Štev. |06
trst, t nedeljo 16 aprila 1911
Tečaj XXXVI

IZHAJA VSAK DAN
tatf! sb nedeljah ta praznikih al 5., ik pensieljklh eh t. ijvtraj. Pesanltae Itev. m prodajajo po S nvA. (6 stot) v moogik tobakaraah t Trst« in okolici. Gorici. Kxuga, Bt Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Telaaiao, Ajdof-Ifflni, Dornbergn itd. Zastaral« Mor. po S »▼*. (IS stot.). OSLASI 8E RAČUNAJ« HA MILIMCTM ▼ Biokoeti 1 kolono. CENE: Trgovina« in obrtni oglasi po • »t. mm, osmrtnice, lahvale, poslaaiee, oglasi denarnih »rodov po st. mm. Za oglase v tekstu balo do 5 vrst 29 ^ vsaka »»daljna vrsta K 2- Mali oglasi po * stot. besed*, naj-»anj pa 40 stol Oglase sprsjema loseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se iikljofcno le opravi „Edinoata". --	plačljivo Irs utoZljivo O Trstu.
CPINOST
Glasilo pohUšnmga društva „gdinaat* za Primorska.
NAROČNINA ZNAŠA
itOMl/
loko a« K, pol leta It K, I meaece • K; uu-brea dopoelans aaročaiae, se opravo ao ozira »a mm aeOeljeke IsftaaJe .JBBIIOlTr stene i so ••le lato Ktw B-SO, aa »al lata Krta SOO.
Trt dopisi aaj se podajajo aa vodnlAtvo lista. Nefranko-
piana ee m eprejeaojo la rofcepiel ss m vraiaje Hsss lah s, oglase la rohlaaiaoffojo poimati aa opravo lista.
FMDMSTVO, ^	e^^tti (g (Ntrodal ta)
fedajateti ia odgovora! urednik fiTBPAN GODINA. Lastnik konaarog Hsta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpiaaaa sadraga i enejeaua poroštvom v Trsta, ulloa ■ — ■ ■ - CMorgio Galatti štev. 18.	—
PoJtao-hrsnllellnl raftia it »41 «52. TELEFON It. 11-57.
Današnja številka „Edinosti"
obsega 14 strani. Tekst se nahaja na t, 2., 3., 5., 6., 7, 12. in 13. strani.
Velikamrc v znamenju volitev.
Trst, 14. aprila.
Letošnjo Velikonoč praznujemo Avstrijci ▼ znamenju volitev. Po vsej Avstriji se pripravljajo stranke na volilni boj, postavljajo kandidate, sklepajo kompromise in obljubljajo svojim volilcem vse možno. Vsaka si hoče priboriti čim več mandatov na račun ■asprotnika. Zato politični možje nimajo Časa, da bi se udajali velikonočni poeziji. Ne čujejo zvonenja velikonočnih zvonov, ki naznanjajo svetu vstajenje boga-človeka. Da, ▼sta njen je I
Letos praznujemo še drugo, zelo žalostno vstajenje — vstajenje absolutizma. V jubilejnem letu avstrijske ustave je baron Bienerth razgnal parlament in poslal po »lance domov, ker mu ti niso dovolili trimesečnega proračunskega provizorija. Zato ga pa uveljavlja vlada na protizakonit način, a ne za tri, temveč kar za devet mesecev1 § 14. praznuje svoje vstajenje. Bientrth je razpustil državni zbor, ker ni imel prave večine. Upa, da jo dobi v novi zbornici, da bo žnjo nadaljeval svojo protislovansko politiko. Zato ni vse eno, v kakem številnem razmerju pridejo stranke v parlament. Bie-nerthovi krščanski socialni ljubljenci in nemški nacionalci so hoteli napraviti svojemu zaščitniku malo uslugo. Hoteli so skleniti kompromis proti socialnim demokratom in jim ugrabiti kolikor možno več mandatov. Bienerth si je že mel roke od veselja. V duhu je videl okolu sebe močno večino; čutil je, kako se mu utrjujejo tla pod nogami. V zadnjem trenotku pa, ko se je zdelo že vse gotovo, je šel kompromis po rodi%a žalost Bienerthovo ia na veselje socialistov, ki so se zadovoljno oddahnili. Vendar ti poslednji nimajo preveč vzroka za veselje. Šanse topot za nje niso posebno •godne. Njihova zmaga leta 1907. je bila sekaj nenaravnega. V starem, kurialnem parlamentu jih je bilo samo 11, zelo ne-matno številce. A že na prvih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice jih je prišlo v zbornico 89, ki so dobili 1 milijon 41.948 glasov, relativno največje število, ki znaša 30 •/, vseh oddanih glasov. Celo največja avstrijska stranka, krščanski socialci, so dobili samo 722 314 glasov. Tako velikega števila poslancev socialisti niso doslej dosegli še v nobenem parlamentu. Vzrok temu nenavadnemu vspehu je bila njihova velikanska agitacija za splošno in enako volilno pravico, ki jih je napravila mahoma popularne. Vse je pričakovalo od njih rešitve, a ta pričakovanja se niso uresničila.
Vilic njihovemu velikemu številu v parlamentu se draginja prav nič ni zmanjšala. Stroški za militarizem so se povečali, ves njihov boj je bil zaman. Sociaino-demokra-tični poslanci so bili sicer pridni parlamentarni delavci, a čudežev niso mogli delati v boju proti drugim strankam. Med njihovimi volilci vlada danes nezadovoljstvo in razočaranje.
PODLISTEK.
Udovica.
Povest Iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Gita je skoro vsak dan obiskavala nune, Ako je na to slučajno pozabila, jo je spomnila Jelena, a tudi Magdalena, kateri so tudi ugajale prijazne nune. Samostanski zidovi so se tako omilili deklicama, da sta najrajŠe
tjakaj zahajali.
„Ne vem, kako bom mogla biti brez tebe, draga Judita," je rekla ob neki priliki Jelena sestri Juditi, „kadar odidemo na deželo."
„Ostani tu pri nas!" je odgovorila Judita. „Ti in tudi Magdalena... me te bomo zelo rade imele."
„ Vidiš, to mi ni še prišlo na misel!" je rekla Jelena ter se zagledala Juditi v obraz. T je divna misel, samo če mati. privoli."	. J
„Govori z njo! Imamo več plemkinj, ki se odgajajo pri nas, pa tudi za vaju naj-j demo prostora... In tebi, draga moja, ne j bo nič škodovalo, če se še več naučiš, nego ■ že zn^š."
Jelena je v resnici zelo mala znala, in nasvet Juditin je bil zato zelo dober.	•
Socialisti so delali obljube, katerih niso mogli izpolniti in to se bo maščevalo na volitvah. Zadovoljni bodo morali biti, ako jih pride kakih 50 nazaj v državni zbor.
Kar se tiče krščanskih socialcev, upajo ohraniti svoje dosedanje stanje. Vendar je zelo verjetno, da jim nemško-nacionalni Nemci in socialni demokratje vsled needi-nosti, ki vlada v stranki, ugrabijo marsikateri mandat. Naj si pa že volitve za posamezne stranke izpadejo tako ali tako, s slovanskega stališča si moramo želeti, da pride v novo zbornico čim več opozicionalcev. Bienerth ne sme triumfovati. Zato se nam zdi zelo umestna taktika Čehov, ki bodo v nemškem ozemlju, kjer so v manjšini, tako) na prvi volitvi glasovali za nemškega socialista proti nemškemu nacionalcu, ali krščanskemu socialcu. Niti ni še prišel pravi volilni boj, in že se širijo vesti, da slovenski poslanci, v prvi vrsti seveda oni S. L. S., vstopijo v Bienerthovo večino. — Dr. Šušteršič je sicer zelo znan kakor precej člastičen politik, ki z lahkoto spremnja svoje etališče nasproti vladi in drugim strankam, ali toliko mu vendar ne prisojamo, da bi vstopil v vlado, v kateri sedijo ljudje a la Hochenburger. Bienerthov zistem se bo skušal uveljaviti tudi v novi zbornici. Čim močnejša bo opozicija, tem prej bo ta zistem strt Zato bo menda tudi v novi zbornici položaj za Slovane tak, da jih bo silil k skupnemu postopanju do zmage, — do j v s t a j e n j a ! Tudi mi tržaški Slovenci ho-1 čemo na prihodnjih volitvah pokazati svojo moč in postaviti na sramotni oder one, ki so goljufali pri ljudskem Štetju. Kandidatje I so že proglašeni, možje vredni našega zaupanja. Zato krepko za oje v boj. Naši j nasprotniki se že tresejo pred nami, ker so j si v svesti svojih sleparij. Bojijo se volitev,; | ker bodo tvorile najhujšo obsodbo njiho-jvega nemoralnega postopanja nasproti nam. | i Zato smo prepričani, da pojdejo naši vo-j lilci v boj do zadnjega moža, ker brez boja1 ni zmage.
Še-le, ko premagamo vse temne sile, ki so napoti našemu razvoju, napoči za nas veliki dan, dan narodno - političnega vstajenja I!	_
Kontradikcije socijalnih demokratov.
Ko bi socijalna demokracija — kakor stranka, ki negira sedanji družabni, na kapitalističnem ustrojstvu sloneči red —strogo držala se svojih revolucionarnih teorij, bi morala za pravo odklanjati vsako sodelovanje v zakonodajnih zastopih. Po teorijah socijalne demokracije je treba odstraniti temelj, na katerem sloni vse zlo današnje družbe, namreč kapitalistično ustrojstvo družbe. Zato je vsaka socijalna reforma v mejah obstoječega družabnega reda le krpanja, torej Sisifovo delo. Zlo bi trebalo odstraniti s korenino vred, obstoječi socijalni red bi trebalo prevrniti potom revolucije.
S stališča teh teorij so torej v polnem pravu sindakalisti, ki odklanjajo vsako sodelovanje v političnem življenju. Močna stro-
Še isti dan je govorila Jelena z materjo. Gita je bila nenavadno vesela na to željo, posebno še glede Jelene. Takoj je pomislila na to, da Jelena morda dobi voljo, da za stalno ostane v samostanu kakor nuna.
„Meni bo težko brez vaju," je odgovorila mati Jeleni to pot neodkritosrčno m hinavsko, „če pa želita, ne morem vaju odvračati od tega. V samostanu se naučita mnogo koristnega in čas vama tudi lepše mine. Te naše deklice so tako neumne in neprijetne. In naposled ostanem še jaz nekaj časa v Zagrebu, pa se bomo skoro vsak dan videle."
Jelena in Magdalena sta bili srečni, da jima je mati dovolila. Veselili sta se življenja v samostanu kakor novici, kateri nista še okusili. V ženski naravi je že tako, da jim je nekako lepše, kadar jih je več zbranih. Deklici sta se takoj preselili v samostan. Treba je reči, da je bilo Giti vendar čudno pri srcu, ko se je ločila od otrok in ostala sama v hiši. Čeprav ni bila ravno nežna mati, je vendar ljubila svojo deco vkljub temu, da jo je sebičnost privedla na, napačna pota. Prve dni po slovesu od dece; je komaj prenašala, naposled se je privadila tudi temu.	j
Minula sta skoro dva tedna, kar sta bi-} vali Jelena in Magdalena v samostanu, ko! je dobila Judita vest od Gite, da želi ž njo, govoriti na tajnem, ne da bi vedeli njeni hčerki za to.
kovna organizacija bo imela sama v sebi moči, da bo brez vnanje pomoči, brez vplivanja faktorjev od zunaj, znala uveljaviti svoje zahteve. Bojno sredstvo zavednega delavstva torej ne more biti pridpbivanje politične moči, ampak okrepljenjenje razredne zavesti in stanovske solidarnosti. Delavec, ki na volitvah voli socijalno-demokratičnega kandidata, opravlja res pri stavki posel stavkokaza; tak delavec je gotovo večji škodljivec interesov svojega razreda, nego delavec, ki je sicer na volitvah oddal svoj glas nesocijalistu, kateri delavec se pa o priliki stavke bori bok ob boku z drugimi stanovskimi tovariši.
S tem pa nikakor ne mislimo reči, da bi delavstvo kakor razred ne smelo nastopati tudi kakor politična enota. Ne, mi priznavamo celo, da je socijalna demokracija potrebna kakor bič, ki priganja zakonodajne faktorje, da se brigaj^ za zanemarjene interese delavskih stanov. Socijalno demokracijo moramo smatrati za kavalerijo delavske armade. Kakor pa mora imeti vsaka armada poleg kavalerije tudi pehoto itd., tako tudi delavstvo v svojih socijalnih bojih s samo socijalno demokracijo — kavalerijo, ne doseže konečnega smotra. S tem, da se socijalni demokratje udeležujejo parlamentari-škega življenja, kjer skušajo s socijalnimi reformami pospeševati razvoj kapitalistične v kolektivistično družbo, so oni tudi že ovrgli v praksi teorijo o socijalni revoluciji. Seveda se izgovaljajo, da oni s svojim zakonodajnim delom pospešujejo evolucijo, ki mora v svojih konečnih poslediaah privesti do revolucije; a ta trditev nikakor ni v soglasju z Marksovimi trditvami o obu-boževanju mas. Potom socijalnih reform in mezdnih bojev se vrši evolucija, ki pospešuje razvoj v smislu prehajanja proizvajalnih sredstev v občo last Konečni razvoj tega procesa bo, da postanejo vsa proizvajalna sredstva last družbe, a ta prehod se izvrši polagoma in — tupatam — nezavedno.
To pa ni več revolucija, ampak le — evolucija.
In v tem obstoji prvo protislovje socijalne demokracije.
Drugo protislovje socijalne demokracije je v tem, da ona pač sodeluje pri legislativi, noče pa sodelovati v eksekutivi. Zato vidimo, da voditelji italijanskih socijalnih demokratov Bissolatti ravno zbog principa ki socijalistom prepoveduje sodelovanje pri eksekutivi, ni vsprejel ministerskega sedeža. In vendar je nekaj povsem logičnega, da še je potrebno, da razredno-zavedno delavstvo izvšuje po svojih zastopnikih gotov pritisk na zakonodajne zastope, ker je možno le tako, oa ima v raznih parlamentih svo|e zastopnike, govore ravno isti razlogi za to, da bi moralo biti delavstvo zastopano tudi v vladah.
Vidimo torej, da se je tu ustanovil nekak kompromis med načelom, ki delavstvu prepoveduje udeleževanje na parlamenta-ričnem življenju in med nasprotnim načelom.
Socijalna demokracija propoveduje v teoriji svobodo prepričanja, dočim izvaja v praksi goli strankarski absolutizem. Kdor ne priznava brezpogojno njenih teorij, ta je izdajalec delavskih interesov. Ta strankarski
Sestra Judita je čakala na Gito na poti in na to sta odšli v sosednjo sobo.
„Opazila sem, sestra," je pričela Judita, „da vam moja Jelena vse zaupa. Ona vas izmed vseh najbolj ljubi, in gotovo nima nobenih skrivnosti pred vami."
»Zelo mi je udana."
„Potem morate gotovo vedeti tudi za njene misli, skrivnosti in načrte, kar se vsega dobiva pri mladenkah."
„Mislim, da nima nobenih skrivnosti pred menoj."
„Torej morate vedeti, kar želim izvedeti od vas. Zaupati vam moram, da sem obljubila za Jeleno vedno devištvo iz hvaležnosti do Boga, ker je ozdravila..."
„Ali tudi ve Jelena za to ?"
„Tega jej še nisem povedala."
„To sem si tudi mislila," je rekla Judita z ironijo. „Jelena še misli ne, da bi ostala vedno devica."
„Ali ne kaže volje postati nuna?"
„Niti najmanje ne; ona ima drug ideal, za katerim hrepeni njena duša," je rekla
sestra Judita.
Senca nejevolje je šinila na Gitin obraz.
„Kakšen . jdeal ?M je vprašala Gita komaj
zadržajoč jezo.
„No, Jelena ljubi moža, o katerem ne
ve, če jo tudi on ljubi.
Gita se je nasmejala porogljivo.
„Le povejte jej, da je ne ljubi, in da on ne bo nikdar njen mož. To jej morate povedati."
absolutizem je gotovo vse preje nego v soglasju z načeli svobode.
Najbolj se pa kaže ta absolutizem v načinu, kakor postopa socijalna emohracij napram nesocijaldemokratičnem delavskim organizacijam, katere socijalni demokratje enostavno ignorirajo, ter jih sploh ne priznavajo.
Oni hočejo brezpogojno, da so vsi delavci člani organizacij, ki so pod vodstvom socijalne demokracije. S tem socijalna demokracija le dokazuje, da ob svojih teorijah pozablja na praktične potrebe življenja. Izgovor, da so organizacije, ki niso pod vplivom socijalne demokracije, stavkolomske, ne velja. Treba pa računati s človeško dušo in umevno bo, da vsaka organizacija, ki je prezirana, stori vse možno, da vsako gibanje, uprizorjeno brez nje, ponesreči. Ko bi torej socijalna demokracija znala računati z dejanskimi razmerami, bi o priliki mezdnih gibanj v interesu istega delavstva paktirala tudi z organizacijami, ki ne stoje na programu socijalne demokracije. Tu bi imela socijalna demokracija najlepšo priliko, da razkrinka ljudi, ki — po trditvi socijalnih demokratov — pod krinko delavskih organizacij zastopajo interese kapitalistov. Da socijalna demokracija ne računa s temi razmerami, s tem škoduje sebi, svojim načelom in v prvi vrsti delavstvu, katerega interese bi morala zastopati.	_
Ob Velikinoti mir pred viharjem!
Zagreb, 12. aprila 1911.
—B— Politični položaj na Hrvatskem je podoben miru — pred viharjem. Zdi se, kakor da se je vse politično in javno življenje zaustavilo. Ni konference Tomašičevih delegatov, ki se obdržavajo v Zagrebu, niso mogle izzvati nobenih političnih akcij in velikih komentov. Vladni pristaši konferirajo o svojem političnem nastopu v Budimpešti. To konferiranje se tolmači na dvojen način. Pravijo, da je osješka grupa nezadovoljna, a Tomašič da jo obmamlja s konferencami, na katerih daja „Osječanom* nove — obljube. Osječani so baje že siti teh obljub in žugajo banu z opozicijo. — Druga verzija pa — in ta utegne biti resničneja — hoče vedeti, da je tem konferencam namen, da uve-rijo narod, da mameluki niso — mameluki ter da se pripravljajo na ojVer nastop za hrvatske narodne pravice in za odstranjenje kršenj hrvatsko-ogrske nagodbe. No, bodi kakor hoče, vsekako se pripravlja nekaj, kar ima priti.
Vladina „Drau" javlja, da se bodo nove volitve vršile na jesen. Potemtakem pride do hudega spopada. Ni pa izključeno, da že prej pride do tega in da se bodo nove volitve vršile pred jesenjo.
Pričakuje se, da prihodnje volitve izči-stijo politično situvacijo. Pomenjale bodo ali definitivni poraz koalicije, ali pa definitivni poraz bana Tomašića. Narodno razpoloženje za bodoče vlade ni najživahneje. Oduševljenje za borbo in za ojster nastop proti zistemu je odnehalo. In to je vsekako vspeh Toma-šičeve taktike. Najprej politična desorijenta-cija, ki je neugodno vplivala na politično življenje, potem pa po Khuenu podedovana korupcija sta oslabili narodni odpor. Koali-
„Vi torej poznate njen ideal ?"
„Njen ideal, ki ga ljubi Jelena, je bil moj zaročenec. Vi gotovo še ne veste tega..."
„Vem vse," je hitela Judita, „ni nobena tajnost, kar se je zgodilo med vami in Jeleno radi Domjaniča..."
„Torej, ko veste, sodite sami, ali ne bi bilo ugodnejše Bogu, da ostane Jelena devica ?"
„Ali ona ne izpolni te obljube, to veste vi dobro. Deklica je svoje glave. Če izve, da ste jo vi zaobljubili, bo še bolj jezna na vas in v kljubovalnosti vas ne bo ubogala."
„Poznam jo s te strani, in ravno zato sem prišla k vam, da jo tudi vi nagovarjate. Ona vas ljubi, vam zaupa vse, vas bo tudi ubogala ..."
„Dvomim, a bom skušala vseeno," je odgovorila sestra nejevoljno.
„Hočete?"
„Rekla sem, da bom poskušala, ali dvomim na vspehu."
Gita se je zahvalila sestri, ali ni bila posebno zadovoljna z njenim odgovorom. Šla je k sami predstojnici, kateri je tudi isto stvar priporočila. Predstojnica je bila silno vzradoščena, ko je izvedela za željo bogate vdove MagdiČeve in obljubila je, da bo večkrat govorila z Gito radi tega. Nasprotno je obljubila Gita, da se spomni redu z obilnim darom, če pojde po sreči.
(Pride še.)	,
Stran H
„EDINOST" štev. 106
V Trstu, dne 16. aprila 1911
cija je očitno oslabela moralno in materijalno. Na drugi strani pa vidimo ves uradni aparat — uradništvo, vojsko, policijo — katerim se pridružujejo še RadiČevci in Franko-furtimaši, ki pomagajo banu na rušenju koalicije.
Vsa polovična zgodovina na Hrvatskem je vrsta ustavnih konfliktov. Z drugimi besedami : vsa ustavna zgodovina je vrsta absolutističnih odredeb, sedaj večih, sedaj manjših. Čim je narod kazal več odporne sile je absolutizem stalno pojava. Če pa je bil narod mirneji, je absolutizem kazal krinko lažiustavno sti.
Tudi prizadevanje bana TomaŠiča gre za tem, da bi Rauchov odkriti absolutizem zamenjal z lažnjivo ustavnostjo. Odkriti absolutizem je preveč izzivalen za narod, a provokacija bi porodila reakcijo. Zato treba absolutizem zamenjati z lažnjivo ustavo. Tisti mogotec, ki mu to bolje vspe, je na vzgoraj boljši in vrednejši . . . državnik.
Politični položaj na Hrvatskem je torej kakor mir pred viharjem. Tu in tam bliska že sedaj. Tu je Hinkovićev proces s tendenco, da oplaŠi in zlomi slabiče. In teh je dovolj. Za te so konference Tomaševičevih pristašev, ki naj markirajo borbo proti Mad-jarom . . .!
Nadejamo se vender, da narod izpre-gleda ter da odnne od sebe Tomašičeve politične — šarlatane. To je naša veliko-■očna želja hrvatskemu narodu.
Mekoliko podatkov o ljudskem Štetju 31. decembra 1910.
V	kratkem izda centralna statistična komisija izkaz o dosedanjih vspehih ljudskega štetja od 31. decembra 1910.
Uradni listi so o tem Že prinesli glavne podatke, iz katerih posnemamo :
Dne 31. decembra 19I0 je bilo 3)879-958 nastanjenih hiš, proti 3,339 75° leta 1890 in 3,584.263 leta 1900. V teh hišah je bilo 6,100.535 strank, proti 5,029.919 leta 1890 in 5,553.006 leta leta 1900. Prisotnih oseb je bilo 28 567.898, proti 26,150.708 leta 1900 in 23 895.413 leta 1890.
Najvejčji povišek v odstotkih se je pokazal v zadnjih 10 letih v nastanjenih hišah (8.2%,) dočim je bil manjši povišek strank in privatnih oseb, da-si je tudi ta večji, nego v prejšnjih desetletjih.
Glede Primorske so vspehi sledeči: Trst z okolico : 11 958 nastanjenih hiš s 47*691 strankami in 226475 prebivalcev
Goriška: 41 914 hiš s 48.903 strankami in 261.721 prebivalcev.
Istra: 68.594 hiš s 76.119 stanovanj in 345 050 prebivalcev.
Največ prebivalcev šteje Galicija, namreč 8,022.126; potem sledi Češka »• 6774309; Doljna Avstrija s J530698; Moravska z 2,620.914 in Štajerska z 1,441.604 preoivalci. — Druge dežele imajo manje, nego po en milijon prebivalcev.
Povišek nastanjenih hiš je znašal: V Trstu in okolici 2028 (2o'4°/»)» na Goriškem 3295 (8 5°/o) in v Istri
7245 (11 9%).
Na vsako hišo prihaja povprečno: V Trstu z okolico 19 2, na Goriškem 6*2, v Istri 5 in v vsej Avstriji 7*36, napram 7'24 stanovalcev leta 1900.
Opaža se torej malu stisnenje načina prebivanja. V nekaterih pokrajinah, kakor v Istri, Galiciji in Bukovini, se opaža v primeri z zvišanjem števila strank zni žanje ali cuanji povišek stanovalcev, ki prihajajo na posamezne hiše, a v drugih pokrajinah je nasprotno: dok*z, da so proporcijonelni pov šek provzročile velike hiše, ki so namenjene za stanovanje večih strank. To se opaža osobito tam, kjer se razvija trgovina in obrt, kakor v Doljni Avstriji, Solnograški, v Trstu in na Češkem.
V	desetletju 1890—1900 je prebival stvo naraslo za 9*4°/0. Število strank z-« io'4°/0, Lrta 1900—1910 je prebivalstvo naraslu za 9"20/op stegno strank z lastnimi stanovanji pa za 9 9%.
Najvtčji povišek je bil v Trstu in Doijni Avstriji ; od druge strani se jt-izredno povišalo število strank z lastnimi stanovanji ne le v Tr*.tu, temv* č tudi na Goriš <to - Gradiščanske m in na Tirolskt-m, tnalo manje v Istri, Predarelski, K.oroški, Bukovini in Dalmaciji.
Trst z okol co je leta 1900 Šttl 37.515 strank z lastnimi stanovanji, dočun jih je leta 1910 štel 47 691 ; Gonšk * 44.465 leta 1900 in 48903 leta 1910; Istra 67 542 leta 1900 in 76.119 leta 1910. Povtš( k v odstotkih je znašal za Trst 27*i, za Goriško Gradišćansko 10 in za Istro 127. Število oseb, ki pripadajo na posamezna stanovanja, se je nekoliko zmanjšalo v primeri z letom 1890 To okolnost se pripisuje n. pr. v Doljni Avstriji zmanjšanju števila otrok.
Slično tendenco se opaža tudi v drugih pokrajinah. Med temi v Trstu. Povišek pa se opaža na Goriško-Gradi £čan*kem, v Istri in na Tirolskem ter Ptedarelskem. Največje število oseb, ki
pripadajo na eno stanovanje, je redko v Dalmaciji, na Goriško-Gradiščanskem in v Istri, najmanjše število pa je na Nižje Avstrijskem in Češkem, to je-*? deželah, kjer je najmanje število rojstev.
Prebivalstvo je naraslo v primeri z letom 1900 : v Trstu z okolico za 50.876 ali 2 8 '5 °/0, na Goriško-Gradiščanskem za 28.824 ali i2'4°/0, in v Istri za 5 821 ali 16 9°/o- Najbolj se je prebivalstvo pomnožilo v Trstu z okolico, najmanje pa na Kranjskem, kjer znaša — v glavnem radi izseljevanja v Ameriko — povišek prebivalstva v odstotkih le 3°/0 To je vsekako zelo žalostno znamenje. Ti trije odstotki govori naravnost strašen jezik Želeti bi le bilo, da bi ta jezik razumeli oni, katerih se to tiče.
O narodnosti, oziroma občevalnem jeziku molče za sedaj še vse statistike. Na našem magistratu pravijo, da utegnejo ugotoviti do konca maja tudi Število Slovencev v Trstu.
Da vidimo !
»SamozavorovonIeM mestnih občin.
— B — Znižanjem zavarovalnih premij za slučaj ognja bavile so se v zadnjem času mnoge mestne občine. Premije, ki so jih plačevale mestne občine zavarovalnicam, so v mnogih občinah narastle do velikih zneskov. Imobilarno in mobilarno mestno premoženje narašča od leta do leta In temu primerno so rastle tudi premije, ki so jih plačevale zavarovalnicam. Splošno so mestne občine od tistih velikih zneskov, plačanih zavarovalnicam, dobile nazaj le male zneske kakor odškodnino.
To je navelo mnoge mestne občine, da so začele misliti na zistem „samozavaravanja". (Selbstverslcherung). Dr. Most, ravnatelj mestnega statističnega urada v Diisseldorfu, je naštel 14 mest na Nemškem, ki so uvedla za svoje premoženje zistem „samozavaravanja".
Nekatere od teh mestnih občin so pridržale kakor svoj riziko vse svoje premično in nepremično premoženje, nekatere pa gotov odstotek. Postopajo na ta način, da tisto premijo, ki se jo navadno plačuje zavarovainicam, nalagajo kakor „požarno-obrambeni sklad" dotičnega mesta; ta svota se letno plačuje in obrestuje. Ta prehod od privatnih družeb k samozavaravanju je jako težaven. Tak radikalen prehod je napravilo mesto Halle dne 1. aprila 1907. — Druga mesta so ubrala srednjo pot. En del rizika nosijo zavarovalnice, drugi del je „samo-zavarovan". Premijo za riziko, Id jo nosijo zavarovalnice, se plačuje tem poslednjim, a v mestni „požarno-obrambeni sklad" se plačuje premija za riziko „samozavaro-vanja".
Na ta način se pripravlja zaklad, ki s časom doseže zadostno višino, da bo moglo mesto brez rizika imeti vse svoje premoženje samozavarovano. Naravno, da bo v začetku potrebno, da mesto v prvih letih za vsak narastek svojega premoženja dotira fond. Kasneje odpade tudi to, ker bodo odstotki fonda, kapitalizirani, sami od sebe delovali na zvišanje zavarovalnega fonda. Saška mesta Draždani, Glanchau, Lipsko in Offenbach, ki se morajo radi sa-mozavarovalne pogodbe z zavarovalnicami držati te pogodbe, dokler traja, ne obnov-ljajo več polic, marveč prevzemajo, čim je minulo ravarovanje pri zavarovalnici, v lastno samozavaravanje.
Kakor vidimo, je postopanje samozavaravanja mestnih občin na Nemškem različno. Od nabranih zneskov „požarno-obrambe-nega zaklada" je doseglo največo svoto mesto Berolin, kjer je samozavaravanje v kreposti od 1. 1872. Potem prihajata Draždani in Frankobrod n. M.
Samozavaravanje se nahaja sedaj Še v stanju razvitka in studija. S časom dobljena praksa utrdi še-le pravi zizstem. Ne bi Škodilo, če bi se tudi naša mesta nekoliko bavila s tem vprašanjem.
Volilno gibanje.
Na Goriškem.
Volilno gibanje na Goriškem se razvija vedno določneje, in kmalu bomo imeli precej jasno sliko volilnega boja, ki glede ostrosti ne bo prav nič zaostajal za prejšnjimi
Kandidature Gregorčičeve stranke so deloma že zvane.
V	Gorah bo kandidiral zopet dr. Gregorčič, ker se mu dozdeva ta volilni okraj še najbolj zanesljiv.
V	okraju goriške okolice kandidira zopet Fon, katerega je „Kmečka zveza za gor. okolico" že proglasila.
Na Krasu bo skušal srečo najbrže dr. StepanČiČ, kakor se splošno govori.
Nekako zagotovijen vspeh ima Gregorčič samo v gorah; za druga dva se bo bil ljut volilni boj.
Narodno-napredna stranka prepusti določitev kandidatov krajnim odborom po občinah.
