—
UDK 811.16+821.16.09(05)
ISSN 0350-6894 (tisk - print) ISSN 1855-7570 (splet - online)
SLAVISTIČNA REVIJA
ČASOPIS ZA JEZIKOSLOVJE IN LITERARNE VEDE JOURNAL FOR LINGUISTICS AND LITERARY STUDIES
Prostor v jeziku in jezik v prostoru/Space in Language and Language in Space Ur./Ed. Ada Vidovič Muha, Andreja Žele
h
<A
<
N
>U
—
S
IZDAJA - ISSUED BY: SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE
SRL
LETNIK VOLUME
62
ŠT. NO.
STR. 267-480
LJUBLJANA
JULIJ-SEPTEMBER 2014
CONTENTS
Ada ViDovič Muha, Andreja Žele: Foreword ................................................................................................ 267
ARTICLES
I.	Space in Language
Predrag Piper: Space in the Serbian Linguistic Picture of the World ........................................................... 275
Ada ViDovič Muha: Space in the Lexico-Morphological Segment of Language
(Anthropocentric Point of View) .................................................................................................................... 295
Gašper iLc: Grammaticalization of Spatial Particles in English and Slovene .............................................. 309
Andreja Žele: Particles Introducing New Spatial Relationships in the Existing Text ................................. 321
Polona Gantar: Spatial Information in a Sentence-Level Lexical Definition.............................................. 331
Aleksandra Derganc: Another Look at the Verbs of Motion in Russian and Slovene ................................. 345
Nataša Jakop: Lexicalization of Spatial Relationships in Slovene: Linguistic Pragmatics Perspective ...... 353
Monika Kalin Golob, Nataša Logar: Space in the Common Communication Cycle in Reporting ........... 363
Erika Kržišnik: Expression of Space in Slovene Phraseology ...................................................................... 375
II.	Language in Space
Jan Korensky: Space (and Time) in Communication and Its Changes in Connection with the
Development of Media.................................................................................................................................... 387
Nada Sabec: The Use of Slovene and English in Physical and Virtual Spaces ............................................ 395
Stanislaw Gajda: Literary Language in the Slavic Socio-Cultural Space .....................................................411
Dean Komel: Language as the Space of Philosophy, Philosophy as the Location of Language .................. 423
Nina Mečkovska: Supraconscious Communication in Societies and IntraCellular "information"
Processes: Semiotic metaphors or hidden reality?......................................................................................... 435
Matej Sekli: A Typology of Models of Forming Slavic Geolects at the Language Stage ............................ 451
Irena ürel, Vera Smole: Expression of Spatial Relationships with Interrogative and Demonstrative Adverbs in Standard and Non-Standard Varieties of Slovene ....................................................................... 463
VSEBINA
Ada Vidovič Muha, Andreja Žele: Spremna beseda ..................................................................................... 267
RAZPRAVE
I.	Prostor v jeziku
Predrag Piper: O prostoru u srpskoj jezičkoj slici sveta ................................................................................ 275
Ada Vidovič Muha: Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika (Antropocentrični vidik)........... 295
Gašper Ilc: Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini ............................................. 309
Andreja Žele: Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo...................... 321
Polona Gantar: Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji........................................ 331
Aleksandra Derganc: Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini..................................................... 345
Nataša Jakop: Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini: jezikovnopragmatični vidik ................ 353
Monika Kalin Golob, Nataša Logar: Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu .............. 363
Erika Kržišnik: Izražanje prostora v slovenski frazeologiji.......................................................................... 375
II.	Jezik v prostoru
Jan Korensky : Prostor (a čas) v komunikaci a jeho promêny v souvislostech s vyvojem mediačnich prostfedkû I
Prostor (in čas) v komunikaciji ter njegovo spreminjanje v povezavi z razvojem medijskih sredstev ............ 387
Nada Šabec: Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru ........................................ 395
Stanislaw Gajda: Jçzyk literacki w slowiañskiej przestrzeni spoleczno-kulturowej I Knjižni jezik v
slovanskem družbeno-kulturnem prostoru .....................................................................................................411
Dean Komel: Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice..................................................... 423
Nina Mečkovska: Hagco3Hare^LHas KOMMyHUKa^us b co^uyMax u BHyTpuK^eTOHHtie «HH<^0pMa^H0HHLIe» npo^ccti: ceMuOTunecKue MeTa^opti u^u HeoneBugHaa pea^tHoCTt? I Nadzavestna komunikacija v družbah
in znotrajcelični »informacijski« procesi: semiotične metafore ali skrita resničnost?.................................... 435
Matej Šekli: Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov.............................................................. 451
Irena Orel, Vera Smole: Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki v knjižnih in neknjižnih zvrsteh slovenskega jezika ........................................................................................................... 463
^Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco: Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
Izdajatelj — Issued by: Slavistično društvo Slovenije
Odgovorni urednik — Executive Editor: Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani)
Glavni urednik za literarne vede — Editor in Chief for Literary Studies: Vladimir Osolnik (Univerza v Ljubljani) Glavna urednica za jezikoslovje — Editor in Chief for Linguistics: Ada Vidovič Muha (Univerza v Ljubljani) Tehnična urednica — Technical Editor: Urška Perenič (Univerza v Ljubljani) Spletni urednik — Web Editor: Blaž Podlesnik (Univerza v Ljubljani)
Člani — Members: Aleksandra Derganc, Miha Javornik, Irena Orel, Tomo Virk, Andreja Žele (Univerza v Ljubljani), Nina Mečkovska (Univerza v Minsku), Timothy Pogačar (Državna univerza Bowling Green), Ivo Pospišil (Masarykova univerza, Brno)
Časopisni svet — Advisory Council: Marko Jesenšek (Univerza v Mariboru), Janko Kos, Jože Toporišič, Franc Zadravec (SAZU, Ljubljana)
Naslov uredništva — Address: Slavistična revija, Aškerčeva 2III, 1000 Ljubljana, Slovenija
Račun pri Slavističnem društvu Slovenije: 02083-018125980 (za SR). Naročnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 22 €, za člane Slavističnega društva Slovenije 15,50 €, za študente 8,50 €, za inštitucije in knjigarne 33 €, za tujino 35 €.
Annual subscription price: individuals 22 €; members of Slavistično društvo Slovenije 15,50 €; students 8,50 €; institutions and bookstores 33 €; outside of Slovenia 35 €. Natisnil — Printed by: Biografika Bori, Ljubljana Naklada — Circulation: 550 izvodov - 550 copies
Vključenost Slavistične revije v podatkovne baze — Slavistična revija is indexed/abstracted in: Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), Social Sciences Citation Index (SSCI), Bibliographie Linguistique (BL), European Reference Index for the Humanities (ERIH PLUS), Modern Language Association of America (MLA) Directory of Periodicals (New York), New Contents Slavistics (Otto Sagner, München), Cambridge Scientific Abstracts (CSA), Linguistic Abstracts (Uni Arizona) , Proquest Online Information Service
Spremna beseda
Prostor in s tem tudi čas, dve temeljni determinanti človekove zavesti, predvsem s svojo antropocentričnostjo vznemirjata humanistične raziskovalce, zlasti filozofe in jezikoslovce tudi 20. stoletja. - Znotraj jezikoslovja aktualnega časa se zdi, da se razpira tovrstna problematika v dve smeri: raziskovanje percepcije prostora v jeziku izhaja iz zakrite ali izražene oblike, pomena in mesta abstraktnega prostora (in časa) v jezikovni zgradbi; v tem smislu se pojavlja prostor kot konstitutivni del jezika, ločljiv samo metajezikovno. - Drugi vidik je mogoče razumeti kot jezik v konkretnem prostoru (in času): percepcija jezika je v tem primeru lahko vsaj implicitno tudi sociolingvistična, pri čemer stopa v ospredje raziskovanje jezika glede na družbeno strukturiranost govorcev v določenem prostoru. Cilj tako zasnovanih raziskav je po eni strani sproti ugotavljati status jezika, po drugi pa glede na specifične okoliščine globalizacijskega časa spremljati njegove strukturne spremembe, pa tudi napoved morebitnega odmiranja njegovih funkcij.
Tokratna, na jezik in prostor omejena 3. številka Slavistične revije, prinaša 16 razprav, ki so jih prispevali domači in tuji jezikoslovci, katerih dosedanje raziskave se neposredno ali posredno dotikajo problematike jezika in prostora. Razprave so deljene na dva v jezikoslovju takorekoč že ustaljena sklopa prostor v jeziku in jezik v prostoru, pri čemer je bila, kot rečeno, temeljna ločnica obravnava pojma prostor v abstraktnem ali konkretnem smislu. In kot se pri načelnih poskusih sistemizacije večkrat zgodi, je tudi ta metajezikovna členitev do določene mere nasilni poseg v celovitost jezikovnega pojava; nekaj razprav je namreč takih, da bi jih bilo mogoče umestiti v prvi ali drugi sklop.
I. Obravnava prostora v jeziku se začenja s študijo Predraga Piperja O prostoru u srpskoj jezičkoj slici sveta (O prostoru v srbski jezikovni sliki sveta), kjer avtor dopolnjuje svoje dosedanje obširne obravnave pomenske kategorije prostora v »sliki sveta«, v tej razpravi predvsem v sodobnem srbskem jeziku. Preučevanje le teh zagotavlja celovitejši vpogled v opis in razlago strukturiranja prostorskih izrazov ter posebnosti njihovega uresničevanja. - Ada Vidovič Muha s prispevkom Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika (Antropocentrični vidik) odpira možnost objektivizirane in subjektivizirane jezikovne interpretacije prostora, s čimer se izhodiščni tridimenzionalni koordinatni sistem dopolnjuje s subjektom kot temeljno orientacijsko točko v prostoru, ubesedeni z imeti in njegovimi pretvorbami. - Prispevek Gašperja Ilca Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini predstavlja različne morfemsko-leksemske možnosti glagolov za izražanje prostora v slovenščini in angleščini; zastavljen kontrastivni vidik odpira možnosti nadaljnjih interpretacij. - Širši, vendar manj eksplicitno izražen vidik prostorskih razmerij v jeziku predstavljajo členki kot okoliščinske besede v najširšem smislu, o čemer piše Andreja Žele v prispevku Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo. Členki kot besedilna vrsta so funkcijsko zelo žive sestavine jezika vsakdanjega sporazumevanja; izražajo razmerje do povedanega in do okoliščin govornega položaja sploh. - Glagolskih pomenov s potencialno prostorsko sestavino se z leksikografskega vidika loteva Polona Gantar v prispevku Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji. - V članku Aleksandre Derganc Še o glago-
lih premikanja v ruščini in slovenščini je zanimiva primerjava med ruskim glagolom noümu, ki izraža kot dovršnik začetnost glagolskega dejanja, v slovenščini pa mu v mnogih kontekstih ustreza nepredponski iti, kar potrjuje opredelitev tega slovenskega glagola kot dvovidskega. In tako se primarnost antropocentričnega pogleda na prostor z glagolov širi na prislove npr. tudi v prispevku Nataše Jakop Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini: jezikovnopragmatični vidik. - O ustrezni ali manj ustrezni in o že ustaljeni ali še neustaljeni časovno-prostorski umestitvi dogodka v sporočilo v prispevku Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu pišeta Monika Kalin Golob in Nataša Logar. - V tematski sklop, vsaj krovno povezan z dejstvom, da vsi prispevki neposredno ali posredno zajemajo tematiko prostora, sodi tudi Izražanje prostora v slovenski frazeologiji, prispevek, ki ga je napisala Erika Kržišnik; prostorski pomen v frazeološki enoti je prikazan kot rezultat frazeologizacije, lahko pa tudi kot rezultat sekundarne metaforizacije.
II. Z uvodnim prispevkom Jana Korenskega Prostor (a čas) v komunikaci a jeho promeny v souvislostech s vyvojem mediačnich prostredku (Prostor (in čas) v komunikaciji ter njegovo spreminjanje v zvezi z razvojem medijskih sredstev) prehajamo na drugi sklop prispevkov, kjer se težišče obravnav prenese na jezik v prostoru. Avtor se osredotoča na medčloveško komunikacijo, od omejenosti s fiziološkimi zmožnostmi človeka v smeri osvoboditve od naravnih omejitev časa in prostora v t. i. tehnoloških jezikih kot specifičnih semiotičnih sistemih, ki so del sodobne medijske tehnologije. - Glede na današnji komunikacijski in informacijski prostor skuša status in rabo angleščine in slovenščine predstaviti Nada Šabec v prispevku Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru. Obravnava je aktualna, saj gre za enosmerno vplivanjsko prevlado med dvema jezikoma s povsem različnimi izhodišči in mednarodnim statusom v času materialne in jezikovne globalizacije. - V današnji jezikovni situaciji svoj pogled na status knjižnega jezika predstavlja Stanislaw Gajda v prispevku Jgzyk literacki w siowianskiej przestrzeni spoieczno-kulturowej (Knjižni jezik v slovanskem družbeno-kulturnem prostoru). - Nujnost in vrednost prav lastnega knjižnega jezika za vsestranski intelektualni razvoj družbe pa poudarja razprava De-ana Komela Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice. - Razvoj komunikacije in začetke teorije informacije sploh pregledno obravnava Nina Mečkov-ska v prispevku Eadco3HamenbHax KOMMynuKa^x e co^yMax u enympuKMemonHue «mfyopMa^oHHbie» npo^ccu: ceMuomunecKue Mema^opu um Heoneeudnan peanbuocmb? (Nadzavedna komunikacija v družbah in znotrajcelični »informacijski« procesi: semiotične metafore ali skrita resničnost?). Komentira dva tipa potencialnih informacijskih procesov - makrokomunikacijski oblikujejo tudi sociokulturne uzuse tako znotraj ene družbe kot med različnimi družbami, mikrokomunikacijski pa so v smislu fizioloških procesov po avtoričinem stališču neke vrste informacijske metafore, ki omogočajo nadaljnje posredovanje genskih informacij, vendar brez pravega pošiljatelja in naslovnika in brez prave namere.
Obojesmerna v smislu obravnave tako jezika v prostoru kot prostora v jeziku
pa je razprava Mateja Šeklija Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov, v kateri so glede na izhodišča in tipe spreminjanja po modelih lingvogeneze predstavljene razvojne posebnosti slovanskih jezikov iz starejših slovanskih geolektov. -Obojesmerna vzajemnost prostora in jezika se razpravljalno zoži na slovenski prostor
v prispevku Irene Orel in Vere Smole Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki v knjižnih in neknjižnih zvrsteh slovenskega jezika. Vključenost tako knjižne slovenščine (od začetkov do danes) kot narečij kaže na vsaj deloma različno razumevanje in posledično tudi različno ubesedovanje določenih prostorskih razmerij.
Zbrane jezikoslovne razprave potrjujejo uvodno misel o prostoru kot temeljni konceptualizaciji jezika, ki odseva človekovo prostorsko determiniranost tako na abstraktni kot konkretni ravni: abstraktni prostor strukturna temeljne razsežnosti jezika, konkretni vzpostavlja tvorno razmerje med prostorsko realnostjo in njenim vplivom na jezik.
Urednici:
Ada VidovičMuha Andreja Žele
Foreword
Space and time, two basic determinants of human awareness, have always inspired researchers in the humanities, particularly philosophers and linguists in the 20th century, primarily because of their anthropocentrism. Within current linguistics this issue seems to be opening up in two directions: research into perception of space in language arises from the veiled or expressed forms, meaning and location of abstract space (and time) in language construction; in this regard, 'space' appears as a constitutive part of language, separable only at the metalinguistic level. The other aspect could be understood as language in a specific space (and time): the perception of language in this case can also be, at least implicitly, sociolinguistic, whereby language research into speakers within the social structure in a particular space comes to the foreground. The goal of such research is to verify the status of language, while at the same time, with regard to the specific circumstances of the globalisation of time, to monitor its structural changes, as well as to predict any loss of functionality.
This third number of Slavistična Revija - restricted in terms of language and space - offers 16 discussions by domestic and foreign linguists whose research to date has directly or indirectly touched upon the issue of language and space. The contributions are divided into two categories that could be said to be already established in linguistics: 'space' and 'language in space' - the dividing line here being, as already indicated, whether space is conceived of abstractly or concretely. And, as always happens during attempts to systematise, this metalinguistic division to a certain extent represents an intrusion into the integrity of the language phenomenon, since some of the papers could have been placed in either category.
I. The discussion of space in language begins with Predrag Piper's O prostoru u srpskoj jezičkoj slici sveta (Space in the Serbian language's image of the world), in which the author adds to his hitherto broad discussion of the semantic category of space in the "image of the world", in this instance primarily in the contemporary Serbian language. Exploring this ensures a more comprehensive insight into the description and interpretation of spatial expressions and how they are used. Ada Vidovič Muha's Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika (Antropocentrični vidik) (Lexical-morphemic perspectives of space within language (anthropocentric aspect)) considers the possibility of objective and subjective interpretations of space, whereby the three-dimensional coordinate starting point is supplemented by the subject as the basic orientation point in space, expressed through the verb imeti (to have) and its derivatives. Gašper Ilc's Gramatikalizacijaprostorskih členic v angleščini in slovenščini (Grammaticalisation of spatial particles in English and Slovene) presents the different morphemic-lexemic ways that verbs express space in English and Slovene; the con-trastive approach opens up a number of possibilities for further discussion. A broader, although less explicitly expressed aspect of spatial relations in language is represented by particles as circumstantial words in the broadest sense; this is discussed by Andreja Žele in Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo (Particles as bringers of new spatial relations into an existing message). Particles are a functionally very active ingredient of the language of everyday communication; they express the relation to what has been expressed and to the overall circumstances
of the position of the speaker. Verbal meanings with a potential spatial element are tackled from the lexicographic point of view by Polona Gantar in her paper Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji. (Spatial information in sentence based dictionary definitions). Aleksandra Derganc's Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini (More on verbs of movement in Russian and Slovene) contains an interesting comparison between the Russian verb noumu, which as a perfective expresses the beginning of the verbal action, while in many Slovene contexts this is achieved by the non-prefixed iti, which confirms the definition of this Slovene verb as bi-aspectual. The primary nature of the anthropocentric view of space spreads from verbs to adverbs, such as in the contribution from Nataša Jakop Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini: jezikovnopragmatični vidik (Lexicalisation of spatial relations in Slovene from a pragmatic linguistic point of view). The appropriate or less appropriate and established or unestablished temporal-spatial location of events in messages are discussed by Monika Kalin Golob and Nataša Logar in Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu (The expression of concepts of space in news journalism). The thematic section in which all the contributions directly or indirectly incorporate the spatial theme also contains Erika Kržišnik's Izražanje prostora v slovenski frazeologiji (Expressing space in Slovene phraseology), which shows that spatial meaning in phraseological units is the result of the production of phrases, or could also be the result of the secondary production of metaphors.
II. With Jan Korensky's introductory paper Prostor (a čas) v komunikaci a jeho promeny v souvislostech s vyvojem mediačnich prostredkü (Space (and time) in communication and how it has changed in connection with the development of media resources) we come to the second group of contributions, where the emphasis is on language in space. The author focuses on interpersonal communication, from its physiological limitations towards liberation from natural restrictions of time and space, to 'technological languages' as specific semiotic systems which are part of the technology of the contemporary media. Nada Šabec presents the status and use of English and Slovene in today's communication and information space in her paper entitled Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru (The use of Slovene and English in physical and virtual space). This topical discussion looks at the unidirectional influence between two languages with a completely different position and international status at a time of material and linguistic globalisation. Stanislaw Gajda presents his view of the status of the literary language in his paper Jçzyk literacki w siowiañskiej przestrzeni spoieczno-kulturowej (The literary language in the Slavic socio-cultural space). The need for and value of one's own literary language for the overall intellectual development of a society is emphasised in Dean Komel's Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice (Language as the space of philosophy, philosophy as the place for language). The development of communication and the beginnings of information theory is surveyed in Nina Meckovska's Hadco.3HamenbHca KOMMynuKa^x e ca^yMax u enympuKnemonmie «uH$opMa^oHHbie» npo^ccu: ceMuomunecKue Memafyopu um neoneeuduan peanbuocmb? (Supraconscious communication in society and inter-cellular "information" processes: semiotic metaphors or hidden reality?). She comments on two types of potential information processes: the macro-communicational is shaped by sociocultural usage both within a single society as well as between different societies, while the micro-communicational, in the
sense of physiological processes, is described by the author as a kind of informational metaphor that facilitates the continuing mediation of genetic information, but without a real sender or recipient and without a real intention.
Matej Šekli's Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov (A typology of models of the lingua-genesis of Slavic languages) is bi-directional in that it discusses both language in space and space in language; in relation to the starting points and kinds of change described by models of lingua-genesis, the paper presents the specifics of the development of Slavic languages from the older Slavic dialects. Discussion of the mutuality of space and time in language narrows to the Slovene domain in Irena Orel and Vera Smole's Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki v knjižnih in neknjižnih zvrsteh slovenskega jezika (The expression of spatial relations using adverbial pronouns in literary and non-literary Slovene varieties). The inclusion of both literary Slovene (from its beginnings to the present) and dialects points to an at least partly different understanding and consequently different expression of specific spatial relations.
These linguistic discussions confirm our introductory observation that space is a fundamental linguistic concept that reflects man's spatial determinism on both the abstract and actual level: abstract space structures the basic scope of language, while the actual establishes a productive relation between spatial reality and its influence on language.
Editors:
Ada VidovičMuha Andreja Žele
I. PROSTOR V JEZIKU
UDK 811.163.41'367.62
^pe^pa^ nunep Beorpag
o npocTOpy y cpncKOJ je3hhkoj chhuh cbeta
npegMeT oBor paga je KOH$H^ypa^uja ceMaHraHKe Kareropuje npocTopa y cnmn CBeTa KaKBa je y caBpeMeHoM cpncKoM K&nxeBHoM je3MKy Bep6aju3oBaHa u rpaMaruKanrooBaHa y nogcHCTeMHMa npegnora, npe^HKca, npujora u npugeBa ca npocropHuM 3HaneaeM. y pagy ce pa3Marpa u nuTaae nope^eaa cTpyKTypHo cpogHux nogcucTeMa y uctom je3UKy.
K^yHHe peHH: cpncKu je3MK, npocTopHu M3pa3n, npnjo3n, npegno3n, npe^MKcn, npHTO3H, yHyTapje3HHKo nope^eae
The paper deals with the configuration of the semantic category of space in the linguistic picture of the world verbalized and grammaticalized in the subsystems of contemporary standard Serbian prepositions, prefixes, adverbs, and adjectives with the meaning of spatial relations. It also discusses the question of comparing structurally related subsystems within the same language.
Keywords: Serbian language, spatial expressions, prepositions, prefixal compounds, adverbs, adjectives, intralinguistic comparison
1 HaKo cy o6nuuu u H3pa3H ca npocropHHM 3HaneaeM BeKoBuMa 6unu npegMeT juHrBucTunKe na^ae, Koju je o6pa^HBaH y pa3nuHHTHM Teopujcrao-MeTogonomKHM oKBupuMa, KorHuTuBHojuHrBucTnHKa npoynaBaaa gana cy TaKBHM HcTpa^HBaftHMa hob 3aMax, Koju jom He ry6u Ha cHa3H. y jegHoj og Kaura y Kojoj ce HajeKcnnnuHTHHje o63Haayje noneTaK KorHHTHBHe jiuHraucTuKe Foundations of Cognitive Grammar (Langacker 1987) aeH ayTop Teopujy KorHHTHBHe rpaMaTHKe BHgn Kao Teopujy rpaMaruKe npocTopa ("the theory of cognitive grammar or space grammar"), mTo je 6uo TepMuH Koju je go Taga KopucTuo nemhe, a og Taga cBe pe^e. y geceTOTOMHoj jiuHrBucTKHKoj eHuuKjoneguju, y ogpegHuuu o KorHuTuBHoj rpaMaruuu, Kojy je 3a Ty eHuuKjonegujy Hanucao P. HaHaxep cToju: 'Cognitive grammar' (originally called 'space grammar') is a highly innovative theory of linguistic structure that has been developed and progressively articulated since 1976. In stark contrast to modular approaches, it regards language as an intregral facet of cognition, and grammar as being inherently meaningful. (Asher /ed./ 1994: 590).
npeMga ce npoynaBaae npocropHux u3pa3a Hana3u y TeMe^uMa KorauTuBHe juHrBucTuKe, Kao jegHor og Bogehux npaBaua y caBpeMeHoj fluHrBucruuu, no3HaTo je ga je ucTpa^nBaaa ynore MeTa^opa y je3uHKoM cucTeMy, yK^ynyjyhu u rpaMaTuHKe MeTa^ope, uMajy gyry nuHrBucruHKy Tpaguuujy; a ga Teopuja npocropHux MeTa^opa y nage^HoM cucTeMy nocroju Bume og neT BeKoBa, tokom Kojux ce pa3Bujana y pa3jnHuTuM juHrBucTKHKuM mKonaMa u npaBuuMa (nunep 1986a; Piper 4997; 22001).
276
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Hcrpa^HBafta npocropHux u3pa3a uMajy Ba^HO MecTO y gBa Bogeha npaB^ caBpeMeHe KorHuTuBHe juHraucTuKe, KaKO OHOMe koJu Je y ochobu ampono^mpuHKH, a ycpegcpe^eH je Ha ucnuTuBaaa MeTa^opa u MeTOHuMuja, Kao MexaHu3aMa KojuMa ce cTBapHocT ca3Haje u noMohy koJux ce 3Haaa npeHoce u3 JegHe nojMoBHe o6jacru y gpyry, npu neMy Ba^Hy yjory uMa ukohuhhoct Je3uHKux u3pa3a u nocTojaae ochobhux uMaruHaTuBHux cxeMa, TaKO u y OHOMe npaB^ Koju ce, npe cBera, 3acHuBa Ha ^0CTaB^u ga Je3uK y Maaoj uju Behoj Mepu ynecTByje 06juK0Ba&y cjuKe cBeTa cBaKor je3u^Kor KOjeKTuBa.
Me^yruM, KOH$u^ypa^uja caMe ceMamuHKe Kareropuje npocTopa y nojeguHuM je3u^uMa, uju Ha ynOpegHOM njaHy, jOm yBeK Huje u^pnHO npoyneHa, hutu cy u^pneHe cBe MeTogojomKe MOiyfrHOcru aeHor onucuBaaa u o6jamaaBaaa. OBaj npujOr nocBeheH je ynpaBO HeKuMa Og rjiaBHux npo6jeMa u3 Te o6jacru, OgHOcHO Tpa^eay OgrOBOpa Ha nuTaae kojuko je Morytao ynOpegHO npoynaBaae HeKOjuKO nOgcucTeMa ca npocTopHuM 3HaneaeM y uctom je3uKy aKO ce npu TOMe noja3u og jeguHcTBeHe ocHOBe nope^eaa.
2 y ochobu OBor npujora je TeopujcKO-MeTogojomKu anapar Teopuje ceMaHTu^KHx jOKaju3aquja (Piper '1997; 22001), Kao noce6He juHraucTuHKe Teopuje, y oKBupy Koje ce ipaMaraHKa u jeKcu^Ka 3Haneaa onucyjy u o6jamaaBajy y cBeTjy u3omop$hoctu u roo^yHKquoHajHocru ceMamuHKux KaTeropuja 3a Koje je KapaKTepucTuHHO ropa^aBaae HenpocropHux 3Haneaa cpegcTBuMa ca npuMapHo npocTopHuM 3HaneauMa (Hnp. y nemaK Kao y necaK, uju od 6ona Kao od cmona u cj.). y Teopuju ceMaHTuHKHx jOKaju3auuja Taj Bpjo pacnpocrpaaeHu nojaBHu o6juk je3HHKe u MeTaje3uHKe ukohuhhoctu u3Bogu ce KaKo u3 u3pa3uTe pa3y^eHOcru Je3uHKHx u3pa3a 3a npocTopHy joKajroauujy (Kao npoTOjoKajroauujy) TaKo u u3 nocryjupaHor ^puH^u^a HarKareropujajHe joKaju3aquJe (ca npocTopHuM, nocecuBHuM, BpeMeHcKuM, y3poHHuM u gpyruM peajroaqujaMa), koJu u3BaH Je3uKa uMa ocjOHaq y pe^jeKcy KorHuTuBHe opujeHTaquje, yrap^eHoM y ncuxojoruju (Kimmel, van Olst, Oriebeke /eds/ 1979). C o63upoM Ha to, y oKBupy gare Teopuje pa3junuTu ogHocu Me^y ceMamuHKuM KareropujaMa Buge ce Kao joKajroaquje pa3junuTor cTeneHa ancTpaKTHocTu, jep je MexaHu3aM o6JamaaBaaa KOHKpeTHO-npocropHux jioKaju3auuja no npaBujy norogaH 3a o6jamaaBaae ceMamuHKHx nojaBa 3acHoBaHux Ha HenpocropHuM joKajroa^jaMa, u to He caMo oHga Kaga HenpocTopHe jOKaju3auuje uMajy npocTopHy ukohuhhoct, Hero u OHga Kaga je HeMajy, Hnp. y cucreMy rjiarojCKux BpeMeHa y cjOBeHCKuM je3u^uMa, rge ceMamuHKa joKajroaquja uMa cTaTyc TeopujcKor KoHcTpyKTa 6e3 npocTopHe ukohuhhoctu y u3pa3y.
KoH^myajHu anapaT Teopuje ceMamuHKux jOKajroaquja o6yxBara KaKo nojMoBe y Be3u ca opujeHTaquoHoM cTpaHoM joKajroaquje (Hnp. umpa- u eKcrpajoKajroauuja, xopu3OHTajHa u BepTuKajHa AOKajroauuja, ^HrpajHOCT u nepu^epHOCT, npoKcuMajHocr u gucTajHocT u gp.) TaKo u oHe koJu ce ogHOce Ha ycMepeHOCT npoMeHe MecTa y npocTopy (a6jaruBHOCT, agjaruBHOCT, nepjaTuBHOCT) uju ogcycTBO ycMepeHOCTu (jOKaruBHOCT), yK^ynyjyhu ry u HeKe gpyre nojMoBe, Kao mTO je ejeMernapHu curyaTuBHu okbup ceMaHTu^Ke KaTeropuje npocTopa (joKaju3aTop, o6jeKaT joKajroauuje u opujeHTup), ^mpu^yrajHe u ^HrpuneTajHe TeHgeH^uje y gucKypcy u Je3uKy u gp.
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
277
npuHnunu Teopuje ceManruHKux noKanroanuja (nuje cy 0CH0Be gare y nunep 1977-1978, a y onmTuM npTaMa eKcnnunuTHuje u3no®eHe y Piper '1997; 22001) nogygapHu cy c HeKuM og ochobhux npuHnuna KorHuTuBHe nuHrBucruKe. Orora je pa3yM^HBo mTo ce Teopuja ceManruHKux noKanroanuja Bugu u Kao Teopuja Koja je KOMnneMeHTapHa ocHOBaMa KorHuTuBHe nuHrBucruKe (Bologna 1998: 212), 0gH0cH0 Kao jegHa og Teopuja KorHuTuBHe nuHrBucruKe (Horecky 2000: 48). C gpyre cTpaHe, nocMaTpaHa y cBojoj pa3BojHoj nuHuju, Ta Teopuja je nonena ga ce yo6nunaBa He3aBucHo og KorHuTuBHe nuHrBucruKe, mTo je noceÖHO gomno go ropa^aja y pagy Piper 1984, nocBeheHoM ncuxonuHrBucruHKHM ocHoBaMa ono3unuje "yHyTpa/cno^a" Kao MoryheM KoHcTuTyTuBHoM ^arcropy cucTeMa ceManruHKux KaTeropuja (b. u nunep 1986, Piper 1988, a y $opMu npernega nunep 2006).
ynopego c nocreneHuM u3rpa^uBa&eM Teopuje ceMaHTHHKHx noKanroanuja umna je fteHa npuMeHa, mTo je Hajpa3BujeHuju oöjuk go6uno y Mogenupaay cucTeMa 3aMeHHHKHx npunora, u 3aMeHuHKux penu yonmTe, Kao penu c KareropujanHuM 3HaneaeM, Huju cucTeM, nocMaTpaH y nenuHu, npegcraB.M npupogHu Mogen cucTeMa ceMaHTHHKHx KaTeropuja (Piper 1983; nunep 1988). Ha ucToj TeopujcKoj ochobu ayTop je rpaguo u cKopo cBa KacHuja rpaMaruHKa ucrpa^uBafta o cpncKoM u gpyruM cnoBeHcKuM je3unuMa. HaKo y pagoBuMa y KojuMa je pa3BujaHa Teopuja ceMaHTHHKux noKanroanuja to yrnaBHoM Huje 6uno ucTunaHo (b. unaK nunEP 1983; 2008; Piper 1988), Ta Teopuja 6u ce ca gocTa ocHoBe Morna BugeTu u Kao Bep3uja aHTpononeHTpnHHux Bu^eaa je3uKa. fteHu rnaBHu npuHnunu pa3Bujajy ce u npuMeayjy, y o6uMy u o6nuKy cao6pa3HoM KoHKpeTHuM ucTpa^HBaHKHM nu^eBuMa, u y nojeguHuM pagoBuMa gpyrux nuHrBucTa, Ha npuMep, AnroHuh 2001; Marnuh 2003; nonoBuh 2003; naBnoBuh 2004; Ceregu 2006; CraHKoBuh-momo 2006; AgaMoBuh 2012; MegeHuna 2012; 2013; HuKonuh 2014 u gp. Teopuja ceMaHTHHKux noKanu3anuja ce Mo^e npuMeHuTu, u npuMeayje ce y ucnuruBafty MHorux gpyrux je3unKnx o6nacTu - og Mogenupaaa nuHeapu3anuje ucKa3a, onucuBaaa pa3nuHuTux o6nuKa geuKce u cunraKce TeKcTa (yK^ynyjyhn aHa^opy u Kara^opy, ogpe^eHocT u Heogpe^eHocT uTg.) go nojaBa Koje npunagajy nojeguHuM ceMaHTHHKHM KaTeropujaMa, Hnp. (nocecuBHocT, nepcoHanHocr, Kay3anHocT u gp.), a ga^e ucnnraBa&e aeHux eKcnnaHaropHux MoryhHocTu u npuMeHa Ha gpyre 3HaKoBHe cucTeMe He 6u ucK^ynuBana npomupuBaae Teopuje ceManruHKux noKanu3anuja y jegHy og enucreMonomKux Teopuja (Piper 1988: 258).
3 Ochob 3a npoynaBafte ceManruHKe Kareropuje npocTopa y cpncKoM je3uKy nocraB^eH je pagoBuMa MunKe HbuR (HbuR 1957; Ivic 1961). Kao u y gpyruM cnoBeHcKuM u MHoruM HecnoBeHcKHM je3unuMa, KaTeropuja npocTopa y cpncKoM je3uKy o6yxBaTa KoMnneKcHe nogcucTeMe je3HHKnx jeguHuna pa3nuHuTux HuBoa, Koju ce peanu3yjy y cbum peneHHHHuM HnaHoBuMa u Koje Hana3uMo y cKopo cbum BpcTaMa penu, a u3pa3u ca npocTopHuM 3HaneaeM, Koju ce BehuHoM ognuKyjy u penaruBHo bucokom ^peKBenrHomhy, uMajy BenuKu ceMaHTuHKu noTeHnujan o3HanaBafta u npocTopHux u HenpocTopHux penanuja.
CBe to gaje KaTeropuju npocTopa noce6aH cTaTyc y cucTeMy ceManruHKux KaTeropuja. Taj cTaTyc je yMHoroMe 3acHoBaH Ha HuaeHunu ga je ochobho cBojcTBo npocropHor 3Haneaa KoHKpeTHocT geHoTara, a TuMe u MoryhHocT auxoBor
278
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
HenocpegHor ona^aaa u ca3HaBaaa. KoHKpeTHOCT ogHoca ce Bpno Hecro nouMa Kao noKanrooBaHocr jegHor o6jeKTa y ogHocy Ha gpyru (Hnp. Kn>^a je na cmony), 3a pa3nuKy og gpyrux BugoBa KOHKpeTHocru, Hnp. KoHKpeTHocT ogHoca u3Me^y nocecopa u nocecyMa (Hnp. enacnuK cmaHa), KoHKpeTHocT ynecHUKa y roBopHoj cuTya^uju (Hnp. Oh mu ce Jaeuo), KoHKpeTHocT ogHoca u3Me^y ^nuHa u aeHor gena (Hnp. noKmna^ od Kymuje), KoHKpeTHocT ype^eHor Hu3a (Hnp. npeu maKMunap y pedy) u gp. KoHKpeTHocT ynecHHKa y npocTopHoM ogHocy nocToju u oHga Kaga je jegaH og aux ocMum^eH He caMo Kao nu^ unu o6jeKar, Hero Kao gora^aj nuju cy yHecHu^u KoHKpeTHe npupoge, Hnp. wemn>a o6amM, Ko^pec y MuHCKy, cycpem ucnped cnoMeHUKa.
npocTopHu u3pa3u o3HanaBajy npocTopHe penaguje nocMarpaHe y auxoBoj npoMeaMBocru (Hnp. AHa ynmu y wKony), unu HenpoMeH.MBocTu (Hnp. AHa je y wKonu). npoMeH.MBocT MecTa jegHor o6jeKra y ogHocy Ha gpyru MO^e 6utu Bume unu Maae rpaMaruKanu3OBaHa. rpaMaruKanrooBaHocr ropa^aBaaa 3Haneaa npoMeaMBocru npocTopHor ogHoca y cpncKoM je3uKy je Haju3pa3uraja Kaga je pen o u3pa®aBaay ahpekthbhocth KpeTaaa (HbuR 1957; Ivic 1961). To ce cBogu, Kao u y MHoruM gpyruM je3u^uMa, Ha Tpu ocHoBHe MoryfrHocru: yga^aBaae, npu6nu®aBaae, unu ^pece^aae npocTopa noKanu3aropa. Ta eneMeHTapHa 3Haneaa gupeKTuBHocTu o6uhho ce O3HanaBajy TepMuHuMa: a6naTuBHocT (Hnp. Ohu udy u3 wyMe), agnaTuBHocT (Hnp. Ohu udy y wyMy) u nepnaTuBHocT (Hnp. Ohu udy Kpo3 wyMy), 3a pa3nuKy og noKaruBHocru Kao ogcycTBa gupeKTuBHocTu (Hnp. Ohu cy y wyMu, unu Ohu nymajy no wyMu). JegHa og Te neTupu ceMamuHKe KOMnoHerne 3acTyn^eHa je y 3Haneay cBaKor npocTopHor u3pa3a y cpncKoM Kao u 6uno KojeM gpyroM cnoBeHcKoM je3uKy.
OpujeHTaguoHu acneKaT npocTopHux pena^uja y 3HaneauMa npocTopHux u3pa3a ucno^aBa ce y TaKBuM c^e^u(HHHOCTUMa ogpe^uBaaa o6jeKTa noKanu3aguje u3BecHuM noKanu3aTopoM 3a Koje Huje peneBaHTHa Moryha npoMeaMBocr auxoBor MecTa y npocTopy, Hero je 6uTaH ogHoc npeMa HeKoM rpeheM npocTopHoM cerMeHTy, opujeHTupy, KojuM ce penaguja u3Me^y o6jeKTa noKanu3a^uje u noKanu3aTopa KoHKpeTu3yje, Hnp. AHa cedu ucnped MeaHe, AHa cedu u3a MeaHe u cn. OgroBapajyha KareropujanHa 3Haneaa y ceMamuHKHM cTpyKTypaMa npocTopHux u3pa3a cy yHyTpamaa unu cno^amaa noKanu3oBaHocT, xopu3oHTanHa unu BepTuKanHa noKanu3oBaHocT u gpyra.
•HoKanroarop, o6jeKaT noKanroaguje u opujeHTup cy o6aBe3Hu eneMeHTu cuTyaTuBHor oKBupa npocTopHe noKanroaguje, npu neMy uctu o6jeKaT, y 3aBucHocm og KoMyHuKaTuBHux noTpe6a roBopHuKa, MO^e 6utu HOCuna^ pa3nHwrux (yH^uja. Ha npuMep, y naH^ npocTopHux noKanu3a^uja o3HaneHux peneHu^M AHa wueu y cmaHy 6poj 2 Ha npeoM cnpamy y 3^pa^u 6poj 3 y flyHaecmj yrn^ -'cTaH O3HanaBa noKanu3arop 3a o6jeKar noKanroaguje 'AHa', anu je y curyaguju geHoTupaHoj tom peneHu^M 'cTaH' ucroBpeMeHo o6jeKar noKanu3a^uje 3a noKanu3arop 'npBu cnpar' uTg., a Ha cnnnaH HanuH cy opraHu3OBaHu namaHu ogHocu y HenpocTopHuM noKanu3a^ujaMa. Ha npuMep, y BpeMeHcKoj noKanu3a^uju Cpem cy ce y nemaK npee Hede^e y Majy 2014. ^o^uHe cBaKH BpeMeHcKH cerneHT curyaguje O3HaneHe tom peneHu^M, ocum npBor 'cycpeT' u nocnegaer '2014. roguHa', TaKO^e uMa gBocTpyKy ynory y naH^ garux BpeMeHcKux noKanu3aguja.
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
279
KoH^nrypannja Kareropnje npocTopa y npnpogHoM je3HKy ncno.MBa ce y HannHy Ha Kojn je npocTop y cnnnn CBeTa Tora je3HKa KoHnenryanHo pamnnaaeH noMohy npocTopHHx H3pa3a, npn neMy cy y pa3nnHHTHM je3nnnMa nojegnHe npocTopHe gnMeronje ocMnm^eHe c pa3nnHHTHM cTeneHOM nogpo6Hocrn n c pa3nnHHTHM cTeneHOM MoryhHocTH o3HanaBaaa ncror acneKTa npocTopHor ogHoca pa3nHHHTHM je3HHKHM cpegcTBHMa. Ha npHMep, y cnoBeHcKHM je3HnHMa ^poffranHH npocTop (ca 3HaneaeM npocTopa ca npegae nnn 3agae cTpaHe) je3HHKn je pa3y^eHHjn Hero narepanHn npocTop (ca 3HaneaeM npocTopa ca gecHe n^n neBe cTpaHe), a 3Haneaa noKanrooBaHocrn Ha ManoM pacTojaay Mo^e ce ncKa3ara BehnM 6pojeM npocTopHnx H3pa3a Hero 3Haneae noKanrooBaHocra Ha BenrnoM pacTojaay.
HMeHcKe rpyne ca npocTopHHM 3HaneaeM BehnHoM cy HoMHHannjcKn npocTopHH H3pa3n. Ohh HMeHyjy o6jeKTe Kojn KoHcTHTynmy KaTeropnjanHy cnTyannjy npocTopHe noKann3annje, Hnp. uHdujcKu cnoHoeu ('ctohobh y HHgnjn' nnn 'cnoHoBn n3 HHgnje'), 6pasuncKa Ka$a, noHdoHCKa Maana, 6e3 rpaMarnHKor H3pa3a npocTopHor ogHoca.
Cpa3MepHo Maan geo HMeHcKnx rpyna ca npocTopHHM 3HaneaeM jecy genKTHHKn npocTopHH H3pa3H, Kojn ce ognHKyjy MaaoM nnn BehoM rpaMarnKanrooBaHomhy, a HHja je npHMapHa ^yHKnnja ynyhnBaae Ha penannje H3Me^y o6jeKTa noKann3annje, noKanroaropa n opnjeHTnpa, Hnp. Ha decHy cmpaHy, y ucmoM npae^y rng.
4 npocTopHH H3pa3H cy necro 6nnn npegMeT npoynaBaaa Ha MaTepnjany nojegnHHx je3HKa (Hnp. HbhR 1957; Bennett 1975; fflepep 1979; nnnep, 19866; ^KoBneBa 1994; BceBonogoBa, BnagnMnpcKnn 2008; MaHcypoBa 2009), Ha KonrpacTHBHoM nnn Ha KoH^ponraTHBHoM nnaHy (Hnp. ApTbmoBa 1961; nnnep 1977-1978; T^eropnHKoBa 2000; Anna Skiba, Robert Skiba, 2011), Ha ynopegHoncTopnjcKoM nnn Ha TnnonomKoM nnaHy (Hnp. Bennh 1949-50; Kn6pnK 1970; Weinsberg 1973; nnnep 1978; 1988; 1997), Kao n y TeopnjcKoM cBeTny (Hnp. Kempf 1978; Talmy 1983; Piper 1983; 1986; 2008; neTe 2004). 3a pa3nnKy og onnca HeKor nogcncTeMa 3a ropa^aBaae npocTopa y jegHoM je3HKy, nnn nope^eaa ncTor je3HHKor nogcncTeMa y gBa nnn Bnme je3HKa, y obom pagy ce pa3MaTpa MoryhHocT nope^eaa HeKonnKo cpogHnx nogcncTeMa y hctom je3HKy, y obom cnynajy cpncKoM, nera go caga Hnje 6nno y ncrpa^HBaftHMa o npocTopHHM H3pa3HMa y cpncKoM je3HKy, a no cBoj npHnnnn hh y gpyrnM cnoBeHcKHM je3nnnMa.
KBannTeT nope^eaa yMHoroMe 3aBncn og ro6opa ocHoBe nope^eaa, 3a mTa nocTojn Bnme MoryhHocTH (nogpo6HHje y: Piper 1991). npnnHKoM nope^eaa HeKonHKo nnn BHme cpogHHx nogcncTeMa y hctom je3HKy, Hnp. npnnHKoM nope^eaa npocTopHHx H3pa3a ca npegno3HMa, npe^HKcHMa, npngeBHMa nnn npnno3HMa, ocHoBa nope^eaa Mo^e 6hth oho mTo je 3ajegHHHKo cbhm nogcncTeMHMa Kojn ce nopege, Tj. ocHoBa nope^eaa npegcTaB^a napaMeTpn^Kn nnaH nope^eaa, a He Tpehn nnaH nope^eaa, mTo je TepMHH Kojn npnnaga MeTaje3HKy KornpacTHBHe nnn KoH^poHTarnBHe aHanroe.
nona3ehn og TaKBe 3ajegHHHKe ocHoBe, Mory ce H3gBojnTn cnenn^nHHocra nojegnHHx nogcncTeMa Kojn ce nopege. Ha npHMep, 3a npocTopHy noKann3annjy npegno3HMa, npe^HKcnMa, npnno3HMa nnn npngeBHMa jegaH og 3ajegHHHKHx KpHTepnjyMa je pa3nHKoBaae noKanroannje ropaoM nnn goaoM crpaHoM
280
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
floKaflu3aropa (Hnp. Had KyhoM / nod KyhoM, Ha^^pa^umu/nomKonamu, usnad/ ucnod, ^opnu/^onu...), anu je caMO 3a npocTopHe npunore u npugeBe peneBaHTaH KpuTepujyM flOKaflU3a^uje npeMa KpuTepujyMy gucra^e y ogHocy Ha ropay CTpaHy noKa^H3aTopa (Hnp. hucko/bucoko, HusaK/eucoK) unu goay CTpaHy floKaflroaropa (Hnp. nnumKo/dy6oKo, nnumaK/dy6oK). 3aTO KpuTepujyM jiOKaflH3aqHje npeMa ropaoj unu goaoj CTpaHH j0KajH3aT0pa 6e3 3Haneaa ogMepaBaaa no gucTaH^u cnaga y KpuTepujyMe 3ajegHHHKe cbhm nogcncTeMHMa Koju ce OBge nopege u npunaga OCHOBH nope^eaa CBa HeTupu nogcucTeMa, goK je KpuTepujyM noKanroanuje npeMa gucTaH^u y ogHocy Ha ropay unu goay cTpaHy y^e npupoge, na ce npeMa aeMy H3gBajajy c^e^u$uHHOCTu gBajy nogcucTeMa (npunomKor u npugeBcKor) y nope^eay ca gpyra gBa nogcucTeMa. TaKBo BumennaHo (y obom cnynajy neTBoponnaHo) nope^eae cBogu ce Ha yTBp^uBaae yKynHor cucreMa ohux o6ene»ja Koja uMa 6ap jegaH og nogcucTeMa Koju ce nopege, a y oKBupy aera pa3juKoBaae ohux o6ene»ja Koja npunagajy ochobu nope^eaa, og ohux Koja cy cBojcTBeHa caMo HeKHMa unu caMo jegHoM og aux, mTo ^o onuc huhu eKoHoMHHHujuM u nperaegHujuM Hero aKo 6u cBaKH og HeTupu nogcucTeMa 6uo 3ace6Ho onucaH ga 6u ce 3amM npucrynuno yTBp^uBaay cjuhhoctu u pa3juKa. CucTeMcKa npupoga ogHoca Me^y nojeguHaHHo y3eTuM npocTopHuM npegjo3uMa, npe^uKcuMa, npuno3uMa u npugeBuMa gupeKTHa je nocnegu^ cucTeMcKe npupoge ogHoca Me^y ceMaHTunKHM o6ene®juMa Koja cy y auxoBoj ochobu, ogHocHo Me^y KpuTepujyMuMa npeMa KojuMa cy auxoBu Me^yco6Hu ogHocu ype^eHu.
HanejHa c^e^u$uHHOCT npocTopHux npugeBa y nope^eay ca npegno3uMa, npe^uKcuMa u npuno3uMa jecTe y TOMe mTo tu npugeBu 3Hane KBaju^uKanujy no BpcTu joKanu3oBaHocTu, a He caMy joKanu3oBaHocT, 36or Hera gona3e ogroBopy Ha nuTaaa KaKae? (Hnp. eucoK) unu Koju? (Hnp. nocnednu).
5 ^euKTHHKH npocTopHu u3pa3u y cpncKoM je3uKy o6yxBaTajy npocTopHe u3pa3e cy6jeKTuBHe geuKce u npocTopHe u3pa3e onmTe geuKce, npu HeMy npBu yBeK uMajy 3a joKanu3arop ynecHuKa y roBopHoj curyaquju (npe cBera, roBopHuKa), Hnp. oede 'Ha Mecry rge caM ja', oHde 'Ha Mecry Koje je ganeKo og MeHe' u cn., a gpyru Mory anu He Mopajy ynyfiHBaru Ha TaKaB joKanu3arop, yn. daneKo od MeHe Kao daneKo od Kyhe.
npocTopHu u3pa3u cy6jeKTuBHe geuKce cy 3aMeHHHKe penu (oeaj, oede, oedamnu, maj, maMo, maMomnu u cn.), nuju Hajpa3BujeHuju ceMaHTHHKH nogcucTeM HuHe 3aMeHHHKH npuno3u. Ohu cy MoHorpa^cKH onucaHu y: nunEP 1988, 36or Hera ce oBge Hefre pa3MaTpaTu.
npocTopHu u3pa3u onmTe geuKce o6yxBarajy nogcucTeMe npegnora, npe^uKca, Kao u He3aMeHHHKHx npugeBa u npunora, Koju, nocMarpaHu y ^auhu, uMajy Bume 3ajegHuHKHx oco6uHa, a y3eTu 3ace6Ho u u3BecHe c^e^u$HHHOCTu.
Ha cuHTarMarcKoM nnaHy KapaKTepucruHHo je, npe cBera, to ga ce uMeHcKHM rpynaMa ca npegno3uMa npocTopHor 3HaHeaa o6aBe3Ho uMeHyje He caMo opujeHTup, Hero u noKanu3arop (Hnp. Cedey aymo6ycy, anu He *Cede y), 3a pa3nuKy og peneHu^ ca npocTopHuM npe^uKcanHuM KoHcrpyKuujaMa, y KojuMa ce Ha3uB noKanu3aTopa Hecro Mo^e u3ocTaBuTu (Hnp. Mc-mpnanu cy /us Kyhe/), a u3ocraB.M ce, y3 Moryhn 0CJ0Ha^ Ha kohtckct, u y npunomKHM npocTopHuM u3pa3uMa
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
281
(yn. Cede yHympa u Cede yHympa, y monnoj co6u) u y npugeBCKHM npocTopHHM H3pa3HMa (yn. YHympamma meMnepamypa pacme u Momop padu na yHympamn>a meMnepamypa pacme), Kog Kojux je 06aBe3H0 uMeHoBaae o6jeKTa noKa^roanuje (oBge: meMnepamypa).
nopeg Tora, CUHTarMaTCKH je pe^eBamna M0ryhH0CT u^u HeM0ryhH0CT ynoTpe6e pa3OTHurax npoCTopHux H3pa3a y HCToj peneHunu (yn. npena3u ymqy // npenc&u npeKo ynu^e, nopeg 6eCnpe$uKC&mor raaro^a y npeguKaiy y peneHunu uCTor 3Haneaa: Bde npern ynu^e), Kao u M0ryhH0CT u^u HeM0ryhH0CT ynoTpe6e rpaMaTHHKH pa3^HHUTux npoCTopHux u3pa3a y uCToj CummCunKoj no3unnjH, mTo je CBojCTBeHo npeg^omKo-nage^HUM uMeHCKHM rpynaMa u npu^o3UMa (Hnp. Cede y Kyhu, Cede yHympa), u^u y pa3OTHUTUM CUHTaKCHHKHM no3unujaMa, a^u y hctom u^u cothhom 3Haneay (yn. ^yje yda^eHe anacoee, ^yje ^nacoee u3 dafome). nogpo6Huje nope^eae CpnCKux npoCTopHux u3pa3a Ha CUHTarMaTCKoM n^aHy ga^e Ce, 36or orpaHnneHor npoCTopa, u3oCTaB.M, a raaBHa na^aa Ce noCBehyje auxoBoM napagurMaTCKoM nope^eay.
6.1	Ha napagurMaTCKoM n^aHy HajonmTuja pa3OTKa y oKBupy npoCTopHux u3pa3a onmTe geuKCe Tune Ce 3Haneaa (1) HenoCpegHe noKa^rooBaHoCTu u^u (2) noCpegHe noKa^u3oBaHoCTu. y npBoM C^ynajy opujeHTup je geo npoCTopa noKa^roaropa, Hnp. Krnusa je Ha cmony, rge Ha o3HanaBa noBpmuHy noKa^roaropa cmo, a y gpyroM C^ynajy opujeHTup Huje geo npoCTopa noKa^roaropa, Hnp. Cujan^a je u3Had cmona, rge u3Had o3HanaBa npoCTop Koju je ogpe^eH ropaoM CTpaHoM noKa^roaropa cmo, a^u Huje aeroB geo.
Pa3OTKoBaae HenoCpegHe u^u noCpegHe noKa^rooBaHoCTu (opujeHTup jeCTe/ Huje geo noKa^roaropa, Hnp. nymH^u cede y aymo6ycy vs. nymH^u cmoje noped aymo6yca), npegCTaB^a guCTUHKnujy pe^eBaHTHy u 3a npe^uKCe (Hnp. ympuamu Ha mepeH /onmpuamu oko mepeHa) u npu^ore (Hnp. cedemu ymympa /cedemu Hano^y), npugeBe (Hnp. yHympamn>u npumucaK / cno^ammu npumucaK). 06a Ta onmTa 3Haneaa 3aCTyn^eHa Cy y BefreM 6pojy npoCTopHux u3pa3a Ca y®nM 3HaneauMa Ha HanuH Koju Huje noTnyHo uctu y nogCUCTeMUMa npeg^ora, npe^uKCa, npu^ora u npugeBa.
6.2	Ba3UHHo 3Haneae HenoCpegHe noKa^rooBaHoCTu o6yxBara 3Haneaa (1.1) floKa^u3oBaHoCTu yHyTpamauM ge^oM noKa^roaropa, u^u (1.2) noKa^rooBaHoCTu noBpmuHoM noKa^roaropa. Ta guCTUHKnuja je pe^eBamna 3a nogCUCTeM npeg^ora (Hnp. y cmony / Ha cmony), npe^uKCa (Hnp. y-mpuamu/Ha-mpuamu) u npugeBa (Hnp. yHympamn>e ommeheme /noepmuHcKo ommeheme), a^u He u 3a npu^ore, Kog Kojux HaCnpaM 3Haneaa noKa^rooBaHoCTu yHyTpamauM ge^oM noKa^roaropa (Hnp. yHympa) He noaroje jeguHune Ca 3HaneaeM noKa^u3oBaHoCTu noBpmuHoM, a gaTo npa3Ho MeCTo y CUCTeMy Ce Ha ^HKnuoHarnoM n^aHy KoMneH3yje agBep6ujamoM ynoTpe6oM uMeHCKe rpyne Ca ogroBapajyhnM 3HaneaeM (Hnp. EaKmepuje cyyHympa / EaKmepuje cy Ha noepmuHu).
6.3	HeKu npoCTopHu u3pa3u Ca 3HaneaeM noKa^rooBaHoCTu yHyTpamauM ge^oM noKa^roaropa u^u noBpmuHoM noKa^roaropa uMajy MoryfiHoCT npenu3Hujer
282
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
HMeHOBaaa npocTopHe penauuje, TaKo ga Ty y npuHuuny nocToje Tpu MoryhHocTu: (1.1.1) onmTa yHyTpamaa noKanroauuja, Hnp. Konu6a je y myMu, (1.1.2) uernpanHa yHyTpamaa noKanroauuja, Hnp. Konu6a je ycped myMe, u (1.1.3) nepu^epHa yHyTpamaa noKanroauuja, Hnp. Konu6a je na ue^u myMe.1 Kao mTO noKa3yje nocnegau npuMep, y nogcucTeMy npocropHux npegnomKo-nageKHux KOHCTpyKunja He nocroju noce6aH npegnor ca 3HaneaeM (1.1.3), Hero ce ogroBapajyhe 3Haneae H3paKaBa npegnomKHM H3pa3oM y nujeM je cacraey $pameHTH3arop ue^a, a aHanorHa MoryhHocT nocroju u 3a 3Haneae (1.1.2), npu neMy ce kophcth $pa™eHTH3arop cpeduna, Hnp. Konu6a je y cpeduHu myMe.
MoryhHocT ropa^aBafta 3Haneaa (1.1.2) h (1.1.3) He nocroju y npe^HKcanHoM Kao hh y npunomKoM cucTeMy cpncKor je3HKa, anu ce yMecTo y $opMH npunora ogroBapajyha 3Haneaa ucKa3yjy agBep6ujanHo ynoTpe6.^eHHM HMeHcKHM rpynaMa ca $pameHTH3aropHMa, Hnp. Cana je 6una nyua. HManu cy Mecma y cpeduHu. unu Cana je 6una nyHa. HManu cy Mecma ca cmpaHe. npocropHH npugeBH HMajy MoryhHocT H3paKaBa&a 3Haneaa (1.1.2) h (1.1.3), Hnp. ffo6unu cme cpedumma Mecma, 06Hoe^eHe cy HeKe nepu^epHe ynu^e h cn. H36op TaKBHX npugeBcKux neKceMa je ogpe^eH He caMo ^hxobhm 3HaneaeM, Hero h ^hxobhm KonoKauujcKHM cBojcTBHMa, Hnp. 6uno 6h TemKo npuxBarMBo 1ffo6unu cy nepufyepHa Mecma Kaga ce roBopu o MecTHMa y HeKoj npocTopujH.
6.4 H npocTopHH H3pa3H ca 3HaneaeM noranrooBaHocra noBpmHHcKHM genoM noKanu3aropa HMajy MoryhHocT npeuu3Hujer HMeHoBaaa npocTopHe penauuje, TaKo ga h Ty y npuHuuny nocToje Tpu MoryhHocTH, aHanorHe npeTxogHHM: (1.2.1) onmTa noBpmHHcKa noKanu3auuja, Hnp. yama je Ha cmony, (1.2.2) uempanHa noBpmuHcKa noKanu3auuja, Hnp. yama je Hacped cmona, u (1.2.3) nepu^epHa noBpmuHcKa noKanu3auuja, Hnp. yama je Ha ue^u cmona. H oBge, Kao u y (1.1.3), y nogcucTeMy npocTopHHx npegnomKo-nageKHux KoHcTpyKuuja He nocroju noce6aH npegnor ca 3HaneaeM (1.2.3), Hero ce ogroBapajyhe 3Haneae H3paKaBa npegnomKHM H3pa3oM y HHjeM je cacTaBy ^parnernTOarop (o6hhho ueu^a), a aHanorHa MoryhHocT nocroju u 3a 3Haneae (1.2.2), npu neMy ce u Ty kophcth ^parnernTOarop cpeduHa, Hnp. yama je Ha cpeduHu cmona.
nomTo je y cTBapHocm Mano noKanu3aropa Kojn no cBojuM $h3hhkhm cBojcTBHMa HMajy o6nHK napanenonunega Kao ugeanHor noKanu3aropa (nunep 1977-1978), ogH. nporonoKanroaropa, pa3nuKoBaae 3Haneaa yHyTpamaocTH og 3Haneaa noBpmuHe MoKe 3aBucuTH KaKo og $h3hhkhx ognuKa npegMeTa Koju ce y3HMa 3a noKanu3aTop TaKo u og npoueHe roBopHor nuua ga nu ce Taj noKanu3arop go^HB^aBa Bume 3anpeMHHcKH unu Bume noBpmuHcKH, yn. ffe^a ce uz^pajy y deopummy vs. r^e^a ce uz^pajy Ha deopummy. C o63upoM Ha Ty HHfteHuuy, npocTop y cpncKoj je3HHKoj cnuuu cBeTa Morao 6u ce nogpo6Huje HcnHTHBaTH u ca cTaHoBumTa Tunonoruje Moryhux noKanu3aTopa u o6jeKaTa noKanu3auuje, mTo ce y obom pagy Mopa H3ocTaBHTH.
MoryhHocT H3pa®aBafta 3Haneaa (1.2.2) u (1.2.3) He nocroju y npe^HKcanHoM cucTeMy, a y npunomKoM cucTeMy cpncKor je3HKa ogroBapajyha 3Haneaa ce yMecTo
1 Obom npunuKoM ce He Mo¡Ke yna3HTH y cnynajeBe c nepu^epHe 3oHe npegnomKor cucTeMa KaKBH cy npegnomKH H3pa3H Tuna napanemo ca, nod npaeuM yenoM y odHocy Ha h cn.
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
283
y $opMH npunora Mory HCKa3aTH agBep6HjanHo ynoTpe6.^eHHM HMeHCKHM rpynaMa ca $parneHTH3aTOpHMa, Hnp. Ceo je 3a cmo. Ha cpeduHU je cmajcma nuHuja unu Ceo je 3c cmo. Cnycmuo je Kn>^y cc empane. npunor Koju 3Hanu (1.1.2) Mo^e y ogroBapajyñeM KOHTeKCTy 3HanHTH (1.2.2), Hnp. Tp^ je 6uo npocmpaH, a na epeduwneM/fyeHmpanHOM Mecmy cmajao je cnoMenuK.
7.1	npocTopHH H3pa3H nocpegHe noranrooBaHocTH (opujernup Huje geo noranroaropa) o6yxBaTajy 3Haneaa (2.1) npocTopHe noranrooBaHocTH npeMa HHBoy o6jeKra flOKaflH3a^Hje y ogHocy Ha noranroarop h 3Haneaa (2.2) npocTopHe
flOKa^H3OBaHOCTH npeMa KBaHTHTaTHBHOM KpHTepnjyMy.
7.2	3Haneae (2.1) ocraapyje ce unu Kao 3Haneae (2.1.1) xoprooHTanHe flOKa^H3OBaHOCTH, h to: (2.1.1.1) onmTe (6uno Koju noranroarop ochm cTpaHa CBeTa) unu (2.1.1.2) noce6He xoprooHranHe noKanrooBaHocTH npeMa CTpaHaMa CBeTa, Hnp. ucmonHu/3anadHu; ceeepHu/jywHu, ceeepoucmo^Hu/jy^o3ana^Hu HTg.; unu Kao 3Haneae (2.1.2) BepTHKanHe noKanrooBaHocTH (Hnp. u3Had/ucnod).
3Haneae (2.1.1.2) y cpncKoM je3HKy ce ropa^aBa npegnomKHM H3pa3HMa (Hnp. To ceno je ucmonHo od Huma), npuno3HMa (Hnp. To ceno ce Hana3u ucmonHo) unu npugeBHMa (Hnp. Ohu cy Hacenunu ucmonHe o6nacmu).
npocTopHH H3pa3H Tuna (2.1.1.1) 3Hane unu (2.1.1.1.1) ^poHranHy noKanrooBaHocT, Hnp. ucnped Kyhe / u3a Kyhe, unu (2.1.1.1.2) narepanHy noKanrooBaHocT, Hnp. neeo do ynrna / decHo od yna3a).
7.3	npocTopHo 3Haneae (2.1.1.1.1), Kaga je pen o noranrooBaHocTH (2.1.1.1.1.1) npegaoM cTpaHoM noranroaropa, Hoce, npe cBera, HMeHcKe rpyne c npegno3HMa nped, ucnped, npern nyma (Hnp. Bo3an je cmao nped aymo6yc, Bo3an cmoju nped aymo6ycoM, Bo3an cmoju ucnped aymo6yca, Bo3an ce ckmohuo ucnped aymo6yca; CmydeHm cedu HacnpaM npo^ecopa; EaHKa je npern nyma nomme), a Kaga je pen o noKanu3oBaHocTH (2.1.1.1.1.2) 3agaoM cTpaHoM noranroaropa, TaKBo 3Haneae Hoce, npe cBera, HMeHcKe rpyne c npegno3HMa 3a, u3a (Hnp. EaHKa je my, 3a y^noM; CKpeHume 3a y^ao; EaHKa je u3a y^na).2
npegaa unu 3agaa cTpaHa jioKanroaropa Mory 6hth aeroBa HHxepeHTHa cBojcTBa (noKanu3aTopu Tuna: noBeK, ayTo, Kyña HTg.), Koje HeKH noKanu3aTopu HeMajy (Hnp. nama, nonra, jaje), na, Ha npuMep, peneHH^ Onoemje ucnped ñame 3Hanu hcto mTo h Onoem je umefyy MeHe u ñame, jep ce Kog noranroaropa Tuna 'nama', Koju HeMajy HHxepeHTHy npegay h 3agay cTpaHy, npegaoM cTpaHoM cMarpa oHa Koja je 6nu®a roBopHoM nu^ Kao nocMarpany, a 3agaoM oHa cTpaHa Koja je ga^a og aera. Ako noKanu3aTop HMa HHxepeHTHy npegay/3agay cTpaHy, a HHTepnpeTanuja gonymTa
2 y HMeHCKHM rpynaMa ca pegaTHBHo ManoSpojHHM HMeHH^Ma Koje 3Hane ogpeljeHe oSjeKTe Kao goKam3arope (Hnp. eonan, Kamedpa, cmo, rnanK) npeggor 3a o3HanaBa pagHy CTpaHy TaKBHX oSjeKara (Hnp. Bo3an je eeh 6uo 3a eoRanom), a He 3agay CTpaHy jioKara3aropa, HaKo HeKH og &hx HMajy h npegay h 3agay CTpaHy (Hnp. Kamedpa), a HeKH HMajy h npegay h 3agay CTpaHy Kao gBe CTpaHe Koje cy y paMHwroM CMHCgy pagHe, Hnp. rocm cmoju 3a rnanKOM ('HCnpeg maHKa'), EapMen cmoju 3a rnanKOM ('H3a maHKa'). HHTep^peTa^Hja y TaKBHM CgynajeBHMa 3aBHCH og Tora mía 3HaiH HMeHH^ Koja Ce ogHoCH Ha oSjeKaT goKam3a^Hje h og Tora Koje je yoSnnajeHo MeCTo TaKBor oSjeKTa.
284
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
ocnoHa^ Ha KpuTepujyM nocMarpana Kao o6aBe3Hor gpyror noKanu3aropa, HCKa3H nocTajy gBocMucneHH, Hnp. Typucmu cy ce ^omo^pa^ucanu ucnped aymo6yca Mo^e 3HanHTH unu '... ucnpeg npegae CTpaHe ayTo6yca' unu '... ucnpeg 6onHe CTpaHe ayTo6yca OKpeHyTe nocMarpany' (nunep 1977-1978).
npocTopHH ogHocu Tuna (2.1.1.1.1.1) u (2.1.1.1.1.2) y cpncKOM je3HKy ce O3HanaBajy npegno3HMa (Kao mTo je unycrpoBaHo npeTxogHHM npuMepuMa), anu u npe^uKCHMa, npuno3HMa u npugeBUMa. MoryhHocTu npe^HKcanHor ropa^aBaaa ogroBapajyhux 3Haneaa nocToje, Maga cy cKpoMHe (Hnp. nped-eodumu, 3a^padumu), goK cy Behe MoryhHocTu ga ce y TaKBUM 3HaneauMa ynoTpe6e npugeBu (Hnp. npedmu moHKoeu, 3admu mouKoeu, npeu ped, nocnedmu ped) u, noroToBy, npuno3H (Hnp. Hanped, Ha3ad, no3adu, cnpeda, cmpa^a, odHanped, omno3adu).
Cnenu^uHHocT npugeBcKor o3HanaBaaa pena^Hja (2.1.1.1.1.1) u (2.1.1.1.1.2) jecTe y ToMe mTo TaKBu npugeBu, no npaBuny, ucToBpeMeHo 3Hane no3Hnujy HeKor gena nenuHe y ogHocy Ha nempanHu geo Te nenuHe, TaKo ga ce auMa o3HaBajy noKanu3anuje y KojuMa noKanu3aTop Huje neo o6jeKar, Hero je oh nempanHu unu rnaBHu geo o6jeKTa y ogHocy Ha Ha HeKu gpyru aeroB geo unu HeKe gpyre aeroBe genoBe (Hnp. Oeaj nac uMa 6ene ne^e Ha npedmuM u 3adn>uMa Ho^aMa). Ty ceMaHTUHKy cnenu^uHHocT Mory uMaTu u npocTopHH npuno3u (Hnp. Oeaj nac uMa 6ene ne^e u Hanped u no3adu unu ... u cnpeda u cmpa^a), anu je He Mopajy HMaru (Hnp. OHa je cedena Hanped, a oh je cedeo no3adu).
7.4	HarepanHa noKanu3oBaHocT (2.1.1.1.2) npegcTaB^a 3Haneae Koje ce y cpncKoM je3HKy He Mo^e u3pa3HTu hh npegnoroM hh npe^HKcoM, anu Koje HMajy h npuno3H (neeo/decHo, Haneeo/HadecHo, cneea/.3decHa) u npugeBu (neeu/decHu). npa3Ho MecTo y npegnomKoM cucreMy KoMneH3yje ce ynoTpe6oM npegnomKux H3pa3a (neeo od / decHo od, cneea od /3decHa od, Haneeo od / HadecHo od, Hnp. fleeo od ^pKee je wKona).
MoryhHocTu ropa^aBaaa narepanHe noKanu3oBaHocTH cy y cpncKoM je3HKy, Kao h y gpyruM cnoBeHcKHM je3unuMa, Maae Hero Kaga je pen o ^ponranHoj noKanu3oBaHocTH, y neMy ce ornega nuaeHuna ga y je3HHKoj cnunu npocTopa He caMo mTo He nocToje cBe MoryhHocTu Koje 6u ce HanenHo Morne 3aMucnuTH (Hnp. cnupanHa TpajeKTopuja npoMeHe MecTa y cno^amaeM npocTopy), Hero hh oHe MoryhHocTu Koje nocToje Hucy jegHaKo pa3BujeHe y cpogHHM je3HHKHM nogcucTeMUMa, Kao mTo, yocTanoM, Hucy jegHaKo pa3BujeHe hh y cpogHHM je3unuMa. Ha npuMep, y pycKoM je3HKy nocToju npunor onmTe naTepanHe noKanu3oBaHocTH c6oKy (OHa cudena c6oKy), goK ce aeroBo 3Haneae y cpncKoM je3HKy He Mo^e u3pa3HTu npunoroM, Hero caMo npunomKHM H3pa3oM ca cmpaHe (Hnp. OHa je cedena ca cmpaHe).
y MHKpocucTeMy xopu3oHTanHe noKanu3oBaHocTu jegHo og TaKBux cacBHM ckpomho npucyTHux ceMamuHKux MoryhHocTu jecTe (2.1.1.1.3) gujaroHanHa noKanu3oBaHocT, KaKBa ce ocTBapyje npuno3UMa yKoco unu ^uja^oHanHo (Hnp. EaHKa je npeKo nyma nowme, a My3ej je yKoco; Oh je cedeo HacnpaM cmpu^a, a oHa je cedena ^uja^oHanHo), nuja ynoTpe6a y cpncKoM je3HKy Huje necra.
7.5	3Haneae (2.1.2) BepTHKanHe noKanu3oBaHocTH c o63upoM Ha to ga nu je opujeHTup ogpe^eH (2.1.2.1) ropaoM cTpaHoM noKanu3aropa (Hnp. H3Had ^pa^a nemu
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
285
aeuon) nnn (2.1.2.2) g0B0M CTpaHOM nOKanroaropa (Hnp. Hcnod ^pa^a mene pern), MO^e 6hth ropa^eHO KaKO npegn03nMa (Had, u3nad; nod, ucnod) TaKO n npe^nKcnMa (Hnp. nad-nememu, y3-nememu, c-nememu; nod-eyhu ce, nod-Memnymu n cn.), npnn03nMa (Hnp. Annunucma je cada ^ope, na epxy; Cneneono^ je cada done, y jaMu) ran npngeBnMa (Hnp. ropn>u cnoj u30na^je je nponao, a cpedwu u don>u cnoj nuje).
npngeBn 3a 03HanaBaBe n0Kann30BaH0CTn ropBOM nnn g0B0M CTpaHOM nOKanroaropa MOry y 3aBncHOCTn og neKcnHKor cacTaBa cnnraKcnHKor Mogena y KOjeM cy ynOTpe6^eHn 3Hannra nO3nnnjy HeKOr gena nennHe y OgHOcy Ha nenrpanHn geO Te nennHe (b. npeTxogHn npnMep), TaKO ga ce BUMa O3HaBajy nOKann3annje y KOjnMa nOKann3aTOp Hnje HeKn neO O6jeKaT, Hero je noKanroarop neHTpanHn nnn rnaBHn geO O6jeKTa y OgHOcy Ha Ha HeKn gpyrn BeroB geO nnn HeKe gpyre BeroBe genOBe (Hnp. ropn>u cnpamoeu oee 3^pa^e neMajy eody, a don>u cnpamoeu je uMajy), aHanOrHO npngeBnMa ca 3HaneBeM ^ponranHe nOKann3OBaHOCTn (b. t. 7.3). To ceMaHTUHKO CBojcTBO MOry nMaTn n npocTopHn npnno3n BepTUKanHe noKann3annje (Hnp. rope neMajy eody, a done je uMajy), ann to Hnje 06aBe3H0 (Hnp. rope nemu aeuon, Ponuna^ je jow done n cn.).
8.1 npocTopHn n3pa3n cnoaamBe n0Kann30BaH0CTn o6yxBaTajy n 3HaneBa (2.2) npocTopHe n0Kann30BaH0CTn npeMa KBaHTnTaTnBHOM KpnrepnjyMy, n to 6nno npeMa (2.2.1) 6pojy, nnn npeMa (2.2.2) CTeneHy.
8.1.1	y npBOM cnynajy (2.2.1) peneBaHTaHje nnn (2.2.1.1) 6poj n0Kann3aT0pa, Hnp. Mefyy, umefyy (n0Kann30BaH0CT noMohy HajMaBe gBa nOKanroaropa, Hnp. ynume^ cmoju Mefyy y^enu^uMa), nnn (2.2.1.2) 6poj CTpaHa n0Kann3aT0pa Koje ynecTByjy y n0Kann3annjn, Hnp. y^enu^u cmoje okoynume^a. npeTxogHa gBa npnMepa n0Ka3yjy ga npegn03n Mefyy n oko nMajy 3Haneaa Koja gonymTajy ^opMnpaae peneHnna y K0HBep3nBH0M OgHOcy, 6ygyfin ga Te n TaKBe peneHnne nMajy ucto geHOTaTnBHO 3Haneae, a cynpoTHa cnrHn^nKaraBHa 3Haneaa.
