Le-ta pa se mu je lahko sorazmerno z obdo draginjo znlLala ali zvi5ala. Obdina OrmoZ mu je vsako leto prepustila tudi tri klaftre drv, na voljo je imel tudi stanovanje v mestni hiSi. Ob sklenitvi pogodbe se.je moral zavezati, dabo svojo sluZbo redno, povsod vestno in polteno opravljal ter strogo varoval skrivnost svojega redarskega dela.31 O njegovem neposrednem nasledniku ni bilo zaslediti nobenih podatkov. V letu 1929 je bil v sluZbi mestnega straZnika Alojz Safarid, ki je imel mesedno plado 750 dinarjev, 150 dinarjev pa je dobil mesedno 5e kot pavSal za obleko in obutev. Mesedno je imel en dan dopusta, ki mu ga je na pro5njo dolodil Zupan. V dasu dopusta ni smel nositi sluZbene obleke. V njegov delokrog so spadali vsi posli, povezani s policijsko sluZbo v mestu. V sluZbenem dasu mu ni bilo dovoljeno zahajati v gostilni5ke lokale in se v njlh zadrLevati, de za to ni bilo sluZbene potrebe. Prav tako ni smel brez dovoljenja zapustiti teritorija mestne obdine. Njegov sluZbeni das je skozi vse leto trajal od sedme ure zjttraj do devete ure zveder. V primeru potrebe je moral nastopiti ob vsakem dasu, tudi ztnaj navedenega delovnega dasa. Mesedni pav5al, doloden za obleko in obutev, je moral uporabiti izkljudno v ta namen. Posledica neupoltevanj a tega dolodila ter no5enje^strgane in umazane obleke je bil odpust iz sluZbe.32 Omenjeni mestni straZnik je bil 30. novembra 1929 odpu5den iz sluZbe zaradi dokazanega postopka o vinjenem stanju v sluZbi. Ob izstopu iz sluZbe je 2e Prav tam. 30 Prav tam. 3l Prav tam. 32 Prav tam. -65- So[auhsftzapisi moral tudi izprazniti stanovanje.33 Njegov naslednik je postal Ivan Horvat, ki je sluZbo mestnega straZnika opravljal med leti 1929 in 1941. 15. marca 1930 se je sluZbeno zaobljubil in obljubil zvestobo kralju in domovini. $lev.-1?9lI919, sruXBBrl zAoBIJIIBA Jaz. t o r v a t lvan, aeetu.l' redar v 0rtoZu lqpetfo trtriiegg obljubljau, ila bou kralju tn domoviui ztegt; do se boa drZal pri poalova,aju zakonov, dg bou touno oprtrvljal dolEnooti 6vqj6€E zvtrdJa, ter tdBtlci 6E- atoSal drZavna i;r ssnouprarrnc kori'etl. O r a o Z, dne 15. asroe 1930. SluZbena zaobljuba lvana Horvata, nteshtega redarja v OrmoZu, 15. marec 1930. ZAP, fond: MOO, ikatle it. 5, ovoj it. 15, Personalne zqdeve usluibencev - redar, mestni strainik. Kot mestni straZnik je imel pravico do brezpladnega stanovanja, sestavljenega iz ene sobe in kuhinje z razsvetljavo in s kurjavo. Imel je pravico do uradne obleke, ki so jo sestavljali zimska bluza, zimske hlade, letna bluza, letne hlade, par letnih in par zimskih devljev, depica in vsako drugo leto zimski plaSd. Na leto je imel deset dni dopusta. Doba le-tega se je povedala po vsakih treh letih efektivne sluZbe za tri dni, na najved 2l dni. ias dopusta mu je odredil Lupan, temu je bil v opravljanju svoje sluZbe tudi podrejen. Vsak teden je imel pravico do enega prostega popoldneva. Proti njemu so lahko uvedli disciplinske postopke iz naslednjih razlogov: dolZnosti; sprejemal od strank darove; lahkomiselnosti, nemoralnosti, pijandevanju ali