To stališče se nam vidi popolnoma zdravo. Ljudstvo samo naj si določa in iz-
liva svoje zastopnike; strankino vodstvo pa imej pri tem le toliko vpliva, da se izravnajo morebitna nesoglasja med posameznimi občinami, izmed katerih bi često hotela imeti vsaka poslanca iz svoje srede.
Že na raznih občinskih volitvah se je pokazalo, da je nastopala napredna struja brez vsakih navodil iz Gorice in večinoma vspela. Tako utegne postopati tudi na volitvah v državni zbor.
Socijalni demokratje kandidirajo: dr. Henrika Tu m o v goriški okolici; Josipa Kopač v ajdovsko-kraškem okraju in Jušta Čern e-ta v gorskem okraju.
Za mandat enega državnega poslanca v Goriškem mestu postavimo Slovenci svojega števnega kandidata, in sicer sporazumno med obema slov. strankama. V ta namen je že sestavljen volilni odbor.
Omenimo naj, da je pred štirimi leti slovenski števni kandidnt g. Kopač dobil nad 900 glasov, da-si mnogo slovenskih volilcev ni šlo na volišče.
Letos m o r a v tem oziru biti drugače. Če že postavimo števnega kandidata, je nujno potrebno, da vsi, prav vsi mestni Slovenci oddamo zanj svoje glasove.
Potrebno je to iz dveh razlogov. Prvič, da pokažemo Lahom in vladi, da tudi vse sleparije povodom ljudskega Štetja niso spravile s sveta pravega števila našega; drugič nad vse važna afirmacija našega pravega Števila v političnem in gospodarskem oziru, ker na reševenju najvažniših vprašanj se tako vlada kakor Lahi vedno sklicujejo na to število.
Naj smo zahtevali mestni Slovenci karkoli. so nam doslej vedno odgovarjali s številom 900 — samo 9001 Potrebna je torej ali popolna in splošna udeležba, ali raje — nič I
O kandidaturah med Lahi smo že poročali, da laška ljudska stranka v Furlaniji kandidira dr. Faidutti-ja in dr. Bugatto.
Laški liberalci jima postavijo nasproti dr. Virgila C o s s o I a, veleposestnika v Fojanu in prof. Violina.
Za mesto bo kandidiral zopet sodni svetnik U s s a i.
K sklepu naj omenimo še dve kandidaturi. ki sta vrženi v javnost s prikritim namenom da bi se cepili nasprotni glasovi. In to sta kandidaturi dr. P a v 1 i c e za Kras in ona poštarja Ravnikarja za Gore. „Novi čas" se je povspel celo do trditve, da dr. Gregorčič sploh ne bo več kandidiral . . . Kdo naj verjame to ?!
Vladne in nemške nade.
Pogajanja za splošen kompromis nemških strank pri volitvah so se razbila. Zato hočejo baje sklepati od slučaja do slučaja kompromise, tako, da na glavnih volitvah toliko svobodomiselne stranke, kolikor krščanski socijalci postavijo lastne kandidate, a na ožjih volitvah da bi se medsebojno podpirali proti socijalnim demokratom. Na ta način se nadejajo, da vzamejo socijalnim demokratom kakih 20 mandatov. Ker je štela večina v razpuščeni zbornici 276 glasov, proti 240 glasovom opozicije, a radi bolezni in drugih razlogov niso bili nikdar vsi člani večine prisotni, ta večina ni bila zanesljiva. Ko bi se pa posrečilo vzeti socijalnim demokratom 20 mandatov, računajo Nemci, da bi štela večina 296 poslancev, proti 220 opozicije. Ta večina da bi bila trdna dovolj, da bi se na njo mogla opirati vlada.
Glavni namen te zveze bi bil torej — pestenje Slovanov! Ko bi Čehi občutili skozi par let trdo pest v sebi edinega nemškega sovražnika, bi bili prisiljeni, skleniti na Češkem poravnavo, kakoršno bi hoteli Nemci. Ko bi bili enkrat s Čehi gotovi, ne bi bilo težko opraviti še z Jugoslovani.
To bi bili lepi in plemeniti načrti, ki pa utegnejo osteti le načrti, računi brez krč-marjal Nemci pozabljajo, da bi taka večina utegnila pri Poljakih zgubiti toliko, kolikor pridobi pri Nemcih. Torej tudi med Poljaki ni več vse tako gladko, kakor je to bilo nekdaj 1
Nemške kandidature na Koroškem.
Kakor poročajo iz Celovca, so nemški naprednjaki postavili doslej sledeče kandidature: v volilnem okraju Spital Sovodnje kandidaturo bivšega podpredsednika državnega zbora dr. Otona Steinwender; v Sv. Vidu Alojzija Pirker; v Celovcu (mesto) Josipa Dobernig; v Beljaku dr. Angerer; v Šmohorju-Podklošter dr. Waldnerja; v Ce-lovcu-kmečki okraj, ki ga je imel dosedaj socijalist Lukes, nemškega liberalca Lutscha-niga.	_
Dnevne novice.
Revolucijonarno gibanje v Macedo-niji. „Echo de Pariš* poroča iz Aten, da hoče turško prebivalstvo spraviti s pota vse osebe, ki so kompromitirane v makedonskih zmešnjavah. Te dni je bilo v Florini umorjenih več grških odličnjakov.
Iz Soluna pa javljajo, da je bilo te dni aretiranih tamkaj več Bolgarov. Ti so Izjavili, da so prejeli nalog, naj vržejo bombe proti hišam nekaterih bolgarskih prvakov v Solunu, ki nočejo podpirati revolucionarnega gibanja
Tolstega muzej so slavnostno otvorili dne 9. t. m. v Petrogradu. Pred otvoritvijo sta bili grofici Sofija in Aleksandra Tolsta izvoljeni za častni članici muzeja. V muzeju se nahaja več portretov umrlega Leva, kakor tudi prizori iz njegovega življenja naslikani od najslavnejših umetnikov.
Vatikan dementira. Listi so prinesli vest, da je papež izdal motu proprio, v katerem prepoveduje duhovščini na Nemškem nositi civilno obleko in obiskovati kavarne in gledališča. V vatikanskih krogih zatrjujejo, da je to izrodek fantazije in da ni tak motu proprio nikdar izšel.
Tatvina tajnih državnih listin na Francoskem. Ukradene listine v minister-stvu zunanjih stvari, se tičejo, razun bagdadske železnice tudi,zadnjih not, ki sta jih izmenjali Francija in Španija radi maroškega vprašanja. Suspendiranih je mnogo uradnikov. Maimon, ki je ukradel listine, je bil znan tudi na Dunaju, kjer se je večkrat nahajal. Bil je tudi v Čarigradu, kjer se je zavzemal za to, da bi bila bagdadska železnica spojena direktno z Rusijo. — S tem svojim načrtom, za katerega je pridobil tudi pariškega Rothschilda pa ni vspel.
Poneverjenje v francoskem ministrstvu znaša približno 400.000 frankov, katere je ravnatelj Hamon zapravil z raznimi metresami. Bil je seveda aretovan. Njegova poslednja metresa je bila lepa mlada dama Gabriel, kateri je daroval dragoceno pohištvo. Hamon se je hotel ločiti od svoje soproge ter vzeti svojo metreso, čeravno je 25 let starejša. „Figaro" pravi, da ima Hamon brezdvomno sokrivcev. Pred letom dni je bil prestavljen v računarski oddelek in tam imenovan za finančnega ravnatelja. Njegov položaj je bil tak, da je bil kontrolor sam sebi. Z raznimi manipulacijami si je znal prisvojiti razne vsote. — Glavno polje njegovih defravdacij so bile gradnje v inozemstvu, pri katerih se je znal okoristiti. — Preiskava nadaljuje.
Ban Tomašič pojde? Iz Zagreba javljajo, da poda ban Tomašić v najkrajšem času svojo demisijo. Na to vest se poroča iz Budimpešte: Tudi v ogrskih opozicijo-nalnih krogih potrjujejo zagrebško poročilo, da dr. Tomašič ne bo več dolgo hrvatski ban, ker je očividno pred vsem svetom, da ni v stanu pridobiti si večine.
Ljudsko štetje.
Nesposobni I
Prejeli smo: Gospodarji naše občine so že večkrat dokazali, da ne znajo gospodariti. Tam, kjer bi lahko in bi morali štedi ti, mečejo denar skozi okno ven ; kjer pa bi bilo potreba kaj potrošiti — nimajo denarja !
Za sedanje ljudsko Štetje so najeli stotine ljudi, ki naj v imenu magistrata vrše revizijo in urejajo vse, kar bi bilo pomanjkljivega. Revizorji so res obhodili skoraj vse družine in v 90% slučajev so ti vzor uradniki izjavili, da je — vse v redu. Dvojno je tu možno: ali je bilo res v redu in so razni revizorji izvršili njim predpisane dolžnosti, ali ni bilo nič v redu in je magistrat zavrgel tisoče in tisoče občinskih denarjev 1 Fakt pa je, da sedaj kličejo zaporedoma vse naše ljudi na razne sekcije in s tem delajo občinarjem novo škodo! Denar, ki so ga izplačali nesposobnim revizorjem, plačati moramo davkoplačevalci in smo že s tem oškodovani. Zraven davkov pa moramo sedaj izgubljati še dnine ter hoditi (tudi po večkrat) na sekcije, kjer nas v mnogih slučajih odpravljajo z opazko, da je — vse v redu in da smo bili klicani pomotoma! Kjer se mestnim uradnikom zdi, da bi se dalo kaj opraviti, skušajo stranke pregovoriti, naj — podpišejo nove nazna-nilnice in bianco, da jih potem gospoda izpolnijo in prelevijo Slovence v Lahe!
Sedaj je vrsta na obeh Magdalenah (zgornji in spodnji). Dan na dan kličejo cele vrste družinskih glavarjev v Skedenj, da jih tam na sekciji preparirajo za Lahe!
Nekdo, ki ne more pustiti dela in ima ženo bolno, je naprosil prijatelja, naj gre v sekcijo, ter tam opravi, kar treba. Magistra-tovci pa ga niso vsprejeli, češ, da mora priti gospodar osebno, ker da imajo ugotoviti žnjim neko skrajno osebno zadevo I V čem da obstoji ta skrajno osebna zadeva, to si lahko misli vsakdo: preleviti ga hočejo iz Slovenca v Laha I
Ker imamo z mestnimi oblastneži veliko gmotno škodo in smo, zraven tega, izpostavljeni Še raznim šikanam, moramo gledati in delati na to, da te gospodarje Čim prej spravimo, ali jih vsaj pomagamo spraviti z vladajočega prestola. Zapomnimo si torej, da sedanja „liberalna" klika dela le na to, kako bi nam škodovala in kako bi
fifimifii«!i«iiiii«"«ii«ini'mnr'i:n'i»ini'i-i,'ri»"r'n:i"i--i' t'-i'T i;'i>imin—
USTREDNl BANKA ČESltfCH
ODHDITCI CM PODRUŽNICA v TRST ::
bruni I tLtn :: PUHA DEL P0I7EB0S30 3. »
Tlogenatnjižice 4 v/o Pi emtje?e vloge 4 v/o
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
UDIJE u KA7C1JE - - - MENJALNICA.
— Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer.
Ho Velikonočni pondeljeK vsi k „Ipoučeui" slovnostL revam
V Trstn, dne 16. aprila lfell
»EDINOST«. 8t. 106
Stran III.
čimveč denarja razmetala po nepotrebnem, da le oškoduje davkoplačevalce!
Ko bodo ob času volitev hodili okolo ■as in se nam silili za zastopnike, vzemimo metlo in jih zapodimo ako nočemo, da nas vničijo gmotno in duševno!
Kričeč slučaj falzifikacije.
Iz Kaštela smo prejeli z dato aprila: Včeraj je bil tu c. kr. okrajni komisar iz Kopra, da se prepriča na licu mesta, koliko Italijanov je v naši vasi. Piranski šjori „komisarji" so bili našteli preko 400 Italijanov; včeraj pa so pri komisarju štiri, reci cele štiri družine prijavile italijanščino kakor občevalni jezik!
Tu imamo kričeč dokaz, kako izgleda ljudsko štetje, ki so ga izvršile italijanske občine — kričeč izgled nezaslišane falzifikacije ! I	_
Dam vesti,
Naslov cesarskega svetnika je dobil viši davčni upravitelj v Puli gosp. Karol F a v e 11 i povodom svojega umirovljenja ; g. Favetti je rodom iz Skrilj v Vipavski dolini.
Smrtna kosa. Umrla je v Tomaju g.a Marija Šonc, soproga Alojzija, v starosti 70 let. Pogreb se je vršil včeraj ob 6. uri po-poludne. N. v. m. p. — Spoštovani rodbini naše sožalje.
Slovenci! — Pripravite se na volilne reklamacije! Pripravite potrebne dokumente za reklamacijo, namreč: domovinski, krstni, vojaški list, ali delavsko knjižico.
Volilno pravico ima vsak avstrijski državljan, ki je na dan razpisa volitev dne 8. aprila t. 1. dopolnil 24. leto svojega življenja in biva že vsaj eno leto v Trstu.
Vsi na delo! Agitator nam piše: Takoj po praznikih treba začeti z intenzivno agitacijo za predstoječe državnozborske volitve. Tudi med prazniki že se lahko marsikaj dogovorimo o stvari, posebno pa lahko poučujemo manje zavedne.
Glavna stvar so reklamacije. Mestni organi, ki imajo nalogo pripraviti volilne liste, izpuste gotovo ogromno število naših volilcev. Tudi oni, ki so bili že večkrat vpisani in ki jih niso nikoli izpustili, tudi oni se morajo prepričati, so-li vpisani ali ne. Oni pa, ki so napačno vpisani in katerim so pokvarili priimek, ime, očetovsko ali naslov, tudi oni morajo reklamirati, da jih vpišejo pravilno. Gledati moramo, da ne bodo nasprotniki vpisani na več krajih, kakor se rado dogaja, da jih vpisujejo v razne okraje, ali tudi za isti okraj po večkrat. Paziti moramo, da ne bo v listah regnikolov in pa da ne bo onih, ki so se preselili na drugi svet.
Za vse te slučaje treba reklamirati. Volilne liste bodo na razpolago skoraj v vseh naših društvih in še posebe v prostorih, ki jih določi politično društvo „Edinost" za vsaki posamični volilni okraj. Nikdo naj ne xamudi torej prepričati se: je-li vpisan, je-li pravilno vpisan in ali ni morda vpisana kaka oseba, ki po zakonu nima pravice voliti.
Zraven navedenih slučajev, se bo dogajalo, da bo vpisana vrsta mladoletnih; tudi na to moramo paziti in eventuelno reklamirati. Neodrešenci se bodo posluževali vseh sredstev, da bi zmanjšali število naših glasov in povečali svoje; zato moramo tudi mi storiti vse možno, da se to ne vresniči in da izpodbijemo nakane onih, ki nas hočejo vdušiti.
Nikdo naših nai ne odlaša z upogleda-njem v volilni imenik, ker 14 ali celo le 12 dnij hitro poteče in potem bi bilo zastonj iskati si volilne pravice.
Vedite, da le oni, ki so vpisani v volilne imenike, imajo pravico voliti in imajo jo tudi nepreklicno tudi v slučaju, da ne bi je imeli in bi sploh ne smeli voliti, ko bi se bilo pravočasno zahtevalo njih izbris iz volilnega imenika. Nasprotno pa ne sme voliti nikdo, ki ni vpisan, tudi če bi plačeval milijone davkov I
Pazimo vsi, da ne zamudimo in da ne bomo preklinjali potem, ko bo — prepozno 1
Na adreso ravnateljstva južne železnice. — Dne 13. aprila sem se nudil na peronu južne železnice in ob tej priliki sem opazoval nastopni dogodek. Bilo je pred odhodom vlaka št. 34 ob 6. uri zvečer. — Sprehajal sem se po peronu in čul, kako si nemški sprevodnik III. razreda hladi svojo jezno kri nad našimi domačimi ženskami. Celo z besedami „verfluchte Baben" je žalil uboge ženske. Nekemu slovenskemu inteli-gentu, ki je stal blizu njega, je začel surovo kričati: „Hinten ist Platz, hinten einsteigen", na kar mu je našinec odgovoril, da je bilo še 12 minut časa. ČuvŠi to se je zadri nemški mož z neverjetno aroganco: „Sie mussen einsteigen !" Ker pa se Slovenec ni zmenil za to poziv, se je sprevodnik drl še bolj, na kar ga je Slovenec zavrnil: „Schweigen sie!" Sprevodnik je na to v istem arogantnem tonu očital Slovencu, da ga — provocira in je zahteval od poslednjega, naj nemudoma vstopi in molči, sicer da pokliče — redarja ! A ker je Slovenec opravičeno protestiral proti takemu postopanju, je res sprevodnik pozval službujočega redarja, naj Slovenca odvede. Tudi redar ni hotel poslušati našega človeka, ker je bil očividno uverjen, da ima sprevodnik prav.
Videč, to se je dotičnik obrnil do po-stajenačelnika, kjer pa tudi ni dobil zadoščenja. Vprašamo slavno ravnateljstvo južne železnice: ali je res tako, da mora slovensko občinstvo brez prigovora prenašati tako odurno in žaljivo postopanje od strani zagri-šenih nemških sprevodnikov?!
Izvrševati volilno pravico, je morallčrta dolžnost vsakega Slovenca! Pazite, da ne zgubite te pravice ! To pravico izgubitef ako ne boste vpisani v volilni imenik in ne boste reklamirali, da se Ves vpiše. — Zatorej Slovenci! Pripravite se na reklamacije!
Zaupen sestanek volilcev IV. okraja. V sredo, dne 19. aprila t. I. ob 8. in pol uri zvečer se bo vršil zaupen sestanek slovenskih volilcev za IV. mestni okraj v gostilni „Economo" v ulici Economo in v četrtek, dne 20. aprila t. 1. ob isti uri pri g. Erjavcu pri Sv. Andreju. Slovenski volilci so naprošeni, naj se ne izgovarjajo, češ, da niso zaupniki, ampak naj pridejo, da pripravimo tem močnejšo falango za bodoči volilni boj. Te sestanke sklicujemo v svrho, da sestavimo odbore za reklamacije v tako obsežnem okraju kakor je ravno IV. okraj.
Veliki koncert Slavjanske bo dne 25. t. m. v veliki gledališki „Nar. doma". Na programu so najlepše točke tega zbora. Tudi igralce na balalajki in plesalce ter plesalke privede seboj ta izborna družba.
Zadnji apel pošiljamo danes občinstvu glede koncertnega in gledališkega večera pri sv. Ivanu, ki bo jutri ob 5. uri popoludne. Na drugem mestu današnje Številke prinašamo vsebino operete Tičnik in vspored. Darujte vsak za idejalen namen tega večera: spomenik prvima slovenskima skladateljema.
Volilci IV. mestneg;a okraja! Podpisani vabi slovenske volilce IV. mestnega okraja, ki stanujejo v Kjarboli Zgornji, za jutri v ponedeljek ob 10. uri in pol v gostilno „Jadran" pri šentjakobski cerkvi na zelo važen sestanek v svrho sestave odbora za reklamacije. Udeležiti naj se ga blagovolijo vsi, ker se gre tudi za določitev sestankov in eventualnih shodov v bodočem volilnem času, in ker je to edini sestanek za reklamacijsko dobo v okraju od Monte-cucco naprej do Škednja pod istrsko cesto.	Josip Som.
Opereta »Tičnik". (K jutrajšnji uprizoritvi pri sv. Ivanu). Pokojni dr. Benjamin Ipavec je hotel darovati slovenskemu narodu tudi kaj več nego zgolj pesmi in sličico: napisal mu je prvo slovensko opero „Teharski plemiči" in prvo slovensko opereto „Tičnik". Iz prvoimenovanega dela poje Čitalnica najbolj prikupljivo točko „Kolo", drugo delo pa se uprizarja v celoti. Umestno je torej, da napišemo par besed o vsebini in glasbi sami.
Stari Poljanec je zaljubljen v svojo varovanko Ljubislavo, a iz ljubosumnosti jo ima vedno zaprto v sobi. Ona pa že dolgo skrivaj skozi okno ljubimkuje z mladim lepim Zelenkovičem. Temu poslednjemu se tudi posreči dogovoriti se s PoljanČevo hi-šino Zorinko za opeharjenje starega. Poljanec je namreč naročil kletko (tičnik), da vanjo zapre Zelenkoviča na dan svoje poroke z varovanko. Toda v hipu, ko se radi večjega uplivanja na Ljubislavo premaskira v starega strica, in ko mu ta, poučena od Zo-rinke, neovirano odkrije ljubezen do Zelenkoviča, se prikaže ta s ključarji, ki prinašajo kletko. Poljanec je zadovoljen z delom in gre za poskušnjo vanjo, toda oni ga takoj zaprejo. Nato stopi ZelenkoviČ pred njega in mu pove, da bo oproščen kletke šele tedaj, ko podpiše listek, s katerim pripoz-nava zaroko mladega para. V tej veliki stiski se mora seveda vdati in podpiše listek v splošno zadovoljnost vseh in v veliko veselje zaročencev.
Kakor vidimo, ni snov podobna onim navadnih operet, nič romantičnega, nič las-civnega temveč vse je naravno. Tako tudi z glasbo. Ne najdemo tistih prepletanj z bedasto hrepenečimi valčki, pač pa imamo pred seboj lepe točke resnega skladatelja. Uvertura je zlita kakor z enega komada, nekateri solospevi podobni lepim romancam, zanimivi dvo- in trospevi in celo kuplet Zo-rinke nosi pečat resnosti. Najkrasnejši je finale, ki je že bolj podoben opernemu koncu. Prikupljive, mehke aiije, priprosta, a vendar jako prijetna harmonizacija, Ipavče-ve lastnosti, ki spominjajo sem ter tja na njegovega glavnega vzora: Mozarta, se nam tu vrstijo druga za drugo, in so z besedilom v najlepšem skladu.
To prvo domače delo je brez dvoma boljše nego marsikatera nemška in francoska opereta, ki stopa po naših odrih. Uva-žujmo vendar enkrat tudi svoje stvari, in ko teh ni več, pa naj pridejo tuje na vrsto. Ali ni čudno, oziroma značilno, da za Tič-nika naši Slovenci niti ne vedo, da eksistira.
V. M.
Societe d ©s Papi© rs Abadle.
SVARILO!
Ker so prišli v zadnjem času razni posnetki ' naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja
RIZ ABADIE (Riz dord) 471
v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce, naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo pred nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi.	Socle.6 dea Paplers Abadle.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah,
SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Veliko skladi šče klobukom
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna
žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. ^■■■IHHH
K. CVENKELi2i£2T22.32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna.
Narodna trgovina.	2066	Narodna trgovina
nifr. FrMel
(Delniška dražba) £rst, Corso štev. 27.
Rodružn Ica:
ulica Cavana št. 11
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu.
Nobena
razprodalo
in nobena
množino: bloso
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 filijalk — 1200 defavcev.
PRIMER:
Moški čevlji . od K T— do 18 renski čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5,
7-50, 10,13
Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Galose iz gum. od K 4 — do 8'—
Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije.
Črevlji
Grod jeor (Delt
Arturo Nlodricky
Pradajalnloa manufakturnoga b aga in drobnib predmetov. Trst, ulloa Belvedere 32
Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, balist, zefir m panama, kakor tudi bombaž -nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattonsch - Sohn Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi.
Fratelli Hmiber
Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente). Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin «a Čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst. vogal ul. Nuova-S. Caterina
NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svilaf svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah.
nr=
31
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich
15
koncesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 1708.
d
Prodajo se po zmernih
Pf&nah z,at' in *rebrnl predmeti novi LcKlall in rabijonl, kupljeni na javni dražbi. — Projema se tudi v za mano
SSSU|B Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo.
Pomlad I
Velikanoč I
Največja edina slovenska tvrdka
KrižmanCič & Breščak
■lica Nuova 37 - TRST - ulloa Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu	^^^
D svojo osromno zulojo manufalifurn. blaga n
Najzmerneje cene.	Prevzame se delo - Točna postrežba. po naročbi.
Stvari ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, llpagas in različne štofe za Muze in vsakovrstne druge štofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-razHčneie bombažasto blago. Vsakovrstao telesno namizno in posteljno perilo Blaeo za moške obleke : volneno m bombžasto. — Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna m žima.
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače ^
__^_
Svoji k svojim! | £5859§SSM
Stran IV.
»EDINOST« St. 10«
V Trstu, dne 16. aprila lt 11.
M fotograf le Anton Jerkll Trst
Vi* delle Potte 10. — GOBICA, trospoika ulica 7.
Via, delle Poste 10. — GORICA, gosposka Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le
k njemu.
sanpso
315
Mlekarna Laak, piooolo 1. Podpisana
naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime robroznanu mlekarno Laak Prodaje se svak' dan sveže mleko iz gospodarske oprave LAAK. Kazna maslaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh In vsakovrstne sladČice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrste. Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joukurt in Keflr.
Priporoča se Joseflna Salomon.
Ino in Cfnlfb mizarski mojster, Trst, ulica JUSip OlUlla Belvedere Stev. 8 izvr luje vsakovrstna mizarska deia.
Slovenska žganjarna A. Z»tko
Trat, ulica Aoqoedotto 9 priporoča slavnemu
občtnHtvu Bvojb iganjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. V«© Trste likerjev i uma, sllvovoa, konjaka Domači brinjevec in tropino* ec. — POSEBNOST: ruil zdravilni likerji__• 1039
Robert Cian, urar Itg^t
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
Ivan Strancer
parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9.	923
Stara grška žganjarna
* Trstu, Via Oavana 5. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropiao-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. Slaščice in zapečenci. Grška mastici iz Sija. — Se priporoča Andrej Antonopula.
rnA« se mesnica TOMAŽA ZADNIKA rnptruua v Trstu, Piazza S. Giovaani štev. S. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso.	717
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH. 2*n
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje
in debelo!''— Postrežba na dom.
Pekarna Ivan Pertot-Susič
ulica Cavana 17. — 0 priliki velikonočnih praznikov priporoča izvrstne pince, presn ce In najboljše domače potice. Sprejema vsakovrstno pecivo. — Pošilja sa tudi na dom-
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibenika v Šiški pri Ljubljani. 1681
U(1 Milini Trst, Piazza Ponterosso IVdl. VU. IflUlcJ 5t 5 Trgovina jestvin in kolonija). Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Ciriia in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec
Tr^nin Makr.uor TKSr ul. Molin grande lldlljU maKUVcb št 40. Priporoča slav. občinstvu Bvojo pekarno in Bladščičarno, v kateri Be dobi večkrat ua dan svež kruh in sladščice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. P .strežba tudi na dom	869
Incin Tounor lm» uUca Carpison St. i6, JUbip I d V Udi Pekarna in slaščičarna spo-družnico v ulici Molin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom.	677
7 a nlfronoila ° P^Uki porok, krstov iL d URltpUld itd. obrnite a« na Iga njarno AUGUdTO DELL' AOHOI.O, v uilol Rlborgo 1 in ulio« M&loanton 20, ki ima v saloni vsakovrstna desertna vina, likerje, bombone in slaASico prvo vrsto, posojajo v te namene preti povračilu ves potreben namizni sorvioe sa vsako Število povabljencev. — Befoftk iz liole buteljka K 1 «0.
Albanija in Albanci. SdiS
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čmdna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brodurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Hova krojačnlca!!
Trst, ulica Belvedere 23, I.
Izdeluje vsakovrstne moške obleke po najnovejših krojih in po nizkih cenah*
Za obilen obisk se priporoča udani
ffiAH MALH, irajaiki mm
A. Tosoratti
•r ^f r: {"% '"t
Via Ma'canton št. *
* ' Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaŽevine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chlle, Lavtntennis iz bombaža, fuStanji barvani, perkali, zefir za srajce In obleke. Volneno blago za itnske obleke, maje; iz Volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobrarij, žime za žimnice, zavese Itd. •
1 111
tVM
invste
Zelo važno !!
o OV
jt>
\ jvrve
Do vštevši 17. aprila t. 1. dobijo vsi oni, ki bodo kupili moške ali otroške obleke, površnike, ali damsko konfekcijo v trogovini
Bohinec & Co.
Trst, ulica delle forri 2 za cerkvijo sv. Antona novega, listek s številko. Ta listek bo treba shraniti, ker bo
dne 18. aprila t. 1. žrebanje treh darov, katerih vsak bo vreden H4F" 50 kron
(kar si bo dotičnik sam zbral).
Dne 19. aprila t. 1. bodo priobčene v „Edinosti" izžrebane tri številke, katerih lastniki bodo dobili gorenja
darila	BOHINEC & Co.
Zelo:: važno!
ZADJNJI TEDEN!
== Zaloga oblek in blaga
Trst,Corco45 AlFOperaio TrstCorco45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	224
Cent konkurentne. MOŠKO Bi AGO. Cene konkurenčne. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MEHI.
J. Galperti - Trst
ulica Barriera vscchia 13/