KpnrepnjyM (2.2.1.1) Ba^n n 3a npe^nKce (Hnp. Mefyy-penje), npnnore (Hnp. On je cedeo neeo, ona decno, a ja caM ceo rnMefyy) n npngeBe (Hnp. Cpedwu cnoj u3ona^je 6uo je najdeO^u). y npe^nKcanHOM cncTeMy n3gBaja ce npe^nKC pa3-/ pac- He caMO no TOMe mTO He nocTojn ogroBapajyfin npegnor y npegnomKOM cncTeMy, Hero n no cnenn^nHHOM 3Haneay, HanMe, Taj npe^nKC Tpa^n nnypannreT o6jeKTa n0Kann3annje, Hnp. Onu cy ce pa3uwnu, ann He *On ce pa3uwao.
8.1.2	y gpyroM cnynajy (2.2.2) to je noKanroannja c o63npoM Ha CTeneH pacTojaBa n3Me^y n0Kann3aT0pa n o6jeKTa n0Kann3annje (Hnp. noped peKe / daneKo od peKe), mTO MO^e 6utu (2.2.2.1) onmTa CTeneHOBaHa n0Kann3annja, n to KaKO (2.2.2.1.1) npoKcnManHa n0Kann3annja TaKO n (2.2.2.1.2) gncTanHa noKanroannja, Hnp. 6nu3y xyhe/daneKo od Kyhe; nnn (2.2.2.2) noce6Ha CTeneHOBaHa n0Kann3annja (BepTnKanHa n0Kann3annja), Kao (2.2.2.2.1) pacTojaBe og ropBe CTpaHe n0Kann3aT0pa, Hnp. bucoko/hucko, 6nno (2.2.2.2.2) pacTojaae og goBe CTpaHe n0Kann3aT0pa, Hnp. dy60K0/nnumK0.
y npegnomKOM cncTeMy cpncKor je3nKa nocTojn HeK0nnK0 npegnora 3a npocTopHy np0KcnManH0CT (Hnp. noped, Kpaj, 6nu3y, dyw, a6naTnBH0 od, agnaTnBHO
286
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
do, nepnaruBHo mumo), a y 3Haneay npoKcuManHe noKanu3oBaHocTu Kopucru ce u npegnomKu u3pa3 Hedaneko od. C^e^u$HHHOCT HMeHCKHx rpyna c npegnoroM dyw je y gBOcrpyKOM CTeneHOBaay: c jegHe crpaHe, to je 3Haneae npoKcuManHocru, a c gpyre, to je o6aBe3Ho 3Haneae BenuKor pacrojafta u3Me^y rpaHuHHux genoBa noKanu3aropa (Hnp. flyw o^pade pacme ^ee^e).
y cpncKoM je3HKy HeMa HujegHor npegnora 3a npocropHy gucranHocr, Hero ce to 3Haneae o6uhho ropa^aBa npegnomKKM u3pa3oM daneko od (yn. Oh wueu 6nu3y Hac / Oh wueu daneko od Hac). H y gpyruM cnoBeHcKUM je3u^uMa, a u MHoruM HecnoBeHcKHM, o6nu^u ropa^aBaaa npocTopHe npoKcuManHocru cy pa3HoBpcHuju Hero o6nu^u u3pa®aBa npocTopHe gucTanHocTu, mTo je Mo^ga je3HHKa yHUBep3anuja, Huje 6u o6jamaefte 6uno y HUfteHu^u ga cy KorHUTUBHe aKTUBHocTu HoBeKa (yK^ynyjyhH npocropHy noKanroaqujy) Bume ycMepeHe Ha oho HHMe je y cBaKogHeBHoM ^MBoiy HenocpegHo oKpy^eH Hero Ha yga^eHe o6jeKTe u gora^aje.
KpuTepujyM (2.2.2.1.1) y cpncKoM je3uKy Ba^H u 3a npe^uKce (Hnp. npu-Mahu ce), npunore (Hnp. Ohc je cedena 6nu3y) u npugeBe (Hnp. Ohu wuee y o6nu^meM ceny).
8.1.3 BepTuKanHa noKanu3oBaHocT ca 3HaneaeM npoKcuManHocru unu gucTanHocTu ucK^yneHa je 3a npocTopHe npegnore, npe^uKce u npugeBe, a yo6unajeHa je 3a npocTopHe npunore, KaKo y cnynajy noKanu3a^uje ropaoM cTpaHoM noKanu3aTopa (hucko/bucoko) TaKo u y cnynajy noKanroaquje goaoM cTpaHoM noKanu3aTopa (Hnp. nnumko/dy6oko).
3a pa3nuKy og npocTopHux npunora Koju 3Hane (2.2.2.2.1) unu (2.2.2.2.2) npugeBu ca ogroBapajyM 3HaneaeM (eucok, husck, dy6oK, nnumak) u3pa®aBajy, npe cBera, KBanu^uKanujy y Be3u ca noKanroanujoM, a He caMy noKanu3a^ujy, mTo noKa3yje nogaTaK ga gona3e y ogroBopy Ha nuTaae kckce? (b. t. 4)
^uaeHu^ ga npocropHu npuno3u u npugeBu ca 3HaneaeM onmTe unu BepTuKanHe gucraH^ 3Hane cTeneH pacrojaaa u3Me^y o6jeKTa noKanu3a^uje u noKanu3aTopa, oMoryfraBa tum npuno3uMa u npugeBuMa ga, no npaBuny, uMajy o6nuKe KoMnapaTuBa u cynepnaruBa (Hnp. 6nu3y - 6nu^e - Haj6nu^e; dcnek - da^u - Hajdafou), mTo gpyru npocropHu u3pa3u HeMajy, a HeMajy ra hu cbu npocTopHu npuno3u u npugeBu 3a creneHoBaae npocTopHor pacrojafta (Hnp. o6nu^mu, yda^eH, nepufyepHu).
9.1 npocTopHu npegno3u, npe^uKcu, npuno3u u npugeBu Mory uMaTu u 3Haneae (3) onmTe eKcrpanoKanu3oBaHocru, mTo ce y cpncKoM je3uKy o6uhho u3pa®aBa npegno3uMa k(a), npeMa, eaH, u3eaH (Hnp. Abuoh nemu ka tt>y6A>aHu, Abuoh nemu npeMa ^y6^aHu, ftuxoea kyha je lu3leaH ^pa^a), npe^uKcuMa eaH-unu ekc- (Hnp. eaH3eMafoa^, eaHmenecHa onnodwa, ekcmepumopujanHu), npuno3uMa Hano^y, cno^a (Hnp. Hano^y naje nac, Cno^a donupe Mupuc Mopa) unu npugeBoM cno^ammu (Hnp. cno^amma meMnepamypapacme). YHyrap npocTopHux u3pa3a ca 3HaneaeM onmTe eKcrpanoKanu3oBaHocTu y HeKuM cnynajeBuMa Mo^e nocTojaru ceMaHTuHKa u3gu$epeH^upaHOCT npeMa Tuny gupeKTuBHocTu (b. t. 10), Hnp. Hanofoy (noKaruBHocr), Hano^e (agnaruBHocr), cno^a (a6naTuBHocT).
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
287
9.2	nogcHCTeMHMa npocropHux npegnora, npe^uKca, npunora u npugeBa CTpyKTypHO u ^yHKuuoHanHo je HajcpogHuju nogcucTeM uMeHHHKux u3pa3a Kojn 3Hane KareropujanHe TunoBe npocTopHux opujeurupa (Hnp. ynympammocm, noepmuna, eucuna, dy6una, c neee cmpane, ca ^opme cmpane u gp.). Kao mTo ce u3 HaBegeHux npuMepa Bugu, uMeHHHKH (^parnemroaropu cy geo Tor nogcucreMa HeKu og aux gy6nupajy 3Haneaa npegnora (yn. y ynympawmocmu Kymuje u y Kymuju), unu ropa^aBajy ucto mTo u npocropHu u3pa3u ca npuno3uMa (yn. na eemmj eucunu u epno eucoKo) unu npugeBuMa (yn. noepmuncKu mpœoeu u mpa^oeu Ha noepmunu). y uenuHu, cucreM uMeHuHKHx u3pa3a ca 3HaneaeM npocTopHux opujeHTupa Huje crpyKTypupaH Ha cacBuM uctu HanuH Kao npegno3u, npe^uKcu, npuno3u u npugeBu uaKo noKa3yje c auMa bucok cTeneH cnu^Hocru.
9.3	y cpncKoM je3uKy, Kao u y gpyruM cnoBeHcKHM je3uuuMa, nopeg npocTopHux npunora, npugeBa, npegnora u npe^uKcanHux u3BegeHuua, 3HanajHo MecTo y u3pa®aBaay npocTopHux 3Haneaa uMajy y TBop6eHoM cucTeMy nomina loci, Hnp. mpcmuMme, mepemana, ^eKaonu^a... (KupmoBa 1999), a y neKcuwoM cucTeMy rnaronu KpeTaaa, Hnp. uhu, nocumu, eosumu (ByjoBufr 2006), anu u y jegHoM u y gpyroM cnynajy He nocroju ropa^eH ochob 3a nope^eae tux cucTeMa ca npocTopHuM npuno3uMa, npugeBuMa, npegno3uMa u npe^uKcuMa, Koju cy yMHoroMe gpyranuje opraHu3oBaHu. y cpncKoM je3uKy TBop6eHa perynapHocT uMeHHHKux u3BegeHuua 3a MecTo Huje BucoKa, a y nogcucTeMy rnarona KpeTaaa HeMa rpaMaTuKanu3oBaHocTu hu oHonuKo KonuKo je uMa, Ha npuMep, y pycKoM je3uKy, rge ce rnaronu KpeTaaa Tuna udmu/xodumb ognuKyjy perynapHomfry ogHoca, anu je oHa orpaHuneHa Ha penaTuBHo Manu 6poj neKcunKux napoBa u cTora cna6o rpaMaruKanu3oBaHa, 36or nera ce rnaronu KpeTaaa y pycKoM je3uKy npegcraB^ajy neKcuKo-rpaMarnHKy, a He rpaMaTHHKy KaTeropujy. HurepecaHTHo ga cy HeKH cpncKH neKcuHKo-ceMaHTHHKH Kopenaru pycrax rnarona HeycMepeHor KpeTaaa pa3Bunu hobu Tun 6uHapHor ogHoca y KojeM jegaH nnaH 3Hanu KpeTaae 6e3 uu.M (Hnp. eodamu), a gpyru TaKBo 3Haneae HeMa (Hnp. eodumu); TaKo u nocamu/nocumu, ^aK>amu/^onumu u cn. Hnax, neKceMe Tuna eodamu cy Mano6pojHe, a HeKe og aux cy u3pa3uTo KonoKBujanHe, Hnp. 6e^amu, ^amamu.
C gpyre cTpaHe, Kao mTo je y npeuu3HoM ocBpTy Ha Teopujy ceMaHTHHKux noKanroauuja yMecHo ucraKna AHgpeja ®ene, «Vloga glagolov kot prostorsko-časovnih organizatorjev je tako pomembna, da tudi njihova pomensko-skladenjska osrednjost in samoumevnost ne more biti vzrok, da se pri prostorskosti ne bi predstavile njihove besedotvorne, pomenske in skladenjske zmožnosti.» (Žele 2006: 84; 3a cnoBeHanKH je3uK b. Žele 2012: 138-39). CTora ynora rnarona KpeTaaa y npocropHoj guMeH3uju je3uHKe cnuKe cBeTa 3aBpe^yje ga 6yge npegMeT noce6Hor ucupnHor ucrpa^HBaaa.
10 Kao mTo je 6uno peneHo (t. 3), ceMaHTHHKe cTpyKType npocTopHux u3pa3a ogpe^eHe cy, c jegHe cTpaHe, o6ene®juMa Koja ce ogHoce Ha opujeurauuoHu acneKaT npocTopHux penauuja (t. 3-8), a c gpyre cTpaHe, o6ene®juMa Koja ogpa^aBajy gupeKTuBHy cTpaHy npocropHe penauuje. npeMa KpuTepujyMy gupeKTuBHocTu, cbu npocTopHu u3pa3u ogpe^eHu cy gBojaxo: unu o6aBe3Ho uMajy gaTo 3Haneae
288
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
(a6jaTUBHocT, agjaruBHocr, nepjaruBHocT), uju ra HeMajy (joKaruBHocT). Bygyfru ga ce npBa Tpu cjynaja ogHoce Ha ycMepeHy npoMeHy MecTa y npocropy, ogHocu Me^y tum 3HaneftUMa ype^eHu cy Ha cjegefru HanuH: 1. gupeKTUBHo ct: 1.1. cno^amaa uju rpaHHHHa (1.1.1. a6ïïaruBHocT, Hnp. u3 Kyhe, ca croja, 1.1.2. agjaruBHocT, Hnp. y Kyhy, na cmo), 1.2. nepjaruBHocT Kao yHyTpamaa uju juHeapHa gupeKTuBHocT, Hnp. Kpo3 Kyhy, npem cmona; 2. joKaruBHocr (= HegupeKTuBHocT, Hnp. y Kyhu, na cmony). y ochobu gupeKTuBHa 3Haneaa cy $a3Ha 3Haneaa y cuTya^uju npoMeHe MecTa y npocropy: a6jaruBHocT ce ogHocu Ha noneTaK, agjaruBHocr Ha 3aBpmeTaK, a nepjaTHBHocT Ha caM npo^c KpeTaaa og nonerae Ka 3aBpmHoj TanKH. .okhtubhoct He ucK^ynyje npoMeHy MecTa y npocropy (Hnp. Ona crnue y Mecmy), aju He 3Hanu gupeKtuBHoct.
y cpncKoM je3uKy npocTopHu npegjo3u uMajy Hajmupe Morytaocru ropa^aBaaa gaTux onmTux 3Haneaa (b. npeTxogHe npuMepe), aju HeMajy Morytaocr KoM6uHoBa&a y cBojuM ceMaHTHHKHM cTpyKTypaMa 6ujo Kor 3Haneaa opujeHTaquoHor acneKTa npocTopHor ogHoca ca 6ujo KojuM 3HaneaeM gupeKTuBHor acneKTa npocropHor ogHoca. Ha npuMep, uctu npegjor umefyy, Koju yBeK uMa 3Haneae joKajmoBaHocru noMohy HajMaae gBa joKajroaropa, Mo^e y 38buchoctu og KoHTeKcTa ynecTBoBaru y u3pa®aBa&y KaKo joKaraBHocru (Hnp. Ona cedu umefyy 6pama u cecmpe), TaKo u agjaTuBHocru (Hnp. Ona je cena umefyy 6pama u cecmpe), nepjaruBHocTu (Hnp. Ona je npomna umefyy 6pama u cecmpe), a Huje ucK^yneHo hu a6jaruBHo 3Haneae uaKo je peTKo (Hnp. Ona je ycmana umefyy 6pama u cecmpe).
y cpncKoM je3uKy HeKu npocTopHu npegjo3u cy uck^hubo a6ïïaruBHu (Hnp. u3, c/a/, od), HeKH cy uck^hubo agjaruBHu (Hnp. do, K/a/, npeMa, nym, y3/a/, nu3/a/), HeKH cy uck^hubo nepjaruBHu (Hnp. Kpo3, npem, mumo), aju nocToju TeHgeH^uja ry6^eaa c^e^ujaïïU3OBaHOCTu nojeguHux npegjora 3a ropa^aBaae nojeguHux gupeKTuBHux 3Haneaa, TaKo ga MHoru npegjo3u ynecTByjy, y 3aBucHocTu og KoHTeKcTa, y ropa^aßafty KaKo joKamBHocru TaKo u HeKor Buga gupeKTuBHocTu (Kao mTo to ujycTpyjy npuMepu c npegjoroM u3Mefyy y npeTxogHoM nacycy).
Cïïuhho cy opraHu3oBaHa 3Haneaa npocTopHux npujora y cpncKoM je3uKy (MegeHu^ 2012; 2013), c tom rjiaBHoM pa3juKoM mTo ce npujomKa nepjaruBHocT (u3BaH cucreMa 3aMeHuHKux npujora, Hnp. oeyda, onyda) cpehe caMo no u3y3eTKy, Hnp. npemnu cy npem (aju He npomnu cy *Kpo3).
C^e^H$HHHOCT cpncKux npocTopHux npe^uKca je y ToMe mTo yBeK u3pa®aBajy HeKo gupeKTuBHo 3Haneae (yn. yeyhu, useyhu, npeeyhu, npoeyhu u cj., b. Mitrinovič 1990), a npe^uKcajHe u3BegeHu^ og ocHoBa Koje He 3Hane KpeTaae, no npaBujy He ropa^aBajy npocropHa 3Haneaa, Hero npeHocHa 3Haneaa, Hnp. npedcedaeamu He 3Hanu npuMapHo'cegeTu ucnpeg HeKora uju Henera', sacmamu He 3Hanu 'cTaru ca 3agae cTpaHe', nodnehu He 3Hanu 'jefru ca goae cTpaHe HeKora uju Henera' uTg.
npocTopHu npugeBu y cpncKoM je3uKy (b. XJe6e^ 2002; AgaMoBuh 2012), 3a pa3juKy og npegjora, npe^uKca u npujora Hajnemhe uMajy jokstubho 3Haneae 'Koju ce Haja3u ...', Hnp. ynympammu op^anu, npedmu pedoeu, ^opmu cnpamoeu u cj. Pe^u cy npuMepu ga npocTopHu npugeB uMa gupeKTuBHo 3Haneae, Kao mTo to Mory u3pa3uTu npugeBu 3a cTpaHe cBeTa, Hnp. ucmounu eemap je 'BeTap Koju goja3u ca ucToKa'.
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
289
11 KoH^urypauuja npocTopa yje3uKy ucno^aBa ce y HanuHy Ha Koju ce 3HaneauMa npocTopHux u3pa3a cerMeHTupa npocTopHo ucKycTBo je3u™or KoneKTuBa, na je, Ha npuMep, 3a roBopHe npegcTaBHuKe HeKux garecTaHcKux je3uKa peneBamna noKanu3auuja no BepTuKanu Bume Hero 3a npegcTaBHuKe HeKux gpyrux je3uKa, goK je, Ha npuMep, 3a roBopHe npegcTaBHuKe cpncKor je3uKa npacnoBeHcKu rnaron * laziti, Kao npoMeHa MecTa y npocTopy Koja ce ocTBapyje c HanopoM, yMHoroMe noTucHyo rnaron *hoditi (Mo^ga 36or pe^e$a), yn. cpn. domsumu, odmsumu, npunc&umu, pyc. npuxodumb, yxodumb, nodxodumb uTg. (Piper 4997, 22001: 5), anu ce 3Hanaj HeKor acneKTa npocTopHor ogHoca y yKynHoj je3uHKoj cnuuu cBeTa ucno^aBa u Ha Bume gpyrux HanuHa, og Kojux HeKu oBge Mory 6utu caMo noMeHyTu.
JegaH og aux je cTaryc nojeguHux npocTopHux o6ene®ja y cucTeMy KojeM npunagajy. HauMe, o6ene®ja Koja cy y ochobu xujepapxujcKu opraHu3oBaHor cucTeMa ceMaHTuHKux o6ene®ja npocTopHux u3pa3a, Hana3e ce y BeñeM geny cucTeMa npocTopHux u3pa3a Hero nojeguHa TepMuHanHa o6ene®ja. Ha npuMep, 3Haneae cno^amae noKanu3oBaHocTu je 36or cBoje cucTeMcKe mupoKe 3acTyn^eHocTu 3HanajHuje 3a yKynHy je3uHKy cnuKy npocTopa og, Ha npuMep, 3Haneaa gujaroHanHe noKanu3oBaHocTu, Koje uMa cacBuM nepu^epaH cTaTyc y npocTopHoj guMeH3uju cpncKe je3uHKe cnuKe cBeTa.
3a go6ujeae noTnyHuje cnuKe o npocTopHoj guMerouju je3uHKe cnuKe cBeTa 3HanajHa je u aKycTuKa npocTopa y je3uKy, Koja ce ucno^aBa Kao ogjeK npocTopHe KoH^urypauuje y HenpocTopHuM KaTeropujanHuM c^epaMa (Hnp. TeMnopanHoj, nocecuBHoj, Kay3aTuBHoj u gp.), y KojuMa exo npocTopa noKa3yje KaKo cnuHHocT c KaTeropujanHuM npoToTunoM TaKo u aeroBe Mogu^uKaquje HacTane 36or npupoge KaTeropuje Ha Kojy ce HeKu npocTopHu KpuTepujyM npeHocu. MeTa^opuwu noTeHuujan nojeguHux KpuTepujyMa je3uHKe cerneHTauuje npocTopHor ucKycTBa KoneKTuBa Huje uctu, Kao mTo ce pa3nuKyje u MeTa^opu^Ku noTeHuujan nojeguHux npocTopHux u3pa3a, a u og jegHor u og gpyror 3aBucu yKynHa cnuKa npocTopa y je3uKy.
rpaBuTauuja npocTopa y je3uKy, Kao jegaH Bug uempuneTanHux npoueca y je3uHKoM 6uñy, ucno^aBa ce y TeHgeHuujaMa, Maae unu Bume ropa^eHuM y pa3nuwmM je3uuuMa, ga ce mTo Bume ancTpaKTHux KaTeropujanHux penaquja Be^e 3a o6pacue npocTopHux penauuja (Hnp. cucTeM npegnomKo-nage^Hux KoHcTpyKquja ca BpeMeHcKuM 3HaneaeM y cnoBeHcKuM je3uuuMa), HacynpoT ueHTpu^yranHoj npupogu je3uHKux TeHgeHuuja ga ce nojeguHe ceMamu^Ke KaTeropuje Maae unu Bume ocMucne u 3aogeHy y je3u™o pyxo Ha HanuH Koju HeMa ^opManHe Be3e u cnuraocTu ca npocTopHuM u3pa3uMa, naK hu Kaga He ucK^ynyje ycnemHe uHTepnpeTauuje noMoñy MeTanuHraucraHKux npocTopHux u3pa3a (Hnp. cucTeM cno^eHux peneHuua c TeMnopanHoM Knay3oM, b. Antonie 2001).
Bo^eM pa3yMeBaay cTaTyca KaTeropuje npocTopa y npupogHoM je3uKy Mo^e gonpuHeTu npoynaBaae cTeneHa cTpyKTypHux cpogHocTu u3Me^y KareropujanHe ceMaHTuKe npocTopa u KaTeropujanHe ceMamuKe o6nuKa. HauMe, cymTuHa 3Haneaa o6nuKa (Hnp. bucok, HusaK, mupoK, ysaK u cn.) jecTe y noKanroauuju jegHor rpaHuHHor gena o6jeKTa npeMa aeroBoM HacnpaMHoM rpaHurooM geny. Ha npuMep, eucoK 'ca BenuKuM pacrojaaeM u3Me^y Kpajaux TanaKa no BepTuKanu', HusaK 'ca ManuM pacTojaaeM u3Me^y Kpajaux TanaKa no BepTuKanu' u cn., jep je KoHuenT
290
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
o6nuKa y cBojoj ochobu yHyTpamaa npocTopHa noranroa^ja, anu ce je3UHKu ocMum^aBa Kao KBanuTeT (a He Kao npocTopHa penauuja), mTO noKa3yje nuaeHuua ga gona3u y ogroBopy Ha nuTaae Käme?
3Hanaj KaTeropuje npocTopa y yKynHoj je3HHKoj cnuuu cBeTa ucno.MBa ce u cTeneHy ^peKBeHTHocru ynoTpe6e npocTopHux u3pa3a y uenuHu Kao u nojeguHux npocTopHux u3pa3a, Koja noKa3yje auxoBy KoMyHuKaTuBHy Tpa^eHocT, a TuMe u 3Hanaj Koju gaTu je3uHKH KoneKTuB noKnaaa ogpe^eHoj cTpaHu npocTopHor gena cTBapHocTu.
noce6aH 3Hanaj 3a noTnyHuje carnegaBaae MecTa npocTopa y je3uHKoj cnuuu cBeTa uMa acouujaruBHu noTeHuujan npocTopHux u3pa3a y uenuHu u nojeguHux npocTopHux u3pa3a y cucTeMy Bep6anHux acouuja^ja HeKor je3uKa. CTpyKTypa acouujaruBHux Mpe^a npocTopHux u3pa3a y uctom je3uKy unu y pa3nunuTuM je3uuuMa Mo^e noKa3uBaTu Maau unu Befrn cTeneH cTpyKTypHux cnunHocru u pa3nuKa, Koje cy ycnoB^eHe reorpa^cKHM, ucTopujcKHM, gpymTBeHuM, KynTypHuM u gpyruM ucKycTBoM gaTor je3HHKor KoneKTuBa. Ha npuMep, 3a HeKe roBopHuKe cpncKor je3uKa Bep6anHu cTuMynyc daMeKo uMa pennuKy-acouujar Aycmpcmuja, mTo ce He Mo^e oHeKHBaru y Bep6anHuM acouujauujaMa cTaHoBHuKa AycTpanuje (b. 3a cpncKH je3uK: nunep, flparuñeBuñ, Cre^aHoBuh 2005; flparuñeBuñ, nunep, CTe^aHoBuñ 2011).
nomTo Bep6anHe acouujauuje npegcTaB^ajy jegaH acneKaT BumecTpaHe npupoge je3HHKHx KoHuenara, 3ajegHo c neKcuHKo-ceMaHTHHKuM, rpaMaruHKHM, napeMuonomKuM, $pa3eonomKHM, crunucTHHKHM u gpyruM ognuKaMa KoHuenara, KoMnneTHuju yBug y je3HHKy cnuKy KaTeropuje npocTopa y HeKoM je3uKy Tpa^no 6u u onuc aeroBe npocTopHe KoHuenroc^epe (b. Pacynuh 2004, 2006), mTo jom Huje hu npu6nu®Ho noTnyHo ynuaeHo hutu 3a jegaH je3uK.
HaKo cy nojeguHu acneKTu Kareropuje npocTopa y cpncKoj je3HHKoj cnuuu cBeTa go caga HejegHaKo npoyneHu, cBe ce jacHuje Ha3upe aeHa yKynHocT Kao u nyTeBu Koju Boge aeHoM ucupnHoM onucy u o6jamaeay.
^TupaHa nuTeparypa
MupjaHa AflAMOBHa, 2012: npocTopHa 3Haneaa npugeBa eepxnuü^opmu - huwhuü/ domu y pycKoM u cpncKoM je3uKy. VIIMetyynapodnu cuMno3ujyM flocm^Hyha u nepcneKmuee KOH$poHma^uoHo^ npoyuaeama pycKo^ u ^py^uxje3uKa. yp. Bepa BenoKanuh-fflKyHua. Beorpag: CnaBucranKo gpymTBo Cp6uje. 205-13.
X. A. Aptlikoba, 1961: npocTpaHcTBeHHbie 3HaneHua pyccKux nepBoo6pa3Hbix npegnoroB u cooTBeTcTBua um b Tag^uKcKoM a3biKe. H3eecmux AH TadwuK. CCP. Omdenenue oö^ecmeenmix HayK. flymaH6e. Ban. 4 (27). 44-54.
AneKcaHgap Beam's, 1949-50: ^enpe^uKcauuja y cnoBeHcKuM je3uuuMa (npegno3u Tuna u3Had u cnuHHu nojaBu). JywHocmeencKu ^unono^ XVIII. 87-101.
H. H. BongtiPEB, 2000: OTpa^eHue npocTpaHcTBa geaTena u npocTpaHcTBa Ha6nK>gaTena b BacKa3MBaHuu. iïo^u^ecKuü anam3 x3biKa. h3uku npocmpancme. MocKBa. 78-83.
npegpar üanep, O npocTopy y cpncKoj je3uHKoj cnrnu CBeTa
291
^ojnun BojBOflH^, 1998: Predrag Piper, Jezik i prostor, Beograd: Čigoja štampa (Biblioteka XX vek, 91), 1997. Jy^HocnoeencKu $unono^ LIV. 204-213.
M. B. BcEBonogoBA, E. ro. BnAflHMHPCKHH, 2008: Cnoco6bi eupa^enun npocmpancmeenHux omnomenuu e coepeMennoM pyccKOM %3biKe. MocKBa: URSS, .KH.
flymaHKa ByjoBH,a, 2006: CeMaHTuHKa aHa^roa raaro^a KpeTaaa y cpncKOM je3HKy, Haynnu cacmauaK cnaeucma y ByKoee dane 36/1. 303-09.
PeHaTa r^Erop^HKOBA, 2000: noHaTHHHaa onno3ugua Bepx-Hu3 (non. 'wierzch' -'spod') u a3MKOBaa Moge^b npoeTpaHeTBa. ^o^u^ecKuu anam3 %3UKa. H3uku npocmpancme. Otb. peg.: H.,3,. ApyTOHoBa, H.E. .eBoHTuHa. MocKBa: ^3mkh pyccKOH Ky^bTypbi. 78-83
PajHa gpArH^EBHa, npegpar nunEP, Mapuja Cteoahobhs, 2011: O6pamnu aco^jamuenu pennuK cpncKO^ je3UKa. ffeo 2, Od pea^uje Ka cmuMynycy. Eeorpag: EeorpagcKa Kaura, C^y®6eHu ^hct.
Murna Hbhs, 1957: JegHO noraaB^e H3 rpaMaTuKe Hamer MogepHor je3HKa -cucTeM MecHux nagega. rodummaK 0uno3O^cKO^ $axynmema y Hobom Cady II. 145-58.
A. E. Khephk, 1970: K Tuno^oruu npocTpaHcTBeHHbix 3HaneHun (Ha MaTepua^e garecTaHcKux 33mkob). H3uk u nenoeeK: C6opHUK cmameu naM^mu npo^eccopa nempa Caeeuna Ky3rn^ea (1899—1968). MocKBa: H3gaTe^bcTBo Mockobckoto yHHBepcHTeTa. 110-54.
MapujaHa n. Khpooba, 1999: Nomina lociy caepeMenoM cpncKOMje3UKy. nogropuga: yHHBep3HTeT ^He rope.
O. ro. MAHcypoBA, 2009: npo6^eMbi nepeganu npocTpaHcTBeHHbix oraomeHun npu MamuHHoM nepeBoge. Bbipa^eHue npocTpaHcTBeHHbix oraomeHun b TypegKoM a3bme. BecmnuK Prry, Cepua «BocToKoBegeHue. A^puKaHucraKa». MocKBa 8/09. 56-77.
3opuga Mah^hs, 2003: npedno3u Koju O3Hanaeajy npocmopne odnoce y meedcKOM je3UKy u n>uxoeu eKeueanenmu y cpncKOM: Ma^ucmapcKu pad. Eeorpag: OraraomKu $aKyrneT.
.yKa Me^eh^a, 2012: npocTopHa noKa^roaguja He3aMeHuHKuM npu^o3uMa y pycKoM u cpncKoM je3uKy. 36opnuK Mamu^ cpncKe 3a cnaeucmuKy 81. 217-28.,
--, 2013: .noKa^bHoe Hapenue mumo b pyccKoM a3biKe u ero ^KBUBa^eHTM b cep6cKoM a3HKe. npo6neMbi KOH^nmyam3a^u deucmeumenbnocmu u Modempoeanun, H3UKoeou Kapmumi Mupa, 6. MocKBa, ApxaHre^bcK. 264-69.
MapuHa HHKonHft, 2014: Kame^opuja cmenena y cpncKOM je3uKy: cm^ena penen^a. Eeorpag: HHcTmyT 3a cpncKu je3uK CAHy
C^o6ogaH nABnoBH^, 2004: npocTopHu npu^o3u y cTapocpncKuM noBe^aMa u nucMuMa. 36opnuKMamu^ cpncKe 3a ^unono^ujy u mmeucmuKy 47/1-2. 21532.
292
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
HmTBaH nETE, 2004: npocTpaHcTBeHHocTb, npeg^oru, ^OKa^bHbie OTHomeHua, KapTHHH Mupa u aB^eHua acHMMeTpHHHOCTH. BecmnuK MocKoecKo^o ynueepcumema. Cep. 9. ®u^o^orua. 3. 59-67.
npegpar nunEP, 1977-1978: O6eϨaBafte npocTopHux ogHoca npeg^omKO-nage^HHM KOHcTpy^ujaMa y caBpeMeHOM pycKOM u caBpeMeHOM cpncKOxpBaTCKOM KftH^eBHOM je3HKy. npuno3u npoyuaeanyje3uKa 13/14. 1-51.
-- , 1978: 3aMeHHHKH npu^o3u ca 3HaneaeM MecTa u npaB^ y pycKOM, muckom u cpncKOxpBaTCKOM je3HKy. 36opHuK3a (unono^ujy u numeucmuKy XXI/1. 63-82.
-- , 1986: B TpexMepHOM npocTpaHcTBe a3biKO3HaHua u 3a ero npege^aMu. h3uk u Kynbmypa: (aKmu u ^HHocmu: e necmb aKadeMuKa W. C. Cmenanoea. MocKBa. 120-28.
-- , 1986a: .noKa^ucTCKaa Teopua nage^en u ^yH^uoHa^bHaa rpaMMaTuKa pyccKoro a3bma KaK uHocTpaHHHoro. PyccKuü h3uk 3apy6e^0M 6. 79-83.
-- , 19866: npH^o3HTe co npocTpaHcTBeHo 3Haneae bo MaKegoHcKuoT ja3HK.
fiumepamypen 360p 30/2. 3-13.
-- , 1988: 3aMenuHKu npuno3u y cpncKoxpeamcKOM, pycKOM u no^cKOM je3uKy: (ceManmunKa cmyduja). Beorpag: Hhctmjt 3a cpncKoxpBaTCKH je3HK.
-- , 1997: O cpncKHM u pycKuM to^utuhkum MeTa^opaMa npocTopHux ogHoca.
CnaeucmuKa 1. 21-30.
-- , 2006: O KorHHTHBHO^HHrBHCTHHKHM u cpogHO ycMepeHHM npoynaBaftHMa cpncKor je3HKa. Ko^HumueHonuH^eucmu^Ka npoyuaeama cpncK0^ je3uKa. yp. npegpar nunep. Beorpag: CAHy 7-47.
-- , 2008: rpaMaTUKa rpaHu^. JywnocmeencKu (uM0M0^: y nacT aKageMUKa Murne hbhr 64. 307-22.
npegpar nunEP, PajHa gpArHEEBHE, Mapuja Cteoahobhe, 2005: Aco^jamuenu pennuK cpncKo^ je3uKa. Beorpag: BeorpagcKa Kftura, C^y®6eHu ïïuct, OujoaomKu ^aKyrneT.
^MgMu^a nonoBUH, 2003: CeMaHTunecKaa cTpyKTypa MeTaTeKcTya^bHoro xpoHOTona. 36opnuK Mamu^ cpncKe 3a cnaeucmuKy 63. 177-200.
KarapuHa PAcynm, 2004: Je3uK u npocmopno ucKycmeo. Kon^nmyam3a^ja eepmuKanue duMeu3uje y emnecKOM u cpncKOxpeamcKOM je3uKy. Beorpag: OujoaomKu ^aKyrneT.
-- , 2006: TaKo 6nu3y, a TaKo ganeKo: o MeTa^opuHKoj KOH^e^TyaJIU3a^uju 3acHOBaHoj Ha nojMOBUMa EnH3y u aa^eko. Ko^HumueHonuH^eucmu^Ka npoyuaeama cpncK0^ je3uKa. Yp. npegpar nunep. Beorpag: CAHy 231-60.
KceHuja CEregH, 2006: npucraBKu c npocrpaHcTBeHHbiM 3HaneHueM b pycuHcKOM u pyccKOM a3HKax. - Moea u Kymmypa: C6opnuK pa6om c 14 MewdyHapodnoü HaynHoü Kon(epen^u. KueB: HHcrmyT ^uiMoruu khy um. T. ffleBneHKa, hhct. MOBO3HaB. um O. O. noTe6Hu HAH yKpaHHbi, Hhct. ncux. um EC. KocTMKa AnH yKpauHH, BugaBHunun giM ^MuTpa Byparo. BbmycK 8, nacTb II, T. 5. 166-71.
npegpar ünnep, O npocTopy y cpncKoj je3HHKoj c^mn CBeTa
293
HaTama CTAHKOBH^-fflomo, 2006: Tonoc nyma y cpncKoj napodnoj 6aj^u, Eeorpag: ^pymTBO 3a cpncKH je3HK n k^h^bhoct.
Eopnc Xaeee^ 2002: .HeKcHHKO-ceMaHTHHKa aHanroa npngeBa ca 3HaneaeM jegHe gnMeronje. CpncKU jesuK: cmyduje cpncKe u cmeencKe 7/1/2. 213-36.
B. ^ Oepep, 1979: O Bbipa^eHnn npocTpaHcTBeHHbix oraomeHnn b KeTcKOM a3biKe.
Bonpocbi R3biK03uanuR 5. 103-09.
EKaTepuHa C. .Hkobheba, 1994: 0pa^MeHmupyccKoüxsbiKoeoü KapmmuMupa (Modem npocmpancmea, epeMenu u eocnpuxmux). MocKBa: H3aaTenbcTBO ,,rHO3nc".
Ivana Antonio, 2001: Vremenska rečenica. Sremski Karlovci - Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovica.
R. E. Asher (ed.), 1994: The Encyclopedia of Language and Linguistics. Ed. R. E. Asher. Oxford, New York, Seoul, Tokyo: Pergamon Press.
David C. Bennett, 1975: Spatial and Temporal Uses of English Prepositions: An Essey in Stratificational Semantics. London: Longman.
Jan Horecky, 2000: Teoria semantickej lokalizacie. [Piper, P.: Jezik i prostor. Beograd 1997.] Jazykovedny časopis 51. 46-48.
Milka Ivic, 1961: On the Structural Characteristics of the Serbocroatian Case System.
International Journal of Slavic Linguistics and Poetics IV. 38-47.
Zdzislaw Kempf, 1978: Proba teoriiprzypadkow. Cz. 1. Opole: Opolskie Towarzystwo Przyjaciol Nauk, Ossolineum.
H. D. Kimmel, E. H. van Olst, J. F. Oriebeke (ed.), 1979: The Orienting Reflex in Humans. - Hillsdale: Erlbaum.
Vera Mitrinovio, 1990: Poljski glagolski prefiks prze- i njegovi srpskohrvatski ekvivalenti pre- i pro- . Beograd: Naučna knjiga.
Ronald W. Langacker, 1987: Foundations of Cognitive Grammar 1: Theoretical Prerequisites. Stanford: University Press.
Predrag Piper, 1983: Zamenički prilozi (gramatički status i semantički tipovi). Novi Sad: Institut za strane jezike i književnosti.
-- , 1984: O psiholingvističkim osnovama opozicije unutra/spolja kao moguceg konstitutivnog faktora sistema semantičkih kategorija. Godišnjak Saveza društava za primenjenu lingvistiku Jugoslavije 7-8. 283-291.
-- , 1988: Language in Space and Space in Language. Yugoslav General Linguistics, Selected. Ed. M. Radovanovic. Amsterdam: John Benjamins. 241-63.
-- , 1991: Tertium comparationis u konfrontativnim i tipološkim opisima slovenskih jezika. IV simpozijum Kontrastivna jezička istraživanja: Novi Sad, 8. i 9. decembar 1989: zbornik radova. Novi Sad: Filozofski fakultet. 15-23.
294
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
-- , 11997, 2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Anna Skiba, Robert Skiba, 2011: O nekim semantičkim razlikama izmedu poljskih prostornih predloga pod/nad i srpskih predloga pod/nad i ispod/iznad. Filološki pregled XXXVIII/2. 175-94.
Leonard Talmy, 1983: How language structure space. Spatial Orientation: Theory, Research, and Application. Ed. H. L. Pick, Jr., L. P. Acredolo. New York, London: Plenum Press. 225-82.
Adam Weinsberg, 1973: Przyimki przestrzenne w jfzyku polskim, niemieckim i rumunskim. Wroclaw: PAN.
Andreja Žele, 2006: Predrag Piper: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek, 91, 2001. Jezik in slovstvo 51/5. 80-84.
--, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Summary
The study of the semantic category of space in the linguistic picture of the world as it is verbalized and grammaticalized in the Contemporary Standard Serbian shows on the one hand the complexity of this category and on the other a high level of isomorphism and isofunctionality of the subsystems of prepositions, prefixes, adverbs, and adjectives that occupy the central place in the spatial dimension of the Serbian linguistic picture of the world. The article also points out several other aspects of the category of space in the Serbian linguistic picture of the world, as their study provides a more comprehensive insight into the description and explanation of the forms in which spatial expressions are structured, and into the peculiarities of their realization in Serbian.
The author also shows the explanatory possibilities of the theory of semantic localization in the study of spatial expressions and the advantages of intra-linguistic comparison of several connected subsystems with the common comparative base.
Povzetek
Študija pomenske kategorije prostora v sliki sveta kakor je ubesedena in gramatikalizirana v sodobnem srbskem knjižnem jeziku, prikazuje na eni strani kompleksnost te kategorije in na drugi visoko raven izomorfizma in izofunkcionalnosti podsistemov predlogov, predpon, prislovov in pridevnikov, ki imajo osrednje mesto v prostorski razsežnosti srbske jezikovne slike sveta. V članku je tudi opozorjeno na več drugih vidikov kategorije prostora v srbski jezikovni sliki sveta; preučevanje le teh zagotavlja celovitejši vpogled v opis in razlago oblik strukturiranja prostorskih izrazov v srbskem jeziku in posebnosti njihovega uresničevanja.
Prikazane so tudi pojasnjevalne možnosti teorije pomenske lokalizacije v preučevanju prostorskih izrazov, kot tudi prednosti intralingvalne primerjave več povezanih podsistemov, ki temeljijo na skupni primerjalni osnovi.
UDK 81'366:81'373
Ada Vidovič Muha
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
PROSTOR V LEKSIKALNO-MORFOLOŠKEM SEGMENTU JEZIKA (ANTROPOCENTRIČNI VIDIK)
Antropocentrični vidik vnaša v segment leksike, ki zajema del pridevnikov in prislovov z morfematiko, možnost dveh tipov prostorske interpretacije - objektivizirane in subjektivi-zirane antropocentričnosti prostora: v izhodišču prve je tridimenzionalni koordinatni sistem, v izhodišču druge pa je temeljna orientacijska točka prostora oseba. Prvi tip zajema del prislovov z ustrezno morfematiko in zlasti razsežnostne pridevnike, drugi pa prek pretvorbe glagola imeti svojilnost z zakrito prostorskostjo, lahko pa tudi samo prostorskost.
Ključne besede: lokalizator, lokalizirano, antropocentričnost prostora, merni pridevnik, svojilnost, vezljivost
The anthropocentric point of view introduces into the segment of lexicon that includes some of the adjectives and adverbs with the corresponding morphematics—the possibility of two types of spatial interpretation: the objectivized and the subjectivized anthropocentricity of space. The basis of the former is a three-dimensional coordinate system, while the basic point of orientation in the latter is a person. The first type includes some of the adverbs with the corresponding morphemes and particularly dimensional adjectives, while the second type contains possessiveness with concealed spatiality or plain spatiality.
Keywords: localizer, localized, anthropocentricity of space, measure adjectives, posses-siveness, valency
1 Jezikovna, se pravi mentalno-izrazna odslikava prostora in s tem seveda tudi časa kot dveh temeljnih determinant človekove zavesti že po svojem izvoru ne more biti drugačna kot antropocentrična.1 Upravičenost podnaslovne izpostavitve tega pojma v našem primeru upravičuje izkustveni vidik, se pravi, da bo tekla beseda o danosti, ki je omejena in snovna.2 Nadaljnjo členitev obravnavane problematike na dve
1	Prostor, ki ga pogojuje čas in obratno, priča o abstraktni absolutni enosti obeh danosti (npr. Heidegger 1996). V tem smislu je morda mogoče razumeti dejstvo, da je dinamika časa s svojim antipodom statičnostjo prostora tudi formalno ulovljiva v skladenjski kategoriji, s katero se izraža sedanjost, preteklost in prihodnost v prostoro-časju. - P. Piper ugotavlja, da »semantička kategorija prostora v srpskom jeziku nema razvijen morfološki izraz« (11997, 2001: 65); I. Pranjkovič: »Kategorija prostora nije se u jezicima morfologizirala, što znači, da te kategorije nema« (2009: 11-21).
2	Skupek sedmih pomenov gesla prostor v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ IV 1985: 250-51) bi bilo mogoče ločiti na dve obsežni pojmovni polji: temeljni kriterij delitve je neomejenost in nesnovnost glede na omejenost in vsaj v izhodišču snovnost. Glede na ti dve definicijski lastnosti prostora je mogoče ločiti posredno predstavljivo od neposredno predstavljivega. V SSKJ je izhodiščni, prvi pomen vezan na odsotnost omenjenih dveh lastnosti, sledijo mu nadaljnji pomeni, ki prostor vsak po svoje omejujejo in kar je snovno različno konkretizirajo. -V zvezi z razlago pojma vesolje v SSKJ in njegovih slogovno zaznamovanih sopomenk vsemir, vsemirje (SSKJ V: 549) se pojavlja prostor z izhodiščnim pomenom - neomejena in nesnovna danost - kot neke vrste razlagalni pojem; sicer pa razlagi obeh pojmov - prostora (v prvem pomenu) in vesolja (SSKJ V 1991: 415), nista ustrezno usklajeni.
296
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
veliki skupini omogoča tipologija z vidika razumevanje vloge človeka pri umeščanju, lokalizaciji.
1.1	Človek je interpret možnosti členitve objektivne prostorske danosti. Gre za tip, ki bi ga lahko poimenovali objektivizirana antropocentričnostprostora. Izhajamo namreč iz prostorskih razmerij, kot jih glede na svoj položaj zaznava govoreči, izraža pa lahko neposredno s prislovi, tip zgoraj, spodaj, in iz njih tvoijenimi pridevniki - zgornji, spodnji, ali posredno npr. z njim ustreznimi prostimi glagolskimi morfemi (PGM), ali z njihovimi pretvorbami v vezana predponska obrazila glagolskih setavljenk, tip iz-vleči, ali predpon glagolskih tvoijenk iz predložne zveze, tippod-jarm-i-ti.3 - Znotraj tega tipa antropocentričnosti bosta obravnavani še dve skupini pridevnikov, in sicer vsaj vzorec pravih vrstnih, katerih PGM je globinski krajevni prislov, tip alpsko (rastlinstvo) - (rastlinstvo, ki je) v 'znotraj' Alpah, in razsežnostni s podskupino mer-nih, tip globoko brezno.
1.2	Svojilni pridevniki, t. i. svojilni pridevniški lokalizatoiji, tip sosedov/sosedin, vsaj v izhodiščnem pomenu omogočajo lokalizacijsko razlago svojilnosti tako, da s subjektivizacijo aktualizirajo antropocentričnost. Človek ni več interpret možnosti členitve objektivne prostorske danosti, ampak postane sam znotraj te danosti temeljna orientacijska točka, neke vrste nosilec umestitve česa; človek postane lokalizator lo-kaliziranega, tip kaj pri kom kot lastnina. Glede na razumevanje človekove vloge pri lokalizaciji svojilnosti bi ta tip lahko imenovali subjektivizirana antropocentričnost prostora; kot rečeno, človek vsaj v izhodiščnem pomenu postane orientacijska točka umestitve česa. - Pritegnitev glagola imeti v tovrstno analizo brez pomenskorazlo-čevalne vloge svojilnih pridevnikov omogoči v subjektivizirani antropocentričnosti prostora še pomen nahajanja, tip kdo/kaj pri kom/čem brez svojilne konotacije.
2 Objektivizirana antropocentričnost prostora
V konceptu frontalnega vidika se nam lahko oblikujeta eno- in dvodimenzionalni koordinatni sistem, s pritegnitvijo lateralnega pa še tridimenzionalni; impliciran je tudi ničti (točkovni) vidik v smislu začetnosti oz. izhodiščnosti in končnosti oz. ciljnosti (Borillo 1998: 6-18; Piper 11997: 22001, 2008; Vandeloise 1986: 22-25), z drugimi besedami - oblikujejo se nam temeljne in v tem smislu tudi kategorialne možnosti prostorske zamejitve.
2.1 Prislovi v vlogi lokalizatorja
Leksikalna sredstva, ki lahko neposredno izražajo ta razmerja, so prislovi, kot rečeno, z dvema tipoma morfemskih ustreznikov: prostimi glagolskimi morfemi, ki so
3 Tu se odpira obsežen problemski prostor sestavljenih glagolov, katerih predponsko obrazilo je pretvorba krajevnega prislova, izraženega s PGM (Vidovič Muha '1988: 17-25; 2009: 251-63; 22011: 63-82). P. Piper uporablja za PGM in predlog skupni izraz predložni prislov - predloški adverbijal C1997;
22001: 65).
Ada Vidovič Muha, Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika
297
hkrati tudi predlogi, se pravi skupaj s končnicami v slovnični (podredni) funkciji, in vezanimi morfemi, predponskimi obrazili/predponami glagola, torej v besedotvorni (slovarskopomenski) funkciji - Tovrstni prislovi načeloma nastopajo v antonimnih parih s pomenom premikanja (procesnosti) od izhodišča k cilju in ev. obratno, ali (posledičnega) stanja na kateri izmed teh dveh točk. Tovrstna protipomenskost (antoni-mnost) je lahko dvojna: skrajnostna oz. polarna4 je določena z dejstvom, da zanikanje ene protipomenke ne zajame samo zanikanja druge, ampak tudi t. i. srednjo vrednost: kar ni zgoraj je lahko na sredi ali spodaj,5 Zlasti ko gre za prislove, ki izhajajo iz tridimenzionalno sti. dočene torej tudi z lateralno osjo, imamo opraviti s t. i. dopolnjevalno protipomenskostjo, ki jo je mogoče definirati z ločnim veznikom ali, procesni tip ven ali noter, stanjski tip zunaj ali notri. - Kot rečeno, tovrstni prislovi, ki izražajo temeljne orientacijske točke prostora, nastopajo lahko v primarni, nepretvoijeni obliki, ali pretvoijeni v predponske obrazilne morfeme oz. predpone; pojavljajo se skratka kot besedotvorni morfemi.
2.1.1 Pomensko neposredno razvidni so primarni, nepretvoijeni prislovi. Izhajajo iz naslednjih koordinat prostora: (1) vertikalnost, tip zgoraj - spodaj, gor - dol, (2) horizontalnost, tip levo - desno j" in (3) lateralnost, globinskost, tip spredaj - zadaj: zunaj - notri, ven - noter. Tip narazen - skupaj je poseben, zunaj temeljnih koordinat, saj zajema vse smeri; vsebujejo ga, kot bomo videli, tudi predponska obrazila glagola.
2.1.1.1 Pojem vertikalnosti izražajo prislovi (posledičnega) stanja ali dejanja. S predstavnega vidika pa je mogoče antonimne pare, ki sodijo v celoti ali deloma v ta pojmovni svet, členiti na več skupin:
(a) Frontalni vidik - posledično stanje zgoraj : spodaj, premikanje (procesnost) gor - dol: slednja zaznamujeta pot med zgoraj in spodaj (narečno zdolaj). Na vertikalni osi je razmeije med zgoraj : spodaj mogoče določiti:
•	(a1) absolutno, ko ju razmejuje zemeljska površina: zgoraj 'nad' zemljo (Zemljo) in spodaj 'pod' (njo); gre za razsežnost v višino ali globino. Morfemska ustreznika sta torej nad in pod,
•	(a2) absolutno in relativno z vidika nahajanja tega razmeija (1) nad zemeljsko površino, torej v višino, ali (2) pod njo, v globino: če je razsežnost vezana na višino, postane bližji absolutni nespremneljivki prislov spodaj, seže lahko največ do zemeljske površine, v primeru razsežnosti v globino pa pridobi to lastnost zgoraj, se pravi, da ta seže največ do zemeljske površine. - Os, katere skrajni točki sta zgoraj - spodaj, zajema tudi srednjo vrednost, kar uvršča to razmeije med skrajne (polarne) antonime.
•	(b) Po leg fronta/nega j c potrebno upoštevati še lateralni vidik, ki vnaša v horizontalni smeri globinski (prostorski) element. Prislovni par zgoraj : spodaj ostaja. Prislov zgoraj označuje točkovna oz. ploskovna danost, vodoravno v
"Tipologijo antonimije podaja npr. J. Lyons (1985: 216-19), A. Vidovič Muha (22013: 183-89).
5	Kot bomo videli, je ta tip protipomenskosti značilen zlasti za merne pridevnike, tip velik - majhen: če ni velik, ni nujno majhen, je lahko tudi srednji.
6	Iz vrstnih pridevnikov lev-i, desn-i tvorjena prislova nimata morfemskih ustreznikov ne na ravni vezanih, obrazilnih, ne nevezanih morfemov.
298
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
notranjost, kjer je spodaj, npr. zgoraj ima oblečen pulover, spodaj pa še srajco. Na ravni PGM tvorita antonimni par na in pod. npr. na 'zgoraj' srajco in pod 'spodaj' plašč obleči pulover.
Na morfemski ravni se nam ponuja več prostih morfemov: nedvoumni je PGM nad s pomenom 'zgoraj brez dotika', pod 'spodaj brez dotika', tip Nad naše kraje doteka hladen zrak, Nad mestom se zbirajo oblaki', biti pod streho. Pod oblaki kroži letalo.1 Za razliko od nad in pod izražata na in po točkovni (na) in ploskovni (po) stik z 'zgornjo stranjo' česa, torej stik, dotik z delom konstitutivne prvine česa, npr. skočiti na mizo : (raz)liti po mizi.
2.1.1.2	Pojem globinskosti, kot smo videli, se prepleta z vertikalnostjo. Tudi tuje mogoče ločiti vsaj dva antonimna para:
•	zunaj - notri izražata stanje, ven - noter dejanje, proces. Globina je lahko vertikalna ali horizontalna. Morfemska ustreznika za dogajanje sta iz, v za stanje in dogajanje, npr. posaditi v zemljo, v zemlji je pesek: puliti iz zemlje; oči, skrite v gubah obraza : iz globokih gub obraza so sijale oči; piti iz kozarca - v kozarcu je voda;
•	spredaj (pogovorno spred) - zadaj (pogovorno zad), npr. sesti spredaj - sesti zadaj. S frontalnega vidika gre za razmeije, podobno kot pri variantnem zgoraj - spodaj: frontalni točkovni ali ploskovni vidik ima svoj antonim v globinsko vodoravnem zadaj. Prislova izražata (posledično) stanje ali premikanje proti temu stanju. Antonima sta polarna, se pravi, da ob zanikanju enega ali drugega se vzpostavlja srednjo vrednost. Morfemska ustreznika sta pred in za. vendar brez neposrednega dotika s kom, čim, enako kot pri nad in pod, npr. stopiti pred ljudst\>o - skriti se za grmovje, sedeti pred njim - sedeti za njim.
2.1.1.3	Pojem horizontalnosti, tip levo - desno, je mogoče razumeti kot (posledično) stanje in proces, vendar pomen je ločljiv samo s pomočjo besedilnih okoliščin. Gre za razsežnost, ki jo SSKJ8 razlaga s fiziološkega antropocentričnega vidika glede na stran srca, levi 'kije na isti strani telesa kot srce', desni 'kije na nasprotni strani telesa kot srce'. V tej relaciji je absolutna samo možnost horizontalne delitve glede na položaj človeka, kar seveda pomeni relativnost določitve enega ali drugega mesta. - Morfemskih ustre-znikov v smislu PGM pojem frontalne horizontalnosti nima. Definira ga skrajnostna (polarna) antonimnost, torej če ni levo, je lahko sredina ali desno. Tovrstna antonimnost je ohranjena tudi pri zelo pogostem političnoideološkem metaforičnem pomenu.
2.1.2 Vprašanje morfemov nasploh je kompleksno tudi v tem smislu, da se lahko realizirajo slovarsko ali skladenjsko, slovarski so lahko vezani ali nevezani, tvoijeni (pretvoijeni) - vedno besedotvorni, ali netvoijeni - vedno korenski; skladenjski so vezani - končniški, ali nevezani - predložni.
'Zgledi so iz SSKJ, vendar tematsko prirejeni; v obravnavanih primerih tudi razlage.
8 Tako tudi npr. Dictionary of English Language and Culture (Logman 1998, '1992); strani neba in frontalni položaj človeka je v razlagi obeh pojmov uporabljena v Engli sh Dictionary (for advansed learners) (Macmillan, 2007, '2002): npr. levo 'na vzhodni strani vašega telesa, če ste z obrazom proti severu'.
Ada Vidovič Muha, Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika
299
Omenili smo že, da se prostor izraža tudi z ustreznimi prostimi (nevezanimi) gla-golskimi morfemi (PGM) oz. po Piperju (Piper 2001: 65-92) s predložnimi prislovi.9 Za oboje velja, da vedno izražajo prostor, seveda tudi v produktivni metaforiki, npr. premisliti - misliti skozi (in s tem do konca - končna dovršnost), ali tip iz-roč-i-ti -dati (kaj) iz 'ven' rok, tudi pod-klet-i-ti - dati klet pod 'spodaj' (kaj). Problematika se povezuje z besedotvoijem na obeh ravneh in s tem oblikuje dva tipa tvorjenk - gla-golske sestavljenke in tvorjenke iz predložne zveze.10
2.1.2.1	Predponsko obrazilo glagolskih sestavljenk je pretvorba samo PGM-ja, tip po-kriti ^ kriti [po] 'zgoraj', [ ] ^ po-, -kriti, zato je lahko vsaj s sinhronega vidika tudi izrazno samostojno in ni nosilec predložne funkcije; deluje samo kot vezani mor-fem, kot predponsko obrazilo glagola, npr. raz- v raz-staviti - staviti *raz 'narazen', u- v u-sesti - sesti *u 'dol', pre-/pro- v pre-lpro-dreti, *pre/*pro 'skozi'. Tudi vidska vloga, prototipska za proces časa - trajanje, ki jo PGM opravlja v zvezi z glagolom, ko je razvrščen na nedovršnik, je besedotvorna. To je mogoče dokazati z glagolsko pripono, ki ima (tudi) obrazilno vlogo - izraža vrste glagolskega dejanja, npr. kratnost kot sko(k)-i-ti - skak-a-ti 'večkrat skočiti'. - Zdi se, da sta se s predponskimi obrazili glagola povezala prostor in čas - dve druga drugo determinirajoči danosti.
2.1.2.2	Glagolske tvorjenke iz predložne zveze so tako kot druge tovrstne tvorjenke obrazilno vedno dvomorfemske, sestavljene iz predpone in pripone; za razliko od glagolskih sestavljenk, kjer imamo opraviti z enomorfemskim, predponskim obrazilom, je tu obrazilo vedno dvomorfemsko, predponsko-priponsko, npr. Pri--mor-je enako kot v-roč-i-ti.11 - Dve podskupini, ki se pojavljata znotraj glagolskih tvorjenk iz predložne zveze, je mogoče ločiti glede na to, ali je pragmatična izkušnja takšna, da omogoča vezljivostno realizacijo predloga z ustreznim samostalnikom ali pa to ni mogoče. Zgledi za prvi tip:pod-jarm-i-ti ^ [dati] (kaj) {pod} jarem-{o}, [ ] ^ -i(-ti),12 { } ^ pod-, -jarm-, { -i-ti.13 Se nekaj zgledov: iz-/v-roč-i-ti, ob-glav--i-ti, pod-red-i-ti, v-zemlj-i-ti, po-cen-i-ti idr. Drugi tip ne omogoča samostalniške realizacije ob predložnem prislovu, npr. od-slov-i-iti ^ [dati] slov[-o] {od} (česa), [ ] ^ -i-ti, { } ^ od-, -slov-; tako še npr. pred-/od-roč-i-ti, pod-klet-i-ti, ob-kol-i-ti, ob-rob-i-ti ipd.
9	Poimenovanje združuje obe funkciji: slovarskopomensko (prislovno), kjer gre za PGM -krajevnoprislovno umestitev glagolskega dejanja, in slovnično - podredno skupaj s (samostalniško) končnico.
10	Tip skladenjskega tvorbeno-pretvorbenega besedotvorja je predstavljen v dveh monografijah A. Vidovič Muha (1988, glagolske tvorjenke 17-25; razširjena in dopolnjena izdaja 2011, glagolske tvorjenke 63-82 in 91-97).
11	Skladno z glagolskimi sestavljenkami se bomo pri tej skupini omejili samo na glagolske tvorjenke iz predložne zveze. Sicer prim. Vidovič Muha 2011: 23-63, 68-69.
12	Za razliko od glagolske pripone, ki je besedotvorni morfem - hkrati z vidom izraža tudi vrsto glagolskega dejanja - je -ti morfem, ki tvori samo novo obliko iste besede (Toporišič "2000: 347).
13	Oklepaji [ ] in { } izražajo pretvorbeno-(besedo)tvorno (morfemsko) vrednost sestavin skladenjske podstave.
300
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
2.2 Pridevniki v vlogi lokalizatorja
Izražanje prostora, lokalizatorska vloga torej, ločuje tovrstno Pridevniško besedo (Pridb)14 na dve veliki skupini: prostor je njena definicijska lastnost, zato je izražanje te lastnosti njena primarna vloga; ta vloga pa je lahko v nadaljnjih pomenotvornih metaforičnih, metonimičnih procesih tudi pridobljena in zato sekundarna kot npr. v tipu velika/visoka plača ali globoka žalost ipd. - Obravnavali bomo pridevnike v primarni vlogi izražanja prostora. Tovrstne pridevnike, pridevniške lokalizatoije torej, je z antropocentričnega vidika mogoče ločiti zopet na dve skupini: prvo, zelo heteroge-no, določa neposredna ali posredna vezanost na orientacijske točke antropocentrično predstavljenega koordinatnega sistema. Sem sodijo:
•	vrstni pridevniki drugega in tretjega tipa (Pridv2, Pridv3) kot zgornji - spodnji; prvi. drugi ... zadnji; vsaj posredno še vrstni pridevniki prvega tipa (Pridv1), tvoijeni iz samostalnikov s krajevnoprislovnim PGM kot kraški (/zv/r) - (izvir, kije) na 'zgoraj' Krasu; imenujmo jih okoliščinski oz. umestitveni,15
•	razsežnostni pridevniki, tip visok - nizek, kot podskupina lastnostnih.
2.2.1 Razčlenitev vrstnih pridevnikov16 z vidika izražanja umestitve, lokalizacije, ločuje te glede na predvidljivost oz. stalnost lokaliziranega v dve skupini: vsi vrstni pridevniki prvega tipa (Pridv1) torej tudi umestitveni, tvorijo s samostalniškim jedrom stalno besedno zvezo, en leksem oz. eno slovarsko besedo, kar pomeni, da po govornem dejanju ne razpadejo; umestitev je torej znotrajleksemska, tip šolska malica - malica v šoli. Vrstni pridevniki drugega in tretjega tipa (Pridv2 in Pridv3) ne tvorijo s samostalniškim jedrom stalne besedne zveze, pridevnik je samostojni leksem, zveza po govornem dejanju razpade, tip zgornji sosed, prvi. zadnji kolesar; umestitev česa je torej zunajleksemska. Pridevniki, nastali neposredno iz prislovov tipa zgoraj - spodaj (Pridv2), so tako kot motivirajoči prislovi pomensko določljivi glede na mesto nahajanja govorečega, npr. tukajšnje, zgornje igrišče igrišče (kije) tukaj, zgoraj, bližnji predmet predmet (kije) blizu; spodnja soba soba (kije) spodaj; tako še: gornji stanovalci, nasprotni breg, tamkajšnji, tukajšnji prebivalci.11
Za našo obravnavo so zanimivi zlasti iz samostalnika nastali vrstni pridevniki, katerih pomen je razviden šele iz besedotvorno motivirajoče zveze s samostalnikom oz. natančneje - iz PGM (ustreznega glagola), ki je tudi v predložni funkciji ob sa-mostalniškem lokalizatoiju. V bistvu gre za izločanje krajevnoprislovnih pomenov predložnih PGM-jev; samo za vzorec vzemimo primere rodilnika in mestnika:
14	V vlogi pridevniških lokalizatorjev se pojavljajo tudi pridevniški zaimki, zato je ustrezno širše poimenovanje pridevniška beseda; nekako v tem smislu je uporabljana tudi v Slovenski slovnici (Toporišič "2000: 317).
15	Tipologijo vrstnih pridevnikov v smislu Prid1, Prid2 in Prid3 gl. v Vidovič Muha npr. 22012 (76-89, zlasti 82-88).
16	Več o pridevnikih in imenski zvezi sploh Vidovič Muha (zlasti npr. 1978: 253-76; 2013: 82-89, 365-406).
"Zanimivo, da slovenske slovnice pa tudi slovnice drugih slovanskih jezikov (npr. češka 1986: 67-81; poljska 1984: 294-303) ne ločijo znotraj vrstnih, imenovanih npr. tudi relacijski pridevniki, tistih, ki tvorijo z samostalniškim jedrom en leksem, od drugih, ki so leksemsko samostojni.
Ada Vidovič Muha, Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika
301
rodilnik, predlog iz, z, PGM 'ven': bavarsko pivo ^ pivo (ki je) z Bavarske; stenska ura ^ ura (ki je) na steni; tako še: češki porcelan, močvirska megla, japonski avtomobili idr.
mestnik predlog na, v, ev. po, PGM 'zgoraj', tudi 'znotraj, notri': alpsko rastlinstvo ^ rastlinstvo (ki je) v Alpah; biti v 'znotraj, notri'; dunajske gostilne ^ gostilne
(ki so) na Dunaju, biti na 'zgoraj'; tako še: kraški izvir, gorske živali, morski promet, globinska kamnina, močvirska ptica, cestni promet, laboratorijski poskus, ladijski kuhar, gledališki igralec, blagajniški prejemek, gozdni nadzornik, hišni gospodar, bočna lega.
2.2.2 Znotraj pojma razsežnostni pridevnik se je izkristaliziral ožji pojem mer-ni pridevnik za tisto skupino, ki jo lahko, med drugim, najbolj prepoznavno določa značilno desno dopolnilo, tip visok pet/nekaj metrov; pojem razsežnosti je nadpomen-ski, širši, saj lahko zajame celotno metaforično paleto tako znotraj omenjene skupine mernostnih kot zunaj nje, npr. globoka žalost, dober meter (visok). Kot bo iz kasnejše analize razvidno, je zlasti v zvezi z razmišljanjem o prostorskem vidiku pomena tovrstne leksike smiselno ločevanje med obema izrazoma.18
S prostorskega vidika je za merne pridevnike značilno, da sodijo v prostorski koncept koordinatnega sistema; razsežnost prostora zajemajo v osmih antonimnih parih: visok - nizek, velik - majhen, globok - plitev, dolg - kratek, debel - tanek, debel - droben, širok - ozek in težek - lahek (podtip prostora);19 čas izraža antonimni par mlad - star, lahko tudi prehod iz prostora v čas dolg - kratek. Kot rečeno, po mor-fološko-skladenjskih opredelitvah jih uvrščamo med lastnostne.20 Kar je za izražanje prostorskih razmerij pomembno, jih z drugimi lastnostnimi povezuje tudi sposobnost stopnjevanja, se pravi primerjalnega izražanja razsežnostne (prostorske) različnosti; stopnjevanje je lahko obrazilno načeloma, kot je znano iz Slovenske slovnice, z definicijskim obrazilom -ji, npr. (kdo je) več-ji (od koga), zlasti v primeru izglasne ne-kompatibilnosti z -ji tudi -ši, -ejši, npr. manj-ši, plitv-ejši, s prislovi stopnje, npr. zelo globok, tudi s primerjalnim veznikom kot, npr. (sprevod) dolg kot kača.
Sicer pa dve definicijski posebnosti ločita merne pridevnike od drugih lastnostnih: tako kot tovrstni prislovi nastopajo tudi merni pridevniki v antonimnih parih; kot rečeno, gre za skrajnostno (polarno) antonimnost, implicirana je torej tudi srednja vrednost, npr. če ni globok ni nujno plitev, je lahko tudi srednji. Druga temeljna lastnost je sposobnost tvorbe tipičnega desnega dopolnila za konkretiziranje razsežnosti
18	Z morfološko-skladenjskega in besedotvornega vidika so bili v slovenskem jezikoslovju poleg drugih pomenskih skupin pridevnikov in pridevniških zaimkov v sklopu imenske zveze obravnavani tudi razsežnostni pridevniki (Vidovič Muha, npr. 1978, 1981, dopolnjeno 2013: 76-89 idr.).
19	Tudi t. i. težnostni par mernih pridevnikov lahko uvrščamo med prostorske, čeprav ne merimo pravenstveno razsežnosti prostora, ampak kompaktnost oz. sestavo snovi, v bistvu pravzaprav težnostno privlačnost zemlje glede na določeno snov; prostor, ki ga merjena snov zavzema, je drugotnega pomena.
20	Zelo posplošeno to pomeni, da imajo tako kot vsi lastnostni besedilno vlogo aktualizatorjev, da po govornem dejanju imenska zveza, ki jo tvorijo samostalniškim jedrom, razpade, s skladenjskega vidika pa jim to omogoča povedkovodoločilno vlogo in s tem prehajanje med povedkovnike (predikative), izvorno seveda obratno: iz povedkovega določila v pridevniško oz. prilastkovno vlogo, npr. vodnjak je globok -globok vodnjak, ločijo seveda tudi skladenjsko določnost - menjavo končnice -0 z -i v im. m. sp. ed., npr. globok : globoki. (Prim. Vidovič Muha, dopolnjeno zlasti z vidika imenske zveze 2013: 76-89).
302
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
v smislu natančnosti ali približnosti, npr. visok, globok, velik, dolg, debel tri metre/ nekaj metrov, površina, velika za dlan. Zanimivo je, da tovrstno dopolnilo izničuje antonimnost, imajo ga lahko samo pridevniki z izhodiščnim pomenom lastnosti, večje od povprečja. Desno dopolnilo lahko prehaja v pridevniško zloženko, npr. iti; dolga tri metre - trimetrska vrv, vreča, težka tri kilograme - trikilogramska vreča. Pri prostorskih mernih pridevnikih je nedvoumnost razsežnosti s pretvorbo nastalega zložen-skega pridevnika odvisna od pomena jedrnega samostalnika, npr. petmetrski prostor je lahko dolg ali širok pet metrov.
Tudi samostalniki, tvoijeni iz obravnavnih pridevnikov, če izražajo merljivo (posamostaljeno) lastnost, so nastali iz pridevnikov, z izvornim pomenom Več kot povprečje', npr. višina, globina, dolžina, debelina (znaša) tri metre. Samostalniki iz obravnavnih parov, kijih motivirajo pridevniki s pomenom lastnosti, manjše od povprečja, so, vsaj načeloma, pomensko samostojni; izražajo svet, prostor s takšno lastnostjo, npr. nižina, plit\>ina, ožina.
Lahko povzamemo: antonimni pari izražajo lahko samo relativno razsežnost: visok glede na nizek, globok glede na plitev itd.; izražanje konkretne razsežnosti, ne samo prostorske, ampak tudi časovne, je vezano samo na pridevnike z izvornim pomen presežnosti tako prostorske kot časovne, torej tudi otrok, star dva meseca; plašč, star več let; snov, težka d\>a grama.
V zvezi z razsežnostjo znotraj koordinatno zamejenega prostora, ki ga izražajo obravnavani pridevniki skladno s pomensko približno ustreznimi prislovi, je potrebno izpostaviti še nekaj lastnosti.
•	Navpična razsežnost, prislovno izraženega stanja zgoraj - spodaj in dogajanja navzgor, gor - nrnzdol,21 dol, so na voljo pridevniki visok - nizek, globok - plitev, tudi velik - majhen. V dveh tipoloških lastnostih se obravnavani pridevniki ločijo od njihovih približnih prislovnih ustreznikov: pri pridevnikih gre za
(1)	samo pomensko ne pa tudi izrazno ločitev dogajanja oz. procesa od (posledičnega) stanja;22 pomenska razločevalnost je vezana na jedrni samostalnik, npr. (zelo) visoka hiša 'z nadpovprečno višino': (zelo) visok strop 'kije, se nahaja visoko'; tako še npr. globoka reka : globoko dno (reke), globoka struga (reke), 'ki se nahaja, je globoko', torej poglobiti strugo reke (jo s tem preusmeriti), in
(2)	tudi izrazno ločitev prostora nad zemljo oz. do zemlje, visok - nizek, glede na prostor pod zemljo, globok - plitev.
•	(a1) Vodoravna razsežnosti v globino z antonimnima prislovnima ustreznikoma spredaj - zadaj izražata prav tako antonima globok - plitev; pomenska razvidnost stanja, procesa izhaja iz jedrnega samostalnika, npr. globoke gube obraza 'z nadpovprečno razsežnostjo': globoka črta 'kije, se nahaja globoko'. Kot pomensko zanimive z izhodiščno poudarno vlogo velja omeniti še zveze, kot so globok gozd 'pravi gozd', ta&\ globokapušča\>a, blizuje morda še globoka zima.
21	Tvorjenki drage stopnje na-vz-gor in na-vz-dolz dvemakrajevnoprislovnima pomenoma predponskih obrazil sta zanimivi v svoji poudarili vlogi: na- ohranja svoj pomen tako 'povrhu' z ustrezno vprašalnico kje kot z vprašalnico kam '*na zgoraj', 'proti zgoraj', vz- pa poudarja predvsem procesnost, gibanje v smeri kot jo določata podstavi -gor in -dol; s tem upravičuje razvrstitev na podstavo -dol.
22	SSKJ tovrstnega procesa ne loči od stanja. Prim. redakcijo gesla globok (SSKJ I, 700-701).
Ada Vidovič Muha, Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika
303
ki dopuščajo poleg poudarne pomenske interpretacije23 še prislovno v smislu 'globoko v (znotraj) gozdu, puščavi, zimi'. Samo poudarna vloga tovrstnih pridevnikov jih načeloma veže na obsamostalniško (prilastkovno) razvrstitev. Kot rečeno, gre za funkcijski prehod pridevnika med poudarne prislove.
•	(a2) Razsežnost, izrazitejša v
(1)	višino, npr. velik - majhen človek, sosed je zelo velik 'visok', majhen ev. lahko tudi 'nizek',24
(2)	dolžino in širino, npr. velika, majhna soba: prostor, velik pet k\>adratnih metrov, srednje veliko stanovanje,
(3)	dolžino, npr. dela dolge korake,
(4)	globino, npr. velika, majhna jama, veliko brezno;
•	(a3) Razsežnost v vse smeri, kijih dopušča jedrni samostalnik, npr. velik kamen, velik nos, velika usta, ušesa, tudi metonimično, npr. velika - majhna skupina prijateljev, družba. Prislovni funkciji izražanja količine se bliža pridevnik velik, ko vzpostavlja razmeije z malo, tip veliko - malo ljudi: veliko - majhno število ljudi, tudi veliko - malo denarja : velik - majhen kup denarja: antonimno razmeije je v (rodilniškem) numerativu (Mluvnice češtinv 2, 1986: 58) seveda v imenovalniški oz. tožilniški vlogi.
Tudi če pustimo izražanje časa ob strani, sta antonima velik - majhen nekakšen hipernim za izražanje razsežnosti sploh, tudi metonimične številčnosti, ki gre lahko že proti količini.
•	(b) Vodoravno razsežnost, prislovno levo - desno, izraža antonimni par dolg -kratek, npr. dolg hodnik, dolga reka. Obravnavano prostorsko razmeije je mogoče izražati relativno z upoštevanjem pravila skrajnostne antonimnosti. Gre za izražanje (posledičnega) stanja, kar dokazuje raba v povedkovem prilastku, npr. hodnik so naredili zelo dolg.