zapravljivosti; jih je Zalil. Zaradi politidnega in kulturnega delovanja, de je bilo le-to v skladu z obstojedimi zakoni, se proti njemu ni mogel uvesti disciplinski postopek.3a Doletelo ga je lahko ustno svarilo, oster pisni ukor, znlLanje temeljne plate za doloden das ali odpust iz sluZbe. Tudi njega so me5dani OrmoZa obtoZevali pijandevanja. Poleg tega paje bila proti njemu v letu 1939 vlo1ena obtoZba zaradi nedostojnega govorjenja, na podlagi katere je bil proti njemu izveden disciplinski postopek. Le-ta se je odvijal 30. avgusta 1939 na disciplinskem sodi5du I. stopnje za obdinske usluZbence ptujskega sreza pri sreskem nadelstvu na Ptuju. ObtoZnica ga je bremenila: preimenovanja obdin; notoridne laLt, da je pred leti nameraval pustiti Slovenijo Iraliji; dvomljivosti njegovega premoZenja po 22. jullju, 1930.3s SodiSde je obtoZenega spoznalo zakrlega navedenih disciplinskih postopkov in ga kaznovalo z ukinitvijo stalnosti za dobo Sestih mesecev od dne pravnomodnosti sodbe ter pladilu 130 dinarjev za kride stro5kov postopanja. Na to odloditev sodi5da se je obtoZeni pritoZil pri Vi5jem disciplinskem sodi5du za obdinske usluZbence pri krajevni banski upravi dravske banovine, vendar pritoZbi niso ugodili. Zaradi bolezni Zelodca je bil kasneje dodeljen v pisarniSko sluZbo.36 Poleg mestnih redarjev moramo omeniti 5e nodne duvaje. Iz ohranjene dokumentacije je razvidno, da sta 6. novembra 1929 za omenjeno sluZbo prisegla Filip Izlaker in Matija Kovadid, oba iz OrmoZa. Na podlagi sklepa mestnega obdinskega odbora je bilo 24. novembra 1930 odrejeno, da sta se nodna duvaja v opravljanju svoje sluZbe menjavala, in sicer vsak mesec tako, da je eden opravljal svoj delovni das do polnodi, drugi pa je svojo sluZbo nastopil po dvanajsti uri ponodi. Posebej sta morala biti pozorna lla 3a Prav tam. 3s Prav tam. 36 Prav tam.33 Prav tam. -66- Zgodoztinsft zapisi pojavljanje vlomov in 5e posebej strogo sta morala nadzorovati lokale davdnega in po5tnega urada.3' Me5dani OrmoZa pa z delom nodnih duvajev niso bili vedno zadovoljni. Tako se je v letu 1929 Hedvika Rajh, gostilnidarka v OrmoZu, pritoZila zoper nodnega duvaja Kovadida, deS da je bil le{a pristranski glede upoStevanja "policijske ure" pri razlidnih gostilnah. Sama naj bi bila Ze trikrat naznanjena zaradi prekoraditve "policijske ure", medtem ko so tudi drugi _eostilnidarji imeli svoje gostilne odprte dlje dasa, kot je to dolodala "policijska ura", vendar jih nodni duvaj ni prijavil. Za omenjeno obtoZbo je gostilnidarka navedla tudi primer: od domadih in tujih gosrov je zahtevala, da so zapustili lokal ob "policijski uri"; le-ti so nato Sli v drugo gostilno in se vrnili Sele ob drugi uri zjutraj - spat (omenjena je namred imela tudi sobe za prenodevanje gostov).38 Gostilnidarka Hedvika Rajh je zaradi pristranskosti Matije Kovadida v opravljanju sluZbe nodnega duvaja predlagala, da bi ga odpustili iz sluZbe in bi na njegovo mesto postavili osebo, ki bi do vseh gostilnidarjev postopala enako. Mestno Zupanstvo mu je na podlagi zgornje ovadbe podalo pisni ukor in ga