sukna 2» moške obleke.
POPOLNA IZBERA perila, volnenega blaga, mali j, srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, perkala, batista, zefirja, bombaža ter
vsakovrstnih nogavic in žepnih, j rut.
Posebnosti za krojače.
Sprejemajo se naročila po meri. yjm
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIŽNIC :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtV s vse v stavbeno mizarsko stroko soadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE. CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Pflrl/otna h/nrnipo opremljena z najnov. rai Koti let IVUFfllLCl stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
Stros&rsti oddelek nidi u ? strngarsto stroko spaiajtfe izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk Strokovnjaka ——— interesentom brezplačen --329
Svpeptična
MARCO F-MARTINOLICH, MaliLoš nj
Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najbolja. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alko hola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da
ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdelki.
Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah Itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd.
Marco F. Martino I ich
Zastopstvo za Avstro-Ogrsko in zaloga v Trstu: Giovanni Tarabochla, Ui. Mercato vecchio 3. Telf. 39 Rimsk. VB3.
Jfans Schmidt
tehnični zobozdravnik,
TELEFON št. 1085.
TRST
ul. della Zonta Št 7, /.
1995
LEKARNARJA
fl. Tl)ierry balsaip
posta/no obvaro van. — Pristen samo z nuno Kot varstveao z amlco. Proti *aaki falsifikuciji se bo strogo postopalo na podlagi pravice. Ta bal aui je najboljle zdravilo plućnim In prsnim boleznim, k Sija, hriparosti, težkemu dihauiu, plufi-nama kataru tu osobitu proti influenci, slabi prebavi, 4e-lodčnema krča, uuetju j* t t in obis i, proti oslab lootl, pra-hlajenju zobob >lu in nstnlm joleznlm, proti trgauj«, opeki nam, ttoSnim bf>l -enim itd. Uk ali alijrelik« stek. K S
Lekarnarja A. Th«erry-ja Stoperes q mazi o
odi »c pristoo -anaslivo Iffiil-
00 za rane, o-	------
t-kline, olst™"jUj« z t-.I sa vso Škodljive sno»i in vtfinoma na-mestnj-^ mučne operacije. Učinkuje tudi proti starim ranam
D e dazi stanejo samo 3 krone 60 siotink.
Dobiva se : Lekarna pri Angelju varuhu, Adolf
THiEKRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah.	6*t
Na debekTse dobiva v medic, prodajalnah drož
Allein eehter Balsam
ms dtr Sehctwil»I A#itt«it fa,
A.TbiBrry in Pregrada
bei Ssitisst-Smsrfc*—a.
Hans Scheidler
zob (»tehnik
bivši : prvi ! zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9 — 1 in od 3—6. Trst. Pi zza C. G«>ldrtiii št. 5, II.
SVOJI K SVOJIM!
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila čisto na novo urejeno gostilno
„PRI TREH ROŽICAH" U Trlglao
ulica Geppa št. 10.
Točila bodem vedno in samo pristna vipavska, istrska ter budjeviško pivo prve vrste. Domača kuhinja vedno z gorkimi in mrzlimi ===== jedili na razpolago.	-
Za obilen obisk se uljudno priporoča
ANTONIJA KUČAS.
ZOBOZDRAVNIK
UNIT. MED.
Dr. Mm Bnrry Brtllont
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
Ii4el*Je satolsnj« ■ emajlem, poreelnoK,
■rekroH ta iUU*. Ix4eI«J« fMAMciM maetne zobove, kakir 187	tudi cel« lofcovje.
ORDINIRA od 9.-12. predp.. S.—5. popoL
V Tretu, 1«. aprila 1911
►EDINOST« št. 106
-t ran V.
premišljevanja v Velikem tetan o raz- Književnost m umetnoet
meri h na c. kr. okr. sodniji v Kopru. Damir Feigci: Poi utr« vipavc*. y
0 . , . ... .	.., . . .	: kratkem času Že druga slovenska humori-
Razni dopisniki u raznih krajev koper-	. , N 8književna produkcija
ikega okra,a so opisovali tuznerazmereza £ zelo J*^ Najv^C k^gTe izdaja Ivin las Slovence na naši c. k okrajni sodn ji; JCankar A njih ^bina j? mračna in ne-dovolite mi gospod urednik, da tudi jaz .	v	v
nrihiiem nar deistev	! vesela» nJeSovl junaki sence, hrepeneče k
pnoijem par aejstev.	_— i svetlobi in idealom, ki pa obnemorejo pod
§ 19. državnih temeljnih .zakonov je	te2o 2ivijei)ja. Zato človeku, ki pridno pre-,
aaši c. k. okrajni sodnfji skoraj popolnoma	bira siovenske knjige, tem prijetnejše dene, i
nepoznan, kajti še vedno prihajajo stran-	ako mu pride enkrat v roke zbirka slo- j
kam, korporacijam pa tudi uradom sloven-	venskih humoresk, ki vpliva v sedanjih'
ske narodnosti samoitalijanski ,Conchiuso ,	^o^h časih tembolj blagodejno, ko na-
„Sentenza\ „Citazione" itd. vkljub tolikim	letimo poVsodi bolj na takozvani „Galgen-
pritožbam v časopisju in vkljub pritožbam	humor (naj mi korektor ne izpremeni
■aših poslancev na Dunaju. Dogaja se tudi	te besede v ^podvislični" humor), kakor pa
dnevno, da dobivajo stranke slovenske sklepe	na reanični humor. In v pričujoči abirki
z italijanskim pečatom, in ravno en tak	. mn0go zdravega humorja. Pisatelj je dal
sklep ga imam ravnokar v rokah. In to se	k - - nekoliko čudcn naslov. Pol litra ^
dojgaja v vseh oddelkih brez izjeme, odli-	pavca j Daf vipavecf je imenitno vino, ki
kuje se pa še posebno zemljeknjižm odde-	rado ogreje kri in razveže jezik ! In kaj
lek. Ako bi kakemu koperskemu Italijanu	ni morda danes alkohol podlaga humorja ?
poslali slovenski spis oziroma poziv, bil bi	Sicer - to žalostnQ) ali v vinu ;e poza.
takoj ves Izrael po koncu in nemudoma bi	b|. . in y pozabljenju je človek bolj razbila tu interpelacija onorevola dra. Benati, lo2en za humor če tudi ni vedno pristen,
vložena na pravosodnega ministra o slavi-	2ato vzemite vai oni ki radi pijete vipavca
zaciji staroitalijanskega Kopra. Mi pa, slo-	včasih tudi to knjig«, v roke, ki vam bo venske uboge pare, „ščavi porchi*1, moramo tovo v prijetno nadomestilo. A tudidru-dP ,dLJ, odur0/ moxlčall!1?1 ,boš' 8osPa gim, ki sploh ne pijejo božje kapljice, bo
vlada! Poznaš naše žulje, s katerimi služimo denarja, da ti plačujemo davke za
ta knjižica v stanu preskrbeti prijetno urico. . - -	- - « * -	Pisatelj je knjigo posvetil svojim — upni-
nabavo „dreadnaugthov , poznaš naše sinove, k dober dovti in dobro priporočiloza
ko treba na krvavi ples in poznati boš vsebino knji ki je razdeljena v štiri de-morala tudi naš jezik v vseh svojih uradih! . I§ Gaudeamu. igitur, šaljive Drugače (naredimo kakor Ribmčan — kaj črtice ^ gimnazij,kega Mijenja, kakor se urednik r)	1 zd^ na§im humoristom zelo priljubljen pred-
Resnica je, da med sodniki, ki so na-; met 3 Uredniške tajnosti, ki nam meŠčeni v Kopru, ni nobenega, ki ne bi razkrivajo res prave tajnosti iz življenja •bvladal našega jezika Ali kaj pomaga to, žurnalistov, ki so večkrat v zadregi — ko pa nimajo nobenega slovenskega — za- radi gradiva. Posledica temu — časnikar-pisnikarja !! Med vsem pisarniškem osobjem; ske race# Najbolj bo gotovo mgajal ci-jc en sam Slovenec. Kako naj ta zmaguje kel: Holmes in njegova smrt. vse pisarniško delo, ki bi bilo potrebno za Morda Se nihče ni sedaj vedel, da je bil slovensko poslovanje z našimi strankami?! slavnj iondonski detektiv Sherlok Holmes Od sodnikov se tudi ne more zahtevati, da velik pHjatelj Slovencev, da je govoril bi sami poleg svojega obilega dela, oprav- nag jezik in da so rau posebno dišale — ljali še pisarniški posel. — Skoraj vse> drugo kranjske klobase. Od doživljajev našega pisarniško osobje je popolnoma nevešče na-' pisatejja s siavnim detektivom bo gotovo iemu jeziku, izvzemši par njih, ki znajo ne- ugajal fKameval v Niči", ki je eden koliko za silo. Poleg tega pa pisarji itali- najboljSiti spisov te knjige. Zadnji cikel janske m nemške narodnosti, ako je nastav- nosi nasjov. jz četrte dimenzije, Ijen kak Slovenec, ne le da gledajo grdojiz katerega naj omenimo humoresko „litega „vsiljivca", ampak ga nadlegujejo na » pliv fiiozofjje«, ki bo vzbujal mnogo smeha, vse možne načine, o čemer bo govora Na splošno lahko rečemo, da ima pisatelj drugikrat. Sploh se s pisarniškem osobjem Se precej ^iiice", ki naj jo pridno goji. aaŠe narodnosti postopa na način, da na- Xake kratke, lapidarno pisane humoreske
Šincu res ni obstanka tam, in da se vsakdo kar boji vstopiti tam v službo.
Posebno potrebno pa je, da se osobje aa zemljiškoknjižnem in v zapuščinskem oddelku premeni nam v prilog, ker ravno tam ima naše ljudstvo največ posla in ravno v teh dveh oddelkih menda je samo en kancelist, ki je le deloma zmožen slovenskega jezika, kar jasno dokazuje dejstvo, da iz tek oddelkov pošiljajo sodnijskim poverjenikom italijanske pozive, strankam italijanska povabila, italijanske plačilne naloge, italijanske pozive za urejevanje zemljeknjiŽ-nega stanja in drugo enako.
Ozirom na vse navedeno:
1. Zahtevamo, da se v vseh oddelkih občuje z lašim ljudstvom v našem jeziku in
bodo vedno dosegle svoj uspeh, ker se či-tajo prijetno. Tudi jezik je precej čeden. Zato knjigo toplo priporočamo.
Hrvatje in Srbi na mednarodni umetniški razstavi V Rimu. Znano je, da hrvatskim umetnikom ni bil na razstavi v Rimu določen poseben paviljon. Zato so sklenili, izložiti svoje umotvore skupno s srbskimi umetniki v paviljonu kraljevine Srbije in tako manifestovati za srbsko-hrvatsko edinstvo. Ta svoj sklep so tudi uresničili vzlic raznim mahinacijam od gotove strani. V srbskem pavilijonu rimske umetniške razstave je razstavilo 14 hrvatskih in 9 srbskih umetnikov svoja dela, na čelu jim slavni hrvatski kipar Me-štrović. Vsega skupaj je bilo razstavljenih
se mu ravno v tem jeziku pošiljajo vsi umetnin. y skupni vrednosti 1,284 000
spisi, ki naj bodo tudi previdjeni s pečatom v tem jeziku.
2. Da se nastavi potrebno število uradnikov in dnevničarjev v tistem razmerju
frankov. V orientacijo obiskovalcev je bil v francoskem in italijanskem jeziku izdan katalog z životopisi umetnikov in z razlago njihovih del. Katalog obsega tudi 40 re-
kolikor je našega naroda v koperskem sod-! produkcij razstavljenih del. nem okraju na podlagi ljudskega štetja po i Opema sezona v gledališču „Verdi« stanju dne 31. decembra 1910, dasi tudi to se zaključi^ kakor doznajemo, danes in sicer ljudsko štetje ni pravično izvedeno za naš ■ % velikim deficitom, katerega bodo plačali narod! In to uradnikov, poduradnikov m tržaSki kapitalisti. Zato pa ni bil nič ma-dnevničarjev, ki bodo v strokovnem In je-;njši moraini uspeh. Triumfirala sta W«-zikovnem pogledu kos svoji nalogi. Nespo^ r in Musorgskij, ki je s svojim „Bo sobne pa naj premeste, ali pa odslove. irts0mGodunovom* odnesel prven-3. Dokler ni uravnano tO, da voditelj stVo. Dvanajst večerov zaporedoma je ta C. k. okrajnega sodišča podrejenim Strogo opera napolnila gledališče, vzlic temu, da je zabiča poslovanje se strankami v njih občinstvo, ki zahaja v „Verdi", precej bla-jeziku. I zirano in šablonsko, a tudi zelo strogo ter Priporočamo inteligentom v našem okraju, stavlja velike zahteve. Poznam osebe, na da poučujejo ljudstvo ob vsaki priliki — katere je čar ruske, pristno slovanske glasbe posebno pa naj se sklicujejo v ta namen tako uplival, da »o se udeležili premiere in shodi, da bo ljudstvo povsodi na sodniji, na potem vseh x 1 repriz, Uspeh je seveda davkariji, na glavarstvu in v finančnih ura- dosegel tudi Wagneijev ,M rak bogov" dih zahtevalo vse edino le v svojem mate- (Gotterdammerung), s katerim je bila se-rinem jeziku 1 In tako, drago ljudstvo, boš zona zaključena. Takega Siegfrieda, kakor videlo, da tvoj nastop ne bo brez dobrih je bil tenor Borgatti, ne bomo čuli več tako posledic. kmalu. Sijajno pa je letos propadla Straus-Našim deželnim poslancem in našim sova .Salomi", ki je ravno te dni žela bodočim državnozborsklm poslancem pa na Dunaju triumfe. A krivo je bilo temu priporočamo najtopleje, da zastavijo vse menda bolj izvajanje, nego pa delo samo. svoje sile, da se take neznosne razmere K sijajnemu moralnemu uspehu sezone je ve-»premenijo nam v prilog. i likim delom pripomogel orkester s mojstrom u- . Ar. ut ™ Ferrazijem na čelu, ki je v .Mraku bogov* bi biloželehda bisev J izredno spretnost in umet-Kopru nastanil le en slovenski odvetnik, ^ ^ T _	_____^ ______
Poleg tega
ivopru nastanil se en a.uvc«^.	nost. Le škoda, da operne sezone prihodnje
ter g. ar. Cer ne, aasi izreano priaen « ^ y Verdiiu- bržkone ne bo. ker so more sam zmagovati vsega; poieg tega se taM - 'di tudi
za tržaške bo-
tudi dogaja pogostoma, da sl°venskena- 5e FZa leiošnji umetniški užitek pasmo •proiujoče si stranke jemljejo ena sloven-; lafako hvale2iL
skega, a druga — ker slovenskega nI —(:__—
Italijanskega oevetnika, kar zopet slabo de-
luje na vršenje pravde v jezikovnem pogledu.
Toliko za sedaj. Če ne bo koristilo to, posvetimo še s svetlejšo lučjo v urade c. k. okrajne sodnije.
£ V kratkem opišemo še razmere na dru- nosti K 50'—. Pri tem~pa se kupi dobro; gih c. k. uradih v Kopru, ne izpustivši niti(SoUdno blago po jako nizki ceni c. k. možke kaznilnice.
n. v. in.
Nihče naj ne zamudi ugodne prilike in se pri nabavi obleke posluži v trgovini B o h i n e c d C.o v Trstu za cerkvijo sv. Antona, ker tam dobi listek s številko, s katero lahko zadene drugo obleko v vred-
DelnlSka glavnica :
K 60 milijonov. Reservnl In varnostni nI zaklad : := K 16 milijonov.
Centrala t Prati
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
Dunaju, Herreng. 12
Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE
BanCni prostori: VIA S. NICOL6 Stev. 30.
v Trstu
TELEFON štev. 21-57.
•Mt Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 **
:: Izupšaje use bančne posie.
Obrestuje vloge na	J^ t
VLOŽNI KNJIŽICI P° ^ |0 na tekočem računu po dogovoru.
Knpnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljne STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promeae za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.
: Na obroke!
Jakob Dubinsky
: Na obroke!
Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst
„u lotoTljeiili oSM za
manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje.
Ugodni pogoji za plačila na obroke.
Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. 107
asa bolesne xn rekonvalescente
Provzročs volio do jedi. utrjuje želodec ic oiačuje tudi organizem
Priporočen o od	zdravnikov v vseh
slučajih, kadar se je treba no bolezni ojačitL
OdlikfA">!io -f i2 koiaiusJGii nn rar.oih rajisiavah »n ? nmi
r I r a v J f5 k i ms p r i čo v ^ j i.
Izborili okna.	Z^bom* oif.u-:
Lekarna Serravallo - Trst
velika Izbera močnih blat srnic Itd. za delavce.
' Artisiano
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
Moderne železne ograje
^ za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Ilust. katal. it. 104 brezplačno
AMtoil 3cHe
Dniltiifinstne Ferd. lergitsti'«! SOboe - Klag nlurt Staln mtop. t Trsti
cmerse"
T Bnicu fil ter
Odlikovana krojaonlca
Avgust Stal ar
TRST - Via delte Poste štev. 12, I. nad. - TRST
izvršuje pomladanske in ===== letne obleke =
Cene zmerne.
Delo solidno.
PcMfci dohodi zrn pomladansko in letno sezono I
Velika zaloga manufakturnega blaga
^ rs- ^ - M. flITE, Trst - TSt"2^7
T obeh prodajalnic&h dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi veli-kanski'izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi od bombaža ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odg kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za siv lje in kitničarke. — VELIKANSKI IZBOR SNOVU za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Blago, katero ne ugaja, se zamenja ali pa sc vrne denar, brez zadržka.
CENE NIZKE IN BREZ KONKURENCE.	POSKUŠATI IN SE PREPRIČATI.
C
Stran VI
»EDINOST" St. 99.
V TrPtu. 9. aprila 1911.
Prva ljubezen.
Otroška zgodba. — C. Sla vin.
Pravijo, da je boginja Venera krasna. Iz morskih pen se je bila porodila ; na morju, daljnem in brezkončno šumečem in skrivne bajke Šepetajočem. Dvignila se je boginja in je razprostrla svoji roki. Pomladno solnce io je bilo prebudilo in morje sinjega juga jo je zazibalo v svojem mehkem naročju... In stala je na obrežju, visoka, velika in mogočna. Začudil se ji je svet; padel je pred njo na kolena in jo moli že dolgo, dolgo. Tisočletja jo že moli, in njegova molitev še ni končana... Pravijo, da je tista boginja tako krasna in lepa...
A jaz sem bil dejal, da je grda, in sem jo razžalil. In če praviš ti, brate, ženski, da je grda, te sovraži do konca svojega življenja in išče prilike, da se maščuje nad tabo — revežem. In maščevala se je nad menoj velika boginja, maščevala že stokrat bridko in kruto.
Glej, brate, ko sem bil še nedolžen, 12-leten dečko, me je prijela mogočna
Potresi
: kasti me še bolj nego zadnjikrat in skoro j gotovo mi polomi kosti. In potem ne bom i videl več Marice — angeljčkov ne bom videl več tam pod nogami Mamke božje. Hudo mi bo in divji Lojze se bo smejal Škodoželjno...
Strah me je bilo tisti dan in plašen sem lazil tam doli ob Savi. Vsako popo-ludne je prihajala tja doli Marica z deklo in belim jagnjetom. Paslo se je jagnje po travi, a Marica in dekla sta trgali rože in sta pletli vence. Jaz pa sem sedel na! visokem borovcu in sem neopaženo gle-! dal Marico. Nikoli me Še ni bila zapazila, i je zdelo dobro. A ko sta-