•	(c) Pridevniški par širok in ozek izražata razsežnost (1) načeloma med dvema daljšima omejitvama, npr. širok pas, rob, širok in dolg travnik, široka cesta, tudi (2) med omejitvami nasploh, npr. široke hlače, rokavi,
3 Subjektivizirana antropocentričnost prostora
Subjektivizirana antropocentričnost je izhodišče za lokalizacijo, katere nosilec je pol-nopomenski glagol imeti - z drugimi besedami: pogoj izražanja subjektivizirane prostorske antropocentričnosti je polnopomenski glagol imeti. Človek ni več interpret možnosti členitve objektivne prostorske danosti, ampak postane sam temeljna orientacijska točka umestitve česa. Na podlagi pomenske relevantnosti pretvorbe tega glagola v svojilni pridevnik prek svojilnega rodilnika paje mogoče ločiti dva tipa tovrstne antropocentričnosti; lahko bi ju imenovali svojilnostna in prostorska v ožjem smislu (nahajalna).
23	Poudarna vloga razvijajočih stavčnih členov, torej ob samostalniku pridevnik, je vezana na izpostavitev vseh konstitutivnih lastnosti samostalniškega jedra; lastnih prepoznavnih semov pridevnik v poudarili vlogi nima več, torej lahko tip *:elo gozd, *:elo puščava. V tem smislu so tovrstni pridevniki po funkciji enaki prislovom stopnje, čeprav s formalnimi lastnostmi pridevnika.
24	V SSKJ 3 ( 1979, 140-141) je zveza nizek fant pojasnjena z majhen.
304
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
3.1 Če glagol imeti izraža poleg prostorskost še svojilnost ali kakšno konstitutivno razmerje med lokalizatorjem in lokaliziranim, je pretvorljiv v svojilni pridevnik, v t. i. svojilni pridevniški lokalizator. Na podlagi kategorialne lastnosti človeško +/-, ki jo izkazujeta svojilna lokalizator in lokalizirano, je mogoče ločiti več tipov svojilnosti; izpostavimo nekaj tistih, katerih lokalizator in lokalizirano so zaznamovani s konkretno (k+):
Lokalizacijska točka svojine je torej posedovalec - lokalizator glede na posedo-vano - lokalizirano. Možnost nadaljnje pomenske členitve svojilnostne lokalizacije izhaja iz kategorialne skladenjsko-leksikalne dinamičnosti obeh akterjev svojilnosti, lokalizatorja in lokaliziranega glede na absolutno predvidljivo lokalizacijsko točko, izraženo z biti + PGM pri 'zraven' lokalizatorja, tudi na 'zgoraj' ali v 'znotraj, notri' lokalizatorju; lokalizacijska točka in lokalizator sta torej neločljiva oz. eno. Prvina, ki je doslej pri obravnavi izražanja prostorske različnosti nismo poznali, je način, vrsta razmerja med lokalizatorjem in lokaliziranim, torej kako biti kje oz. natančneje - kako, kot kaj biti pri, na, v.25 Prav način oz. vrsta lokalizacije z upoštevanjem omenjenih kategorialnih lastnosti lokalizatorja (Lr) in lokaliziranega (Ln) vpliva na možnost nadaljnje pomenske členitve.
3.1.1	Prava svojilnost, tip Sosed/soseda (Lr) ima avto (Ln) - sosedov/sosedin avto; posedovalca v vlogi lokalizatorja definicijsko določa kategorialna lastnost človeško (č+), posedovano v vlogi lokaliziranega pa človeško- (č-). Z lokalizacijskega vidika je torej pravo svojilnost mogoče definirati kot biti 'nahajati se' kaj (č-) pri 'zraven' kom (č+) kako - kot njegova lastnina;26 sopomenka glagola imeti je posedovati. Kategorialno razmerje č+ : č- omogoča vnesti dodatno, temeljno informacijo o lastnini: Kdo kot lokalizator je hkrati lastnik, poseduje kaj kot lokalizirano; imeti 'biti lastnik, posedovati'.27
3.1.2	Razmerna svojilnost, v zvezi z lokalizacijsko razlago svojilnosti primernejše poimenovanje pripadnostna svojilnost, tip Sosed (Lr) ima brata (Ln) - sosedov brat; lokalizator je vedno č+, lokalizirano tudi č+. Pomen umestitve glagola imeti - kdo ima koga - ustvarja razmerje, pripadnost koga komu. Rodovna razmerja ustvarjajo zanimivo antonimijo, tip Sosed ima nečaka, ženo (brata/sestro, sestrično) ... zato je stric, mož, (brat, bratranec), kar ustvarja antonimne pare stric - nečak, mož - žena, brat - ev. sestra ...
3.1.3	Sestavinska svojilnost je s stališča kategorialnih lastnosti težje opredeljiva, mogoče je reči samo, da je lokalizator lahko bitje, organizem, snovno, torej č+, ž+, s+, lokalizirano pa č-, ž- in s+, tip Človek ima roke - človekove/človeške roke, Jež
25	Vemo, da prav izražanje svojilnostne lokalizacije deli slovanske jezike na tiste, ki jo izražajo z glagolom imeti 'biti pri kom kako', med katere sodijo tudi južnoslovanski in med njimi slovenščina, in na tiste, ki jo načeloma izražajo z biti pri (meni), npr. imam avto : ruščina u minja mašina'. Prim. npr. Vidovič-Muha, Derganc (2008: 21, 133-147), kjer je podan tovrstni primerjalni poskus, ki izhaja iz slovenske svojilnostne tipologizacije glagola imeti.
26	V zvezi z glagolom imeti in biti, s tem pa tudi s problematiko svojilnosti in lokalistično teorijo svojilnosti je bilo več razprav A. Vidovič Muhe z navedeno literaturo (Vidovič Muha 1998: 4, 293-323, ponatis 2000: 243-74; 2005: 291-314).
27	Pomen svojilnosti 'biti lastnik, posedovati' je seveda pogojen s č+ za lokalizatorja in s č- za lokalizirano v določenem civilizacijskem in zgodovinskem okolju.
Ada Vidovič Muha, Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika
305
ima bodice - ježeve bodice; Hrast ima liste - hrastovi listi; Celica ima jedro - celično jedro. Gre za tip t. i. svojilne vrstnosti (Vidovič Muha 1981; 2013: 82-89). Gre za poimenovanje lokalizatoija kot vrstnega (generičnega) pojma in lokaliziranega kot tvorne (konstitutivne) sestavine, tvornega dela tega pojma; vzpostavljeno je razmerje med delom (lokaliziranim) in celoto (lokalizatoijem).
3.2 Če glagol imeti izraža samo prostorskost, se pravi brez ostanka, je pretvorljiv v biti + PGM, načeloma pri 'zraven'. Za izražanje opredelitve koga/česa glede na prostor - umeščenost (v prostoru) - je mogoče do določene mere zasledovati tipologijo, vzporedno s svojilnostjo. Tako velja, da je pretvorba v svojilni pridevnik iz svojilnega rodil-nika formalno sicer mogoča, vendar ne izraža prave svojilnosti, ampak določeno, npr. interesno razmerje med lokalizatoijem in lokaliziranim. V takšnih primerih je svojilni pridevnik v pomenu prave svojilnosti neustrezen, npr. *njegovo urednikovo gradivo. Kategorialne lastnosti so pomenskorazločevalna prvina, vendar z manjšo pomensko-razločevalno težo, kar je smiselno glede na odsotnost svojilnosti s pomenom lastništva.
3.2.1 Prava prostorskost, tip Urednik (Lr) ima (zanimivo) gradivo (Ln) - Pri uredniku je (zanimivo) gradivo (Ln); lokalizator je č+ in lokalizirano č- Pomen umestitve glagola imeti - kdo ima kaj - je mogoče izraziti z glagolom biti 'nahajati se' in PGM pri 'zraven' koga (č+) kot npr. Imaš ključe in denarnico? 'So pri tebi ključi in denarnica?'. Pretvorba je ob upoštevanju že predvidene preureditve udeleženskih vlog sopomenska, kar dokazuje, da gre za nedvoumni krajevni pomen glagola imeti: 'nahajati se'pri kom, je torej enako kot (Kdo) ima kaj. Pri pravi svojilnosti je lokalizator hkrati posedovalec - določevalec prostora česa v smislu svojilnosti (pri kom kaj kot svojina), tu je lokalizator brez nadaljnje opredelitve.
Zaradi polnopomenskega imeti je v določenih okoliščinah pretvorba v svojilni ro-dilnik in dalje v svojilni pridevnik mogoča: Gradivo je urednikovo ^ gradivo (od) urednika ^ urednikovo gradivo. Pretvorba potrjuje uvodne ugotovitve, da sta kra-jevnost in svojilnost v bistvu v tesni zvezi, da je umestitev česa h komu v nekem smislu vzpostavitev pomembnostne hierarhije, ki se kaže v dejstvu, da kaj pri kom je z določenim namenom, v našem primeru dela, »ureditve« gradiva. Svojilnost (lastnina, posedovanje) ne igra nobene vloge, kar je mogoče dokazati z dejstvom, da je v obravnavanem sklopu lokalizirano lahko razvito s svojilnim pridevnikom; pomen lo-kalizacije potrjuje samo pretvorba tipa biti pri: Urednik ima pisateljevo/njegovo gradivo - Pri uredniku je avtorjevo/njegovo gradivo P - V stavčni strukturi z glagolom imeti je pogosto še prislovno določilo kraja, npr. Otrok ima mizo pri oknu - Otrokova miza je 'se nahaja' pri oknu. Temeljna orientacijska točka česa (miza) v prostoru (pri otroku - otrokova, vendar ne nujno v pomenu svojilnosti) je tu določena še na aktualne (besedilne) okoliščine (pri oknu).29
28	V obravnavanih primerih je umeščenost v prostor na podlagi prave svojilnosti - biti pri kom kot svojina - prvotnejša od prostorske umeščenosti (brez prvine svojilnosti): Pisatelj je imel gradivo, ki ga je dal uredniku, zato je mogoče (časovno) zaporedje: Urednik ima pisateljevo gradivo, in ne obratno: * Pisatelj ima urednikovo gradivo, če seveda ostajamo na ravni izhodiščne pomenskosti; tudi možnost Pisatelj ima gradivo pri uredniku je pogojena z izhodiščno svojilnostno umestitvijo gradiva (pri pisatelju).
29	S. Topolinska razlaga ta tip s členitvijo po aktualnosti (1985).
306
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
3.2.2 Razmerna prostorskost se pojavlja vzporedno z razmerno svojilnostjo, tip Sosed ima zidarje - Pri sosedu so zidarji; zidarji soseda - sosedovi zidarji. Tudi tu imamo opraviti z lokalizatoijem č+ in lokaliziranim č+. Sopomenski glagol biti pri 'nahajati se' seveda vpliva na preureditev udeleženskih vlog. Pretvorba v svojilni ro-dilnik in posledično v svojilni pridevnik je mogoča, če lokalizirano ni razvito s svo-jilnim pridevnikom. Odpade možnost vzpostavitve (prek glagola biti) dopolnjevalne protipomenskosti, značilne za jedrno pomensko skupino razmerne svojilnosti, za rodovna (družinska) razmerja.
V obravnavanih zgledih se potrjujejo uvodne ugotovitve, da je svojina v najširšem smislu samo varianta prostorskega razmerja, lahko celo čista prostorskost, torej imeti 'biti pri'.
4 Obravnavana problematika prostora je z antropocentrična vidika ločena v objektivizirano in subjektivizirano: prva izhaja iz prostorskih razmerij, kot jih glede na svoj položaj zaznava udeleženec govornega dejanja - govoreči, druga iz osebe kot temeljne orientacijske točke umestitve česa. Predvsem razsežnostni in znotraj njih merni pridevniki so tisti, ki neposredno glede na temeljne usmeritve koordinatnega sistema vertikalno, horizontalni in lateralno objektivizirajo umestitev koga/česa. -Prek polnopomenskega glagola imeti, prek njegove prostorske pretvorbe v biti pri se oblikuje svojilnostna subjektivizirana interpretacija v najširšem smislu, ki je ločljiva v dve skupini: t. i. prava svojilnost omogoča poleg prostorske pretvorbe glagola imeti v biti pri še pretvorbo v svojilni pridevnik, tip Sosed ima avto - sosedov avto, ali pa te pretvorbe ne omogoča in ostaja samo pri pretvorbi v prostorski pomen, tip Urednik ima gradivo - Gradivo je pri uredniku; pretvorba v svojilni pridevnik, urednikovo gradivo, je dvoumna, načeloma spremeni pomen tudi v svojilnost.
Ada Vidovič Muha, Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika
307
VlRI IN LITERATURA
Andrée Borillo, 1998: L'espace st son expression en français. Pariz: Ophrys, Collection l'essentiel français.
Aleksandra Derganc, 2008: Glagol'nye sposoby vyraženija posessivnosti v sloven-skom i russkom jazykah. Slavistična revija 56/2. 133-47.
Dictionary of English Language and Culture, '1992, 1998. Edinburgh Gate, Harlow: Longman.
Gramatyka wspôiczesnego jçzyka polskiego: Morfologia, 1984. Varšava: Instytut jçzyka polskiego PAN.
Martin Heidegger 1996: Byti a čas. Praga: OIKÛMENÉ.
Macmillan English Dictionary (for advansed learners), 220 07 ('2002): Oxford: University Press.
Mluvnice češtiny [2]: Tvaroslovi, 1986. Praga: Ceskoslovrenska akademie ved.
Predrag piper, 22001 ('1997): Jezik i prostor. Beograd: Bibllioteka XX vek.
--, 2008: Gramatika granice. Južnoslovenski filolog LXIV, 307-23.
Ivo Pranjkovič, 2009: Prostorna značenja u hrvatskome jeziku. Prostor ujeziku: Književnost i kultura šezdesetih. Zagreb: Filozofski fakultet.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I, II, III, IV, V, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS.
Zuzanna Topolinska, 1985: Autour de la notion de relation possessive. Prilozi, X 1 - Oddelenie za lingvistika i literaturna nauka. Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite.
Jože Toporišič, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Claude Vandeloise, 1977: L'espace en Français. Pariz: Éditions du Seuil.
Ada Vidovič Muha, 1992: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. Slavistična revija 26/1. 161-92.
--, 1993: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede. Slavistična revija 26/3. 253-76.
--, ('1998) 22000: Pomenski preplet glagolov imeti in biti - njuna jezikovnosistemska stilistika. Slavistična revija 46/4. 293-323.
--, 1999: Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil - vprašanje propo-zicije. Slavistična revija 57/2. 251-63.
--, 2005: Imeti in einer Transformationsbeziehung zu biti (nachgewiesen an slowenischen Texten). Semantische Probleme des Slowenischen und des Deutschen. Ur. E. Horst, M. Zorman idr. Frankfurt na Majni: Peter Lang. 291-314.
308
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
--, 22013 (20001): Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: ZIFF. --, Slovensko skladenjsko besedotvorje, (4988), 22011: Ljubljana: ZIFF.
Andreja Žele, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC,
ZRC SAZU.
Summary
From the anthropocentric point of view, space that is expressed by some of adjectival and adverbial lexicon and its corresponding morphemes can be divided into two types: (1) Objectivized anthropocentricity of space originates in spatial relationships as they are perceived by the speech act participant, i.e., the speaker, relative to his/ her position. Basic possibilities of spatial delimitation are formed in terms of three-dimensional coordinate system: from the frontal view, the horizontal and vertical axes are relevant, while the side view also includes depth. The role of this type of localizers is fulfilled by: (a) adverbs, like zgoraj 'up' vs. spodaj 'below', and their equivalents in unbound, free verbal morphemes, like pisati na 'to write on top', and bound morphemes—affixes, like in na-pisati. They are defined by a polar (extreme) antonymity and ability to derive semantically corresponding adjectives, like zgornji 'upper' vs. spodnji 'lower'; (b) adjectives, particularly dimensional ones, with the core group of measure adjectives, like globok 'deep' vs. plitev 'shallow'. The polar antonymity— their defining feature—is canceled by the typical right complement, e.g., globok pet/ nekaj metrov 'five/a few meters deep'. (2) Subjectivized anthropocentricity of space is derived from a person as the central orientation point for positioning, localization of something, possibly in the sense of possession that implies a spatial relation, i.e., concealed spatial relation, or simply a spatial relation. This type of interpretation is allowed by the verb imeti 'to have' with the meanings that exhibit dual valency—besides the left one for the subject, also the right, accusative, one—in the function of the localizer kdo 'who' and localized kaj 'what', e.g., Kdo ima kaj 'who has what'. Two types of transformations show either concealed or open spatiality: (a) Sosed ima avto 'The neighbor has a car', imeti 'to be the owner, to own' - (a1) sosedov avto 'neighbor's car', (a2) Pri 'zraven' sosedu je avto (kot njegova last) 'The car is at [beside] the neighbor (as his possession)'; the localizer is obligatory human (h+), the localized is not human (h-); (b) Urednik ima (avtorjevo) gradivo 'The editor has the (author's) material - (a2) Pri 'zraven' uredniku je (avtorjevo) gradivo 'The (author's) material is at [beside] the editor'; a transformation into a possessive adjective, i.e., the type (a1), urednikovo gradivo 'the editor's material', might be misleading with the possessive meaning.
UDK 81Lm'367.633:81L163.6'367.633
Gašper Ilc
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
GRAMATIKALIZACIJA PROSTORSKIH ČLENIC V ANGLEŠČINI IN SLOVENŠČINI
Prispevek obravnava proces gramatikalizacije prostorskih členic s kontrastivnega vidika na angleško-slovenskem jezikovnem paru. Razčlemba izhaja iz predpostavke, da je skladenjsko razmerje med glagolsko zvezo, ki uvaja dogodek, in okoliščinsko predložno zvezo, ki dogodek umesti v čas in prostor, osnovno skladenjsko razmerje in predstavlja izhodiščno stopnjo obravnavane gramatikalizacije. Proces gramatikalizacije se prične, ko se pomenska in skladenjska vez med prostorsko členico in njenim dopolnilom v predložni sintagmi zrahlja ter se členica pomensko in skladenjsko približuje glagolu v smislu slovničnokategorialne besedotvorne modifikacije. Končni rezultat tega procesa so glagolske tvorjenke, pri katerih je izhodiščna prostorska členica okrnjena na glagolski morfem in je (delno) izpraznjena prostorskega pomena.
Ključne besede: predlogi, predložna zveza, prislovi, gramatikalizacija, glagolske tvorjenke, glagolski vid
The paper from the contrastive point of view discusses the process of grammaticalization of spatial particles in English and Slovene. The analysis is based on the premise that the relationship between a verbal phrase introducing an event and a circumstantial prepositional phrase that positions the event into time and space constitutes the basic grammatical relationship. The process of grammaticalization begins when the syntactic connection between the spatial particle and its attribute in the prepositional syntagm loosens and the particle semantically and syntactically moves closer to the verb in the sense of derivational modification. The final result of this process are verbal derivatives in which the initial spatial particle is reduced to the verbal morpheme and is (partially) devoid of spatial meaning.
Keywords: prepositions, prepositional phrase, adverbs, grammaticalization, verbal derivatives, verbal aspect
1 Slovnični okvir in določitev pojmov
1.1 Pri skladenjski razčlembi pojava gramatikalizacije prostorskih členic prispevek privzema osnovno predpostavko skladenjskega besedotvorja (Vioovič Muha 2011: 7), da gre »za spoznanje o globinski pomenski povezavi med definirano nestavčno besedno zvezo, skladenjsko podstavo, in smiselno zvezo morfemov v tvorjenki, kar je dokazljivo s pretvorbeno-tvorbeno (transformacijsko-generativno) metodo.« Tvor-beno-pretvorbeni pristop v svoji vezalno-navezalni obliki (Chomsky 1981) in kasnejših različicah (Chomsky 1995, 1999) predvideva, da se skladenjska izgradnja stavka izvrši na treh ravneh: (i) na leksikalni ravni, na kateri se vzpostavijo udeleženska in prislovnodoločilna razmerja, (ii) na stavčni ravnini, na kateri se vzpostavijo časovna
310
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
in dogodkovnovidska razmerja, ter (iii) ilokucijski ravnini, ki vzpostavi vrsto povedi (npr. vprašaljenje) oz. razmerje med povedjo in sobesedilom (npr. žariščenje). Vse tri ravni so medsebojno hierarhično povezane: ilokucijska ravnina je nadredna stavčni ravnini, ta pa je nadredna leksikalni ravnini. Skladenjski gradniki vsake ravnine so besedne zveze. Tvorbeno-pretvobena slovnica (Chomsky 1981: 48) priznava dve vrsti besednih zvez, ki so vse endocentrično sestavljene okoli jedra,1 in sicer (i) leksikalne zveze, katerih jedra tvorijo slovarske enote s predmetnim pomenom ter z udeležen-sko in skladenjsko vezljivostjo (samostalniška, pridevniška, glagolska in predložna zveza) in (ii) funkcijske zveze, katerih jedra tvorijo slovarske enote brez predmetnega pomena in samo s skladenjsko vezljivostjo (npr. vezniška besedna zveza).
Za razvijanje analize gramatikalizacije prostorskih členic se bomo osredinili le na prvo ravnino, tj. leksikalno ravnino. Kot že ime predvideva, igrajo na tej ravnino pomembno vlogo leksikalne besedne zveze; najpomembnejša je vsekakor glagolska zveza (GZ), ki vzpostavi udeleženska razmerja (vršilec, prizadeto, prejemnik itd.) in zadosti slovarsko definirani glagolski (slovnični) vezljivosti. Če ponazorimo. Na ravni glagolske zveze ima dvovezljivi glagol brcati v zgledu Marko brca žogo strukturo (1a). Samostalniški zvezi (SZ) Marko je na mestu določila GZ pripisana zunanja udeleženska vloga vršilec, SZ žoga na mestu dopolnila pa notranja udeleženska vloga prizadeto. Neslovničnost primera *Janez brca žogo dvorišču pokaže, da je glagol brcati lahko rabljen samo dvovezljivo, torej ko sta vlogi vršilec in prizadeto podeljeni, glagol ne more več pripisati dodatne udeleženske vloge. Če želimo vpeljati prislov-nodoločilno udeležensko vlogo kraj, potem moramo v strukturo vpeljati tudi novega pripisovalca udeleženske vloge (prim. Haegeman 1991: 51-52). V našem primeru to vlogo prevzema predlog na. Če si podrobneje ogledamo strukturo (1b), lahko opazimo veliko podobnost med glagolom (G) in predlogom (P): oba elementa sta jedri besednih zvez (GZ in PZ), oba sta v enakem strukturalnem razmerju s samostalniškima zvezama (tj. razmerje jedro-dopolnilo), oba v tem razmerju pripišeta eno udeležensko vlogo (prizadeto, kraj) in oba pripišeta sklon (tožilnik, mestnik).
1 V slovenščini sta to levo določilo in desno dopolnilo, pri čemer je levo določilo strukturalno nadredno določilu (Golden 2000: 22).
Gašper lic, Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini
311
Ko primerjamo skladenjsko vezljivost glagolov in predlogov, bi veljalo izpostaviti še eno podobnost. Tako kot pri glagolu opazimo različne oblike skladenjske vezljivo-sti (npr. predmetna, povedkovodoločilna in stavčna vezljivost), lahko podobno raznolikost opazimo tudi pri vezljivosti predlogov. V slovenskih in vzporednih angleških primerih (2a) vidimo, daje dopolnilo predlogov do in from še ena PZ, v (2b) predloga od in from dopolnjujeta prislovna zaimka in v (2c) predloga brez in without kažeta stavčno vezljivost.
(2) a. [Do[pred tremi dnevi]]nisem vedel, kaj želiš.
She pulled the child [from [under the bed]].
b.	Ne naredi niti koraka [od [tam]].
Don't move [from [there]].
c.	Micko je zapustil, [brez [da bi ji kaj rekel]], (neknjiž.)
He left Mary [without [saying a word.]]
Naj na koncu še omenimo, da predmetni pomen predloga vpliva tudi na njegov skladenjsko vezljivost: tako se, na primer, krajevni predlog na veže s tožilnikom v pomenu cilja (hiteti na vrt) in z mestnikom v pomenu položaja (sedeti na vrtu).2
Če povzamemo. Z vidika tvorbeno-pretvorbenega pristopa k procesu gramatika-lizacije prostorskih členic se moramo odmakniti od tradicionalnega pogleda na predloge (Toporišič 1982: 39, Toporišič 2000: 413), ki predvideva, da so le-ti brez predmetnega pomena in so le elementi slovnične izgradnje, s katerimi izražamo podredna skladenjska razmeija in ki bi jih veljalo obravnavati kot (proste) morfeme besednih vrst s predmetnim pomenom. Spoznanja sodobnega tvorbeno-pretvorbenega jezikoslovja3 (prim. mdr. Jackendoff 1973, Chomsky 1981, Jackendoff 1983), so pokazala, da imajo predlogi v svoji osnovi določen predmetni pomen in tvorijo samostojno besedno zvezo, kije zložena podredno okoli predložnega jedra in se lahko pojavlja kot samostojni skladenjski sestavnik, katerega skladenjska vloga je pogosto prislov-nodoločilna.4
1.2 Termin prostorske členice v prispevku uporabljamo za nepregibne besedne vrste, s tujko partikule, ki so leksikalno povezane s krajevnim pomenom. Tukajšnje rabe termina členica ne enačimo s terminom členek kot besedno vrsto (prim. Toporišič 1992: 17). Osredinili se bomo predvsem na naslednji vrsti prostorskih členic, pri katerih lahko sledimo procesu gramatikalizacije:
•	predlogi;
•	izpredložni prislovi.
O primeijavi predlogov v obeh jezikih bo več zapisanega v jedrnem delu prispevka, bi pa na tem mestu veljalo podrobneje predstaviti kategorijo izpredložnih
2	O pomensko-konceptualnih razločkih posameznih predlogov s kontrastivnega vidika gl. mdr. Lipovšek (2013).
3	Tudi z vidika sodobnega kognitivnega pristopa (prim. Langacker 1988), ki zavrača formalistične postulate tvorbeno-pretvorbenega jezikoslovja.
4Prim. Bajec idr. (1964: 94) za podobno razlago slovenskih predložnih zvez.
312
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
prislovov. V angleščini lahko prislovnodoločilno PZ nadomesti izpredložni prislov, ki je homonimičen s predlogom, pri čemer pride do opusta predložnega dopolnila. Tako lahko v povedi Mary went up the stairs (Marija je šla gor po stopnicah) nadomestimo prislovnodoločilno PZ (up the stairs) z izpredložnim prislovom up, torej Mary went up. Tudi v tem primeru gre za prosto sintagmo med GZ in prislovom (natančneje: prislovno zvezo), saj je le-ta izključno okoliščinski (prim. Quirk 1999: 1161). V slovenščini nimamo podobnih struktur (tj. poprislovljenja predloga brez njegovega dopolnila), vendar pa Bajec idr. (1964: 94-96) opisuje dva primerljiva slovnična pojava. Celotna predložna zveza (tj. predložno jedro in njegovo dopolnilo) se lahko bodisi združi v enovit predlog, na primer, v pričo ~ vpričo, za voljo ~ zavoljo, bodisi v celoti poprislovi, na primer, na poti ~ napoti, k višku ~ kvišku. Pri slednji možnosti pride do rahlega pomenskega premika (prav tam: 94).
1.3 Gramatikalizacija je jezikovni proces, pri katerem določen samostojni leksi-kalni izraz izgublja svoj predmetni pomen in se vedno bolj rabi kot slovnični element (Hopper in Traugott 1993: 4).5 Proces gramatikalizacije vedno poteka postopno, vendar po predvidljivih korakih, torej lahko govorimo o kontinuumu gramatikazacije (3), na katerem lahko prepoznamo vmesne stopnje s samosvojimi leksikalnimi in slovničnimi lastnostmi. Hopper in Traugott (1993: 7) razlagata, da proces gramatikalizacije poteka na dveh nivojih: slovničnem in pomenskem. Če na slovničnem kontinuumu (3a) sledimo krnenju leksikalnega izraza z vidika njegovih oblikoslovnoskladenjskih lastnosti, potem na pomenskem nivoju (3b) sledimo njegovi postopni krnitvi predmetnega pomena.
(3) a. slovnični kontinuum: leksikalna beseda > slovnična beseda > naslonka > morfem
b. pomenski kontinuum: polni pomen > delno izpraznjen pomen > izpraznjen pomen
Nadalje, proces gramatikalizacije lahko opazujemo z diahronega ali sinhronega vidika. Diahroni vidik se osredinja predvsem na razlaganje slovničnih oblik z vidika njihovega krnenja skozi čas, medtem ko se sinhroni vidik osredotoča na prepoznavanje vmesnih stopenj gramatikalizacijskega kontinuuma (3) in njihovih skladenjskih značilnosti (prav tam: 2). Slednjemu pristopu sledimo tudi v pričujočem prispevku.
2 Gramatikalizacija in prostorske členice
V prispevku se osredinjamo na proces gramatikalizacije na primeru prostorskih členic v angleščini in slovenščini ter poskušamo s sinhronega vidika prepoznati in skladenjsko razčleniti vmesne stopnje gramatikalizacijskega kontinuuma. Posamezne stopnje so predstavljene v preglednici 1.
5 V okviru skladenjskega besedotvorja (Vidovič Muha 2011: 72), bi proces lahko slovenili tudi kot proces obraziljenja.
Gašper lic, Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini
313
Preglednica 1: Različne stopnje gramatikalizacije prostorskih členic.
dULl lt uni.llk«ILri.-|^	■ Ij^pnUL ■ inolilHni
1. UhcdUit: tt	H) l.>tqpill | FJiJ» r^An b.^uiiriH^ir t. to imfe :| ilkt peter Cj la rmn \ mp Iihr iddirj ■- bi Q
lt. liprrikJnLljprrtfci il BUeoIiH morid-m i ti.	ti) aL | * nb V Ar rtuin i ffu^l m* papir
Jl>. |j Hf ndliiJii Liypi likih ol ¿ll^vlhkl lllurTcni brrf WT.	(hj lfiI^ i.lviilinir K ^jLi -.-jji t'. Md -■ Ali hp C. If.Ur/tUMf d.ltdf ll «pudll | ¿■-'/lllkJ. i vdrt-MOrii-^
S, frijrifp k< i iiijftTjI.-.jBinL-ufriiJu^ihrij DKrTrinnm hrr Lnjrrbcfp	iT) «. H feuiE ^e^nin.' b.peptMtil ,| ptjvkllhliv h' m iti , JpHf' frllUkSbttiti <::. taua u 1c*. v ufcc1 tff \\iitttv.) ¿nniinjrfdJ
2.1	GZ in okoliščinska PZ
Razčlemba predvideva, da sintagme v (4), kjer || označuje mejo med obema le-ksikalnima zvezama, predstavljajo izhodiščno stopnjo gramatikalizacijskega kon-tinuuma: GZ leksikalizira dogodek, medtem ko okoliščinska PZ umesti dogodek v prostor (ali čas). Skladenjska vez med obema skladenjskima sestavnikoma ni trdna in ni zahtevana v smislu glagolske valence (prim. (lb)). V angleščini (4c') lahko takšno prosto PZ (up the stairs) nadomesti izpredložni prislov up (prim. 1.2). Ker se v angleščini poprislovi samo predlog (up the stairs ~ up) in ne celotna PZ, je takšen izpredložni prislov zaradi svoje relativne fonološke šibkosti podvržen nadaljnjemu procesu gramatikalizacije (prim. Jespersen 1924: 333-37). V nadaljevanju bomo tako sledili obravnavi obeh vrst angleških prostorskih členic, tj. predložnih in izprislovnih.
2.2	Izpredložni/ izprislovni glagolski morfem + PZ
Pri zgledih (5) in (6) lahko pri obeh jezikih opazimo, da so originalne prostorske členice v celoti gramatikalizirane na slovničnem kontinuumu, saj so zreducirane na glagolske morfeme, hkrati pa lahko opazimo, da gramatikalizacija še ni dosegla končne stopnje na pomenskem nivoju, saj glagolski morfem (delno) ohranja krajevni pomen izhodiščne členice. Z drugimi besedami, gramatikalizirana členica je izgubila udeležensko in skladenjsko vezljivost, vendar še (delno) ohranja svoj osnovni predmetni pomen. Tako dobimo pri sestavljanki vstopiti (5a) pomen »stopiti v + prostor«. Okoliščinska PZ, ki sledi tako tvoijenemu glagolu in čigar predložno jedro je homoni-mično z glagolsko predpono, leksikalizira osnovni krajevni pomen gramatikalizirane
314
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
členice (prim. za slo. Vidovič Muha 1993, 2000, 2009, Žele 2009a,b). Raba okoli-ščinske PZ ob sestavljenem glagolu ni vedno mogoča (npr. *preskočiti prek ovire), v angleščini je pa takšna raba nasploh netipična (Bolinger 1971, Elenbaas 2007).
V obeh jezikih opazimo, da gramatikalizirana členica v obliki glagolskega morfema pridobiva sekundarno, slovničnokategorialno vidsko vlogo. Pri večini slovanskih jezikov (prim. mdr. Svenonius 2004) so to tipična glagolska predponska obrazila, enako velja tudi za slovenska glagolska predponska obrazila, za katere se dokazuje, da so večinoma izpredložna (prim. mdr. Dular 1983, Vidovič Muha 1993, 2000, 2009, 2011, Žele 2009a, b). Pri obravnavi slovenskih struktur v (5) in (6) v celoti privzemamo podrobno razčlembo glagolskih sestavljenk tipa (c2) (Vidovič Muha 2011: 72), ki predvideva, da predponsko obrazilo spreminja nedovršne glagole v dovršne in hkrati umešča glagolski pomen v krajevne okoliščine, medtem ko pri dovršnih glagolih le umešča glagolski pomen v krajevne okoliščine. Pri skladenjski razčlembi slovenske strukture (5) se pa delno odmikamo od predloga v Vidovič Muha (2009: 254), da ima predlog le skladenjsko vlogo sklonskega pripisovalca, temveč menimo, da je PZ samostojni skladenjski prislovnodoločilni sestavnik, katerega jedro (tj. predlog) ima predmetni pomen ter udeležensko in skladenjsko vezljivost (prim. 1.1).6
Pri vzporednih angleških primerih (5) in (6) lahko opazimo, da se izprislovni mor-femi7 pojavljajo samo v prostomorfemski obliki8 (prim. Bolinger 1971, Fraser 1976, Jackendoff 2002, Elenbaas 2007) in vplivajo na vidsko spremembo. Na tem mestu velja poudariti, da angleščina ne sodi med jezike, pri katerih je razloček med dovršno-stjo in nedovršnostjo označen direktno z osnovno in izpeljano glagolsko obliko kot pri slovenščini, temveč vidskost določimo na podlagi interpretacije sintagme. Tako je glagolsko dejanje z glagolom run v (i) he ran every morning nedovršno, v (ii) he ran up dovršno in v (ii) He was running up nedovršno. Če v slovenščini izpredložna predponska obrazila vedno tvorijo samo dovršnike (Toporišič 1982: 348, Vidovič Muha 2011: 72), je v angleščini (Bolinger 1971, Elenbaas 1994) z izprislovnimi morfemi možna tvorba tako dovršnih glagolov, najpogosteje z up, off, in, out (6a'-c'), kot ne-dovršnih glagolov z on, away, around (6d'). Znotraj vidskosti se pri obeh jezikih iz-predložni/izprislovni morfemi lahko rabijo za izražanje faznosti v smislu začetnosti in končnosti9 (npr. slo. zacingljati, zmasakrirati in ang. start up in trigger off). Dovršnost tvorjenega glagola se kaže tudi v spremenjeni glagolski prehodnosti: dovršnost glagolskega dejanja pogosto zahteva, da je dejanje tudi zamejeno z neprvimi udeleženci tj. z desnopredmetno vezljivostjo (pisati ~ napisati kaj; barvati ~pobarvati kaj) in ne več s prosto okoliščinsko PZ, kot je to značilno za izhodiščno stopnjo gramati-kalizacije (prim. 2.1). V angleščini, kjer je vidskost odvisna od interpretacije celotne sintagme, ima prehodnosti posebno težo, saj na interpretacijo vpliva prisotnost oz. odsotnost desnopredmetne vezljivosti ter (ne)določnost in (ne)omejenost samega
6	Tvorbeno-pretvorbeni pristop k izpredložnim glagolskim morfemom celo predvideva, da gre pri primerih tipa (5a-b) za isti slovarski element, ki zaseda dve različni poziciji v skladenjskem drevesniku in se lahko fonetično realizira na višji, nižji ali obeh pozicijah, prim. mdr. Biskup (2009).
7	V vlogi vidskih prostih morfemom se v angleščini rabijo samo izprislovne členice (prim. Qüirk idr. 1999: 1162).
8	V angleščini je bila v preteklosti možna tudi predponska oblika (npr. uprurí), vendar je v sodobni angleščini produktivna le še prostomorfemska oblika (prim. Elenbaas 2007).
9	Za slov. prim. Žele (2009a).
Gašper lic, Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini
315
predmeta. Primerjajmo nedovršno interpretacijo glagolskih dejanj Peter ate in Peter ate apples ter dovršnost dejanj Peter ate an/the apple in Peter ate up the apples. Da členica up omogoča le dovršno interpretacijo, dokažemo z neslovničnostjo primera *Peter ate up apples: dovršno glagolsko dejanje se ne more vezati z neomejeno oz. nedoločno SZ na mestu predmeta.
Razloček med zgledi (5) in (6) je le v (ne)prisotnosti prislovnodoločilne PZ. Zdi se, da v zgledih, pri katerih prislovnodoločilna PZ ni več prisotna, glagolska predpona vse bolj izgublja izhodiščni krajevni pomen, torej se proces gramatikalizacije bliža koncu tudi na pomenskem kontinuumu (3b). Tako pri angleškem zgledu (6c') prosti morfem up izraža dovršnost, ohranjen je še osnovni predmetni pomen gibanja proti višjem kraju, vendar tvorjenka run up pomeni »dvigniti«. Podobno razmerje lahko opazimo tudi pri slovenskem glagolu opisati-, »pisati o«, pa tudi »z besedami predstaviti«. Če povzamemo: izpredložni/izprislovni morfem v (5) in (6) je tako rabljen slovničnokategorialno in besedotvorno in se v slovenščini pojavlja kot glagolska predpona ter v angleščini kot glagolski prosti morfem.
2.3 Glagolske tvorjenke z izpredložnim/izprislovnim morfemom brez
krajevnega pomena
Končni rezultat gramatikalizacijskega procesa so glagolske tvorjenke, pri katerih je izhodiščna prostorska členica v celoti izpraznjena prostorskega pomena in ima tako poudarjeno besedotvorno vlogo. Na tej stopnji so v slovenščini izpredložni morfemi rabljeni kot predponska obrazila (7a-b) ali kot prosti morfemi (7c). Predponski morfemi ohranjajo tudi slovničnokategorialno vlogo dovršnosti (Dular 1983, Toporišič 1982, Vidovič-Muha 1993). V angleščini je ponovno mogoča le prostomorfemska tj. desna glagolska modifikacija (5a'-c'). Različna slovničnokategorialna osnova izpeljanih glagolskih morfemov v obeh jezikih (tj. izpredložni ali izprislovni (2.1)), vpliva tudi na prehodnost prostomorfemsko modificiranega glagola.10 V slovenščini so obravnavani prosti morfemi v celoti samo izpredložni, zato je glagolska prehodnost zahtevana (7a'-c'); v angleščini pa so poleg izpredložnih (7a'), prosti morfemi lahko tudi izprislovni. V teh primerih je tvorjen glagol lahko prehodni (7b') ali neprehodni (7c). Pri prehodnih tvorjenih glagolih tega tipa ima desnovezljivi predmet tipično vlogo udeleženca in ne moremo več govoriti o okoliščinskih razmerjih. Ta kriterij se v angleškem jezikoslovju (Quirk 1999: 1156) standardno uporablja za ločevanje med prosto sintagmo GZ in PZ na eni strani ter GZ, katere jedro je tvorjen glagol s prostim morfemom, na drugi (8).
10 Slovničnokategorialna podstava gramatikaliziranega prostega morfema vpliva tudi na poimenovanje prostomorfemskih glagolov: glagolom z izpredložnim prostim morfemom v angleščini pravimo predložni glagoli (prepositional verbs), glagolom z izprislovnim prostim morfemom pa frazni glagoli (phrasal verbs).
316
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
(8)
c.r * ti.
ft. Sta' IfUtkJ bi hmcJ || l^tfiH.
a1. sfk iiood ii hrjriii ttu
'Piidjhrate j:h jt*
"SliL jt jii kivfitffl.1
Behind whom?
Wtere?
t. Jtirwi lilH£al\Afi£:ko. Za kuni?
h1. 0\ruk laii 13 M Drtianj. Rjnf K>?
Nazadnje velja poudariti še naslednje. Če na splošno velja, da prihaja pri glagolih s prostim morfemom do metonimičnega prenosa (prim. (8)), je prosti morfem lahko še vedno dokaj semantično transparenten oz. še vedno lahko prepoznamo pojem kra-jevnosti, vendar »v preneseni, abstraktni vlogi«. (Vioovič Muha 2011: 75) Oglejmo si za zgled slovenska primera (9a,a') in primerljiva angleška zgleda (9b,b').
(9) a. Janez je zašel v gozd.	a'. Janez je zašel v težave.
b. The train arrived at the station. b'. The committee arrived at the
conclusion.
'Vlak je prispel na postajo.'	'Komisija je prišla do zaključka.'
V primerih (9a, b) gre pri obeh jezikih za kombinacijo GZ in PZ, ki ima prislov -nodoločilno vlogo. V (9a', b') še vedno lahko zaznamo (abstraktni) krajevni pomen gramatikaliziranega predloga, vendar opazimo metonimični prenos, tako glagol ne opisuje dejanja, ki je s PZ umeščen v določeno okoliščinsko razmerje, temveč je gla-golska tvorjenka desnopredmetno vezljiva. V angleščini je desnopredmetna vezljivost lahko dokazljiva s t. i. predložnim trpnikom (prepositionalpassive): če je trpna pretvorba povedi (9b) s strukturo GZ + PZ slovnično nesprejemljiva (*The station was arrived at), je trpna pretvorba povedi (9b') z desnovezljivim tvoijenim glagolom v celoti sprejemljiva (The conclusion was arrived at). V slovenščini ne moremo uporabiti trpne pretvorbe, vendar Žele (2010) nazorno pokaže, da na prislovnodoločilno oz. predmetno vezljivost glagola vpliva njegov leksikalni pomen: pri glagolih z bolj splošnim pomenom prihaja do prislovnodoločilne vezljivosti, medtem ko pri glagolih s konkretnim/specifičnim pomenom opazimo predmetno vezljivost.11 Enako lahko opazimo tudi v angleščini: polisemični glagol arrive v (9b) ima manj specifičen pomen kot v (9b'). Lahko zaključimo, da sta slovenski in angleški glagol pomensko bolj splošna v (9a,b) kot pa v (9a',b').
Prispevek je s kontrastivnega vidika predstavil različne stopnje gramatikalizacij-skega procesa prostorskih členic v angleščini in slovenščini. Analiza se je osredinila
3 Sklep
11 Prim. Žele (2010): odpraviti se z avtobusom (kako?) in odpeljati se z avtobusom (s čim?).
Gašper lic, Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini
317
na izpredložne in izprislovne glagolske morfeme s posebnim poudarkom na vmesnih stopnjah gramatikalizacijskega prehoda iz predložnih oz. prislovnih okoliščinskih razmerij v glagolsko modifikacijo. Pokazali smo, da v obeh jezikih glagolska modifikacija deluje slovničnokategorialno (npr. sprememba vidskega pomena) in besedotvorno (metonimičen prenos). Izpredložni glagolski morfemi v slovenščini se pojavljajo kot predponska obrazila ali prosti morfemi, medtem ko v angleščini govorimo le o glagolskih izpredložnih in izprislovnih prostih morfemih.
Na koncu velja izpostaviti, da je treba na proces gramatikalizacije prostorskih členic gledati celostno, torej kot kontinuirano prehajanje iz ene stopnje v drugo. V pričujočem prispevku smo izpostavili le posamezne stopnje gramatikalizacije, ki so z oblikosladenjskega in pomenskega vidika jasno prepoznavne. Za jezikovno proučevanje so zelo zanimive tudi vmesne stopnje, kjer je težje določiti stopnjo prehoda. V to kategorijo zagotovo sodijo glagolske kolokacije, pri katerih ne moremo več govoriti le o prosti zvezi med GZ in PZ, ravno tako pa še ne moremo govoriti o čisti (prosto) morfemski glagolski modifikaciji (prim. Žele in Sicherl 2010).
VlRI IN LITERATURA
Anton Bajec, Rudolf Kolaric, Mirko Rupel, 1964: Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS.
Petr Biskup, 2009: Prefixes as Prepositions and Multiple Cases. Studies in Formal Slavic Phonology, Morphology, Syntax, Semantics and Information Structure. Ur. G. Zybatow, U. Junghanns, D. Lenertova in P. Biskup. Frankfurt na Majni: Peter Lang. 3-17.
Dictionary of Phrasal Verbs. 1989. London, Glasgow: Collins.
Dwight Bolinger, 1971: The Phrasal Verb in English. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press.
Noam, chomsky, 1981: Lectures on Government and Binding. Dordrecht: foris.
-	-, 1995: The Minimalist program. Cambridge, Massachusetts: The MIT press.
-	-, 1999: Derivation by Phase. MIT Occasional Papers in Linguistics, 18. Cambridge,
Massachusetts: The MIT press.
Janez Dular, 1983: Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov. Slavistična revija 31/4. 281-86.
Marion Elenbass, 2007: The Synchronic and Diachronic Syntax of the English Verb-Particle Combination. Utrecht: LOT.
Bruce Fraser, 1976: The Verb-Particle Combination in English. New York, San Francisco, London: Academic Press.
Marija Golden, 2000: Teorija opisnega jezikoslovja: 1. skladnja. Ljubljana: FF.
Liliane Haegeman, 1991: Intorudction to Government & Binding Theory. Oxford UK, Cambridge, USA: Blackwell.
318
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Paul J. Hooper, Elizabeth Closs Traugott, 1993: Grammaticalization. Cambridge: University Press.
Ray Jackendoff, 1973. The Base Rules of the Prepositional Phrases. Festschrift for Morrison Halle. Ur. S. Anderson, P. Kiparsky. New York: Holt, Rinehart and Winston.
--, 1983: Semantics and cognition. Cambridge, Massachusetts; London, England: The MIT Press.
--, 2002: English Particle Constructions, the Lexicon, and the Autonomy of Syntax. Verb-Particle explorations. Ur. N. Dehe, R. Jackendoff, A. Mclntyre, S. Urban. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 67-94.
Otto Jespersen, 1924: The Philosophy of Grammar. London: George Allen&Unwin Ltd.
Ronald W. Langacker, 1982: Space Grammar, Analysability, and the English Passive.
Language 58/1. 22-80.
Frančiška Lipovšek, 2013: Movement Out of, Off, and from the Landmark: Conceptualization of the Departure Point. AAA: Arbeiten aus Anglistik und Amerikanistik 38/2. 185-202.
Randolph Quirk, Sidney Greenbaum, Geoffrey Leech, Jan Svartvik, 151999: A Comprehensive Grammar of the English Language. Harlow: Longman.
Peter Svenonius, 2004: Slavic Prefixes Inside and Outside VP. Nordlyd 32/2: Special issue on Slavic prefixes. Ur. P. Svenonius. Tromso: CASTL. 205-53.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
--, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
--, 1996: Glagolske sestavljanke iz zveze glagol + predložna zveza. Razprave XV. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede. 109-23
--, 420 00: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Ada Vidovič-Muha, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom). Slavistična revija 41/1. 162-90.
--, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: ZIFF.
--, 2009: Skadenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil - vprašanje pro-pozicije. Slavistična revija 57/2. 251-61.
--, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: ZIFF.
Andreja Žele, 2009a: Predponsko-predložna razmerja: na primerih glagolov v slovenščini. Opera Slavica 19/2. 23-35.
--, 2009b: O predponsk(oobraziln)ih glagolih v slovenščini. Slovenski jezik 7. 95-113.
--, 2010: Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo. Jezikoslovni zapiski 16/1. 67-83.
Gašper lic, Gramatikalizacija prostorskih členic v angleščini in slovenščini
319
Andreja Žele, Eva Sicherl, 2010: Valency and prepositions: Comparative and Con-
trastive Slovene-English Aspects. Slovo a slovesnost 71. 176-91.
Summary
The paper from a contrastive point of view discusses the process of grammaticali-zation (or, rather, affixation) of spatial particles in English and Slovene. Grammati-calization is a gradual linguistic process in which an independent lexical item (content word) loses its lexical meaning and gradually acquires its secondary, grammatical, meaning; at the same time, it becomes morpho-syntactically truncated, i.e., the transition from an independent lexical item to a clitic to a morpheme). The analysis is based on the premise that the relationship between a verbal phrase introducing an event and a circumstantial prepositional phrase that positions the event into time and space, e.g., pisati na papir 'to write on paper', constitutes the basic grammatical relationship and represents the initial stage of the grammaticalization under investigation. The process of grammaticalization begins when the syntactic connection between the spatial particle and its attribute in the prepositional syntagm loosens and the particle semantically and syntactically moves closer to the verb in the sense of derivational modification. The final result of this process are verbal derivatives in which the initial spatial particle is reduced to the verbal morpheme and is (partially) devoid of spatial meaning. Verbal derivatives are formed differently in the two languages. While in Slovene this type of verbal derivatives is formed with prefixation, e.g., preskočiti 'to jump over, skip' and modification with a free morpheme, e.g., laziti za nekom 'xxx', modern English only allows modification with a free morpheme, e.g., go through, run up. The article analyzes and compares various forms of verbal modification and stages of the grammaticalization process.
UDK 811.163.6'367.635
Andreja Žele
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
ČLENKI TUDI KOT VNAŠALNIKI NOVIH PROSTORSKIH RAZMERIJ V OBSTOJEČE SPOROČILO
V prispevku so predstavljene funkcijsko-pomenske lastnosti slovenskih členkov kot posledica sporočanjskih razmerij v besedilu; tu je obravnava omejena na členkovno izražena prostorska razmerja.
Ključne besede: členki, prostor, besedilni modifikatorji, funkcijsko-pomenske lastnosti, naklonska in povezovalna vloga členkov
The article outlines functional-semantic features of Slovene particles that are result of communicative relationships in the text. The discussion is limited to the spatial relationships expressed by particles.
Keywords: particles, space, textual modifiers, functional-semantic features, modal and connecting roles of particles
Členki vnašajo v obstoječe besedilno sporočilo še tvorčevo sosporočilo in s tem v že upovedeni prostor še tvorčev prostor in hkrati še razmerje med obema. Tvorčev prostor je vezan na istočasnost tvorjenja besedila in na tvorčevo vsevednost oz. vse-obvadovanje trenutka govorjenja. Členki so kot besede konteksta v vsakem primeru okoliščinske besede; gre za ubesedeno hkratno večprostorskost v besedilu, vsaj za vsebinsko propozicijsko in tvorčevo interpretacijsko; členki torej lahko vnašajo razmerje med upovedeno propozicijo in tvorčevo interpretacijo ali pa vzpostavljalo zno-trajbesedilno razmerje med dvema propozicijama. V prispevku bodo predstavljeni z vidika izražanja prostora - torej kot razmerijske metafore prvotno zunajokoliščinskih prostorskih prislovov oz. prislovnih zaimkov tipa blizu, okoli, daleč, nekje, nekam, tam, ki omogočajo metaforični pomenski prenos od nedoločne posplošene prostor-skosti v zgolj razmerijske pomene približnosti, omejenosti, nedoločene količinskosti in še naprej v vrednotenje ali poudarjanje upovedenega v besedilu; vzpostavljajo se razmerja prostor/čas <> razmerja <> vrednotenje/poudarjanje. Z vidika prvotnega/ izhodiščnega prislovnega/prostorskega pomena se veže možnost širšega ali ožjega izražanja razmerijskih pomenov oz. različne zmožnosti razmerijskih pomenov so odvisne od prvotnega/izhodiščnega prislovnega pomena; s pomenskim vidikom oz. z zmožnostjo izražanja različnih razmerijskih pomenov se vzajemno povezuje funkcijski vidik, ki poudarja bodisi medosebno/medudeležensko rabo ali povezovalno (med-propozicijsko) besedilno rabo.
Enkrat gre za tvorčevo nagovarjanje drugega udeleženca v smislu pozivanja, zanikanja, vrednotenja ali različnega čustvenega odzivanja, drugič pa za tvorčevo povezovanje ali navezovanje nanovo ubesedenega z že obstoječim besedilnim sporočilom.
322
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Pri členku izhajam iz osnovnega spoznanja, da isti členek lahko v različnih kontekstih dobi različne razmerijske pomene in je torej zanj tipična funkcijska večpomenskost.1 Izhodišče te obravnave o slovenskem členku je torej funkcijski strukturalistič-ni vidik, ki besedne vrste opredeljuje glede na njihovo skladenjskopomensko vlogo, in funkcijsko-pomenske lastnosti členkov so samo posledica sporočanjskih razmerij v besedilu.
1 O členku v slovenskem in tujem jezikoslovju2
Členek je samostojna skladenjskofunkcijska besedna vrsta oz. skladenjskofunkcij-ski modifikator,3 ki pa nima niti predmetnega niti slovničnega samostojnega pomena niti ni oblikovno določena, in kot funkcijsko razpomenjena ali besedilno omejena besedna vrsta - saj jo sproti določa (šele) konkretna skladnja - je tudi stavčni nečlen oz. modifikator tipa seveda. Zaradi poimenovanja besedilnih spremnih okoliščin je členek lahko tudi t. i. stavčni prislov,4 pogosteje pastavek; lahko ga opredelimo tudi kot razmer-nopomenski izrek. Dinamičnost in stavčna povednost členka je potrjena tudi z oznako »adveibialno rabljene glagolske oblike z zakritim glagolom« (Jesenovec 1944: 529). Členki so vnašalniki novih pomenskih razmerij in hkrati tudi spreminjevalniki pomenskih razmerij, s tem v besedilo vnašajo tudi govorno dinamiko. Njihovo prvenstveno besedilno in funkcijsko vlogo odražajo oz. morajo odražati tudi funkcijske slovarske razlage, ki členek opisujejo kot ubesedeno (slovarsko) referenco z govornim dejanjem.5
Členke kot poimenovanja ali ubeseditve zakritih govornih dejanj (nasproti npr. polnoizraženim frazemom,ViDovič Muha 2000: 86-91) lahko označimo tudi kot neke vrste pomožne besede oz. stavčne ali besedilne modifikatoije (ViDovič Muha 1984: 144), s katerimi se poročevalec navezuje na kontekst in pri tem izraža različne pomenske in čustvene odtenke posameznih izrazov ali povedi v kontekstnih ali aktua-lizacijskih odnosih. Ker imajo členki torej prvenstveno in zlasti besedilno vlogo, so to hkrati zlasti smiselne besed(ic)e z izrazito komunikacijsko (konektorsko) vlogo in hkrati vplivanjsko vlogo6 in zato jih znamo smiselno besedilno uporabljati zlasti v svojem prvem jeziku.
1	Sintagma »razmerijski pomen« mi pomeni 'pomen razmerja', medtem kot mi »pomensko razmerje« pomeni 'razmerje med pomeni'.
2	Za sintezo dosedanjih ugotovitev o slovenskem členku sem upoštevala in komentirala ugotovitve sodobnih slovenskih jezikoslovcev: J. Toporišič (1976, 1991, 2000), I. Černelič Kozlevčar (1992), A.Vidovič Muha (1984, 2000), A. Skubic (1999), in zlasti ugotovitev iz sodobnih anglo-ameriških, ruskih, čeških in slovaških slovnic (citirani so v besedilu in v zbrani literaturi na koncu razprave).
3	Modifikator je tu mišljen kot beseda, ki povzroča spremembe v obstoječih pomenskih razmerjih ali z vnašanjem novih pomenskih razmerij.
4	O členkih kot o stavčnih prislovih »rečenični priloži« z vidika pragmatične obravnave modalnosti govori tudi že Milka Ivič (1973).
5	Glede našega edinega večzvezkovnega razlagalnega slovarja je treba je upoštevati opozorilo njegovih sestavljalcev (ViDovič Muha 1993: 38), da SSKJ ne vzpostavlja vzročno-posledične zveze med stavčnimi členi in besednimi vrstami - ni namreč še uveljavljen funkcijski strukturalistični vidik, ko temeljna besedilna struktura, npr. osnovni stavčni vzorec, določa besedne vrste.
6	Zato ni naključje, da so starejše tradicionalne slovenske slovnice, npr. 1947, 1956, členke uvrščale med »miselne prislove«.
Andreja Žele, Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij
323
1.1 Dovolj jasen funkcijsko-pomenski pristop se pri obravnavi členkov v slovenski slovnici odraža že v sedemdesetih letih v ugotovitvah, da se členki po vlogi približujejo prislovom ali veznikom oz. so s slednjimi v konverznem razmerju (1976: 384, 363, 367) in da vzpostavljajo zvezo s sobesedilom7 - so poved v povedi; njihova na-klonskost, ki je besedilno priložnostna, pa daje pomenski podstavi povedi dokončno določitev (Toporišič 1976: 531); in ta ugotavljanja so samo bolj eksplicitno potrjena z današnjimi delitvami.
Tako s funkcijsko-pomenskega kot s sporočanjsko-pragmatičnega vidika se členki lahko delijo na dve krovni skupini, in sicer na povezovalne (besedilne) členke, ki izhajajo iz pragmatičnih okoliščin in naklonske (medosebne) členke, ki izhajajo iz sporočanjskih razmerij.8 Povezovalni poudarjajo besedilno koherentnost in kohezivnost in v tem smislu se delijo še na podskupine: dodajalni (Pd), izbirni (Pizbir), izvze-malni (Pizvze), navezovalni oz. nadaljevalni (Pnavez), nadomestni (Pnadom), naspro-tovalni (Pnaspr), pojasnjevalni (Ppojas), ponazarjalni (Pponaz), popravni (Ppoprav), poudarni (Ppoudar), povzemalni (Ppovze), zadržka (Pzadrž), zastranitveni (Pzastr); naklonski, ki se osredotočajo bodisi na udeležence, na okoliščine, na glagolski proces ali na količino, pa obsegajo štiri večje podskupine: čustvenostni (Nč), pozivni (Np), vrednotenjski (Nv) in členki zanikanja (Nn). Tako naklonski kot povezovalni členki niso deli propozicije, temveč jo le modificirajo.
Dodatno poudarjanje funkcijskosti je trditev9, da so členki posledica pomenskega praznjenja besed, in tako ohranjajo samo še vlogo pomenskega niansiranja določeva-nih besed v neposredni bližini, tj. vsebini besed v neposredni bližini dodajajo zgolj spremne okoliščine. V ruskem jezikoslovju so poimenovani tudi kot členki vezavno--prislovnega (prehodnega) tipa, ki zaradi vezniške nadstavčnosti izražajo modalnost celotne povedi in maniro govora (Vinogradov 1947: 733-37). Skladenjskopomensko odprtost členkov izražajo tudi angleška poimenovanja subordinating conjuction /su-bordinator.10 Po Quirkovi slovnici so označeni tudi kot podrazredi prislovov (subclass of adverbials) ali kot podredni deli povedja (predication subjuncts), ki izražajo osebno usmeritev (subject-orientation) z različnimi vrstami naklonskosti. Ta 'ožji osebni vidik',11 ki vključuje povedje in govorca, je vezan na prisojevalno razmerje, in največkrat dodaja še vljudnost, poudarjanje in izpostavljanje.12 Prvotnemu funkcijsko-in razvrstitvenostrukturnemu vidiku se kot drugotni pridružuje pomenski vidik, ki določenim funkcijam daje še različne kombinacije pomenskih sestavin (PS); njihova
7	In širše s celotnim kontekstom, ki vključuje tudi t. i. sotvarje oz. nebesedilne okoliščine sporočanja (gl. Toporišič 1993: 8).
8	Ta delitev pa je povzeta po Hallidayevi slovnici (1996), pri nas pa je jo na zgledih slovenskih členkov predstavil A. E. Skubic (1999).
9	Gl. V. V. Vinogradov (1947: 729).
10	Na navezno vlogo členkov opozarja tudi M. A. K. Halliday (1996: 81-84) kjer Conjuctive Adjuncts skupaj s Comment Adjuncts obravnava kot podskupino 'modalnih členkov' (Modal Adjuncts).
11	Po Quirku (2°1994: 567-612) so najpogostejši členki v povedju (predican subjuncts), npr. zares, sledijo časovni členki (time-relationship subjuncts), npr. že, še; manj pogosti so 'poudarniki' (emphasizers), npr. seveda, zares, 'stopnjevalniki' (intesifiers) za 'povečanje', npr. povsem, za 'pomanjšanje' (downtoners), npr. skorajda, in še neke vrste 'omejitveniki' (focusing subjuncts), npr. predvsem.
12	Upoštevala sem angleške jezikoslovne slovarje kot NTC's Dictionary of Grammar Terminology (1991) in A Dictionary of Linguistics and Phonetics ("1997).
324
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
funkcijska poudarnost lahko združuje pomenske sestavine (PS) 'poudarnosti', 'samoumevnosti', 'izvzemalnosti', 'dodajalnosti' in 'presojevalnosti': Gre predvsem za ironijo do samega sebe; Slačil se je, povsem se je razgalil.
Členki v konektorski vlogi lahko v sicer navadno intonančno in aktualizacijsko členjeno poved oz. besedilo (s pripovedno kadenco in tema-rema členitvijo) vnesejo spremembo, tako da znotraj iste povedi z izhodiščno/začetno aktualizacijo teme dosežejo začetno intonančno kadenco in s tem dva intonančna vrha, ki sta hkrati tudi komunikacijski jedri, npr. Vsi mimoidoči so bili zavzeto zaposleni ... Tudi drobna starka je pred seboj potiskala napol prazen voziček (Bélicová, Uhlírová 1996: 199). Glede na povedano je konektor enakopravni nosilec intonančnega središča povedi, npr. Tja ne grem, navsezadnje nimam možnosti zmagati (Daneš 1999: 152; 2000: 168-69).
1.2 Členki ne vzpostavljajo konkretnih prostorskih/časovnih razmerij, kar velja za stavčnočlenske (predmetnopomenske) prislove, temveč navadno izražajo od-nosnostna oz. pojmovna priložnostna skladenjskopomenska razmerja in že označeno predmetnost še dodatno doživljajsko modificirajo. Temeljna in prevladujoča razmerna skladenjskopomenska vloga je poudarjena tudi v drugih jezikih, npr. v angleščini se to označuje kot »the clause-relating functions« (Carter 1998: 83) in v ruščini »o6^ee 3HaneHHe OTHomeHna« (Russkaja grammatika I, 1980). Tako naklonskost kot posplošeno skladenjskopomensko razmerje omogoča široko priložnostno uporabo pomena glede na konkretne skladenjske zahteve oz. glede na zahteve konkretnega besedila. Tovrstna funkcijska večpomenskost členkom omogoča skladenjskopomensko prehajanje med naklonsko in povezovalno vlogo, npr. Po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil (Nv) nasproti Navsezadnje tudi on ni brez napak (Ppovze)
2 Členki kot metafore prostorskih prislovov oz. prislovnih zaimkov
Glede na prvotni/izhodiščni prislovni/prostorski pomen so dane možnosti širše-
ga ali ožjega izražanja razmerijskih pomenov oz. so različne zmožnosti razmerijskih
pomenov vzvratno odvisne od prvotnega/izhodiščnega prislovnega pomena; z zmo-
žnostjo izražanja različnih razmerijskih pomenov se vzajemno povezuje funkcijski vi-
dik, ki poudarja bodisi naklonsko medosebno/medudeležensko rabo ali povezovalno
(medpropozicijsko) besedilno rabo.
Enkrat gre za tvorčevo nagovarjanje drugega udeleženca v smislu pozivanja, za-
nikanja, vrednotenja ali različnega čustvenega odzivanja, drugič pa za tvorčevo pove-
zovanje ali navezovanje nanovo ubesedenega z že obstoječim besedilnim sporočilom.
In zlasti v 'govornem diskurzu' (Carter 1998: 93) oz. v govoru je še navadnejša raba sklopnih členkov, ki poleg skladenjskopomenskega vidika omogočajo še bolj izčrpno upoštevanje tudi pragmatičnega vidika.
Andreja Žele, Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij
325
2.1 Členki kot sklopi13
Sklop je tipični način ubeseditve govornega dogodka in vezanost na povedje postavlja sklapljanje kot tipično besedotvorno vrsto pri tvoijenih členkih;14 tipična ne-pregibnost sklopov15 pa naj bi bila posledica tudi stavčnih in besednozveznih govornih podstav z že neko notranjo strukturno-morfološko urejenostjo. Pogostnost sklopov v členkovni vlogi pa še potijuje nestavčnočlenskost členka in hkrati besedilno razsežnost členkov nasploh.
Sklopni členki kot stavčni sklopi so po slovaški akademijski slovnici obravnavani kot 'drugotni členki' (sekundarne častice, 753), saj je jedro takih sklopov navadno gla-golska oblika, kije kdaj tudi skrčena ali izpuščena: seveda, morebiti, morda, povsem: poudaijalno razmeije izstopa v primerih kot nazadnje - navsezadnje, skoraj -skorajda ipd. Pogoste so konverzije iz povedkovnika, npr. zagotovo, konverzije iz prislova, npr. navsezadnje, in konverzije iz veznika npr. četudi: nekatere med njimi bi tudi zaradi enonaglasnoti lahko razvojno označili tudi kot »zabrisane sklope« (Toporišič 1998: 124).
Z vidika stopnje ohranjanja prvotnih okoliščin nekatere sklopne členke lahko razlagam kot stavčne ali besednozvezne govorne enote z ohranjeno izraženo prostorsko sestavino, rabljeno metaforično:16
•	namesto (iz predloga za izražanje zamenjave) povezovalni nadomestni členek (Pnadom) izraža zamenjavo: Pojdi tja namesto mene; Noče v službo, namesto tega rajši prekupčuje |Navedeno je zamenjal z // v zvezi z da za izražanje nasprotja s prej povedanim: Namesto da bi delal, postopa |Ima že predvideno, kaj bi moral|
•	nasprotno (iz prislova za izražanje izhodišča na drugem koncu ali strani) povezovalni nasprotovalni členek (Pnaspr) uvaja novo trditev namesto prej zanikane: S to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; Izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; Prosil ga nisemjaz, nasprotno, on mene |Ravno obratno je|
•	čezinčez (iz prislova za izražanje razprostranjenosti po vsej površini) naklon-ski čustvenostni členek (Nč) izraža naveličanost, prekomernost: Zdaj te imam pa čezinčez dovolj |Čez vse meje. Čez glavo|
"Razvojno gledano se Miklošičevim (1875: 350) ugotovitvam o skladenjskopomenski samostojnosti sklopnih sestavin in njihovi pomensko-oblikovni prekrivnosti z besedno zvezo, iz katere sklop nastane, pridružuje še Breznikovo (1944: 316-19) ločevalno merilo o ohranjanju naglasov na sestavinah sklopne besedotvorne podstave.
14	Členki najpogosteje nastajajo iz glagolov ali povedkovih izrazov, največkrat kot krnitve. Za slovenščino o tem F. Jesenovec (1944) in tudi J. Toporišič (1982: 272), nazadnje še v učbeniku za srednje šole Slovenski jezik in sporočanje 2 J. Toporišiča (1998: 136).
15	Z vidika slovenščine so tipične besedotvorne lastnosti sklapljanja: a) končniška homonimnost sklopnih medpon in pripon in odsotnost medponskega obrazila, b) številčna nerelevantnost in pomenska ter oblikovna samostojnost predmetnopomenskih besed, c) pretvorbena enakost vseh besed (Vidovič Muha 1988: 32).
16	Pri prikazu je upoštevana tudi leksikografska obdelava členkov G. Helbiga (21990). Poleg SSKJ sta zaradi aktualiziranja gradiva vključena še korpusa Fidaplus, http://www.fidaplus.net/ in Gigafida, http:// www.gigafida.net/.
326
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
•	počez (iz prislova za izražanje vzporednosti s krajšo stranjo ali osjo) naklon-ski vrednotenjski členek (Nv) izraža približno ocenitev, ocenjevanje: Ljudi ne smemo ocenjevati (kar) počez; Letina je bila, počez vzeto, kar dobra; Zapirali so ljudi, vse počez, krive in nedolžne |Brez premisleka, razsodbe|
•	potemtakem (prvotno predložno-zaimenski sklop) > povezovalni navezoval-ni členek (Pnavez) uvaja vzročno-sklepalno razmeije: Vse je drago, kako naj potemtakem brezposelni preživi; Ponudba na tem trguje majhna. Potemtakem ni čudno, če so cene visoke |Glede na vse, kar je|
•	povrhu (iz prislova za izražanje stanja na zgornji strani česa ali premikanje v tak položaj) povezovalni dodajalni (Pd) uvaja dodajanje, stopnjevanje: Na hitro je odšel, povrhu pa pustil še dolgove; Plačal mu je za delo in povrhu dal nekaj za otroke |Inna vse to|; Na vsakih deset izvodov je eden povrhu |Zastonj|
•	povsem (iz prislova popolnoma, čisto) naklonski vrednotenjski členek (Nv) izraža prepričanost v povedano: Razmere so se povsem spremenile |Čisto drugače je|; Trditev ni povsem utemeljena |Čisto do popolnosti|
•	predvsem (iz prislova za izražanje česa, po pomembnosti na pr\>em mestu) povezovalni poudarni členek (Ppoudar) poudaija pomembnost sporočenega: Predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; Upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta |To ima prednost pred vsem drugim| // izraža omejevanje na najpomembnejše: Male oglase se objavlja samo ob delavnikih predvsem v soboto; Oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi |Še zlasti| // izraža zavrnitev s popravkom: Predvsem pa Dunnitor ni gora, ampak pogoije |Treba je zlasti pripomniti ali popraviti|
2.2 Funcijsko-pomenski vidik razmerja prislov - predlog - členek
Nedoločnost in pomenska posplošenost prislovnih zaimkov je dobro izhodišče za metaforični prenos v členkovno nedoločnost oz. njihovo pomensko posplošenost in hkrati širino. Členki kot tudi prostorske metafore omogočajo vzpostavljanje razmerij prostor/čas <> razmeija <> vrednotenje/poudaijanje in glede na to njihovo zmožnost je pričakovano, daje večina členkov funkcijsko večpomenskih. V nadaljevanju je prikazana postopna pomenska posplošitev v členek v smislu prislov > predlog > členek, znotraj členka pa njegova funkcijska večpomenskost v smislu naklonske medosebne oz. medudeleženske rabe ali povezovalne (medpropozicijske) besedilne rabe.
2.2.1 Razmerje prislov > predlog > členek
Metaforični pomenski prenosi od nedoločne posplošene prostorskosti v zgolj raz-merijske pomene približnosti, omejenosti, nedoločene količinskosti in še naprej v vrednotenje ali poudaijanje upovedenega v besedilu vzpostavljajo razmeija prostor/čas <> razmeija <> vrednotenje/poudaijanje. Prikaz je povzet po geslih v SSKJ in dober usmernik za iskanje členka po SSKJ je kombinacija oznak prisl., ekspr.
•	blizu prisl. izraža majhno razdaljo: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; s čustvenim dajalnikom izraža pri-
Andreja Žele, Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij
327
jazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske blizu predi, z rodilnikom za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma; vas blizu Metlike; stati blizu vrat blizu kot členek Nv izraža približno oceno: Tehta blizu sto kilogramov |Skoraj|; To pleme je blizu na tem, da izumre |Skoraj|; govoril je blizu takole |Nekako|, sin. skoraj
•	zraven prisl. izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedst\>u česa: na mizo je postavila čajnik in zraven položila prtičke; stena je suha, omaro lahko porinete čisto zraven zraven predi, z rodilnikom za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: sedela sta drug zraven drugega; zraven hiše raste velik oreh; postavila se je zraven njega / tik zraven okna je počilo; tukaj zraven zida zraven členek Pd izraža dodajanje k izrečenemu: če boste kupili posodo, vam bomo zraven dali še pribor; tega nisem plačal, to sem dobil zraven / lepa je, pa še bogata zraven; ne poznam poti in še bolan sem zraven
•	nekje prisl. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih tri; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav nekje kot členek Nv izraža približnost, vrednotenje: zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta; vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu
Postopno odmikanje od okoliščinske prostorskosti v metaforična razmeija se kaže v zvezah:17 še tam, še tedaj tam (še = členek, tedaj = prislov, tam = je prislovni zaimek), še tam nekje (še = členek, tam = členkovna raba, nekje = je prislovni zaimek) > še tam nekje spodaj (še = členek, tam nekje = členkovna raba, spodaj = prislov)
2.2.2 Funkcijska večpomenskost členka
Členkova funkcijska večpomenskost v smislu pomenskega prehajanja med na-klonsko medosebno rabo in povezovalno (medpropozicijsko) besedilno rabo je tipična za večino členkov, kar potijujejo tudi spodnji primeri:
•	navsezadnje naklonski vrednotenjski (Nv) izraža pričakovanje ob odločit\>i: Po dolgem omahovanju seje navsezadnje odločil; Tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela; Zapravil je denar in navsezadnje še hišo |Na koncu|; Kar je storil, navsezadnje ni nič slabega |Če se malo premisli. Je pravzaprav sprejemljivo|; sin. končno > naklonski čustvenostni (Nč) izraža čisto osebno stališče, prizadetost. Navsezadnje, kaj mi je mar za njega |Konec koncev pa
Navsezadnje bo že povsod videl strahove |Na koncu pa bo tako, da > povezovalni povzemalni (Ppovze) omejuje in hkrati utemeljuje povedano: Navsezadnje tudi on ni brez napak; Upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere |In če malo premislimo sin. nazadnje, nenazadnje
•	nenazadnje naklonski čustvenostni (Nč) izraža samoumevnost trdit\>e\ Hiša je nenazadnje le hiša, čeprav je še tako majhna | V vsakem primeru je treba upo-
17 Členki kot še, šele, ie izražajo samo še različna razmerja, s tem da ima še izhodiščno razmerje 'trajanja', šele ima za izhodišče 'poznost' in ie 'predčasnost'.
328
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
števati, da sin. navsezadnje > povezovalni dodajalni (Pd) opozarja še na tisto, kar se zgodi po vseh naštetih dejst\>ih: Fantje bister in nenazadnje dovolj star, da se sam odloči; Ne nenazadnje je treba upoštevati njegovo mladoletnost |Treba je dodati, da sin. navsezadnje > povezovalni poudarni (Ppoudar) poudarja pomembnost povedanega: Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti |In zlasti zaradi. In prav zaradi|; sin. nazadnje
Pomensko večfunkcijskot izraža tudi tudi kot tipični členek, ki ohranja najsplošnejša prostorskost 'soobstajanja':
• tudi naklonski čustveni (Nč) krepi trditev: To pa je tudi vse, kar so lahko storili; Ti si pa tudi pameten! |Nič več kot to| // izraža očitek, nejevoljo, začudenje: Ta pa se mora tudi v vse vmešati!; Je pa tudi kaj boljšega! |0 tem raje ne bi > povzemalni dodajalni (Pd) uvaja širšo veljavnost trdit\>e: Tudi tokrat mu je uspelo; Njej se je tudi to zgodilo |Treba dodati, da niso edini| > povezovalni poudarni (Ppoudar) stopnjuje povedano z dodatno trdih'ijo: Mnogi so zboleli, nekateri tudi umrli; Odnehali so tudi najbolj vzdržljivi |Celo, Ne bi pričakovali| // v nikalnih stavkih poudaija zanikanje: Takih stvari tudi v sanjah ne podo-živiš!; Tudi malo ne pazi na svoje zdravje! |Celo, Kar bi bilo prej možno| // navadno v zvezi ne le, ne samo - ampak tudi stopnjuje prej povedano: Ni samo govoril, ampak tudi delal |Poleg tega| > povezovalni povzemalni (Ppovze) uvaja dejst\>o, kljub kateremu se dejanje uresniči: Tudi če bi hotel, ne bi smel tega narediti! |Nič ne pomaga!|; sin. čeprav, četudi
3 Za sklep
Členki kot besedilna vrsta izražajo razmeije do povedanega in do okoliščin govornega položaja sploh, zato so funkcijsko zelo žive sestavine jezika vsakdanjega sporazumevanja. Kot funkcijski modifikatoiji ubesedenih vsebin imajo zmožnost, da lahko s svojo pomensko večfunkcijskostjo vsakokrat aktualizirajo konkretno besedilno sporočilo in ta aktualizacija nujno zaobsega bodisi konkretni prostor bodisi različne vrste abstrahirane prostorskosti oz. prostorskih razmerij.