opozorilo, da je treba v prihodnje postopati enako do vseh gostiln in, da nobena ne sme imeti prednosti pred drugimi.3e 4. Sklepne misli V letih med obema svetovnima vojnama je torej med prebivalci OrmoZa nara5dala potreba po dim lep5i in varnejli podobi mesta ob Dravi. Zaradi tega so opravili kar nekaj olep5evalnih posegov v mestu. Ker pa je v OrmoZu nara5dal tudi avtomobilski promet, so izboljSali tudi cestne razmere, sprejeli nekaj cestnoprometnih in higienskih predpisov ter angaZirali moZe postave, ki so skrbeli za red, lepoto in varnost v mestu. Povzetek Po podatkih ljudskega Stetja iz leta 1921je v OrmoZu Zivelo 1006 prebivalcev. Deset let kasneje, torej leta 1931, se je njihovo Stevilo zelo malo povedalo. Podatki, zbrani pri ljudskem Stetju leta l93i namred kaZejo, da je takrat v mestu ob Dravi Zivelo 1146 ljudi. Med omenjenim prebivalstvom je v Ietih med obema svetovnima vojnama postopoma nara5dala skrb za dim lep5i izgled njihovega mesta, ki je bilo leta 1931 uvr56eno med klimatidne kraje. Z odlodbo 37 Prav tam. 38 ZAP,fbnd: MoO, Skatla St. 28, ovoj Sr. 102, Zapisniki sej s prilogami - 1929. 39 Prav tam. ministrstva trgovine in industrije pa je bil Ormoi.22. decembra 1936 progla5en tudi za turistidni kraj v oZjem pomenu. Med meddani OrmoZa je v obravnavanem obdobju postopno nara5dala tudi uporaba avtomobilov. Ceste pa Se zdaled niso bile ustrezno urejene, saj so bile pra5ne in blatne. Vse to je med OrmoZani povedalo prizadevanja po lep5i podobi mesta, ki naj bi vanj privabila dim vedje Stevilo tujcev. Za lepoto mesta je skrbelo tudi olep5evalno druStvo, katerega naloga je bila skrb za vse, kar bi delalo zunanjo podobo mesta lep5o in prijetnej5o. Med prizadevanji OrmoZanov po lepii in varnejli podobi mesta naj omenimo naslednje posege: zidu v ravni drti z Majeridevo hi5o in vrat zauyoz leta 1929; parku od Mestne hranilnice do lekarne v letu 1930; Majeridevega sanatorija za postavljanje miz, stolov, klopi in lepotidnega drevja in grmovja od leta 1933 dalje; posebnimi nosilci za cvetlidne londke okoli Marijinega spomenika na Mestnem trgu leta 1935; potekala iz Maribora skozi OrmoZ v km 46_/8 proti e akovcu ter preureditev javne kanalizacije od mosta pri vili dr. Ariberta Brodarja do poslopja mestne hranilnice v letu 1937; cestnoprometnih predpisov v letu 1938; Vsi ukrepi, ki smo jih do sedaj omenili, so izbolj5ali podobo mesta ob Dravi, Zivljenjske razrnere njegovih prebivalcev in v mesto privabili tudi vedje Stevilo tujcev. Viri - Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje: ZAP), fond: Mesrna obdina OrmoZ (dalje: MOO), Skarla dt. 5, ovoj St. 15, Personalne zadeve usluZbencev - redar, mestni straZnik. - ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 13, ovoj St.48, Sumarni pregledi, zapisniki in porodila o ljudskem Eterju 1931. - Z.^P, fond:MOO, Skatla 5t. 15, ovoj St. 61, Spisek motornih vozil. - ZAP, fond: MOO, Skatla bt. 18, ovoj it.74, Obrtne zadeve od A do Z ltOz+-tO+t1. - ZAP, fond: MOO, Skatla It. 18, ovoj It.75, Obdinsko kopaliSde ob Dravi. -57 - Zgodaoircftzapisi ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 19, ovoj \t.7'T,Zelezniiski, cestni in poltni promet (1875-1940). ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 23, ovoj 5t. 85, Gradbene zadeve 1935-1939. ZAP,fond: MOO, Skatla 5t.23, ovoj 5t. 85(6). ZAP, fond:MOO, Skatla 5t. 27, ovoj 5t. 99, Zapisniki sej s prilogami - 1926. ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 28, ovoj 5r. 102, Zapisniki sej s prilogami- 1929. ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 30, ovoj 5t. 115, Zapisniki sej obdinskega odbora - 1931. - ZAP, fond: MOO, Skatla 5t. 30, ovoj St. 116, Zapisniki sej obdinskega odbora, 1938. - ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa. Literatura - Klasinc, Peter Pavel, Gradbena dejavnost v OrmoZu med obema vojnama. V: OrmoZ skozi stoletja III., OrmoZ, 1988. - Suligoj, Ljubica, Ormo5ki Nemci med oberna vojnama. V: OrmoZ skozi stoletja III., OrmoZ, 1988. Rajko Topolovec "Vse, kar ni bilo povedano, bo ilo z menoj... ," je kot zadnje zapisal v poslovilnem pismu heroj JoZe Kereniii. JoZe Kereniif Uvod Ideja o idealnem Zivljenju v mestu enakih - polisu, se je porodila Ze v dasu Platona. Dobra tri stoletja pozneje jo je znova poskusil obuditi Kristus, deravno je bil po dva tisod letih nadvse zanidevan prav od tistih, ki so njegovo delo nadaljevali. Tak5nega - spiriantskega komunizma sicer ved nimamo in tudi v svetu ved nima svoje modi, pa je vendar umestno in potrebno, da privrZence te bolj ali manj utopidne ideje, kamor so prav gotovo sodili tudi "Kerendidevi njiva5i" z ormoSkega obmodja, 5e razdlenimo oziroma razvrstimo, in sicer: a) na Kristusove privrZence te ideje o samo dobrih ljudeh; b) na privrZence pravidnejde oblastne in socialne porazdelitve med delovnimi mnoZicami; c) na partijce, ki so komunizem potrebovali zgolj za osebno korist; d) na partijce, ki so idejo komunizmauporablli za prihod na oblast, inje ta nato v nedogled pripadala samo njim. Prav izrazloga - premalo po5tenih in dobrih ljudi, kot jih tudi ni bilo za (,asa Platona in Kristusa, je nato tvorce "novodobnega" komunizma (Lenin, Stalin, Mao, Pol Pot... in tudi na5ih) privedlo do vehemence: kar ne gre zlepa, mora iti zgrda. In prav zoper uvoz "vehementnega komunizma", so se Ze v drugi polovici tridesetih let prej5njega stoletja za(,eli upirati dlani Agrarno-Akademskega kluba NJIVA, katere najvidnej5i dlan in tudi upornik je bil na5 (moj) rojak prof. JoZe Kerendid iz Jastrebcev. *** V na5em zadetnem obdobju socializma, ki smo mu tudi rekli realsocializem, in 5e tudi pozneje, smo mladi in tudi stari imeli obdutek, da nas zgodovino udijo tako, kot da se je ta zadela Sele s komunizmom oziroma z NOB. Nekai te, od samo ene strani osvetljene zgodovine, je 5e poleg knjig o NOB mogode najti v udbenikih in 5e kje tudi danes. Tak5na razhajanja oziroma napadno prlkazana zgodovinska dejstva polpreteklega dasa in 5e "pomanjkanja volje" za popravo le{eh pri profesionalcih pa nas ljubitelje zgodovinske resnice napeljuje na to, da se tega lotimo JOZE KERENCIC NI BILZA "TAKSEN'' KOMUNIZEM!