boginja prvič za uho
Otresla me je krepko m se je smejala škodoželjno. Solze so mi tekle po licih takrat in v srcu mi je bilo bridko in hudo.
V deklico sem se bil zaljubil takrat in nosil sem še knjige pod pazduho. In tudi deklica je nosila v torbici knjige in je sedela v šoli meni nasproti. Lepa je bila. Tak obrazek, kakor je bil njen, so imeli v cerkvi angeljčki. Ravno pod nogami Mamke božje so se zibali in so se smehljali kakor Marica meni nasproti ▼ šoli.
Vsak njen smehljaj pa je šel meni naravnost v srce in je še bolj razvnel mojo gorko ljubezen. Nemirno sem sedel v klopi — in Bog naj ti povrne dobre nauke, moj dragi učitelj! Saj jaz jih nisem slišal in tudi tebe nišem videl. Jaz sem videl le lepi smehljaj na drobnih ustecah. Angeljčke sem videl — ravno pod nogami Mamke božje so se zibali in
in to se mi odšli z jagnjetom, sem zlezel z borovca ! Pobral sem rože, ki so ostale Marici, in sem jih ponesel domov.	j
Tudi danes je bilo tako. Ravno zad-i njo rožo sem bij pobral, in takrat je za-šumelo listje. Ozrl sem se in prestrašil, da so mi padle rože na tla. Pred menoj je stal — divji Lojze.
„He-he", se je smejal. »Kaj si se me ustrašil ? Pa ne boj se me! Preslab si, da bi te malo prerahljal... Videl sem te na borovcu, kako si zijal v ono „krevljo" (Lojze je zval Marico „krevljo", ker je komaj vidno šepala na levi nogi), pa sem si mislil: potresem borovec, pa pade kakor hruška na tla".	i
Smejal se je Lojze in me je prijel za ramo. Takrat sem se opogumil tudi jaz
Veliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke
AUa Fiducia
ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata)
Velik Izbor suknenih oblek za moške, modernih pisanih od kron 18 dahe. Moške obleke Iz sukna in volne, Moderno pisane in po modelnem krofu »»d K 24 dalje. Obleke za dečke razno pisane in razmh barv od K 13 ddje. Suknene obleke za
otroke v raznih oblikah od K 5 dalje.
Hlače za moške iz pisan, sukna od K 5 dalje
si jezno :
ti hočeš? — Pusti
me:
i«
menil al In sfrč
rčal je prvi listič v nasprotno
in sem rekel iezno :
»Kaj mi
„Glej ga no, vrabca \u — je nadaljeval Lojze. „Otresa se še, če ga je kdo prijel za peruti. . Kaj ti hočem ? Napisal sem pismo, veš, „kr®vljiu sem je napisal. Pa ravno ti, pa ravno zdaj ti je poneseš in jej rečeš : Lojze je napisal, in ti je moraš prečitati in napisati odgovor."
„Ne, jaz ga ne ponesem!K eem mu odgovoril odločno. Kaj, jaz naj nesem Marici pismo — jaz, ki sem jo imel tako rad? Jaz, ki je nisem privoščil nikoli nobenemu, razun samemu sebi ?... Da bi zdaj nesel Lojzetovo pismo, ki je morda polno zaljubljenih besed in morda tudi obrekovanj čre2 mene ? Jaz, pa ravno jaz ! - Nikoli!
i I M i

Jrsou.- obrtna zadruga v Jrtfu
via S. Francesco d' Assisi 2, I. n.
kjer Je bila prej „Tri. posojil. In hranilnica".
Poitna-hranlinlčni račun 74679. TELEFON 16-04
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje
<*" 4112 °|0
Sprejema tudi vloge po 1 K aa teden, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300 —
Sprejema hr&nilne enjižice tujih zavodov in jih realizuja ne da bi ae obrestovanje pretrgalo.
Daje poeaj&ia na razne obroke iu proti meaečmin odplačilom po K 2 sil vsakih K 100, tako, da se postilo odplača v petih. - Deieži ao po K 2O In po 2
N »daljna pojasnil* M dajejo * uradu med uradnimi mami, ki to delavnikih od 9. do iS- d op. in od 3. do 5. pop.
bo
TRMO-OBRTNA ZADRUGA
roiistmaia zaoma z leomeieijm Iumnob.