Viri in literatura
Helena BeličovA, Ludmila UHLiRovA, 1996: Slovanska veta. Rada lingvisticka 3. Praga: Euroslavica.
Anton Breznik, 1944: Zloženke v slovenščini. Ljubljana: AZU.
Ronald Carter, 21998: Vocabulary Applied Linguistic Perspectives. London: Rou-tledge.
CobuildLearner's Dictionary, 1999. London: Harper Collins Publishers.
David Crystal, 41997: A Dictionary of Linguistics and Phonetics. Oxford: Blackwell Publishers.
Andreja Žele, Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij
329
Ivana Černelič, 1991: Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku. Jezikoslovni zapiski 1. Ljubljana: ISJ, ZRC SAZU. 73-85.
Ivanka Černelič Kozlevčar, 1992: O delitvi členkov. Vprašanja slovarja in zdomske književnosti. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 213-27.
František Danes, 1999: Prispevek k rozboru vyznamove vystavby vypovedi. Jazyk a text I: Vybor z lingvistickeho dila Františka Daneše. Čast 1. Ur. O. Ulicny. Praga: Univerzita Karlova v Praze, Filozoficka fakulta. 67-78.
--, 1999: Intonace v textu promluve. Jazyk a text I: Vybor z lingvistickeho dila Františka Daneše. Čast 1. Ur. O. Ulicny. Praga: Univerzita Karlova v Praze, Filozoficka fakulta. 142-63.
--, 1999: O koherenci textu hovoru. Jazyk a text I: Vybor z lingvistickeho dila Františka Daneše. Čast 2. Ur. O. Ulicny. Praga: Univerzita Karlova v Praze, Filozoficka fakulta. 424-37.
--, 2000: Order of Elements and Sentence Intonation.« Jazyk a text II: Vybor z lingvistickeho dila Františka Daneše. Ur. O. Ulicny. Praga: Univerzita Karlova v Praze, Filozoficka fakulta. 160-175.
Fidaplus. Na spletu.
Gigafida. Na spletu.
Michael Alexander Kirkwood Halliday, 1996: An Introduction to Functional Grammar. New York: St. Martin's Press Inc.
Gerhard Helbig, 21990: Lexikon deutscher Partikeln. Leipzig: Verlag Enzyklopädie.
Milka Ivič, 1973: Problematika modalnih rečenica. Otazky slovanske syntaxe. Roč. III. Brno: J. E. Pukryne. 85-91.
Nataša Jakop, 2000/01: Funkcijska delitev členkov: Značilnosti naklonskih členkov.
Jezik in slovstvo 46/7-8. 305-16.
Franc Jesenovec, 1944: Pomenske funkcije slovenskih členic. Zbornik zimske pomoči. Ur. N. Velikonja, B. Borko, T. Debeljak, Z. Simčič. Ljubljana. 529-36.
Fran Miklošič, 1875: Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen. Dunaj.
Mluvnice češtiny 2, Tvaroslovi, 1986. Praga: Academia.
Morfologia slovenskeho jazyka, 1966. Bratislava: Slovenska akademie vied.
Randolph Quirk idr., 201994: A Comprehensive Grammar of the English Language. New York: Longman.
Rikard Simeon, 1969: Enciklopedijski rječnik lingvističkih naziva. Zagreb: Matica hrvatska.
Andrej Skubic, 1999: Ogled kohezijske vloge slovenskega členka. Slavistična revija 47/2. 211-38.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS.
330
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
A. Richard Spears, 1991: NTC's Dictionary of Grammar Terminology. Lincolnwood: National Textbook Company (NTC).
Jože Toporišič, 11976, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS.
--,1991: Členki in njihovi stavčnočlenski ustrezniki. XXVII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF. 3-16.
--, 1997/8: Slovenski jezik in sporočanje 1, 2. Maribor: Obzorja.
Ada Vidovič Muha, 1984: Nova slovenska skladnja J. Toporišiča. Slavistična revija 32/2. 142-55.
--, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: ZIFF, Partizanska knjiga.
--, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Vladimirovič Vinogradov Vinogradov, 1947: Russkij jazyk (grammatičeskoe učenie o slove). Moskva.
Summary
The article, which is based on functional-structuralist point of view, outlines functional-semantic features of Slovene particles resulting from communicative relationships in the text.
Particles are presented from the point of view of expression of space, i.e., a relational metaphor of originally extra-circumstantial spatial adverbs or adverbial pronouns like blizu, okoli, daleč, nekje, nekam, tam, which allow a metaphoric semantic transfer from an indefinite generalized space into merely relational meanings of the approximate, limited, indefinite quantity, and even further into evaluation or emphasis of what is verbalized in the text, thus establishing the relationships of space/time <> relationships <> evaluation/emphasis. From the point of view of the original/initial adverbial/spatial meaning, the possibility of broader or narrower expression of relational meanings or rather, various capabilities of relational meanings, depend on the original/initial adverbial meaning. Connected to the semantic aspect, i.e., to the ability of expressing various relational meanings, is the functional perspective, which emphasizes either interpersonal/inter-agental use or connecting (inter-propositional) textual use. In one case, the author addresses the other participant through appeal, negation, evaluation, or various emotional responses; in the other, the author connects the newly formulated text or links it to the existing text.
UDK 811.163.6'367.624
Polona Gantar
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
PROSTORSKA INFORMACIJA V STAVČNO ZASNOVANI SLOVARSKI DEFINICIJI
V	prispevku je prikazana zasnova pomenskih shem - skladenjskih realizacij posameznih glagolskih pomenov - v Leksikalni bazi za slovenščino, ki predstavljajo izhodišče za oblikovanje stavčnih razlag v slovarju in omogočajo uporabo v jezikovnotehnološke namene. Glagolski pomeni, ki vsebujejo prostorsko komponento v pomenski shemi, so analizirani z vidika stavčnih vzorcev, v katerih se tipično realizirajo, in z vidika leksikalnih zapolnitev posameznih vezljivostnih mest, kot se kažejo v kolokacijah.
Ključne besede: leksikalna baza za slovenščino, pomenske sheme, stavčne razlage, semantični tipi, stavčni vzorci, kolokacije, prostorska pomenska komponenta
The paper describes the design of semantic frames, i.e., syntactic realizations of individual verbal meanings in the Slovene Lexical Database, which represent the basis for formulation of sentence-level lexical definitions and allow the use with language technologies. Verbal meanings containing a spatial component in their semantic frames are analyzed from the point of view of the syntactic patterns in which they are typically manifested and from the point of view of lexical realization of individual arguments as evident from collocations.
Keywords: Slovene lexical database, semantic frames, sentence definitions, syntactic patterns, collocations
1 Uvod
V	prispevku je opisana zasnova pomenskih shem, kot smo jih oblikovali v Leksikalni bazi za slovenščino v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, in sicer za posredovanje leksikalnogramatičnih podatkov v slovarju v obliki stavčnih razlag in za strojno procesiranje slovenščine. Zasnova tovrstnih opisov izhaja iz dveh teoretičnih modelov: evociranja pomenov besed na podlagi t. i. shemske semantike v projektu Framenet (Fillmore idr. 2003) in na podlagi opisov stavčnih vzorcev po teoriji jezikovnih konvencij in možnosti njihove izrabe v projektu Corpus Pattern Analysis (Hanks 1994, 2004; Hanks in Pustojevsky 2005). Obe izhodišči smo pri oblikovanju pomenskih shem nadgradili z upoštevanjem posebnosti slovenščine in glede na namebnost slovarske baze. Pri analizi prostorske informacije, kot je v stavčno oblikovanih pomenskih shemah razvidna iz semantičnih tipov, ki jih razumemo kot abstraktne zastopnike tipičnih leksikalnih zapolnitev na posameznih vezljivostnih mestih določenega glagolskega pomena, npr. če PREDMET zaradi sile težnosti pade na nek PROSTOR ali POVRŠINO, prileti tja iz zraka ali z višine, smo se osredotočili na tiste glagole oz. njihove pomene, pri katerih je mogoče na podlagi korpusne analize in z analizo besednih skic v orodju Sketch Engine (Kilgarriff idr. 2004) ugotoviti prostorsko determiniranost pomena.
332
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Obenem smo analizirali tudi načine skladenjskega in pomenskega izražanja prostorske komponente. V ta namen smo analizirali stavčne vzorce, značilne za določen pomen besede, npr. pasti - 'premikati se od zgoraj proti navzdol': kaj pade kam, kaj pade na kaj, kaj pade v kaj ipd. Ob tem smo beležili tipične leksikalne zapolnitve na posameznih mestih evidentiranih stavčnih vzorcev v obliki kolokacij, npr. [bomba, granata, drevo] pade, pasti na [dno, zemljo, tla], pasti v [prepad, globino, morje] ipd.
2	Leksikalna baza za slovenščino v okviru projekta SSJ
V okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku (SSJ)1 je bila med drugim izdelana Leksikalna baza za slovenščino (LBS), ki naj bi, kot izhaja iz projektne dokumentacije, služila (a) določitvi standardov za izdelavo slovarskih gesel v sodobnih slovarskih priročnikih za slovenščino (Gantar idr. 2009; Gantar idr. 2009a) in (b) računalniški obdelavi jezika oz. uporabi v jezikovnotehnoloških aplikacijah za slovenščino.
Leksikalnogramatični podatki so v LBS organizirani v obliki med seboj povezanih nivojev: pomenskem, skladenjskem, kolokacijskem in ponazaijalnem, ki jih povezuje lema oz. iztočnica. Najpomembnejši del - v smislu, da so mu podrejeni vsi drugi nivoji - je pomenski nivo, ki prinaša informacije o pomenski razčlenjenosti besede v obliki pomenskih indikatorjev, ki so primarno namenjeni oblikovanju pomenskega menija in služijo lažji navigaciji po zgradbi večpomenskega gesla v spletni postavitvi. V pričujočem prispevku nas bo zanimal predvsem pomenski opis, ki je zapisan v obliki pomenskih shem, ki se konceptualno približujejo semantičnim okvirjem v projektu Framenet in stavčnim vzorcem v projektu CPA, ki jih nekoliko podrobneje opredelimo v nadaljevanju. Pomenske sheme predstavljajo osnovo za oblikovanje stavčnih definicij Cobuildovega tipa (Hanks 1987, Barnbrook 2002, Dzemianko in Lew 2013), kar je za slovenščino novost, hkrati pa so z navedbo udeleženske zgradbe in s prikazom zapolnitve posameznih mest s semantičnimi tipi osnova za strojno procesiranje skladenjsko-pomenskih povezav na ravni stavka.
3	Teoretična in metodološka izhodišča
Pri oblikovanju pomenskih shem smo se teoretično naslonili na projekta Framenet, ki ga je zasnoval Charles Fillmore, in Corpus patterns Analysis (CPA) Patricka Hanksa, ki zaradi združitve skladenjskih in pomenskih informacij najbolj ustrezata na korpusu temelječemu opisu sodobne slovenske leksike.
3.1 Projekt Framenet
Logika pomenskega opisa, kot jo predstavlja Framenet (Fillmore in Atkins 1998; Fillmore idr. 2003),2 temelji na ugotavljanju potrebnih (jedrnih in nejedrnih) shemskih
1	Projekt je financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šolstvo ter Evropski socialni skladi. Rezultati projekta so dostopni na: http://www.slovenscina.eu/.
2	Teorija in praksa projekta Framenet je podrobno predstavljena v posebni številki International Journal of Lexicography, Zv. 16, St. 3, september 2003.
Polona Gantar, Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji
333
elementov za evociranje posameznih pomenov besede, ki jih je nato na podlagi skupnih oz. razlikovalnih elementov mogoče združevati v semantične okviije oz. sheme. Tako npr. shema »Staranje« (ang. Aging) med drugimi vključuje glagola postarati se, starati se ter pridevnik ostarel (ang. age, aging m mature). Obvezni ali jedrni element te skupine je »entiteta«, kije podvržena staranju, nejedrni, torej opcijski elementi pa so lahko še: »okoliščine«, »način«, »lokacija«, »rezultat« in »čas«. Če skušamo pravilo zelo poenostavljeno prenesti na slovenski zgled, bi npr. v povedi: Pretirano je kadila, njen obraz se je hipoma postaral, zvezo njen obraz označili za »entiteto«, hipoma za »način«, pretirano je kadila pa za »okoliščine«, v katerih je entiteta podvržena procesu staranja. Dokumentacija shemskih elementov po vzoru Frameneta predvideva tudi opis njihove skladenjske realizacije.3 Kot pravita Atkins in Rundell (2008: 145), je framenetovski pristop najbolj primeren za raziskovanje obnašanja besed na podlagi korpusnih podatkov, ker omogoča dosledno analizo besedilnega okolja, hkrati pa ne spregleda nobenega ključnega pomenskega dejstva.
3.2 Projekt CPA
Drugi projekt, ki izhaja z korpusne analize stavčnih vzorcev v povezavi s konkretnimi pomeni obravnavane besede, je projekt analize korpusnih vzorcev (Corpus Patterns Analysis; Hanks 2004,2008,2013; Hanks inPustejovsky 2005). Projekt temelji na projiciranju pomena iz sobesedila na posamezno besedo in izhaja iz teorije jezikovnih konvencij in možnosti njihove izrabe (ang. Theory of Norms and Exploitations, Hanks 1994; Hanks in Pustojevsky 2005). V postopku analize so posamezne besede (poleg glagolov so na ta način obravnavani tudi samostalniki) na podlagi primerov realne rabe povezane v semantično motivirane sintagmatske vzorce. Tem vzorcem je nato pripisan pomen, ki je izražen s t. i. implikaturami, na njihovi podlagi pa je mogoče postopoma oblikovati pomensko ontologijo. Identifikacija semantičnega vzorca nikakor ni preprost in avtomatiziran postopek, pač pa zahteva veliko leksikografske spretnosti in prakse: med najtežjimi leksikografskimi odločitvami je prav gotovo določitev ustrezne stopnje posplošitve, znotraj katere je mogoče razločevati posamezne (pod)pomene.
V slovaiju Pattern Dictionary of English Verbs,4 ki izhaja iz omenjenega projekta, je za vsak glagol določeno število osnovnih vzorcev, ki ustrezajo registriranim pomenom, ter vzorci, ki predstavljajo ustvaijalno rabo ali t. i. eksploatacije. V Hanksovi analizi korpusnih vzorcev tako npr. glagol adore (oboževati; častiti) predvideva dva osnovna vzorca, ki izkazujeta tudi možnost eksploatacije:
•	66 % [[Human 1]] adore [[Human 2 | Deity | {Animal = Pet}]] conc.5
[[Human 1]] has extremely strong positive emotions with regard to [[Human 2 |
Deity I {Animal = Pet}]] exploit.
•	34 % [[Human]] adore [[Entity | Eventuality]] conc.
[[Human]] enjoys [[Entity | Eventuality]] very much exploit.
3	Več o tem v prispevku S. Kreka (2008).
4	Celotni opis korpusnih vzorcev, vključno s povezavo na korpusne konkordance, ki ustrezajo posameznemu vzorcu, je za trenutno 877 angleških glagolov dostopen na: http://deb.fi.muni.cz/pdev/.
5	Tako pri osnovnih vzorcih kot pri eksploatacijah so predvidene povezave na konkordance, ki ustrezajo vzorcu.
334
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Tak način označevanja pomenskih lastnosti glagolov služi predvsem uporabi v jezikovnotehnološke namene ter za jezikoslovne analize, ki temeljijo na empiričnih podatkih. Obema projektoma, kot tudi oblikovanju pomenskih shem v LBS, je skupno to, da izhajajo iz kontekstualnega principa določanja besednega pomena oz. iz spoznanja, da pomeni besed sami na sebi ne obstajajo (Kilgarriff 1997), obstajajo samo pomenske tendence, ki jih besede uresničujejo v sobesedilu (Hanks 2009).
4 Pomenske sheme v Leksikalni bazi za slovenščino
Pomenska shema je v zgradbi LBS tisti element geselskega članka, ki je namenjen skladenjskemu opisu konkretnega pomena obravnavane besede. Kot taka vsebuje ključne informacije o realizaciji pomena v okviru skladenjsko zaključene celote, kot je prosti stavek,6 in predstavlja vir podatkov za oblikovanje stavčnih definicij, ki vključujejo vse ključne skladenjsko-pomenske elemente posameznega pomena, tj. udeležence in okoliščine, njihovo oblikoskladenjsko organizacijo kot tudi konotativne in pragmatične jezikovne prvine, potrebne za njegovo realizacijo.
Stavčni vzorec, ki ga vsebuje pomenska shema, kot jo razumemo v LBS, praviloma vključuje vse pomensko relevantne udeležence v obliki t. i. semantičnih tipov (gl. v nadaljevanju), oz. prikazuje »največjo« udeležensko zgradbo, ki jo je mogoče ugotoviti iz večjega števila realnih besedilnih zgledov7 za konkretni glagolski pomen. Pri tem je pomembno opozoriti, da z vidika stavčnega vzorca, znotraj katerega prepoznavamo pomensko intenčno polje glagola, obravnavamo kot pomensko relevantna tako (številčno omejena) vezljivostna določila kot skladenjsko nevezavne udeležence, ki so (običajno številčno neomejena) nevezljivostna dopolnila (prim. Žele 2003: 35). V pomenskih shemah in stavčnih vzorcih se o vrsti skladenjskega razmerja (ujemanje, vezava, primik) ne odločamo, zanima nas predvsem pomenska (ne)nujnost oz. realna prisotnost/odsotnost udeležencev oz. konkretne leksikalne zapolnitve na njihovih mestih.
Udeležence in okoliščine, ki predstavljajo udeležensko zgradbo posameznega pomena glagola, zapisujemo v pomenski shemi z velikimi črkami v obliki t. i. semantičnih tipov zaradi možnosti avtomatskega pridobivanja prototipičnih vzorcev in zaradi povezovanja elementov pomenske sheme s kolokacijami in stavčnimi vzorci. Hkrati z določitvijo števila udeležencev določimo v pomenski shemi tudi njihove sklonske oblike in razporeditev v stavčni zgradbi, ki naj bi odražala tudi tipično skladenjsko realizacijo pomena besede v stavku, ter t. i pomenski scenarij, ki povezuje udeležence in okoliščine v konkretno sporočanjsko situacijo, ki je za dani pomen značilna:
6	Vidik pomenske povezovalnosti, ki izhaja iz koncepta besedne kompatibilnosti in kolokabilnosti (ČermAk 2010: 282), predvideva izraženost pomenske kolokabilnosti tudi zunaj stavčne povedi obravnavanega glagola, kar koncept vezljivosti, ki navadno pomensko kompatibilnost in kolokabilnost oblikoskladenjsko kategorizira le znotraj stavka, širi na raven besedila. V zvezi s tem prim. Žele (2010, 2012: 251 in dalje).
7	Ročna analiza je zajela najmanj 150 in navadno ne več kot 300 konkordanc v korpusu Gigafida (Logar idr. 2012).
Polona Gantar, Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji
335
mr'LirjxIiK^diiJ denied
r IfTJ/ilU r IIN		
	j nn^ibd	«Ji LMIU1A2 Jfl C. «iOflMl] 1
frttftffli-JKKlHi HhMVfio$T, S7aW ali I	Stff. friirt*?|»*f<J*ll.
■Jj luU Ulfftji nltlliirrjj
|i'iiriTinLI '.Lriui l|
4.1 Semantični tipi
O udeleženski zgradbi, kot jo beležimo v pomenski shemi, ni mogoče govoriti, ne da bi pri tem opozorili na vlogo semantičnih tipov kot abstraktnih zastopnikov leksikalnih zapolnitev na predvidenih udeleženskih mestih. Leksikalno realizacijo semantičnih tipov predstavljajo na kolokacijskem nivoju kolokacije kot konkretne statistično izstopajoče leksikalne zapolnitve udeleženskih mest. Kolokacije za predvidene skladenjske pozicije je na podlagi slovnice besednih skic,8 ki delujejo na oblikoslovno označenem in lematiziranem korpusu v orodju Sketch Engine (Kilgarriff idr. 2004), pridobiti s pomočjo besednih skic (ang. Word Sketches). Slika 1 prikazuje del besedne skice za glagol pasti v kombinaciji s predlogom na:
1 nd-d	KSal	¡1.4
	liil	1UI
	inn	♦ .14
U ¿C«ii+	Ui	1.4
■ ftiij	iai	T.H
J fclM		T.ifl
	ill	4-W
	Uli	
	m	4.4
t frt^rc	iji	4-11
J	2d	
l mil	ta	4.12
[ lU	v	LlJ
U i t-fJ-	m	i.*!
i J-"r=	IB	5.K
Slika 1: Del besedne skice za glagol pasti v korpusu Gigafida.
8 Prva različica slovenske slovnice besednih skic, ki je bila izdelana ob vključitvi korpusa FidaPLUS v orodje SkE (Krek in Kilgarriff 2006), je bila prvič nadgrajena po končani prvi fazi izdelave LBS, ko je bilo mogoče na podlagi pomensko-skladenjskih analiz pri poskusno izdelanih geslih ugotoviti, katere skladenjske strukture so za leksikalnogramatični opis slovenščine relevantne in jih je potrebno vključiti v novo različico. Druga nadgradnja je potekala v povezavi z izvedbo postopka avtomatizacije, ki je poleg prilagojenih in dodanih gramatičnih relacij upoštevala tudi možnosti, ki so bile na novo razvite v samem orodju, hkrati pa je bila ta različica aplicirana tudi na korpus Gigafida.
336
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
V prvi fazi izdelave LBS smo semantične tipe zapisovali brez enotne taksonomije, saj gre za postopek, ki ga je potrebno reševati induktivno, tj. od posameznega (konkretnega kolokatorja) k skupnemu oz. abstraktnemu pomenskemu zastopniku. Poleg tega je bilo mogoče pričakovati, da bodo na začetku abstraktni pomenski zastopniki zapisani z različnimi izrazi, saj je posamezne skupne pomenske imenovalce mogoče izraziti na več načinov. V drugi fazi izdelave LBS smo zato posamezne semantične tipe poenotili in izdelali štiristopenjsko taksonomijo. Kot hierarhično najvišje smo določili t. i. (1) pomensko polje, ki vsebuje posamezne pomenske razrede, in sicer (1.1) pomenske tipe, (1.2) pomenske podtipe, (1.3) kolokatorske tipe in (1.4) konkretne kolokatorje. POMENSKA POLJA zastopajo vrhnje pomenske kategorije, ki služijo združevanju osnovnih pomenskih tipov. Ob zaključku LBS so bila taka pomenska polja tri: (1) živo bitje, (2) konkretna entiteta in (3) abstraktna entiteta. POMENSKI TIPI predstavljajo samostojne pomenske kategorije znotraj pomenskih polj in smo jih v pomenski shemi uporabljali za označevanje udeležencev, kadar besedilnih realizacij ni bilo mogoče natančneje opredeliti. POMENSKI PODTIPI določajo relativno samostojne pomenske skupine znotraj pomenskega tipa, KOLOKATORSKI TIPI pa natančneje opredeljujejo pomenske tipe ali podtipe, in sicer s konkretnejšimi predstavniki, ki pa so še vedno zastopniki večje skupine sorodnih primerkov, medtem ko predstavljajo KOLOKATORJI v vlogi semantičnih tipov konkretne leksikalne zapolnitve na udeleženskih mestih. Z njimi smo označejevali udeležence pri posameznih pomenih besede, kjer je realizacija pomena vezana na konkretno leksikalno zapolnitev. Taksonomijo semantičnih tipov s prostorskim pomenom v pomenskih shemah LBS prikazuje Tabela 1.
Tabela 1: Pomenska taksonomija za označevanje semantičnih tipov s prostorskim pomenom v pomenskih shemah LBS.
Pomensko	Pomenski	Pomenski	Kolokatorski	Kolokator
polje	tip	podtip	tip	
KONKRETNA				
ENTITETA				
	LOKACIJA			
		OBMOČJE		morje, jezero, reka ...
				pokrajina, dolina, obala,
				otok ...
			OKOLICA	
			OKOLJE	
			DRŽAVA	dežela
			OZEMLJE	
		KRAJ		vas, mesto
		PROSTOR		hodnik, balkon, etaža ...
Polona Gantar, Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji	337
				sadovnjak, gozd, vrt, rastlinjak ...
			STAVBA	hiša
			OBJEKT	
		MESTO		delovno mesto
			TOČKA	vrh, postaja
		POVRŠINA		gladina
			ZEMLJA	prst, gredica
			TLA	dno
	SMER			
		CILJ		
		POT		
4.2 Stavčni vzorci
Stavčni vzorci, kot jih razumemo v kontekstu izdelave LBS, so formalni prikaz vezljivosti posameznega glagolskega pomena znotraj stavčne zgradbe, ali natančneje, prikaz različnih realiziranih (ne torej zgolj sistemsko možnih) skladenjskih in obliko-skladenjskih načinov uresničevanja določenega glagolskega pomena v zgradbi prostega stavka. Na ta način stavčni vzorci vzpostavljajo povezavo s pomensko shemo, ki vsebuje »največji« stavčni vzorec (v smislu pomensko in skladenjsko nujnih, čeprav v besedilu ne vedno izraženih, določil in dopolnil), in s kolokacijami kot leksikalnimi zapolnitvami posameznih vezljivostnih (vezavnih in primičnih) mest.
Vezljivostna mesta, kot jih predvideva posamezni glagolski pomen, so v stavčnih vzorcih izražena s poljubnostnim zaimkom kdo/kaj, ki poleg sklona izraža tudi slov-ničnopomenski kategoriji neživosti in človeškosti (Toporišič 2004: 311), redkeje s prislovnimi zaimki kraja, npr. kaj pade kam; kdo se pobere od kod, ki so v kolokacijah zapolnjeni s prislovi: pasti [dol, notri, stran]; vrniti se [domov, nazaj]. Stavčne vzorce smo nato združevali v samostojne skupine glede na to, ali izražajo okoliščine, kot so kraj, smer in čas, ter lastnosti, kot so način pa tudi namen in vzrok. V pričujoči razpravi nas bodo zanimali predvsem glagoli oz. njihovi pomeni, kjer smo stavčne vzorce beležili pod skupnim imenovalcema LOKACIJA in SMER. Posamezni deli stavčnega vzorca se, če so kolokabilni, potrjujejo s kolokacijami.
5 Glagoli s prostorsko pomensko komponento v LBS
V LBS so glagoli oz. posamezni glagolski pomeni s prostorsko komponento obravnavani na tri načine: (a) v svoji udeleženski zgradbi, izraženi v pomenski shemi, lahko vsebujejo semantični tip, ki označuje prostorski pomen (gl. Tabelo 1), ali pa je (b) prostorska komponenta vključena v stavčne vzorce, ki predstavljajo različne skladenjske realizacije osnovnega stavčnega vzorca v pomenski shemi, združene pod skupni »prostorski« imenovalec: SMER ali LOKACIJA, npr. če ŽIVAL ali ČLOVEK
338
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
bega po PROSTORU, se po njem premika v različnih smereh, na\>adno zato, ker je preplašen ali zmeden. Tretja (c) možnost je vključitev prostorske komponente v t. i. scenarij ski del stavčno oblikovane pomenske sheme, ki prinaša tiste pomenske vsebine, ki pridejo do izraza v konkretnih sporočanjskih situacijah oz. v odnosu do in med udeleženci sporočanja. Glede na to, da pomenska shema za posamezni glagolski pomen vključuje najširši stavčni vzorec, tj. tako skladenjsko in pomensko obvezna kot neobvezna določila in dopolnila, izražena vsaj v večini realnih besedilnih realizacij, je logično, da se bodo v pomenski shemi zabeleženi semantični tipi s pomenom prostora realizirali tudi na ravni stavčnih vzorcev in se potijevali s kolokacijami, ki vključujejo besede s prostorskim leksikalnim pomenom, npr. begati po čem: begati po [hodnikih sobi].
V spodnjih primerih s katerimi potrjujemo vse tri načine izražanja prostorskega pomena v LBS, navajamo najprej glagolsko iztočnico, kiji sledijo posamezni prostorsko determinirani pomeni, zapisani v obliki pomenskih indikatoijev (ležeče).9 Indikatoiju sledi pomenska shema kot izhodišče za oblikovanje stavčne razlage (v okvirčku).10 Semantični tipi, s katerimi označujemo udeleženska mesta, so zapisani z velikimi črkami. Prostorsko determinirani deli stavčnih vzorcev, ki sledijo, se lahko potijujejo s konkretnimi leksikalnimi zapolnitvami v obliki ko lokacij.11 Ko lokacijam sledijo korpusni zgledi, ki potijujejo tiste stavčne vzorce, katerih prostorsko determinirani deli niso kolokabilni, jih je bilo pa mogoče ugotoviti iz analize konkordanc. obiskati
iti kam z določenim namenom_
če ČLOVEK obišče določeno USTANOVO, KRAJ ali DOGODEK, gre tja zaradi
osebnega ali službenega interesa ali potrebe_
obiskati koga/kaj
•	obiskati [državo, občino, domovino, deželo]
•	obiskati [prestolnico, kraj, mesto]
•	obiskati [muzej, knjižnico, razstavo, galerijo, prireditev] obiskati koga v čem
•	obiskati v [bolnišnici, zaporu] obiskati koga na čem
•	obiskati na [domu]
pobrati
priti iskat_
če ČLOVEK pobere PREDMET ah ČLOVEKA na neki LOKACIJI, ga pride tja iskat, da bi ga odpeljal ah vzel s seboj_
9	Pri večpomenskih glagolih izpostavljamo samo tiste pomene, ki vključujejo prostorski semantični tip ali izkazujejo prostorsko determinirane stavčne vzorce.
10	Oblikovanje stavčnih razlag na podlagi pomenskih shem je opisano v Gantar in Krek (2009), več o stavčnih razlagah pri prenosu na slovenščino pa Gantar, Krek in Kosem (2014) ter Šorli (2014).
11	Kolokacije v LBS razumemo kot statistično izstopajoče vzajemno dražljive besede. Na ta način ločujemo med individualnimi realizacijami prostorskega pomena in kolokacijami, ki so vedno statistično izstopajoče realizacije posameznega dela stavčnega vzorca. Na ta način se posredno izkazuje tudi relativna pogostost posameznega glagolskega pomena.
Polona Gantar, Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji
339
pobrati koga/kaj v čem pobrati koga/kaj po čem pobrati koga/kaj na čem
•	pobrati na [letališču, postaji]
iti stran; oditi_
če se ČLOVEK pobere z nekega KRAJA, od tam odide, navadno zato ker ga kdo preganja ali ker tam ni zaželen pobrati se od česa/kod12
Večkrat sem zagrozil, da se bom pobral od doma.
Iz Metala so nam grozili, da bodo metali šarže na nas in naj se poberemo od tod.
pobrati se iz česa
Augusto zagrozi Margariti, naj se pobere iz Santiagovega življenja.
križariti
pluti_
če ČLOVEK s PLOVILOM ali če PLOVILO križan po MORJU, REKI ali JEZERU, po njem pluje križariti po čem
•	križariti po [moiju, oceanu], križariti po [Sredozemskem, Severnem] moiju
•	križariti med čim
•	križariti med [otoki] križariti okoli česa križariti ob čem
•	križariti ob [obali]
vreti
množično prihajati
če LJUDJE vrejo iz PROSTORA, množično prihajajo iz njega vreti iz česa
Iz Opere trumoma vrejo ljudje, večinoma nedeljsko oblečeni. vreti v kaj
Veliko romarsko središče privablja vernike celo iz Indije; reke ljudi vrejo vanj. migrirati
seliti se_
če ČLOVEK migrira, se seli iz enega KRAJA ali DRŽAVE v drug KRAJ ali DRŽAVO. navadno iz ekonomskih razlogov_
migrirati v kaj
•	migrirati v [Avstralijo] migrirati na kaj
•	migrirati na [Zahod, Florido]; migrirati na [delo]
12 Čeprav v LBS, kot rečeno, nismo določali prostorskih udeležencev glede na način izražanja skladenjskega razmerja, je to posredno razvidno - vsaj pri prislovih v vlogi krajevnih prislovnih določil - v zapisu stavčnega vzorca.
340
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
smučati
voziti se s smučmi
če ČLOVEK smuča, se s smučmi večkrat spusti po zasneženem in za to urejenem OBMOČJU
smučati
smučati po čem
•	smučati po [strmini, progi] smučati na čem
•	smučati na [smučišču, progi] smučati z/s česa
•	smučati z [vrha] smučati v čem
•	smučati v [tujini]
Prostorskost, kot je razvidno iz zgornjih primerov, se po pričakovanju izraža s predložnimi zvezami, kjer izstopajo zlasti predlogi na, v, po in drugi. Pri izražanju prostorskega pomena z brezpredložnim tožilnikom obstaja možnost pretvorbe v glagol premikanja ali nahajanja in ustreznega predloga: obiskati frizerja, zdravnika, bolnišnico, sejem, soseda —> iti k frizerju, zdravniku; iti v bolnico, na sejem, do soseda; nahajati se/ biti v bolnici, pri frizerju, sosedu, na sejmu. Preureditev delovalniških vlog, ki vključuje prostorski pomen,13 je sicer mogoče opazovati tudi pri drugih členih stavčnega vzorca, npr. razred buči od smeha - v razredu buči od smeha; srce stisne koga - pri srcu stisne koga; križ boli koga - v križu boli koga, pri čemer leksikalne zapolnitve na teh mestih niso arbitrarne in vedno vzajemno zamenljive: ušesa/v ušesih boli, križ/v križu boli: boli v prsih, glava boli (neizkazano: prsi bolijo, v glavi boli).
V drugi skupini je mogoče obravnavati glagolske pomene, pri katerih se noben od udeležencev v pomenski shemi ne izraža s prostorskim semantičnim tipom, vendar pa je prostorska komponenta razvidna iz stavčnih vzorcev in potijena s kolokacijami. Govoriti je mogoče o glagolih, kjer je prostorska komponenta običajen vendar ne pomensko nujen element glagolskega pomena.
anketirati
pridobivati podatke_
če ČLOVEK ali USTANOVA anketira LJUDI, jim zastavlja vnaprej pripravljena vprašanja o določeni TEMI ali PROBLEMATIKI, o kateri želi pridobiti mnenje ali zbrati podatke_
anketirati na čem
•	anketirati na [ulici, terenu] anketirati v čem
•	anketirati v [Ljubljani]
13 Prim. tudi utemeljitev pomenskopretvorbenega razmerja med svojino in nahajanjem na nekem mestu (Vidovič Muha 1998: 294).
Polona Gantar, Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji
341
cveteti
pognati cvetove
RASTLINA cveti, ko so RAZMERE UGODNE, da lahko požene in razpre cvetove kaj cveti na čem
•	cveteti na [vrtu, polju] kaj cveti v čem
•	cveteti v [zimskem] vrtu
klestiti
povzročati škodo; uničevati_
če NARAVNI POJAV klesti PRIDELEK, ga uničuje_
kaj klesti po čem
•	klestiti po [vinogradih, dolini]
•	klestiti po [občini, Sloveniji] kaj klesti v čem
nakupovati
pridobivati kaj za plačilo
če POTROŠNIK nakupuje IZDELKE ali DOBRINE, jih pridobiva v zameno za plačilo
nakupovati v čem
•	nakupovati v [trgovini, supennarketu, nakupovalnem centru, trgovskem središču]
•	nakupovati v [tujini] nakupovati na čem
•	nakupovati na [tržnici]
V tijetji skupini moramo izpostaviti glagole, ki prostorsko komponento izražajo zgolj na ravni pomenskega scenarija. Glede na koncept pomenskega scenarija v LBS, bi lahko rekli, da gre za glagolske pomene, kjer je prostorska komponenta del pragmatičnih pomenskih vsebin (spodaj poudaijeno), npr.
blatiti
grdo govoriti o kom__
če ČLOVEK blati drugega ČLOVEKA ali njegovo DEJAVNOST o njem v javnosti govori slabe stvari, navadno zato, da bi škodil njegovemu ugledu_
blatiti v [medijih, javnosti, časopisih, tujini] blatiti po [časopisih, televiziji]
zadremati
zaspati za kratek čas
če ČLOVEK zadrema, za kratek čas zaspi, navadno podnevi in na neobičajnem mestu
zadremati za [volanom, mizo] zadremati pri [mizi] zadremati na [soncu]
342
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
6 Zaključek
Za prikazane načine vključevanja prostorske informacije v slovarski opis glagol-skih pomenov v LBS je najbolj pomembno to, da prostorsko komponento posredujejo na podlagi realnih besedilnih realizacij, kar slovarskemu uporabniku posreduje vsaj tri vrste medsebojno povezanih relevantnih skladenjskopomenskih informacij.
Uporabnik najprej prek semantičnih tipov, ki so v stavčni razlagi nadomeščeni s konkretnimi kolokatoiji oz. so abstrahirani do te mere, da zastopajo realno skupino pomensko sorodnih udeležencev, uzavesti udeležence (število in oblikoskladenjsko organizacijo znotraj stavka) in njihove tipične leksikalne realizacije, ki se eksplicitno potrjujejo s kolokacijami. Nadalje, prek različnih stavčnih vzorcev, ki predstavljajo rea-lizacijske možnosti osnovnega stavčnega vzorca v pomenski shemi oz. stavčno oblikovani slovarski razlagi, uzavešča možnost (ne)opustljivosti oz. pomenske (ne)nenujnosti določenih - v našem primeru prostorskih - vsebin. Nenazadnje je za aktvno uporabo konkretnega glagolskega pomena v besedilu, kot tudi za njegovo ustrezno dekodiranje pomembno, da se prek posameznih stavčnih vzorcev sooči in posledično uzavesti ne le tiste skladenjske realizacije, ki so za določeni pomen tipične, pač pa predvsem tiste, ki so znotraj številnih jezikovnosistemskih možnosti v besedilih tudi dejansko realizirane.
Opredeljevanje prostorskih pomenskih komponent z vidika vezavnosti nasproti dru-žljivosti (oz. ločevanje med določili in dopolnili), se nam ob dejstvu, da je mogoče govoriti tudi o številnih vmesnih primerih, opredeljenih s pojmi kot vezavna družljivost ipd., zdi za slovarsko informacijo manj pomembno. Ob tem je potrebno poudariti, da nam način zapisovanja semantičnih tipov v pomenski shemi in združevanje predložnih stavčnih vzorcev pod skupne imenovalce na ravni slovarske baze omogoča avtomatsko pridobivanje vseh glagolov, ki v slovarski bazi vključujejo pomensko komponento prostora (tudi časa, načina, vzroka in namena), ter možnost njihovega nadaljnjega računalniškega procesiranja in uporabo v jezikovnotehnoloških aplikacijah za slovenščino.
VlRI IN LITERATURA
Sue B. T. Atkins, Michael Rundell, 2008: The Oxford Guide to Practical Lexicography. Oxford: University Press.
Geoff Barnbrook, 2002: Defining Language: A Local Grammar of Definition Sentences. Amsterdam, Filadelfija: John Benjamins Publishing Company.
František ČermAk, 2010: Lexikon a semantika. Praga: Nakladatelstvi Lidove Noviny.
Anna Dziemianko, Robert Lew, 2013: When-definitions revisited. International Journal of Lexicography 26/2. 154-75.
Charles Fillmore, Sue B. T. Atkins, 1998: FrameNet and Lexicographic Relevance. Proceedings of the First International Conference On Language Resources And Evaluation. Granada, Španija, 28-30 Maj 1998.
Charles Fillmore, Christopher J. Johnson, Miriam R. L. petruck, 2003: Background to Framenet. International Journal of Lexicography 16/3. 235-50.
Polona Gantar, Prostorska informacija v stavčno zasnovani slovarski definiciji
343
Polona Gantar, Katja Grabnar, Polonca Kocjančič, Simon Krek, olga pobirk, rok Rejc, Mojca šorli, Simon šuster, Petra zaranšek, 2009: Specifikacije za izdelavo leksikalne baze za slovenščino: standard za izdelavo posamezne leksikalne enote v leksikalni bazi. Projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku ESS in MSS.
--, 2009a: Specifikacije za izdelavo leksikalne baze za slovenščino: Opis analize referenčnega korpusa. Projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku ESS in MSS.
Polona Gantar, Simon Krek, 2009: Drugačen pogled na slovarske definicije: Opisati, pojasniti, razložiti? Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ur. M. Stabej. Ljubljana: FF (Obdobja 28). 151-59.
Patrick Hanks, 1987: Definitions and Explanations. Looking Up: An Account of the COBUILD Project in lexical computing. Ur. J. Sinclair. London: Collins. 116-36. Na spletu.
--, 1994: Linguistic Norms and Pragmatic Exploitations, or Why Lexicographers Need Prototype Theory and Vice Versa. Papers in Computational Lexicography. Complex '94. Ur. F. Keifer, G. Kiss, J. Pajzs. Budimpešta: Hungarian Academy of Sciences. 89-113.
--, 2004: Corpus Pattern Analysis. Proceedings of XI Euralex International Congress. Ur. G. Williams, S. Vessier. Lorient: Université de Bretagne-Sud. 87-97.
--, 2009: Sestavljanje enojezičnega slovarja za domače govorce. Jezik in slovstvo 54/3-4. 7-24.
--, 2013: Lexical Analysis: Norms and Exploitations. Cambridge: MIT Press.
Patrick Hanks, James pustejovsky, 2005: a Pattern Dictionary for Natural Language Processing. Revue Française de Linguistique Appliquée 10/2. 63-82.
Adam Kilgarriff, 1997: 'I Don't Believe in Word Senses'. Computers in the Humanities 31/2. 91-113.
Adam Kilgarriff, Pavel Rylchy, Pavel smrz, David Tugwell, 2004: The Sketch Engine. Proceedings of XI Euralex International Congress. Ur. G. Williams, S. Vessier. Lorient: Université de Bretagne-Sud. 105-16.
Simon Krek, 2008: FrameNet in slovenščina. Jezik in slovstvo 53/5. 37-54.
Simon Krek, Adam Kilgarriff, 2006: Slovene Word Sketches. Jezikovne tehnologije 5. Ur. T. Erjavec, J. Gros. Ljubljana: IJS. 62-65.
Simon Krek, Polona Gantar, Iztok Kosem, 2014: Razlage v novem slovarju slovenskega jezika. Novi slovar za 21. stoletje. E-zbornik prispevkov s Posveta o novem slovarju slovenskega jezika na Ministrstvu za kulturo 12. 2. 2014. Ur. I. Grahek, S. Bergoč. Na spletu.
Nataša Logar, Miha Grčar, Marko Brakus, Tomaž Erjavec, Spela Arhar Holdt, Simon Krek, 2012: Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: Gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, FDV.
Mojca šorli, 2014: Sodobni sporazumevalni slovar slovenskega jezika: Izhodišča, viri, izvedba. Novi slovar za 21. stoletje. E-zbornik prispevkov s Posveta o novem
344
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
slovarju slovenskega jezika na Ministrstvu za kulturo 12. 2. 2014. Ur. I. Grahek, S. Bergoč. Na spletu.
Jože Toporišič, 420 04: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Ada Vidovič Muha, 1998: Pomenski preplet glagolov imeti in biti - njuna jezikovno-sistemska stilistika. Slavistična revija 46/4. 293-323.
Andreja Žele, 2003: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
--, 2010: Elipsa med glagolsko intenco in besedilno koherenco (Izpust med glagolsko usmerjenostjo in besedilno soveznostjo). Slavistična revija 58/1. 117-31.
--, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Summary
The paper describes the design of semantic frames as formulated for the Slovene Lexical Database within the project Communication in Slovene, namely, for providing lexico-grammatical data in a dictionary in the form of sentence-level explanations (Hanks 1987, Barnbrook 2002, Dzemianko and Lew 2013) and for use with language technologies. The design of this type of descriptions is based on two theoretical models: (1) lexical meanings that are evoked on the basis of the so-called frame semantics in the project FrameNet (Fillmore 2003); (2) descriptions of syntactic patterns following the theory of linguistic conventions and possibilities of their use in the project Corpus Pattern Analysis (Hanks 1994, 2013; Hanks in Pustojevsky 2004, 2005). In building semantic frames, both models have been upgraded taking into consideration the specific features of Slovene and the purpose of the lexical detabase. When analyzing spatial information as is evident in sentence-level semantic frames within the semantic types, the author focuses on the verbs in which it is possible to detect a spatial determination of meaning using corpus analysis and analysis of lexical frames with the tool Sketch Engine (Kilgarriff et al. 2004). The semantic types are understood as abstract representatives of typical lexical realizations of individual arguments in a particular verbal meaning, e.g., if an OBJECT due to force of gravity falls on some SPACE or SURFACE, it flies there from the air or from a place high above. In adition, the methods of syntactic or semantic expression of the spatial component were analyzed. For this purpose the author recorded syntactic patterns typical of a particular lexical meaning, e.g., pasti 'to fall'—'to move upside down': kaj pade kam, 'something falls somewhere', kaj pade na kaj 'something falls onto something', kaj pade v kaj 'something falls into something', etc., and syntactic patterns like: pasti pod kotom x stopinj 'to fall at a x-degree angle', pasti z višine x metrov 'to fall from a height of x-meters'. Typical lexical realizations of arguments in the recorded syntactic patterns emerged in the form of collocations, for example [bomba, granata, drevo]pade '[bomb, granade, tree] falls', pasti na [dno, zemljo, tla] 'to fall to [bottom, earth, floor]',pasti v [prepad, globino, morje], 'to fall [over a precipice /into deepness/the sea].
UDK 811.161.1'367:811.163.6'367
Aleksandra Derganc
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
ŠE O GLAGOLIH PREMIKANJA V RUŠČINI IN SLOVENŠČINI
V članku se obravnavajo razlike med glagoli premikanja v ruščini in slovenščini, predvsem nekatere razlike med predponskimi tvorjenkami s po- osrednje dvojice udmu-xodumb in iti-hoditi.
Ključne besede: glagoli premikanja - slovenščina - ruščina - glagolski vid - udmu/ noumu/iti
The article deals with the differences between verbs of motion in Russian and Slovene, particularly with some differences between prefixed verbs with po- derived from the central pairs udmu-xodumb and iti-hoditi.
Keywords: verbs of motion, Slovene, Russian, verbal aspect, udmu/noumu/iti
1	Glagoli premikanja so nekako inherentno povezani s prostorom, saj se premikanje pač dogaja v prostoru. Vendar pod tem imenom ne mislim vseh glagolov premikanja, ampak tiste, ki tvorijo v ruščini razmeroma jasno omejeno skupino, ki obstaja v parih, med posameznimi členi parov pa obstaja posebno pomensko, besedotvorno in slovnično razmerje. O razlikah med glagoli premikanja v ruščini in slovenščini je pisal F. Jakopin (Jakopin 1971), na tem mestu bi želela dodati nekaj opažanj, zlasti povezanih s predponskimi sestavljenkami osrednjih parov udmu-xodumb oz. iti-hoditi.
2	Ruski glagoli premikanja so sestavljeni iz dveh nizov: iz glagolov determinira-nega premikanja (udmu, examb, eecmu, ee3mu, nememb, 6e^amb, Hecmu, nnumb ...) in z njimi pomensko in slovnično povezanimi glagoli nedeterminiranega premikanja (xodumb, esdumb, eodumb, eosumb, nemamb, 6e^amb, Hocumb, nnaeamb ...). Ruske slovnice in dela, ki obravnavajo glagolski vid, ponavadi posvečajo glagolom premikanja poseben razdelek. Spisek glagolov se med avtorji razlikuje, vendar jedro ostaja isto (IsACENKo 1960: 309-44; Jakopin 1968: 240; RG 1982: 590, 594; Zaliznjak, Šmelev 2002: 77-86; Sever, Derganc 2006: 126-29). Odnos med členoma determi-niranega in nedeterminiranega premikanja, ki sta oba nedovršna, opisujejo nekateri jezikoslovci kot v nekaterih pogledih podoben odnosu med dovršnim in nedovršnim členom vidskega para (Zaliznjak, Šmelev 2002: 77, Jakopin 1971: 3).
2.1 Ruski glagoli determiniranega premikanja tipa udmu načeloma izražajo konkretno gibanje v določeni smeri (v določenih kontekstih tudi ponavljajoče se tako gibanje), medtem ko glagoli nedeterminiranega premikanja tipa xodumb načeloma izražajo premikanje v različnih smereh, ponavljajoče se premikanje v določeni smeri, sposobnost premikanja in premikanje v dveh smereh (tja in nazaj). Tipični zgledi za rabo teh dvojic v učbenikih so:
346
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
•	konkretno usmeijeno premikanje
(1)	Pe6eHOK 6e5kht k mame. (Otrok teče k mami.)
(2)	Mnma hjct no yjinne n HeceT licmoj;ih. (Miša gre po cesti in nese kovček.)
(3)	Bot ohh hjvt. Mnma bcjčt 6paTa b niKOJiy. (Glej, tamle gresta. Miša pelje
brata v šolo.)
(4)	Kvja bbi hjčtc? (Kam greste?)
•	neusmeijeno premikanje
(5)	^era 6eraiOT bo jBopc. (Otroci tekajo na dvorišču.)
(6)	/Icth gojiro \ojh.ih no napicy (Otroci so dolgo hodili po parku).
(7)	Mnma Kaviubiii jchb bojht 6paTa b niKOJiy. (Miša vsak dan pelje/vodi brata
v šolo.)
(8)	Pe6eHOK y5Ke \ojht. (Otrok že hodi.)
(9)	C c roj h ytpom a \ojh.i b 6n6jinoTeKy. (Danes zjutraj sem bil v knjižnici.)
2.2 Toporišič uvršča pare glagolov neseni - nosim, peljem/vedem - vodim, peljem - vozim, jaham -jezdim, tečem - tekam, grem - hodim in še nekatere druge v posebno vrsto glagolskega dejanja; prve glagole v dvojici imenuje določne in druge nedoločne. Oboji so nedovršni, razlika med njimi pa je, da eni pomenijo enosmerno dejanje, drugi pa neenosmerno; prvi so razen tega trajni, drugi pa ponavljalni (Toporišič 2000: 351).
Če bi sodili po prevodih ruskih zgledov (l)-(9), je podobnost med ruščino in slovenščino velika. Edini pomen, ki ga slovenščina sploh ne pozna, je izražanje premikanja tja in nazaj z nedetenniniranimi glagoli (zgled (9); Jakopin 1971: 6). In vendar je v sestavu pomenskih razmerjih med dvojicami in v predponskih tvoijenkah glagolov premikanja med obema jezikoma veliko razlik. Jakopinovim ugotovitvam bi rada dodala še nekatera opažanja, povezana s predponskimi tvoijenkami teh glagolov, zlasti o razmeiju med ruskim noumu (začetno vrsto glagolskega dejanja oz. funkcionalnim vidskim parom k udmu) in slovenskim iti.
3 Ruska skupina glagolov premikanja tvori zelo enotno skupino tudi pri tvoijenju predponskih dovršnikov. Tu moramo ločiti dva načina tvoijenja.
3.1 S številnimi predponami tvorijo glagoli detenniniranega premikanja nove dovršnike, ki imajo svoje sekundarne nedovršnike. Nepreneseni pomen teh glagolov je krajevni. Zanimivo je, da je pri nekaterih glagolih premikanja (udmu, neonu, ee3inu, necmu) osnova sekundarnega nedovršnika identična glagolu nedeterminirane-ga premikanja. Naštejmo torej tvoijenke glagola udmu, čeprav velja tak način tvor-jenja novih glagolov za vso skupino. Prvi člen je dovršni, drugi nedovršni: npuiimu
-	npiKodunib ('priti'), eoumu - exodunib ('vstopiti'), euumu - euxodunib ('iti ven, izstopiti'), 3aumu - 3axodunib ('zaiti, stopiti v kaj'), o6oumu - o6xodunib ('obiti, iti okoli česa'), omoumu - omxodunib ('oditi stran, umakniti se'), nodoumu - nodxodunib ('stopiti k čemu, približati se'), coumu - cxodunib ('stopiti s česa, spustiti se'), nepeumu
-	nepexodunib ('preiti, prečkati, iti čez kaj'), npoumu - npoxodunib ('iti čez kaj, mimo česa'), vumu -vxodunib ('oditi').
Aleksandra Derganc, Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini
347
3.2 Z nekaterimi predponami tvorijo glagoli premikanja določene vrste glagolske-ga dejanja (cnocoö raaronbHoro gencTBHH, Aktionsart).1 Te tvorjenke so perfektiva tantum in nimajo sekundarnih nedovršnikov. Tu omenimo le dve vrsti glagolskega dejanja, tvoijeni s predpono no-.
3.2.1	Glagoli nedeterminiranega premikanja + predpona no- tvorijo omejevalno (delimitativno) vrsto glagolskega dejanja: noxodumb ('malo hoditi'), no6e^amb ('malo tekati'), noHocumb ('malo nositi'), noeosumb ('malo voziti') itd. To so dovršniki in nimajo sekundarnih nedovršnikov.
(10)	OHa noxoguna no Mara3HHaM h ycTana. (Hodila je nekaj časa po trgovinah in se utrudila.)
Vsi ruski glagoli nedeterminiranega premikanja tvorijo na tak način omejevalno vrsto glagolskega dejanja. V slovenščini take regularnosti ni. Čeprav je omejevalna predpona po- v slovenščini znana (malo poležati, posedeti, poklepetati), gre vsaj pri treh glagolih premikanja s to predpono za drug pomen: pohoditi je prehoden in pomeni 's hojo poškodovati ali uničiti' (prim. tudi Vidovič-Muha 1993: 174). Tudi glagol ponositi je prehoden in pomeni 'z nošenjem, oblačenjem obrabiti', glagol povoziti pa 'zapeljati čez koga in ga poškodovati'.
3.2.2	Glagoli determiniranega premikanja + predpona no- tvorijo v ruščini začetno (ingresivno) vrsto glagolskega dejanja: noümu ('iti, oditi'), noöewamb ('steči'), noHecmu ('nesti, ponesti, odnesti') itd. To so, kot že zgoraj povedano, dovršniki in nimajo sekundarnih nedovršnikov, tudi v tem primeru velja ta način tvoijenja za vse glagole premikanja.
(11)	noma^b BCTana h nomna. (Konj je vstal in šel/začel hoditi/šel naprej).
1 Vrste glagolskega dejanja (cnocoS raaro^tHoro geHCTBHa, Aktionsart) različni avtorji pojmujejo nekoliko različno. Toporišič prišteva glagole premikanja med vrste glagolskega dejanja in se torej v tem pogledu uvršča med jezikoslovce, ki pojmujejo vrste glagolskega dejanja širše. V RG (1982: 585) so vrste glagloskega dejanja opredeljene ožje: kot »geKHCKO-rpaMMaTHHecKHe pa3pagti raarojioB« in »Tame ceMaHTHK0-cg0B006pa30BaregtHtie rpynnnpoBKH raarojioB, b 0CH0Be K0T0ptix ge^ar MogH^HKauHH (npeo6pa30BaHHa) 3HaneHHH 6e3npe$HKCHtix (npeHMy^ecTBeHHO HeM0THBHp0BaHHtix ) raaro^oB c tohkh 3peHHa BpeMeHHtix, KogHHecTBeHHtix h cneuHa^tH0-pe3yjitTaTHBHtix xapaKTepHCTHK. Ba^HO npn 3TOM, HTO TaKHe MogH^HKauHH 3HaqeHHH Bcerga H 06a3aregtH0 <$opMaRbno Bupa^enu npe^HKCOM, cy$-^kcom h^h npe^HKcagbHO-cy^^HKcaabHMMH c^opMaHTaMH.« (poudarek A. D.). Zgledi so nemb-3anemb kot začetna vrsta glagolskega dejanja in drugi. V tej definiciji se torej poudarjajo tudi formalne značilnosti posameznih vrst glagolskega dejanja. Tudi Isačenko (1960: 209), ki imenuje to kategorijo VoBepmaeMoeTt raarogtHoro geHCTBHa', poudarja, da so za posamezne vrste glagolskega dejanja pomembne formalne lastnosti. Isačenko opozarja, da nekateri avtorji ne smatrajo, da bi morale biti posamezne vrste glagolskega dejanja tudi formalno besedotvorno označene, ampak mednje prištevajo poleg takih tudi samo pomenske skupine, za katere je značilen ta ali oni značaj ali način dejanja (xapaKTep geHCTHBHa). Po Isačenku druži skupino glagolov premikanja ravno 'xapaKTep geHCTHBa' (Hcaiehko 1960: 301, 309). Na vlogo predponskih obrazil pri tvorjenju vrst glagolskega dejanja opozarja Vidovič Muha (1993: 162), tako razvršča glagole v svoji raziskavi glagolov v slovenskem knjižnem jeziku 16. st. M. Merše (1995: 286-313).
348
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Vendar za glagole tipa noumu velja, da je pri njih pomen začetnosti pogosto nekoliko oslabljen, zlasti kadar je ob glagolu tudi cilj premikanja. V takih kontekstih ti predpon-ski dovršniki funkcionirajo kar kot vidski par k nepredponskim nedovršnikom deter-miniranega premikanja. Odnose med pari kot udmu -noumu, examb - noexamb mnogi jezikoslovci pojmujejo v določenih kontekstih kot zelo podobne odnosom med vidskimi pari (npr. Zaliznjak, Smelev 2002: 51, 91-92). V zgledu (12) ne gre toliko za pomen začetka dejanja kot za celovito, zaključeno dejanje. Oče je začel z dejanjem udmu, ga je pa verjetno tudi zaključil in prispel na cilj (Zaliznjak, Smelev 2002: 91-92):
(12)	OTua HeT goMa; oh nomea b ropog.
V slovenščini obstajajo dovršniki kot so ponesti, povesti, poleteti. Toporišič opredeljuje njihov pomen kot 'začeti dejanje' (Toporišič 2000: 218). Prva dva sta v SSKJ označena kot stilno zaznamovana.
Je pa za sodobno knjižno slovenščino značilno, da v nasprotju z ruščino ob glavnem glagolu determiniranega premikanja iti ni dovršnika (ali začetne vrste glagolske-ga dejanja)2 *poiti, ki bi imel deležnik *pošel. V pretekliku in prihodnjiku funkcijo dovršnika, ki bi ustrezal ruskemu dovršniku nomen oz. noudy ponavadi prevzemata kar obliki nepredponskega iti: sem šel oz. bom šel.
(12') Očeta ni doma; šel je v mesto.
Če se Jakopin izraža previdno, da bi lahko v zgledu
(13)	Marjan je zgodaj vstal, poklical psa s seboj in šel čez travnik.
imeli obliko je šel kar za dovršnik, pa je iti v SSKJ opredeljen takole: iti grem in grem nedov. in dov.; /.../ bom šel in pojdem itd.; pojdi pojdite /.../ šel šla šlo /.../
Glagol je opredeljen kot nedovršni in dovršni, torej dvovidski; Glavni razlog za to, da je glagol iti opredeljen kot dvovidski, je gotovo v tem, da nekatere njegove oblike (predvsem v pretekliku in prihodnjiku) izražajo enkratno, zaključeno in celovito dejanje, tako kot ga izražajo dovršniki (prim. tudi Miklič 1979/80). Temu gledanju v prid govorijo tudi zgledi (12, 12', 13) in naslednji zgledi iz prevodov, kjer ustreza ruskemu dovršniku nomen slovenska oblika sem (je) šel (in obratno; Derganc 1986):
(14)	£ nomea Ha npaBO. (Moskva - Petuški, 6)
(14') Šel sem na desno. (Moskva - Petuški, 11)
(15)	£ BCTan h nomea. (Moskva - Petuški, 15)
(15') Vstal sem in šel. (Moskva - Petuški, 17)
(16)	Tašča: Poglej, kam je šel! (Večer ženinov, 15)
(16') Tema: b3raahh-Ka, Kyga 3to oh nomej! (Bludnyj syn, 200)
(17)	Jane: /.../ Ali je šla, vsaj malo? (Večer ženinov, 19)
2 Obstaja seveda oblika pošel od glagola poiti v pomenu zmanjkati (Zaloge so pošle).
Aleksandra Derganc, Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini
349
(17') ^He /.../ Hy n hto, nomna OHa, xoTb HeHanonro? (Bludnyj syn, 204)
Dodatni razlog, da imamo lahko oblike glagola iti v teh kontekstih za dovršne je tudi v tem, da bi lahko obliko šel, ki izraža enkratno, celovito dejanje, vsakokrat brez velike spremembe v pomenu nadomestil nedvomno dovršni glagol odšel je ali odpravil se je.
(14") Odšel sem na desno.
(15") Vstal sem in odšel.
(16") Poglej, kam je odšel!
V zgledih (18) in (19) imamo dovršni prihodnjik:
(18)	Jutri bo vstala ob 7h, pozajtrkovala in šla v šolo.
(18') 3aBTpa OHa BcraHeT B 7 H., no3aBrpaKaeT n non^eT B mKony.
(19)	£ non^y, cennac non^y. (Moskva - Petuški, 7)
(19') Šel bom, koj bom šel. (Moskva - Petuški, 13)
Dovršni glagol iti vendar ima dve obliki s predpono po-, pojdem in velelnikpojdi. Dovršni sedanjik pojdem ima izrazit pomen prihodnjika, zdi se tudi stilistično nenev-tralen, knjižno obarvan, čeprav v SSKJ ni tako označen. Vsekakor pa bi lahko zgled (19) prevajalec prevedel kot
(19") Pojdem, koj pojdem.
Nevtralna in pravzaprav edina mogoča pa je oblika velelnika pojdi.
Dvovidske so torej oblike glagola iti, ki so tvoijene s pomočjo deležnika na -l; kadar nastopa taka oblika, šele iz konteksta lahko ugotovimo, ali gre za dovršnik ali nedovršnik.3
3.2.1.1 Ne strinjajo pa se vsi aspektologi z mnenjem, da je glagol iti v slovenščini dvovidski. S. Dickey (2003: 202-04) meni, da je v zgledu (20) oblika 'šla' nedovršna:
(20)	Poklical me je Brane in sva šla v hribe.
Opazimo, da je kontekst več ali manj tak kot v zgledu (13). Dickey trditev utemeljuje takole: že v starejši literaturi je bilo opaženo, da je v slovenščini (in še bolj v češčini) možno prikazovanje niza zaporednih dogodkov na tak način, da sledi dovr-šniku - nedovršnik, zlasti po vezniku in (prim, za češčino tudi Berger 2013). Dickey navaja zgled:
(21)	Župan je naslonil plečati hrbet na klop in gledal mrko.
3 O novejših dvovidskih glagolih v slovenščini (Žele 2011).
350
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Dickey meni, da je 'sva šla' v (20) nedovršnik tako kot v (21) 'je gledal'. Misli, da je oznaka dvovidskosti v SSKJ nastala ravno zaradi takih zgledov in ima oznako glagola iti kot dvovidskega za krožno utemeljevanje.4
Na to je mogoče odgovoriti naslednje: res je, da v slovenščini lahko pri nizanju zaporedja dogodkov včasih nastopa tudi nedovršnik (kot sam Dickey omenja, pač zato, ker izraža v nizu dogodkov neko neomejeno dejanje, proces). Vendar to še ni razlog, da bi zavrnili oznako glagola 'iti' kot dvovidskega. V naših zgledih oblike glagola 'iti' nastopajo predvsem v kontekstih, ko ni mogoče govoriti o zaporednem nizu dogodkov, izražajo same po sebi zaključeno, celovito dejanje, ki zahteva dovršni glagol. Poleg tega ustrezajo dovršnikom v ruščini, v slovenščini pa bi lahko bile zlahka nadomeščene z dovršnimi oblikami 'odšel, se je odpravil'. Zato ni pravega razloga, da bi zavračali opredelitve oblik glagola 'iti' kot dovršnega tudi v zgledih (13) in (20).
4 V ruščini obstaja dokaj jasno zamejena leksikalno-slovnična skupina glagolov premikanja, za katere je značilno, da obstajajo v dvojicah. Pomensko razmerje med dvojicami je stalno, prav tako način predponskega tvoijenja novih dovršnikov in njihovih sekundarnih nedovršnikov ter določenih vrst glagolskega dejanja. Kljub mnogim podobnostim med ruščino in slovenščino, obstaja med jezikoma tudi mnogo razlik, opisanih že v Jakopin 1971. V tem prispevku smo obravnavali predvsem nekatere razlike med udmu oz. noümu in iti, ki govorijo v prid dvovidskost glagola iti.
Viri in literatura
Venedikt Erofeev, 1990: Moskva - Petuški. Moskva: Izdatel'stvo SP »Interbuk«. Venedikt Jerofejev, 1980: Moskva - Petuški. Pre. Drago Bajt. Ljubljana: CZ. Andrej Hieng, 1979: Večer ženinov. Maribor: Obzorja. --, 1984: Bludnyj syn i drugie p'esy. Prev. N. Vagapova. Moskva: Raduga.
Tilman Berger, 2013: Imperfektive Verben in Handlungsfolgen im Westslawischen.
Deutsche Beiträge zum 15. Internationalen Slavistenkongress, Minsk 2013. Ur. S. Kempgen idr. München: Otto Sagner. 57-66.
Aleksandra Derganc, 1986: Glagolska predpona po- v ruščini in slovenščini. Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti SRS XX/1-2. 12-21.
--, 2010: Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ur. V. Gorjanc, A. Žele. Ljubljana: ZIFF. 187-93.
Stephen Dickey, 2003: Verbal Aspect in Slovene. Slovenian from a Typological Perspective 56/3. 182-207.
--, 2011: The Varying Role of po- in the Grammaticalization of Slavic Aspectual Systems: Sequences of Events, Delimitatives, and German Language Contact.
4 O tem razpravlja tudi v obširnem in zanimivem članku (Dickey 2011).
Aleksandra Derganc, Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini
351
Journal of Slavic Linguistics 19/2. 175-230.
Aleksander V. Isačenko, I960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim: Morfologija: Čast' vtoraja. Bratislava: Izdatel'stvo slovackoj Aka-demii nauk.
Franc Jakopin, 1971: Glagoli premikanja v slovenščini in ruščini. VII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. J. Toporišič. Ljubljana: FF. 1-12.
--, 1966: Slovnica ruskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
Majda Merše, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Tjaša Miklič, 1979/80: Nekateri glagoli premikanja. Jezik in slovstvo 25/4-5, 107-15.
Russkaja grammatika I, 1982. Ur. N. Ju. Švedova idr. Moskva: Nauka.
Jože Sever, Aleksandra Derganc, 2006: Ruska slovnica po naše. Ljubljana: CZ.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I-IV, 1970-1991. Ljubljana: DZS.
Ada Vidovič Muha, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. Slavistična revija 41/1. 161-92.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Anna A. Zaliznjak, Aleksej D. Šmelev, 1997: Lekcii po russkoj aspektologii. München: Otto Sagner.
Andreja Žele, 2011: Glagoli na -irati v današnji slovenščini. Slavistična revija 59/2. 213-27.
Summary
The article deals with some differences between verbs of motion with the prefix po- in Slovene and Russian. Of particular interest is the comparison between the Russian verb denoting the beginning of verbal action noümu, which is perfective, and its Slovene equivalent, which is in many contexts the non-prefixed iti, as that also confirms its definition in SSKJ as biaspectual.
UDK 811.163.6'367.624
Nataša Jakop
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
LEKSIKALIZACIJA PROSTORSKIH RAZMERIJ V SLOVENŠČINI: JEZIKOVNOPRAGMATIČNI VIDIK
V prispevku z jezikovnopragmatično analizo nabora jezikovnih izrazov najprej identificiramo jezikovne prvine s prostorsko referenco, kjer izražanje prostorskosti temelji na dinamičnem, relativnostnem razumevanju prostora, odvisnem od opazovalca in pogosto tudi časovne dimenzije, nato s pragmatičnega vidika pojasnimo njihovo leksikaliziranost. Rezultate raziskave, ki razkrivajo razsežnosti egocentričnega pogleda govorca na prostor okrog sebe in dojemanje prostorskih razmerij v slovenščini, je mogoče uporabiti v leksikografiji pri obravnavi skupine prostorskih (tudi deiktičnih) prvin.
Ključne besede: izkustveni realizem, pragmatični pomen, prostorski prislovi, utelešeni razum
With a linguistic pragmatics analysis of the chosen linguistic means the author first identifies linguistic components with spatial reference where the expression of spatiality is based on dynamic, relative understanding of space, which depends on the observer and often on the temporal dimension. After that, she explains their lexicalization.
Keywords: expression of spatial relationships, lexicology, linguistic pragmatics, pragmatic meaning, spatial deixis
1 Uvod
Triletni otrok med vsakokratno hojo po nadvozu zastavi isto vprašanje: »A smo zdaj zgoraj ali spodaj?« Ta prvinska človeška prostorska izkušnja, povezana z jezikovnim izražanjem, je spodbudila intenzivnejše razmišljanje o tesni povezanosti procesa razumevanja prostorskih izrazov z našim neposrednim spoznavanjem, opazovanjem in aktivno jezikovno rabo. Postavljena je bila delovna hipoteza, da je v leksikalizacijo prostorskih razmerij neposredno vpleten človek s svojo bivanjsko izkušnjo. Teza je bila preverjena v okviru teorije izkustvenega realizma z analizo rabe prostorskih izrazov v korpusnem gradivu.
1.1 Izkustveni pristop k pragmatičnemu pomenu
Ideja o vključenosti človeškega izkustva v oblikovanje pomena jezikovnih izrazov ima teoretično podporo v »teoriji izkustvenega realizma« (prim. Kante 1998), ki zagovarja stališče, da povsem objektivne resnice ni, izkustvo pa postavlja za temeljni vir človeškega vedenja (Lakoff in Johnson 1980). Teorija je vzniknila iz ugotovitev kognitivnega jezikoslovca druge generacije Georgea Lakoffa in filozofa Marka
354
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Johnsona, ki sta raziskovala vlogo metafore v človeškem mišljenju in ugotovila, da je metaforično strukturiranje eno ključnih miselnih procesov, pri katerem se navadna vsakdanja zaznavna izkušnja projicira na drugo področje zato, da strukturiramo izkušnjo na nov način.1
Človeški možgani skušajo s pomočjo konkretnejših konceptov, ki so jasneje zasnovani z našim izkustvom, strukturirati abstraktnejše in kompleksnejše koncepte, tako da konceptualna metafora širi pojmovne in izrazne možnosti, npr. metafori dobro je zgoraj, večje zgoraj. Vsaka metafora je del sistema metafor, ki jih uporabljamo za razumevanje jezika in dojemanje sveta. Temeljni viri za konceptualizacijo so povezani s človeško telesno izkušnjo ter izkušnjo s fizičnim in družbenokulturnim okoljem. Posamezni koncepti ne obstajajo avtonomno, temveč so del splošnega človeškega vedenja o svetu.
Teorija izkustvenega realizma, ki se je razvila v zadnjih 25 letih, podobno kot kognitivno jezikoslovje zavrača misel o obstoju objektivne resničnosti in jezika ne dojema zgolj kot njeno odslikavo (Geeraerts in Cuyckens 2007: 36). Vsaka perspektiva je namreč subjektivno zaznamovana, zato je resničnost pogojena s človeško percepcijo, ki se oblikuje v skladu s človeškim izkustvom (Marmaridou 2000: 47). V tem smislu je zanimivo primerjati slovarske razlage, npr. razlagi za dve pasmi psa (z različno namembnostjo), ki sta, objektivno gledano oz. izmerljivo, približno enake velikosti: buldog 'manjši, čokat hišni pes [...]' - bokser 'večji službeni pes [...]' (samci buldoga so visoki 50-71 cm, samci bokseija pa 57-63; prim. www.mojpes.net).2
Zagovorniki izkustvenega realizma3 trdijo, da je človek aktivno vpleten v konstituiranje pomena jezikovnih prvin prek izkustva, pri čemer pa človeška subjektivnost seveda ni neomejena, temveč zaznamovana s številom uporabljenih pomenskih shem, konceptualno oblikovanih s človeško fizično, družbeno in kulturno interakcijo s svetom. Jezik je del človeškega razuma in je primarno namenjen sporazumevanju (komunikaciji) in delitvi izkušnje. Vedenje o jeziku je strukturirano konceptualno, razkriva ga jezikovna raba, zato ima osrednjo vlogo pri tem ravno raziskovanje pragmatičnega pomena.4
1	Pomembnejši rezultati kognitivističnega pristopa v slovenskem jezikoslovju so reflektirani zlasti v frazeologiji z analizo konceptualne metafore, npr. Jemec 1998/99; Kržišnik in Smolič 1999; Kržišnik 2004; Bernjak 2007. Leksikal(izira)no metaforo kot tip znotrajleksemske medpomenske povezave, ki jo omogoča ustrezna pomenska organiziranost jezikovnega sistema, ne (zgolj) asociativna povezanost vsebin, pa je celovito obravnavala J. Snoj (2010) v okviru slovenskega leksikalnega pomenoslovja; pri tem strukturalistični vidik ne izključuje predpostavk znotraj teorije konceptualne metafore.
2	Primerjava v drugih slovarjih bi verjetno dala podobne rezultate, npr. Merriam-Webster: bulldog 'a short, strong, muscular dog [...]', boxer 'any of a German breed of compact medium-sized dogs [...]'.
3	Poleg Lakoffa in Johnsona omenimo še Eve Sweetser (From etymology to pragmatics: Metaphorical and Cultural Aspects of Semantic Structure, 1990), Sophio Marmaridou (Pragmatic Meaning and Cognition, 2000), Jana Garretta. Literatura s področja »utelešenosti razuma« (embodied cognition, embodied reason), ki posplošuje idejo, da so kognitivni procesi globoko zakoreninjeni v človeški telesni interakciji s svetom, je po letu 2000 močno narasla in bi potrebovala temeljit strokovni pregled in kritičen premislek (prim. Wilson 2002).
4	Pragmatični pomen kot pomen, ki ga določa in oblikuje jezikovna raba in je utemeljen kognitivno in družbeno. S. Marmaridou (2000) je v okviru teorije izkustvenega realizma skušala pojasniti pomen tipičnih pragmatičnih pojavov, kot so deiktični izrazi, presupozicije, govorna dejanja in konverzacijske implikature. Aktualna so tudi leksikološka spoznanja pri nas o tem, da imajo medmeti, členki in pragmatični frazemi »sporočanjsko-komunikacijski« (Vidovič Muha 1999), »pragmatični pomen« (Jakop 2006) v smislu leksikaliziranega govornega dejanja.
Nataša Jakop, Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini
355
Sodobna pragmatična izhodišča5 poudarjajo, da je za celovito razumevanje fenomena jezikovne rabe treba upoštevati kognitivne in družbene vidike sporazumevanja, saj je jezik tako biološki kot družbeni pojav, po eni strani del človeškega razuma in kognitivnih sposobnosti, po drugi pa se razvija družbeno, v družbi in je povezan z družbenim zaznavanjem.