se smehljali.
klop in je obtičal lepi Marici ravno v . A Lojze me je stisnil za ramo, da
- zaječal v bridki bolesti. Slaboten sen
naročju. Poln lepih in sladkih besed je bil listič, poln ljubavnih tožeb. Zagledala je Marica listič ; pobrala ga je in preči-tala. Nasmehnila se je in zardela. Žardel sem tudi jaz in sem zakril glavo z rokama.
„Fant, če ne boš pazil, pojdeš klečat tri ure ! ~
Oglasil se je učitelj in me je stresel za lase. Dolgo brado je imel in njegove oči so bile vedno osorne in jezne.v
Zdrznil sem se in sem ga pogledal plašno. Šel je za kateder in je pričel razlagati o morju, brezkončnem in skrivnostnem, ki se širi nekje tam daleč na solnčnem jugu. Sumi in se peni in tisoč pravljic živi v njem... Poslušal sem ga nekaj časa, a potem sem zagledal zopet angeljčke ravno pod nogami Mamke božje.
In od tistega dneva naprej je frčal vsak dan droben listič iz moje klopi v nasprotno stran in je obtičal v naročju lepe Marice. Zardela je vselej in zardel sem tudi jaz. Srečen sem bil iD zadovoljen sam s seboj. Seveda učitelj in kapelan Tine nista bila zadovoljna z menoj. Zmeden sem bil in za tisoč cekinov bi ne bil dal pametne besede iz sebe. A meni ni bilo mari tega — imel sem svoje angeljčke. Lepo so se smehljali pod nogami Mamke božje in njih obrazki so bili tako mehki in lepi! Videl je bil dolgolasi umetnik Marico. Šel je v cerkev, pa je bil naslikal tiste angeljčke...
Nekoč pa sem zapazil, da lete še od druge strani drobni lističi in obtičavajo ravno Marici v naročju. Sedel je za menoj Lojze, tisti veliki in zanikrni fant. Pesti je imel debele in lasje so mu bili razmršeni... Glej..., zaljubil se je bil v Marico, pa jej meče zdaj lističe, polne lepih in prijaznih besed. — Sovražil sem tega Lojzeta. Premikastil me je bil nekoč za prazen nič in mi je polomil skoro kosti. Sovražil sem ga zdaj še bolj — saj se je zaijubil v Marico in j-j meče drobne lističe v naročje. A hvala Bogu 1 Vsak listič je zmečkala Marica v roki in ga je vrgla na tla. A čitala ni nobenega — čitala je samo moje... In dobro se mi
1'e zdelo, ko je škripal za menoj divji ^ojze prav po tihem z zobmi, *in smejal sem se v pest.
A ko je videl Lojze nekoč, kako je sfrčal moj listič Marici v naročje in ga
skočil je učitelj — in Lojze jih je dobil na vsako dlan po deset in tri ure je klečal na odru. Topo in z mračnim obrazom je strmel v da in je klepal sovražne naklepe. Enkrat je pogledal divje na-me in mi je zažugal z debelo pestjo.
In takrat sem se ga ustrašil... Glej, mu sredi polja . me zaloti gotovo. Premi-
sem sem bil
in malenkosten, a Lojze je bil širok in velik. Bridko mi je bilo v srcu in zajokal sem.
„O Lojze, pusti me!" sem rekel, „Saj ponesem pismo, takoj je ponesem..."
Spustile so me debele pesti, in jaz sem vtaknil v žep drobno pisemce. Počasnih in žalostnih korakov sem šel preko dehtečega polja proti vasi. Smejal se je Lojze za mano in se je krohotal. Maščeval se je nad mano bolj, nego če bi me bil premikastil in mi polomil kosti Dobro mu je bilo pri srcu, a jaz bi bil takrat najrajši ležat v grobu, globokem in tihot-i nem....
In tako sem stal tisti dan za vežnimi vrati srečne hiše, kjer je stanovala Marica. Čakal sem in trepetal. V pesti sem tiščal Lojzetovo pismo in bi je bil najrajši zdrobil... „Vrzi je na tla in zbeži!" mi je šepetalo iz kota... A kaj potem ? Pride Lojze in me premikasti in mi zdrobi kosti... Mirno sem stal spet in sem čakal. Nemirno mi je bilo srce in žalostno je bilo.
Pa je priskakljala Marica črez prag, in jaz sem stopil pogumno pred njo.
„Marica, o, Marica!" sem dejal. „Dal mi je to pismo Lojze.... Lojze je je napisal, in ti je moraš prečitati..."
Pogledala je pismo in ie zavihala nosek. „Ne maram tega pisma", je dejala. Vrgla je je na tla in je pohodila. Razveselilo se mi je srce, da sem poskočil od veselja visoko v zrak. Potegnil sem iz žepa svoje pismo, ki sem je bil napisal že včeraj, in sem ji je položil v roko.
„Vzemi je, Marica, v, vzemi je!" sem prosil. Hotela ie je že vtakniti v žep, a takrat je posegla po njem druga, velika roka in je je zmaknila bliskoma Stal je pred nama gospod kontrolor, Maričin oče, in je čital moje ljubavno pismo. Od strahu sem obstal kakor kip, a že v naslednjem trenutku sem se zavedel. Pogledal sem še prestrašeno Marico, a potem sem izginil kakor veter.
In vzeli so g. kapelan Tine drobno palico iz katedra. Stopili so k meni, pokazali so mi drobno pisemce in začelo je padati po meni kakor toča. Pomilovalno so me gledale součenke in součenci; tam v drugi klopi pa je ihtela Marica, ihtela bridko in pridušeno. Klečal sem tri ure; debele solze so mi lezle tiho po licih — grenke so bile in polne bridkosti... Ah, za mojim hrbtom je plakala nedolžna Marica, in hudobni Lojze se je smejal škodoželjno in srce mu je bilo radostno in polno zado-voljnosti. — Gospod Tine, zakaj ste mi storili to, ko vas nisem vendar popolnoma nič razžalil ?
A zaprli so me gospod Tine. Sam sem bil v šolski sobi, dolgo sem bil sam.' Šel sem h klopi, kjer je sedela navadno Marica. Naslonil sem svoje vroče in objokano lice na milo mesto in Sem jokal pri-
Najboljše in najcenej	. gorivo	
$riquettes m,Klara' Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trst, nlica Ctelsi štev. 3 | TELEFON 18-89. I C epa: 4 §tot. Hilograip | s dostavljeni em franko.		
ikless. Cariordani
Specijalist za zdravjenje kurjih ofos, diplomiran ranocelnik
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria oČ aa ter jih izdere na najnavMnej^i na čin ::: brez vsake bolečino Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Reže nohte vsaze debelosti. Na zahteva pride tudi na da«
w*%%% NOV GRAFIČNI ZAVOD *>##*>
Marino Mattulich - Trst
ulica delle Poste 10,1, n. (zraven fotografa 3erk ća)
---TELEFOV itev 16-28.	■ -
Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev.
Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanlčaa delavnica *a popravljanje in čiščenje planin, strojev.
Popolne upeljave
in vodovodov Instalacij a acetilena. Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin in vodo
corso 22. ^m
GIUSEPPE JESCH - TRST
Telefon št. 1596. — Via Masslmo d'Azeglo St. 3. — Telefon St. 1596.
Zdravilno pivo (dvojnega Kvasa)
„SVETI ŠTEFAN"
Zdravniki profesoiji Cerrpffi, Garali i, Oaseini, Fiore in Mancini iz Rma, zdravnik Lizza iz Nea-poija ter se več drugih so izjavili, da je to pivo ne samo invmtmga okusa, ampak tudi koristno sa aerrosne tm »muUm la nks Ug* sa kon*aU«o«nte in mater«, ki aojijo.
Prodaja se v bcljših prodajalnah Jestvln. Zaloga: v Trstu, vla Valdlrivo št. 3*. - Telefon St. 2201
Zaloga ▼ Oorlol pri g*. A. * F. Anderwa*d, Oorao O. Verdi 32.	(A)
_OiJ .-^F . .Ji ..... .: /-
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	J. Kdgl.
Hotel Balkan
V Tista, dne 9. aprila 1911
»EDINOST«. 5t. 99
Stran VH.
taj eno. Močil sem dragi sedež s solzami srčne bridkosti in grenkega obupa...
Glej, iz cerkve je izginila Mamka božja. Lepi angeljčki, ki so se ji zibali ravno pod nogami, so ostali sami. Žalostno so se spogledovali in so iskali z očmi Mamko božjo. A vsepovsod je bilo prazno, in angeljčki so povesili krila. Spustili so se daleč navzdlol, in tam je šumelo moije, brezkončno in skrivnostno... Tam na obrežju pa je stala velika in mogočna boginja Ve-
nere. Roke je imela uprte v boke in smejala se je škodoželjno. Njeno lice pa je bilo tako, kakor je je imel zanikrni Lojze,
če se je smehljal škodoželjno...
Ko so prišli gospod Tine črez tri ure ▼ šolo, da bi me izpustili domov, so obstali na pragu in so se začudili. Klečal sem pri Mančni klopi; glava se mi je dotikala tesno dragega sedeža in roki sta mi j^a objemali. Klečal sem taa in s«n spal m sanjal...	_
Stojan Kazimirov:
Slovo od domovine...
Na vratih je postal, pogledal še enkrat v hišo, podal materi roko.
„Pa zdrav ostani, France, vrni se kmalu iz daljne Amerike l" — Objela ga je in poljubila.
„Zdrava, mati" — je odgovoril Bin. In po Jiou, svežem in mladem, so se mu po-oedile solze Ni imel France navade jokati; mož ne joče. V trenotku pa, ko se je poslavljal od svoje drage mu matere, ko ga je ta objela, morda zadnjič, ko mu je morda zadnjič pritisnila na čelo vroči poljub, tedai mu je postalo tako strašno tesno pri srcu...
Bog v6, bo mu - li še kedaj usojeno, da vidi že enkrat svoj mili domači, rodni kraj !
,Zdrava mati" — je ponovil, vzel v
Hotel si je v daljnem in širnem svetu rislužiti nekaj denarja; odšel je za srečo, og ve, kaj mu je usojeno ! Bo-li še kedaj videl svojo rojstno vas, svojo rodno hišo, kjer mu je tekla zibel ?...
Ne hi bilo torej boljše, da bi ostal v svoji dragi domovini ? !...
Ne, srce mu ne daja mirui... Še en pogled, potem pa se je obrnil in šel v svet — za srečo.
Težko mu je bilo; rad bi odšel v Bvet in rad bi ostal doma ; slednjič pa je odšel...
Tako je bilo Franaetovo slovo od domovine ...
Maj - Kesln.
Županja Mina.
V našo vaB je prišel nov sodnik ; lep, brhek mladenič, poln idealov in dobre volje. Bil je meščan in dobrih roditeljev sin in vrh u tega silno bogat. Nikdo ni mogel umeti, zakaj se je tak-le človek zakopal v malo gorsko vasico, ko so mu bila odprta vsa pota v prestolnici. Pravil je vsakemu, ki ga je vprašal, da ljubi naravo.
Hodil je zjutraj po rosni travi na bližnji hribček ter od tam gledal v daljave... dolgo... dolgo. Zvesta spremljevalka mu je bila mapa za skice ; ali malo je risal, temveč premišljeval. O Čem..., sam ni vedel.
Na hrani je bil pri županu, čast je bila to velika ! Pred nedolgim časom se je bil župan poročil z mlado poštarjevo Mino. Babnice so hotele vedeti, da je lepa Mina vzela starca le radi njegovega denarja; vsekako je bila vzor - soproga ; negovala je moža in pazila, da mu ničesar ne manjka.
Po prihodu novega sodnika je postala Mina vsa drugačna. Sicer ni pozabila, da1 ima skrbeti za starega moža. Storila pa je roko potno palico in majhen kovčeg...	vendar vse, da bo sodniku pri njih ugodno.
Se enkrat jej je podal svojo roko, še Citala mu je žel e iz očesa in kadar jo je •nkrat se je ozrl na svoj rojstni dom.	mladi doktor ogovoril, povesila je oči in
In videl je tam ob vratih slone l svojo jecljala nekaj. Tudi sodnik je izgubil B.oj dobro mater ; lasje so jej bili sivi, čelo notranji mir; dostikrat je vstal zjutraj, ne nagubančeno, lica so bila polna gub, kakor da bi bil zatisnil oko. Rožnata lica so pobi bila razora na.	stala bleda, pogled plapolajoč — in za-Koliko je pretrpela samo radi njega ! mišljeno je hodil okrog.. .; viival je aa OSe mu je umrl, ko je bil še mlad deček, trenotek, če je videl Mi nO..., a potem si je In od očetove smrti dalje preživljala ga je grizel ustnice, ker se je zavedal, da je Mina mati, dokler si ni mogel Blužiti kruha ; vse že druzega...
je žrtvovala zanj. In ob tej misli mu je Na sv. Petra dan je bilo, ko se je bilo še tesneje pri srcu...	vršil semenj v vasi. Tudi župan je hodil
Obrisal si je z robcem solze po licih, med kramarji gori in doli ter si ogled val potisnil klobuk na g avo in odšel skozi razne stvari, ki so jih izložili slednji. Žena vas... Tam koncu vasi je stala Slokar- ga je vestno spremljala n smehljaje zah-a-jeva hiša ; velika ni bila. in okolu nje je ljevala ljudem, ki so jo spoštovanjem pobil vrt. Tu je bivala Slokarjeva Anica, nje- zdravljah. Neke razburjenosti duše le ni gova zaročenka. Potrkal je na vrata in mogla povsem prikriti — čakala je ne-vstopil. Oba sta bila doma. oče in hči. t koga..., ki ni prihajal. Nakupila je nekaj „Pameten bodi fant, da se vajine želje malenkosti ter odšla domov, pustivši moža, uresničijo".	j ki je Šel v gostilno pogledat. Hiša je bila
S temi besedami mu je segnil Slokar v medtem sama, ker so šli hlapci in dekle roko in se poslovil. Anica pa je šla se par plesat.
korakov ž njim.	j V sobi je sedel pri mizi — sodnik,
Tam Bredi pota sta se vstavila.	j glavo podprto, premišljajoč. Niti slišal ni,
Težko je bi o tudi Anici pri slovesu, ua je vstopila Mina... Podala Bta si roke, vroč poljub mu je tudi; wKaj da se Tas ne vidi na semnju, »aročenka pritisnila na njegova cvetoča gospod doktor?" — se je drznila vprašati ustna. France pa ni danes zavihtel klobuka Mina.
po zraku, da bi rekel:	j „Ne morem gledati tega veselega vrve j
„Adijo pa zdrava ostani,	! nja, županja ; vse boli v meni", je odvrnil i
Podaj mi še enkrat roko ..."	j žalostno ter vstal, da bi šel v svejo sobo.
,Tako ne sme govoriti mož, ki naj bo
Nova prodajalna alatarja - ur ar j a
^flessandro Čamaro, £rst
Corso štev. 23 ***
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov 2 demanti ali 1 rilanti in brez istih.
Verižice, priveski, apestnice, zlate In sre brne ure, stenske ure itd, itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje
tudi vsakovrstn rezbarije. Ceno smerne.	Cene ame ne.
ALOJZIJ • PINTER
pekaroa za kruh in slaščice
s prodajalno tu- In Inozem. likerjev In vin
Via Cereria štev. 10
Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta: Ržen kruh.
UMETiNl ZOBJE
Plombiranje »obor
Izdiranje zobov bre? vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tchnt
- TRST -
ulio deli p Oaiermi it 13 II n
Dr.JČerm&k
: zotoziraraik :
Kislo zelje
repa s Kranjske
— — ▼ vseh letnih dobah v zalogi--
Josipa Dolčlč, Trst
ttlica Sorgente 7. - Cdef. 1465.
JL
IBS
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
PrlporoCs btoJo FEKABHO in 8Z.Aa6l6ABBIO
Vfrčkrat na dan sveč kruh le ilalćlce. Zaloga moke vuk« vrate ia prvih mlinov. Likerji la Tino t ite-klenlcah. Postrežba oa dom. — Priporoča tadl irojo
staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Polio št. 6 (vogal Concordla)
katero rodi g os po i ar sam.
178»
icaa
Težko je bilo bIovo od domovine.. Darovala mu je ob slovesu ie svež šopek
v izgled vaičanom in...'
In... dalje... rotim Yaa...uf je zaklical
cvetek, ki si ga je del za klobuk v spomin. BOdn& razburjeno ter nehote prijel Mino Tako sta se poslovila... In odžla sta vsak roko, na svojo stran. Anica se je vrnila domov," France je nadaljeval svojo pot...
„V moji domovini tako lepo vse cvete", tako a i je mislil France. — Bog v 4, kako
: ;
„Pustite me. . pustite me..." je sopela Mina ter mu obrnila solzami obli ti obrazček.
Mina, je-li resnica — je za vpil sodnik presrečen. Pritisnil jo je na svoje
je tam, kamor potuje sedaj. Tu, v njegovi prij blaženo poljubljal oči, ustnice, lica... domovini dehtijo sedaj vijolice ; po travnikih
rastejo trobentice, on pa naBtopa v tem lepem, prijaznem času daljno pot, v tuji avet. .. Spomladi se poslavlja ...
Tako je mislil in stopal naprej in na-
Dan na dan je potekal sodniku in Mini v blaženi nepremišljenosti...
Potem je prišla pomlad. Mina je legli
prej. Vsak'korak mu je" bil hitrejši. In j in ni več vstala. Vaščani so stikali skupaj mislil je na profile dni... Tam spodaj je j glave ter šepetali, da je dete v vsem sod-aamljal takrat potok, prav tako, kakor niku podobno.
Ob velikanski udeležbi se je vršil po greb dveh mladih bitij, matere in hčere.
O-robar je drugo jutro našel na poko pališču mladega moža s sivimi lasmi — ki se je bil ustrelil po noči na grobu svoje ljubice in svoje hčerke — vaškega sodnika.
Pogled po svetu.
Slovansko šolo ustanove v Belem-gradu. Poučevali bodo vse slovanske jezike in vršila se bodo predavanja o kulturnih razmerah Slovanov.
Znamenje na nebu. Minoli ponedeljek ob 7. uri so zagledali prebivalci mesta Mes-serfe in okolice svetlo znamenje na nebu. Tri minute je trajata prikazen, potem so slišali Štiri močne poke, kakor strele iz topa. Iz početka so ljudje mislili, da je zletela v zrak kako trdnjavica. Ker so pa brzojavke iz Katanije, Acireala, Palerme in Reggio di Calabria poročale o enakih prikaznih, so mnenja, da je bila to meteorologična prikazen.
Kakor poročajo iz Lindava od 12. t. m., so enako prikazen opazovali v ponedeljek okolu 7. ure zvečer tudi v vaseh, ki leže nasproti Lindavu. Tudi to prikazen so spremljali močni poki.
tedaj. Vse se je odevalo v zeleno obleko... Spomini !...
Prišel je do vrha hriba, kjer se je križala pot; vstavil se je tu, ob razpotju, in se globoko zamislil.
V njegovi domovini cvete sedaj vse; ti travniki so, kakor bi bih na novo oživljeni in kakor bi bili posuti evetkami. Tudi tam leže vsi spomini zakopani... Ni imel •asa, da bi se vetavljal; na poti v svet je, a vkljub vsemu temu se še lahko vrne nazaj v domov no; še je čas...
Ozrl se je na svojo rojstno vas. Tam, tisti beli zvonik, z zlatim jabolkom na vrhu... Pred cerkvijo pa cvetoča, lepo dišeča lipa, slovensko drevo.
Kolikokrat je tam nabiral cvetje za dom. Takrat je bil še deček; sedaj je že zrel moš. Spomini!...
In tam doli, na koncu vasi je Slokarjeva hiša c vrtom, sedaj še lastnina Slok&rja, kjer bi pa *e France lahko postal gospodar !...
Kolikokrat je sedel tam za Slokarjevim vrtom v mesečini in opazoval zvezde T... Srečni, presrečni tisti časi. Sedaj pa ni viega tega več. Potno torbo je moral zadeti na ramo, palico vzeti v roko in posloviti se od svoje domovine ...
: isnozlo Potocnig:
Ulica Riborgo 28, vogal nI Becclerie.
VELIKA IZBERA i«T
izgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke ; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopic« iz alpsgasa.
Velika izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Ceae, da se ni bati konkurence.
Hermangild Trecca
Bsurrierst vecchia štev, 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
V VENCI
»4 porcelana in biserov vezanih t me ieno šico, od umetnih cvetic s tra; kovi in napisi.
(liki u ptrcclanastih ploHak za speaciifct
Najnižje kamkurenčne oene.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične In ke2ne bolezni
ima svoj	a«
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcol* Štev. S (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in de &Vi pep
Velikonočno : kegljanje za nagrade
v soboto, nedeljo in ponedeljek.
Restavracija Finding
TRST - ulica Cologna 1 1 - TRST
I. nagrada s 100 kron II. nagrada s 50 kron
kakor tudi razni drugI vredn. predmeti
Antomo Spanghero -
r DEKORATIVNI SLIKAR ^
Naslednik tvrdke DOMENICO DELISE.
DELALNICA: Via Madoaolaa 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzaae vsakovrstna stavbs*a dela la deksraolje za sobe. — SPECIJALITETA: Inltaoljs lesa le marmorja, izležne table
-i- §iulio Mtem -i- ]
TRST, ulica Giosu* Carduccl štev 23
:: :: TELEFON št«v. 8x3 ::
. rurffično orodje, ortopedičnt aparati, S* »lerel, umetne roke ln noge, berglje,
-tlal pasi, elastični pasi in nogo vi ee ele^troterapevtične priprave, aparati sa tnh&laeijo.
SKLADIŠČE potrabiila n klnr|ltak idttv-Uanja. FotrebiSina is ram '» in a*')»dln»|« bi***. ::::::::
M. German
cvetličar, Trst, Via Ponterosso 3
VSE VRSTE V semen, čebulo, sadik, ovstllo kakor todl gnojil.
CIRIL dVC
TRST nL Concordla St. 4 TRST
Prirorota (Urnama občlnetvu arojo trgovino ]«• ■tv a la kolonijalna** bltft. Teetenlna „Pe-KATbTfc", domaća ln napohtanake, treviranake (Trb/iao) ter i« tovarna ftratje »AT it A. — Tino ▼
atattianieah PoShja se tudi na dom ter po tatil. Paketi od 5 kilogramov naprej. s
! Cene brez konkurence X*
=319
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA :: PERESA :: ZA POSTELJE.
1 kg rmjarlk dobrih liaiilh S kg K 8 40, bolj lik K 1'M, tali k 4 K, belih a puhom K S l», 1 kg belih Dajfimnjllh »*aaa alh K 6-40 la K S, I klg aaaaa«a
pnha rujar « K ln T K, hale Sne 10 K. najSnaJl pak a pra It K. Pri naroćltrl 5 kg franko. Izffoto vljana paatalja r«4e-ćega, modrega, belega ali rumenega goatonltnega MaaUnfa, 1 odeja 180 cm dol^a ki 180 cm ilroka * t podvaglavjama no 80 cm dolgima ln SO Širokima, aapolnjanlma a aarlaa, ti vi m celo trpel a i m, mehkim poete ljnlm perjtm Krta IS. Polopernlce 30 K; pernice 84 & ; poaameane raca 10 E, 11, 14 E IralB K; blazine 3 K, 3 K 60 ln 4 K; pernleo 800 «aa d alge, 140 cm Alroke 13 K, 14 K 70, IT K 80 ln 11 K; blaatne »0 cm dolge, 70 cm Ilroka 4 K 60, B X. >0, I I 70; apadaja pernic« a trdnega, črtanega gradla 1S0 ea dolga, 119 tm Uroke, IS K 80, 14 K 80. Polilja a« po ponaša od IS kraa dalje franko. — Premena dovoljena, aa naprlpravaa deaar naaaj. Natančni ceniki gratia ln franka.
jfHJENISC^
ODLIKOVANA
tržnSkn prodajaln. oM
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ST; SI
Bazan različnih izberov najfinejših taoikih in ionskih obuval po najnižjih cenah so prodajajo tadl
po izrednih cenah :
Usnje Boxcalf s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalfzzaponami Triumph po K 1080
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrsto.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.