Pragmatični pomen v izkustvenem realizmu je opredeljen kot »utelešen«6 v okviru človeških bioloških (kognitivnih) genetsko pogojenih sposobnosti ter individualnih in kolektivnih fizičnih in družbenih izkušenj, ki jih človek pridobiva iz življenjskega okolja, v katerem funkcionira kot biološko in družbeno bitje (Marmaridou 2000: 60-63; Bernjak 2007: 289). Implicira, da isti nevralni in kognitivni mehanizmi, ki so zadolženi za percepcijo in senzomotorični nadzor, kreirajo naše konceptualne sisteme in načine človeškega razumevanja prek procesov hkratne nevralne aktivacije (Marmaridou 2000: 48).7
(Pre)živeti v prostoru je primarni cilj živih bitij in človeška prostorska izkušnja je pravzaprav prvinska, zato se vsaka veda, ki preučuje človeka in njegovo delovanje, dotakne tudi nekega segmenta prostorskosti. V 80. letih prejšnjega stoletja se je v psihologiji utrdilo prepričanje o tem, da ima prostorska organizacija osrednjo vlogo v človeški kogniciji (Lyons 1977: 718 po Miller in Johnson-Laird 1976: 375 id.). Konec 80. let 20. stoletja je raziskovanje prostorske entitete doživelo svojevrstni preporod, saj so mnoga družboslovna in humanistična področja v središče svojega raziskovalnega premisleka postavila prostor oz. prostorskost (Warf in Arias 2008: 12).8 V strokovni literaturi se ta raziskovalni premik označuje sicer nekoliko populistično, prostorski obrat (spatial turn), označuje pa ga spoznanje, da sta položaj (pozicija) in kontekst osrednje in neizogibno implicirana v vse strukture našega vedenja.9
5	Pregled sodobnih jezikovnopragmatičnih izhodišč raziskovanja jezikovne rabe in glavnih predstavnikov filozofske, kognitivne in družbene usmeritve pragmatike je podan pri S. Marmaridou (2000: 13-41).
6	Pojem utelešenosti je predmet zanimanja v nevroznanosti, psihologiji, semiotiki, jezikoslovju, filozofiji in antropologiji (Fusaroli, Demuru, Borghi 2012: 1-6).
7	Tovrstne raziskave potekajo v nevropsihologiji; že dolgo je znano, da je primerna obdelava časovnih in prostorskih podatkov predpogoj za ustrezno človeško delovanje in dojemanje sveta. Študije dajejo zanimive rezultate; npr. potrjene so domneve o tem, da je desna polovica možganov ključno vpletena v razumevanje prostora, medtem ko je leva bolj povezana z razumevanjem časa (Lux, Marshall, Ritzl, Zilles, Fink, 2003). Zanimiva je tudi eksperimentalna študija o tem, da se preslikave prostorskosti razlikujejo med ljudmi, ki pri delu primarno uporabljajo desno oz. levo roko, pri čemer desničarji pozitivneje vrednotijo desno stran in obratno (Casanto 2009).
8	Kritičnemu razmisleku »prostorskega obrata« v literarni vedi sta bili namenjeni tematska števila Slavistične revije 60/3 (2012), ur. Urška Perenič, in tematska številka revije Primerjalna književnost 36/2 (2013).
9	Med pionirji je omenjen Georg Simmel (s člankoma The Sociology of Space, On the Spatial Projections of Social Forms, 1903), ki je v začetku 20. stoletja z raziskovanjem prostora kot družbenega konstrukta odprl nove raziskovalne dimenzije kulturoloških in družboslovnih znanosti (Busch 2009: 130). V 60. letih sta pariška intelektualca Michel Foucault in Henri Lefebvre neodvisno drug od drugega prva radikalno povzdignila prostorsko entiteto, ki je dotlej veljala za statično, nad časovno, ki je veljala za dinamično, in razkrila ontološko pomembnost prostora. S tem sta pomembno vplivala na širjenje ideje prostorskosti najprej na geografijo in zgodovino, nato še v druge družboslovne in humanistične znanosti (Soja 2009: 18). V naravoslovnih znanostih se je že v začetku 20. stoletja uveljavil koncept prostor-čas, ki prostorski razsežnosti priključi še časovno (t. i. štiridimenzionalni prostor Minkowskega); prim. npr. Encyclopaedia Britannica: Time in 20th-Century Philosophy of Physics.
356
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
1.2 Metoda
Nabor (enobesednih) prostorskih leksemov je bil pripravljen iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) s sistemsko enotno pomenskosestavinsko zgradbo slovarskih razlag; izhajali smo iz razmerja med izrazom in s pomenom aktualizirano vsebino predstave (prostorske) pojmovne danosti (Vidovič Muha 2000: 18). Seznam jezikovnih izrazov, ki izražajo gibanje, položaj, stran telesa, usmerjenost ali razsežnost, smo uredili besednovrstno in ga primerjali z naborom gradiva v Leksikalni bazi za slovenščino,10 ki je v Predlogu za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika predvidena kot eden temeljnih virov za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (Krek, Kosem, Gantar 2013: 10).
Jezikovnopragmatični vidik je osredotočen na analizo rabe prostorskih izrazov v kontekstu okoliščin izrekanj, ki zaradi besedilnih korpusov ni več zgolj fiktivno možna, temveč temelji na gradivsko potrjenih tipičnih besedilnih realizacijah, ki omogočajo v večji meri in objektivneje razumeti dejanske okoliščine izrekanja in pogoje rabe. Zato smo v gradivu besedilnega korpusa Gigafida11 analizirali rabo prostorskih izrazov, pri čemer je bila sistematično pregledana pogostnost pojavitve prostorskih pridevniških, prislovnih in predložih izrazov.12 Na izbranih primerih je bilo analizirano neposredno besedilno okolje levo in desno od prostorskega izraza, gradivo pa razvrščeno glede na korpusni podatek o besedni vrsti, frekvenci in »kubičnem razmerju vzajemnosti« oziroma t. i. MI3 kolokatoijev (Gantar 2007: 46 v Gorjanc 2005: 82), pri čemer smo se omejili na največ deset najpogostejših kolokatoijev pri vsaki posamezni skupini. Sledil je deskriptivni opis empirično analiziranega izbranega gradiva.
2 Rezultati analize z razpravo
Prostor, splošno opredeljen ko »neskončna tridimenzionalna razsežnost, v kateri imajo predmeti in dogodki neko relativno pozicijo (položaj) in usmerjenost« (npr. po Encyclopaedii Britannici), določajo tri razsežnosti: dolžina, širina in višina oz. globina. V slovenščini izražamo razmerja (znotraj) teh razsežnosti s pridevniki, prislovi in predlogi, in sicer kakovostnimi pridevniki, ki poimenujejo (merljivo) razsežnost v prostoru (Vidovič Muha 2000: 65, 171-72), npr. dolg - kratek, debel - tanek, ozek - širok, globok - plitev oz. plitek; visok - nizek; krajevnimi pridevniki, npr. bližnji
10	Upoštevajoč poskusni Spletni slovar slovenskega jezika.
11	Korpus Gigafida vsebuje 1.187.002.502 besedi oz. 3.659.058 lem (Jakopin 2014: 10).
12	Priznati je treba, da razmišljanje o povezanosti prostora in jezika raziskovalca hitro zapelje v smer lokalističnega razmišljanja (npr. teorija semantičnih lokacij; Piper 2001), da imajo prostorski izrazi v jeziku primarnejšo vlogo v primerjavi z drugimi izrazi, kar je tudi hipoteza kognitivnih psihologov, npr. Miller, Johnson-Laird (Marmaridou 2000: 86). Prostorski izrazi so namreč pogosto osnova za razlaganje drugih izrazov, npr. krošnja (zgornji del drevesa), hlače (oblačilo, ki obdaja spodnji del telesa), dlan (del zgornje človeške okončine), zadnjica (spodnji del človeškega trupa, zgornji del živalskega trupa), obesiti (namestiti kaj tako, da je pritrjeno zgoraj), dvigniti (premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega), skloniti se (premakniti glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej), dohiteti (s premikanjem priti do koga, ki gre spredaj), plašč (oblačilo, ki se spredaj zapenja), prvi (ki leži, je spredaj pred čim), metuljček (modni dodatek na sprednji strani srajce) ipd. Vključitev vseh leksemov s prostorskimi asociativnimi predstavami bi pomenila prevelik odmik od cilja pojasniti leksikalizacijo prostorskih razmerij v slovenščini.
Nataša Jakop, Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini
357
- daljnji; krajevnimi prislovi in prislovnimi zaimki: zgoraj - spodaj, dol - gor, spredaj - zadaj, levo - desno, blizu - daleč, notri - zunaj, noter - ven, naprej - nazaj -naravnost; navzgor oz. navkreber - navzdol, navznoter - navzven; severno - južno, vzhodno - zahodno; tu oz. tukaj - tam; prostorskimi predlogi, npr. nad - pod, v - iz, od - do, pred - za.
2.1	Pogostnost rabe prostorskih izrazov
Prostorski izrazi so, sodeč po podatkih o številu pojavitev v korpusu Gigafida, v jezikovni rabi zelo pogosti. Pregledana je bila pogostnost 12 lematiziranih kakovostnih pridevnikov,13 25 krajevnih prislovov, 3 krajevnih prislovnih zaimkov in 8 prostorskih predlogov. Vsi imajo v korpusu več kot 2000 pojavitev, 56 % ima celo več kot 50.000 pojavitev. 41 % pridevnikov in 21 % prislovov (vključno s prislovnimi zaimki) ima več kot 100.000 pojavitev, npr. širok (185.383), nizek (263.329), dolg (382.014), kratek (401.830), visok (759.791); tukaj (173.605), nazaj (180.483), daleč (212.673), tu (314.053), naprej (389.517), tam (444.952). 75 % predlogov pa ima več kot 2.000.000 pojavitev v korpusu, npr. pred (2.111.618), do (3.684.487), od (3.925.760), iz (4.148.311), za (15.506.349), v (31.211.962).14
Vsi ti prostorski izrazi so v slovenščini že bili kompleksno in tudi pomensko-funk-cijsko slovarsko obravnavani (npr. SSKJ). V Leksikalni bazi za slovenščino so skladenjsko razčlenjeni in pomensko opisani 3 izrazi, ki imajo v korpusu okrog 60.000 pojavitev: pridevnika ozek (68.593) in debel (65.386) ter prislov zunaj (54.377).
2.2	Kolokabilnost prostorskih izrazov
Identificirani zanimivejši kolokatorji prislovov zgoraj in spodaj so: a) samostalniki, ki poimenujejo dele besedila oz. neko upodobitev, npr. slika zgoraj (tako še: pasica, stran, fotografija, rob; b) glagolska primitiva biti, imeti, npr. biti spodaj; c) glagoli čutnega zaznavanja, npr. gledati; č) glagoli, ki ubesedujejo človeško besedilno delovanje, npr. pisati, pripisati, objavljati, napisati; d) izglagolski stanjski pridevniki, npr. naveden, omenjen, naštet, opisan, citiran, podpisan; e) prostorska predloga od, v, npr. od zgoraj, spodaj v; f) krajevni prislovi, npr. desno, levo, visoko, daleč, globoko, in g) krajevni zaimki, npr. tam, tu. Prislova zgoraj in spodaj sta pogosto sestavini stalnih besednih zvez in frazeoloških enot, npr. od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor; zgoraj brez 'brez modrčka', spodaj brez 'brez spodnjic', nekdo/tisti/on/oni tam zgoraj 'bog', nekje tam zgoraj 'nebesa'.15
13	Tipologija lematiziranih pridevnikov v korpusu Gigafida ni pomenska; pridevniki so razdeljeni na »splošne, svojilne in deležniške«. V izračunu so upoštevani »splošni pridevniki«, ki pa seveda niso vedno kakovostni, temveč vrstni, del stalnih besednih zvez, npr. visoko šolstvo, višje sodišče, visoka šola, višja šola; globoki dekolte, širša javnost, široki rezanci, debelo črevo, Debeli rtič ipd. Problemov, povezanih z lematiziranostjo korpusa, na tem mestu ne bomo odpirali.
14	Zadnji dostop dne 8. 7. 2014.
15	Frazeološke enote zaradi svojega celovitega pomena potrebujejo svojevrstno obravnavo. Frazeološke sestavine s prostorsko sestavino so vsekakor zanimive za raziskovanje konceptualne metafore, npr. zgoraj je dobro.
358
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Podobno so med opaznejšimi kolokatorji pri prislovih spredaj in zadaj: a) glagol-ska primitiva biti, imeti, npr. biti spredaj; b) stanjska glagola ostati, sedeti; c) krajevni prislovi, npr. daleč, desno, levo; č) krajevni zaimki, npr. tam, tu, in d) prostorski predlogi, npr. od spredaj, zadaj za.
Med zvezami pridevnika levi in desni je vredno omeniti samostalniške zveze, katerih jedrni del zapolnjujejo poimenovanja parne predmetnosti, zlasti telesnih delov, npr. roka, noga, oko, rama, npr. leva roka; desno krilo. Statistično najustaljenejše so zveze s samostalnikom stran, ki implicira prostorskost, npr. desna/leva stran ceste, desna/leva stran telesa. Izpostaviti je treba še pogosto skladenjsko povezovanje pridevnikov levi in desni s prostorskimi predlogi na, v, za, pod, od, proti, npr. v zvezah od leve proti desni, na levi, v levo, proti desni.
Pregledane najpogostejše zveze z izbranimi prislovi, prislovnimi zaimki in pridevniki pokažejo v paru presenetljivo visoko identično realizacijo najpogostejših (prostih) besednih zvez, tudi ob zgolj statistični omejitvi na pet najpogostejših kolokatorjev, npr. razmerje a) zgoraj - spodaj, npr. slika, fotografija, stran zgoraj/spodaj; biti, imeti zgoraj /spodaj, zgoraj /spodaj napisati, pripisati; zgoraj/spodaj naveden, omenjen, opisan; od zgoraj/spodaj; levo, desno, daleč zgoraj/spodaj; tam, tu zgoraj/spodaj; b) spredaj - zadaj, npr. biti, imeti, sedeti spredaj/zadaj; daleč spredaj/zadaj; tam spredaj/ zadaj; spredaj/zadaj od, za, v; c) levo - desno,16 npr. levo/desno biti; levo/desno zaviti, zapeljati; levo/desno spodaj, zgoraj; na, v levo/desno; levo/desno od. Posamezni protipomenski pari spadajo v isto pomensko polje, saj temelji na pripadnosti skupnemu pojmovnemu polju, kot navaja že A. Vioovič Muha (2000: 169) za par dolg - kratek. V slovarskem pomenskem opisu se v teh primerih zdi smiselno ohraniti podatek o medleksemskem pomenskem razmerju in ga tipološko ustrezno prikazati; v SSKJ, ki označuje dve skupini protipomenk, tj. skrajnostne in dopolnjevalne (Vioovič Muha 2000: 174), je npr. s kvalifikatorjem antonim (ant.) označeno razmerje zgoraj - spodaj.
2.3 Pragmatični pomen prostorskih izrazov
Pomen prostorskih izrazov je v slovenskem leksikalnem pomenoslovju tipološko že razčlenjen in opredeljen; prim. Vidovič Muha 2000: pomen krajevnih prislovov (37, 75-77, 97), pomen izprislovnih in izštevniških, vrstnih vrstilnih pridevnikov (64-65), pomen pridevnikov, katerih denotat je (merljiva) razsežnost v prostoru (65), pomen pridevnikov, povezanih z govornim dejanjem (190); prim. tudi skladenjskopomenske utemeljitve o prvotno prostorskem oz. časovnem pomenu predložnih morfemov pri A. Žele (2012: 63 in na več mestih). Zato skušamo ugotovitve, da imajo prostorski izrazi z govornim dejanjem neločljivo povezan pomen in relativno prostorsko orientacijo glede na govorca (Vidovič Muha 2000: 64),17 osvetliti še s pragmatičnega vidika.
Analiza gradiva pokaže, da govorec z rabo prostorskih izrazov opravlja različna govorna dejanja, tipično dve: govorec izraža položaj, gibanje oz. usmerjenost koga/ česa v tridimenzionalnem prostoru oz. govorec kaže na določeno mesto (v besedilu),
16	Prislova levo, desno, ki izražata prostorsko razmerje, sta izpeljana iz pridevnikov, in smo ju ločeno analizirali.
17	V SSKJ je to vidno v slovarskih razlagah pridevnikov desni-levi in prislovov tukaj-tam.
Nataša Jakop, Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini
359
npr. Zdelo se mu je, da se s tekočimi stopnicami vozi že celo večnost in končno je bil Zgoraj na peronu - Izredni študent mora zgoraj naštete razloge utemeljiti z ustrezno dokumentacijo.
Referenčna točka prostorskih izrazov je različna. Prim, povedi:
•	(l)Razstavna polovica sejma je zgoraj, prodajna je spodaj.
•	(2) Izjavljam, da so zgoraj nmedeni podatki resnični.
Referenčna točka prislova zgoraj je v povedi (1) vezana na govorčevo zaznavanje prostora ('nad mano'), v povedi (2) pa na zaznavanje časa ('prej'). Prim. SSKJ (gesli zgoraj in spodaj), kjer je časovna dimenzija vključena v opis ponazaijalnih zgledov zgoraj navedeni podatki 'v predhodnem, dotakratnem besedilu', opombe glej spodaj V predhodnem, dotakratnem besedilu'. Raba izglagolskega pridevnika v prislovni zvezi tipa zgoraj naveden, kije bila tudi s korpusno analizo identificirana kot pogosta (prim. 2.2), tipično indicira mestovno (ne prostorsko) referenčno točko.
•	(3) Ostanite tukaj.
•	(4) Kliknite tukaj.
Pomen prislovnega zaimka tukaj jc v povedi (3) mogoče določiti glede na govorca, kije v trenutku govoijenja prisoten v prostoru ('kjer sem zdaj jaz' oz. 'kamor zdaj jaz kažem'), v povedi (4) pa to ni nujno ('kamor (zdaj) jaz kažem' oz. 'kamor kaj, npr. puščica, kaže). Prostorsko rerefenco vzpostavlja le, kadar ga definira tudi časovna dimenzija, sicer indicira mestovno referenčno točko.
•	(5) Peljite skozi lipov drevored, nato zavijte levo.
•	(6) Pojdite skozi vhod levo od odra.
V obeh povedih je v pomenu prislova časovna dimenzija nerelevantna. Referenčna točka je človeško telo, ki je z vertikalnega vidika razumljeno dvodelno,18 zato je povezava z govorcem le posredna. Intuitivno seje zavedamo in jo je kognitivno tudi mogoče pojasniti.
2.4 Utelešenost izražanja prostorskih razmerij
Odgovoriti želimo še na vprašanje, kateri kognitivni mehanizmi podpirajo leksi-kalizacijo prostorskih razmerij. Raziskovanje univerzalnosti v prostorski semantiki je pokazalo, da vsi jezikovni prostorski sistemi temeljijo na človeškem izkustvu prostora, kije omejen z naravo človeškega zaznavnega sistema (Regier 1995: 63).19 Prostorskim razmeijem zgoraj - spodaj, spredaj - zadaj in levo - desno je skupna predstavna shema telesno (tj. pogojene z vidom oz. premikanjem glave) in perceptivno (tj. z
18	Telo se menda pri človeškem zarodku začne razvijati simetrično (leva Stranje enaka desni). Srce je prvi organ, ki se začne razvijati asimetrično, ko se levi ventrikel razširi. Ta položaj srca je pri človeku naraven in genetsko pogojen, saj se le pri 0,01 odstotku ljudi srce razvije na desni strani in velja za prirojeno anatomsko anomalijo (dextrocardia situs inversus). Človeško telo (ne govorec!) je orientacijska točka tudi v razlagah pridevnikov levi in desni v SSKJ (npr. levi): 'kije na isti strani telesa kot srce'.
19	Seveda pa jeziki prostor različno opisujejo (Levinson 2004; www.medscape.com).
360
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
opazovanjem prostora okrog sebe) ponotranjene izkušnje. Premikanje oči oz. glave pri usmerjenosti, osredotočenosti pogleda na referenčno točko v prostoru je človeško univerzalno. Utelešenost pomena prostorskih razmerij omogoča polnofunkcijsko rabo teh pogostih izrazov v najrazličnejših kontekstih, predvsem pa razumevanje mnogih iz te prostorske predstavne sheme motiviranih pomenskih prenosov.
3 Sklepna misel
Že zgolj frekvenčni podatki o pogosti rabi prostorskih izrazov kažejo, da pri prostorskih izrazih upravičeno pričakujemo temeljit pomensko-funkcijski opis v vseh novih razlagalnih slovarjih slovenščine. Z analizo kolokabilnosti prostorskih izrazov v korpusnem gradivu smo potrdili obstoj osnovnih treh prostorskih razmerij v slovenščini: zgoraj - spodaj, spredaj - zadaj in levo - desno.20 Vertikalno razmerje zgoraj - spodaj se potrjuje kot eno od primarnih leksikaliziranih prostorskih razmerij (prim. Lyons 1977: 690). Analiza jezikovne rabe je pokazala, da je v leksikalizacijo temeljnih prostorskih razmerij ključno vpleten človek kot uporabnik jezika. Z alterativnim izkustvenim pristopom k pragmatičnemu pomenu smo pojasnili, da so temeljna prostorska razmerja utemeljena z univerzalno človekovo bivanjsko in čutno izkušnjo, s čimer smo potrdili v jezikoslovju že ugotovljeno, da prostorska dimenzija temelji na antropocentričnem in antropomorfskem dojemanju sveta (Lyons 1977: 690).
Viri in literatura
Elizabeta Bernjak, 2007: Črno na belem - fehéren feketén: Pomenske razsežnosti črne in bele barve v slovenski in madžarski frazeologiji. Slavistična revija 55/1— 2. 283-302.
Brigitta Busch, 2009: Local Actors in Promoting Multilingualism. Discourses on Language and Integration: Critical Perspectives on Language. Ur. G. Hogan--Brun, C. Iar-Molinero, P. Stevenson. Amsterdan: John Benjamins Publishing Company.129-52.
Daniel casanto, 2009: Embodiment of Abstract Concepts: Good and Bad in Right-and Left-Handers. Journal of Experimental Psychology 138/3. 351-67.
Encyclopedia Britannica. Na spletu.
Riccardo Fusaroli, Paolo Demuru, Anna M. Borghi (ur.), 2012: Journal of Cognitive Semiotics: The Intersubjectivity of Embodiment 4/1.
Polona Gantar, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: Korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Dirk Geeraerts, Hubert Gjyckens, 2007: Cognitive Linguistics. Oxford: University Press.
Nataša Jakop, 2006: Pragmatičnafrazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
20 Zanimive rezultate bi dala pragmatična analiza še drugih prostorskih razmerij, npr. notri—zunaj.
Nataša Jakop, Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini
361
Primož Jakopin, 2014: Slovar sodobnega slovenskega jezika in Wikislovar. Posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Na spletu.
Mateja Jemec (1998/1999): Človeku dobro dene, če se izrobanti: Izražanje jeze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in Slovenskem etimološkem slovarju. Jezik in slovstvo 44/6. 229-36.
Božidar Kante (ur.), 1998: Kaj je metafora?: Zbornik. Ljubljana: Krtina.
Korpus Gigafida. Na spletu.
Simon Krek, Iztok Kosem, Polona Gantar, 2013: Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika. Na spletu.
Erika Kržišnik, Marija smolič, 1999: Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj. 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: FF. 61-83.
Erika Kržišnik (2004): Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju. Čas je denar - tako rečemo = tako mislimo. Slovenski jezik in literatura v evropskih globaliza-cijskih procesih. Ur. M. Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 56-77.
George Lakoff, Mark Johnson, 1980: Metaphors We Live By. Chicago: University Press.
Stephen C. Levinson, 2004: Space in Language and Cognition. Explorations in Cognitive Diversity. Cambridge: University Press.
Silke Lux, John c. Marshall, Afra Ritzl, karl zilles, gereon R. Fink, 2003: Neural Mechanisms Associated with Attention to Temporal Synchrony versus Apatial Orientation: An fMRI Study. NeuroImage 20. 58-65.
John Lyons, 1977: Semantics. Cambridge: University Press.
Sophia S. A. Marmaridou, 2000: Pragmatic Meaning and Cognition. Amsterdan: John Benjamins Publishing Company.
Merriam Webster Dictionary. Na spletu.
George A. Miller, Phillip N. Jonson-Laird, 1976: Language and Perception. Cambridge: University Press.
Predrag Piper, 2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek 91.
Terry Regier, 1995: A Model of the Human Capacity for Categorizing Spatial Relations. Cognitive Linguistics 6/1. 63-88.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970, 1975, 1979, 1985, 1991). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Jerica Snoj, 2010: Metafora v leksikalnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Edward W. Soja, 2009: Taking space personaly. The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives. Ur. B. Warf, S. Arias. London, New York: Routledge Taylor & Francis Group. 11-34.
362
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Ada ViDovič Muha, 1999: Čas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja. 35.
seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: FF. 7-26.
--, [2000] 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.
Barney Warf, Santa Arias (ur.), 2009: The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives. London, New York: Routledge Taylor & Francis Group.
Margaret Wilson, 2002: Six Views of Embodied Cognition. Psychonomic Bulletin & Review 9/4. 625-36.
Andreja Žele, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC ZRC SAZU.
summary
With a linguistic pragmatics approach, which explains the meaning of linguistic components relative to the participants of communication and the context of their use, the article analyzes lexicalized Slovene speech acts with spatial reference. The study included place adverbs and adverbial phrases, e.g., tukaj 'here', tam 'there', tja 'there', blizu 'close by', daleč 'far', na levo 'to the left', na desno 'to the right'; prepositions expressing spatial relationships, e.g., pred, 'in front', za 'behind', od 'front', do '(up) to'; and some verbs of motion, e.g., približevati se 'to approach', oddaljevati se 'to distance oneself', dohitevati 'to catch up', prehitevati 'to pass up'. The conceptual structuring of space and the expression of spatial relationships in Slovene are largely based on dynamic, relative understanding of space, which is not absolute, but depends on the observer and the temporal dimension (Minkowski's space vs. time). Hence the lexicalization of spatial relationships is enabled and supported by the speaker's egocentric view of the surrounding space. The results of the study that reveal the dimension of the speaker's egocentric view of the surrounding space and the conception of spatial relationships in Slovene have a direct application in lexicography, i.e., in treating the group of spatial (deictic) components.
UDK 811.163.6'38:811.163.6'367.624 Monika Kalin Golob, Nataša Logar Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
PROSTOR V POROČEVALSKEM SKUPNEM SPOROČANJSKEM KROGU
V prispevku obravnavamo prostor in čas kot eno od sporočanjskih spremenljivk, ki jo morata tako tvorec poročevalskega besedila kot naslovnik razumeti enako. Za ta namen je poročevalstvo razvilo poseben besedilni začetek, časo-prostorskih vhod, ter specializiralo rabo nekaterih prostorskorelacijskih pridevnikov in prislovov. Na podlagi analize preteklih in sodobnih časopisnih besedil prikazujemo, kako in iz katerih razlogov.
Ključne besede: stilistika poročevalstva, razvojni lok časo-prostorskega vhoda, skupni sporočanjski krog, prostorskorelacijski pridevniki in prislovi
The article discusses space as one of communication variables, which must be understood in the same way by both the author of the text and the addressee. For that reason, the specific textual beginning was developed in reporting, i.e., the so-called temporal-spatial entry, and a specialized use of a limited number of adjectives and nouns expressing spatial relationships. Based on the analysis of past and current newspaper and magazine articles, the authors show how this took place and for what reasons.
Keywords: stylistics of reporting, common communication cycle, adjectives expressing spatial relationships, developmental curve of temporal-spatial entry
1 Uvod
Skupni sporočanjski krog kot uistosmerjenost treh sporočanjskih spremenljivk - tvorca, besedila in naslovnika - v isto sporočanjsko okoliščino v smislu tu-kajšnjosti in zdajšnjosti, prostorskosti in časovnosti se med drugim dosega tako, da predmeti govora niso poimenovani, ampak nanje kažejo nanašanjske besede (Korošec 1998: 161-225). V prispevku se bomo posvetili časovni in prostorski umestitvi dogodka ali stanja, ki ga ubeseduje poročevalsko besedilo in ki je nujna prvina najmanjše poročevalske enote, vestiškega pravzorca oz. referema (Korošec 1998: 195). Osrednje zanimanje bomo namenili nanašanjskim besedam, katerih sporočanjska okoliščina (referenca) je navedena v besedilu. Tvorec besedila takšno umestitev običajno poda z datumom in navedbo kraja, z obema pa nato vzpostavlja še besedilne vezi z zaimki ter prislovi tipa tamkajšnji in tam (če se omejimo samo na prostor).
Poročevalsko sta prostor in čas nujni referemski prvini, zato bomo v prvem delu prispevka prikazali razvojni lok časo-prostorskega vhoda1 ter njemu prilagojenih izvenbesedilnih prostorskih in časovnih nanašanjskih besed v tiskanih poročevalskih besedilih od začetkov oblikovanja vesti kot besedilne vrste do sodobnosti. Nato
1 To pomembno zlitost prostora in časa v poročevalstvu skuša Korošec (1998) prikazati tudi s poimenovanjem, ki je na videz pravopisno sporno, torej ne časovno-prostorski, ampak časo-prostorski.
364
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
se bomo posvetili aktualni rabi za tiskano poročevalstvo značilnih prostorskorela-cijskih pridevnikov in prislovov tukajšnji, tamkajšnji ter tukaj in tam.
Prvi del naše analize temelji na jezikovno-stilni analizi gradiva prvih treh slovenskih dnevnikov (Slovenski narod, Slovenec, Edinost), kot je bilo zbrano in delno že analizirano v raziskavi, objavljeni v Kalin Golob (2003), ter nato nadgrajeno z izpisi dnevnikov prve polovice 20. stoletja (Korošec 2009). Podatke o sodobnem stanju smo pridobili z ogledom Dela, Dnevnika, Slovenskih novic, Večera, Financ, Gorenjskega glasu, Dolenjskega lista in Primorskih novicah, v večjem obsegu pa nato še iz časopisnega dela pisnega korpusa slovenščine Gigafida (Logar Berginc idr. 2012).
2 Razvoj žanra vest in časo-prostorskega vhoda v poročevalskih besedilih2
Mistrk (1985: 466) zametke vesti postavlja v drugo polovico 15. stoletja, za ta čas se namreč predvideva, da so občasno tiskali časopise, katerih edini namen je bil informirati, kratka besedila so ubesedovala najrazličnejše novice in so bila v teh časopisih edina vrsta besedil. Kasnejši mesečniki in tedniki so prav tako vsebovali predvsem tovrstna kratka besedila ter podatke in poročila o novih knjigah. Šele prvi dnevnik, ki je začel izhajati leta 1650 v Leipzigu (Die Einkommende Zeitung), pomeni začetek shematizacije poročevalskih besedil. Mistrik (n. m.), pa tudi drugi raziskovalci vesti (Košir 1988; Slavkovic 1979) menijo, da so se od 15. do 19. stoletja iz vesti nato razvili drugi žanri, kot npr. komentar in uvodnik ter presojevalna poročevalska besedila sploh.
Korošec (1998: 30) meni, »da se je vest razvojno oblikovala kot posledica potrebe, zajeti v določenem sporočilu tisto sfero dogodkov, dejstev, ki ima manjše število za nas zanimivih prvin«. Vestiški pravzorec se je razvijal postopoma. Prva razvojna stopnja v slovenskem poročevalstvu je vest, ki je sestavljena iz povedi vsakdanjega nejavnega sporočanjskega stika Korošec (1981: 363-67).
Jasnejšo razvojno črto pri oblikovanju vesti ter ustaljevanje različnih poročevalskih avtomatizmov in obrazcev kažejo besedila v tipičnih vestiških rubrikah prvih slovenskih dnevnikov. V njih se poročevalski vzorec širi vsaj z enim izmed obeh podatkov, običajneje s prostorskim:3(Nesreča.)
V Špilfeldu na slov. Štajerskem je železniški vlak necega kmeta povozil. Kmet je bil
precej mrtev. (SN 1873, 6. 9., 3; ds)
Nesreča. V Radečah se je ubila 72letna zasebnica Helena Petrič. (SN 1899, 25. 7., 2; dv)
Časovna umestitev dogodka je povzročala več težav, preden se je ustalila, in sicer zato, ker ni bila navada, da bi pred vsako vestjo ali poročilom navedli časovni in prostorski podatek, t. i. časo-prostorski vhod v besedilo (Korošec 1998: 183, 199), ki bi naslovniku olajšal pretvorbo prostorskih in časovnih nanašanjskih besed v besedilu. Časopisi so imeli seveda naveden podatek o času in kraju v glavi (mesto izdajanja in dan, ko je izvod izšel), rubrika Politični razgled je imela od leta 1873 pa vse do
2	Poglavje je nastalo na gradivu raziskave razvoja jezikovnih in stilnih prvin prvega slovenskega dnevnika, ki je že analizirano v Kalin Golob (2003).
3	Vse poudarke v zgledih sva dodali avtorici.
Monika Kalin Golob, Nataša Logar, Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu 365
leta 1882 naveden takoj pod rubričnim naslovom še drugi podatek o kraju in času (običajno dan pred izdajo, tj. čas urejanja besedil), ostale rubrike so bile brez časo--prostorskega vhoda. Tretji čas pa je bil čas tvorjenja besedila oz. čas dogodka, ki se ni ujemal s prvim podatkom na časopisnem izvodu. V rubriki Dopisi je bil tako avtomatiziran začetek besedila oz. t. i. panaslov: Iz + KRAJ + DATUM (Iz Ljutomera 29. decembra.) in na te podatke so se v dopisih navezovali časovni ter krajevni prislovi in izprislovni pridevniki.
Ker časo-prostorski vhod v vesteh dolgo ni bil naveden - izjema so bile le vesti v telegramih, ki so se v posebni rubriki redno pojavljali šele od leta 1882 - je dolgo prihajalo do tvorčevih (ali urednikovih) opomb, ki so dogodek časovno umeščale, pa tudi do nejasnosti pri sprejemanju časovnih prislovov. Urednik sprva jezikovne časov-nosti ni novic prilagajal točki sprejema in jih je objavljal, ne da bi upošteval časovni razmik med dogodkom in sprejemom, čeprav je bil ta razmik zaradi slabših povezav in tehnoloških ovir še daljši od današnjega:
Iz Carigrada ve telegraf od 20. t. m. poročati, da [...] General Ignatiev in Salisbury odhajata
v ponedeljek (t. j. za naše bralce včeraj), drugi zastopniki pa otidejo prihodnji teden. [...]
(SN 1877, 23. 1., 1)
S stališča današnjega sprejemanja poročevalnih besedil kažejo neustaljenost v rabi časovne umestitve dogodka tudi zgledi, ko se časovni prislovi navezujejo na nikjer zapisano referenčno točko, ki pa jo lahko rekonstruiramo kot čas tvorjenja besedila. Ker takratne vesti niso imele časo-prostorskega vhoda, je bilo treba vsaj enega izmed prislovov dodatno pojasniti: danes (13. maja), saj danes v vesti ni bil danes na točki sprejema besedila. V drugem zgledu spodaj pa se danes navezuje na časovni podatek v glavi časopisa, ne na tistega, ki stoji ob začetku rubrike, po rubričnem naslovu:
(Vojni minister Kuhn) je bil včeraj v Ljubljani. Odstopil je bil v »hotel Europa«. Danes (13.
maja) je odpotoval v Reko. (SN 1873,14. 5., 3)
(2)	V Ljubljani 8. avgusta: Kakor poročajo dunajske novine, bode danes 9. t. m. naš cesar
Franjo Josip obiskal nemškega cesarja, ki se zdravi v Gaštajnu. (SN 1879, 9. 8., 1)
Če primerjamo zgled (2) z naslednjim zgledom (3), bi bil tretji glede na konvencijo, kot jo je poznalo slovensko časopisje v 20. stoletju, sprejemljivejši, saj lahko časovni in prostorski podatek v rubriki Politični razgled razumemo kot kasnejši časo--prostorski vhod. Kljub temu pa je v vesti prislov včeraj še dodatno pojasnjen (t. j. v nedeljo), kar kaže na neutrjenost konvencije:
(3)	SN 17. 2. 1880, torek
V	Ljubljani 16. februarja /= ponedeljek/.
V	soboto sta avstrijska in ogerska delegacija skupno glasovali o vprašanji [...] Včeraj, t. j.
v nedeljo pa sta imeli delegaciji sklepne seje.
V	drugih vestiških rubrikah Slovenskega naroda (Domače stvari, Razne vesti) časovnega in prostorskega podatka pod rubričnim naslovom ni bilo vse do leta 1895, zato so ju po potrebi dodajali v besedilu:
366
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
(4) SN 23. 4. 1881 /= sobota/
(Vreme.) Do stalnega lepega vremena menda letos ne pridemo več, ka-li! Spet imamo (v četrtek ko to pišemo) obilo dežja in snega.
Ker vesti rubrike Domače stvari niso imele časo-prostorskega vhoda v besedilo, je ostajalo veliko nanašanjskih besed brez izrecno zapisanih referenčnih točk in so jih morali bralci razbrati oz. uganjevati:
(Obiskovanje božjih grobov) po tukajšnjih cerkvah je bilo tudi letos jako živahno. (SN 1879, 13. 4., 3)
(Umirovljen) je z 2. dnem t. m. Josip Sebesta, tajnik tukajšnje tabačne tovarne. (SN 1887, 12. 11., 3)
(O ljubljanskem škofu.) Potrjuje se nam tudi iz Dunaja, da je v včerajšnjem listu priobčena povest »Besednikova« resnična, da je namreč g. Müller - resigniral na stolico ljubljanskega škofovstva, da bodo torej še dalje novega škofa iskali. (SN 1873, 14. 5., 3) (Deželni predsednik) g. A. Winkler vzprejel je danes čestitko odvetniške kamore. (SN 1883, 21. 2., 3)
Lahko predvidevamo, da tukajšnje cerkve in tukajšnja tobačna tovarna pomeni cerkve v Ljubljani in tobačna tovarna v Ljubljani, ker je bila vest objavljena v rubriki Domače stvari, v kateri so se pojavljala besedila, ki so ubesedovala predvsem novice, povezane z dogodki v Ljubljani. Vemo pa tudi, da so se v tej rubriki včasih pojavljali skrajšani dopisi, zato bi se lahko pridevniški naveznik tukajšnje vsaj pri zvezi tukajšnje cerkve (za tobačno tovarno je seveda to manj verjetno) nanašal tudi na kateri koli slovenski kraj, ki pa ga je urednik izpustil, ko je dopis prilagajal vestiški rubriki. Tudi pridevnik včerajšnji se lahko nanaša na 13. 5. 1873, če za referenčno točko vzamemo podatek v glavi časopisa, lahko pa tudi na 12. ali 11. 5., ker vemo, da je od časa ubeseditve do tiskanja časopisa v 70. letih 19. stoletja minil vsaj en dan. Enako je s prislovom danes. Vendar predvidevamo, da sta se pridevnik in prislov nanašala na datum v glavi časopisa, saj bi pri kakem drugem referiranju urednik pristavil pojasnilo.
Pravi časo-prostorski vhod v vest je utrdilo šele objavljanje telegramov v posebni rubriki Telegrami Slovenskemu Narodu, vendar le v tej rubriki, druge vesti so imele še vedno le en prostorski in časovni podatek pod rubričnim naslovom. Telegrami so imeli do konca stoletja pravzaprav enako vlogo kot današnje kratke vesti: na najkrajši možen način ubesediti najnovejše informacije. V vključevanju telegramov v poroče-valstvo vidi Korošec (1998: 199) eno izmed razvojnih faz v oblikovanju vestiškega pravzorca. Časo-prostorski vhod je ostajal skladenjsko nevezan, po letu 1885 pa so se v telegramih pogosteje pojavljali krajevno-, časovnoprislovni in izpridevniški nave-zniki na podatke v časo-prostorskem vhodu:
Peterburg 11. julija. Včeraj zvečer kraljica grška z otroci semkaj dospela. (SN 1886, 12. 7., 3)
Od tod je le še korak k oblikovanju pravega vestiškega pravzorca:
London 11. novembra. Danes zjutraj trčil je pri Tauntonu tovarni vlak z brzovlakom. Cuje se, da je deset oseb mrtvih, osem ranjenih. (SN 1890, 12. 11., 3)
Monika Kalin Golob, Nataša Logar, Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu 367
Načelo gospodarnosti - v telegramih pač varčevanja z besedami - je časovne in prostorske podatke vključevalo le takrat, kadar ti niso bili enaki tistim v časovno-pro-storskem vhodu, kljub temu je najpomembnejši vpliv telegramov na izoblikovanje vesti gotovo časo-prostorski vhod v besedilo.
3 Časo-prostorski vhod in skupni sporočanjski krog v poročevalstvu 20.
stoletja
Časo-prostorski vhod v druge, netelegrafske vesti se je izoblikoval šele v 20. stoletju, ko so se vestiške rubrike poenotile in ni bilo več tako izrazitega nasprotja med novicami, sprejetimi po telegrafu in telefonu, ter tistimi, ki so v uredništvo prihajale kako drugače; telegraf in telefon sta postala običajna posrednika, pojavljale pa so se vedno nove poti, ki jih je omogočal tehnološki razvoj. Sprva je časo-prostorski vhod v vestiško rubriko skupen, en sam za celotno vestiško rubriko, in je umeščen pod ru-brični naslov. Časo-prostorski vhod se pred vestmi pojavi po letu 1925,4 ko se z njim začenjajo že skoraj vse vesti in razširjene vesti. Vesti vse do leta 1935 niso popolne v smislu vestiškega vzorca, tako da neredko tudi kateri od bistvenih podatkov manjka. Kot ugotavlja Koroščeva (2009), od leta 1943 vesti v osnovi že sledijo vestiškemu pravzorcu. Dokončno ustaljenost časo-prostorskega vhoda lahko postavimo v obdobje po drugi svetovni vojni, ko se izčistijo poročevalni in presojevalni žanri ter vzpostavi ločevalna norma.
Obdobje druge polovice 20. stoletja analitično obravnava Korošec (1998: 17794). Skoraj do preloma v 21. tisočletje so novinarji osrednjega slovenskega dnevnika Delo5 ubesedovali časovno razsežnost tako, da je moral časovne nanašanjske besede (prislove in pridevnike) prilagajati naslovnik, in ne tvorec. Časopisno besedilo je sicer imelo opredeljeni dve časovni točki: eno na naslovnici, ta je označevala izid izvoda časopisa, drugo pa v časo-prostorskem vhodu. Čas, ki je bil del časo-prostorskega vhoda v sinopsisu, je bil čas tvorjenja besedila in posledično tudi prevladujoči notranji čas besedila. Nanj so se zato vezale tudi časovne nanašanjske besede. Časovne pretvorbe (besedilni danes je bil v objektivnem času v resnici včeraj) je opravil bralec.
Ta konvencija se je pri Delu 26. 5. 1998 prekinila. Uredništvo se je odločilo, da bo spremenilo dolgoletno prakso, v slovenskem poročevalstvu temelječo na tradiciji, ki je razvojno izhajala iz zgledovanja na nemško poročevalstvo. S tem je povzročilo veliko težav tako pri pisanju besedil kot pri sprejemanju. Sprememba oz. ukinitev tradicionalnega časo-prostorskega vhoda se je zgodila, kot piše takratni urednik Dela Mitja Meršol (Delo, 26. 5. 1998: 1), ker je Delo želelo prenoviti grafično podobo, tako da je bistveno prvino poročevalske tradicije štelo le za »odvečen grafični element«: »Nova grafična podoba izvira zgolj iz želje in potrebe, da vam še bolj približamo najpomembnejše dogodke; časopisu bi radi dali več svežine, večjo 'zračnost' in prostornost, brez odvečnih grafičnih elementov, tako pa bi dosegli večjo berljivost
4	Obdobje prve polovice 20. stoletja je glede na ugotovitve Kalin Golob (2003) primerjalno analizirala Korošec (2009).
5	Enako prakso so imele tudi Slovenske novice in jo zaključile leto kasneje kot Delo.
368
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
in preglednost.« Tako so strani Dela postale vizualno sicer modernejše, a vsebinsko okrnjene. Tovrstni »vizualni modernosti« so sledili tudi Večer, Dnevnik in Finance, ki so se v celoti odpovedali časovnemu in prostorskemu vhodu v besedilo, tako da so besedila videti izrazito neporočevalska. Zgolj prostorski vhod pa še naprej vzdržujejo poročevalna besedila v Delu, Slovenskih novicah, Gorenjskem glasu, Dolenjskem listu in Primorskih novicah.
V 21. stoletju tako čas v slovenskem časopisju zaznamuje le glava izvoda časopisa, časovne nanašanjske besede v tiskanih poročevalskih besedilih pa novinar prilagaja tam navedenemu datumu. Druga umestitev, torej prostorska, pa je - razen pri navedenih Večeru, Dnevniku in Financah - del prostorskega vhoda v besedilo.
4 Prostorski nanašanjski pridevniki in prislovi: Med ubesedenim
dogodkom in skupnim sporočanjskim krogom
Za časopisna besedila v večini primerov velja časovno zaporedje dogodek ^ ube-seditev ^ sprejem. Na isto stopenjskost lahko navežemo tudi prostor, saj se celotni sporočevalski proces v poročevalstvu tiskanih medijev dogaja na več prostorskih točkah. Če jih opredelimo širše, tj. z navedbo kraja, so naslednje: kraj, v katerem se je zgodil dogodek ali je bilo neko stanje, kraj, v katerem tvorec piše besedilo (torej kraj ubeseditve, ki je lahko enak prejšnjemu ali pa ne; če je tvorcev več, je lahko tudi krajev ubeseditve več), in kraj oz. kraji, kjer so bralci (torej kraji sprejema, ki so lahko (deloma) prekrivni z obema prejšnjima dvema oz. vsemi prejšnjimi ali pa ne).
Novinarji časovne nanašanjske besede, kot so današnji, jutrišnji, danes in jutri, danes vnaprej prilagajajo dnevu sprejema. Tovrstna skupna izhodiščna točka za prostor bi lahko bil prostorski vhod v besedilo, a že naslednja zgleda kažeta, da raba tu ni enoumna in je posledično kot prostorskorelacijski pridevnik v zelo podobnih besedilih enkrat rabljen tukajšnji, drugič pa tamkajšnji (podobno je z njunima prislovnima paroma tukaj in tam).
DOBOVA Jutri ob 16. uri se bo v športni dvorani tukajšnje osnovne šole začelo športno
srečanje svetnic in svetnikov [...]. (Dolenjski list, 2004)6
DOBROVA Krajevna skupnost Dobrova pri Ljubljani je v tamkajšnjem gasilskem domu
pripravila srečanje [...]. (Dnevnik, 1997)
4.1 Tukajšnji, tamkajšnji
Izhodišče obravnave pridevnikov tukajšnji in tamkajšnji je bilo vprašanje, kam tvorec postavi sebe in bralca: (a) v kraj, ki je naveden bodisi v prostorskem vhodu bodisi kje drugje v besedilu, ali (b) v kraj, ki ni enak niti prostorskemu vhodu niti zaimkovi besedilni referenci, tj. nanašalnici ali vezi (Beaugrande, Dressler 1992: 41-64; Korošec 1998: 216-25; Goijanc 1999). V prvem primeru sebe in bralca postavi na mesto dogodka ali stanja - in uporabi pridevnik tukajšnji (prim. zgled pod (a) spodaj). V drugem primeru pa je do končne izbire zaimka mogoče priti po dveh poteh:
6 Vsi zgledi iz tega dela prispevka so iz korpusa Gigafida.
Monika Kalin Golob, Nataša Logar, Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu 369
(bi) tvorec bodisi že sam ni bil na kraju dogodka ali stanja (pa tudi pretvarja se ne, da je bilo tako), in posledično uporabi pridevnik tamkajšnji; ali pa (b2) je bil oz. je v času pisanja še vedno na mestu dogodka ali stanja (ali pa vsaj v mislih svojo navzočnost postavi tja), kljub temu pa za bralca opravi pretvorbo na podlagi sklepanja, da bo ta v času sprejemanja besedila zelo verjetno kje drugje; in posledično uporabi pridevnik tamkajšnji (prim. zgled pod (b)).
(a)	LJUTOMER, 22. Tukajšnje strelsko društvo bo danes in jutri na prenovljenem strelišču v Ljutomeru pripravilo mednarodno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. (Dnevnik, 2000)
(b)	VIŠNJA GORA Tamkajšnji vzgojno izobraževalni zavod je ob 50-letnici obstoja v petdesetih dneh pripravil različne prireditve. (Dolenjski list, 1998)
Prvi podatek iz korpusne analize, tj. relativna pogostost obeh pridevnikov (tukajšnji: 24 pojavitev na milijon besed, tamkajšnji: 68 pojavitev na milijon besed), kaže, da avtorji sodobnih časopisnih besedil pogosteje izbirajo drugo možnost. Če seštejemo pojavitve obeh pridevnikov v časopisnem delu Gigafide, dobimo četrtinski delež pridevnika tukajšnji in tričetrtinski delež pridevnika tamkajšnji. Medsebojno razmerje med obravnavanima pridevnikoma je bilo v analiziranem 14-letnem obdobju sicer stabilno; raba tako pridevnika tukajšnji kot tamkajšnji je sicer čez leta rahlo upadala (Slika 1).
Slika 1: Pridevnika tukajšnji in tamkajšnji v časopisnem delu Gigafide v letih 1996-2009 glede na število vseh besed iz časopisov v teh letih (v številu besed na milijon).
Četrtinski delež pridevnika tukajšnji še vedno pomeni več kot 18.000 pojavitev, zato smo si podrobneje ogledali njihove vire. Ker število besed iz posameznih časopisov v Gigafidi ni enakomerno, smo primerjali relativne deleže pojavljanja obeh pridevnikov v vsakem od časopisov (Slika 2).
370
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
P^O"»*;	lat VMe [IIDJ	1 injfKl
Slika 2: Pridevnika tukajšnji in tamkajšnji v časopisnem delu Gigafide glede na število vseh besed iz teh virov (v številu besed na milijon).
Slika 2 kaže izstopajočo rabo pridevnikov tukajšnji in tamkajšnji v Dolenjskem listu: avtorji besedil v tem časopisu zelo radi uporabljajo oba, in to v skoraj enakem deležu. Manjše in med seboj podobne deleže pridevnika tamkajšnji imajo Večer, Dnevnik ter Delo, še nekoliko manjše pa Gorenjski glas, Finance in Ekipa. Pridevnik tukajšnji se pri štirih časopisih uporablja približno petkrat manj pogosto kot pridevnik tamkajšnji, pri Financah je tukajšnji celo zelo redek.
Nadaljnjo pozornost smo posvetili izstopajočemu Dolenjskemu listu. V besedilih tega časopisa je razvidno, da je raba pridevnika tukajšnji značilna za začetke njegovih vesti, prim.:
ŠENTJERNEJ Tukajšnji občinski svet je 27. maja sprejel strategijo razvoja kmetijstva in
podeželja [...] (Dolenjski list, 2004)
Namesto tovrstnega tukajšnji drugi časopisi vesti običajno začenjajo s poln(ejš)im poimenovanjem organizacije ali ustanove na mestu osebka ali prislovnega določila kraja, torej v obliki Občinski svet občine Šentjernej je ..., V osnovni šoli Bizeljsko bodo ... Če bi zanemarili tovrstno rabo pridevnika tukajšnji, Dolenjski list po tej lastnosti ne bi odstopal od ostalih časopisov.
V zvezi s pridevnikom tamkajšnji v Dolenjskem listu se je zdel smiseln ogled predvsem njegove morebitne odvečnosti - v primerjavi z Ekipo in Financami se namreč tam pojavlja skoraj enkrat pogosteje. Ugotovili smo, da rabo pridevnika tamkajšnji v Dolenjskem listu krepi predvsem - in hkrati enako, kot velja za tukajšnji - izogibanje (ponavljajočim se) navedbam polnih imen različnih društev, kulturnih domov, šol, vrtcev, cerkva, župnij in podobnih ustanov ter organizacij, o katerih v Dolenjskem listu pišejo v velikem obsegu.
Na podlagi zbranih podatkov lahko torej ugotovimo, da tvorci časopisnih besedil sebe in bralce večinoma postavljajo v kraj, ki ni enak niti prostorskemu vhodu niti za-imkovi besedilni referenci. Pri tem že sami bodisi niso bili v kraju dogodka ali stanja ali pa so tam bili, vendar pa so za bralce opravili pretvorbo - in torej v vsakem primeru uporabili pridevnik tamkajšnji. Na drugi strani s sicer redkejšo rabo pridevnika
Monika Kalin Golob, Nataša Logar, Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu 371
tukajšnji tvorci predvsem sebe, nato pa tudi bralca izrazito postavljajo v kraj dogodka ali stanja. O tem, ali gre v vseh primerih s tukajšnji tudi za to, da je tvorec besedila tam zares bil, na podlagi končnih besedil ne moremo soditi, gotovo pa ima bralec vtis, da je tako.
4.2 Tukaj, tam
O rabi prislovov tukaj in tam lahko na podlagi podatkov iz časopisnega dela Gi-gafide najprej ugotovimo dvoje: (a) tam je štirikrat pogostejši od tukaj in (b) tukaj se večinoma pojavlja v dobesednih navedkih, lahko tudi v odvisnem govoru ali - čeprav redko - v polpremem govoru - torej v delih poročevalskih besedil, ki vsebujejo cita-tni sklicevalni vzorec, ter v omejenem obsegu poročevalskih žanrov (Korošec 1998: 208-13, 171-72). Prim.:
»Moram reči, da nisem zadovoljen. Po odličnem nastopu v Veysonnazu sem tukaj pričakoval veliko več, čeprav mi položna proga ni odgovarjala /.../,« je dejal Košir. (Dnevnik, 1998) Spoznala sem Dana, pripadnika ameriških mirovnih teles, ki mi je povedal, da tukaj živi že leto in pol brez elektrike in tekoče vode. (Delo, 2002)
No, in honorar? Honorar je pač dobil za priprave na snemanje. In to veliko večji, kot bi ga sicer dobil za glavno vlogo v Sloveniji, se zareži. In vendar se je vrnil nazaj v Slovenijo. Mu je že všeč. In zdaj je tukaj že kakih pet let. (Delo, 2002)
Za osebo, ki je za tvorca poročevalskega besedila vir informacij, ima prislov tukaj v prostorskem pomenu lahko tako besedilno kot zunajbesedilno referenčno točko. V slednjem primeru mora tvorec poročevalskega besedila to točko v besedilu poimenovati, torej s tukaj vzpostaviti besedilno vez. Z izbiro prislova tukaj se sicer tvorec besedila izrazito postavi v kraj dogodka ali stanja, kar smo ugotavljali že za pridevnik tukajšnji.
Na drugi strani je večinska raba prislova tam treh izvorov: (a) lahko ga je uporabil že prvotni vir informacije, (b) je (tudi) za tvorca nanašanjska beseda na oddaljeno prostorsko točko ali pa je (c) tvorčeva prilagoditev zanj v času in kraju pisanja sicer bližnje prostorske točke (njegov tukaj, tu) na prostorske okoliščine bralca časopisa (prim. tamkajšnji). Z rabo prislova tam je med bralcem in krajem dogodka vzpostavljena razdalja, vsekakor pa mora imeti tudi ta prislov besedilno vez, prim.:
POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, 16. V torek dopoldne je nekdo z neznanim predmetom poškodoval štiri avtomobile, ki so bili parkirani na Tržaški cesti v Postojni. Nekaj podobnega se je v istem času zgodilo tudi na Gregorčičevi cesti v Ilirski Bistrici, le da je bil tam poškodovan samo en avtomobil. (Dnevnik, 2000)
5 Sklep
Tukajšnjost in zdajšnjost sporočanjskega stika, ki ga slovensko poročevalstvo dnevno vzpostavlja med tvorcem, besedilom ter naslovnikom, je mogoče uresničiti na več načinov. V prispevku smo se osredotočili na to, kako k prostorski in časovni
372
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
uistosmerjenosti vseh treh spremenljivk tega stika prispevajo časo-prostorski vhod, izprislovna pridevnika tukajšnji in tamkajšnji ter prislova tukaj in tam.
Analiza zgodovinskega gradiva je pokazala, da se je v prvih slovenskih dnevnikih ustaljevanje poročevalskih žanrov začelo z vestjo, pri čemer je več težav kot prostorski podatek povzročala časovna umestitev dogodka. Različni načini pojasnjevanja, kdaj se je nekaj zgodilo, so se v slovenskem poročevalstvu po drugi svetovni vojni ustalili v časo-prostorskem vhodu, iz katerega podatkov je bralec interpretiral v nadaljnjem besedilu rabljene prostorske in časovne nanašanjske pridevnike ter prislove. Bralčevo pretvarjanje besedilnih današnji, včerajšnji, danes, včeraj ipd. glede na datum v časo--prostorskem vhodu (v smislu, da je besedilni današnji pravzaprav včerajšnji), ki so temeljile na dotedanji tradiciji ter konvenciji med časopisom in naslovniki, se je v drugi polovici 90. let 20. stoletja prekinilo. V novem tisočletju tako pretvorbe opravijo tvorci, s tem da svoj današnji, ki zanje velja v trenutku pisanja besedila, spremenijo v včerajšnji, ki bo veljal naslednji dan, ko bo besedilo izšlo.
Tovrstne ustaljenosti pri sodobni rabi prostorskih nanašanjskih pridevnikov in prislovov tukajšnji in tamkajšnji ter tukaj in tam ni. Prostorski vhod, ki je ostal po opustitvi časovnega dela, bi sicer lahko bil izhodiščna točka za poenotenje vsaj v nekaterih žanrih, a zgledi kažejo, da ni tako. Analiza časopisnega dela Gigafide, ki je bila sicer širša in ne omejena le na vesti, je pokazala, da trenutno prevladujoča tamkajšnji in tam v približno štirikrat manjšem obsegu še vedno spremljata tudi tukajšnji in tukaj. S tukajšnji in tukaj se tvorec izrazito postavi v kraj dogodka ali stanja, tako da četudi tam v resnici ni bil, bralec dobi vtis, da je bilo tako. Obenem tudi tamkajšnji in tam ne zanikata tvorčeve prisotnosti v kraju dogodka ali stanja, temveč sta lahko le rezultat novinarjeve pretvorbe na bralčevo neprisotnost v kraju dogodka; na enak način, kot se pretvorbe izvajajo pri časovnih nanašanjskih besedah.
Med tvorci besedil in bralci so se v več kot 140 letih, odkar je nastal prvi slovenski dnevnik, izoblikovale nekatere konvencije in nekatere težnje, ki omogočajo, da so oboje sporočevalske okoliščine, tako časovne kot prostorske, v linearnem poteku govornega niza poročevalskega besedila na točki sprejema interpretirane pravilno in enoumno; vsakršno nasprotno stanje - motnje pri izbiri časovne ali prostorske referenčne točke - bi namreč pomenilo (ali pomeni) neuresničitev temeljne prvine novinarskega sporočanja kot družbene dejavnosti: jasnosti sporočila o tem, kje in kdaj se je ali se bo dogodek zgodil.
VlRI IN LITERATURA
Robert Alain de Beaugrande, Wolfgang Ulrich Dressler, 1992: Uvod v besedilo-slovje. Ljubljana: Park.
Vojko Gorjanc, 1999: Kohezivni vzorec matematičnih besedil. Slavistična revija 47/2. 139-59.
Monika Kalin Golob, 2003: H koreninam slovenskega poročevalnega stila. Ljubljana: Jutro.
Monika Kalin Golob, Nataša Logar, Prostor v poročevalskem skupnem sporočanjskem krogu 373
Anja Korošec, 2009: Razvoj poročevalskega stila in žanrov v Slovencu in Slovenskem narodu po letu 1900: Diplomsko delo. Ljubljana: FDV.
Tomo Korošec, 1981: O Levstikovem publicističnem jeziku v Napreju. Slavistična revija 29/4. 351-71.
Tomo Korošec, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.
Manca Košir, 1988: Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: DZS.
Nataša Logar Berginc, Miha Grčar, Marko Brakus, Tomaž Erjavec, Spela Arhar Holdt, Simon Krek, 2012: Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGiga-fida in ccKRES: Gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, Fakulteta za družbene vede.
Jožef Mistrk, 1985: Stylistika. Bratislava: Slovenske pedagogicke nakladatel'stvo.
Summary
The common communication cycle in reporting, as it was defined for reporting in Slovene by Korošec (1998), means a common direction of three communication variables—author, text, and addressee—toward the same communication circumstance in the sense of here and now, i.e., space and time. The article focuses on space, first showing the developmental curve of the so-called temporal-spatial entry and of the extra-textual temporal markers in reporting from the first Slovene daily to the contemporary printed and digital reports. The authors then analyze adjectives and pronouns expressing spatial relationships that are typically used in reporting, e.g., tukajšnji, tamkajšnji, tukaj, tam, based on extensive material from newspapers published after 1990 and included in the written corpus of Slovene, Gigafida. The analysis of newspapers in the Gigafida corpus showed that tamkajšnji and tam are used four times more frequently than tukajšnji and tukaj, with all these adjectives and adverbs still regularly used. By using tukajšnji and tukaj the author firmly puts himself into the place of an event or a situation, giving the readers an impression that he was there, even if that was not the case.
UDK 811.163.6'373.7
Erika Kržišnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
IZRAŽANJE PROSTORA V SLOVENSKI FRAZEOLOGIJI
Frazeološke besedne zveze, ki poimenujejo prostor in izražajo prostorske razsežnosti, so rezultat pomenskih premikov in obenem tudi njihov vir, zato je raziskovanje nujno obrnjeno v obe smeri. V prvem delu so analizirani frazemi, ki predstavljajo jedro frazeološko izraženega prostora kot prostora - prostorski pomen kot rezultat frazeologizacije. V drugem je prikazan del frazeologije, pri kateri so prostor in prostorske dimenzije vir, torej neprostorski prostor kot rezultat sekundarne metaforizacije ali (primarne) frazeologizacije.
Ključne besede: frazeologija, somatska frazeologija, prostorčas, strukturno-semantični model
Phraseological word combinations that name space and express spatial relationships are the result of semantic shifts and also their origin, hence their research is necessarily set both ways. The first part of the article analyzes phrasemes representing the core of phraseological-ly expressed space, i.e., mainly phrasemes with a somatic component. The second part outlines the results of secondary semantic shifts to which these phrasemes most often succumb.
Keywords: phraseology, somatic phraseology, space-time, conceptual metaphor
1 Pojem prostora, pod čimer si naivno, torej neznanstveno, predstavljamo nekaj (konkretnega ali abstraktnega), kar se razteza v smeri treh dimenzij, je v različnih jezikih izražen z različnim številom poimenovanj. Sam leksemprostor v slovenščini tvori mnoge stalne besedne zveze (SBZ), večinoma terminološke samostalniške BZ z levim prilastkom, kar verjetno lahko razumemo kot potrebo po natančnejši zamejitvi tistega dela pomena prostor, ki izpostavlja pomensko lastnost 'neomejenost'. V korpusu Gigafida ob jedru prostor na prvih 20 mestih najdemo med pridevniškimi kolokatorji v funkciji levega prilastka 18 takih, s katerimi so tvorjene terminološke SBZ: poslovni, parkirni, razstavni, kazenski, manevrski, prtljažni, prireditveni, bivalni, zračni, kletni, življenjski, medijski, zaprti, prazni,1 skladiščni, javni, toaletni, dnevni prostor. Tako velika potreba po zamejitvi, specifikaciji prostora bi kazala, da so v strokovnem pojmovanju prostora in posledično v strokovnem slovarju pomenske lastnosti leksemaprostor hierarhizirane drugače kakor v naivnem pojmovanju in splošnem slovarju.
1.1 Nasprotno pa prostor kot leksem ni preveč frazemotvoren. Slovarsko zabeleženega najdemo v treh zvezah. Pri tem je frazem manevrski prostor 'možnosti (za kaj)' posledica frazeologizacije s pomenskim prenosom celotne terminološke SBZ ('ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot'). Poleg tega je v SSKJ še frazem (čigav) prostor pod soncem 'primerno, ugodno mesto, položaj
1 V SSKJ je pod geslom prazen kot termin v fiziki navedeno prazen prostor.
376
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
v življenju, med ljudmi' in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov (Keber 2011, dalje SSF) poleg teh dveh še ni prostora za koga/kaj kje 'kjer ni možnosti, pogojev, pripravljenosti za nahajanje, bivanje koga/česa'.2 Tudi če domnevamo, da to niso vsi frazemi s sestavino prostor - ne da bi natančneje pregledovali, lahko navedemo biti, ostati, znajti se v praznem prostoru 'ne vedeti, kako ravnati, biti izgubljen' - je razlika med terminotvornostjo in frazemotvornostjo leksema prostor opazna.3 Poleg tega nobeden od frazemov s sestavino prostor ne izraža prostora, kar je deloma pričakovano, če za frazeološko enoto poleg lastnosti stalnosti in leksikaliziranosti zahtevamo tudi idiomatičnost, tj. vsaj delno pomensko nemotiviranost.
2 Frazeološke enote enobesedno izražene leksikalne izraze dopolnjujejo: izrazno s svojo večbesednostjo, natančneje večsestavinskostjo (frazemske sestavine niso »pravi« leksemi), kar jih dela sekundarne jezikovne znake, sestavljene iz že pomenono-snih znakov (besed), in večinoma tudi pomensko s prisotnostjo bolj ali manj izrazitega konotativnega dela pomena, ki je praviloma ravno posledica njihove sekundarne znakovne narave. Frazemi torej niso samo poimenovanja, temveč tako ali drugače tudi pripisovala (ocenjevalci) lastnosti in izrazi razmerja do poimenovanega. Ko torej govorimo o frazemih, ki »izražajo« prostor, govorimo hkrati o obojem. Pri tem pride do določenega protislovja med lastnostmi tako razumljene frazeološke enote in - zlasti naivnim - pojmovanjem prostora. Medtem ko prvo zaradi vsaj delne ne-motiviranosti predpostavlja pomenski prenos ali kake druge vrste pomenski premik,4 pa naivno pojmovanje prostora predvsem kot nečesa konkretnega hkrati dela domeno prostora za tipičen vir takih ali drugačnih nadaljnjih (sekundarnih ali celo terciarnih) pomenskih premikov. Še več, izrazi s konkretnim denotatom se v frazeologiji pogosto razumejo kot obrobni del frazeološkega fonda, nekateri jih dajejo v posebno skupino t. i. kvazifrazemov (Čermak 1985: 205).5 Da bomo v nadaljevanju deloma navajali tudi take vrste frazeme, je posledica dejstva, da tudi obrobje ni enovito, prim. razliko med mačje oko in jekleni ptič.6
Ko govorimo o izražanju prostora s frazeološkimi jezikovnimi sredstvi, moramo torej nujno govoriti tako o rezultatu (cilju) kot viru (izhodišču) pomenskih premikov.
2	Ali je zanikanje (ne) obvezna sestavina zveze, je drugo vprašanje, prim. Dokler imamo opraviti z optimizacijo po enem samem kriteriju, recimo dobičku, je seveda malo prostora za etiko [...]. Ce ni drugače navedeno, so zgledi iz Gigafide.
3	Zanimivo bi bilo primerjati termino- in frazemotvornost leksemov sploh - ne bilo bi presenetljivo, če bi se med obema pokazalo obratno sorazmerje.
4	Govori se tudi o pomenskem umiku (ČermAk 1985: 194).
5	V slovenski frazeologiji o tem v Kržišnik (1988: 46-69; prav o tem 68). Poleg terminoloških izrazov (prosti pad), izrazi s sinsemantičnimi komponentami (v zvezi z), izrazi z desemantizirano komponento (biti /si/ bot), izrazi z omejeno kolokabilnostjo (odpreti nastežaj, .širno morje), glagolsko-imenske zveze z abstraktnim samostalnikom (dati soglasje, nameniti pozornost).
6	Prvi ima celo dva denotata, svetlobni odbojnik, vrsta dragega kamna, prim. Ob magistralni cesti [...] stoji kar precej količkov z rdečim in belim mačjim očesom [...] in V svetu draguljev sta znana predvsem dva različka. Pri prvem, ki se imenuje mačje oko, se preraščata krizoberil in rutil. Za jekleni ptič prim. Na kopilotskem sedežu v majhnem jeklenem ptiču letimo [...] ali z opaznejšo konotacijo Relativni mir [...] Primorja bodo skalili ogromni jekleni ptiči, nizko leteči in nadvse hrupni apači [...]. Ce bi frazem jekleni ptič imel le besedilno pridobljeno konotacijo, potem bi ga lahko za pomen 'letalo' uporabili tudi v nezaznamovanih besedilih, npr. časopisno poročilo, vest.
Erika Kržišnik, Izražanje prostora v slovenski frazeologiji
377
V svojem delu o prostoru v jeziku Piper (2001, na več mestih, npr. 30, 31) operira z izrazoma »prostorska« in »neprostorska lokalizacija«, kar bi na prvi pogled ustrezalo naši delitvi na rezultat in vir in do določene mere tudi ustreza - v zvezi s frazemi, katerih vir so izrazi s pomenom prostora (prim, dalje 2.2), lahko govorimo o neprostorskih lokalizacijah,7 medtem ko pri frazemih, v katerih so prostorski pomeni rezultat (prim. 2.1), ne gre nujno za prostorske lokalizacije. Zato bomo raje govorili o prostoru kot rezultatu in kot viru v frazeologiji.
2.1 Rezultat pomenskih premikov so frazemi, ki poimenujejo prostor. Dalje jih bomo glede na osnovne pomene delili na take, ki izražajo omejeni prostor, take, ki izražajo neomejeni prostor, in frazeme, ki izražajo prostorske dimenzije.
2.1.1	Omejene prostore bi morda lahko delili na naravne, npr. planeti rdeči planet 'Mars', vode velika luža 'Atlantski ocean, ocean sploh', celine črni kontinent 'Afrika', novi svet 'Amerika', stari svet 'Evropa', pokrajine na kmetih 'na podeželju, podeželje', in civilizacijske (kulturne, družbene), npr. banana/bananska republika 'manjša, gospodarsko in politično nerazvita država', dežela vzhajajočega sonca 'Japonska', dežela na južni strani Alp 'Slovenija', na južni strani Alp 'v Sloveniji', prebivališča za rešetkami 'v zaporu, zapor', babilonski stolp (česa), n/Noetova barka 'pribežališče, zatočišče', asfaltna džungla (po SSF) 'prometno prenatrpane ceste, ulice mest, velemest in te kot življenjski prostor brezdomcev, klatežev', betonska džungla 'blokovsko naselje' (po SSF: 'značilnost mest, da veliko njegovih prebivalcev živi v velikih betonskih zgradbah); popek sveta 'kjer potekajo najpomembnejši kulturni, politični itd. dogodki', trebuh mesta 'tržnica'; kamor gre še cesar peš 'na stranišče, stranišče', kjer bog roko ven moli 'gostilna', od koder se ni še nihče vrnil 'onostranstvo'; streha nad glavo 'dom, stanovanje', levji brlog, volčji brlog.
2.1.2	Vrednost neomejenega prostora bi po eni strani pripisali prostoru, ki je brez konca in kraja 'neskončen',8 morda še, ki je vseobsegajoč kot kamor oči nesejo/sežejo 'vsenaokrog', in po drugi strani tudi ponavljajočim se prostorskim danostim v tu in/pa tam 'na nekaterih mestih, po nekaterih krajih', sem in/pa/ter tja 'ponekod'9. Frazemov s tem pomenom ni veliko, njihov pomen je pogosto na meji prostorskosti sploh (prim, dalje prostor ^ čas). Poleg tega se pri frazeološko izraženem neomejenem prostoru zastavlja tudi vprašanje meje med omejenim in neomejenim prostorom. Je oni svet 'onostranstvo' neomejeni in ta svet 'tostranstvo, svet, z/Zemlja' omejeni prostor? Je
7	Natančneje povedano, o izrazih samih kot o »jezikovnih metalokalizacijah« (Piper 2001: 44): »U svim onim slučajevima kada se, dakle, priroda jedne semantičke lokalizacije prikazuje u jeziku prelomljena kroz prizmu izraza prostorne lokalizacije, umesno je govoriti o jezičkoj metalokalizaciji.«
8	Prim. [...] da pridejo do obzorja in ugotovijo, da je pred njimi še eno obzorje in tako naprej in naprej brez konca in kraja. Kolikor ne gre pri prostorskem pomenu tega frazema vedno za pomen dimenzije kot v zgledu Za džaine je vesolje brez konca in kraja [...]. Podobno pri frazemu na konec sveta 'kamorkoli' in 'zelo daleč'.
9	SSKJ pod geslom semtertja/sem ter tja: pot je bila semtertja blatna; SP 01 ga s prostorskim pomenom ne navaja; tudi gradivo v Gigafidi kaže, da se v tem pomenu rabi bistveno redkeje kakor v časovnem - edini zgled v prvih sto zadetkih: Po pobočju poiščite kaj stečini podobnega [...] ter se [...] spuščajte navzdol. Sem ter tja se pokaže ostanek kakšne steze [...].
378
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
(sicer terminološka, a nemotivirana zveza z obrobja frazeologije) črna luknja neomejeni prostor? So prostori obljubljena dežela; (tam,) kjer se cedi(ta)/teče(ta) med in mleko 'kjer je vsega dobrega v izobilju', Indija Koromandija omejeni ali neomejeni. Frazema dolina solz in solzna dolina, ki sta jima v Kebrovem slovarju (SSF nadiz-točnica dolina) pripisana dva pomena,10 s pomenom 'kraj trpljenja, težav' sodita v pomensko polje 'neomejeni prostor', s pomenom 'svet, Zemlja' pa v 'omejeni prostor'. Pravzaprav izražajo prostor kot neomejen vsi frazemi, v pomenu katerih je lastnostni del nadrejen prostorskemu, npr. jama razbojnikov ali levji brlog 'nepredvidljiv, tvegan, nevaren kraj', volčji brlog11 'skrivališče, prebivališče ničvrednih, slabih ljudi' in sopomenski gadje gnezdo, jama razbojnikov. Prim. drugače v frazemu sračje gnezdo, ki v svojem prostorskem pomenu izraža omejeni prostor.12
2.1.3 Pogosteje je frazeološko izražena prostorska dimenzionalnosti. V okviru tega razumemo položaj v prostoru, tj. prostorski odnos česa do česa, in smernost v prostoru, ki se izraža s premikanjem. Pri izražanju tega dela pomena se uveljavlja antropocentričnost v dojemanju prostora: človeško telo deluje kot merilo tega sveta, zato prevladujejo frazemi s somatsko sestavino. Kako relativno je to merilo, kažeta tako rekoč antonimna frazema za ritjo komu 'zelo blizu koga/česa, tesno ob kom/čem' (varianta za petami) in bogu za ritjo 'nekje daleč, na odročnem mestu' (varianta bogu za hrbtom). Prim. [...] ugasne luči, dokler vozi tik za teboj, ko te prehiti, pa naj bi jih ugasnil ti, če mu potem voziš za ritjo in [...] so me oddali neciviliziranemu tepcu, ki me bo zvlekel nekam bogu za ritjo [...].
2.1.3.1 Položaj
Velik - majhen: dolg kot ponedeljek 'zelo velik (za človeka), zelo dolg' - meter cvancig 'majhen' (predvsem za moškega).13
Daleč - blizu: za devetimi gorami (in devetimi vodami), bogu za hrbtom/ritjo, kjer
10	V SSKJ pa samo pomen neomejenega prostora: 'kraj trpljenja in težav'.
11	Zveze ni niti v Pleteršnikovem niti Glonarjevem slovarju, pojavi se šele v SSKJ in seveda v SSF, iz česar bi lahko sklepali, da ni zelo stara. Gradivo v Gigafidi izraz v večini od 147 pojavitev povezuje z lastnim imenom Hitlerjevega bunkerja Volčji brlog (nem. Wolfsschanze) in je ustrezno večinoma tudi zapisan z veliko začetnico. O tej povezavi v SSF, ki ima poseben razdelek namenjen podatkom o nastanku frazema, ne izvemo ničesar, zgled prve pojavitve, ki ga Keber v SSF navaja, je iz besedila Podlimbarskega (1852-1917), a bi glede na sobesedilo lahko bil tudi avtorska metafora: »Sprejela je od tebe jabolko, sedaj je tvoja,« je rekel Vazko in dvignil rami, češ: delaj, kar hočeš. Čez hip je pristavil: »Ako jo pošlješ h Katici, jo zavedeš v volčji brlog. Kakor volkulja na nabito puško, tako gleda Katica na Danico.« Seveda pa bi lahko šlo tudi za sobesedilno prenovitev frazema.