Varstvena znamka: „SIDRO*.
Llnlment Copslci Co.
nadomestek za
8IDRO-P AlN-EZPEIaLTO
je že staro skuleno domače zdravilo, ki se že mnogo let uporablja uspešno drgnonjo proti trganj n, reumatizma ln smrsllnl. QtfQ|*j|f| Z*r&di manjvrednih pome-W¥<ll manj naj se pasi pri naknpu in jemlje le originalne steklenice v savojik z varstveno znamko „SIDRO" in ime s:s Btchter. Cena po 80 vin., K 140 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. oa oga Jožef Torok, lekarnah v BulimpeSti.
Dr. Rlchterla lekarna
zsElibeihsirasse No. 5 neu.
•ton ym.
»EDINOSTc It. 106
V Trsta, dne 16. aprila lili.
Odhajanje Id prihajanje Tlakov od 1. oktobra naprej.
O^i n • r i h • d, orirou odkod mo na« n» njeni po iredojem ^^	11 »pritom Cmu.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 H«rpelje—(Rovinj)-—Pula. 5 55 0 do Poreča in medpostaje. SjOO 0 do Gorice {in Ajdovščine). T JO B Goric«—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Lonec—Praga —Draždane — Be-rolin.
7.34	0 Herpelje—Divača—Dunaj.
i.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9.00 0 Herpelje—P nI a. 9.12 ■ Le do Bnj (in medpostaje). 1.06 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 2 45 M Koper—Bnj e—Poreč. 135 0 Gorica—Jesenice—Bejj ak—Celovec. 4.4 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula.
I^T B Gorica—Trbli—Beljak—Celovec—Dunaj.
7!l06 0 Le do Bnj (in medpostaje).
TE5 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
820 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula.
~55 Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec- Linec
—— Pra^a_Dunaj—Monakovo — Draždane —
Berolin.
|Ql35 o Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-
-	nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: &14 0 BorSt—Herpelje—Divača. T30 0 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst.
ft.47 0 Is Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljub ljane, Jesenic, Gorica. .15 0 I* Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 8.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 7.32 0 Iz Boj (in medpostaj). 752 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dn naj a, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (isi Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gcrice in medposta 12.40 0 I« Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice —" (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
3.35	0 1» Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Bnj in medpostaj.
(tis 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice
7X)2 0 I« Pule (i* Rovinja) Divače, Herpelj.
T5S B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du
—	naj a, Celovca, nomosta, Beljaka, Jese nic, Gorice (Ajdovščine).
9.45 0 Is Poroča in medpostaj. —3 0 1» Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) TTTo o lz Dunaja, oeiovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Is Gorice in medpostaj. 3!40 0 Iz Divače Herpelj In medpostaj.
OPAZKE: 'podčrtane številke značijo paptladne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vla h
Južna železniea.
Odhod is Trsta (Piazra della Stazione)
6 48 • preko Červinjana v Benetke, Rim, Mil ar Videm, Pontebo, Čedad in B do Komuna (Cormona) preko Nabreiine.
6.10 0 do Gorice preko Nabreiine. 7.55 b t Ljubljano, Dnnaj, Reko, Zagreb, Budim pežto.
t.26 B preko NabreŽine v Kormin, Videm, MilaD Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in 0
preko TriiČs ▼ Cerfinjan. 9.55 O Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte 12.10 O t Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 441 O ▼ Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O ▼ Komun (ae zvezo ▼ Ajdovičmo) Videm
M.l»n itd.
O ▼ Ljubljano, Dunaj, Reko. B t Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rin preko Kormina v Videm. 8.00 B T Kormin In Italijo.
S.SO B ▼ Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 0JUI 0 t Kormin (ae zvezo v ^ ervinjan). UJM O ▼ Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte
OB N^PFJ-TATT m PRAZNIKIH. 2.46 O do Kormila in mej postaj, t. 66 0 do Nabresine in mejpostaj.
Prihod v Trst. 6.15 O s Dunaja, Budimpešte. 6.20 B s Dunaja, Ljubljane Ostendo in Londo na 7.41 O is Kormina in Červinjana preko Brna. 8.58 B is Italije preko Kormina in Nabreiine. 9 25 B s Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte
in Bake.
10.25 O ■ Dunaja, Ljubljane in Reka.
10.40 B is Kormina preko Bivia in B iz Italije
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabreiine. SjOB O iz Oelja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke nm o Is Italije preko Červinjana in Bivia. 4M O« Vidma, preko Kormina in Bivia. S.m O a Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 747 O la Italije preko Červinjana in Nabreiine 7 JO O ia Italije preko Kormina ln Nabreiine. 9JO B la Italije preko Kormina m Nabreiine. 0.00 B s Dunaja in Budimpešte. |14l 0 Vidma preko Kormina in Bivia in . la Italije preko Červinjana.
OB lk EDELJAH IN PRAZNIKIH : lf,t| O iz Nabreiine in mejpostaj. 11.BO O is Korenina in mej postaj.
OPAZKE. Mastne številk* snač^o popolsdoe. O — oiebni vlak; B — br«ovlak.
Odliko«, tovorna sodooke In Šampanjsko Samečlli pokollc
s zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi ▼ Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
5= na Opčinah -	191
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljcitfeve kisline za pivo. Priporoča se tudi ss odjem pekalle ia todovke.
-i.	Za točno postrežbo se jamči.
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
trst, ni. sumim a t - Telefon 21-65 fliBs iiedU Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zaarne.
Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4:000 kron Jedilne sobs. Sprejemne in fcadilne dvorane v najnovejSem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
£o§*b izbera vsakovrstnih stolić. — popolne opreme in ^samezni deli
3E
K
i
R. Blaha
zaloga tovarniškega pohištva
2183
ulica Caserma št- 4-prej „Mizarska zadruga v Solkanu".
Popolni uredbe za hotele, penzije,
gostilne, kavarne. _
Pohištvo po vsakovrstnih conah.
SPECIJALITETA: Stolico iz 2vitega lesa lastno tovarne po tovarniških cenah.
TRST, ulica Caserma st. 4, TRST.
T^LEFOir 1316.
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TrSt proda^D.^Vei^et) COBO ŠtM.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
jP
Podpisani si usoia naznaniti alav.
B občinstva, da je prevzel na svoje ime
Kopali šee ,Oesterreieher' v ulici Lazzaretto vec. 52
uhod tudi iz zagate S. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martin ter da bo skuSal pripraviti vse potrebne izboljšave da ustreŽe b av. občinstvu Ko p alti če je oAprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopeli i v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli ZE —-00. A bon m na za piivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim
n udam P- Laiitschn^r. n
^Sl—llTS" III
Skladišče šivalnih stroj m
Luigi Gramae cini
TRST, ulica Barriera vecchia št 19.
Cene dogovorne, asr Plačilo na Mit
Sprfjme se popravljanje šivalnih strojev vs&kega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene iiva'ne sir oje.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije «* Salarini
Ponto doHa Fabra 2 ! al. ^oste flMvc
(vogal Torrentel	A1I» * ttš di Londr-
elik izbor ugotovljenih oblek za Milke \r dečka
sostanr za otroke Povr&uiki. močne jope kakor tudi azn-h paletotov. Ot lake ea dom in dele Delavska jnleke. Tirolski oden. Sepramočljivi plašč (pristal j.le^ki) Specijaliteta blago tu- in inozemskih ovarn izgotovijajo se obleke po men po najnovejši ;-»di. točno »oiidao m »iaarania oi aizin censb
coplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stlna „Marca Angelo), katere so najboijse vrste In po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - uit o a Coroueo 39 - Trst
1-nadstropno hišo
H nad ulico Rosetti, z vrtom pred in dvoriščem z vodnjakom zadej hiše in* najkrasnejim razgledom na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo stran, kakor nalašč za one, ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir dežele — je na prodaj ali pa se odda v najem. — Povprašati je v uredništvu.
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna svata. Izdelovanje letno 40 000 voz adtnega tipa CHASSIS 20 H P šeat raznih tipov kočij.
Kočija „ford" je najpopoluejSa, najhitrejša io na|ekonomičneji» kar jih obstoji. generalni zastopnik
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734
Velika mntralna oaraoe, ulica Uet Baohi 16, vogal u loa Bosohettc TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanake).
AntomobUl na posodo po smeinl ceni.
VaraiTO in Tidrtevanje avtomobilov,--Solidna postrežba.
Prodajalna jestvm in koloni-jalnega blaga
Ulderico Basso
Trst, ul Selte Fontane 43.
Blago vedno sveže
in oene zmerne.
Kupujte ,Nar. kolekč f
Ofiitst trsba saslovllttl na Ineeratai sidilek ^Emeeti1'
Ks Gasperini, Trst;
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo Št. 10
Prevozno podjetje —
o. kr. avstrijskih dri. iolesalo	2051
Sprejme mcarinjaiije talorsnegasidodi Map iz mitnic, iostavijaitie na dom.
POŠnjATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT" —
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu
PRODAJA NA DROBNO	CENE BREZ KONKURENCE.
na ime
GOUTRBEUMAN
[Besedni znak 2a menholo salloysiran axkrakt kostanjev)
ker tudi Vi zamorete to izborno, od zdravnikov priporočeno sredstvo potrebovati, če se Vam pojavi trganje, revmatične ali nevralgične bolečine.
"S/ST 1 oe;k& 1 krono
Izdeluje se in glavna zaloga
.. B. Fr&gnerjeva lekarna ..
c. k. dvorni zalagatelj Praga tli., No. 203.	Praga II!., No. 203.
Pri naprej posl. zneska K 1'50 z 1 cevko! ^g Pri „ . „ 5-— s 5 cevk \ Pri „ „ „ ,9 - 8 10 cevk l £g= zfGT Pazite oa Ime preparata In Izdelovatelja.
^ Zaloge v lekarnah. |g
Velika pekarna in sladčičarna
Trst, ulica Istria št. 8 opravljena po najmodernejšem sistemu. — Prodajam svež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice, - biškote in likerje. -—
Za obilen obisk se priporočam
Josip Fabjan.
Ovokolesa, šivalni in kmetijski stroji
gramofoni se dobivajo po ^ čudovito nizki ceni pri
Batjelu v Gorici J
Stolna ulica Štev. 3-4. Mehanična
delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki f anko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
n
O
n mneno b
fn kambrik za ženske obleke dobite
najceneje iz JUGOSLO¥. : RAZPOŠILJALNICB
•s R. Stermeckl v Celju. -
VZORCI ZASTONJ
Podpisani nov lastnik naznanja, da
je odprl
snico
v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št 6 dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Staj er-skega I. vrste in po cenah brez konkurence.
(Mo GaMeDsich, lastnik
Restaurant:: Wurschinger
—(ex Leon d'oro)—
Trst, ulica Stadion štev. 10.
Nsjboljše priporočen. — Dunajaka kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra Doatreiba.
Senčnat vrt. — NAVADNE CENE. Vsako nedeljo vojaški kojcert. — Tstop proit.
Začetek ob 7. uri in pol. Klubove sobe se oddajo za društva. — Abooament na hrano daevno K 1 50 in 2'—,
ZALOGA PMATINSra VINA
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) ss
Filip Ivanišević - Trst
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. --Prodaja na drobno in na debelo. ==
GOSTILNE: „AirAdria", ulica Nuova št. 11 i* ,Ai fratelli daJmati. ulica Zudecche št. 3, v katerik ~	toči svoja vina L vrst«. ———
Razstava: plišlva
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA.
Sebastiano Zamagni
Trst, Via deli' Istsla št. 28
— nasproti Šolam —
Čovarna cementnih plošč
po K 1-70 v velikosti 25 cm1 delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima aa razpolago vedno dovolj blaga.
V Trstu, dne 16. aprila 1911.
»EDINOST« St. 106
Stran IX.
Vir za zdravje tvorijo
alkohola proste Šumele Urno-
nj. pripravljene s pomočjo Maišneijevih uCf šumečih limonadnih bombonov. — (Okus po borovnicah, citroni, smukvicah, črešnjah in jagodah) v pastiljah po 2 in_ 4 vin , v patentovanih vrečicah po 2 in 5 vin.
9
-
a
TVRDKA	_
eilJSTO STR4NSIAK
naznanja P. T. občinstvu, da je 2e udobila predmete za nastopajočo sezono kakor:
zefir za srajca od st 92 dalje. — Perkal, batist, pauama in platno za obleke v najlepših barvah in deslnih. — Popolen izbor srajc in maH za molke in Sent-ke. — Mofike srajce iz zefira od K 3'FO dalje. — Najbogatejša zaloga platna iz bombaževine vseh vrst in ceo. — Rjuhe obrobljene lr0/250, kron 3 10. — Rjuhe obrobljene iz platna 150 250 kroo 3 90. — Velikanski izbor damaska in trliia za iimnice od stot. 90 dalje. — Volna za žimnice. bela, dolga, dvakrat oprana od kron 2*40 dalje. — Živalska in rastlinska žima. — Popolne garniture iz blaga: 2 odeji, 1 preproga, 1 par zavee za kron 32. — Blago za pohištvo, sto res, Bonnet—femmes, vitrages, posteljni okras. Platno za zavese vseh vrst in visokosti. — Prilika za krrmaije in gostilničarje: Namizni prti mo&oi bele barve po kron 1-60, prtiči tacat kron 4'40. Prti v vseh barvah- Voščeni prti vsake
verne«* na £a|Cga platnenega in bombažnat. blaga.
Ulica Nuova štev. 23, vogal uUce S. Spiridione gtev. 6._
*đi i 'zdelovalec: Prva češka akoljaka družba »rljent. sladčlčarakih In takoladnlh tovam, KRALJEV I VIIOBRAOI. - pral A. BASŠiER -
»oi'l: Al. PMfor, T st ni Raetann DnniiPtti 5.
e	m
| Dr. Kari Ernst
univ. med.
zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni	St.	5, H
11. nadstropje.		1
Sprejema od 9—/. in od 3-	-6.	pop. H
		_2I
i iS
Resnična razprodaja
vaegttr blaga
koncesionirana od c. kr. namestništvenega svetovalca.
Stekleno blago, porcelan, svetilke galanterije in service za darove. — Service za mašo s krožnikom pozlačen K 2'50.
f. palme, ul. Pcnterosso 9
S. Hanibal Skerl
naznanja slav. občinstvu da je spet prevzel
svojo lastno pekarno v Sv. Ivanu pri Trstu
na svoj račnn.
Dobi se vsaki dan večkrat svež kruh, sladČice in moka iz prvih mlinov. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim prvim odjemalcem in drugim.
MT Postrežba na dom. "VB
N a obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika ubera letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven »Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
C. kr. prlv.
Biunione Adriatica di SicurtS
vUfvnlca iu reservni zakladi drultva glasom fcllanee 31 decembra 1909.
^	w	- -a?
Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)...... .	K 8,000.000
Sezervni sakladi dobičkov ....	. 10,500.00§ 9 zaklad proti vpadanju
vrednostij javnih efektov ...	a 2,233.«1§
riecervni zaklad premij sa aavarn-
vanja............ , 121.590.6C4
^avarovnja na življenje v veljavi
31. decem^r* 190«............435,853.191
splačane Škode v vseh oddelkih od
ustanovitve drufttva [1838—1909:	669.085.S9t
DruS.vo sprejema po jaku ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb i.omu kakor tudi prevozov po sahem in morjn; ikiepa pogodbe za zavarovanje življenja po razro* vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv n ivlienja alt oa -»ti-ti zavtro aac*, dr.o itr»*»
Vile, zemljišča, hišice, hiše, posestva itd.
na proda]
ceno in pod ugodnimi pogoji. Slovani imajo prednost. Dober zaslužek vsakemu kupcu Več pove Ant. Krajne, kavarna „Oriente", nasproti bolnišnica od 11.—1. ure vsak dan.
w*w Trst, ulica del Salice številka 6,

POZOR!
::: 50 000
parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7*50
Radi tega, k"°r ni moglo v« liko vel kih tvrd k
plačevati svojih računov, se je meni naroČilo veliko o.nožiao čevJjpv zelo pod c*-no spraviti na trg iu v den*«r. jaz prodajam torej vsakomur 2 para mo&kih in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usnja, gal< Biranih, spred s Kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj* noveja fasona. Velikost po Številki Vsi 4 pari
stanejo le kron 7 50
Pošilja se po poštnem povzetju.
H. SPINGARN, SCHUH - EXP0RT
—— KRAKOVO štev. 240
Dovoljeno je meniati in tudi denar nazaj.
Zaloga belega in črnega
vina,
JOSIP PERTOT
Barkovl je - Trst, 225
ftl težko
odpraviti revmatične, protinske in nevralgicne bolečine, ker je zdravniško priporočen
Thymomel Scillae
ki pomiri kašelj in zabrani oboljenje.
B || II II II II II I
Izdelov telj in glavna zaloga
: B. FRAGNER-jeva Lekarna s
c. kr. dvorui znlagatelj
PRAGA III., No. 203
Prosimo povpraftajt« svojega xdravvnlko
-tekienica 2 20 K Po poŠ i frark > Ako se pošlje naprej 2 9«». 3 steklenice K 7 ako se poš je ottprej, 10 stekl. K 20, ako se pošjje napr.
°azite na ime preparata ia izdehvatelja, kakor tudi ZNAMKO VARSTVA
Carlo Rasem
manufakturna trgovina
vogal via Conti TRST vogal via Conti Tla Se te Fontane štev. 42.
Specialiteta perilo za moSke in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - Perkal*, panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, Sipke, vezenine, obrob k i, svil. predmeti in razno.
Krila, predpasniki, nogavice, malje, srajce, ovratniki, ovrat-nice. drobnarije itd, itd.

Mirodiintca mm Preflonzani
Sv. Marija Magdalena zgornja 557
nasproti bolnišnice Sv. Mar. Magdalene.
Bogata zaloga Žvepla, bakrenega sulfata, min. vod, voStenih sve?, b»N, Sopitev, stekle ih Sip, mazila za vo ove, gallSkega petroleja Itd itd. vse po najugodnejših ce ah
Pričakujoč od slavnega občinstva naj do-
brohotnejše podpore se beleži udani
O PaZDOVZAZl.
v tmm ia siattrai
vogal ul. Grbega
in trga vojašnice (blizu Nar- Doma in kuvar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.
CENE ZMERNE.
VIA G H EGA št. 8
— se je odprl —
BUFFET
kjer cenj. občinstvo dobi vse vrste suheg$ mesa, kuhanega, sirovega in suhega, salama, sira, sardin itd.
Izvrstno vino in Dreherjevo pivo
U bnrvarnici
se izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost 693
Zobotehniški :: atelje
Josip Konigf
koncesionovani zobni tehnik, diplomova« dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, nI. Far d eto 36, En.«
e
Trst, Corso 2. Telbf. 1917.
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2 50 mf
Podolgaste preproge 67 cm . „ 1*90 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7*50 200/300 K 15*— itd. Gospodarski predpasniki iz vodenega
platna............K 2 5d
Mamiznl prti 85/115 cm......„ 2 80
„ 65/130 ,......, 180
Poutinlkl Iz sumila od R 22 dolje.
Pod rjuhe..........po 70 stot.
Ovra'niki iz kavčuka...... 50 ,
ManSete iz kavčuka.....„ 60 „
Pošilja se tudi na deželo. —
■13»
Aitl Spumante, &efoftk s^grebfiki Pe linkov&c in Sokol Posebne vrste Rase
po najzmernejših cenah.
Pozor! Pozor! Pozor!
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo
S S TRGOVINO 3IS
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata St. 19. — Cena od 2—20 K. Za obilen obisk se priporoča
«8	MATiJA PAHOR.
Zaloge u lekarnah
Vozno podjetje
Tvrdka Ant. Schepitz
Naročajo se vozovi:
Piazza Stazione štev. 5, telejon 1441.	Barkovlje, telefon štev. 1023.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da ——— sem prevzel ———
: Cesky flosffnec:
Jrattoria „Alla Meridionaie"
Trst - Campo Belvedere 3 - Trst
Z odi. spoštovanjem
Jan Richier.
[SI ■i m
i J
Aa Opeinah
i
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Mu Popitim Podjetja i i Trsta, Corso 49
Sprejema naročila pogrebov i'd. itd.
JOSIP MRZEK, Ooč ne št. PO.
Odlikovani Čevljarski mojster
Viktor Schenk
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najbolj, biks Fredin, Globin, cava-lier In Cir. M mazilo.
Trst, Belvedere 32
Vsaka gospodinja
katera želi pripraviti dobro kavo. uporablja najraje „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Srmn X.
»EDINOST« It. 106
V Tmtn, dne 16. aprila 1911.
CROATIA
EE
m
ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU :
Ustanoveljena leta 884
Centrala:
Zagreb, v lastni hižl, vogal Marovske in Preradvićeve ulice.
Glavno zastopstvo:
Osjek, Reka, Sarajevo, Ko vi sad, Ljubljana.
Podružnica: v Trstu, Corso štev. I.
Telefon 25-94---E	=
rrrr
3
Ta zadrug-a prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1)	Ha življenje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2)	Zavarovanje dote.
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in to varen.)
2)	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3)	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih sip.
Zadružno imetje t vseh delili znašalo je leta 1909:
K 3,116 216 86
Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.—
Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,117.§56'03
Izplačane škode...................K 3.928,163*48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije daje POđlDŽIlICO „CFOfltlZ" TFSt9 COFSO Št 1, L D. =S3 F==l==	F=]|=
:: AUSTRO -AMERIČANA ::
brza zveza z Amerik
Trst- Buenos-Ayres
„Atlanta" dne 18. maja 1911. „ Sofi a Hohenberg" dne 8. junija
iz Trsta v Buenoa-Ayres, ter Be ustavi med-p o toma v Cadix-u, Las Palmas, Bautos, Moute-— video in Rio de Janeiro. —
III. razr. K 200; H. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej.
V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana In prenočišče v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. Jhtf vetji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacne o prodaji prevoznih listkov I., II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za potnike ▼ Trsta", alloa Kolin plooolo it. 2, za tovor in blago pa pri G. TARABOCHIA & O.o, Trat, ulioa Ponteroaao it. 3, I. nad.
TRST—NEW-YORK
.Argentina" 22. aprile. „Oceania" 13. maja in ,Alice" 20. maja 1911.
Potne cene: m. razred K 200; IL
razr. od K 300 naprej; L razr. od K 350
naprej.
Nova trgovina ^ss
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
Srasr? --- ulica Giulia ft. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
, Balkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
•e
Špedicije ::
vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje
blaga in pohiStva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd.
,Balkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
*B3
Patent, divan-postelja Machnich
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu • samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zkljuČuje, da bi se ngnezdil mrčes. Cisti se lažje kakor postelja.