12	Tudi tu je izrazitejši lastnostni del pomena, ki ga tako SSKJ kot SSF navajata kot edinega ('nepospravljeno, razmetano' in 'kar je neurejeno, neorganizirano'), vendar je prostorski del pomena še vedno prisoten, prim. Ta denar bi bil porabljen za nabavo slik papeža [...]. Iz Ljubljane po obisku ne želimo narediti sračjega gnezda. Ali: Urediti je treba »sračja gnezda«, ki obdajajo Ljubljano in ji niso v ponos.
13	Zgleda v Gigafidi ni mogoče dobiti, ga pa najdemo na spletni strani najdi.si, prim. Ko sem gledal slike od Pittsa na strani od EMHW, ki ga imam zdaj, je zgledal tudi strašno velik, ko pa je meter cvancig pubec zraven stal. Vzrok za to ni morebitna novost frazema, temveč njegova neknjižnost (vstop v knjižni jezik preprečuje najprej germanizem cvancig, nato pa tudi močna ekspresivnost kot posledica negativne vrednotenjske konotacije /slabšalno/).
Erika Kržišnik, Izražanje prostora v slovenski frazeologiji
379
ti lisica lahko noč vošči14 - na dosegu roke/rok, pri roki/rokah, z ramo ob rami, (boj) prsi ob prsi, model xpri x-u v prostorskem pomenu 'tesno skupaj', iz oči v oči, na štiri oči, biti kot rit in/pa srajca, imeti na očeh koga, biti na očeh komu.
2.1.3.2 Smer
Daleč - blizu: na konec sveta, kakor daleč seže oko, s trebuhom za kruhom, od rok, izginiti izpred oči 'oddaljiti se' - biti za petami/za ritjo komu, kar pride pred oči komu.
Premikanje: kamor noge nesejo koga, hoditi od Poncija do Pilata, hoditi od vrat do vrat v prostorskem pomenu in sploh model hoditi od x-a do x-a 'hoditi/premikati se po vseh x-ih'.
V tej pomenski skupini bi lahko navedli številne frazeme s pomenom 'premikati se', npr. vzeti pot pod noge, pobirati korake, ucvreti jo itd., vendar bi ta del v zvezi s prostorom zahteval več pozornosti (o frazemih s pomenom 'premikati se' razpravlja v gradivno zelo bogatem prispevku E. Savelieva 2008: 87-99). Za frazeologijo je pri tem treba paziti, da pri uvrščanju upoštevamo razliko med frazemi, katerih pomen je premikanje, pri čemer glagolska sestavina sploh ni izražena z glagolom premikanja (odkuriti jo, biti za petami komu), takimi, v katerih je glagol premikanja frazemska sestavina, a lahko variantna (hoditi, stopicati, stopati, voziti itd. kot po jajcih), in tistimi, ki ocenjujejo način poteka dejanja, ki je lahko, vendar ne nujno dejanje premikanja, npr. kot slon ali kot medved (zadnji seveda niso frazemi premikanja). Za naše razpravljanje o frazeološko izraženem prostoru pa je pomembno, da frazemi z glagoli premikanja kot sestavino niso najpogosteje frazemi (prostorskega) premikanja. Rezultat frazeologizacije tovrstnih zvez so pogosteje frazemi drugih pomenskih polj, pri tem je prostor, praviloma njegova dimenzionalnost, vir za sekundarne pomenske premike že obstoječega frazema ali sploh za frazeologizacijo.15
2.1.4 Če povzamemo: leksem prostor ni zelo frazemotvoren, medtem ko pojem prostora rezultira v velikem številu frazemov pomenskega polja 'prostor', še najbolj frazemotvoren je v okviru pomena 'prostorska dimenzionalnost'. Vzrok za to je deloma teoretične narave - omejitev frazeologije na t. i. frazeologijo v ožjem smislu (zahteva po vsaj delni nemotiviranosti), s katero smo izločili zlasti zveze terminološkega tipa, deloma pa je poleg tega vzrok še jezikovne narave - izločili smo namreč lastnoimenska večbesedna poimenovanja prostorov, npr. Bela hiša. Neupoštevanje je v skladu s spoznanji pomenoslovja, ki lastna imena na podlagi odsotnosti denotativne-ga pomena, ki ga nadomešča funkcija identifikacije, in drugih lastnosti (prim. Vidovič Muha 2013: 92-93) izloča iz slovarja.16 In vendar smo zgoraj navajali frazeme kot dežela vzhajajočega sonca, dežela na južni strani Alp, rdeči planet, velika luža, ki so jim v slovarju pripisani »pomeni«: Japonska, Slovenija, Mars, Atlantik. Menimo, da
14	V Gigafidi samo ena pojavitev.
15	Med drugim to kaže tudi gradivo v članku (in še prej v magistrskem delu) E. Savelieve o frazemih z glagolsko sestavino 'premikati se' (Savelieva 2007; 2009).
16	Tudi to - enako kot upoštevanje ali izločanje terminoloških SBZ - v teoriji frazeologije ni nekaj samoumevnega. Nekateri frazeologi upoštevajo tudi lastnoimenska poimenovanja, ki imajo vse druge lastnosti frazemov, praviloma kot »poseben semiotični razred« (prim. Burger 2003: 47).
380
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
gre za poimenovanja, ki so nastala z metaforičnim pomenskim prenosom in poleg v različni meri ohranjenega lastnostnega dela denotativnega pomena (dežela na južni strani Alp je recimo svetla, sončna)17 ohranjajo tudi konotacijo - prav tako v različni meri. Če imamo na eni strani frazem velika luža, v katerem je prisotnost tudi denotativnega pomena dokaj ekplicitna: tako SSKJ kot SSF ga razlagata kot 'Atlantski ocean' in 'ocean (sploh)' (= 'prostor z zelo veliko in velikim obsegom vode'), imamo na drugi rdeči planet 'Mars', ki bi ga zlahka postavili ob dvojico Velika Britanija - Otok, čeprav ga SP navaja z malo začetnico.18 Na nekatere mejne primere te vrste (»osebna lastna imena iz pravljičnega sveta«), vendar zunaj frazeologije, opozarja tudi A. Vi-Dovič Muha (2013: 92).
2.2 Kot vir je prostor udeležen v procesu sekundarnih pomenskih prenosov v že obstoječih frazeoloških enotah ali kot prostobesednozvezno izhodišče strukturno-se-mantičnih modelov v procesu (primarne) frazeologizacije.
2.2.1 Najopaznejša sekundarna metaforizacija poteka v smeri prostor ^ čas. Prim. (pot) brez konca in kraja = dolga pot (prostorska dimenzija) - (čakanje) brez konca in kraja = dolgotrajno čakanje (časovna dimenzija), tako še npr. tu in/pa tam 'ponekod' ^ 'včasih', enako sem in/pa/ter tja, ali od x-a do x-a, kjer x=Sam s prostorskim pomenom, npr. hoditi od hiše do hiše 'obiskati vse hiše', daje rezultat 'prostorsko premikanje', pri x=Sam s časovnim pomenom, npr. večati se od leta do leta 'biti vsako leto večje', pa se realizira časovni pomen. Zanimiv je frazem dolg kot ponedeljek 'zelo velik, zelo dolg' in 'zelo dolgotrajen', za katerega je, zaradi prostorsko-časovne dvojnosti že v besedi dolg,19 brez zgodovinskih podatkov težko govoriti o smeri pomenskega prenosa oz. lahko smer predvidevamo samo v skladu s tendenco v jeziku sploh.20 Dodatno jo podpira pojavitev novejšega frazema z le časovnim pomenom (kaj) vleči se kot ponedeljek '(kaj) biti dolgotrajno in dolgočasno'.
17	Zveza je nastala kot oglaševalski slogan, torej gre za izcitatni frazem, ki svoj pomen razvija v smeri negativne vrednotenjske konotacije. Primerjamo ga lahko z bolj ustaljenim izcitatnim frazemom, to je dolina šentflorjanska, ki se s svojim sedanjim pomenom (po SSKJ) 'dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami' še vedno ni dokončno ločila od identifikacijske funkcije: Slovenija oz. s/S?/lovenska dežela.
18	Toda Sveta dežela 'Palestina' - z oznako »zemljepisno ime«; rdeči planet ima oznako »publicistično«. Dalje prim. obljubljena dežela, ki ima v SSF nerazločevalno pripisane tri pomene, prvi je lastnoimenski (Kanaan, Sveta dežela); v Spletnem slovarju se navaja ločeno na dveh mestih: kot SBZ z opisom »Kanaan, pokrajina v današnjem Izraelu in Jordaniji, ki se v svetem pismu omenja kot dežela obilja in prosperitete za Abrahamove potomce, kasnejše Jude« in kot frazeološka enota s pomenom 'okolje ali družba, za katero nekdo verjame, da omogoča uresničevanje idealnega življenja, zlasti glede možnosti zaslužka'. Tukaj jo seveda navajamo samo kot frazem.
19	Frazema ni v Pleteršniku, ne v Glonarju, tudi v SSKJ in SSF ne. V Gigafidi je ob jedru kot ponedeljek prvi kolokator dolg (50 pojavitev) in drugi vleči (11 pojavitev). Ne da bi hoteli trditi, da količina rabe prostorskega ali časovnega pomena priča o primarnosti katerega, povejmo, da se samo v 13 primerih (od 50) realizira časovni pomen.
20	Tudi z vidika frazeologizacijskih procesov je verjetnejša razlaga o primarnosti prostorskega pomena - samo v tem primeru je namreč frazem dolg kot ponedeljek glede na motiviranost sklopovski, torej posledica pomenskega prenosa celotne zveze (pomen PBZ je lahko samo časovni, ker to zahteva časovni pomen besede ponedeljek). To še zlasti velja, če se je lastnost (»dolgost«) sprva pripisovala človeku (v tem primeru ima dolg za pomen 'velik, visok' tudi konotativni del pomena).
Erika Kržišnik, Izražanje prostora v slovenski frazeologiji
381
Prenos prostor ^ čas je v besedilih mogoče opaziti tudi pri frazemih, ki te večpomenskosti še nimajo ustaljene. Prim. rabo frazema za devetimi gorami - po SSKJ in SSF samo prostorski pomen 'zelo daleč' - v naslednjem sobesedilu: Kako se je ta bakanalija končala, se še menda spomnimo. Podoben konec čaka tudi to oblast. Neizogibno. Razplet, ki ni "za devetimi gorami" [= (do razpleta) ni daleč (časovno), op. E. K.], se bo odvijal v centru prestolnice, v bližini Kremlja. Ljudje bodo šli na ceste, če oblast NEMUDOMA ne naredi zaokret.
Posebno skupino pri sekundarni metaforizaciji prostor^čas predstavljajo frazemi s somatsko sestavino. Prim. (knjiga) na dosegu roke 'blizu' (prostorska dimenzija) -(soglasje) na dosegu roke 'blizu' (časovna dimenzija), tako še pred nosom, gledati v oči čemu, ne videti dlje od svojega nosa, kaj je za petami komu,21 daleč od oči, daleč od srca itd. Antropocentrizem torej velja tudi za dojemanje časa.
2.2.2 Strukturno-semantični modeli
Čeprav načeloma velja, da so frazemi jezikovne enote, ki jih ni mogoče generirati in so v tem smislu anomalne, je obstoj strukturno-semantičnih modelov v frazeologiji že dolgo znan. Med prvimi, ki obravnava to temo, in vsaj v slovanski frazeološki vedi najbolj znano je delo Slavjanskaja frazeologija V. M. Mokienka. Strukturno-semantični model definira kot »strukturno-semantičeskij invariant ustojčivyh sočetanij, she-matičeski otražajuščij otnositel'nuju stabil'nost ih formy i semantiki« (Mokienko 1980: 43).22 Gre torej za strukturo in pomen izhodiščne PBZ, ki v procesu (v tem primeru primarne) frazeologizacije ob enaki strukturi dobiva frazeološke pomen(e), skupne fra-zemom istega semantičnega polja. Kot izhodiščne nas zanimajo strukture, s katerimi se realizira(jo) prostorski pomen(i), in uveljavljanje le-teh v okviru strukturno-pomenskih modelov v slovenski frazeologiji: kaj se v slovenski frazeologiji strukturno izraža kot prostor, a pomensko ni prostor. Modelov je več in nekateri so bili v slovenski frazeološki literaturi že obravnavani (prim. frazemi govorjenja in mišljenja v Kržišnik 2007: 184-87, npr. priti na jezik - priti v glavo/na pamet, imeti na jeziku - imeti v glavi/v misli, uiti z jezika - uiti iz glave itd.), tukaj bomo predstavili dva, ki na neki način dopolnjujeta v prvem delu predstavljeno dojemanje prostora, in sicer do+'del telesa' ('mera, stopnja') in iti kam 'umirati, umreti', skupaj s stanjskim biti kje 'biti mrtev'.
2.2.2.1 Model do+'del telesa' ponovno aktualizira antropocentrizem v dojemanju prostorskih dimenzij. Da je človek merilo tega sveta in da je človeku najbližja in najzanesljivejša mera njegovo telo, dokazuje niz frazemov, s katerimi so izražene ne le dimenzije zunaj telesa, kakor so prostorske ali časovne,23 temveč tudi dimenzije vrednotenja, čutenja in čustvovanja znotraj. S strukturo do+'del telesa' se izražata v glavnem dva pomena:
21	Prim. SSKJ smrt mu je že za petami 'kmalu bo umrl'.
22	Mokienko sega tudi v diahronijo in opisuje z modelnostjo povezano metodologijo za etimološko raziskovanje frazeologije. Tukaj se s tem ne bomo ukvarjali, kljub temu pa bomo za zapolnitev modela navedli tudi nekaj redkeje rabljenih frazemov.
23	V okviru prostorsko-časovnih povezav omenimo kamor seže oko in kamor seže spomin, ki ju dopolnjuje še (čigava/katera) roka seže daleč.
382
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
'primerjava glede na pozitivno vrednoteno lastnost': kdo ne seči komu do gležnjev/ do kolen/ do popka;24
'intenzivnost': (navzgor) do grla (sit česa/koga), do vratu (zadolžen),25 do ušes (zaljubljen), čez glavo (imeti koga/česa); (navznoter) do kože (moker), do kosti (premočen, premražen), do obisti (poznati koga, spoznati koga, biti pokvarjen itd.), do jeter (poznati koga), do srca (ganiti).
2.2.2.2 Model iti kam (v kaj, na kaj) strukturno pokriva verjetno največ frazemov pomenskega polja 'umirati/umreti'.26 Najpogostejši glagol iti je lahko v nekaterih fra-zemih nadomeščen (kot varianta ali kot edina izbira) z oditi, redkeje tudi s kakim drugim glagolom premikanja. Nekateri frazemi imajo tudi kavzativno ustreznico spraviti (koga) kam - povzročiti, da (kdo) iti kam'. Prostorski (smerni) pomen je poleg v kaj, na kaj lahko izražen še s pod kaj, k čemu, med kaj'.
iti kam: iti v dimnik/raufenk,27 iti/leči v (prerani) grob, oditi v kraljestvo senc, iti v krtovo deželo, iti v nebeško veselje, oditi v onstranstvo, iti v raj, iti pod grudo, iti pod rušo, iti v smrt, iti v trinajsti bataljon/brigado,28 iti v večna lovišča, oditi k večnemu počitku, iti v večnost; iti/oditi na oni/drugi svet, iti/oditi na zadnjo pot, gre h koncu/ kraju s kom, iti po riti k maši, oditi med krilatce;29
kavzativno spraviti koga kam: spraviti v grob, spraviti pod grudo, spraviti pod rušo, spraviti na oni/drugi svet;
stanjsko biti kje: biti v grobu, biti z eno nogo v grobu, biti v Abrahamovem naročju, biti na onem svetu, biti na smrtni postelji, biti pod grudo, biti pod rušo, biti dva metra pod zemljo, biti tam, kjer ni muh.
Obstoj tega modela je seveda kulturološko utemeljen na različnih nivojih: prostor je grob, prostor je onostranstvo itd. - v tem smislu vanj sodi tudi »antonimni« frazem priti na svet 'roditi se'. Omeniti pa je treba, da model presega pomen 'umiranje, smrt človeka' in se generalizira v 'preneha(va)ti delovati'. Prim. npr. iti v franže, iti v malo-ro, iti v tri krasne 'biti uničen, prenehati delovati' in stanjsko biti v riti, biti v škripcih (tudi kavzativno spraviti v škripce koga).
3 Izražanje prostora v frazeologiji je posebno zato, ker je prostor hkrati vir in rezultat frazeologizacijskega procesa. Pri frazemih, ki predstavljajo rezultat, torej prostorski prostor (v Piper 2001 t.i. prostorske lokalizacije), je problematizirana meja med občnoimenskimi in lastnoimenskimi poimenovanji. Ker menimo, da je v frazeo-loškem pomenu vedno prisoten tudi (emocionalni ali vrednotenjski) konotativni del, smo kot frazeme upoštevali tudi zveze tipa dežela tisočerih jezer, Indija Koromandi-ja itd. Med frazemi, ki izražajo prostorske dimenzije, sta temeljna pomena 'blizu' in 'daleč' ter seveda t. i. frazemi s pomenom premikanja. Ugotavljamo, da je s frazemi
24	V Gigafidi v istem pomenu tudi do podplatov (23 pojavitev).
25	V SSKJ tudi do komolca/komolcev zadolžen.
26	Prim. verjetno najobsežnejši nabor frazemov tega pomenskega polja v Stramljič Breznik 1999: 264—83.
27	V koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno 'umreti z uplinjenjem'.
28	Med drugo svetovno vojno 'biti usmrčen, likvidiran'.
29	Sem bi verjetno lahko uvrstili tudi iti po gobe in iti rakom žvižgat.
Erika Kržišnik, Izražanje prostora v slovenski frazeologiji
383
najpogosteje izražen omejeni prostor, ker se pomeni frazemov, ki izražajo neomejeni prostor, gibljejo na meji prostorskega pomena in prehajajo v lastnostnega (prim. tam, kjer se cedita med in mleko ^ med in mleko se cedita /kje/). Prikaz na prostor vezane »neprostorske« frazeologije smo omejili na vlogo prostorskosti pri sekundarni meta-forizaciji in pri oblikovanju strukturno-semantičnih modelov. V celoti smo izpustili možnosti, ki jih odpira konceptualnometaforični pristop, v okviru katerega je kategorija prostora ena temeljnih za razumevanje številnih drugih pojmov, npr. medčloveški odnosi, čustva, čas idr., a nekaj raziskav o tem je bilo na gradivu slovenskega jezika tudi že opravljenih (prim. B^dkovska-Kopczyk 2004: 113-33; Kržišnik, Smolic 2000).
VlRI IN LITERATURA
Agnieszka B^dkowska-Kopczyk, 2004: Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku. Ljubljana: Študentska založba.
Harald Burger, 2003: Phraseologie: Eine Einführung am Beispiel der Deutschen. Berlin: Erich Schmidt Verlag.
František ČermAk, 1985: Frazeologie a idiomatika. Česka lexikologie. Ur. J. Filipec, F. Čermak. Praga: ACADEMIA, nakladatelstvi Československe akademie ved. 166-236.
Gigafida: Korpus slovenskega jezika. Na spletu.
Janez Keber, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU
Erika Kržišnik, 1988: Frazeologija v moderni: Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
--, 2007: »Metafore«, v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptual-nometorična analiza frazemov govorjenja. Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah//Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen//Phra-seology in Linguistics and Other Branches of Science//Frazeologija v jazykozna-nii i drugih naukah. Ur. E.Kržišnik. Ljubljana: FF. 183-203.
Erika Kržišnik, Marija Smolic, 2000: »Slike« časa v slovenskem jeziku. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ur. I. Orel. Ljubljana: FF. 7-19.
Valerij M. Mokienko, 1980: Slavjanskajafrazeologija. Moskva: Vysšaja Skola.
Predrag Piper, 2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Elena Savelieva, 2007: Koncept premikanja in glagoli premikanja v frazemih slovenskega knjižnega jezika: Magistrsko delo. Maribor: FF.
--, 2008: Frazemi s pomenom »premikati se« v slovenskem knjižnem jeziku. Jezikoslovni zapiski 14/2. 87-99.
--, 2009: Glagoli premikanja v frazemih slovenskega knjižnega jezika. Slovenski jezik - Slovene linguistic studies 7. 115-34.
384
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991. Ljubljana: DZS. Na spletu. Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. Na spletu. Spletni slovar slovenskega jezika. Na spletu.
Irena Stramljič Breznik, 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 7).
Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalnopomenoslovje. Ljubljana: ZIFF.
Summary
The article deals with some issues connected with expression of space in Slovene phraseology. The lexical item prostor 'space' forms numerous terminological set phrases, but it is not really productive in the formation of phrasemes. In contrast, the concept of space is one of the most commonly expressed in phraseology. Here phraseology is understood in the narrower sense, which means that all semantically transparent terminological set phrases with spatial meaning are left aside. At the level of spatial expression that results from phraselogization, one encounters spatial as well as non-spatial localizations (Piper 2001). Phrasemes expressing spatial space are predominantly names of limited spaces (dežela na sončni strani Alp 'the country on the sunny side of the Alps', betonska džungla 'concrete jungle'), while unlimited space is mostly represented by phrasemes that are on the border between spatial and non-spatial (most often qualitative) meanings, e.g., tam, kjer se cedita med in mlekoa med in mleko se cedita /kje/.
As the origin, space is part of the process of secondary semantic shifts in existing phraseological units or is a free word combination from which (primary) phrase-ologization originates. The author finds that secondary metaphorization most often proceeds in the direction space^time (tu in tam 'ponekod' - 'včasih') and that it is most often manifested in phrasemes with somatic components. To illustrate space as the origin of phraseologization, two structural-semantic models were chosen: (1) do+'somatism' (ne seže do gležnjev/kolen komu', do obisti, do jeter), expressing an-thropocentrism in the human perception of the dimensions of space and non-space; (2) the model iti kam 'to go somewhere' (causal spraviti kam koga 'to get someone somewhere'; state biti kje 'to be somewhere'), which structurally includes phrasemes of the semantic field 'to be dying, to die' ('to be dead'): iti na oni svet - spraviti na oni svet koga - biti na onem svetu.—The author did not discuss the possibilities for understanding of space that conceptual-metaphoric approach could provide, i.e., within this approach the category of space is fundamental for understanding other concepts.
II JEZIK V PROSTORU
UDK 81:316.774
Jan Korensky Olomouc
PROSTOR (A ČAS) V KOMUNIKACI A JEHO PROMËNY V SOUVISLOSTECH S VYVOJEM MEDIAČNiCH PROSTREDKÛ
Mezilidska komunikace, jejiž »prirozena« podoba je dana vyše charakterizovanou nezprostredkovanou komunikaci charakteristickou jednotou mista a času a limitovanou fy-ziologickymi možnostmi človčka se vyvijela smérem k »osvobozeni« této komunikace od prirozenych limit času a prostoru. Proto je historie promén mezilidské komunikace historii vyvoje zprostredkovani komunikace, počinaje »zavedenim« pisma, které pri dùsledném ro-zlišovani formy a substance v sémiotickém smyslu pravé svou substančni složkou (kamen, hlinénné destičky, papyrus, pergamen, papir ...) predstavuje kanal a médium (chemie a technika materialni složky formy pisma) až po současnost, ktera je charakteristicka dramatickym narùstem mediačnich technologii založenych na elektronickych digitalnich počitačovych pro-stredcich. Tyto technologie souviseji se vznikem a rozvojem »technologickych jazykù« jako specifickych sémiotickych soustav jsoucich současti medialni technologie. Zaroven tyto technologie vyše uvedenym zpùsobem vedle prekonavani časové a prostorové limitace zasahuji vyznamné do vzajemnych funkčnich a společensko-relevančnich proporci psané a mluvené komunikace.
Kličova slova: komunikace, média, mediačni technologie
Human communication—whose natural" form in direct communication is based on the uniformity of place and time and limited by human physiological abilities—has been developing towards "liberation" from the natural limitations of time and space. The history of changes in human communication is thus the history of the evolution of communication transmission. This evolution starts with the introduction of writing and its consistent distinction between form and substance. With its substance element (stone, clay tablets, papyrus, parchment, paper), writing in the semiotic sense represents the channel and the medium (chemistry and technique of the material element of the writing form). The present stage of this evolution is marked by the dramatic growth of media technologies based on electronic digital computer means. These technologies are connected to the beginning and development of "technological languages" as specific semiotic systems that are part of modern media technologies.
Keywords: communication, medium, media technologies
1 Vyjdéme z konstatovani, že pri paradigmatickém popisu vyvoje mezilidské komunikace je treba vyjit ze zasadniho rozlišeni zprostredkované a nezprostredkované komunikace. Nezprostredkovanou komunikaci minime komunikaci uskutečnovanou v jednoté mista a času založenou na funkčni pritomnosti pouze takovych prvkù ko-munikačniho schématu, které maji charakter nastrojù fyziologicky prirozenych, bez fičasti nejen jakékoli technologie, ale dokonce bez fičasti jakychkoli sémiotickych prostredkù majicich charakter pisma. Znamena to, že za nezprostredkovanou komunikaci považujeme takovou komunikaci, ktera ma charakter mluvené komunikace,
388
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
jejimž kanálovym prostredníkem je vzduch jako plynné prostredí umo/ñující sireni zvukovych vin produkovanych íyziologicky bez jakéhokoli teclinického posílení. Jinyini slovy nezprostredkovaná komunikace je taková komunikace, která se usku-tecñuje v podmínkáchpñrozené íyziologické slysitelnosti a viditelnosti. Nezprostredkovaná komunikace je sémioticky založena na vyrazové stránce íyziologicko-aku-stického charakteru, tedy na prostredcich íyziologicky prirozenych a tedy »netech-nologickych«.
Kazdá jiná komunikace má již charakter komunikace zprostredkované. Znamená to, že »objev« - presnëji rečeno zavedeni - pisma predstavuje zprostredkování, a to nejen ve smyslu sémiotickém - tedy rûznymi vyrazovymi prostredky, ale i ve smyslu materijním. což znamená, že vzájemne rùzné vyrazové prostredky j sou realizovány v nëjaké prirozené nebo speciâlnë vytvorené „prirodni" materii (tedy kámen, lilina, papirus, pergamen ...). Znamená to, že je treba lišit fonnu a substanci, pričemž u zprostredkované komunikace zásadné plati, že substance je cosi mimo rámec prirozené íyziologicnosti. Počinaje písmem je tedy treba vënovat teoretickou pozornost charakteru kanálu a mediačnim teclinologiim.
Veskerá mezilidská komunikace, počinaje komunikaci psanou, knihtiskem, près neelektroteclinickou i elektroteclinickou telegrafii, telefon, radio, televizi až po ve-skeré teclinologické elektronické prostredky spojené s vynálezem a rozvojem počita-cû a mobilnich telefonû znamená podstatné promëny obecnë a abstraktnë chápanych komunikačnich schémat, a to zejména v dimenzi pràvë zprostfedkujicich teclinologii (kanál, médium). Vymc/mc kanál jako pojitko, které slouži k prenosu infonnaci mezi vysilacem a prijimačem (podavatelem a prijemcem) a medium jako teclinologii umo-žftujici fungování tohoto spojeni. Každá z inovaci mediačnich teclinologii znamená zásah do casoprostorovych parametru komunikace: zprostredkovaná komunikace ruši závislost komunikace na fyziologicko-akusticky prirozenych prostredcich, otvirá čas a prostor komunikace. Zakládá tedy nejen mediacnë teclinologicky, ale i z hlediska času a prostoru nová komunikačni schémata. Již psany text predevšim potenciâlnë otevirá časovou dimenzi recepce, psany text je z hlediska recepce »adresován« nejen podavatelem, autorem anticipovanym recipientûm, ale fakticky i recipientûm mimo tentó okruh, a to v závislosti na mire fyzické »trvanlivosti« substance kódu a substance media. Zároveñ v závislosti na substanci kanálu a média z hlediska »transportova-telnosti« (snadno transportovatelny papyrus, pergamen, papir) otvirá i prostor psané komunikace. V návaznosti na uvedené casoprostorové vlastnosti psané komunikace dalši vyše uvedené mediačni teclinologie proméñuji stupeñ spolecenské relevance a priority psané a mluvené komunikace a »vraceji« do verbální komunikace vizualitu nezprostredkované komunikace nejen ve vzájemném vztahu komunikantû, ale i po-kudjde o tzv. predmëty komunikace. Okomentujme z hlediska relevančnich proporci prostoro-casovych charakteristik a promën vztahû mluvené a psané verbální komunikace jednotlivé fáze rozvoje mediačnich teclinologii v paradigmatu zprostredkované komunikace:
• Pismo jako sémioticky prostredník z pocátku založeny na funkčni korespondenci mezi zvukem a jeho vyrazovym ekvivalentem, jehož jednotkou byla liláska, slabika, slovo, syntagma (srov. pisma obrázková, sylabická, obrázková, hlásková). Vedle fonny tuje treba brát na vëdomi i materijni substanci pisma
Jan Korensky, Prostor (a čas) v komunikaci a jeho promény v souvislostech
389
(íyzikální a chemické mediačni teclinologie) jako nositele formy. Je takto zrušena podmínka jednoty mista a času komunikace. Dimenze času a prostoru ko-munikace se otviraji.
•	Knihtisk - variabilita zpúsobená ručni realizací formy pisma prochází procesem unifikace, stabilizace, potrebou kodifikace grafickych systémú. Casoprostorová otevrenost prúbéhú a schémat komunikace je posílena tím, že se prosazují leliké mediačni materiály (papir).
•	Optická telegrafíe - akustickym znakúm se stabilizovanou korespondenci ke grafickym znakum j sou pñrazeny optické znaky ve smyslu fomiy a substance vyrazu (praporky, svételné signály, kourové signály apod.) Návrat relevance pñrozené a posilené viditelnosti do schémat komunikace, takto »opétné« ome-zená prostorová otevrenost komunikace, »návrat« casové jednoty produkce a recepce.
•	Elektrotechnické zprostredkování, teclinická telegrafíe - akustickym znakúm se stabilizovanou korespondenci s grafickymi znaky j sou pñrazeny vyrazové struktury zvukového charakteru založenč na kombinacich distinktivniho rysu délky signálu. Vzniká i specifická analogická grafická substančni realizace (teč-ka, cárka). Mediačni teclinologie - telegraf - umo/ñujc paralelni produkci zvu-kové a grafické komunikace. Prostorové hranice komunikace j sou limitovány dosahem pnslušnč mediačni technologie.
•	Telefon - prenos mluvené komunikace za liranice íyziologické slyšitelnosti, opétné posileni relevance mluvené dialogické komunikace v kontextu spole-censké komunikace. Jednota času produkce a recepce. Dosah komunikace je vymezen stavem a vyvojem mediačni technologie.
•	Rádio - dalši posileni relevance mluvené komunikace zprvu monologického charakteru v komunikačnim smyslu, postupem času interaktivni dialogizace se zapojením telefonu a dále se zapojením mediačnich teclinologii počitačo-vé komunikace. Dosah komunikace je vymezen stavem a vyvojem mediačnich technologií. Mediačni technologie umo/ñují konzervaci komunikátú, což opét zvyšuje prostorovy i casovy dosah komunikace.
•	Televize - posileni relevance mluvené komunikace zprvu monologického charakteru v komunikačnim smyslu, postupem času interaktivni komunikativni dialogizace se zapojením telefonu a dále se zapojením mediačnich technologií pocítacové komunikace. »Návrat« neverbálních prostredkú mluvené komunikace do komunikace verejné. Mediačni technologie umo/ñují konzervaci komunikátú, což zvyšuje prostorovy i casovy dosah komunikace tohoto typu.
•	Pocítacové zprostredkovaná komunikace - Mediačni technologie, které umo-/ñiijí syntézu všech dosavadních mediačnich technologií elektrotechnického a elektronického cliarakteru, rovnčž tak teclinologickou syntézu soukromé a verejné komunikace. Opétné posileni relevance psané komunikace a dialogické komunikace s cetnymi rysy sbližování mluvené a psané komunikace. Postupnym zapojováním jednotlivych mediačnich technologií elektronického typu vznikají vysoce komplexní typy a struktury verejné a soukromé komunikace ve vzáje-mném propojení s takrka neomezenymi prostorovymi možnostmi. Docliází k teclinologické syntéze komunikace pocítacové a telefonické (chytré telefony).
390
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Rozvoj mediačnich technologií a vstup novych teclinologií do soustavy technolo-gií stávajících probíhá vždy v následujících krocích:
•	Mediačni inovace má dvë fáze : nejprve paralelne k dosavadnímu repertoáru ko-munikacních schémat a modelû vznikne nové samostatné schéma, nebot' každá z téchto zménvytván novy typ mediačni struktury, tj. objevuje se novy kanál, médium, a substančni komponenta kódu. Následuje však integrace nového mediačniho prostredku do nékteiych stávajících schémat a modelû, což má za následek jejich modifikace, promény a narustající složitost téchto mediačnich substruktur.
•	Inovací mediální teclinologie a následnym obohacením soustavy zpûsobû ko-munikace dojde k institucionalizad, tj. dojde ke vzniku nového subjektu ve spo-lecenském smyslu, zpravidla v podobé nového typu právnickych osob. Vzniká rozlilas, televize, institucionalizovaná tvorba subjektû zajist'ujících fungování jednotlivych typû počitačem zprostredkované komunikace. Tentó proces nás musí vést k tomu, abychom si uvédomovali miru a závažnost spolecenskych dûsledkû téchto procesû. Právé v téchto souvislostech se mluví o problematice tzv. novych médií, jejicliž pûsobeni se v nékteiych oliledech vykládá jako re-voluce ve smyslu ekonomickém, politickém, spolecenském, filosofickém i ve smyslu vztahû mezi humanitními a pñrodními védami.
2 Zàvëry
Mezilidská komunikace, jejiž »pñrozená« podoba je dána vyše charakterizova-nou nezprostredkovanou komunikací charakteristickou jednotou mista a času a limi-tovanou fyziologickymi možnostmi clovëka se vyvijela smërem k »osvobozeni« této komunikace od prirozenych limit času a prostoru. Proto je historie promën mezilid-ské komunikace liistorii vyvoje zprostredkování komunikace, počinaje »zavedenim« pisma, které pri dûsledném rozlisování fomiy a substance v sémiotickém smyslu právé svou substančni složkou (kámcn. hlinënné desticky, papyrus, pergamen, papir ...) predstavuje kanál a médium (chemie a teclinika materiálni složky formy pisma) až po současnost, která je charakteristická dramatickym nárustem mediačnich technologií založenych na elektronickych digitálních pocítacovych prostredcích. Tyto teclino-logie souvisejí se vznikem a rozvojem »teclinologickych jazykû« jako specifickych sémiotickych soustav jsoucích soucástí mediální technologie. Zároveñ tyto technologie vyse uvedenym zpûsobem vedle prekonávání casové a prostorové limitace zasa-hují vyznamné do vzájemnych funkčnich a společensko-relevančnich proporci psané a mluvené komunikace.
Každy stupeñ vyvoje mediačnich technologií zakládá nové podoby komunikačnich schémat a modelû, ale zároveñ- a to je podstatnéjsí - vznikají vysoce komplexní, syn-tetické komunikačni struktury a schémata uino/ñující. aby se audiovizuální mediální komunikace úcastnili pûvodnë „pasivni" recipienti formou klasickych (napr. telefon) i nejnovëjsich mediačnich systémû (sociálni sité ...) aktivnë, aby tedy docházelo ke komunikačni aktivizaci téchto recipientû. Pûvodnë zcela pasivni recipient mediální komunikace je aktivizován nejen vyzvami k reakci na programy, vyzvami k rûznym
Jan Korensky, Prostor (a čas) v komunikaci a jeho promény v souvislostech
391
soutežim, ale muže sam do verejneho prostoru zasahovat napr. jako bloger (podobne, jak to čini politici, ruzne tzv. celebrity), \fyvolava to u puvodniho »pouheho« čtenare, posluchače a divaka iluzi společenske aktivity a vlivu, ruši to u puvodniho recipien-ta pocit jednostranne komunikačni pozice a funkce. Složite propojovani mediačnich systemu je umožneno prave prekonanim časove limitace informaci, technologickymi možnostmi jejich »konzervace«. Medialni instituce se již neuplatnuji na komunikač-nim trhu specializovane (klasicka tištena media, klasicke radio, klasicka televize), ale propojuji mediačni technologie v jednotny, vysoce dynamicky system (noviny jako »papirovy« denik, tento denik v určite specifikaci dostupny na PC, iPadu, iPhonu, samostatne denni zpravy, ktere, svou pohotovosti »konkuruji« jejich vlastnimu kla-sickemu »papirovemu« mediu, což se ocenuje zejmena v oblasti sportovnich informaci, v oblasti aktualnich politickych krizovych udalosti apod.)
Tento vyvoj mediačnich technologii nepochybne vyznamne zasahuje do ekono-mickych, politickych a kulturnich procesu, takže nelze zcela odmitat nazory upla-tnujici se v teoriich novych medii, ktere integruji filosoficke, socioekonomicke a politologicke nazirani na vyvoj v oblasti společenske komunikace, totiž že dochazi všeobecne k transformaci puvodne ryze instrumentalnich mediačnich prostredku na subjekty komunikace a tudiž i na subjekty společenskeho deni transformujici vztahy mezi vedou, technikou, filozofii a kulturou.
LlTERATURA
Denisa Kera, 2002: The Genius Malignus in the Methodology of New Media Research. Southern Review 35/3. 39-51.
--, 2007: Globalni site a maschupy lidi, vëci a dat: Antropomorfizace technologie a dehumanizace lidi. Dostupné na: www.antropologie.zcu.cz.
Jan Korensky, 2008: Sémiotika sdëlovani a jeji terminologické problémy. Média dnes - reflexe mediality, médii a mediâlnich obsahit. Olomouc: Univerzita Pa-lackého v Olomouci. 95-100.
--, 2006: Sémiotické parametry vyvoje mezilidské komunikace. Komunikace - styl -text. Ceské Budëjovice: Jihoceska univerzita. 7-12.
Bruno Latour, 2003: We have Never been Modern. Cambridge: Harvard University.
--, 2004: Politics of Nature: How to bring the Sciences into Democracy. Cambridge: Harvard University.
392
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
Summary
Human communication—whose "natural" form in direct communication is based on the uniformity of place and time and limited by human physiological abilities—has been developing towards "liberation" from the natural limitations of time and space. The history of changes in human communication is thus the history of the evolution of communication transmission. This evolution starts with the introduction of writing and its consistent distinction between form and substance. With its substance element (stone, clay tablets, papyrus, parchment, paper), writing in the semiotic sense represents the channel and the medium (chemistry and technique of the material element of the writing form). The present stage of this evolution is marked by the dramatic growth of media technologies based on electronic digital computer means. These technologies are connected to the beginning and development of "technological languages" as specific semiotic systems that are part of modern media technologies. These technologies are connected to the beginning and development of "technological languages" as specific semiotic systems that are part of modern media technologies. In addition to overcoming the limitations of time and space, these technologies have an important influence on functional and socially relevant frameworks of written and spoken communication. Each stage of the development of media technologies establishes new communication patterns and models while, more importantly, creating highly complex, synthetic communication structures and patterns. These allow previous "passive" receivers to take an active part in audio-visual communication through classic means (like phone) and the latest media (social networks), i.e., they become communicatively activated. The formerly passive receiver of communication is not only invited to react to the content or to participate in various prize competitions, but to reach out into the public space, e.g., as a blogger (like politicians, celebrities). This creates the illusion of social activity and influence on the part of the agent who was formally in the former "only" the reader, listener, or viewer and diminishes the sense of a one-way communicative position and function. The complex combinations of modern communication means are possible precisely due to overcoming the temporal limitation of information, the technical possibilities of its preservation. Media institutions on the communication market no longer appear specialized for a certain medium (traditional print media, radio, television), but they rather combine media technologies into a uniform, highly dynamic system (newspaper as the traditional daily on paper, with another version accessible on PC, iPad, iPhone; independent daily news that competes with the paper version of the newspaper because of its speed, which is particularly valued in sports news or in situations of political crisis).
This development of media technologies has undoubtedly affected economic, political, and cultural processes. Therefore, it is not possible flatly to dismiss the views in theories of new media that integrate philosophical, socioeconomic, and political perspectives on the evolution of social communication, which point out the transformation of media as instruments into subjects of communication, i.e., subjects of social action that change the relationships between science, technology, philosophy, and culture.
Jan Korensky, Prostor (a čas) v komunikaci a jeho promény v souvislostech
393
POVZETEK
Medčloveška komunikacija, katere »naravna« podoba je v zgoraj opisani neposredni komunikaciji pogojena z značilno enotnostjo kraja in časa ter omejena s fiziološkimi zmožnostmi človeka, se je razvijala v smeri »osvoboditve« od naravnih omejitev časa in prostora. Zato je zgodovina sprememb medčloveške komunikacije zgodovina razvoja posredovanja komunikacije, od »uvajanja« pisave, ki pri doslednem razločevanju forme in substance v semiotičnem smislu ravno s svojo substančno prvino (kamen, glinene tablice, papirus, pergament, papir ...) predstavlja kanal in medij (kemija in tehnika materialne prvine oblike pisave), do danes, ko jo označuje dramatična rast medijskih tehnologij, temelječih na elektronskih digitalnih računalniških sredstvih. Te tehnologije so povezane z nastankom in razvojem »tehnoloških jezikov« kot specifičnih semiotičnih sistemov, ki so del sodobne medijske tehnologije. Poleg preseganja časovnih in prostorskih omejitev pa te tehnologije pomembno vplivajo tudi na medsebojne funkcijske in družbenorelevantne okvirje pisane in govorjene komunikacije. Vsaka stopnja razvoja medijskih tehnologij vzpostavlja nove podobe komunikacijskih shem in modelov, toda hkrati - in to je pomembneje - nastajajo visoko kompleksne, sintetične komunikacijske strukture in sheme, ki omogočajo, da se avdiovizualne komunikacije prek klasičnih (npr. telefon) in najsodobnejših medijev (družbene mreže ...) aktivno udeležijo prvotno »pasivni« prejemniki, ti se torej komunikacijsko aktivirajo. Prvotno povsem pasivni prejemnik komunikacije ni samo pozvan k reakciji na vsebine, povabljen k različnim nagradnim igram, ampak lahko sam posega v javni prostor, npr. kot pisec bloga (podobno kot to počnejo politiki, različni t. i. zvezdniki). To pri prvotnem »zgolj« bralcu, poslušalcu in gledalcu ustvari iluzijo družbene aktivnosti in vpliva, slabi njegov občutek enostranskega komunikacijskega položaja in funkcije. Zapleteno prepletanje sodobnih medijskih sredstev pa je mogoče ravno zaradi preseganja časovne omejenosti informacij, tehnološke možnosti njihovega »konzerviranja«. Medijske institucije se na komunikacijskem trgu ne uveljavljajo več specializirano (klasični tiskani mediji, klasični radio, klasična televizija), ampak prepletajo medijske tehnologije v enotni, visoko dinamični sistem (časopis kot »papirnati« dnevnik, ta dnevnik pa je v določeni specifikaciji dostopen na PC-ju, iPadu, iPhonu; samostojne dnevne novice, ki s svojo hitrostjo »konkurirajo« lastnemu klasičnemu »papirnatemu« mediju, kar je najbolj cenjeno zlasti na področju športnih informacij, na področju aktualnih političnih kriznih situacij ipd.).
Ta razvoj medijskih tehnologij nedvomno pomembno posega v gospodarske, politične in kulturne procese, zato ni mogoče povsem zavrniti nazorov v teorijah novih medijev, ki integrirajo filozofske, socioekonomske in politološke poglede na razvoj družbene komunikacije, da se namreč prvotno povsem instrumentalna medijska sredstva transformirajo v subjekte komunikacije in torej v subjekte družbenega dogajanja, ki preoblikujejo odnose med znanostjo, tehniko, filozofijo in kulturo.
UDK 811.111:811.163.6:008
Nada Šabec
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
RABA SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE V FIZIČNEM IN VIRTUALNEM PROSTORU
Pričujoči prispevek obravnava različne načine funkcioniranja slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru današnjega sveta. Izpostavlja razlike med relativno homogeno angleščino in slovenščino, ki se govorita v okviru matičnih držav (ob upoštevanju notranje variabilnosti zaradi knjižnih in narečnih zvrsti), in med njunimi manj homogeninmi oblikami, ki se rabijo izven njunih meja. Očiten je močan vpliv globalne angleščine na vse druge jezike, pri čemer slovenščina ni nikakršna izjema.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, prostor, globalizacija, jezikovne spremembe
The article discusses various ways in which Slovene and English function within the physical and virtual spaces of today's world. On the one hand English has undergone a process of differentiation into numerous mother tongue varieties, on the other we are witnessing tendencies toward its renewed homogenization in the role of a universal means of international communication. Special emphasis is placed on the influence of Global English on Slovene as well as on possible developmental trends.
Keywords: Slovene, English, space, globalization, language change
1 Uvod
Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na podobo in razvoj jezika, sta čas in prostor. V pričujočem prispevku se osredinjam na odnos med jezikom in prostorom; kjer se le-ta bistveno prepleta s časovno dimenzijo, pa dodatno osvetljujem tudi to plat jezikovnega razvoja in rabe. Čeprav vpliv obojega velja za vse jezike, je poudarek na dveh jezikih, ki sta v našem prostoru najbolj aktualna: slovenščini kot maternem jeziku okolja, v katerem živimo, in angleščini, ki trenutno v svoji vlogi globalnega jezika najmočneje zaznamuje podobo slovenščine in njen bodoči razvoj.
Vpliv prostora na jezik je predmet raziskovanja različnih disciplin od klasične dialektologije do sociolingvistike in kontaktne lingvistike, saj koncept prostora ni enoznačen. Običajno ob njem pomislimo na geografsko razširjenost/razpršenost, ki se v jezikovnem smislu odslikava v regionalnih/nacionalnih zvrsteh jezika in znotraj le-teh v različnih ožje ali širše definiranih krajevnih narečjih. Druga, tudi že uveljavljena predstava o jeziku in prostoru se nanaša na družbeno razslojenost govorcev in na različne družbeno pogojene zvrsti jezika od knjižnega do pogovornega jezika, od slenga do sociolektov. V zadnjem času se takemu gledanju na odnos med jezikom in prostorom kot posledica globalizacijskih teženj na različnih področjih življenja in še posebej v komunikaciji pridružuje še tretja, virtualna dimenzija. V prispevku se
396
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
ob obravnavi vseh naštetih dimenzij temeljiteje posvečam prav na novo nastajajoči virtualni jezikovni krajini, ki se preko digitalnih medijev vedno jasneje izrisuje v današnjem svetu in sobiva s fizično.
2 Jezik in fizični prostor
2.1 Angleščina
Angleščina predstavlja enega najočitnejših primerov vpliva fizičnega prostora na razvoj jezika. Iz razmeroma nepomembnega jezika, ki se je najprej govoril le na angleških tleh, se je postopoma razširila na preostali teritorij Britanskega otočja in Irske, šla skozi dokaj nestabilne faze razvoja in se dokončno utrdila kot prevladujoči jezik države šele v 17. oz. 18. stoletju. Njena standardizacija je sovpadla z viškom gospodarske, trgovske, politične in vojaške moči države, to pa je pomenilo začetek kolonialne ekspanzije Velike Britanje v svet, z njo pa tudi t. i. britanskega jezikovnega imperializma (Phillipson 1992). Britanski imperij je na višku svoje moči obsegal četrtino sveta in angleščina se je govorila v afriških in azijskih kolonijah od Kenije do Indije, od Singapura do Hong Konga. Sčasoma se je začela v nekaterih elementih odmikati od britanske norme, vzroke za to pa je treba iskati v ločenosti na novo osvojenih ozemelj od matične Britanije in v specifičnih razmerah, ki so vladale v posameznih kolonijah. V nekoliko samosvojo smer se je začela razvijati tudi na dveh drugih kontinentih, Severni Ameriki in Avstraliji.
V	t. i. nacionalnem obdobju, ki je sledilo osamosvojitvi ZDA, se je pojavila še zavestna težnja, da bi se na novo pridobljena samobitnost izrazila tudi skozi jezik; in leta 1828 je Noah Webster izdal slovar, v katerem je zapisal t. i. amerikanizme. Prostorski dejavnik je tako bistveno prispeval k nastanku nove variante angleščine, ki do začetka 20. stoletja zaradi prestižnosti britanske angleščine v svetovnem merilu sicer ni igrala pomembnejše vloge, od konca 2. svetovne vojne dalje pa ima nedvomno primat na področju vpliva na druge jezike. Razlog za njeno prevlado ni toliko v številu njenih govorcev1 kot v ameriški gospodarski in politični moči ter posledično v njenem kulturnem vplivu na preostali svet.
Tudi avstralska angleščina črpa iz okolja in od domorodcev, poleg tega je izrazito obarvana s cockneyem, nestandardnim narečjem nižjega londonskega delavskega razreda, ki je predstavljal glavnino prvih naseljencev.
V	obeh primerih je v novem okolju prišlo do izravnavanja izredno močno zakoreninjenih razlik med govorico višjih in nižjih družbenih razredov v Veliki Britaniji. Poleg geografske oddaljenosti sta pri tem pomembno vlogo nedvomno odigrala ameriška mobilnost in poreklo novih avstralskih prebivalcev.
Primerjava razvoja in pojavnih oblik angleščine na ozemljih, ki si jih je prisvojila Velika Britanija v času kolonializma, pokaže bistvene razlike med Ameriko, Kanado, Avstralijo, Novo Zelandjio in do neke mere Južno Afriko na eni strani, kjer se razvijejo nekakšne diaspore z rojenimi govorci, ter med kolonijami jugovzhodne Azije in zahodne in vzhodne Afrike na drugi, kjer kolonialni gospodarji uvedejo angleščino
1 Več rojenih govorcev imata mandarinščina in španščina.
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
397
kot uradni jezik administracije in šolstva, večinsko avtohtono prebivalstvo pa jo začne govoriti kot t. i. drugi jezik (Seidlhofer 2011). V drugem primeru gre predvsem za stik angleščine z različnimi jeziki domačih prebivalcev. Ti zaradi družbenih in gospodarskih pritiskov prevzamejo angleščino in jo nativizirajo, kar je vidno zlasti v izgovar-javi in besedju, deloma pa tudi v poenostavljenih ali specifično obarvanih slovničnih strukturah. Tako angleščino so mnoge države zaradi lažje komunikacije obdržale kot uradni jezik tudi po osamosvojitvi izpod kolonialnih oblasti (Crystal 2003).
Med jezikoslovci, ki so skušali na novo nastalo kompleksnost angleščine zajeti v sistematičen teoretični model, je najbolj znan Kachru (1985), ki govori o treh koncentričnih krogih razvoja/rabe angleščine. V prvi, notranji krog uvršča angleščino kot materni jezik, v drugega, zunanjega variante, ki se govorijo v bivših britanskih in ameriških kolonijah, v tretjega, širitvenega pa angleščino v preostalem svetu, kjer sicer nima niti zgodovinskih korenin niti statusa uradnega ali drugega jezika, se pa množično poučuje kot tuji jezik.
Pomembna novost njegove klasifikacije je uvedba množinskega termina angleščine. Angleščine ne dojema več kot enotnega jezika v izključni lasti rojenih govorcev, ampak opaža v drugem krogu nastajanje novih angleščin, kakršne so npr. indijska, singapurska in hongkonška. Vse sicer povezuje angleški element, a vsaka od njih ima specifične lastnosti, zato jih obravnava kot enakovredne tistim iz prvega kroga. To mu sicer ne uspe v celoti, saj razlike ostajajo, in sicer v normativnosti. Samo angleščine iz notranjega kroga so namreč normotvorne in prav tem jezikovnim normam (največkrat britanski ali ameriški) se skušajo čim bolj približati tudi govorci iz širitvenega kroga. V nasprotju z njimi so angleščine iz drugega kroga v procesu razvijanja lastnih jezikovnih norm. Gre za tako imenovane svetovne angleščine (World Englishes), ki jih zaznamujejo predvsem lokalno obarvana izgovarjava, besedje ter delna slovnična prilagoditev.
Kljub navidezni všečnosti ima Kachrujev model vrsto pomanjkljivosti. Ne gre le za nedoslednost v želji po obravnavanju vseh treh krogov kot enakopravnih, saj raba termina rojeni govorec implicitno daje prednost prvemu krogu, ampak predvsem za to, da model ne odslikava dejanskega stanja na terenu.
Problematičen je predvsem tretji krog, kjer se angleščina širi preko izobraževalnih sistemov in medijev ter postaja bolj kot katerikoli jezik v dosedanji zgodovini prevladujoči jezik znanosti, tehnologije, trgovine, turizma, prometa, popularne kulture in drugih področij delovanja. V mnogih državah prihaja do družbene dvojezičnosti, kjer se nerojeni govorci angleščine ne učijo več primarno za komunikacjio z rojenimi govorci, pač pa jo v duhu internacionalizacije/globalizacije uporabljajo kot univerzalno sredstvo medsebojnega sporazumevanja z drugimi nerojenimi govorci. Število nerojenih govorcev angleščine je že za nekajkrat preseglo število maternih govorcev. Njihova angleščina je zaradi različnih stopenj jezikovne kompetence in zaradi vpliva različnih materinščin notranje izredno variabilna, v splošnem pa vendarle teži k ponovni homogenizaciji, nekakšni svetovni, mednarodni oz. globalni angleščini. Primarni cilj govorcev ni več posnemanje britanske/ameriške norme, ampak učinkovita komunikacija; angleščina se rabi kot lingua franca.
Kachru sam je svoj model skušal modificirati, a vanj še vedno ni uspel zajeti vse pestrosti dejanskega jezikovnega stanja v svetu. Ostalo je veliko izjem in sivih lis,
398
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
navsezadnje tudi prvi krog ni rezerviran izključno za rojene govorce, saj so npr. v ZDA velike izseljenske skupnosti (npr. špansko govoreče), ki v prvih generacijah ne govorijo angleščine kot maternega jezika, v mnogih deželah po svetu, kjer angleščina nima statusa prvega jezika, pa najdemo manjše ali večje enklave, recimo britanskih zdomcev (npr. v Toskani, pa tudi v našem Prekmuiju).
Med alteranativnimi shemami omenjam McArthuijevo (2002), ki razlikuje le med rojenimi in nerojenimi govorci, in Modianovo (1999), ki uvede termin angleščina kot mednarodni jezik (EIL). Obe kot razlikovalni kriterij upoštevata izključno stopnjo kompetence njenih govorcev.
Problem predlaganih modelov ni toliko v shematičnem prikazu kot v praksi, saj zaradi velike stopnje variabilnosti nobeden ne zmore v celoti pojasniti izredno nestabilne in izmuzljive jezikovne situacije. Poskusi kodificiranja stalno spreminjajoče se angleščine (Ferguson 2009) ne ponujajo zadovoljivih odgovorov, ampak prej odpirajo nova vprašanja. Naštejmo jih le nekaj: Kako določiti normo angleščine kot lingue france, da bi se je lahko učili? Katere elemente upoštevati pri njeni kodifikaciji, saj vsak govorec prinaša vanjo vplive lastne materinščine? Ali naj se je za sporazumevanje z nerojenimi govorci učijo tudi tisti, ki jim je angleščina materni jezik? Kako praktično bi bilo učenje globalnega jezika? So ljudje zanj motivirani ali se morda raje učijo ameriške angleščine, za katero se zdi, da ima večji vpliv? Kako obravnavati angleščino v Evropski uniji (dalje EU)? Ta ima sicer 24 uradnih jezikov, a se v praksi kot delovni jeziki uporabljajo le angleščina, francoščina in nemščina. Angleščina nedvomno prevladuje, hkrati bruseljska birokracija vanjo vnaša nekatere tipične izraze, ki jih ameriška in britanska angleščina ne poznata. Take so nove zloženke, kot npr. member state in country candidate, ali besede kot sta cohesion in state aids, kjer se prva rabi v novem pomenu, druga pa v množinski obliki, kar je v nasprotju s pravili standardne angleščine. Prav tako predstavlja problem izgovarjava nekaterih fonemov, ki jih v drugh evropskih jezikih ni, medtem ko v slovnici pogosto prihaja do poenostavljanja, zlasti v rabi časov.
Ali so to napake ali gre za jezikovne spremembe v procesu nastajanja in za legitimno novo varianto angleščine? Ima torej angleščina v EU status tujega jezika ali že prehaja v fazo, ko kaže značilnosti drugega jezika, nekakšne evro-angleščinel Kako je z rabo angleščine med govorci sorodnih jezikov, ki se kljub medsebojni razumljivosti lastnih jezikov velikokrat raje odločijo za angleščino in se s tem izognejo občutljivemu vprašanju njihove prestižnosti/enakopravnosti (npr. v skandinavskih deželah pa tudi že v državah, ki so nastale po razpadu bivše Jugoslavije)? Vsako od teh vprašanj bi si zaslužilo poglobljeno obravnavo, a bi to preseglo okvire pričujočega prispevka.
2.2 Slovenščina
Celovit prikaz vpliva fizičnega prostora na slovenščino bi zahteval tudi obravnavo njene narečne in siceršnje razslojenosti v Sloveniji in v zamejstvu, a se v razpravi omejujem na njen stik z angleščino. Najbolj nazorno je ta stik viden v izseljenskem okolju angleško govorečih držav, kakršni sta ZDA in Kanada, verjetno pa se bistveno
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
399
ne razlikuje niti avstralska situacija, kamor so se v preteklosti izseljevali - in se danes ponovno izseljujejo - številni Slovenci.
Rezultati mojih dolgoletnih raziskav med ameriškimi in kanadskimi Slovenci (Šabec 1995, 1997, 2007, 2011b) razkrivajo, da sta dejavnika, ki najbolj vplivata na njihovo jezikovno rabo, fizična odrezanost od matične domovine in vrženost v ogromen angleški govorni prostor. Prvi pomeni prekinitev stika z živim jezikom doma, drugi veliko dovzetnost za vpliv dominantne angleščine v novem okolju. Posledica so različne stopnje dvojezičnosti in prilagajanja angleščini, ki se v praksi kažejo na različne načine tako za posameznike kot za celotne skupnosti. V funkcionalnem smislu sta prilagajanje jeziku novega okolja ter jezikovna izbira v posameznih situacijah in z različnimi sogovorci odvisna zlasti od časa priselitve in od generacijske pripadnosti priseljencev. Prva generacija, rojena v Sloveniji, še govori slovensko, čeprav velikokrat nekoliko arhaično. Za pripadnike te generacije najbrž najbolj drži t. i. »geografska triada pripadnosti«, o kateri piše Vertovec (1999) in je sestavljena iz njihovega odnosa do novega okolja, mita o starem kraju in predstave o novi skupnosti v diaspori. Pripadniki druge generacije so praviloma najbolj dvojezični, ker imajo možnost komuniciranja tako s slovensko govorečimi starši kot z otroki, ki so se angleščine naučili v šoli. Tretja generacija govori pretežno angleško.
Prostorska ločenost skupaj s časovno dimenzijo torej vpliva na nižanje kompe-tence v slovenščini, stik z angleščino pa na njen vedno močnejši vpliv in na vedno trdnejšo vpetost priseljencev v novo jezikovno okolje. Cikel opuščanja maternega jezika, ki je tipičen za priseljence s konca 19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja, se pri tistih, ki so v Severno Ameriko prišli po koncu 2. svetovne vojne, še nekoliko pospeši, saj je upad znanja slovenščine že pri drugi generaciji precej izrazitejši. Gre za opazen jezikovni premik od slovenščine k angleščini, ki se v strukturalnem pogledu kaže kot sposojanje ali kodno preklapljanje ter v vedno večjih poenostavitvah ali opuščanju slovenskih jezikovnih vzorcev na eni strani in približevanju angleškim na drugi. Jezik izgublja praktično sporazumevalno vrednost in ostaja pomemben le na simbolni ravni kot gradnik etnične identitete. Opustitev slovenščine na ravni izseljenskih skupnosti se zdi na dolgi rok neizogibna, čeprav se možnosti za tiste motivirane posameznike, ki želijo jezik ohraniti, s pojavom virtualne komunikacije izboljšujejo. To je prednost, ki je pripadniki starejših generacij niso imeli.
Drugo okolje, kjer prihaja do stika z angleščino, je bližje domu, v Sloveniji. Če zanemarimo prve posredne stike preko nemških pisnih virov iz 17. in 18.stoletja, lahko o resnejših angleških vplivih govorimo šele po koncu 2. svetovne vojne z uvedbo pouka angleščine kot glavnega tujega jezika v slovenske šole. To in pa fascinacija s tehničnim napredkom in modernim življenjskim slogom zahodnega sveta sta bila glavna vzroka za sposojanje angleških besed s področja zabavne in filmske industrije, športa, tehničnih izumov in drugega, kjer ni bilo domačih ustreznic (npr. golf, parkiranje, astronavt). Postopnost prevzemanja tujih besed je omogočila njihovo popolno prilagoditev slovenščini v izgovorjavi in pisavi2 ter v oblikoslovnem in besedotvornem smislu.
Začetnemu obdobju vpliva britanske angleščine je sledil močan vpliv ameriške popularne kulture in z njim ameriške angleščine. Slovenščina je intenzivno prevze-
2 Z redkimi izjemami tipa jazz — džez, jeans — džins.
400
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
mala posamezne besede (npr. hit, resetirati, partner) pa tudi cele sintagme in kalke (npr. hitra hrana, videospot, deloholik) ter hibridne strukture (npr. hip hop scena, off shore območje, all-inclusive ponudba). K popularnosti angleščine so znatno prispevali mediji, zlasti televizija s predvajanjem ameriških filmov in nadaljevank. Hkrati so ljudje ob povečani mobilnosti in vedno pogostejših potovanjih v tujino spoznavali praktično vrednost znanja angleščine; stik z njo je postajal vse oprijemljivejši. Prihaja celo do tvorbe pseudoanglizmov (npr. golmari).
Če je na začetku vzrok sposojanja iz angleščine predvsem nuja po zapolnitvi lek-sikalnih vrzeli, so v nadaljevanju vzroki zanj največkrat prestižne narave. Angleške besede mnogi dojemajo kot imenitnejše, vrednejše in bolj sofisticirane od domačih. Koliko je to upravičeno, koliko pa gre pri tem le za pomanjkanje samozavesti pri izražanju v materinščini in za pretirano posnemanje tujih kulturnih in jezikovnih vzorcev, je stvar presoje, vsekakor tovrsten vpliv angleščine na slovenščino velikokrat prispeva k tvorbi nekaterih sopomenk in k stilističnim, semantičnim in konotaci-jskim spremembam v rabi nekaterih besed. Angleški vpliv na besedje, v nekoliko subtilnejši obliki pa tudi na skladnjo, je tako rekoč vseprisoten in ga je zlasti v medijih, oglaševanju, poslovnem okolju, znanstveni in strokovni publicistiki in v jeziku mladih nemogoče spregledati.
3 Jezik in virtualni prostor
3.1 Angleščina
Že dotlej vodilni vlogi angleščine v mednarodni komunikaciji je v 90. letih 20. stoletja dal dodatni zagon tehnološki napredek, ki je sovpadel z ekonomskimi in političnimi težnjami po globalizaciji. Rodil se je internet in z njim možnost hipne komunikacije kogarkoli s komerkoli in kjerkoli v svetu. Z digitalizacijo se je svet dobesedno skrčil, se povezal preko elektronske pošte, blogov, forumov in družbenih omrežij, velik del komunikacije, ki je bil v preddigitalni dobi v celoti odvisen od prostorskih in časovnih omejitev, pa se je preselil v virtualni svet. Revolucionarnost tega izuma je po vplivu, ki ga ima naše vsakodnevne aktivnosti, najbrž še najbližje vplivu, ki ga je imela v preteklosti iznajdba tiska. Nobenega dvoma namreč ni, da je internet za vedno spremenil naše dojemanje prostora (in časa), s tem pa tudi naš pogled na komuniciranje z drugimi.
Komuniciranje ni več zaprto v okvire govornih skupnosti, ki jih na omejenem teritoriju medsebojno povezujejo sorodne norme jezikovne rabe, ali na razmeroma počasne stike preko navadne pošte in telefonskih linij. Postmoderno obdobje prinese digitalizacijo in z njo možnost komunikacije ne glede na geografske omejitve. Posamezniki vzpostavljajo medsebojne stike na globalni ravni, pri čemer jih vodijo sorodni poklicni in/ali drugi interesi. Po želji si ustvarjajo svoj osebni prostor neodvisno od realnega in fizičnega prostora in vstopajo v komunikacjo s pripadniki drugih kultur, pri čemer gre lahko za daljše/trajne stike, lahko pa tudi za stike za enkratno ali trenutno rabo. Določata jih torej interakcija in mreženje, zaradi česar angleščina postane »neteritorialna ali postgeografska« (James 2008), zanjo pa so značilna številna odstopanja od britanske/ameriške norme.
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
401
Angleščina tako nastopa v funkciji bolj ali manj univerzalnega sredstva sporazumevanja na svetovnem spletu. Tudi če ta ne bi bil ameriška iznajdba, bi na njem najbrž prevladala angleščina, saj po nekaterih ocenah kar četrtina svetovnega prebivalstva govori angleško (Crystal 2006). Večina so nerojeni govorci angleščine, tako da njihova kompetenca v jeziku niha od komaj zadostne do zelo dobre. V zadnjem času postaja internet sicer bolj večjezičen, a je bilo leta 2013 še vedno 55 % vseh najpogosteje uporabljenih spletnih strani v angleščini3, drugi jeziki na internetu pa so prežeti z močnim angleškim vplivom.
Internetni jezik4 je posebna obliko diskurza, ki se v marsičem razlikuje od običajne angleščine. Do odstopanj od norme prihaja zaradi internetnih uporabnikov, ki ob različnih stopnjah jezikovne kompetence v angleščino prenašajo vplive svojih maternih jezikov, posledica česar je delna »kreolizacija« (Hannerz 1992) ali hibrid-izacija internetnega diskurza. Tako poznamo Spanglish, Japlish, Chinglish in druge »mešanice« angleščine z drugimi jeziki, v primeru slovenščine pa Sloglish (Šabec 201 la).
Vzroki odstopanj so povezani tudi s samo tehnologijo, ki narekuje hitrost in format komuniciranja, ter z dinamiko družbenih odnosov, ki so se v obdobju digitalizacije globalizirali, multiplicirali in intenzivirali. Nove komunikacijske prakse nam omogočajo simultano prisotnost na več mestih hkrati, sočasno izvajanje več nalog, aktivno vključujevanje v video konference, virtualne sestanke, forume, spletne klepetalnice, debate na družbenih omrežjih in podobno in to kjerkoli po svetu ne glede na geografske, politične in kulturne meje. Zaradi izredne hitrosti prenosa sporočil in celo možnosti sinhrone in/ali večkodne komunikacije so torej za internetni diskurz značilne neposrednost, spontanost in nizka stopnja formalnosti. Je torej nekakšna nova vmesna oblika diskurza, ki v sebi združuje elemente tako govorjenega kot pisnega jezika.
Če je internet spremenil prostor v praktično nerelevantno kategorijo, saj nam odpira možnosti komuniciranja z vsem svetom ter sočasno prisotnost na več krajih in v različnih kontekstih, nam po drugi strani prav zaradi tega bistveno krči čas, ki nam je na voljo za poglobljeno komunikacijo. Po eni strani nam ponuja neskončno število možnosti in nas mami z navidezno svobodo, po drugi strani neselektivna raba brez napora in minimalne refleksije največkrat ne daje zaželenih ali smiselnih rezultatov. Zdi se, da je jezikovna raba v virtualnem svetu v nekem smislu postala odsev siceršnjega obnašanja v potrošniški družbi, ko ljudje pod časovnim pritiskom hlastajo za čim več in čim hitreje in velikokrat delijo svoja mnenja in sporočila s svetom, še preden uspejo dodobra izoblikovati svoje misli. Hkrati in takoj želijo biti povsod, posledica večopravilnosti pa je razpršena pozornost, ki se najbolj očitno kaže v neupoštevanju slovničnih in pravopisnih pravil ter v ohlapnem in površnem izražanju. To je z vidika norme negativno, je pa mogoče na novodobni način sporazumevanja pogledati tudi s pozitivne plati: za tovrstni diskurz je značilna tudi kreativnost in odprtost za jezikovne inovacije.
3	Podatek W3Techs, najbolj zanesljive tehnologije za zbiranje in analizo statističnih podatkov o dogajanju na internetu.
4	Tudi netspeak, webspeak, globespeak ter weblish in netlish (iz web + English in net + English).
402
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Preden o tem podrobneje spregovorimo v delu o slovenščini, je treba izpostaviti še en pomemben vidik hitro naraščajočega vpliva virtualnega prostora na fizični svet. Če se je na začetku zdelo, da gre pri virtualni komunikaciji za nekakšno vzporedno, a ne popolnoma resnično kategorijo, se je to kmalu izkazalo za zmotno. Virtualna komunikacija je postajala vedno resničnejši del našega vsakdanjika in danes ugotavljamo ne le, da se virtualni in fizični svet prepletata, ampak da se elementi virtualne komunikacije vedno intenzivneje prenašajo v fizični svet in ponekod celo izpodrivajo tradicionalne načine sporazumevanja. Spletne izdaje tiskanih medijev, ki omogočajo sprotno ažuriranje podatkov in komentiranje bralcev, in vključevanje tvitov v televizijske prenose ob raznih glasovanjih/volitvah sta le dva primera, ki ponazarjata potencial novega načina komuniciranja. Odločitev posameznika, da v virtualnem prostoru ne želi sodelovati, pomeni dejansko izločenost iz pomembnega dela dogajanja, saj se velik del javnega življenja odvija preko spletnih strani (npr. vladne institucije, uradne ustanove, združenja, podjetja). Za vsakega posameznika je mogoče ugotoviti, ali ima aktivno digitalno življenje že po besedju in stavčnih strukturah, ki jih uporablja v realnem življenju (Gamble 2007). In ker je takih vedno več, je tudi vpliv virtualnega komuniciranja ne le v globalnem, ampak tudi v lokalnem okolju vedno močnejši, jezikovna raba pa vedno fleksibilnejša in dovzetnejša za inovacije in jezikovne spremembe.
3.2 Slovenščina
Vse napisano načeloma velja tudi za slovenščino, katere rabo v virtualnem prostoru še bolj kot sicer zaznamuje velika odprtost za angleške vplive na skoraj vseh jezikovnih ravninah od besedja do skladnje in pravopisa. Kljub temu da tudi v elektronsko posredovanih besedilih obstajajo razlike v stopnji formalnosti in upoštevanju jezikovnih pravil glede na to, kdo jih tvori, komu so namenjena in kakšen je njihov cilj in da so uradne spletne strani raznih institucij v glavnem zgledno urejene, vendarle velika večina internetnih uporabnikov pri komunikaciji posveča bistveno manjšo pozornost samemu jeziku, večjo pa hitrosti, učinkovitosti in interaktivnosti. Besedila so zato večinoma kratka, zgoščena5, kar pomeni, da v njih ne najdemo raznih vljudnostnih formul in dolgih, pravilno oblikovanih povedi, pač pa da gre velikokrat za "na hitro skupaj nametane" misli, krajšave, akronime in podobno. Predvsem pri mladih, za katere so družbena omrežja postala primarno mesto medsebojnega komuniciranja, opažamo velika odstopanja od norme ter željo po spontanosti, kreativnosti in sproščenosti. Gre za elemente internetnega slenga (npr. kombinacije črk in številk), ki je nepoučenim nerazumljiv, a je plodno področje za vsakovrstne jezikovne inovacije. V skladnji poleg besednega reda, ki bolj ali manj sledi pravilu »piši, kot govoriš« (npr. mišn imposibl), ni ujemanj, pogosto najdemo vpliv angleškega besednega reda (npr. kopičenje samostalnikov namesto kombinacije samostalniške besede z levim prilastkom). V besedilih praviloma mrgoli tipkarskih napak, pisava je največkrat namenoma nekonvencionalna: opuščanje ali naključna/napačna raba ločil in velikih začetnic, v slengu tudi pretirana, kričeča raba klicajev, vprašajev in drugih ločil, dodajanje
5 Npr. Twitter omejuje dolžino besedil na točno določeno število znakov.
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
403
emotikonov,6 pisanje slovenskih črk č, š in ž brez strešic, raba črk angleške abesede (w, y, x) in znakov (npr. &) in podobno. Če spregledamo možnost, daje delni vzrok za to lahko pomanjkljivo jezikovno znanje, gre pri namerni rabi omenjenega nedvomno za izraz individualnosti in kreativnosti. Predvsem v blogih in tvitih je veliko besednih iger, izvirnih metafor in zanimivih struktur. Angleščina igra pri tem pomembno vlogo, saj se njeni elementi prepletajo s slovenskimi, včasih na ravni prevzetih besed, včasih z daljšimi vrivki ali celo celimi povedmi in odstavki (sposojanje in kodno preklapljanje).
Za ponazoritev navajam tri naključno izbrane primere z interneta. V prvem gre za rabo internetnega slenga na forumu, v drugem za sicer nekoliko bolj urejeno, a še vedno precej angleško obarvano spletno stran, ki se promovira kot Initiative Start: Up Slovenia - Partnersh'o za globalni konkurenčen nacionalni startup ekosistem, tretji pa je izraz ne tako redkega ambivalentnega/defetističnega odnosa do slovenščine.
•	Ejjj acitivity večeri so awesome. :D -je mama spet bolna, aaaaa počutim se kot da postajam apatična, ampak ni ... joto in dns zvečer kostanj, končno, prvič letos <3 -kostanj in meh belly..feels so fineee..kostanj in meh belly..ill eat it all the timee..(cartman voice) :hearts
•	Napisal/-a ..Evelyn. (Cosmopolitan 2014)
•	Kaj je Startup leta?/.../ Tekmovanje Startup leta je namenjeno celovitemu spodbujanju razvoja inovativne podjetniške aktivnosti in podjetniške kulture v Republiki Sloveniji. Temelji na motiviranju za podjetniško akcijo v okviru slovenskega Start:up road-show-a, praktičnih usposabljanj za dodelavo poslovnega načrta in izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter mreženju v okviru podjetniškega foruma 100% Start:up ter mednarodne podjetniške konference PODIM. Tekmovanje zaokrožajo izbor, promocija in nagrajevanje najbolje spisanega poslovnega načrta in najboljših start-up podjetij. (Startup 2014)
•	Hm...premalo nas je da bi se borili proti angleškemu jeziku. Jaz se proti njemu borim z uporabo nemškega, sam dvomim daje kaj bolše zaradi tega.=) Slej ali prej nas bo požrl kak tuj jezik, ker smo premajhni. Slov. j. manjka precej besed oz besednih zvez. Ampak uporabljam ga še kar naprej...whatever! (Mavrični forum 2014)
Ne preseneča le veliko število angleških besed, ampak tudi sam način njihovega vključevanja v sicer slovenska besedila. Če so se v preddigitalnem obdobju angleške besede večinoma »prijele« šele po obdobju prilagajanja in se na koncu v rabi niso razlikovale od drugih slovenskih besed, danes časa za adaptacijo, kaj šele za jezikoslovno presojo o njihovi ustreznosti ni več. Besede, ki so v nekem trenutku aktualne, npr. v Ameriki, se v naslednjem trenutku že pojavijo na slovenskem spletu. Primer take besede je selfie za avtoportret, posnet z mobilnim telefonom, ki ga delimo po internetu. Tako fenomen kot beseda sta z bliskovito naglico obnorela ves (predvsem mlajši) svet in se razširila tudi k nam. Pri tej besedi sicer ni težav z izgovaijavo, pa tudi pisava ni posebno zahtevna, čeprav se pojavlja v dveh oblikah (selfie/selfi). Bolj problematični so primeri, kjer gre za težje razumljive besede ali besedne sklope, ki so tistim, ki ne znajo angleško
6 Emotikon kot simbol za izražanje čustev/razpoloženja v digitalni komunikaciji je tipičen primer novodobne besede, ki je osvojila internet tako hitro, da o njenem slovenjenju ni bilo časa niti razmišljati.
404
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
ali se ne ukvaijajo z nekim specifičnim področjem, nerazumljive. Če so bili taki primeri še pred časom v tiskanih medijh običajno navedeni v poševnem tisku ali navednicah in pospremljeni z razlago, tega v zadnjem času skorajda ni več ali pa je v besedilu tako skrito, da se mora bralec za to, da najde razlago, pošteno potruditi. Zdi se, da pisci besedil jemljejo znanje angleščine za samoumevno in se jim ne ljubi angleškega dela besedila več niti posebej označiti. Navajam nekaj primerov naslovov iz tiskane in spletne izdaje Večera, ki gredo očitno v smer hibridizacije jezika:
•	16 dni vrhunskega street fooda (Raddobrojem 2014)
•	Home staging trka na slovenska vrata (Verovnik 2014: 6).
•	Sest metrov v zrak in v Dra\>o. Blazing. (Hreščak 2014: 19)
Drug naslov iz Nedela Bote še? Ja, Satisfaction! (Kališnik 2014: 20) ponazaija, kako jezik virtualnega sveta teži k vedno večji neposrednosti in postaja vedno bolj podoben pogovornemu jeziku. Je glasen senzacionalističen, tabloiden, trudi se pritegniti pozornost, zato se ne ozira na obliko. Koncentracija piscev je kratkoročna, vse je podrejeno čim hitrejšemu prenosu informacij, zaradi česar trpita vsebina in natančnost izraza. Časovni pritisk velikokrat botruje tudi etično nesprejemljivemu prepisovanju (t. i. copy paste), nerodni skladnji, ki spominja na angleško (npr. stress menedžment program), napačnim prevodom (npr. partisan mind preveden kot partizanski um7 namesto strankarski um) in rabi lažnih prijateljev (npr. simpatizirati v pomenu sočust\>o-vati ali v zadnjem času zelo priljubljene in že skoraj uveljavljene besede za glavnega kuhaija/kuharskega mojstra v dveh pravopisnih inačicah šefichef). V kombinaciji z željo po vključitvi v globalno družino, po biti zraven in v toku dogajanja se mnogokrat pojavljajo tudi kalki, ki se še niso udomačili in niso nujno razumljivi širšemu občinstvu (npr. stopiti iz omare9) Nekateri doživijo usodo enodnevnic, drugi utegnejo na dolgi rok preiti v splošno rabo (npr. ob koncu dneva - at the end of the day). Jezikovno rabo danes torej močno zaznamujejo hiter tempo življenja, komercializacija in stanje fluidnosti, kar ima po eni strani za posledico nižanje standardov, po drugi pa odpira vrata potencialnim spremembam.
3.2.1 Vprašanja in dileme
Na novo definiran pojem prostora, povečana mobilnost na vseh področjih delovanja in globalizacijski pritiski nas silijo v spremembo življenjskega stila. Prinašajo doslej neslutene možnosti povezovanja s svetom, hkrati pa odpirajo vrsto vprašanj in dilem tako za posameznika kot za družbo.
Kaj pomeni na primer, če mlad človek piše blog v angleščini ali mešanici angleščine in slovenščine? Je namenoma izbral angleščino, ker se identificira s sovrstniki po svetu? So v to skupino vključeni tudi slovenski sovrstniki, on pa jih nagovaija v
7	Partizanski um (partisan mind) je splošni izraz za povsem ideološko in pogosto militantno filtrirano realnost, ki ne vsebuje več logike, ampak zgolj lojalnost. (Ihan 2014: 9)
8	»Zato smo se odločili - če ljudje (še) ne gredo do najboljših chefov, jih bomo pa mi pripeljali k njim,« pojasni Mencinger, ki ni samo idejni oče temveč tudi producent SladoLenta. (Lent 2014)
9	»Treba je bilo stopiti iz omare«. Istospolno usmerjeni športniki niso več tiho. (Košti 2013: 32)
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
405
angleščini? V tem primeru gre najbrž za to, čemur Bugarski (2006) pravi angleščina kot dodatni jezik, jezik torej, ki nima le funkcije sporazumevanja, ampak je tudi simbol sodobnega življenjskega stila in izraz generacijske identitete mladih po svetu. V podobno kategorijo bi lahko uvrstili tudi marsikaterega strokovnjaka ali poslovneža, ki se istoveti izključno (ali vsaj raje) z globalnim, lokalno pa podcenjuje. In mu morda raba angleščine služi kot alibi, da se mu ni treba truditi z ubesedovanjem zahtevnejših konceptov v slovenščini?
Če se vrnemu k našemu blogeiju10 in vidimo, da si je izbral tudi angleški vzdevek, gre morda res za vprašanje identitete, še posebej, ker anonimnost interneta omogoča vsakovrstne manipulacije z izbiro poljubnih, lažnih, večplastnih in spreminjajočih se identitet. Ali je v primeru, da ne piše izključno v angleščini, ampak v hibridni različici obeh jezikov, prevladujoča raba medmetov čustvovanja (npr. ouch, wow, ups) znamenje, da se lažje izraža v angleščini kot v slovenščini in da mu je angleščina intimno bližje? Po drugi strani je možno, da vsaj zavestno sploh ne razmišlja o identiteti in mu služi angleščina kot nevtralno in izključno pragmatično sredstvo za dosego čim širšega občinstva. Ali gre za prestižno dokazovanje znanja angleščine? Ali morda za nezmožnosti izražanja v slovenščini in za nekakšno poljezičnost ob tem, ko ni usvojil, kaj šele ponotranjih pravil slovenščine?
S podobnimi vprašanji kot pri jezikovni rabi posameznika se soočamo tudi na širši, družbeni ravni. Kakšna je vloga slovenščine danes, kako se umešča v hitro spreminjajoči se prostor, fizični in virtualni, kako se spreminja, ali je še pomembna v smislu nacionalne identitete ali se morda utaplja v vsesplošni komercializaciji in se pomika v smeri marginalizacije in krnitve svojih funkcij? Dejstvo, da je posledica pretirane rabe anglizmov tudi manjša razumljivost in da se le-ti iz strokovno-znanstvenih besedil širijo še v druge zvrsti, zlasti v publicistično in praktično-sporazumevalno (Kalin Golob 2008), opozarja na možno nevarnost, zato skrb za to, da slovenski jezik ostane funkcijskozvrstno popoln, nikakor ni odveč. Za polnokrvni razvoj slovenščine je nujna odgovorna in dobro premišljena jezikovna politika, ki ji mora zagotoviti ustrezno mesto v javnem življenju vključno z visokim šolstvom in znanostjo. Le tako lahko ohranjamo ustrezno raven jezikovne in (med)kulturne osveščenosti, preko katere se v sodelovanju z drugimi izraža naša samobitnost.
Ob napisanem je jasno, da se vplivu angleščine ne moremo niti ne želimo izogniti. Slovenščina je bila vedno odprta za vplive iz drugih jezikovnih okolij in taka mora ostati tudi v odnosu do angleščine, saj jo to ohranja aktualno in bogati njeno izrazno moč. Najbrž bo sčasoma marsikatera struktura, ki danes zveni »angleško«, postala čisto sprejemljiva. Jezikovne spremembe so del življenja vsakega jezika in s slovenščino ni nič drugače.
Problem predstavljata prej jasnost izražanja in sam status jezika. Kot piše ViDovič Muha (2013: 11), »aktualni čas zaznamuje kriza zaupanja v nacionalni jezik«. Živimo v času »globalizacije, kakršne v zgodovini še ni bilo, ko države in družbe po svetu doživljajo globoke spremembe in se skušajo prilagoditi bolj povezanemu, a izrazito
10 Beseda blog je nastala iz kombinacije angleškh besed web (splet) in log (dnevnik). Leta 2004 je bila v ZDA izbrana za besedo leta in se je bliskovito razširila po svetu. V Sloveniji so bili na začetku šibki poskusi, da bi jo prevedli kot spletni dnevnik, a se prevod ni prijel, medtem ko je blog v kratkem času ustvaril celo družino besed (npr. blogati, bloger, blogosfera).
406
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
negotovemu svetu« (Held idr. 1999: 71). Ta negotovost se zrcali tudi v izmuzljivosti in hibridizaciji diskurza. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, kaj površno in nejasno izražanje pove o našem razmišljanju in ali je z nejasnim jezikom sploh mogoče izoblikovati jasne misli. V kolikšni meri je toleranca neupoštevanja pravil in nejasnega izražanja še sprejemljiva, kdaj pa prestopi mejo in vodi do potencialnih nesporazumov? Drug izziv se nanaša na samo tehnologijo. Ali bomo dovolili, da nas tehnološke spremembe zasužnjijo in nam v celoti narekujejo način komuniciranja ali želimo nad tehnologijo kljub vsemu ohraniti nadzor? Na spletu obstaja npr. aplikacija Tweet a Day, ki podjetjem poenostavlja pisanje tvitov, prav tako so vedno bolj popularni spletni prevajalniki. V kolikor te in podobne aplikacije uporabljamo le kot koristne pripomočke in ohranimo končni nadzor nad njimi, nam je tehnologija nedvomno v pomoč, če pa prepustimo komunikacijo v celoti računalnikom, smo najbrž že prestopili mejo sprejemljivega.
4 Sklepne misli
Ni dvoma, da prostor v veliki meri določa razvoj tako slovenščine kot angleščine, v fizičnih in v virtualnih dimenzijah. Predvsem angleščina je doživela razvoj, ki ni primerljiv z nobenim drugim v zgodovini11 in prehodila pot od homogenega jezika preko heterogenizacije do ponovnega poskusa homogenizacije v vlogi lingue france. Zgodba ostaja nedokončana, saj zaradi razširjenosti rabe angleščine v svetu in posledično njene variabilnosti lahko o njenem nadaljnjem razvoju le ugibamo.
Vpliv angleščine na slovenščino je večplasten: v izobraževalnem sistemu sta prisotna britanski in delno ameriški vpliv, v medijih in vsakdanjem življenju prevladuje ameriški. Ta je tudi prevladujoči element t. i. globalne angleščine, ki vedno intenzivneje vdira v slovenščino znotraj virtualne komunikacije in je kot taka vir potencialnih jezikovnih sprememb v njej.
11 Latinščina v vlogi lingue france je bila omejena na ožji krog izobražencev.
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
407
viRI IN LITERATuRA
Anja Hreščak, 2014: Šest metrov v zrak in v Dravo. Blazing. Večer, 4. 7. 2014. 19.
Alojz Ihan, 2014: Politični in znanstveni um. Delo, SP, 7. 6. 2014. 9.
Grega Kališnik, 2014: Bote še? Ja, Satisfaction! Nedelo, 22. 6. 2014. 20.
Vasja Košti, 2013: »Treba je bilo stopiti iz omare«. Večer, 26. 10. 2013. 32.
Sanja verovnik, 2014: Kaj vpliva na nepremičnine. Home staging trka na slovenska vrata. Večer, Priloga Kvadrati, 7. 7. 2014. 6.
Cosmopolitan. Na spletu.
Lent: Festival. Na spletu.
Mavrični forum. Na spletu.
Raddobrojem. Na spletu.
Startup. Na spletu.
Tweet A Day. Na spletu.
Ranko Bugarski, 2006: English: An Additional Language? ELLSII75 Proceedings 1. Ur. KRasulic, I. Trbojevic. Beograd: Faculty of Philology. 31-33.
David crystal, 2003: English as a Global Language. Cambridge: CUP.
--, 2006: English and the Internet. Cambridge: CUP.
Gibson Ferguson, 2009: Issues in Researching English as a Lingua Franca: A Conceptual Enquiry. International Journal of Applied Linguistics 19/2. 117-35.
Jennifer M. Gamble, 2007: Holding Environment as Home: Maintaing a Seamless Blend across the Virtual/Physical Divide. MIC Journal 10/4. Na spletu.
Ulf Hannerz, 1992: Cultural Complexity: Studies in the Social Organization of Meaning. New York: Columbia University Press.
David Held, Anthony McGrew, David Golbaltt, Jonathan perraton, 1999: Global Transformations: Politics, Economics and Culture. Cambridge: Polity.
Allan James, 2008: New Englishes as Post-Geographic Englishes in Lingua Franca
Use: Genre, Interdiscursivity and Late Modernity. European Journal of English Studies 12. 97-112.
Braj Kachru, 1985: Standard, Codification and Sociolinguistic Realism. English in the World. Teaching and Learning the Language and the Literatures. Ur. R. Quirk, H. Widdowson. Cambridge: CUP. 11-30.
Monika Kalin Golob, 2008: Jezikovnokulturnipristop h knjižni slovenščini. Ljubljana: FDV.
408
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Alenka Yalh Lopert, melita zemljak Jontes, 2014: Jezik kot odraz identitete
Slovencev v znanosti (na primeru naslovov doktorskih disertacij). Jeziki, literature in
kulture v stiku. Ur. M. Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru. 259-84.
Thomas McArthur, 2002: The Oxford Guide to World English. Oxford: OUP.
Marco Modiano, 1999: Standard Englishes) and Educational Practices for the World's Lingua Franca. English Today, 60/4. 3-13.
Robet phillipson, 1992: Linguistic Imperialism. Oxford: oup.
barbara seidlhofer, 2011: Understanding English as a Lingua Franca. Oxford: OUP.
Marko Snoj, 2012: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: ZRC SAZU.
Nada šabec, 1995: Half pa pu: The Language of Slovene Americans /Half pa pu: Jezik ameriških Slovencev/. Ljubljana: Studia Humanitatis. Dostopno na: http:// www.ruslica. si/v2/default. asp?kaj=1&id=211.
--, 1997: Slovene-English Language Contact in the USA. International Journal of the Sociology of Language 124: Sociolinguistics of Slovene. 129-83.
--, 2007: The Role of Language in Ethnic Identification of Slovene Americans. Jezik i identiteti. Ur. J. Granic. Zagreb, Split: Hrvatsko društvo za primijenjenu ling-vistiku. 599-604.
--, 2008. English in a Global Context and its Impact on Slovene. English language, Literature and Culture in a Global Context. Ur. N. Sabec. Maribor: FF. 21-31.
--, 2011a: Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs.
Slavia Centralis 2/1. 32-42.
--, 2011b:The Globalizing Effect of English on the Language of the Slovene Media The Global and Local Dimensions ofEnglish: Exploring Issues of Language and Culture. Ur. M. M. Brala, I. Krstanovic. Dunaj: LIT. 113-26.
Mojca Nidorfer šiškovič, 2014: E-posredovano sporazumevanje v slovenščini od poimenovanj do jezikovne rabe in prihodnosti. 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. H.Tivadar. Ljubljana: FF. 34-41.
Steven vertovec, 1999: Conceiving and Researching transnationalism. Ethnic and Racial Studies 22. 447-62.
Ada vidovič Muha, 2013a: Moč in nemoč knjižnega jezika. Ljubljana: ZIFF.
Andreja Žele (ur.) 2013: Obdobja 32: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ljubljana: ZIFF.
W3Tech - Web Tecnhology Surveys. Na spletu.
Nada Šabec, Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru
409
Summary
In the past, space used to influence the development of languages solely on a physical/geographical level. In the past two decades, however, the concept of space has changed radically, with languages being increasingly shaped also by virtual and cultural dimensions. It is the aim of this paper to explore the various ways in which Slovene and English function within the physical and virtual spaces of today's world.
The contrast between the relatively homogeneous English and Slovene spoken within their home countries (irrespective of Standard vs. dialectal variation) on the one hand and the less uniform varieties spoken outside their borders on the other will be pointed out. In the case of English, British territorial expansion around the world resulted in the emergence of several new native varieties (e.g., American English) as well as the so-called World Englishes spoken in former Indian, African and Asian colonies. In the case of Slovene, the spread involves contact with English in North American immigrant environments, the consequence of which has been a gradual shift of Slovene toward English.
The partial heterogenization that English underwent in the process of geographical expansion, however, is just one of the stages in its development. The other, which is still ongoing, is an unprecedented surge in its use as a global language and a new tendency toward its homogenization, albeit with a high degree of internal variation and hybridization. Due to increased mobility and the Internet especially, which allows for instant digital communication among users anywhere in the world, Global English has become the lingua franca of today. Local and physical constraints have largely lost their relevance, interaction is now based on shared interests regardless of geographical location, and the world in which people interact is no longer necessarily (only) physical, but also virtual. Global English in its role as the universal means of international communication thus exerts a very powerful influence on all other languages, including Slovene. The influence of English on Slovene, both in physical and in virtual spaces, will be examined on various linguistic levels and conclusions drawn with regard to possible developmental trends.
UDK 81:1 Stanisiaw Gajda Uniwersytet Opolski
JEZYK LITERACKI W SLOWIANSKIEJ PRZESTRZENI SPOLECZNO-KULTUROWEJ
Poj^cie j^zyk literacki posiada zložonq semantycznq struktur^ kompozycjonalnq i tem-poralnq. Wykazuje silne wi^zi z takimi poj^ciami w sieci wiedzy jak (po)nowoczesnošč, kapitalizm, narod, medium (pismo, druk i internet). Wspolczesne przemiany postaci Swiata rodzq pytanie, czy nie nast^puje proces jego šmierci. Rzeczywistošč j^zykowa przybiera dziš ksztalt zložonej przestrzeni (sieci) dyskursywnej, wypierajqc hierarchiczny system odmian do nast^pnego wiersza dominujqcym j^zykiem literackim.
Pojem knjižni jezik ima sestavljeno kompozicijsko in časovno pomensko strukturo. V mreži znanja je tesno povezan s pojmi, kot so (post)modernizem, kapitalizem, narod, mediji (pisni, tiskani in elektronski). Sodobne spremembe podobe sveta porajajo vprašanje, ali je morda nastopil čas njegovega konca. Jezikovna resničnost danes pridobiva obliko sestavljenega diskurzivnega prostora (mreže), ki izrinja hierarhični sistem jezikovne variantnosti s knjižnim jezikom v dominatni vlogi.
Slowa kluczowe: (po)nowoczesnošč, narod, przestrzen (sieč) dyskursywna, poj^cie on-tyczne i epistemiczne (opisowe i normatywne)
The concept of literary language has a complex compositional and temporal-semantic structure. In the network of knowledge, it is closely connected with notions like (post)mo-dernity, capitalism, nation, and media (written, printed and electronic). Modern changes in the image of the world bring forth the question as to whether the end of literary language is imminent. The linguistic reality of today is acquiring a form of complex discourse space (network) that supplants the hierarchical system of language registers with literary language in the dominant position.
Keywords: (post)modernity, nation, discourse space (network), ontic and epistemological concept (descriptive and normative)
1 Uwagi wst^pne
1.1 Termin przestrzen posiada struktur^ semantycznq obszernq i zložonq, a takže nieostrq, rozmytq. Trudno wskazač w niej wyrazne zaznaczajqce si§ miejsca, czyli okrešlone znaczenia. Wspolczesnie možna chyba mowič o trzech typach sensu tego terminu, tj. o przestrzeni fizycznej i mentalnej (ludzkiej, spolecznej) oraz ostatnio takže o posredniczqcej mi^dzy nimi przestrzeni technologicznej (cybernetycznej).
W sensach pierwszego typu przestrzen stanowi atrybut swiata materialnego. Potocznie ujmuje si§ jq jako trojwymiarowq rozciqglošč, cz^sto ograniczonq (por. charakterystyczny w kulturze europejskiej horror vacui). Zachodzq w niej wszystkie
412
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
zjawiska fizyczne. Jest ona dana nam w bezposrednim doswiadczeniu, w ktorym an-tropologicznie absolutyzuje siç relacje: gora - dol, lewa - prawa, przod - tyl, daleko - blisko. Bardziej wysublimowane s^ naukowe ujçcia przestrzeni w filozofii, mate-matyce, fizyce itd. O ile od antyku po wiek XIX bardziej interesowano siç czasem, traktuj^c przestrzen jako naocznie pewn^ oczywistosc, to w XIX wieku zaczçla siç wrçcz epoka spacjocentryzmu. Wyznaczaj^ j^ dokonania takich uczonych jak mate-matycy N. Lobaczewski, G. F. B. Riemann i H. Minkowski (on wprowadzil pojçcie czasoprzestrzen) czy wielki fizyk A. Einstein.
Termin przestrzen metaforycznie odnosi siç do rožnych wymiarow ludzkiej rze-czywistosci spoleczno-kulturowej, por. zestawienia przestrzen spoieczna, przestrzen kulturowa, przestrzen jçzykowa itp. Pojçcie przestrzeni mentalnej može odnosic siç do konkretnego obszaru, np. do terytorium zamieszkalego przez spolecznosc o okre-slonych cechach lub wytworzonego przez ni^, ktoremu nadala okreslone znaczenie. Lokalizacja dokonuje siç ze wzglçdu na praktyki produkcyjne, porz^dek spoleczny i symbole. Mentalny obraz przestrzeni jest wiçc ksztaltowany przez obiektywny swiat, wiedzç o nim i bezposredni^ percepcjç oraz waloryzacjç, a takže przez werbaliza-cjç. Przestrzen ludzk^ možna zatem ujmowac jako przestrzenn^ strukturç srodowiska czlowieka i jako strukturç jego dzialania. Przestrzen ta (prywatna i publiczna) stanowi emergentn^ calosc, w ktorej l^cz^ siç przestrzen zadana, otrzymana i tworzona.
1.2	Lingwistyczne zainteresowania przestrzeni^ id^ w dwu kierunkach. Koncen-truj^, po pierwsze, siç na postrzeganiu, wyobražaniu, interpretowaniu i werbaliza-cji przestrzeni fizycznej. Zwraca siç tu uwagç na gramatyczne i leksykalne srodki jçzykowe wyrazaj^ce stosunki przestrzenne. Dominuje orientacja systemocentryczna, a w jej ramach paradygmat strukturalistyczny (por. m.in. Maciejewski 1996, Piper 1997), a w ostatnich dziesiçcioleciach - rowniež kognitywistyczny (np. Przybylska 2002). Drugi kierunek zajmuje siç przestrzeniami ludzkimi, spoleczno-kulturowymi. Jego pocz^tki wi^zq siç z romantycznym zakwestionowaniem wiary w niezmienn^ istotç, wiary przyjçtej przez klasyczne jçzykoznawstwo. Z romantyczn^ postaw^ (zob. J. G. Herder, W. von Humboldt) l^czy siç uznanie nieredukowalnosci rožnic i zmiennosci, co otworzylo drogç do ich badania w czasie i w przestrzeni. W XX w. ten kierunek badan byl intensywnie rozwijany przez rožne dyscypliny nauk humani-stycznych i spolecznych w ramach zwrotu jçzykowego (ang. linguistic turn) i zwrotu kulturowego (zob. m. in. Rewers 1996, Adamowski 2005).
1.3	W niniejszym artykule zajmujç siç przestrzeni^ jçzykow^ na obszarze slo-wianskim, koncentruj^c siç na wspolczesnej sytuacji i na kategorii »jçzyk literacki« (JL). W slawistyce naležy ona do w^skiej grupy kategorii fundamentalnych, ktorymi interesuje siç nie tylko lingwistyka. Dramatycznie zmieniaj^ca siç slowianska rze-czywistosc jçzykowa oraz doswiadczenia poznawcze slawistyki otwieraj^ nowe per-spektywy ogledu starych pojçc. Istnieje obawa, že trudnosci z ogarniçciem chaosu wspolczesnych zmian mog^ sprawic, iž bçdziemy uporczywie trzymali siç spraw-dzonego narzçdzia, nie dostrzegaj^c jego nieadekwatnosci. Bye može szukaj^c sensu zmian i nowych interpretacji, trzeba rewidowac stare kategorie (rozwijac je, a nawet odrzucac) i wprowadzac nowe.
Stanislaw Gaj da, J$zyk literacki w slowianskiej przestrzeni spoleczno-kiilturowej
413
Jako punkt wyjscia przyjmuj^ pytania: Czy JL - jako kategoria ontyczna - jeszcze egzystuje? Czy zasadna jest teza o »smierci« JL (jako kategorii ontycznej i epistemic-znej)? Jak wygljda struktura wspolczesnej slowianskiej przestrzeni j^zykowej? Co jj organizuje? Jak si§ ona zmienia?
Wplyn^ly one na konstrukj artykulu. Otwierajj go refleksje nad JL jako kategorij ontycznj i epistemicznj (2.). Nast^pnie rozwažam wspolczesny kontekst spole-czno--kulturowy JL, wyznaczany przez przejscie od nowoczesnosci do ponowocze-snosci (3.). Koncz§ wst^pnym rozpoznaniem nowej przestrzeni j^zykowej, ksztaltu-jjcej si§ na naszych oczach i przez nas wytwarzanej (4.).
2 JL jako kategoria ontyczna i epistemiczna
2.1 JL - jako kategoria ontyczna - ma niewjtpliwie bardzo odlegle korzenie. Jego zrodel možna doszukiwac si§ w koniecznosciach zaspokojenia dwojakiego rodzaju komunikacyjnoj^zykowych potrzeb ludzkich, ktore pojawily si§ na okreslonym eta-pie rozwoju homo sapiens. Pierwszj zrodzilo pojawienie si§ kultury wyžszej w opo-zycji do kultury codziennej egzystencji, potocznej. Tej nowej kulturze nie wystarczal powszedni j^zyk. Jej poznawczo-nominacyjne i komunikacyjne wymogi wplyn^ly na poszukiwanie nowego j^zyka. Mogl si§ nim stac udoskonalony wlasny j^zyk etniczny lub inny j^zyk zdolny te wymogi zaspokoic. Wažnj rol§ w tym doskonaleniu odegralo pismo, szczegolnie pismo alfabetyczne. Drugj potrzeb^ wykreowalo pojawienie si§ zrožnicowanych pod wieloma wzgl^dami (etnicznym, kulturowym, religijnym itp.) spolecznosci, organizujjcych si§ w panstwowe struktury polityczne typu antycznych imperiow. Zarzjdzanie nimi i utrzymanie ich spojnosci wymagalo jednoczjcego koine, zwlaszcza jako srodka komunikacji publicznej. Takj rol§ w naszym kr^gu kulturowym pelnila dawniej najpierw klasyczna greka, a nast^pnie w rozleglym imperium rzymskim i w sredniowiecznej Europie - lacina. Warto tež jednak zauwažyc »ekspe-ryment« zwijzany z tzw. j^zykiem starocerkiewnoslowianskim.
Na dziejowej scenie europejskiej z porzymskiego chaosu wylaniajj si§ w dru-giej polowie pierwszego tysijclecia naszej ery instytucje feudalne wraz z nowymi panstwami i triumfujjcj religij chrzescijanskj. Procesy te obj^ly tež Slowian, choc z mniejszym lub wi^kszym opoznieniem, co mocno zawažylo na ich losach. Wi^kszosc formujjcych si§ i mlodych panstw slowianskich padla pod ciosami z Zachodu i/lub Wschodu oraz w wyniku wzajemnej rywalizacji. Obronnj r§kj wyszly ze sredniowiecznej zawieruchy tylko Czechy i Polska. Wraz z powstawaniem i krzepni^ciem nowych panstw potrzeby kultury wyžszej i komunikacji publicznej powoli zaczynajj zaspokajac j^zyki etniczne (scislej ich ksztaltujjce si§ odmiany literackie), wchodzjc na teren zajmowany dotjd przez lacing.
Tymczasem na Zachodzie feudalizm przeradza si§ w kapitalizm, radykalnie zmie-niajjc oblicze ekonomiczne, spoleczne, polityczne i kulturowe krajow zachodnich. Zrodzony w Europie system kapitalistyczny stopniowo opanowuje caly swiat, orga-nizujjc nowy lad, ktorego fundamentem stal si§ rynek. Podporzjdkowuje on sobie panstwo, narod i kultur^, wytwarzajjc sukcesywnie rožne struktury i instytucje. Jeste-smy uzaležnieni od zasad i regul tego systemu. Funkcjonujemy w ramach stworzonej
414
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
przez niego geokultury, ograniczeni przez jej wzorce i hierarchie (zob. Wallerstein 2004). Na przelomie wiekow XV na XVI rodzi si§ wi§c epoka nowoczesnosci i za-czyna wielki proces modernizacji, w ktorym przelomow^ rol§ odegrala doba oswie-cenia i o ktorego kryzysie mowi si§ wspolczešnie, wieszcz^c narodziny nowej epoki lub przynajmniej wyražnie nowej jej fazy - ponowoczesnosci.
Slowianska Europa za nowoczesnymi/modernizacyjnymi procesami wyraznie nie nad^ža, co skazuje j^ na peryferyjnosc i zaležnosc oraz traum§ ci^glego »dogania-nia Europy«. Dotyczy to rowniež Polski, ktora formalnie zachowala panstwowosc do konca XVIII w. (Czechy utracily j^ jeszcze w XVII w.), jednak ugrz^zla w feudalnej gospodarce folwarczno- -panszczyžnianej, w stanowej strukturze spolecznej uprzy-wilewuj^cej stan szlachecki, w strukturach slabego panstwa (z liberum veto i slab^ wladz^ krolewsk^), w močno tradycyjnych, konserwatywnych formach kulturowych (zob. Sowa 2011). Do dzis trwa w krajach Europy Srodkowej, Wschodniej i Poludnio-wej zmaganie si§ z nowoczesnymi strukturami.
W wielkim procesie rozwojowym nowoczesnosci centralne miejsc zajmuje proces, ktory možna uj^c formul^: panstwo - narod - j?zyk lub narod - panstwo - j?zyk. W slowianskiej Europie dal on o sobie znac, zwlaszcza w I polowie XIX w., po pierw-szej wojnie swiatowej oraz na przelomie wiekow XX na XXI. Okolo 1500 r. w Europie istnialo prawie 500 organizmow politycznych (dzis jest 50 panstw), žylo kilkaset grup etnicznych, posluguj^cych si§ ponad 100 autochtonicznymi j§zykami. Zbudo-wany pokojem westfaldzkim (1648 r.) po wojnie trzydziestoletniej lad europejski gwarantowal suwerennosc panstwa (zasada suwerennosci) nie tylko polityczn^, lecz takže kulturow^ i j§zykow^. Kapitalizm potrzebowal dla ochrony i rozwoju swoich interesow silnego, trwalego panstwa, ujednoliconego spoleczenstwa panstwowego, szerokiego rynku oraz wykwalifikowanej sily roboczej. Na tym fundamencie budo-wano paristwow^ polityk§ j§zykow^, ktora wzmacniala j?zyki literackie, dystansuj^c je w stosunku do dialektow (por. m.in. oswieceniowe stanowiska). Do ich rozwoju w decyduj^cej mierze przyczynilo si§ upowszechnieni druku.
Romantyczny przelom, wi^zany m. in. z J. G. Herderem, zmienil w tej formule szyk, wysuwaj^c na pierwsz^ pozycj§ narod (prawo do samostanowienia), co pozwolilo na interpretaj iž každy narod može/ powiniem miec swoje panstwo i swoj j?zyk. Nie dziwnego, že wobec sytuacji swiata slowianskiego taka interpretacja zyskala u Slowian powodzenie, stajic si§ ide^ motywuj^c^ do zgodnych z ni^ zacho-wan. W ten sposob j?zyk stal si§ czynnikiem konstytutywnym narodu i panstwa oraz swiadomosci narodowej, scislej stala si§ nim odmiana literacka, obdarzona prestižem politycznym i spoleczno-kulturowym (zob. Gajda 2010).
Sposrod rožnego typu rožnorodnosci ludzkiej niejednolitosc etniezno-narodo-wa odgrywa w epoce nowoczesnosci (i ponowoczesnosci) szczegoln^ rol§ i zajmuje wyrožnion^ pozycj§ w strukturze spolecznej. Istnieje znaezna rozmaitosc realnych postaci narodu oraz odnosz^cych si§ do niego koncepcji. S^ wsrod nich koncepcje opowiadaj^ce si§ za jego naturalnosci^ i odwiecznosci^ (prymordialistyczne) oraz przeciwnie uznaj^ce narod za historyczny wytwor (w niektorych uj^ciach za dzielo elit kulturowych). W definicjach narodu na pierwszy plan wysuwa si§ albo zespol czynnikow obiektywnych (obok j§zyka wskazuje si§ poehodzenie etniezne, losy dzie-jowe, kultur^, terytorium, wyznanie itp.), albo czynniki subiektywne (swiadomosc na-
Stanislaw Gaj da, J$zyk literacki w slowianskiej przestrzeni spoleczno-kiilturowej
415
rodow^, wol?, pami?c). Wyrožnia si? narody polityczne (panstwowe, obywatelskie) oraz kulturowe (gorice), por. Gellner 1991, Anderson 1993, Renan 2005, Smith 2009, Hobsbawm 2010). Narody slowianski zalicza si? do tych ostatnich, uznaj^c j?zyk za trwaly i silny czynnik decyduj^cy o ich istnieniu oraz skladnik tožsamosci narodowej.
Tak wygl^da ogolna rama ontyczna JL. Losy poszczegolnych narodowych j?zy-kow literackich stanowilyby z punktu widzenia calosciowych dziejow europejskich partykularno-konkretne procesy rozwojowe w dziejach poszczegolnych narodow. Generalnie možna by wydzielic dwa typy j?zykow (bior^c pod uwag? narodziny i po-cz^tkowe etapy rozwoju): »naturalne« (proces narodzin jest tu rozci^gni^ty w czasie i w dužej mierze anonimowy, por. droga polska) oraz »sztuczne« (w fazie pocz^tkowej rozwoju duž^ rol? odgrywa swiadoma kreacja i propaganda elit, možna wr?cz wska-zac konkretnych jej przedstawicieli, por. droga slowacka).
2.2 JL jako kategoria epistemiczna (poj?cie), oznaczana takimi terminami jak jfzyk-literacki, dialekt kulturalny, jfzyk ogolny, jfzyk standardowy, spisovny jazyk itp., bywa przewažnie ujmowany zgodnie z potocznym i klasycznofilozoficznym traktowaniem poj?cia. Sprowadza si? je w nich do uogolnionej idei o klasie obiek-tow (rzeczy, zjawisk, wlasciwosci, wydarzen, procesow), idei, ktora može otrzymac nazw?. Poj?cie reprezentuje i organizuje nasz^ wiedz?, uczestniczy w procesach po-znania i dzialania praktycznego, a przez nazw? stanowi narz?dzie komunikacji. Od Arystotelesa utožsamia si? je z definij zawieraj^c^ zbior warunkow koniecznych i wystarczaj^cych (semantycznych cech dystynktywnych), pozwalaj^cych wydzielic i odrožnic jedn^ klas? obiektow od innych.
Wspolczesnie w nauce (zob. filozofia, psychologia, kognitywistyka itd.) rewiduje si? to tradycyjne uj?cie. Wskazuje si?, že wiele poj?c jest nieostrych, posiada rozmyt^ struktur? i nie da si? zbudowac ich definicji klasycznej typu per genus proximum et differentiam specificam. Dotyczy to przede wszystkim poj?c opisowych (vs poj?-cia formalne i normatywne), a wsrod nich zwlaszcza poj?c teoretycznych (vs poj?cia empiryczne). Przy ich interpretacji si?ga si? do koncepcji podobienstwa rodzinnego, wykorzystuj^c teori? prototypu i teori? prototypowych egzemplarzy, a ostatnio takže podejscie oparte na wiedzy (zob. Bremer 2011). Zwraca si? w nim uwag? na to, iž poj?cia to elementy ludzkiej wiedzy, powi^zane z innymi poj?ciami oraz niepoj?cio-wymi skladnikami wiedzy. L^czy si? w nich wiedza potoczna, naukowa i nienauko-wa (artystyczna, polityczna, religijna). Maj^ one nie tylko charakter odtworczy, lecz rowniež konstrukcyjny. Cz?sto s^ nadbudowywane nad wieloma poj?ciami teoretycz-nymi nižszego rz?du oraz poj?ciami empirycznymi w miar? adekwatnie reprezentu-j^cymi rzeczywistosc odbieran^ w prostych aktach percepcyjnych. Wykazuj^ zmien-nosc czasow^ i przestrzenn^. Przy takim podejsciu poj?cie stanowi produkt zložonego wnioskowania na podstawie rozleglej wiedzy, to swoista mikroteoria zanurzona w szerszej makroteorii.
Teoretyczne poj?cia opisowe - a do nich naležy poj?cie JL - može wi?c cecho-wac zložonosc, otwartosc, zmiennosc i nieprzejrzystosc (zm^cenie) semantyki. Ich kompozycjonaln^ struktur? semantyczn^ wyznacza siec powi^zan z »wewn?trznymi« skladnikami oraz z wieloma poj?ciami »zewn?trznymi« i z calymi (pod)systemami wiedzy (od naukowej i potocznej po religijn^). Uogolniaj^cy (abstrakcyjny) charakter
416
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
tych poj^c, a takže swoista wražliwosc, podatnosc na rožnorodne oddzialywania, pr-zeniesc do nast^pnego wiersza tym na kreatywnosc, inwenj poznawcz^ podmiotow, pozwala wr^cz mowic o ich pewnej dowolnosci, St^d bior^ si§ bardzo rožne interpre-tacje tych samych poj^c, ich spornosc.
Ze zložonosci^ struktury kompozycjonalnej koresponduje struktura temporalna poj^c, ich zmiennosc rozwojowa. Inspiruj^ce s^ tu koncepcje histotykow. Francuska sz-kola »Annales« (m.in. M. Bloch, F. Braudel i L. Febvre) w tzw. metodologii diugiego tr-wania ludzkie dzieje przedstawia jako proces, w ktorym wzajemnie oddziakj na siebie jednorazowe, niepowtarzalne wydarzenia oraz gl^bsze, powtarzalne struktury (tež si§ zmieniaj^, ale znacznie wolniej), czyli systemy spoleczne, formy rozwojowe, instytucje, systemy wiedzy, zbiory regul itd.. Za tak^ struktur^ možna uznac JL. Procesy dziejo-we mog^ byc krotko-, srednio- i dlugookresowe. Zmiana polityczna može dokonac si§ nawet w ci^gu kilku dni, przemiany cywilizacyjne wymagaj^ dziesi^cioleci, zmiany w mentalnosci z trudem mieszcz^ si§ w czasie wyznaczonym przez kilka pokolen. Francu-scy historycy zwracaj^ uwag§ na powoln^ ewoluj gl^bokich struktur, wykazuj^cych uporczywe dziejowe trwanie (co najmniej kilkusetletnie), por. Braudel 1999.
Dzieje nie wyczerpuj^ si§ wi§c w swej diachronicznej niepowtarzalnosci wyda-rzen, lecz takže trwaj^ w swych možliwych do okreslenia strukturach. Struktury te s^ jednoczesnie wytworem dzialania ludzkiego w okreslonym czasie jak i zakorzenione w przeszlosci. Nie oznacza to, iž wydarzenia možna wystarczaj^co wyjasnic przez hipotetyczne struktury, podobnie jak struktury przez wydarzenia.
Na zložonosc struktury temporalnej teoretycznych poj^c opisowych možna spoj-rzec jeszcze z innej strony. Mianowicie l^czy si§ nich bardzo cz^sto przeszle, czasami przez wieki kumulowane doswiadczenie, terazniejsze, aktualne odniesienia do stanu rzeczy, a takže oczekiwanie na okreslony stan rzeczy w przyszlosci (zob. Koselleck 2009 i 2012). Przeszlosc i przyszlosc krzyžuj^ si§ w terazniejszosci doswiadczenia do nast^pnego wiersza oczekiwania. Do oswiecenia poj^cia rejestrowaly i teoretycz-nie przetwarzaly glownie doswiadczenie. Po Rewolucji Francuskiej dzieje zacz^ly coraz bardziej przyspieszac do nast^pnego wiersza zyskiwac na dramatyzmie, zaska-kuj^c ludzi nieoczekiwanymi zamianami. Rosnie napi^cie mi^dzy doswiadczeniami i oczekiwaniami. Poj^cia nie tylko organizuj^ doswiadczenie, lecz s^ takže czynnikiem sprawczym dzialan poznawczo-praktycznych. To napi^cie wobec oddalania si§ ocze-kiwan od doswiadczen cz^sto paraližuje wol§ dzialania. W odniesieniu do JL odbija si§ to na wychowaniu j^zykowym.
2.3 Rozwažaniami nad JL jako kategorij ontyczn^ i epistemiczn^ wchodz§ w zložony uklad ontologiczno-epistemologiczny. Možna go przedstawic w postaci trojk^ta, ktorego wierzcholki to Rzeczywistosc, Umysl i J^zyk, natomiast boki re-prezentuj^ relacje sprowadzaj^ce si§ do wzajemnego oddzialywania. W ten sposob zast^puje si§ tradycyjne przekonanie o lustrzanym odbiciu rzeczywistosci w umysle oraz o rownie lustrzanym wyrazaniu poj^c przez j^zyk. Nie miejsce tu na przywoly-wanie rožnych - czasami skrajnie radykalnych - interpretacji tego trojk^ta, zapocz^t-kowanych »kopernikanska rewolucji« I. Kanta, kontynuowanych koncepcjami J.G. Herdera i W. von Humboldta oraz B.L. Whorfa i E. Sapira oraz przez tzw. zwrot j^zykowy w filozofii j^zyka (zob. tu zwlaszcza rola L. Wittgensteina). Nie podejmuj^
Stanislaw Gaj da, J$zyk literacki w slowianskiej przestrzeni spoleczno-kiilturowej
417
tež relacji pojccic - znaczenie (tendencja do ich utožsamiania pojawila sic juž u Platona, žywotna jest dziš w kognitywizmie).
W swoich interpretacjach JL jako kategorii ontycznej i epistemicznej \vvchod/c od t roj k at a ontologiczno-epistemologicznego, u/najac. že j?zyk žyje w interakcyj-nych po\\ i;|/aniach ze šwiatem i po/najacvm umyslem. Stadjcgo interpretacja wyma-ga u\\ /glcdnicnia tego, iž procesy j§zykowe pr/cbicgaja w silnej zaležnošci od kontekstu spoleczno-kulturowego, jak rowniež sicgania po teoretyczno-metodologiczne narzcd/ia spoza lingwistyki (holizm i inter-/transdyscyplinarnošč). Zachcca do tego wspolczesna aura intelektualna w nauce, w ktorej przypomina sic o idei integracji wiedzy oraz rozwija nauke o zložonošci (por. teorie chaosu, systemow, sieci).
Dla prowadzonych tu rozwažan nicobojctnc jest wskazanie idealnych typow sto-sunku pojccic - rzeczywistošč:
•	rzeczywistošč i odnos/acc sic do niej pojccic po/ostaja przez dlužszy czas stabilne;
•	rzeczywistošč i pojccic hamionijnie c\\oluuj;|:
•	rzeczywistošč pozostaje bez zrnian, natomiast zmienia sic pojccic (nowe kon-ceptualizacje);
•	rzeczywistošč zmienia sic. a pojccic zachowuje stabilnošč.
Jak \YYgk|dal ten stosunek w rožnych momentach dziejowych? Jak przedstawia si§ wspolczešnie? Czy nadszedl czas rewizji pojecia JL oraz teorii JL?
2.4. Pojccic JL jest mniej lub bardziej aktywnie obecne na rožnych obszarach lingwistyki (w jej subdyscyplinach, w wielu koncepcjach i teoriach) oraz w innych dyscyplinach nauk humanistycznych i spolecznych, a takže w šwiadomošci potocz-nej. W lingwistyce konkretnymi j§zykami literackimi interesuje sic przede wszyst-kim liistoria j?zyka. Dzieje poszczegolnych j§zykow etniczno-narodowych c/esto sprowadzane sa do losow JL (por. Klemensiewicz 1961-1972), przedstawianychjako ciag wydarzen. Na tej podstawie probuje sic jednak budowač glebs/c koncepcje oraz ogolniejsze teorie, z ktorych najszerszy rezonans miala teoria JL szkoly praskiej (zob. Havranek 1932). Wyrosla ona na gruncie strukturalizmu funkcjonalistycznego. Do niej luuvia/uja požniej m.in. D. Brozovič (1970) i A. Jedlička (1978), a takže ostatnio J. Dolnik (2010). Po latach krytycznie ocenil jc| Z. Staiy (1995).
Narzuca si§ kwestia, czy nie czas na no\vs/a teorij JL? Možna w zgodzie z post-modernistycznym duchem czasu /ajač sic konkretna histon c/nošcia. ucickajac od te-oretycznych uogolnien. Možna uznač, iž wobec sugerowanej šmierci JL jako kategorii ontycznej pojccic JL traci rac je bytu i staje sic poznawczym historyzmem, ska/ujac na taki sam los teorij JL. Czy jednak »pogloski« o šmierci JL nie s a przedwczesne?
3 J§zyk literacki wobec kryzysu nowoczesnošci
3.1 Wedlug prawie powszeclinie przyjmowanego dziš przekonania ludzki šwiat znajduje sic w wielkim (globokim i szerokim zakresowo, o b cj nuij acv m \ v s/v s t k i c sfe-ry žycia) kryzysie. Interpretuje sic go jako przejšcie od epoki nowoczesnošci (XVI-
418
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
XX w.) do jej nowej fazy lub nawet calkiem odmiennej epoki nazywanej najc/cšcicj ponowoczesnosciq. To przejšcie sprowadza sic do zaburzeri ksztaltowanego przez stu-lecia ladu ekonomicznego, spolecznego, kulturowego i komunikacyjnego. W swiecie slowiariskim jego dvnamikc wzmocnila przebudowa ustrojowa. W tych wszystkich przemianach aktywnie uczestniczy j§zyk. Wyraznemu wzmoženiu ulcgaja jcgo funk-cje: wykonawcza (perfomiatywna), integracyjno-wy /odro/niajaca oraz symboliczna, co potwierdza, jak wa/na role odgrywa ona w ksztaltowaniu rzeczy wistosci spoleczno-kulturowej oraz ludzkich umyslow.
W chaosie zjawisk i procesow przejšcia szczegolnie istotne dla JL wvdaja sic wza-jernnie pow ia/anc interakcyjnyini oddzialywaniami nastcpujacc tendeneje i napiccia (zob. m.in. Beck 2004, Bauman 2006, Giddens 2007):
•	w sferze ekonomicznej - dominacja (neo)liberalnego kapitalizmu rynkowego, absolutyzuj^cego wlasnosc pn watna i konkurcncjc oraz traktujaccgo jako to-war wszystkie wartosci (w tvmjc/yk):
•	w sferze materialno-cywilizacyjnej - wszechwladny wplyw na wszystkie sfery ludzkiego žycia wysoko ro/winictych teclinologii, lac/acych sic w zintegrowa-ne systemy, m.in. w system infonnacyjno-komunikacyjny;
•	w sferze spolecznej - rozpad tradycyjnych struktur spolecznych (klas i warstw), fragmentaryzacja spoleczna, indywidualizacja i erozja scentrowanego JA oraz tworzenie sic spoleczenstwa sieci (zob. Castells 2007);
•	w sferze politycznej - rozziew miedzy demokratycznym dzialaniem wspolno-towym a neoliberalnym kultem wolnosci indywidualnej, fundamentalizmy;
•	w sferze kulturowej - triumf kultury popularnej, zderzenie uniwersalizmu z liistorycznie zakorzenionymi tožsamošciami lokalnymi, a zwlaszcza z tožsa-mošcia narodowa (pr/yjinujaca c/csto postač nacjonalizmu);
•	w sferze komunikacyjnej - rewolucja medialna, tj. pojawienie sic obok oral-nošci i pišmiennošci/druku mediow elektronicznych z internetem na czele (zob. Ong 1992).
3.2 Wspolczesny czlowiek zostal postawiony wobec zložonego swiata, w ktorym stare zderza sic c/csto dramatycznie z nowym. Znalazl sic w trudnej sytuacji žyciowej i poznawczej - nie latwo mu w tyglu przemian dostrzec glcbs/a. logic/n;| i spoj na struktur^ oraz znaležč sens. Wyrazista linia nowoczesnosci zatarla sie. Zastcpujc ja wiele gier spolecznych, malych i wi^kszych, a przy tym niestabilnych i w/glcdcm siebie slabo skoordynowanych. W reguly tych gier, ješli w ogole da sie je dostrzec, wkroczylo /maccnic. czas obowi^zywania každego zbioru regul skrocil sie. Rozmy-waja sie stabilne dotad wzorce i granice. Dotyczy to rowniež praktyki j^zykowej. Nonnatywny status zyskuj^ stany i zachowania uwažane wczesniej za anomalne. Wszystko to wymaga od ludzi szybkiego pozbywania sic dotychczasowych wzorcow i radzenia sobie w sytuacjach žyciowych bez posiadania odpowiednich nawykow. Stwierdzamy rowniež nieadekwatnosc wielu kategorii poznawczych. Rodzi sic po-trzeba/koniecznošč ich modyfikacji, rezygnacji z wielu oraz tworzenia nowych. Co w tej sytuacji z JL?
Stanislaw Gaj da, J$zyk literacki w slowianskiej przestrzeni spoleczno-kiilturowej
419
4 Jçzyk literacki a wspolczesna przestrzen dyskursywna
4.1 Wraz z przebudow^ ludzkiego swiata zmienia siç rowniež rzeczywistosc jçzykowa oraz jej postrzeganie. Generalny kierunek tej zmiany možna by okreslic jako przejscie od systemu odmian jçzyka narodowego, w ktorym pozycjç centraln^ pod wzglçdem funkcjonalnym i prestižowym zajmuje JL, do »zdemokratyzowanej« przestrzeni dyskursywnej. Przyczynilo siç do tego wiele czynnikow, m.in. zdegrado-wanie kultury wyžszej i nobilitacja kultury popularnej, oslabienie lub wrçcz zanik warstwy inteligenckiej, zast^pienie tradycyjnej hierarchii wartosci ich ekwipolenj zrownaniem, rewolucja nowomedialna wspieraj^ca rozwoj spoleczenstwa sieci.
Przestrzen dyskursywn^ stanowi rozbudowana i dynamiczna siec dyskursow. Obejmuje ona wiele rožnorodnych i uznawanych za rownoprawne praktyk komuni-kacyjnych, wsrod ktorych dominuj^ce miejsce zajmuje dyskursy zwi^zane z nowymi mediami. Rozgrywaj^c^ siç na naszych oczach rewolucjç medialn^ možna porowny-wac co do jej sily i skutkow z rewolucjami, jakimi bylo wprowadzenie w antyku pisma (zwlaszcza alfabetycznego) oraz w czasach nowožytnych druku. Powstaj^ca cyfrowa plaNETa poprzez internet stala siç czyms wiçcej niž medium, takže nowym srodowiskiem spolecznym. Stwarza rowniež nowy, internetowy styl žycia.
Nowomedialna sytuacjç komunikacyjn^ možna analizowac, koncentruj^c siç na stronie technicznej i ekonomicznej oraz psychicznej, spolecznej, kulturowej i komu-nikacyjnej. Generalnie jednak naležy stwierdzic, iž wbrew niektorym pochopnym spekulacjom z lat 90. XX w. nie zanosi siç na pelny odwrot od naturalnej dla czlowi-eka oralnosci oraz pismiennosci, a takže od slowa. Dzis coraz wyrazniej zarysowuje siç komplementarna dystrybucja bezposredniej komunikacji ustnej, pismiennosci i druku oraz internetu, a slowo, choc wchodzi z obrazem (ikonicznosci^) w rožnoro-dne uklady w hybrydowych systemach reprezentacji i komunikacji, dalej zachowuje swoj^ moc. Czy postçpuj^ca cyborgizacja czlowieka przyniesie w przyszlosci kolejn^ rewolucjç komunikacyjn^ ograniczaj^c^ lub nawet likwiduj^c^ dotychczasowe technologie na rzecz bezposredniej l^cznosci umyslow?
JL zostal w znacznej mierze uformowany przez pismiennosc i druk. Czy obecna rewolucja nowomedialna (elektroniczna) przyczyni siç do jego przemiany, czy tež go »usmierci«? Wiele wskazuje na to, že JL egzystuje dzis raczej tylko w funkcji symbolicznej jako znak narodu, jako symboliczny sposob opanowywania przez narod swojej wewnçtrznej rožnorodnosci, a wiçc jako abstrakcja reprezentuj^ca jçzyk etni-czno-narodowy. Do tej funkcji czçsto odwoluj^ siç rzecznicy ideologii narodowej, takže grup usiluj^cych nadac status literackosci swoim dialektom (por. w Polsce dialek-towi sl^skiemu i gwarze kurpiowskiej). Natomiast w realnej praktyce komunikacyjnej mamy do czynienia z wieloma dyskursami, z wielk^ rožnorodnosci^. S^ one wyrazem tožsamosci i narzçdziem dzialalnosci poznawczo-komunikacyjnej w rožnych sferach i sytuacjach žyciowych, grach komunikacyjnojçzykowych. Te dyskursy gry s^ otwar-te, podatne na rožne oddzialywania oraz zmienne. To, co wczesniej bylo okreslane jako mowa literacka, jesli nawet siç pojawia, to raczej niszowo, bez dawnego pre-stižowego statusu, jako jeden z dyskursow w przestrzeni spolecznej.
Wielkim zadaniem logocentrycznie zorientowanej lingwistyki powinno stac roz-poznanie - we wspolpracy z innymi dyscyplinami - wspolczesnej przestrzeni dyskur-
420
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
sywnej. Dotychczasowe typologie odmian, proponowane przez lingwistow, m.in. w stylistyce (zob. ostatnio Malinowska 2013) i w socjolingwistyce nie s^ wystarczaj^-ce i zadowalaj^ce. Wspolistnienie sprzecznych tendencji, ich opozycjonowanie si§, ale i wzajemne nap^dzanie sprawia, iž tradycyjna dwuwartosciowa logika arystote-lesowska (dwa sprzeczne s^dy nie mog^ byc jednoczesnie prawdziwe) nie wystar-cza, otwiera si§ miejsce na logik§ rozmyt^ (por. coincidentia oppositorum Mikolaja z Kuzy). W spolecznej praktyce przeplata si§ struktura sieciowa oraz hierarchiczna. Prowadzi to do wzrostu zložonosci (emergencja) procesow komunikacyjnych. Jak pogodzic jednosc i rožnorodnosc?
4.2 Tok moich wywodow zmierza do orzeczenia, iž JL jako kategoria ontyczna wiedzie dzis žywot raczej rachityczny lub wr^cz obumarl. Co kryje si§ wi§c za terminami jfzyk literacki / ogölny, mmepamypmiu x3biK, spisovny jazyk, standartni jezik itp. Czy tylko historyczne juž epistemiczne poj^cie teoretyczno-opisowe? S^dz§, že za tymi terminami stoi takže poj^cie normatywne. Wlasciwie w epistemicznej katego-rii JL opisowosc i normatywnosc wspolistnialy od dawna. St^d wi^zanie z JL takich poj^c jak norma, poprawnosc, kryteria poprawnosci. Wspolczesnie wraz z uwi^dem opisowosci normatywnosc wysuwa si§ na pierwszy plan lub zajmuje cal^ przestrzen epistemiczno-poj^ciow^ JL. Dzisiejsza nieskutecznosc tradycyjnego duchem wycho-wania j^zykowego (kultura j^zyka) wi^že si§ z tym, iž kieruje si§ ono nieadekwatn^ wiedz§ teoretyczno-opisow^. Czy JL - jako kategoria ontyczna i epistemiczne poj^cie teoretyczno-opisowe - može »zmartwychwstac«?
Literatura
Jan ädamowski (red.), 2005, Przestrzen w jfzyku i kulturze. Lublin: Wydawnictwo UMCS.
Benedict Anderson, 1993: Wspölnoty wyobrazone: Rozwazania o zrödiach i rozpr-zestrzenianiu sif nacjonalizmu. Krakow: Znak.
Zygmunt Bauman, 2006: Piynna nowoczesnosc. Krakow: Wydawnictwo Literackie.
Ulrich Beck, 2004: Spoieczenstwo ryzyka. Warszawa: Scholar.
Fernand Braudel, 1999, Historia i trwanie. Warszawa: Czytelnik.
Jozef Bremer, Adam Chuderski (red.), 2011: Pojfcia: Jak reprezentujemy i kategory-zujemy swiat. Krakow: Universitas.
Dalibor Brozovič, 1970: Standardni jezik. Zagreb: Matica hrvatska.
Manuel Castells, 2007, Spoieczenstwo sieci. Warszawa: PWN.
Juraj Dolnk, 2010: Teöria spisovneho jfzyka so zretel'om na spisovnü slovenčinu. Bratislava: Veda.
Stanislaw Gajda, 2010: Prestiž a j?zyk. Nauka 4, 147-62.
Ernest Gellner, 1991: Narody i nacjonalizm. Warszawa: PWN.
Stanislaw Gaj da, J$zyk literacki w slowianskiej przestrzeni spoleczno-kiilturowej
421
Anthony Giddens, 2007: Nowoczesnosc a tožsamosc. Warszawa: PWN.
Bohuslav Havränek, Miloš Weingart (red.), 1932: Spisovnä čeština a jazykovä kultura. Praha: Melantrich.
Eric Hobsbawm, 2010: Narody i nacjonalizm po 1780 roku: Program, mit, rzeczywi-stosc. Warszawa: Difin.
Alois Jedlicka, 1978: Spisovnyjazyk v současne komunikaci. Praha: Univerzita Karlova.
Zenon Klemensiewicz, 1961-1972: Historia jfzyka polskiego 1-3. Warszawa: PWN.
Reinhart Kosseleck, 2009: Dzieje pojgc. Warszawa: Oficyna Naukowa.
--, 2012: Warstwy czasu. Warszawa: Oficyna Naukowa.
Ewa Malinowska i in. (red.), 2013: Style wspölczesnej polszczyzny. Krakow: Uni-versitas.
Walter J. üng, 1992: Oralnosc i pismiennosc: Slowo poddane technologii. Lublin: KUL.
Renata Przybylska, 2002: Polisemia przyimköw polskich w swietle semantyki ko-gnitywnej. Krakow: Universitas .
Ernest Renan, 2005: Co to jest narod? Respublica Nowa 1. 135-44.
Ewa Rewers, 1996: Jgzyk i przestrzen w poststrukturalnej filozofii kultury. Poznan: Wydawnictwo UAM.
Anthony D. smith, 2009: Kulturowepodstawy narodöw. Krakow: Wydawnictwo UJ.
Jan Süwa, 2011: Fantomowe cialo kröla: Peryferyjne zmagania z nowoczesnq formq. Krakow: Universitas.
Zdenek Stary, 1995: Ve jmenu funkce a intervence. Praha: Univerzita Karlova.
Immanuel Wallerstein, 2004: Koniec swiata, jaki znamy. Warszawa: Scholar.
422
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Summary
The term 'literary language' is an ontic category and a theoretical-descriptive epis-temological notion with a complex compositional and temporal semantic structure (micro-theory). The modern transition from modernity (16th-20th cc.) into postmoder-nity, which is characterized by technological/media revolution (Internet), coincides with changes in linguistic reality and its perception. We are witnessing a transition from the hierarchical system of language registers, with literary language in the dominant position, towards a dynamic discourse space (network) with discourses of new media in the center.
It seems that literary language as an ontic category is "dying", and as an episte-mological (theoretical-descriptive) one it is becoming archaic. However, it remains relevant as a normative concept, but it is not well suited for practical use in language education (language culture).
POVZETEK
Termin knjižni jezik je ontična kategorija in teoretičnoopisni epistemološki pojem s sestavljeno kompozicijsko in časovno pomensko strukturo (mikroteorija). Sodoben prehod od modernosti (16.-20. stoletje) v postmodernost, za katerega je značilna tudi tehnološka/medijska revolucija (internet), sovpada s spremembami jezikovne resničnosti in pogleda nanjo. Priča smo prehodu hierarhičnega sistema jezikovne zvrstnosti s knjižnim jezikom v dominantni vlogi v smer dinamičnega diskurzivnega prostora (mreže) z novomedijskimi diskurzi v središču.
Zdi se, da knjižni jezik kot ontična kategorija »umira«, kot epistemološka (teo-retičnoopisna) pa postaja arhaizem. Zato pa ostaja aktualen kot normativni pojem, vendar ne služi dobro praktični jezikovnovzgojni dejavnosti (jezikovni kulturi).
UDK 81:1:811.163.6
Dean Komel
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
GOVORICA KOT PROSTOR FILOZOFIJE, FILOZOFIJA KOT KRAJ GOVORICE
Razmerje med govorico in filozofijo se v več pogledih in merah zastira, kot pa odstira. To najprej zahteva, da po eni strani pojmovno opredelimo »govorico« in »filozofijo«, po drugi strani pa »prostor« in »kraj« njunega sopogojevanja ter soomogočanja. Vendar pa tudi vprašanja v zvezi z oblikovanjem primerne filozofske pojmovnosti oziroma terminologije, ki so sama po sebi sicer lahko nadvse zanimiva in tehtna, ne zaobjamejo celotne problematike razmerja med filozofijo in govorico. Spričo tega velja posebno pozornost nameniti načinu, da in kako se od govorice do govorice, od govorca do govorca porajajo vselej drugačne možnosti ubeseditve smisla, kar bistveno opredeljuje resničnost filozofske misli. To velja tudi za »slovenščino v filozofiji« in »filozofijo v slovenščini«.
Ključne besede: filozofija, slovenščina, govorica, prostor, terminologija
The relationship between language and philosophy is in many ways being concealed rather than revealed. That fact necessitates a definition of "language" and "philosophy" on the one hand, and of "space" and "location" of their mutual conditioning and enabling, on the other. However, even the questions involved in formulation of an appropriate philosophical definition or, rather, terminology—which in themselves can be rather interesting and substantial—do not cover the entire question of the relationship between philosophy and language. Consequently, special attention needs to be paid to the manner in which various possibilities of verbalizing the meaning arise among different speakers, which ultimately defines the authenticity of philosophical thought. That is also true about "Slovene language in philosophy" and "philosophy in Slovene language".
Keywords: philosophy, Slovene language, language, space, terminology
Filozofija jezika se je skozi svoj zgodovinski razvoj uveljavila ne le kot pomožna filozofska disciplina, marveč tudi kot samostojno polje refleksije odnosa mišljenja in jezika, ki izpolnjuje človekovo razmerje do sveta. V dvajsetem stoletju pa beležimo prav poseben zasuk filozofije k tematiki jezika, ki ga ni pogojeval le znameniti »linguistic turn« v humanističnih vedah; v prvi vrsti so ga narekovali notranji vidiki razvoja sodobne filozofije, ki so povezani s kritiko prvenstva logike in spoznavne teorije v filozofski obravnavi jezika ter še izraziteje s kritiko filozofske tradicije kot metafizičnega nihilizma. Že to, da se ta kritični premislek odvija v okvirih destrukcije filozofske pojmovnosti, napeljuje k ponovni osmislitvi filozofije kot kraja govorice, s tem da filozofija najde svojo pot in smiselno napotilo ravno v načinu, kako pripušča k sebi govorico kot lasten prostor. S tem pripuščanjem se hkrati zarisuje neka kritična meja, ki ni povezana zgolj z neposrednim izkustvom omejenosti kraja in posrednim izkustvom brezmejnosti prostora, marveč smiselno stopa vmes ter razmejuje v sredini in meri tistega, kar nas opredeljuje kot bivanjski svet.
424
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Ta kritična meja je konkretno navzoča v pojmovnem razmejevanju, ki opredeljuje filozofsko misel v zmožnosti razsojanja in presojanja nečesa kot nečesa (to on he on)} Vendar pa se tvoijenje smisla v misli in govorici, ki si sopripadata v izrekanju resnice tega, kar »je« in nosi ime »biti«, ne izčrpa v pojmovnem sovpadanju. Govorica filozofije ni zgolj in le pojmovno izražanje. Upoštevajoč omenjeni zasuk sodobne filozofije k problematiki govorice, ki ga zaznamuje destrukcija in dekonstrukcija filozofske pojmovnosti, je potrebno opustiti filozofsko stališče, da je pojem priviligiran kraj govorice v filozofiji in sprejeti še kako drugo topologijo razprostiranja govorice v filozofiji. Mogoče jo še najbolj strnjeno povzame razglašeni Heideggeijev rek, da je govorica »hiša biti«2. Vendar pa Heidegger sam ob tem ne pozabi dodati, kako govorica, v kateri smo naseljeni, ni preprosto naša last.3 Govorica si prilašča naše bistvo, in sicer tako, da nas v miselnem pogledu pušča same na poti do nje. To pa hkrati pomeni, da pojma kot ekskluzivnega kraja govorice v filozofiji ni mogoče kar svojevoljno nadomestiti s kako nepojmovno izraznostjo; treba je sestopiti na mesto pojma, ne da bi pri tem zanemarili samo vprašanje po filozofiji kot kraju govorice. Pojem slej ko prej določa neko razmejevanje, za kar ima starogrški jezik na voljo oznako horismos, latinski jezik pa terminus}
V našem prispevku sicer ne moremo podati vseh elementov in momentov preboja filozofske misli 20. st. k fenomenu govorice, saj bi to nujno vključevalo soočenje s celotnih filozofskim izročilom, upoštevamo pa oba omenjena vidika preseganja prvenstva logike in spoznavne teorije ter metafizičnega nihilizma v zgodovinskem razvoju filozofije. Če se v zvezi s prvim kot ključni referenčni okvir ponujata filozofska opusa Edmunda Husserla in Ludwiga Wittgensteina, je glede drugega potrebno omeniti predvsem Martina Heideggeija ter na njegovi sledi Hansa-Georga Gadameija in Jacquesa Derridaja.5 Vsi našteti filozofi so bili znotraj slovenskega filozofskega, pa tudi literarno-teoretskega prostora že dovolj obširno interpretirani, tako da se kako posebno uvajanje v njihove miselne horizonte ne zdi potrebno. Toliko bolj po drugi strani sili v ospredje vprašanje, kaj je v kontekstu tega zasuka sodobne filozofije k tematiki jezika možno postaviti kot merodajno izhodišče zadevnega premisleka? Kaj nam iz tega konteksta govori naprej in v tem prihodnjem smislu narekuje naš miselni odnos do govorice?
1	»Obstaja določena vrsta znanosti, ki pazljivo sprevideva bivajoče, kolikor je bivajoče (to on he on)« (Aristoteles, 75)
2	Gianni Vattimo v svoji refleksiji filozofije v 20. st. v zvezi s tem poudaril: »Tako se je strukturalizem opiral zlasti na jezikovni model, že prej so jezik za svojo prednostno temo vzele filozofije, ki so bile blizu znanstveni problematiki, kot neopozitivizem in različne oblike analitične filozofije. Pa tudi izven obeh omenjenih tradicij pripada jeziku osrednje mesto, tako da prenekateri filozofski tok našega stoletja problematično strnili v Heideggrov stavek jezik je hiša biti' iz Pisma o humanizmu (1947).« (Vattimo 2004: 79)
3	»človek govori, kolikor odgovarja govorici.« (Heidegger 1995: 28)
4	»Latinski izraz terminus v pomeni v stari latinščini 'mejo', 'znamenje', 'cilj', 'konec' in označuje predvsem čvrsto in nespremenljivo, večno in nedoumljivostjo mejnike božansko razdeljene zemlje. Terminus je bilo tudi ime božanstva, ki je bdel nad to nedoumljivostjo.« (Barbarič 2011: 11)
5	Poleg zdaj že klasičnega dela o transformaciji filozofije v 20. st , ki ga prispeval Apell (1973), velja opozoriti tudi na relevantno novejšo zastavitev te problematike pri Flatschar (2011).
Dean Komel, Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice
425
Vprašanje smiselno zadeva naslovno konstelacijo »filozofija kot prostor govorice, govorica kot kraj govorice«. Od Kanta naprej veljata »kraj«« in »prostor« za apriorni določili spoznavnega izkustva. Kant na podlagi tega določi tudi meje našega izkustva sploh, ki jih izenačuje s subjektivno predstavno zmožnostjo in objektivno možnostjo predmetne danosti. Sodobna fenomenologija, začenši s Husserlom, v tem pogledu stopa korak naprej oziroma, primerneje povedano, korak nazaj6 in sicer na podlagi uvida, da je to, kar tvori podlago fenomenskega izkušanja samo po sebi že sled nekega izkustva pred sleherno njegovo predstavnostjo. Danosti nečesa v njegovem dajanju zato ne gre izenačevati s katerokoli predstavno danostjo, kar je seveda odločilno, ko je v igri izkustvo govorice; še več: z njim se namreč naznanja neko spregovarjanje fenomenov, ki kot tako opredeljuje govorico v njeni fenomenskosti, tj. v njenem bistvenem dajanju. V skladu s tem fenomenološkim izhodiščem puščamo določili kraja in prostora odprti ob predpostavki, da nam šele taka fenomenska odprtost ponuja izkustvo (fenomena) govorice, ki se ne vnaprej omejuje na tako ali drugačno predstavo jezika j Predstava jezika je možna šele iz predpostavljenega izkustva govorice, ki je lahko izrecno ali neizrecno, nikoli pa ni zgolj predmetno dano, recimo na način zna-kovnosti. Znak sicer vzpostavlja relacijo do nečesa, vendar sam po sebi ne izraža ničesar. Husserl v drugi raziskavi drugega dela Logičnih raziskav z naslovom »Izraz in pomen« tako poudari:
»Termina 'izraz'« in 'znak' se neredko obravnavata kot sinonima. Ni pa nekoristno biti pozoren na to, da se v običajnem govoru nikakor ne prekrivata v celoti. Vsak znak je znak za nekaj, toda nima vsak 'pomena', 'smisla', ki je 'izražen' z znakom. V številnih primerih ne moremo reči niti, da znak 'označuje' to, zaradi česar je poimenovan kot znak. Celo tam, kjer je tak način govora na mestu, je opaziti, da nočemo, da bi označevanje vedno veljalo za tisti 'pomen', ki karakterizira izraze. Znaki v smislu naznak [Anzeichen] (označbe, znamenja ipd.) namreč nič ne izražajo, razen v primeru, ko poleg funkcije naznačitve izpolnjujejo še funkcijo pomena.« (Husserl 2006: 18)
Bistvena značilnost izraznega fenomena govora je, da kot fenomen razkriva druge fenomene. Husserlovo intencionalno razumevanje izraznega govora je v osnovi po-
6	Mišljen je seveda Husserlov poziv »nazaj k fenomenom samim«: »Nikakor se nočemo zadovoljiti z 'golimi besedami', to je z golim simboličnim razumevanjem besed, kakršnega imajo v naših refleksijah o smislu zakonov (ki so postavljeni v čisti logiki) o 'pojmih', 'resnicah'. Pomeni, ki so oživljeni le v oddaljenih, zlitih, nejasnih zorih - če sploh v kakšnih - nam ne zadoščajo. Hočemo se vrniti k 'stvarem samim'.« (Husserl 2006: 12)
7	Fenomenološko razlikovanje med predstavo predmeta in izkustvom fenomena nazorno oriše Heidegger: »Vsakdanje izkustvo stvari v najširšem smislu ni ne objektivirajoče ne opredmetujoče. Ce npr. sedimo v vrtu in se navdušujemo nad cvetočimi vrtnicami, ne delamo vrtnic za objekt, niti za predmet, tj za nekaj tematično predstavljenega. Ko se v molčečem upovedovanju predajam sijoči rdečini vrtnice in premišljujem o rdečosti vrtnice, ni ta rdečost niti objekt niti stvar niti predmet kot cvetoča vrtnica. Ta je v vrtu, morda jo veter ziblje sem in tja. Kljub temu jo mislim in izrekam v tem, ko jo imenujem.« (Heidegger 1994: 91) Na to neposredno naveže fenomenološko izkustvo govorice: »Je govorica zgolj instrument, potreben za obdelavo objektov? Ali človek sploh razpolaga z govorico? Je človek tisto bitje, ki ima v posesti govorico? Ali pa je govorica ta , ki 'ima' človeka, kolikor on pripada govorici, ki nam razpira svet in hkrati s tem njegovo prebivanje v svetu.« (Heidegger 1994: 92)
426
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
dano že v Platonovem uvidu, da je govor vedno govor o nečem {logos tinos)8 oziroma govorica nečesa. Reklo »govorica nečesa« ne zajema le tega, s čimer govorimo, kar govorimo in o čemer govorimo. Gre za bistveno možnost spregovarjanja nečesa sploh, po kateri, vse, kar je, nekako govori, tudi in morda še najbolj, ko molči. Govorica ni izrazno sredstvo, marveč se razprostira kot izrazna sredina. To razprostiranje opredeljuje prostor govorice še pred sleherno predstavo prostora in ga zato ni mogoče stlačiti v to ali ono prostornino. Prostornina sama po sebi ne izraža in tudi ne more izražati ničesar. Izrazna sredina ni geometrična, marveč bivanjska sredina, ki (nam) pomeni svet in jo dojemamo kot kraj našega prebivanja in sobivanja Izkustvo govorice spričo tega ni katerokoli izkustvo, marveč izkustvo biti sveta kot smiselne sredine in s tem tudi izkustvo človeškega prebivanja kot biti-v-svetu.