>pekti zastonj. Evsntuvsl. na mesečne obroke.
Vapiejemajo se vsakovrstna tapecijaka in dekoracijska dela.
L MACHH1CH, trst, * —'10
BB
Umetni zobi v alata, kavčuka z osobno pioMiao ali brez nje po amerihanzkam sistema ia po lastni patentirani metodi. Krom XXX zobe iz alata ali aluainija. XXX		1	Plombe iz alata, pornelaaa, sol po n^jmodernejih metodah. — J slabo analih zobov. — Izdira XXXX brez vsake bolečine.	Mra itd. vse tegulijanje 1 ■je zobov X <XX
©	AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRfi<EK Trst Corso Si 17. M			
				4PBMPHak
Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaja, XX Berolina, Lucerrm ia 5ew-Yorka. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop.		l	I Dvanajstletna praksa aa klinikah aa Daaajm, XX Borolina, Lncernn ia Hew-Yerha. XX j Ordinuje od 9.—1. in od 3.—S. p*p. f	
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ir se obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ra vinc Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, ma^aSkin itd Jamčim za dobro delo :n po nizkih cenah, da se nt bojim konkurentov. — Sa deželo pošiljam e^niie.
1422	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 4-4.
Ces. priv. in kr.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnic?, in retervt 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Plazza Nuova it. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
jeklca« varnostne celic«
zdelane od svetovna tvrdke Arnheim v Berolino zajamčene proti poftaru la vlomu, pobrane ftm upravljanj« vrednot, kakor tudi imio po-kramo zaprtih ssvojev, ter di v dotičnih jekianik celicah v najem
yarnostM shrambict (safes) n
različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred-
noatni papirji, llatlao, dragulji itd. (Varmostrie celice a« more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno ■ banko.
Pedruinlca Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižice
ia jih obrestnje do nadaljnega obvestila
po 3 •/«•/.
Rrntni davek pl&ča direktno zavod.
Bavi ae tudi z vsemi bankovalml posli, ter zavarovanjem proti z gubam ua žrebanju.
Vek. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ui. Barr. vecchia 40.
Zalogu Iz&lfinih domačih čevllev.
Sprejemajo se naro lla po meri.
V dobroznani žganjarni	-	.. t .
Ferdinand Pečenko - Irst I SRIadKče osna In dr«
aiic« Miramar st. i » ■ za I0rjT0 p^ jB stavb, materijala
dobijo se »edno pristne pijače pr»e rrsle ■ *	. m.
žganje, slivovec in brinjevec, jI JOSip MlCCU « kakor tad* mrsie pijač«	| Trst, via San Ci lino št. 2 (Sv han)
frambois, tamarindo in Semade. ~
RUDOLF SCHULTZH
- IZ BERLINA konoeeljonlranl zebotehnlk -
Plazza Barriera vecchia, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II.
bivii asistent zobozdravnika dr. Saklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNSKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev.
POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
Poskusite FI- CoIntJn^ kiie naj-GOVO KAVO ff^alUlin finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Zaloga olja, kisa in mila
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
TRST - ulica dali' Istria 12 - faST
■	Pošilja se po pošti in franko na dom. =
Za obilen se priporoča Francesco Biagg ni.
Glavno zastopstvo in zaloga: V. JANACH in drug., Trst,|Via[SanitAJtev.[JJ5
V Trstu, dne IG. aprila.
,EDINOST" it.|,l06.
Stran XI
fako zanimiv, zabaven ln poučen LIST S — SLIKAMI je ^^^
Jlustrov. tednik
Id izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le -	1 krono 80 stot ——^ ■
Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga ln inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI ::—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA, .v—"366
Slovenci m Slovani
Kadar kupujete pri tvrdkafc katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oolas v na£em listu, ker fako bede znale dotltne tvrtke, da pri* naSajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinost;, dobitek, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi V bodoče v našem listu. Za tc budete bolje posf: eženi, zraven tega pa pomagate s tem ma : : teri jalno listu „Edinost** : :
IT Širite EDINOST
Kupujte vsi obleke samo v slov. trgovini
V. Dobauschek
Trst - ul. Giosue Carducci II - Trst
vogal ulice Torre Bianca 45
dobro poznani kot najceneji v mestu.
Za sedanjo spomladansko - letno sezono dospela je velika izbira gotovih oblek za moške in dečke.
Obleke za moške od kron 14—60.
Nadalje velikaga zalo joplčev, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodujih hlač, nogavic, ovratnikov itd.
Izgofavljajo se obleke za moške po meri.
2000 vzorcev moškega blaga.
HBBssaeig
2000 vzorcev moSkega blaga.
Pekarna ip sladčičarpa
ulica Madonnina 12
▼ogel Molin o a Vapor®
'ponuja si. klienteli in občinstvu domača pince in goriške pre-nice, kakor tudi sladčice in kruh I. vrste v velikem izboru
Udani UMBERT0 Bi DOLI.
Slovenci! - Hrvati! - Srbi! - Čehi
Dobroznana manufakturna : trgovina
T. Freiseiss
T TRSTU — ulica delle Ponte štev. 5
Odprla se je
v Trstu, ulica Glosue Carducci t
tjjova
fili
nova elegantna

ima za pomladansko in letno sezono
na razpolago volneno blago, mešano in enobarvno vseh vrst, angleški zefir za moške srajce in in bluze. Navadni zefir od stot. 36 dalje. Velik izbor perkala, b&tisia, satin v najnovejših, risba*, panama v vseh barvah, gladek in s črtami, perilo na meter in izgotovljeno za moške in ženske vse vrste malij, nogavic, rokavic, modercev, pasov itd. po priznano niskih eenah.
hrvatsko - slovenska
:- 3HIVNICA -:
—BRADIC & TIŠIjJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 31«
G
HHHEHIF^Ba
S Umetni: fotoaraflčnl ■
■ £ atelje £sv ^t. B
B ulica Rivo itev. 42 (pritličje) &
21a 1
IsrrtoJ* mk« fot® grafično delo, km« kar todi raagleđe, pcanetke, notranjo« lokalrr, percel&naate pišite sa TttkoTTTtne spomenike itd. itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Badl udobnosti P. V. naročnikov •prejema naročbe in jib lrrrluje na domu, BTantuelao todi aanaj meata.
Jutri na Vellkon. ponedeljek 17. aprila ob 8. zeefer

vsi na
predstavo pevskega zbora „Pram, društva
d
Mam'zelle Nitouche
(SANTARELLINA)
Opereta v 3 dejanjih 4 (slikah). — Spisala H. Meilhac in A. Milland, Vglazbil R. R. Hervej.
Sodeluje orkester „Dramatičnega društva0.
.CafK Goldoni*
Trst, Piazza Carlo šoldonl št. 2
Pijače naravne i a prve vrste. Časopisi iu ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
FRANJO MARINŠEK.
3E
JL
- -" ^ -; ■


Alla Citta di Trieste"
ulica delle Poste St. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli
so na prodaj razun raznega izbora najfi tejš vga obuvala do najugodnejših cenah
tudi čevlji in nizki čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Moderni kroji ia oblike.	Bl^go prve vrste.	Delo solidno in popolno.
tteroESB M OGLASE
treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinostic postni predal i
DNEVNIK „EDINOST"
v i
TRSTU
IG
je izdal in založil naslednje knjige :
ii
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz ameiikanskega življenja. Cena K 1*60.
2.	„TRI POVESTI GR XFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar.
„KAZAKI". Spis»l L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knaflic. Cena K 160.
„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevic Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1.
„POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Sveila. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 50 vin. — Uisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
7.	„IGRALEC". Roman iz spominov mla eniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslov. R. K. — Cena K 1*60.
8.	„JURKICA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.
Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v ^Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več.
t
Stran XII.
»EDINOST« It. 106
V Trstu, dno 16. aprila 1911.
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in dr. 895. Šmarsko-Rogaško učiteljsko društvo v Rogatcu (plačalo 50 K) ; 896. Trebisingerjev kamen Slovenske omizje pri Trebisingerju v Celovcu (plačalo 200 K); 897. Bilardni klub nedolžnih angeljčkov v kavami Prešern (po dr. Al. Kokalju plačali 200 K); št. 898 in 899 sta nepokriti ter čakati brambovcev; 900 Gg. igralci „Narodne čitalnice" v Ljubljani (plačali 200 K).
Tržaška mala kronika.
Družinska nesreča, ki konča z blaznostjo. Antonija Fabris, 22-letna žena iz Umaga, ki je v poslednjem času živela na Reki, je bila v tem mestu zapuščena od svojega soproga, nekega inženirja. Predvčerajšnjem je prišla v Trst, da poišče svojega soproga. Ko se je nahajala na pošti Josipo-vega trga, so ljudje zapazili na njej toliko znakov blaznosti, da so obvestili Trevesa. Isti je nesrečno gospo odvedel v opazovalnico.
Nezgode. Dva delavca Holtove tovarne strojev, 20 letni Fran Blazica in 32- letni Jakob Jurčič, ki sta opravljala reparaturna dela na parniku „Mrav" družbe „Dalmatie", sta vsled para, ki je na nju izpuhtel z vso silo, dobila težke opekline. Zdravniška postaja ju je prepeljala v bolnišnico.
—	11-letna deklica Irma Skilan je predvčerajšnjem, ko je čistila okna, padla z okna drugega nadstropja hiše št. 5 v ulici S. Maurizio. Za srečo je deklica za trenotek obvisela na telefonskih žicah, kar je olahčalo silo padca. Dobila je le lahke rane. Iz previdnosti so jo vendar pripeljali v bolnišnico.
—	V ulici Istria je voz povozil in poškodoval 7-letnega dečka Ivana Capello, ki so ga morali tudi odpeljati v bolnišnico.
Nagla smrt. Angelina Radivo, stara 46 let, ki je stanovala v ulici Scuole israelitiche št. 6, je predsinočnjem po kratki slabosti izdihnila. „IgeaM je konstatirala smrt, nastalo vsled kapi.
Loterijske Številke, izžrebane dne 15. aprila 1911: Dunaj	44 1 49 64 12
Gradec	52 44 82 66 67
Koledar in vreme. — Danes : Velika noč. Ustajanje Gospodovo. — Jutri: Velikonočni ponedeljek.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -H 15.° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Nekoliko vroče. Vetrovi od severnovzhoda.
Društvene vesti.
Kolesarsko društvo „Balkan" priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Avber na Krasu. Odhod točno ob 1 uri popoludne od kavarne Commercio — Reditelj Josip Benko — Odbor prosi člane, da se tega izleta udeleže v čim večem številu, ker je |to prvi izlet.
Dirka juniorjev se bo vršila dne 30. t. m. Barko vije—Miramar. Maksikalni čas 18 minut. Darila so: I. d. Srebrno pozlačena svetrnja, II. d. velikasrebna svet., III. d. srednjasrebrna svetinja, IV. d. malasrebrna svetinja. — Priglasiti se je v kavarni „Minerva" pri g. Kranjcu, do 27. t. m najkasneje. Vloga k dirki 2 K.
Pevsko društvo „Velesila" v Skednju naznanja da se bo veselica, ki se je imela vršiti v nedeljo dne 30. t. m. (kakor je bilo že javljeno v „Edinosti") vršila dne 7. maja t. 1. Društvo bo proizvajalo krasne mešane in možke zbore. Proizvajalo bo tudi veliki možki zbor d.ra B. Ipavca „Kdo je mar?" z bariton- bas- in tenor-solo ob spremljevanju orkestra; dalje mešani zbor A. Forsterja „Ljubica", založeni od Glasbene Matice v Ljubljani, in mešani zbor „Naše gore".
Do bratskih društev pa se obračamo s prošnjo, da zgoraj rečenega dne opuste eventuelno namerovane prireditve ali nastope. Društvo „Velesila" jim bo hvaležno za tak dokaz bratske vzajemnosti. Prihite naj onega dne v Skedenj, kjer jim zagotavljamo lep izreden užitek. Tudi od strani občinstva se nadejamo, da bo uvaževalo gornji apel ter da nas obišče v velikem številu, kajti čisti dobiček je namenjen ,za društvene potrebe, ki so zelo velike.
Natanjčni vspored bo objavljen pravočasno.
Klub dramatičnih diletantov na Prošeku uprizori dne 23. aprila t. m. na belo nedeljo „Zimsko solnce" sliko iz ister-skega življenja v štirih dejanjih.
Pevsko društvo „Ilirija" priredi na Velikonočni ponedeljek pešizlet k g. Furlanu v Žavlje. Odhod točno ob 2. uri pop. izpred gostilne g. Babiča.
Opozarjamo na koncert dne 7. maja v dvorani „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu.
Pevsko društvo „Danica" na Konto -velu vprizori jutri zanimivo Štokovo igro „Moč uniforme". Glasbene točke, prirejene po skladatelju Vogriču, izvajal bo popolni vojaški orkester 97. pešpolka iz Trsta. — Začetek ob 5. uri popoludne. Po predstavi bo ples.
Nar. del. organizacija.
Izobraževalni odsek NDO naznanja, da priredi prihodnji teden dve predavanji in sicer v četrtek 20. t. m. o predmetu: „Delo in kapital". — Predava g. Andrej Munih, časnikar. — V soboto 22. t. m. pa bode predaval g. Ivan Zoreč o pesniku Simonu Gregorčiču.
Obe predavanji vrše se v dvorani NDO v ul. Lavatoio št. 1, 1. — Vstopnina 10 stot.
Tovariši, vdeležite se teh predavanj v obilnem številu!
Zaupniki NDO so naprošeni, da se vdeleže važnega sestanka v sredo, dne 27. aprila t. 1. ob 7. uri zv. v prostore NDO. Sestanek velja pripravam za proslavitev 1. majnika.	_
Naše gledališče.
Danes popoludne ob 4. uri poslednja predstava v tekoči sezoni komične opere
„KORNEVILSKI ZVONOVI". Kdor Še ni videl tega krasnega glasbenega deia, naj ne zamudi današnje popoldanske predstave.
* *
Zvečer ob 8. uri uprizore najlepšo dramo v tekoči sezoni grofa Leva Tolstega „VSTAJENJE".
Ta igra je prav primerna za velikonočni praznik, ker se nje dejanje vrši ravno na
Velikonočno nedeljo.
« *
V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo be-nefična predstava na korist operetnega zbora „Dram. društva". Peli bodo opereto
„MAMZELLE NITOUCHE" ki se je našemu občinstvu toli omilila. Komur je na srcu procvit našega gledališča naj pokaže se svojo udeležbo, da zna ceniti delovanje Členov naše operete.
*
Vstopnice se dobivajo pri vratarici .Nar. doma". _
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes zadnjič „Mrak bogov" ; v ponedeljek orkestralni koncert. — Glavno točko koncerta tvori 4. sinfonija Beetho-venova.
POL. ROSSETTI. Danes otvori slavni italijanski umetnik Novelli svoj ciklus dramatičnih predstav s Pragovo dramo „Ale-luja". Jutri Shakespearjev „Beneški trgovec".
FENICE. Nocoj pridejo operetne predstave Mile Theren in njenega dunajskega ensembla z „Valčkovim čarom". Jutri ob 3 in pol popoludne „Valčkov čar" in zvečer ob 8.15 „Jesenski manevri".
EDEN. Oba praznika po dve varijetetni predstavi z novim, zanimivim programom.
BRZOJflUNE UESTI.
Prihodnji mirovni kongres.
DUNAJ 15. Listi poročajo da se bo prihodnji mednarodni mirovni kongres vršil na Dunaju leta 1912. Letos je kongres v Rimu.
Ustaja v francozki Sampanji.
PARIZ 15. Včeraj je bilo vse vinorodno ozemlje Šampanje vojaški zasedeno. Korni zapovednik je mogel vladi javiti, da je bilo možno vsako daljno gibanje energično udu-šiti. Kakor prvi vspeh se javlja, da je ustaja v Verneuse bila končana brez prelivanja krvi. Listi javljajo v posebnih izdajah, da so velike množice vinogradnikov na pohodu proti Reimsu. Odšla sta dva polka, da bi ustavila prihajajočo množico.
REIMS 15. V Trepailu so danes zjutraj vinogradniki ob prihodu čet izvršili nove čine sabotage. Vinogradniki so v hiši komi-sijonarja pobili okna, s silo odprli vrata kleti in razbili 1500 steklenic. Druga truma je v Verneiayu v vinogradu tvrdke Moet & Canton obsegajočem 20 ha porila trte. V nekaterih vaseh je bilo več oseb aretiranih.
EPERNAY 15. Vinogradniki so po noči zgradili barikade, da bi preprečili napad Čet. Oplenili so^tudi hiše dveh trgovcev s Šampanjcem. Čete, ki so jih vinogradniki obmetavali s koščeki steklenic, so zopet vzpostavile red.
USTAJA V ALBANIJI.
Nasvet velevlasti.
CARIGRAD 15. Na verodostojnem mestu izjavljajo, da so zastopniki velesil v Carigradu podali vladi izjavo, da bi nadaljevanje sedanjih zmešnjav v Albaniji utegnilo donesti zelo neprijetnih mednarodnih težkoč, dasi bi mogla porta udovoljiti večini albanskih želj, ne da bi zbog tega kaj trpela sultanova avtoriteta.
Razne vesti.
„Mutasti muzikant". Kakor poročajo časopisi, vprizorili so to Stokovo burko z izbornim vspehom v Ameriki (Cleveland). Tudi druge Štokove igre so uprizorili na raznih krajih v Ameriki z najboljšim vspehom.
Kako se je kardinal Mezzofanti učil jezikov. Kardinal Mezzofanti slavi se še dandanes kakor Čudovit jezikoslovni genij. Na-
\ M
SSStk,
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Gentraia v Cjubljani. Podružnice v 6orici. Celovcu, Sarajevem in Spljetn
Delniška glavnica K 5.000,000.	Rezervni zaklad X 610 000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako po voljnimi pogoji
devize in »je urite denarja. - Uloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi	a ^lo
|Z I	2290
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. |
Velika noč !
: 1911:
Velika noč!
Vsakdo naj si ogleda zalogo in cene tvrdke
jtedžet & Koritnik - gorica
manufakturna trgovina na debelo in drobno
predno si nabavi obleko za bližajoče se
Velikonočne in tudi druge praznike.
UZORCI ZASTONj!	UZORCI NA RAZPOLAGO!
imbtobi
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. ::::
J05IP GORENJEC
Trst, ul. Caserma 6.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST
TELEFON 21-15.
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov
.2 «
g £
Velika naloga in tovarna pohišt/a |!|
ANDREJ JUG - TRST
fl 3>
T, 3 «
991 #
S. Lucia 5-18g si
> ? BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU £ » ^ I-g DELO SOLIDNO	In fsakovrstnih atolie.	CENE ZMERNE. # »
Via S. Lucia 5*18
Manufakturna trgovina z zalogo perila
Brosch 8c Laureačič - 'f Trstu
via Nuova St 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40.
Vsak dan veliki dohodi za sezono. -^SSS
Žensko blago modernih barv, panama enotnih barv in pisanih, voile z in brez bordure,
satin, perkal, batist itd. — Velik izbor zefirja in oksforda za srajce. Izbor zaves S čipk, vitrages, preproge itd. Izdelane moške srajce vseh vrst.
Obleke in blago iz bombaža za delavce. MODEM BEFORM. Vse tiigo i i prvil iOTaren in po zmerni c ni. VELI i A IZBERA. DROBNARIJ.

Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AU* Alpinista* v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUV1 ČESKY !	MLUVI ČESK1 I
r

Dobroznana trgovina

Bertoli S Sbuelz
Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
zniža cene vsega blaga v svoji zalogi.
Možke srajce bele K 2, 2 40, 2 60, barvnate K 2-50. Moške in ženske maje li fuštanja K I, MO, 120, 130. Spodnje hlaie K 1, MO, 1-20. ^ Velik izbor ncgaric za možke in ženske, ovratnikov in ovratnic. FU&TANJi vellour meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško in doma Se od K 1*20 dalje. Bogat izbor š*rp, volnenih in svilenih od K 1*40 dalje. Zaloga perila, platna in bombhža. Velik izbor žime in rolne za žimnice.
Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in drobnarije

s
V Trsta, dne 16. aprila 1911
.EDINOST* št. 106.
Stran XIII.
ravnost nerazumljivo je, kako se je mogel naučiti toliko število raznih jezikov. Mezzofanti se je o tem sam izjavil nekemu časnikarju, kar je te dni priobčil list „Messagero". „Že kakor otroka-, je rekel Mezzofanti, lotila se me je prava strast za učenje jezikov, in sem si ob vsaki priliki prizadeval, da zadovoljim tej strasti. Za časa Napoleonovih vojen sem bil prideljen bolnišnici v Bolonji, kjer so se zdravili vojaki raznih narodnosti: Nemci, Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvatje, Ma-djari in Holandci, ne omenjajoč Francoze iz raznih pokrajih, Provencalce, Bretone, Picar-de itd. Vsakega sem hotel tolažiti v njegovem materinem jeziku, in sem se trudil, da naučim ta jezik. Bolnik mi je bil pri tem učiteljem, in tako sem se v kratko naučil mnogo dialektov. Ta način učenja sem nadaljeval mnogo let ter sem ga spojil s studijem slovnice. Tako sem se v kratkem spopolnil v vseh evropskih jezikih, ter sem konečno mogel propovedati v St. Claudiju in St. Luigiju, francoski, češki, hrvatski, poljski in madjarski*. — Lord Byron, ki je poznal Mezzofantija, je nekdaj poskušal njegovo jezikovno znanje. Byron pripoveduje, da je čul od Mezzofanti-ja tako elegantni in korektni angleški jezik, kakor ga ne more bolje govoriti Anglež. Byron je v razgovoru govoril ljudski jez'k, a je potem tekom razgovora prešel v pravi angleški jezik ter je v svoje veliko začudenje izjavil, da ga Mezzofanti ni samo povsem dobro razumel, ampak da je povsem točno odgovarjal v pravi angleščini.
60.000 novih zvezd. — Med mnogimi predmeti s katerimi je Andrew Carnegie obdaril znanstvene zavode, se nahaja tudi novi teleskop, ki ga je Carnegie poklonil observatoriju na Mount-Wilsom v Kaliforniji. O tej priliki omenja „Times", da so astronomi tega observatorija odkrili že okolu 60.000 novih zvezd in nade je, da s pomočjo novega izvrstnega teleskopa znatno poraste to število.
Kabel med Nemčijo in južno Ameriko. Minoli mesec je parnik „Stephan" dovršil polaganje kabela (podvodni brzojav) od Monrovie v Pernambuco. Ta kabel, ki služi spoju med Južno Ameriko in Nemčijo, je dolg 11.000 kilometrov in je bil otvorjen prve dni t. m. Kabel pričenja v Emdenu in ima svoje postaje v Santa Cruzu na Tene-rili in na zapadni afriški obali pri Monrovie. Polaganje kabela in prirejevanje njegovo je trajalo dve leti in pol.
Sredstvo proti tuberkulozi. Iz Bero-lina poročajo, da je pariški bakteriolog profesor dr. Doyen iznašel novo sredstvo proti tuberkulozi. O tem novem sredstvu je došla vest v javnost še le sedaj, ko je Doyen to sredstvo vsestransko poskušal na mnogih bolnikih. Novo sredstvo nosi ime „Myto-hysinett. Do sedaj so to sredstvo poskušali na 2080 tuberkuloznih bolnikih, a od teh da je povsem ozdravilo 1339.
Leteči peklenski stroji. Iz Londona poročajo: Znana Lowinger White izdelujeta z orožnim tehnikom Maximom male letalne stroje v vojaške svrhe, ki bi mogli nositi v zraku neizmerne množine razstreliva. Pri celi stvari se gre za napravo pedenta k potom brezžičnim tokom vodljivim podmorskim čolnom, na katerih seveda ni moštva in ki v bližini sovražnih ladij izpraznijo na morsko dno velike množine dinamita ter tako povzročajo pogubo sovražnim ladijam. Enake stroje mislijo izdelati omenjeni trije, seveda kot letalne stroje
Vrednost časopisa. Neka frankobrod-ska banka je kupila „Vossische Zeitung" za svoto 7,300 000 mark. „Vossische Zeitung" je eden najstarejih nemških časopisov.
Nova iznajdba v elektriki. — Danec Waidemar Poulsen je iznašel nekaj povsem novega na polju elektrike. To je: električno luč brez žic. Poskušal je veliko in se veliko trudil, dokler ni popolnoma vspel. Danes mora biti zvezana vsaka električna luč z dvema žicama, da gori. On je pa iznašel tako, da ni treba nič žic, po katerih teče elektrika. Kakor brzojavimo brezžično, tako bomo imeli tudi luč brezžično. Ne pozna se sicer še stroja, ve se pa za gotovo, da je vse to res. Poskušal je to že v javnosti. Na eni strani velike dvorane je stal on, na drugi pa njegov pomagač, kateri je držal električne luči. In začele so naenkrat goreti, da-si jih je držal popolnoma prosto v zraku in ni bilo stika z nobenimi žicami. Ta iznajdba je velikanskega pomena. Saj je znano, da moramo imeti po dve žici za vsako svetilko in da morajo biti napeljane iz tovarne. Baš danes je vsaka iznajdba, katera odpravlja žice, izredno dobrodošla, saj imamo po velikih mestih toliko različnih
žic, da ne bode kmalu nobenega prostora več. A ne samo to. Žice so vse iz bakra, baker je pa zelo drag. — Na ta način se bode električna luč tako pocenila, da jo bode premogel vsak človek.
Avstrijsko oro2niStvo je aretiralo tekom leta 1910. 96 370 oseb in napravilo 434.000 ovadb. Vrhutega pa je na ukaz višjih oblasti aretiralo 2400 oseb, izvršilo 1878 hišnih pieiskav ter v raznih slučajih oskrbelo službo okroglo 89.000krat. Radi rešitve življenja je bilo odlikovanih od cesarja 8 orožnikov, 39 jih je prejelo pohvalo od mi-nisterstva in 38 je dobilo tudi premije za rešitev življenja.
Človek, ki tehta 303 kilograme. V Berolin je prispel te dni najdebeleji človek na svetu. Ta človek je iz okolice devinske (magdeburške). Železnica ga ni mogla spra-vati v navadni osebui voz, marveč je morala prirediti zanj poseben voz. Na potu v mesto se je vozil v vozu za prevažanje pohištva, v kateri je zlezel na posebnih Iestvih. — Ta človek je visok 189 m, tehta 303 kilograma in je star še Ie 27 let.
Preveč stanovanj v Berolinu. Nad
40.000 praznih stanovanj in obrtnih prostorov je sedaj v Berolinu in predmestjih. Hišni gospodarji in posestniki so vsled tega prišli v veliko stisko. Neglede na to, stojijo li hiše prazne ali ne, morajo plačevati na tisoče davkov, obresti, kanalizacijske pristojbine itd.
sjSs	HALI OGLASI	lil ■ ■■ ■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stoL Plača se takoj Inser. oddelku.	
MaAMilii 911 IVMtn dobi ona oseba, ki bi nagnao *U Kron bUa v stana dati na tančne informacije ali pa ako je prejela v ulici Zonta pred en mesec in pol mlado psico orehove barve, na gobcu črne bele lise. Prepustila bi žival, samo da ve kje senahaja. Obrnitr se je v via Zonta 9, I. nadstr., Marin.	598
Peter Blrsa, Gorico Ra™5, imana
stnega vipavskega vina.
prodaj 250 hI izvr-P J	669
iilin * Avunl kolesi, m«*tor na bencin i« milil v delovanju, v dobrem stanju, te proda po nlakl oenl. Naslov pove Edinost pod Mila it. 871.__671
qq meblovano sobano po ceni. Ulica 56 S. Anastasio 2.	672
Odda
Cepljenjke trte! fošk, grganja, dlera in
brajdica se dobi po ugodni ceni pri Forčić & drng, trtnica-lozar, Komen (Primorsko).	670
O štedenju. Pri današnji draginji hoče vsak kupovati mogoče po ceni. A to se ne sme goditi na račun kakovosti blaga. Zelo. nevarno bi to bilo pri cigaretem papirju.' Prištedi se lahko nekaj stotink na leto, a se potroši nekaj 100 kron za zdravnika, ker obolita radi slabih cigaret grlo in pljuča. Pri uporabi cigaretnega papirja in svalčic, Abadie" se tega ni treba bati.
Županstvo v Prvačini l'ob^t
bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki ŽelHo brezplačno doseči domovinsko pravico trfcSko, da se oglasijo vsako popoludne od 6.-7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere St. 4, L__^
GncnnHtfnn veSčo Pi8ftlnesa 8j?°ia in T8^
QU5|IUUII/IIII, deloma stenografije sprejme takoj odvetnik na deželi. Ponudbe s pogoji naj se poS'jejo pod Sifro „B. itev. 668" na Inseratni oddelek Edinosti.	658
Homiod 86 odpre za praznike pri Andrej Čoku USlIllud (pri P ugar ju) v Lonjerju.
Mstropno hišo
i
nad ulico Rosetti, z vrtom pred in dvoriščem z vodnjakom zadej hiše in najkrasnejim razgledom na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo stran, kakor nalašč za one, ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir dežele — je na prodaj ali pa se odda v najem. — Povprašati je v uredništvu.
Lepo
652
meblovana soba s hrano se odda pri slovenski družini. Via Rossetti 12, III, levo.
655
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst uL Belvedere 9, Telefon St. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje.
A n*nnA;X vis Gatteri 43, bivši vratar „Na-HIHUIII/IO rodnega doma" naznani a slav. občinstvu, da ima v zalogi vina: kraški teran, istrsko in dalmatinsko, pošilja tudi ca dom; ob enem prip roča tudi svojo jestvinsko prodajalno. 653
n Jj družinskih razmer se proda hiša v ulici naill Oommerciale 415 (Škorkjjai. Cena ugodna, lega lepa. Oddaljena četrt ure od južne železnice. Več pove lastnik Ignac Gec.	639
t
Zvan Košić
je po dolgi in mučni bolezni v starosti 49 let, danes ob 2. uri popoludne v Gospodu preminul.
Žalujoči bratje, svakinje in nečaki naznanjajo tužno vest sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb smrtnih ostankov predragega se bo vršil v ponedeljek dne 17. aprila ob 3. uri in pol popoludne iz hiše žalosti Rocol, Molin a vento št. 1.
TRST, dne 15. aprila 1911.
Žalujoči ostali.
Novo Pogrebno Podjetje Corso 47.
■jj v z dobro idočo pekarno v cvetočem pro-i1>Sa vincijalnem mestu je na prodaj. Natančnejše pri ins. oddelku Edinosti.	627
flH uatn ičlf Q P*8«™ sprejme takoj izurjenega UU VUlIHOlVCi stenografa in strojepisca oziroma perfektnegH stroj« pisca (eventuelno gosp« dično) za italijanski in slo - enaki jezik. — Ponudbe na upravo „Edinosti* pod „Stenograf".	643
n em i no Naznanjam, da odprem na veliko USllllucli soboto osmico pri Sv. Ivanu (Bran-dežija). Anton Čvsb, p. d. Bkabar_663
|4u||: nloc prirede Tomajski fantje naborniki JdVIII plw3 dne 23. aprila na dvorišču gostilne gosp. Škerlja v Tomaju.	657
Dfl»nffl«ftiallfa ** vodi trgovino špecerijskega rruuajaiiui blaga v bližioi Trsta, išče nujno Človeka, sposobnega v trgovini, poštenega, ki bi ji pomagal; če se doseže sporazumljenje, ga vzame v zakon. Naslov po\e Inseratni oddelek Edinosti. 660
Iščejo
brežina.
aq zmožni mizarji za stavbena dela. Ponudbe pod Franc Luvin, Na-
664
tor Išče se ^SB
mladeniča - Komptoarlsta
za neko trž. špedicijsko podjetje.
Zahteva se, da je dovršil vojaško službo, znanje nemškega, italjanskega in slovenskega jezika ter zmožnost carinarske manipulacije.
Ponudbe pod šifro A. Z. 333 poštno ležeče „Tergesteum".
Ivan Oomiceij v Novi Sušici
pri Šempetru na Krasu
javlja da se prostovoljna dražba, oziroma prodaja njegove hiše in njegovega posestva v Novi Sušici pri Šempetru na Krasu
ne h& vršila
dne 18. t. m., kakor je bilo javljeno v oglasu, ki je bil uvrščen v tem listu dne 19., 20. in 25. marca t. I.
Županstvo v Bovcu
razpisuje službo
občinskega zdravnika
z letno plačo 2400 K. Razven tega mu je zagotovljeno vojaštvo in okrajna bolniška blagajna s približno 2100 K letnih dohodkov.
Prošnje je vložiti pri županstvu v Bovcu do 25. aprila t. 1. Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radevoljno županstvo.
V BOVCU, dne 3. aprila 1911.
Leopold Jonko 1. r.,
župan.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 1. uri popoludne, po kratki in mučni bolezni preminula naša iskreno ljubljena soproga oziroma mati
HarijalSancin
Pogreb drage ranjke bo v ponedeljek 17. t. m. ob 3. uri in pol popoludne iz hiše žalosti v Skednju štev. 271.
ŠKEDENJ, dne 15. aprila 1911.
Ivan Sancin, soprog.
Marija, Željka, Fran, Alojzij in Peter,
hčere.	sinovi.
(Brez druzega obvestila.) Novo Pogrebno Podjetje Stibiel & C.
Danes je bila otvorjena nova kavarna ^^^
= CAFFE SfUOV« —
Ttl&T ~ Piazza Barriera veeehia~ Sette Fontane
Največja udobnost. - Bogata izbera Čas »ikov. - Pijača prve vrste in Dreherjevo pivo. Biljardi Seiffert. - POSTREŽB.A HITRA IN TOČNA. Nadejajoč se biti počaščen od številnega ljudstva, se beležim udani
Carlo Drioli, vodja. VELIKIKINEM ATOGR AF „BELVEDERE"
TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST
= V nedeljo dne 16 in v ponedellek 17. aprila: =
1.	Izhod rojenic, veličastna proj. v barvah.
2.	PODČASTNIKOV K0N1, drama. 3. .Marjetica je našla delo, za smeh. JJ^SS
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
KERSIC
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko)	■
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. ^J
n B

Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
Stran XPT.
►EDINOST« št. 106
V Trstu, dna 16. aprila 1911.
£
il>jn . ' A__>0
JAĐRA^SK^ BAMK4
TRST, VIA CASSA DJ RiSPARMIO S T. 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE HT PRODAJA:
▼BKDNOSTNE PAPIRJE, REMTK. OBLIGACIJE, IA-SZAVKA PISMA, PRIJORITETE, DELNICE, SBEČKE ITD.
VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI
MA VMDMOSTNB PAPIRJE TS BLAGO LKOCE T JAVNIH SKLADIŠČIH.
SAFE - DEPOSITS. — PROMESE.
BBZOJAVT; JADRANSKA.__
MT MENJALNICA. mWm
VLOGE NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIGA
REN TKI DA TEK PLAČUJE BANKA 18 SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI.
URADNE URE: 9—12, 21*—51/«.
ESKOMTUJE: menice, bb^izs in fakture. ZAVAROVANJE
TREDNOSTNIH PAPIR JET PROTI K DRSNI IZGUBI. REVIZIJA ŽREBANJA SREČK ITD. BREZPLAČNO.
»TAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL
KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKRCANJA.
BORZNA NAROČILA. - INKASO.
_TELEFONI: 1493, 1795.__
BT FILMALKA V OPATIJlT^H
227
MMliim-JlJILlilJMUUllJM i I' ^mt-iMia.^^l'lJKJ^m^^
Ul
RESTAVRACIJA
AURORfl
Trst, nI. Cai dncci It. 13.
DrugI krat o Trstu-
Damski n dunajski :: orkester
• TOSCfl ■
ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih in pevskih toček, pod spretnim vodstvom vodje gosp. :—: LUDVIKA FLORIJAN. :—:
i „ORIIO"
frst, via piam piccola (za magistra o palačo}, Zrsi.
Od sobote 8. do pondeljka lO aprila:
Tri novosti:
1) Trfdent, svetovni posnetek. — 2) Stratonlka a žalostna ljube-zen, ganljiva drama. — 3) Toneta bolijo zobje, komični prizori.
Osok večer od l do 12.
KONCERT
—-- PROST UHOD.
| :: Vsako nedeljo in praznik ::
[j MATTINEE.
Za mnogobrojen obisk se ^ priporoča JOSIP DOMINES.
Im	sari
T1ŽNO ZA VSAKEGA!
POZOR ! !
justavojKarco&C.
Trst, ulica Coroneo š*. 45, Trst
TELEFON Stev. J930 Velika zaloga navadnega stekla, OM&gle-mega ln za urez. Veliki izbor prednje tov za lekarne in m? rodil niče. Porcelana! a in zemljena loi*e»ina, ocaklinc, ■tekleniue itd. Velike množine predmetov k stekienine in porcelana. Lastni za?od za barvanje in okr*št*uje porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Dopisovanje t slovenskem jezika. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slo-===== vanskim trgovcem. —- —
Jtfirodtlnlca Jvfano ferlin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386
bivši Rud. Skerl.
Velika Izbera krauieiiij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t. d.
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljai Prodaja na drobno in deoelo.

S"2 Ztlogi moke prvi vrste. £"2
Aleks. Rupnick & C.e - trst
ulica Squero Nuovo št II
Zastopstva In slavna zaloga
najfinejših urst pšenične moke In krmnlb izdelkov
poznanega valjčnega mlina
VINKO /WflJDlČ-a v Krapju
Brzojavi: Jtldcsrupalck — Crst

J?!ek. JOuke
koncesljonirani zobotehnik
v*
Trst, Via jYuova 13
ordinuje od 9.—12.
28
r
NIKUK
SSSX\X.VN
Tvrdh--'' vr*trffti> ljona lota 1877.
Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kra Vrad: mlioa Mioolo aEaokiav«lll it.
Skladišča: ulica Cioachino r^os^ln:.
Prodajainica ur ^S^
Mmnt Blzjnlt
Irst, Campo S. jUcomo 5.
(slovenska fciša> - Velik iz kor ur na sidro in za gospe. - Itkor verižic veake \rate. - Badilniki K 2*30. Regulatorji Krom 20.
Poprave po najzmernejih cenah.	al
arfiov bnsoj&vke .
.Lfniversum* — Trst
Teiefoa j:
urad: it 14-09. — Skladišča: it Si,
Prodajajo po zmoraili conah s
S^saljke za vino is vode aa tntassiisfj« Im oa	Cevi vsake vrst« za aajiaijava
vede. »ura ln pare. Plpb, guaratetje la tehaičai predđoć vsaka vrsto. Motorji, stroji is kodi oa paru Priporočajo »toj tehnični urad
B
VB
naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Francesco 7 tudi
PRODAJALNICO SLANINE
v kateri se dobijo razni salami, sir,!
mast, praške in graške gnjati ter t^MM^S&SSS^SSSkSSBSi gorke dun. in kranjske klobase. |pl-- v lastni hiSi
Priporoča se za obilen obisk. 2014 I
za Izdelovanje ln oskraljenje vsakovrstna strojen zo oM
Morberto Nachtigal!
Trst, uiica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM)
Zaloga in zastopstvo zelo ogledne Svicarsket ovarne
Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje.
Budi!n<ki od K 2*40 dalje.
Zlatnina se predaja po ugodnih cenah
UMU) lUitOAj. — — —
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
„ALLA CITFA' D! TRIESTE"
Trst slica H\m Car&cci fc.40 (prej Torrsntu
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ » » platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua w „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CfTTA' Dl TB1ESTE I
Trst, si Sissab feidacsi Jter. 40 (prej forrenie)
®
SSS
Tržaška posojilnica in hranilnica
Plazza della Caserma St. 2. — Telefon 952.
w Ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vloma in p i*ru, v kateri so 8HRAMBIOE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6
Shrambice so 24 cm vi<oke, 24 cm Široke, 48 «m globoke. Shnunbic n« more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih mi treba prijaviti.
lOT Oddaja hranilna pužića Tpf
katere priporoča posebno stariSem, da na ta namovejSi in najvspeSneji način j navajajo Stediti svojo deco. Nadaljna pejasaila daje zaved sb e-adalh arah.

IVAN KRZE
Tvst - Fis,zza S Glorauni št.
7 9 I n 2) kuhinjskih in kletarakih potrebščin faMlv^d od leaa in pletenin. Škafov, brent fiebrov in kad, dodčekov, lopat, rešet, sit in vaako-notnih ko5ev, jerbaa^v in m9tel ter mnogo drogih v to stroko apad.ijo- 23^InAK/lAa svojo irgc. čui predmetov. — riipUlUUa vino s ka-hinjsko posodo vsake prste bodi >d porcelana, semlje osamila, kositer j a ali cinka, nadalje pasamantorje-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kro^.je, zemljeno is 4t«kleno posodo zavino.
MW.' -""-J
■ T
*>; *
♦ *
Točne ure prodaja
Cnilie pie?
} asjttfib4a«jta ta a^Mar^la fpn- j
dajalniea «r v TR»TT
vi« Puterm«, •«•! Humu ^ \
VELIKA UBfiRi verižic, zlatih ln •rebrnih ur, kakor tut
•tantklh ur vtakt vrstfi j
vmuni im nhimii m.
Ottoman tu, Ottomon tmn
povsod me iščejo povsod me radi imajo.