Prostor govorice je v tej smeri opredelil utemeljitelj sodobne hermenevtike, Hans Georg Gadamer, ki je v delu Resnica in metoda (1960) zasnoval svojo hermenevtič-no ontologijo ob vodilu »sredine jezika/govorice«, iz katere se dogaja »naše celotno izkustvo sveta in še posebej hermenevtično izkustvo« (Gadamer 2000: 371). Iz citata je razvidno, da je prevajalec Gadameijevega dela v slovenščino (Tomo Virk) nemško besedo »Sprache« prevajal kot »jezik/govorica«9, kar vsekakor ne pomeni zgolj kakega zasilnega izhoda iz prevajalske zagate, kolikor beseda »Sprache« v nemščini pomensko pokriva tako »jezik« kot »govorico«, marveč se sem vmeša tudi prej omenjeni premik od predstave jezika k izkustvu govorice.10 Pri tem se ni dovolj opirati na konceptualno razmejevanje med jezikom, govorom in govorico, ki ga je uveljavilo sodobno jezikoslovje ter ga je prevzela tudi strukturalistično in pragmatistično usmerjena filozofija. To razmejevanje je še vedno razvito na podlagi znakovnega razumevanja jezikovnega-govorjenega fenomena. Premik od predstave jezika k izkustvu govorice opredeljuje, kot poudari Gadamer, hermenevtično prehajanje sredine kot odprtosti sveta, ki nam govori, se pravi, nam pomeni nekaj. Kako vstopa v nas,
8	Tako Heidegger v obravnavi logosa iz Biti in časa, poudari: »Logos kot govor pove toliko kot deloun, razodevati to, o čemer je v govoru 'govor«. (heidegger 1997: 58) Določili logos tinos in deloun podaja Platon v Sofist (Platon 1991a: 272). Heidegger v predavanjih o tem Platonovem dialogu leta 1924 izrecno napoti na poveza s Husserlovim pojmovanjem intencionalnosti zavesti kot »zavesti o nečem«: »
Tega uvida, da je logos logos tinos se ni več upoštevalo. Šele Husserl ga je spet odkril s svojim pojmovanjem intencionalnosti.« (Heidegger 1992: 598)
9	Tomo Virk tudi podrobneje pojasni ta prevajalski vozel v obsežni opombi, iz katere navajamo le izsek: »Mnoga mesta pri Gadamerju govorijo v prid 'govorice', zlasti tista, ki hermenevtični proces opisujejo kot pristni pogovor, kot spraševanje in odgovarjanje in poudarjajo dogodkovni značaj razumevanja in govorice. Po drugi strani pa ima beseda tudi negativne konotacije na govorjenje in govor, kar spet ni v skladu s pomenom, ki ji ga pripisuje Gadamer. Ta namreč poudarja kot izredno pomemben moment jezika (Sprache) tudi pismeno izročilo in opozarja, da jezik/govorica (Sprache) ni vezan(a) (izključno) na ustno izražanje. Osnovna težava je v tem, da sta v nemščini oba pomena hkrati navzoča, kar omogoča, gledano z našega vidika, celo določeno ohlapnost v izražanju. Na primer v naslednjem primeru, v katerem pride pri prevajanju do izraza pri Gadamerju nenehno poudarjana 'končnost razumevanja': 'Zieht nicht all unser Denken immer schon in den Bahnen einer bestimmten Sprache, und wissen wir nicht zu gut, dass man in einer Sprache denken muss, wenn man sie wirklich sprechen will?' Podčrtana beseda pomeni 'govoriti'; v kurziv postavljeno je bržkone mogoče prevajati kot 'jezik' ali 'govorica'; za okrepljeno pa se zdi, da bi jo bilo bolje prevesti kot 'jezik'. (Namreč: misliti v določnem jeziku, in ne: v določeni govorici.)« (Gadamer 2001: 316)
10	V tem pogledu je vsekakor pokazalna tudi Heideggerjeva pripomba: »Že dolgo le nerad uporabljam besedo Sprache, 'jezik/govorica', ko premišljujem bistvo govorice.« (Heidegger 1995: 150)
Dean Komel, Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice
427
da smo že vnaprej v njej? S prehajanjem te vmesnosti ne le da segamo čez omenjena konceptualna razmejevanja, marveč se znajdemo pred neko edinstveno mejnostjo, ki jo je podal Wittgenstein v znamenitem izreku iz Filozofskega Traktata: »Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.« (Wittgenstein 1976: 131)
K temu velja pripomniti: »mi«, govorni subjekti, ne govorimo le do meja našega jezika, marveč skušamo z govorom in pravzaprav z vsem, kar ogovarjamo kot »naše«, priti čezse, se pravi do sveta, v katerem pa hkrati že zmeraj smo. Kako bi sicer sploh vedeli za nekaj takega kot je svet?11 Svet je vselej že vsepovsod tu, obenem pa se zdi, kakor da ga nikjer ni. Z govorico (nam) spregovarja vse, a hkrati ostajamo z njo povsem sami, kar pomeni, da se izkustvo govorice, ki ni omejeno zgolj na govorjenje, marveč se brezmejno širi na govorjeno in izgovorjeno, na negovorjeno in negovorlji-vo, na zgovorno in pregovorno, vselej dogaja v nekem prehajanju, v hkratnosti kraja in brezkrajnosti. Kraj govorice je zavoljo razprostiranja govorice gibljiv, premičen, prehoden, vmesen. To prehajanje izkazuje tisto, kar je dobesedno »pred nami«, in nam je bivanjsko pomembno kot svet, obenem pa se samo širi v neko brezmejnost, ki ji ne vemo pomena.12 Zaradi svetne premičnosti kraja govorice bivanje za govorno bitje vselej prehaja v pre-bivanje, s tem pa tudi k drugemu v so-bivanje. Bivanjska širina sveta določa naše spoznavno izkustvo, ki nikakor ni omejeno zgolj na predstave predmetnosti, marveč je obsežemo z načinom naše postavljenosti pred to, kako se nam v svetu nekaj »zastavlja«, nenazadnje vprašanje lastnega prebivanja v svetu. To, da govorica nikoli ni zgolj »naša«, da pa svet z njo »postaja naš« in mi »njegovi«, kaže posebno situacijo prehajanja jezikovnih meja, ki očitno kljub ali pa prav v svoji omejevalnosti vključujejo tudi neko brezmejnost. So potemtakem bistveno vmesne.
Ali prav ta potisk v bivanjsko vmesnost pogojuje tudi filozofijo kot možni kraj govorice? Hans-Geog Gadamer poda v svojem razpravljanju o pojmovni zgodovini in filozofskem tvoijenju pojmov pomenljiv namig, da se filozofija poraja iz neke stiske govorice.13 Tako padanje v stisko se sprva zdi paradoksno, kolikor upoštevamo, da je v filozofskem tvoijenju pojmov na delu ravno neko razprostiranje govorice, ki ga Gadamer sam vzame za ključno smernico v svojem delu Resnica in metoda. V tretjem poglavju mu posveti sistematično obravnavo v okviru izdelave ontologije jezika/ govorice, kjer tudi kritično povzame celotno filozofsko obravnavo jezika/govorice od Platona naprej ob vodilu »logosa« kot mesta izrekanja biti in resnice. Svoj razmislek strne v formulaciji, ki ji sam pripisuje univerzalno hermenevtično veljavo: »Bit, ki jo je mogoče razumeti, je jezik/govorica.« (Gadamer 2000: 384)
Reklo je smiselno nedostopno, kolikor njegovo razlago opiramo na predstavo, da je bit predmet našega razumevanja in se kot taka izraža z jezikom/govorico. Govorica kot govorica nečesa namreč že vnaprej daje razumeti svet v neki potencialnosti pre-
11	Wittgenstein sam sicer ocenjuje ta nagib kot brezupen: »Nekaj me sili, da bi se zagnal zoper meje jezika in to je, lahko menim, gon vseh ljudi, ki so se kdajkoli poskušali pisati ali govoriti o etiki in religiji. A to zaganjanje proti stenam naše kletke je popolnoma in absolutno brezupno. « (Wittgenstein 1994: 69)
12	V zvezi s tem seveda velja omeniti že Anaksimandrovo določilo apeirona, »brezmejnosti«, »brezkončnosti« v najzgodnejši grški filozofiji. (Diels, Kranz 2013: 195)
13	»To se resnično zdi dih jemajoča drama filozofije, da si stalno prizadeva najti govorico, da, če naj povemo bolj patetično: stalno trpi stisko govorice.« (Gadamer 1986: 83)
428
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
hajanja v biti sami.14 Bit se kot prehod (sredina sveta) razprostira brezkrajno, hkrati pa ta njena brezkrajnost tvori tisti edinstveni kraj, iz katerega spregovarja govorica, najbolj presunljivo v brezglasnem razleganju tišine, kakor ga, recimo, izpove Josip Murn v pesmi Urok.
Molk je to v vsem božjem nebesnem prostranstvu, skoro duša v njem se izgubi, skoro čuti tek svetov je in vesoljstva, tajno govorico vse dehti.
Jaz jo čul sem, divna, bajna je, brezglasna. (Murn 1967: 23)
Ko se govorica prebudi v pesmi, se prehod biti skozi sredino sveta neposredno zjasni na način poiesis, ustvarjanja, ki ga Platon v Simpoziju opredeli kot »vzrok, ki kar koli vodi iz nebivajočega v bivajoče« (Platon 2004: 515). Konkretno to za sleherno razmišljanje, ki se zave, kako se ne zgolj »izraža« v neki govorici, marveč je tudi narekovano od nje, pomeni, da moramo tudi naš miselni odnos do govorice v vsakem trenutku ustvariti, da ni dovolj, da ga že predpostavljamo in v tem pogledu postavljamo take ali drugačne ugotovitve. To je določilno ravno v primeru filozofskega tvorjenja pojmov, ki ni običajno oblikovanje znanstvene terminologije, marveč se, če naj spet opozorimo na Gadameijev namig, poraja iz neke stiske govorice. To stisko trpi na prehodu nebitnega v bitno, kjer se pesništvo zdi najbližje prostoru govorice, se tako rekoč stiska vanj, medtem ko se za filozofijo nasprotno dozdeva, da jo njena pojmovnost potiska stran, tja v onostranstvo transcendentalnosti, ki ga že Platon v dialogu Faidros označi kot »hyperouranios topos«, »nadnebni kraj«, ki ga »ni še nikoli slavil noben tukajšnji pesnik, niti ga nikdar ne bo slavil tako, kot bi si zaslužil.« (Platon 2004: 548)
Vendar pa se je sodobna filozofija, kakor smo uvodoma poudarili, izrecno okrenila k prostoru govorice, kar je naznačeno tudi v Gadameijevem reklu »bit, ki jo je mogoče razumeti je govorica/jezik«, ki poudarja možnost razumevanja. »Razumevanje« v tem kontekstu ne implicira tega, kako naj razumemo tisto, kar izrekamo kot bit, marveč to, da (se) bit daje razumeti kot prehod v govorici. Že v običajnem govoru pomeni razumeti neki jezik: biti v možnosti, da nam ta jezik govori. Razumevanje poleg dojemanja nečesa vključuje tudi dojemljivost za nekaj, ki stopa pred sleherno pojmovnost in na njej zgrajeno arhitektoniko razuma. Prav zaradi te dojemljivosti razumevanje nujno »čuti« stisko, ki izhaja iz tega, da smo, ko se bit da razumeti, napoteni zgolj na govorico in razen tega nič. Z vidikom »razumevanja« kot herme-nevtične poslušnosti se v sodobni filozofiji zato neposredno najavlja zasuk h govorici, ki je najtesneje povezan z vpeljavo t. i. »ontološke diference« pri Heideggeiju, po kateri smisel biti kot take ne more prevzeti pomena nečesa bivajočega . Predvsem pod vplivom Jacquesa Derridaja, Gillesa Deleuzea in Giannija Vattima se je na tej sledi v filozofiji 20. st. uveljavilo t.i. »mišljenje diference« (Vattimo 1998). Gadamer izrecno povezuje »mišljenje diference« z dojemanjem različnosti govorice oziroma govoric, ki ne vodi stran od marveč k razumevanju in sporazumevanju v svetu, ki pa je očitno vse kaj drugega od kakega enotnega pojma sveta. (Gadamer 1993)
14 »Bit se mora, da bi sploh bila, sama od sebe razlikovati, postajati drugo, se kazati, predstavljati.« (Barbarič 2000: 71)
Dean Komel, Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice
429
Kaj to pove v zvezi s smiselno konstelacijo: kako govorica daje prostor filozofiji in kako je lahko filozofija kraj govorice? S tem ne podajamo kakršnekoli analogije med tem krajem in onim prostorom, marveč neko temeljno analogijo, ki je filozofski tradiciji znana kot analogia entis, »primera biti«. Prvi jo je podal Aristotel v Metafiziki z opredelitvijo: »Bivajoče se sicer res izreka na mnogotero načinov (pollachos), vendar z ozirom na neko eno in določeno naravo.« (Aristoteles 1999: 76) Če prej podano Gadameijevo reklo »Bit, ki je lahko razumeta je jezik/govorica« smiselno povežemo s to Aristotelove opredelitvijo »analogije biti«, lahko precej ugotovimo, da implicira njen prevod, vendar ne v smeri potencialne enotnosti pojma, marveč iz odpiranja v prostor govorice oziroma različnosti govoric. Glede na to, da Aristotelov izrek lahko vzamemo kot temeljno načelo njegove »prve filozofije« in morda celo filozofije nasploh, lahko predpostavimo, da je ravno mnogovrstnost spregovarjanja biti to, kar daje misliti filozofom in vzpostavlja filozofijo kot kraj govorice. Spričevalo o tem nam ponuja Heraklitov rek, ki naj bi sploh kot prvi omenjal filozofe in po katerem morajo ti biti vešči mnogih znanj. (Diels, Kranz 2013: 381) Vendar pa se ljubezen do modrosti za Heraklita ne zaustavi pri mnoštvu, marveč stremi k tistemu »enemu, v sebi razlikovanemu«, ki se v nadaljnjem razvoju filozofije uveljavi kot enotni in enoteči pojem kot ga merodajno domisli Hegel. A prav Hegel v svoji Logiki znanosti pokaže, da pojem ni vnaprej istoveten sam s seboj, temveč jo pridobi šele na podlagi dialektične prevedljivosti enega pojma v drug pojem, pa tudi same drugosti biti v pojem: »Glede na osnovni element, ki je v enotnosti pojma v samem sebi in s tem v neločljivosti njegovih določil, pa bi morala ta določila nadalje tudi (kolikor so razli-kovana, kolikor je pojem postavljen v svoji razliki) vsaj stati v medsebojnem odnosu Iz tega izhaja neka sfera posredovanja, pojem kot sistem refleksijskih določil, tj. sfera biti, prehajajoče k vsebnosti pojma, ki na ta način še ni postavljen kot tak, temveč je hkrati obremenjen z neposredno bitjo kot z nečim njemu zunanjim.« (Hegel 1991: 45) Tako nas ne sme presenetiti, da Stari Grki, ki veljajo za izumitelje pojmovnega mišljenja v strogem smislu ne poznajo pojmov poznajo pojmov v strogem smislu, marveč zgolj določila biti. Tako Janko Pajk, ki je leta 1880 v Kresu objavil prvo sistematično razpravo o slovenski filozofski terminologiji15, glede ustreznice za »pojem« v grški filozofiji pojasni:
»To, kar Nemci Begriff imenujejo, je neka raznim predstavam enovrstnih predmetov lastna občna (duševna) podoba. Kot osebina ali kot pojedina stvar se ta podoba v vunasnjej prirodi ne pojavlja, ampak samo v človeškem predstavljanji. Ker se ne da dokazati, da bi ta obča duševna oblika stvarem samim odgovarjala, ima se ona za nekakove znake stvarij smatrati. Zato so Latinci za Begriff imeli besedo: notio (znamenje ali znak), Grki pak so ga s to on, he ousia, to hyparchon (bitje, bitnost, bistvo) izraževali .« (Pajk 2001: 217)
Fenomenološka hermenevtika postavlja pod vprašaj tudi prevajanje logosa s »pojmom«: »Logos 'prevajajo', se pravi zmeraj razlagajo kot um, sodbo, pojem, definicijo, razlog, razmerje. Kako pa bi mogli 'govor' tako modificirati, da bi logos pomenil vse prej našteto in to znotraj znanstvene jezikovne rabe?« (Heidegger 1997: 58)
15 O Pajkovih zaslugah za razvoj slovenske filozofske terminologije, pa tudi njegovem sporu glede rabe slovenščine v znanosti glej Komel 1996.
430
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
To, da avtoriteto pojma v filozofiji lahko temeljito omaje že prevod iz ene govorice v drugo, kaže, da govorica v primerjavi s pojmom ne obstaja po sebi kot enoteča enost.16 Ne obstaja govorica nasploh, marveč le govorice. Ne tako, da so zgolj postavljene ena ob drugo in se lahko poljubno sestavljajo. Govorice so, če so že kam, postavljene v medsebojni pogovor v katerega prehajajo. Meje moje govorice so meje mojega sveta, vendar jih lahko delim z drugimi. Pogovor je tisto, kar je skupno vsem govoricam in po čemer je tudi svet vsem skupen, kar pa seveda ne pomeni isto kot enoten. Tako lahko za govorico filozofije rečemo, da je kraj takega pogovora, ki spravlja skupaj različnost govoric; ne tako da se postavlja nadnje v smislu kake metagovo-rice, marveč s tem, da se postavi v položaj in razpoloženje ene od njih in se tako naseli v njenem prostoru, se spoji z njeno pokrajino.
Kaj glede na to lahko rečemo o slovenščini kot govorici filozofije? Potrebno je poudariti, da se je v zadnjih letih zaostrilo vprašanje smiselnosti znanstvene, kulturne, pedagoške in politične rabe slovenščine, ki zaznamuje tudi filozofsko razmerje do slovenščine, in sicer v meri dogajanja filozofiranja kot takega iz nje in v njej. Potem ko se je slovenščina dodobra uveljavila kot enakopraven evropski in svetovni jezik, bi česa takega pravzaprav ne pričakovali. Slovenščino naj bi ogrožala predvsem globalni družbeno-ekonomski razvoj ter napredek informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki narekujeta univerzalno rabo angleščine. A oboje lahko prav tako podpira ali celo pospešuje rabo slovenščine. Zato menim, da se raba slovenščine zdi problematična predvsem zaradi redukcijskega razumevanja same »rabe jezika«, kolikor se jo vnaprej enači z uporabnostjo nečesa. Po tej vrednostni predstavi uporabljamo jezik tako kot vsa druga sredstva in priprave. Vsak pri sebi pa dobro ve, da s raba jezika razlikuje od uporabljanja stvari že po tem, da slednjih ni mogoče govoriti, pač pa je možno le govoriti o njih. Tudi ko se nam zastavlja vprašanje, čemu rabi slovenščina, nimamo v mislih, kako bi slovenščina morda koristila in služila pri tem ali onem opravilu. Raba jezika vključuje celoto tistega, s čimer si damo kakorkoli karkoli opraviti. Še več: vključuje horizont tega, kar nam pravi naše bivanje v celoti in je sosledno ključna za sleherno možno razumevanje sveta in sporazumevanje med ljudmi. Zato raba »lastnega jezika« ni nekaj, kar bi zgolj nekako upoštevali, marveč ji pripade neko spoštovanje, ki zadeva dostojanstvo človeškosti.
A tudi če poudarimo, da raba slovenščine v celoti opredeljuje naš bivanjski položaj in razpoloženje, še nimamo zadostne opore za to, da bi lahko, če ne že dokazali, pa vsaj pokazali relevantnost rabe slovenščine na vseh prej omenjenih družbeno-insti-tucionalnih ravneh. Raba govorice namreč vključuje tudi našo govorno dejavnost. Zato se izkaže pomanjkljivo sleherno »zaščitništvo« rabe slovenščine, ki postavlja v ospredje potrebo njenega »ohranjanja« - kakor da bi se že vnaprej sprijaznili z njeno neuporabnostjo in nekoristnostjo ter jo mirno odložili v kako shrambo. Ob tem pozabljamo, da je morda slovenščina ta, ki »nas hrani« in »drži žive«, ne le v smislu kakega (spet) ohranjanja nacionalne identitete ali česa podobnega, marveč preprosto v tem, da lahko smo ljudje in dejavni v lastni človeškosti.
S to govorno dejavnostjo je povezan tudi tisti vidik rabe slovenščine, ki zadeva temo našega razpravljanja: kako upravičiti rabo slovenščine kot filozofske govorice? Glede na obilico avtorskih in prevodnih filozofski del, ki so na voljo v slovenščini, se
16 Ta vidik sicer podrobneje razvijam v primeru slovenske besede »resnica« v Komel 2003.
Dean Komel, Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice
431
tako pomišljanje sicer lahko upravičeno zdi odvečno in neumestno. Pa vendar je tu. Ne le zaradi tega, ker, recimo, vrednotenje raziskovalnih dosežkov favorizira objave v tujih jezikih. Prav tako tudi ne zaradi vedno bolj glasnih zahtev, da bi visokošolsko poučevanje potekalo v angleščini, kar naj bi domnevno povečalo njegovo »privlačnost, pospešilo »internacionalizacijo« slovenskega visokega šolstva in zagotavljajo večjo zaposljivost diplomiranih. Pred vse to stopa namreč vprašanje: kaj se pravi misliti v lastnem jeziku? Če se vanj zares poglobimo sproži neko nenavadno, neodpravljivo in paradoksno tvorno stisko tistega lastnega, kolikor to lastno ni kaka lastnina, tako kot raba jezika ni le njegova uporaba.
Kaj sploh tvori smiselno vez med filozofsko mislijo in neko konkretno govorico, v tem primeru slovensko? Mar ni mišljenje v lastnem jeziku pogojeno s tem, da smo pravzaprav z vsem, s čemer smo dejavni kot ljudje, že vnaprej v lasti govorice in tako tudi v razliki lastne in tuje govorice? Mar se ne smisel tako v misli kot jeziku oblikuje v stičnosti lastnega in tujega?
»Smisel« je tako miselna kot jezikovna kategorija. Tako jezik kot misel se navezujeta na smisel, pri čemer pa smisla samega ne moremo izpeljevati izključno iz miselne ali jezikovne dejavnosti, marveč edino iz medsebojnega nanašanja, v katerem se tvori s-misel. To pomeni, da nismo zgolj mi, z naše strani (miselno) dejavni v govorici, marveč je v sebi lastnem razprostiranju prav tako in še bolj dejavna tudi govorica sama. Tako ne čudi, da eden največjih jezikoslovcev sploh, Wilhelm von Humboldt, določi bistvo govorice kot dejavnost.17 Po Gadameijevem uvidu izhaja dejavnost govorice kot tudi naše soudeležba v njej iz tega, da je govorica sama v sebi pogovor (Gadamer 2001: 316), kar ima vzvratno hermenevtično posledico za filozofijo, da se tudi sama dojema svojo miselno dejavnost kot razgovor duše same s seboj. To, da je filozofija razgovor že v najnotrišnjem samogovoru duše, izpričuje temeljni dialoški duh filozofije, ki ni omejen le na zunanjo dialoško formo, kakor je na primer razvidna pri Platonu. Filozofska dialoškost se neposredno prenaša v tvorjenje pojmov, ki ga začenši s Platonom obravnavamo kot dialektiko. Ob dialoškosti in dialektiki, ki zame-jujeta filozofijo kot kraj govorice, nastopi tu še tretje krajevno razsežje, ki se morda zdi manj pomembno, je pa gotovo najpomembnejše v kontekstu našega razpravljanja: to je izkušnja govorice kot dialekta. Omogočila je prevajanje filozofije iz ene govorice v drugo, ki je v osnovi določilo njen zgodovinski razvoj in v tem pogledu tudi konstituiranje slovenščine kot filozofskega jezika.
To določilnost dialekta za filozofijo, kolikor že se dozdeva glede na podano dialoško in dialektično določilo manj vredna in veljavna, potrjuje prav zasuk sodobne filozofije od predstave jezika k izkušnji govorice, ki sama v sebi nosi bistveno možnost pogovora in jo tudi lepo podaja slovenska beseda za »dialekt«: narečje. Narečje ni kak stranski proizvod govorice, marveč njeno bistveno poreklo. Tako Heidegger, na
17 »Jezik, dojet v svojem resničnem bistvu, je nekaj stalnega, obstojnega in v slehernem trenutku prehajajočega. Celo njegovo zadržanje s pomočjo pisave je vedno nepopolno, mumiji podobno ohranjanje, ki je pač samo spet potrebno tega, da v njem skušamo ponavzočiti živo izvajanje. Jezik ni delo (ergon), temveč dejavnost (energeia).« (Humboldt 2006: 45) Tze-Wan Kwan se v tehtnem članku o filozofskih prvinah kitajščine navezuje na Humboldtovo obravnavo različnosti govoric in posebej poudari: »Humboldt zagovarja zvrst univerzalizma, ki dovoljuje vsakemu jeziku, da najde svoj lastni vzorec notranje rasti tako, da se vsi njegovi lingvistični elementi in viri lahko optimalno mobilizirajo in privedejo do sinergije. Za Humboldta jezik deluje in se razvija podobno kot 'notranje povezan organizem'.« (Kwan 2013: 7)
432
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
rob svojih razmišljanj o govorici pripiše: »Govorica je po svojem bistvenem poreklu dialekt. To ostane celo, če postane svetovni jezik« (Heidegger 2002: 156)
S tem ko odpiramo vidik slovenščine kot dialekta filozofije jo nikakor nočemo ponižati na kako postransko jezikovno rabo. V resnici jo šele prav povišamo in sicer na tisto raven, ki ne zgolj zunanje vzpostavlja jezikovne range. To je ravnina bitnega prehajanja sveta v govorici, ki je vselej končno, se pravi na nekem kraju, ki ga zastopamo kot govoreči, po drugi strani pa se venomer razprostira v neskončnost in je tako rekoč brez slehernega zastopstva. Našo udeležbo pri govorici tako venomer pogojuje način, kako smo deležni govorice.
France Veber, ki mu gotovo pripada osrednja vloga v procesu oblikovanja slovenske filozofije, se je ob prevzemu novoustanovljene stolice za filozofijo na ljubljanski univerzi leta 1919 znašel pred nalogo, svoje filozofsko misel, ki jo je do tedaj razvijal izključno v nemščini pod vodstvom svojega učitelja Alexiosa Meinonga na graški univerzi naprej razvija v slovenščini - ki je tedaj štela za komajda razvit filozofski dialekt.18 Zato nas ne začudi, da ena njegovih prvih razprav po prihodu v Ljubljano z naslovom O fenomenologiji jezika iz leta 1920 zadeva prav filozofsko umestitev jezika kot izraznega fenomena, ki kot fenomen kaže druge fenomene. V zaključku te razprave poudari, da je »'jezik' zasidran v sredini med duševnostjo in neduševnim svetom«, vendar ne podrobneje pojasni, kaj naj bi pomenila ta vmesnosti in sredina, marveč domneva, da » zakoni te duševnosti morali vreči neko luč na zakone jezika«. (Veber 1920: 68)
Mar se v tej sredini - onstran subjektivnosti in objektivnosti nastopanja jezikovnega fenomena - ne ponuja vmesna krajina dia-lekta, na-rečja, kolikor ga dojamemo v bistvenem smislu govorice, ki je v sebi odprta za pogovor? Iz dialekta veje duh govorice kot pokrajina pogovora: da beseda da besedo. Dialekt tako ni nekaj, kar bi bilo preprosto na voljo, temveč je predvsem neko volilo: izročilo, ki nosi v sebi sporočilo, in ga zato najdemo šele, če ga iščemo, morda na način, ki ga opiše Paul Celan v primeru pesniške govorice:
Odkrivam nekaj - kakor govorico - nesnovnega, toda zemeljskega, terestričnega, nekaj krožnega, kar se prek obeh polov vrača samo vase in pri tem - s še večjo jasnino - prevalovi celo trope: odkrivam ... meridian. (Celan 1981/82: 792)
18 O tem podrobneje v Komel 2004: 7-12.
Dean Komel, Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice
433
viRI IN LITERATuRA
Karl-Otto Appel, 1973: Transformation der Philosophie 1-2. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp.
Aristoteles, 1999: Metafizika. Ljubljana: Založba ZRC.
Damir Barbarič, 2000: Geschehen als Übergang. Hermeneutische Wege: Hans-Georg Gadamer zum Hundertsten. Ur. G. Figal, J. Grondin, D. J. Schmitt. Tübingen: Mohr Siebeck.
--, 2011: Die Sprache der Philosophie. Tübingen: Attempo.
Paul Celan 1982/83: Meridian. Nova revija 1/7-8. 786-92.
Hermann Diels, Walther Kranz, 2013: Fragmenti predsokratikov. Ljubljana: Študentska založba.
Matthias Flatschar, 2011: Logos und Lethe: Zur phänomenologischen Sprachauffassung im Spätwerk von Heidegger und Wittgenstein. Freiburg, München: Alber Verlag.
Martin Heidegger, 1983: Sprache und Heimat. Aus der Erfahrung des Denkens. Frankfurt ob Majni: Vittorio Klostermann.
--, 1992: Platon: Sophistes. Frankfurt ob Majni: Vittorio Klostermann.
--, 1994: Fenomenologija in teologija. Phainomena 3/9-10. 70-96.
--, 1995: Na poti do govorice. Ljubljana: SM.
--, 1997: Bit in čas. Ljubljana: SM.
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, 1991: Znanost logike I. Ljubljana: Društvo za teoretsko pshihoanalizo.
Wilhelm von Humboldt, 2006: O različnosti človeške jezikovne zgradbe. Ljubljana: Nova revija.
Edmund Husserl, 2006: Izraz in pomen. Ljubljana: Nova revija.
Hans-Georg Gadamer, 1986: Begriffsgeschichte als Philosophie. Hermeneutik II: Wahrheit und Methode: Ergänzungen. Tübingen: Mohr (Paul Siebeck).
--, 1993: Die Vielheit der Sprachen und das Verstehen der Welt. Ästhetik und Poetik I: Kunst als Aussage. Tübingen: Mohr (Paul Siebeck).
--, 2001: Resnica in metoda. Ljubljana: LUD Literatura.
Dean Komel, 1996: Janko Pajk i počeci slovenskog filozofskog nazivlja. Prilozi za iztraživanje hrvatske filozofske baštine 22/1-2. 309-23.
--, 2003: »Resnica« als slawische Wort für die Wahrheit. Archiv für Begriffsgeschichte 45. 45-60.
-- (ur.) , 2004: Kunst und Sein: Beiträge zur Phänomenologischen Ästhetik und Al-etheiologie. Würzburg: Koenigshausen & Neumann.
434
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Tze-Wan Kwan, 2013: Tvorba abstraktnih pojmov v arhaičnih kitajskih pisavah: Nekaj Humboldtovskih perspektiv. Phainomena 22/85-86. 5-91.
Josip Murn, 1967: Topol samujoč. Ljubljana: MK.
Janko Pajk, 2001: Doneski k filozofičnej terminologiji (ponatis). Phainomena 10/3738. 213-27.
Platon, 1991a: Sophistes. Sämtliche Werke (Griechisch und Deutsch). Frankfurt ob Majni, Leipzig: Insel Verlag. 125-294.
--, 2004: Zbrana dela. Celje: MD.
Gianni vattimo, 1988: Dogodivščine razlike. Literatura 89/90. 51-67. --, 2004: Filozofska karta 20. stoletja. Ljubljana: Sophia.
France Veber, 1920: O fenomenologiji jezika. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2/1-46. 137-87.
Ludwig Wittgenstein, 1976: Logično-filozofski traktat, Ljubljana: MK.
--, 1994: Predavanje o etiki. Phainomena 3/9-10. 61-70.
Summary
The author first presents some relevant sources and approaches implemented by philosophy and philosophical hermeneutics in particular, with the intention of defining the phenomenon of language. Language as a spoken phenomenon exhibits other phenomena; Plato already found that speech is always speech about something (logos tinos). This intentionality of the spoken phenomenon, together with the co-pertinent horizon of worldness, forms the topology of language, which defines the abstract-ness of philosophy. A philosophical notion is a priori topologically marked, i.e., by being receptive for what is being verbalized with language and to what the speaker is responding. At the same time, the atopical and utopic nature of the notion that, according to Gadamer, follows from the special "distress of language", language on the verge of silence. This dividing line is particularly clearly drawn with the language of each individual, which has philosophy adopted, starting with Plato, as the "inner conversation of the soul with itself'.
The paper takes into account some key sources in the formation of Slovene philosophical terminology (e.g., Janko Pajk) and philosophical treatment of language (France Veber), in order to outline the main viewpoints involved in opening the space for philosophy in language. Language, which thus "comes in between', opens philosophical thinking in dialogical space, so that it can transition from its own location to philosophical dialects, which provides an insight into dialectics of the relationship between philosophy and language.
UDK 003:81
Huna E. MeuKoecKciH Mhhck
HA^C03HATE.nbHAa KOMMYHHKAUH3 B COUHYMAX H BHYTPHKnETCTCHblE «HH®OPMAUHOHHbIE» nPOUECCbl: ŒMHOTHHECKHE META®OPbI H.H HEO^EBHflHAfl PEAHbHOCTb?
PaccMOTpeHH gBa Knacca HenocpegcTBeHHo He Ha6nrogaeMbix npo^ccoB, HHorga TpaKTyeMbix KaK HH$opMa^HOHHbIe: 1) Hagco3HaTentHaa MaKpoKOMMyHHKa^Ha BHyTpu co^HyMOB h Mexgy co^HyMaMH, cocToa^aa b Heoco3HaBaeMoft nepegaHe ycpegHëHHoro h o6o6^eHHoro cogepxaHua, ^KCTparap0BaHH0^0 H3 MHoxecTBa oTgentHbix oco3HaBaeMbix KoMMyHHKaTHBHbix aKTOB; 2) MHKpOKOMMyHHKa^Ha, npOTeKaKl^aa KaK XHMHHecKHe peaK-^HH B XpOMOcOMaX KneTOK opraHH3MoB pacTeHHft H XHBOTHLIX. nOKa3aHO, HTo BbipaXeHHe «nepegaHa reHeTHHecKoft HH$opMa^HH» npegcTaBnaeT co6oft MeTa^opy: peantHo b «Mexa-HH3Max HacnegcTBeHHocTH» He npegcTaBneHH KoMnoHeHTH, o6a3aTentHbie gna i^homchob KOMMyHHKa^HH.
KnroneBbie cnoBa: MHKpoKOMMyHHKa^Ha, MaKpoKOMMyHHKa^Ha, HH$opMa^Ha, ceMH-oTHKa, reHeTHKa, cucTeMHaa MeTa^opa «nepegaHa reHeTHHecKoft HH$opMa^HH»
The article deals with two types of processes that cannot be observed directly and that are occasionally considered informational: (1) supraconscious macro-communication within societies and between them, representing unconscious transmission of average and generalized content extracted from a host of individual communicative acts; (2) micro-communication taking place as chemical reactions in the chromosomes of plant and animal cells. The author demonstrates that the expression "transfer of genetic information" is a metaphor: in fact, the components required for communication phenomena were not observed in "hereditary mechanisms."
Keywords: micro-communication, macro-communication, information, semiotics, genetics, system metaphor "transfer of genetic information"
1 O MeTOHHMHHeCKOH B3âHMOCBfl3H CKÎI3II C.TOB UH$OpMa^UH,
KOMMyHUKa^H, 3HaKU
KaK HepegKo 6biBacT c o6o3HaHCHuaMH ^yHgaMCHTanbHbix ^chomchob hmobc-HecKoro 6hthh, ncKccMbi uHfyopMa^H, KOMMyHUKa^H, 3HaKu, aBnaacb o6^eno-
HHTHHMH H BMCcTC c TCM «KynbiypHblMH» cnoBaMH, ogHoBpCMCHHo BHcTynaMT KaK
o6^CHayHHHC unu MC^gucnunnuHapHbic tcpmhhh, t.c. KaK o6o3HaHCHua cncnu-anbHHx noHHTHH. B cuny npuHagnc^HocTH paccMarpuBacMbix tcpmhhob pa3HbiM gucnunnuHaM, b tom Hucnc ryMaHHTapHbiM, b cuny nocToaHHoro npucyrcTBua hx o6mcynoTpc6nTcnbHHx omohhmob b CMH h noBcegHCBHoft pchh, o6mca3biKoBaa u cncnuanbHaa ccMaHTHKa gaHHbix ncKccM mupoKo BapbupycTca. OgHaKo b TCKcTax KoHKpcTHoro aBTopa unu roBopa^cro rpaHunbi cooTBercTByromux hohhthh (ux
436
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
«o6"beMbi» (aHra. concept extension) b ^opMa^bHO-^orHHecKOM CMbic^e) Bno^He co-OTHOCHTe^bhm h, Ha3biBaa pa3Hbie rpaHH h^h acneKTbi ogHoro ^eHOMeHa 6mthh, cba3ahm me^gy co6oh metohhmhheckh. B camom gene, 1) hh^opmagna - sto bee to cogep^aHHe (kohtcht), KOTopoe nepegaeTca no KaHa^aM KOMMyHHKagHH; 2) kom-MyHHKauHH (KOMMyHHunpoBaHHe) - 3to npogecc nepegann h npneMa HH^opMagnn; 3) 3HaKH (3HaKOBbie chctcmm) - 3to 33mk h/h^h gpyrne ceMHOTHKH (HanpHMep, ®e-CT0B0e h MHMHHecKoe c0np0B0®geHHe 3BynameH penn; h^h «a3biK» cgeHbi - Bbipa-3HTe^bhme cpegcTBa Tearpa^bhoro ncKyccTBa h t.g.), bbictynarot KaK cpegcTBa gna nepegann h npneMa HH^opMagHH.
HepegKO paccMarpHBaeMMe TepMHHbi h^h hx agbeKTHBHbie gepHBara nog ne-poM KOHKpeTHbix aBropoB ynoTpe6naroTca cpa3y b gsyx 3HaneHHax (h3 OTMeneHHbix Tpex) h^h o6iegHHHMTca b c^o^Hbie c^OBa. Ec^h nnmyT (h roBopaT) uH$opMa^u-0HH0-K0MMyHUKamueHbie npogeccbi, 3HanHT, b gaHHMH MOMeHT aBTopa HHTepecy-eT npe^e Bcero hh^opMagna (KOTOpaa, caMO co6oh pa3yMeeTca, TaK h^h HHane nepegaeTca). Ec^h roBopaT uH$opMa^uoHHo-ceMuomu^ecKue npogeccbi, 3HanHT, g^a aBTopa Ba^ho hmchho ceuuomuuecKoe CBoeo6pa3He npogecca; b TaKOM KOHTeKCTe Hcno^b3yeTca coneTaHHe ceMuomuuecKue npo^ccu, a npH^arareflbHoe UH$OpMa^UOHHblU 3fleCb npHCyTCTByeT HMn^HgHTHO, nOTOMy HTO CeMHOTHHeCKHH
npogecc He MO^eT He 6biTb HH^opMagnoHHbiM. Ec^h nnmyT K0MMyHUKamueH0-ce-MuomuuecKue npo^ccbi, to Ha nepegHHH n^aH BbixogHT acneKT B3aHMogeHCTBHa napthepob b npogecce kommyhhghpobahha, ho npn stom gernro h cogep^ahhem npogecca ab^aeTca hh^opmagna, a cpegcTBOM ee nepegann c^y^ar 3HaKH h hx kom-6HHauHH. B ^m6om KOMMyHHKaTHBHOM aKTe Bcerga Ha^HHecTByMT Ha3BaHHbie Tpn acneKTa ^eHOMeHa KOMMyHHKagHH: HH^opMagna, ee ceMHOTHnecKoe Bbipa^eHHe h npogecc nepeganH HH^opMagHH - KOMMyHHgnpoBaHHe.
2 Pa3Hoo6pa3He BHgoB KOMMyHHKa^HH h ee «HeK^accH^ecKHe» ^opMti:
reHeTmecKH Hac-rogyeMtie CHCTeMti nepega^H iIii(|)()|)m;iiIiIiI b Mupe
XUBOTHUX («6HOKOMMyHHKa^HH»); KOMMyHHKa^HH B CHCTeMaX «^e^OBeK
- MamHHa» h «MamHHa - MamHHa»; HenocpegcTBeHHO He HaS^rogaeMtie
npo^ccti nepega^H iiii<|)0|)\i;ihiiii
Co3gare^b KH6epHeTHKH Hop6epr BHHep nocTy^HpoBan yHHBepca^bHOCTb npHHgHnoB nepeganH HH^opMagHH h ynpaB^eHHa b TexHHKe, ®hboh npnpoge h ne-^OBeHecKOM o6mecTBe (BHHep [1948/1961] 1983). OgHaKO nocTeneHHO mnpoKoe, b gyxe BHHepa, noHHMaHHe ^eHOMeHa KOMMyHHKagHH, xapaKTepHoe gna 1960-1970-x rr.1, ycTyna^o MecTO HCC^egoBaHHaM OTge^bHbix pogoB h BHgoB KOMMyHHgnpoBa-hhh. CocTaB cy6ieKTOB KOMMyHHKagHH b toh h^h hhoh Mepe cy^aica: coraacHO 0gH0My H3 pacnpocTpaHeHHbix noHHMaHHH, KOMMyHHRagna HMeeT MecTO TO^bKO b he^obeneckom o6mectbe h me^gy ^mgbmh, ho he me^gy abtomaramh h he me^gy
1 Cp. 3HaKOBMe 3arjiaBHa KHHr h anccepTauHH Toro BpeMeHH: Gagne, R. M., Psychological principles in system development. New York 1962; Jones, J. C. The designing of man-machine systems. London 1967; 3y6oB, A.B. nepepaSoTKa ecTecTBeHHoro a3MKa b CHCTeMe "ne^oBeK - MamHHa". .neHHHrpafl 1969; nnoTpoBCKHH, PT. TeKCT, MamHHa, He^oBeK. ^eHHHrpaa 1975.
HuHa E. MeHKOBCKaa, Hagco3HaTejbHaa KOMMyHMKanua b conuyMax
437
HejOBeKOM u MamuHOH (Hanp., EaöanneB 2001, Cokojob 2002, rHaxMK 2010). OgHa-KO 3ooncuxojoru u 3T0J0ru He MoryT oöoHTucb 6e3 noHaxna «KOMMyHUKanna» npu-MeHUTejbHO k noBegeHUM ^hbothhx. HHorga ohu MapKnpyK>T TepMUH npe^uKCO-ugoM 3oo- (3ooKoMMyHUKa^n), ucnojb3yMT nepu$pa3bi (cmHan, cooô^eHue, daëm noHxmb u T.n.), ho ^aKTunecKu ^eHOMeH KOMMyHUKanuu b ®hboh npupoge ocTaeTca Ba^HHM npegMeTOM öuojoruHecKnx uccjegoBaHun, u ot cooTBeTCTByromen TepMu-Hojoruu HeT npunuH OTKa3biBaxbca.
HHorga npegjaraeTca pa3JUHaTb noHaTua «K0MMyHHKa^Ha» h «oö^eHue». ,3,ja TaKux aBTopoB «oö^eHue», b OTjuHue ot «K0MMyHHKa^HH», 6ojee gnaroruHHO, jhh-HOCTHO h ncuxojorHHHO (rHAiüK 2010: 142-43). BnponeM, b peajbHon (HeaKageMu-HecKon) ®h3hh MHorue noHHMaroT «oö^eHne» KaK nycTonopo^Hee hjh ga^e bh-MopoHHoe 3aHaxue. TaK, Mux. ^BaHe^KUH, BonpeKu apucTOKpaTHHecKOH ceHTeH^HH CeHT-3K3ronepu (oô^eHue KaK eöuHcmeeHHan Hacmon^an pocmrnb...), Ha Bonpoc -«- %o TaKoe oö^eHne?» OTBenaeT: «- 3to to, hto ocxaeTca ot gpy^öbi h jmöbh».
B oÖ3opax pogoB u BugoB KOMMyHUKanuu uHorga BbigejaroT nponeccbi, KOMMy-HUKaTUBHaa npupoga HeoHeBugHa u Hy^gaeTca b goKa3axejbCTBax. Bot npuMepbi TaKux nponeccoB: 1) K0T0pbix «BHyxpujuHHOCTHaa (ayTOKOMMyHUKanna, uju uh-TpanepcoHajbHaa) KOMMyHUKanna» (Fhatok 2010: 134-36); 2) «HagcoîHaTem-Haa» KOMMyHUKanna rpynn u cooömecTB, o KOTopon BnepBbie nucaj b 1950-x rr. Bbigaro^unca aHxponoflor Kjog .HeBu-Cxpoc; U3ynaa apxannecKne conuyMbi, oh yBugej, hto cocegHue njeMeHa uH^opMupyroT gpyr gpyra o ceöe (T.e. KOMMyH^H-pyror) nyTeM oÖMeHa ^eH^uHaMu (nepe3 öpaHHbie ycTaHOBjeHna), MaxepuajbHbi-Mu öjaraMu, ycjyraMu; nocKOJbKy nogoÖHaa KOMMyHUKanna CKjagbiBaeTca, cjobho MO3auKa, U3 MHO^ecTBa noBegeHHecKnx u peneBbix aKTOB MHorux jrogen, Bxoga^ux b öojbmue cooömecTBa, 3tu nponeccbi mo^ho Ha3BaTb «MaKpoKOMMyHUKannen» (cm. Metcobcka» 2008: 12-13)2; 3) «MUKpoKOMMyHUKanna» BHyTpu opraHU3Ma: a) nepegana «reHHon uH^opManuu»; 6) gBu^eHue uH^opManuu Me^gy HepBHon cu-CTeMOH u ocxajbHbiMu cucTeMaMu opraHU3Ma, a TaK^e Me^gy pa3HbiMu oTgejaMu HepBHOH cucTeMM (Metcobcka» 2009: 15-18).
^ajee öygyT paccMoxpeHbi gBa Kjacca HenocpegcTBeHHo He HaönrogaeMbix nponeccoB, HepegKO TpaKiyeMbix KaK uH^opManuoHHbie: 1) MaKpoKOMMyHUKanna (cBepx- u HagjHHHaa KOMMyHUKanna BHyTpu conuyMOB); 2) MUKpoKOMMyHUKanna (HeKOTopwe BHyTpuopraHU3MeHHMe nponeccbi). 3agana aHaju3a BuguTca b tom, hto6h pemuTb, b KaKOH Mepe ^eHOMeHbi, nogBoguMbie nog 3OHxnHHbie TepMUHbi «MaKpo-» u «MUKpoKOMMyHUKanna», oÖjagaroT npu3HaKaMu, HeoöxoguMbiMu u go-CTaxoHHHMu gja ux BKjKweHna b noje 3peHua Teopuu KOMMyHUKanuu.
3 MaKp0K0MMyHHKa^HH y eucmnx xhbothmx h He.robeka
OguH U3 KpynHenmux u öeccnopHbix pe3yjbTaxoB gjuTejbHoro MaKpoKOMMy-HUKannoHHoro nponecca coctout b tom, hto Ha 3ape nejOBenecKon ucTopuu, npu
2 Cp. HHoe ncn0JL30BaHHe TepMHHa «MaKp0K0MMyHHKa^Ha»: gja o6o3HaHeHua B3aHMogeHGTBna KyjbTyp h roGygapGTB, nponcxoga^ero b TaKnx ^opMax, KaK «3anMGTBOBaHne gocTH^eHHH (MogepHH3a^Ha, BeGTepHH3a^ua)»; «gnajor KyjbTyp», «Me®3THHHecKne koh^jihkt^i h K0H^p0HTa^HH»; «HH^0pMa^H0HHMe BOHHti, KyjbTypHMH HMnepnajH3M» (Cokojjob [2002] 2010: 55-62).
438
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
nepexoge ot nepB06biTH0-06mHHH0r0 yKnaga ®h3hh k nneMeHHOMy, 6bm h3®ht npoMHCKyHTex KaK sto nponcxognno? KaKaa HH^opMauna, b khkoh 3HaKOBOH 060-noHKe nepegaBanacb, - HeH3BecTHO, y STHonoroB 3gecb ecTb TonbKO pag cnnbHO pa3HamHxca rnnoTe3. Ho pe3ynbrar Hannuo: 3anpeT HHuecTa - 3to ogro h3 raaB-Hbix ot.thhhh He^OBeHeCKOrO OÖ^eCTBa ot MHpa ^HBOTHblX (BK^MHaa önh^aämhx
k nenoBeKy npHMaroB), h 3to yHHBepcanna: Ha 3eMHOM mape HeT counyMa, ige 6bi Me^noKoneHHecKHH HHuecr (He pHTyanbHbm) He 6bm 3anpemeH.
AHanorHH TOMy, KaK ^opMHpoBanHCb 3anpeTH y nepBOÖbiTHbix nrogen, mo^ho BHgeTb b MaKpOKOMMyHHKaUHH CTagHblX ^HBOTHblX.
3.1 MexaHHîMH h ^HBH^H3yro^ee Ha3HaneHHe MaKp0K0MMyHHKa^HH BO
BHyTpHBHgoBOM noBegeHHH rpynnoBtix XUBOTHUX
KaK noKa3an KoHpag .HopeHu, npoHHKHOBeHHbiH 3HaroK ^hbothmx h nrogen,
OCHOBHOH CeMHOTHHeCKHH MexaHH3M ^OpMHpOBaHHH 3anpeTOB COCTOan b TOM,
HTO HeKOTopwe gBH^eHHH ^HBOTHHx, nepBOHananbHO HMeBmne He 3HaK0B0e, a yth^htaphoe h npn stom he onehb ba^hoe ha3hanehhe (hhane ot stoh ^hkuhh Henb3a 6bmo 6bi OTKa3arbca), craHOBHnHCb 3HaKaMH, perynnpyromHMH noBegeHHe (^0PEH^ [1973] 1998: 430). CeMHOTHnecKH Harpy^eHHbie gBH^eHHH pa3BHnncb H3 gbh^ehhh, b kotophx nepbohananbho npoabnanocb hamepehhe, ho he hcnonhehhe, HanpHMep, yrpo3a, ycTpameHHe conepHHKa, roTOBHOCTb gparbca, ho eme He caMa arara (hto 6bmo 6bi onacHO gna rpynnbi, t.e. gna BHga). Ohh geMOHCTpnpyKrr ocKan, ho He CMHKaroT nenrocTH Ha ropne KOHKypeHTa. tak, y mhothx BHgoB b öpaHHbrä nepnog caMUbi-conepHHKH BCTynaKrr b egHH060pcTB0 3a oönagaHHe caMKOH, ogHaKO «gyMb» BegeTca OTHK>gb He «Ha ®H3Hb h^h CMepTb», He «Bcepbe3», a KaK 6bi «go Hcnyra» conepHHKa, «go nepBOH KpoBH», go ycnoBHOH, "cnopmBHOH" noöegbi.
HopeHu Ha3Ban TaKoe noBegeHHe uepeMOHHanbHbiM H pHTyanH3H30BaHHbiM (kohehho, he b ^hgehcthheckom cmhcne). Oh noka3an, hto pmyanh30bahh0e noBegeHHe 3aHHMaeT öonbmoe BpeMH b ®h3hh rpynnbi: ecnn nac noHaönrogarb 3a naBHaHaMH, mHMnaH3e h Bomben craen, to mo^ho BHgeTb, mto «6ónbmyro nacTb HX Bbipa3HTenbHbIX [ceMHOTHHeCKH Haipy^eHHblX. - H.M.] gBH^eHHH, KOTOpblMH oÖMeHHBaroTca nneHbi cooömecTBa, cocraBnHKrr yrpo3a h yMHpoTBopeHHe». n03t0my «kak pa3 y 3thx BecbMa arpeccHBHbix BHgoB b ecTecTBeHHbix ycnoBHax CTonb pegKO HaönwgaeTca npHMeHeHHe rpyöon cnnbi» (.^0PEH^ [1973] 1998: 431-32). 3neMeHTbi pHTyanH30BaHH0r0 noBegeHHH, B cnny CBoen none3HOCTH gna BbœHBaHHa nonynauhh h bhga b uenom, noctenehho ycbahbanncb ^hnorehethneckh, t.e. HacnegoBanHCb noTOMKaMH.
KoHeHHO, ocTaeTca öonbmoH 3aragKOH, KaK geHCTByeT stot MexaHH3M npegoTBpameHHH cepbe3HHx 6oeB BHyTpn BHga? HopeHu xopomo oöiacHaeT HHTaTe^HM CBOHX KHHT, HTO pHTya^bHOCTb ö03 OTBeHaeT HHTepeCaM BHga. Ho KTO b CTae h^h b CTage noHHMaeT 3to Ha3HaneHHe pmyana? Kto npngyMHBaeT ycTpameHHa BMeCTO ÖHTBbI H COpeBHOBaHHH BMeCTO ö03 gO CMepTH conepHHKa? Bo^aK? CaMKH, KOTopbiM ®a^KO CHHOBeH? KaK sto npoHcxogHT? ^epe3 KonneKTHBHoe nopHuaHHe noöegHTena, yÖHBmero conepHHKa? H^h önarogapa «apÖHTpa^y» B3pocnoro caMua,
HuHa E. MeHKOBCKaa, Hagco3HaTejbHaa KOMMyHMKanua b conuyMax
439
kotophh ocTaHoBUT HepaBHbiH öon, HaKa^eT 3a HneHoBpegnrenbcTBo u T.n.? Mbi Mo^eM Haönrogarb TonbKo no3gHue oTronocKu 3tux e^e npegnenoBenecKHx HopM, coxpaHUBmueca b MaKcuMax KogeKca necTu gBopoBbix gpaK: «ne^anero He 6bK>T», «htoöh necrao, 6e3 nogHo^eK», «gBoe Ha ogHoro - HenecTHaa gpaKa» u T.n.
HoxaH Xën3UHra cBa3biBan nepra nepeMoHuanbHocTu c ^eHoMeHoM urpbi, yraep^gaa, hto «urpa crapme Kynbrypbi» (XËfeHHrn [1938] 1992: 9). «^uBoTHbie urparoT tohho TaK ®e, KaK nrogu. Bce ocHoBHbie nepra urpbi y^e npucyTCTByroT b urpe ^hbothhx. ^ocTaronHo npoHaönrogarb xoTa öbi urpy ^eHaT [...]. Ohu npurnamaKrr gpyr gpyra nourparb HeKUM nogoöueM nepeMoHuanbHbix no3 u ^ecroB. Ohu coönrogaKrr npaBuno, mto Henb3a, HanpuMep, naprHepy no urpe npoKycbiBarb yxo. Ohu npuTBopaKrrca y^acHo 3nbiMu. H hto ocoöeHHo Ba^Ho, ohu coBepmeHHo oneBugHo ucnbiTbiBaroT npu stom orpoMHoe ygoBonbcTBue u pagocrb» (XEfeHHrA [1938] 1992: 10).
KaK 6h hu TpaKTOBaTb nepra puryana (nepeMoHuanbHocTu) b noBegeHuu ^ubothhx - KaK npuBUBaeMyro rpynne npo^unaKTUKy arpeccuu unu KaK urpy, - oneBugHo, hto puryanbHaa 6opb6a - 3to ceMuoTHHecKnn ^eHoMeH, T.e. 3HaK, Hecy^un b ceöe uH^opManuro 3anpeTa Hacroa^ero öoa. TaKHM o6pa3oM, puryan ('nepeMoHua, oöpag') BbicrynaeT KaK «a3biK» (ceMuoranecKoe cpegcTBo) BHyTpuBugoBoro KoMMyHUKaTUBHoro noBegeHna KoMMyHUKanuu ^hbothhx. 3gecb Hanuno Bce npu3HaKH KoMMyHUKanuu. Bo-nepBbix, uMerorca agpecanr u agpecar: noBegeHue agpecoBaHo naprHepy (unu naprHepaM) u oho BocnpuHUMaeTca. Bo-BropMx, b nepegane uH^opManuu ucnonb3yK>Tca 3HaKu, b KoHKpeTHbix cnynaax geMoHcTpanuu yrpo3bi unu 6oa - uKoHunecKHe: uMeeT Mecro He öon, a ero öecKpoBHaa uMUTanua. B-TpeTbux, 3HaKoBoe noBegeHue HeceT b ceöe uH^opManuro, npuneM gBoaKyro: gna conepHUKa - npuMepHo TaKyro: '-3 He HaMepeH Teöa yöuBarb, mh copeBHyeMca', a gna rpynnbi u Buga - öonee mupoKyro uH^opManuro, KoTopaa nocTeneHHo ycBauBaeTca KaK HopMa ®u3hu: «Henb3a yöuBarb unu KanenuTb copoguna».
Y ^hbothhx pmyanbi, yKpennaa u oöeperaa Bug KaK nenoe, ycunuBaroT cMHcnoBoe u KoMMyHUKaruBHoe eguHcTBo rpynnbi. Y roMUHugoB c pmyanrooBaHHbiM noBegeHueM cBa3aHo Hanano coöcTBeHHo nenoBenecKon SBonronuu.
3.2 HepTti Mak'pok'OMMyniik'aiiiiiiii b ne^OBenecKHx cooßmecTBax
Ha3HaneHue MaKpoKoMMyHUKanuu coctout b tom, htoöh BbipaöarbiBarb u yKopeHaTb b rpynne Ba^Hbie oö^ue cMbicnbi, cnocoöHbie nuBunu3oBaTb u oöieguHaTb nneHoB rpynnH, T.e. co3garb conuanbHyro opraHU3anuro nneMeHu. KaK u b cTae ^hbothhx, MaKpoKoMMyHUKanua y nrogen ^opMupyeTca Ha ocHoBe HaönrogaeMoro B3aHMogencTBuu KoHKpeTHHx uHguBugoB (ocoöen), b xoge KoToporo nepegaeTca HeKoTopbin KoHKpeTHbin cMbicn (Tuna '-3 He coöuparocb Teöa yöuBaTb, Mbi TonbKo copeBHyeMca'). nogoÖHbie KoHKpeTHbie cMbicnbi c^HMaroTca, oöoö^aKrrca u cTaHoBaTca HagbiHguBugyanbHon u HenocpegcraeHHo He HaönwgaeMon «MaKpouH^opManuen» (ecnu npogon^arb npuMep, to cooTBeTcTByM^aa MaKpouH^opManua npegcrana 6h KaK 3anpeT Ha yöuncTBo
440
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
COpOgHHen). MaKpOHH^OpMaUHH npHHagne^HT KOnreKTHBHOMy C03HaHHM cooömectba (t.e. c03hahhm ero B3pocnbix nnehob); oha npegcrabnaet co6oh aÖCTpaKTHyM CMblCnOByM CTpyKTypy, OTOO^eHHyM B C03H3HHH MHO^eCTBOM KOHKpeTHHX KOMMyHHKaTHBHblX aKTOB b BHge OÖOÖmeHHOH H Hag^HHHOH HOpMbI,
KOTopaa perynnpyeT noBegeHHe nneHOB rpynnbi h onpegenaeT hhtchuhh HeKOTopoH
HaCTH HaÖflMgaeMHX KOMMyHHKaTHBHblX aKTOB3.
KaKHM 06pa30M coBpeMeHHbrä peöeHOK ycBaHBaeT Ba^HeHmne HopMbi ®h3hh, mh mo^em haönrogarb heboopy^ehhhm raa30m. bot matb bbica^hbaet peöehka ha ropmoK, xBa^HT, Korga ygaeTca 3agyMaHHoe, h Tax h^h HHane pyraeT (BbiKa3biBaeT CBoe HegoBonbCTBo), Korga 3th gena nponcxogar noMHMO ropmKa. PeöeHKy He Bcë pabho, pyraroT ero h^h xBanar. oh xoneT öbitb MaMHHbiM, nroÖHMbiM, cbohm. ^epe3 nonroga MaTb HanHHaeT npnynarb peöeHKa nonb30Barbca TyaneTOM, BHanane c noMomtM B3pocnoro, noTOM peöeHOK genaeT 3to caMOcraaTenbHO h HanHHaeT noHHMarb, hto 3to genaetca 6e3 nocTopoHHHx raa3. noaBnaeTca CTbig, npegTena COBeCTH.
bOT TaK HanHHaeTca 0HT0reHe3 Kynbrypbi B noBegeHHH H co3HaHHH coBpeMeHHoro peöeHKa - HaHHHaeTca c 3anpeTa Ha nyönHHHoe ygoBneTBopeHHe ecTecTBeHHbix, T.e. HHCTHHKTHBHbix noTpeÖHoereH h noöy^geHHH. 3anpeTbi npeoönagaKrr, 3anpeTOB öonbme, h ohh cnnbHee h onpegeneHHee, neM npegnncaHHa: He 3a6upaü y McmwuKa mhhuk! He depucb! He monuu ^emouKu! He wadHuuaü, nodemcb c 6pamuKOM. He epedHunaü, He o6u^aü ManeHbKo^o! He nepe6ueaü cmapmux! h T.g. b Me^nhhhocthom oömehhh mhnnhohm geten cnbimar nogoÖHbie hmneparhbbi ot cbohx MaM, HHHb, öaöymeK. nocnymaHHe noomp^etca, HenocnymHbix nopnuaroT h haka3hbarot: hget bhegpehhe b co3hahhe menkhx nopuhh cmbicna, chmmhhythbix H CHTyaTHBHMX. 3th peHH pa3p03HeHH b npOCTpaHCTBe H BpeMeHH, ho, MHOrOKpaTHO nobtopaacb, b MacmTaöe counyMa ohh oöieghhhmtca b MaKpoKOMMyHHKaunro, KOTopaa OTKnagHBaeTca B co3HaHHH nogpacTaro^Hx noKoneHHH KaK oö^aa, HagnHHHaa h BHeBpeMeHHáa (Bcerga 3HanHMaa) HH^opMauna, 3agaromaa 6a30Bbie HopMM co3HaHHa H noBegeHHH.
HopeHu nognepKHBan KonneKTHBHCTCKHH reHe3HC counanroHpyromeH HH^opMauHH, npH^eM H y npHMaroB H y nenoBeKa. noKa3biBaa, KaK B pmyanrooBaHHOM noBegeHHH ^hbothmx BbipaöarbiBaeTca o6me3HaHHMaa gna CTan HH^opMauna, HopeHu npHBognn cnoBa Poöepra HepKca, ogHoro h3 3aHHHareneH 30oncHxonorHH, o TOM, HTO ogHH mHMnaH3e - 3TO Booöme He mHMnaH3e. HHane roBopa, peneBaHTHbie nepra BHcmHx ^hbothmx npoaBnaKrrca hmchho b hx B3aHMogeHCTBHH, T.e. b KOMMyHHKaUHH H B C^OpMHpOBaHHblX KOMMyHHKaUHeH noBegeHHecKHx HOpMaX. Ho ganee .HopeHu nnmeT o CBepxnHHHOM co3HaHHH hmchho nenoBenecTBa: «Ha ropa3go 6onee bmcokom ypoBHe no3HaHHH cnpaBegnHBO nocTH^eHHe ApHonbga TeneHa, hto ogHH nenoBeK - 3to Booöme He nenoBeK, noTOMy hto nenoBenecKaa gyx0BH0CTb -
CBepxnHHHoe aBneHHe» (^0PEH^ [1973] 1998: 426).
3 MaKpoKOMMyHHKauna, ee cMucnu, hx ^opMHpoBaHHe h UHpKyjiauHa He HaSjirogaeMM npHMepHO TaK ®e, KaK grogn b CBoeM SojitmHHCTBe He 3aMenaroT geHCTBHa 3K0H0MHHecKHX 3aKOHOB, xoTa 3th 3aKO-hm pea^h3yrotca b hx ®h3hh (b gHHaMHKe cnpoca h npeggo^eHHa, ueH h 3apn^ar, Ha^oroB h HHBecTH-UHH, Kypca Ba^roT, yneTHMX CTaBOK h T.g.). MaKpoKOMMyHHKauna npegcTaBJiaeT coSoh HeKOToptiH Sogee oS^HH H aScTpaKTHMH ypOBeHt COUHa^bHOrO HH^OpMaUHOHHOrO B3aHMOgeHCTBHa.
HuHa E. MenKOBCKaa, Hagco3HaTenLHaa KOMMyHuKanua b conuyMax
441
«CBepxnunHaa» u «Hagco3HarenbHaa» MaKpoKOMMyHuranua Me^gy paîHtiMH C0^HyMaMH(Me^gypa3HHMUHap0gaMuucTpaHaMu)0TflUHaeTca0TB^0flHe0C03HaHH0H u ga^e nnaHupyeMon u HaönrogaeMon rpynnoBOH Me^KynbrypHon KOMMyHuKanuen, KOTopaa uMeeT MecTO b geaTenbHOcru no opraHu3anuu TpaHCHanuoHanbHbix npegnpuaTun, coBMecTHbix uccnegoBarenbCKux, xygo^ecTBeHHbix, MaccMegunHbix npoeKTOB, a TaK^e b MeHeg^Menre no ocymecraneHuro cooTBeTCTByromux nnaHOB u npoeKTOB. «Coöbrrua» MaxpoKOMMyHuKanuu He nnaHupyKrrca u He goKyMenrupyKrrca, ho ohu caMu coöon (ecTecTBeHH^iM 06pa30M) BO3HuKaroT b Me^nunHO cthom oö^eHuu nrogen pa3Hbix Kynbryp, HanpuMep, Ha coBMecTHOM npegnpuaTuu, Korga paöorauK y3HaeT He TonbKO HOBoe gna ceöa cnoBO, ho b nepByro onepegb - HOByro «Be^b», a BMecTe c Bemtro Ha npaKTuKe y3HaeT KOMnneKC ugen, npegcraBneHun, noBegeHnecKux HopM, CBa3aHHbix c ucn0^b30BaHueM Be^u. nogoÖHbie nponeccbi MoryT 6brrb ganeKO He npaMbiMu. HanpuMep, nenoBeK npuBe3 u3-3a rpaHunbi cbmy urpymKy, KOTopaa Heo^ugaHHO nogcKa3ana uH^SHepy, npumegmeMy KaK pa3 b ioctu, pemeHue TexHunecKon 3aganu, Hag KOTopon oh 6unca nenbin geHb...
4	^Ba K^acca BHyTpHopraHH3MeHHBix npo^ccoB, noxo^Hx [?] Ha
nepegany iiii<|)0|)\ianiiii
Bo-nepBbix, 3to nepegana sneKrpoxuMunecKux uMnynbcOB BHyTpu opraHu3Ma no npoBogHMM ceTaM ero HepBHon cuctsmh. nepegana HepBHbix uMnynbcOB uMeeT MecTO b opraHu3Max TonbKO nacTu ^ubothmx (HanuHaa c naHnerauKa u pbi6, T.e. c xopgoBbix). H3MeHeHua uMnynbcOB Bbi3biBaroTca pa3gpa®eHueM HenpoHOB (HepBHbix K^eTOK) nog BO3gencTBueM BHemHen u BHyrpeHHen cpegbi u cocToaT b u3MeHeHuu 3^eKTpoxuMunecKoro noTeHnuana HenpoHOB. HMnynbCbi ugyT ot penenropoB b nenrpanbHyro HepBHyro cucTeMy u ot Hee k ucnonHnrenbHbiM opraHaM (MbimnaM, ®ene3aM). Enarogapa nepegane u npueMy HepBHbix uMnynbcOB ocymecTBnaeTca B3auMogencTBue Me^gy nenrpanbHon, nepu^epunHon u BereTaruBHon HepBHbiMu cucTeMaMu opraHu3Ma, a TaK^e Me^gy pa3HbiMu OTgenaMu ronoBHoro MO3ra.
Bo-BTopax, nponecc nepeganu uH^opManuu BugaT b 06pa30BaHuu hobmx KneTOK, npoTeKaromee b $opMe xuMunecKux peaKnun b xp0M0C0Max, reHax, HyKneuHOBbix KucnoTax - PHK u flHK (Haxoga^uxca b cocTaBe agep KneTOK b opraHu3Max Bcex pacTeHun u ^ubothmx). npu uH^opManuoHHon TpaKTOBKe nponeccoB 06pa30BaHua HOBOH KneTKu nepenucneHHbie opraHougbi (xpoMOCOMbi, reHbi, HyKneuHOBbie KHcnoTH) paccMarpuBaroTca b KanecTBe Hocnrenen reHeTunecKon uH^opManuu, a xuMunecKue peaKnuu, npoucxoga^ue b agpe KneTKu, BKnronaa cuHTe3 öenKa, - KaK nponeccbi nepeganu, npueMa u peanu3anuu uH^opManuu).
^anee nocMOTpuM, b KaKon Mepe BHyTpuKneTonHbie nponeccbi ygaeTca npegcTaBuTb KaK aBneHua KOMMyHuKanuu.
5	Mii<|)()|)\iaiiii()iiii:ui \eTa|opa oOpajOBanu^ hoboh k.totkh
KaK u3BecTHO u3 öuonoruu, KneTKu o6pa3yroTca gByMa cnocoöaMu: 1) b pe3ynbTare geneHua ogHon pognrenbCKon KneTKu Ha gBe (unu 6onbme) gonepHux
442
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
K^eTOK; 2) B pe3y^Krare c^hhhh3 gsyx no^OBbix K^eTOK (^eHCKOH h My^CKon) b hoboh K^eTKe, H3 kotopoh nyTeM ge^ehhh pa3BHBaeTca hobmh opraHH3M. Hac^egctbehhoctb (t.e. pa3Hoo6pa3Hbie cxogcraa Me^gy pognre^bckhmh h gonephhm 0prahh3m0m) ochobaha ha tom, hto npn geœhhh ka^goh k^ctkh npoHCxognr ee «caMoygBoeHHe»: K^eTKa KonnpyeT h Marepna^bHO noBTopaeT cbom CTpyKTypy (agpo co cbohm HaöopoM xpoMOCOM, agepHyro oöo^OHKy, nhton^a3My, CTeHKH K^eTKH h gp.). B pe3y^brare K^eTKa caM0B0cnp0H3B0gHTca.
TeHeTHKH nocTy^npyMT Ha^HHHe $a3bi KonnpoBaHna xHMHHecKoro cocTaBa xp0M0C0MH0r0 Marepna^a h $a3bi nepegann h npneMa no^yneHHon KonHH b agpo hoboh K^eTKH. 3th nOCTy^atbl h C03gaMT hh^opmauhohhblh aeneKT Hac^egcTBeHHOCTH. n03T0My reHeTHKa, KaK hh ogHa gpyraa h3 ecTecTBeHHbix HayK,
mnpOKO 3aHMCTByeT TepMHHbl HS TeOpHH KOMMyHHKaUHH, CeMHOTHKH, JIHHrBHCTHKH,
npnnem hcno^b3yet hx b kanectbe k^kwebbix. Cp. hecko^bko nphmepob (hctohhhkh: Tapamyn 2003, 3aan h gp. 2012, nyxa^bCKnn 2014; TepMHHO^ornHecKne 3aHMCTBOBaHHa gaHbi KypcHBOM): reH HeceT b ceöe Hac^egcTBeHHyro mfyopMa^w h onpege^eHHbiM 06pa30M ee Kodupyem, "3anucueaem "; ffHK - ^mo óeiKoeuü Kod; uH^opMocoMu (nacTH^i K^eTOHHoro ngpa, KOToptie npn 6nocHHTe3e ße^Ka (rpaHcft^HH) nepeHocHT iiM(|)()|)Maiiii()Miiyio PHK h3 ngpa b ^HTO^^a3My); reH cogep^HT b ceße KogÓH4 (Tpnn^eT, noc^egoBare^bHOCTb Tpex HyK^eoTHgoB); b nponecce ge^eHna K^eTOHHoro agpa, b $a3e penmKa^uu (ygBoeHHH MO^eKyn HyK^eHHOBHx khc^ot) gaHHaa noc^egoBare^bhoctb Tpex HyK^eoTHgoB mnupyemcx, b pe3y^brare b K^eTKe o6pa3yeTca "MampuHHox", h^h "uH^opMa^oHHax," mo^eky^a phöohykiehhoboh khc^otm, kotopaa 3arem npeo6pa3yeTca ("nepeeodumcx", "nepenucueaemcx", n^n "mpaHCKpu6upemcx") h "mpaHciupyemcx" b MO^eKy^y 6ema; no^Hbin Haöop reHOB gaHHoro opraHH3Ma, no^yHeHHHH b cocTaBe peKOMÖHHaHTHbix flHK, o6pa3yeT "6u6iuomeKy ^eHoe" (h^h "6aHK ^eHoe") h t.n. coraacho cemhothneckhm tepmhham rehethkob, reHeTHHecKHH Kog (nogoÖHO a3biKy h HeKOTopbiM gpyrHM ceMHOTHKaM) HMeeT ypoeHeeym cmpyKmypy. Ero noBToparomneca npocTenmne egHHHnbi (neTbipe
a30THCTbIX OCHOBaHHH hyk^eHHOBblX KHC^Ot) Ha3bIBaMTCa 6yK8CIMU, BeCb hx Haöop - aj$aeumoM, KOMÖHHauHH «6yKB» - cioeauu, a noc^egoBare^bHOCTH (^eHemmecKux cnoe» - meKcmaMU, coo6^eHUMMu, npo^paMMaMu, ^eHemu^ecKoü uH^opMa^ueü. FeHeTHKH roBopaT He TO^bKO o «Kode», «pacrnu^poemx», «cnumueaHuu» h «nepeeode» (reheth^eckoro tekcta b öemobbrä tckct), ^eHo-h fyeHomnupoeaHuu, ho tak^e o ^eHemu^ecKoü ^paMMamuKe; o nepe3anucu ^eHemu^ecKo^o meKcm», o nepeKpueaHuu ^eHHUx meKcmoe, o Tex 0C06eHH0CTax reHHoro «CHHTaKCHca», ö^arogapa KOTopbiM B^ipa^aroTca ue^ocTHHe «CM^eTH», h ga^e o 3HaKax npenHHaHHa (reHeTHHecKOH nyHKTyauHH); oö onenaTKax b ^HKobom tekcte; o nogonMTHMx o6e3bahax cka3aho, hto y hhx rehomom ctan OTpegaKTHpoBaHHbiM; HeKOTopwe HyK^eoTHgHHe 3aMeHH Ha3BaHH Morna^HMH (CHHOHHMHHeCKHMH) H t.n.
4 Ot ^pahu. code - 'ma^p, k^ron mn^pa, yc^obhoe cokpa^ehhe', bocxo^ht k ^ar. codex - 'khhra'
HuHa E. MeHKOBCKaa, Hagco3HaTejbHaa KOMMyHMKanua b conuyMax
443
roBopa b TepMHHax	.HaKO$$a, nepeg HaMu «cucTeMHaa uH^opManu-
OHHaa MeTa^opa»5. OHa 0CH0BaHa Ha nocrynare reHeTHKOB o MaTpuiHoi npu-poge HacnegcTBeHHocTu - nocrynare, HacronbKo co3ByiHOM c STuMonoruen TepMH-Ha Mamp^a6, iro ugea Ka^eTca nogcKa3aHHon cnoBOM. CornacHO npegcraBneHnaM reHeTHKoB, b MarprnHbix, unu uH^opManuoHHbix nponeccax Ha ocHoBe nepBuiHon crpyKrypbi ogHoro 6uononuMepa (KOTopaa cny^nr Mampu^u), cum^upyeTca cTpyKTypa gpyroro 6uononuMepa (Ha3biBaeMoro Konueu), npu 3tom cTpyKTypa Ma-Tpunbi onpegenaeT cTpyKTypy Konuu. K MarpunHbiM MexaHu3MaM HacnegcrBeHHO-ctu OTHocarca: 1) 6uocuHTe3 AHK (pennuKanna); 2) 6uocuHTe3 PHK (rpaHcKpun-nna); 3) 6uocuHTe3 6enKa (TpaHcnanua).
6 MeTa^opa pa3ge^HM^eHCH Kan.™
OgHaxo uH^opManuoHHaa MeTa^opa o6pa3OBaHna hoboh KneTKn He cooTBeT-cTByeT npupoge nponecca: oh BKnroiaeT xuMuiecKne peaKnuu u ^rouonoraHecKne nponeccbi, ho BugeTb b o6pa3oBaHuu hoboh KneTKn nponeccbi KonupoBaHua u nepe-gaiu HeKOTopon uH^opManuu HeT ocHOBaHun (cm. pa3gen 7).
CyTb nponecca o6pa3oBaHua hoboh KneTKu mo^ho o6"bacHnrb npo^e - Ha ocHoBe aHanoruu c geneHueM Kannu. nponecc geneHua KneTKu HanoMuHaeT pa3geneHue Kannu, Korga BHyTpeHHee gaBneHue paciymen Maccbi ^ugKocra npeogoneBaeT cuny noBepxHocTHoro Hara^eHua b o6onoiKe Kannu, u Kanna pa3genaeTca no cepeguHe. B pe3ynbTare u3 ogHon Kannu nonyiaeTca gBe Kannu toh ®e ^ugKocra - Toro ®e xuMniecKoro cocTaBa u c TeMu ®e $H3HonoraHecKHMH cBoncTBaMu. Pa3yMeeTca, aHanorna HenonHaa. Ecnu b pa3geneHuu Kannu ugyT ^romecme nponeccbi, to b KneTKe - MHorocTyneHiarbie xuMuiecKne peaKnuu, Korga ogHa $a3a 3anycKaeT cnegyromyro, co cboumu curaanaMu «crapT» u «cron», co MHoruMu aKTaHTaMu, BKnMiaa hto-to Bpoge ^epMenroB unu Karanu3aTopoB. Poct MaccM KneTKu, npuBO-gamun k geneHuro, BbmaH nocTynneHueM u3BHe nnrarenbHbix BemecTB. Ot 3Toro KneTOiHoe agpo c xpoMocoMaMu u Bca KneTKa Ha6yxaK>T u b Ka^goM cBoeM opraHO-uge genaTca HagBoe, npu stom reHeTmecKnH Marepuan pacnpegenaeTca Me^gy go-lepHuMu KneTKaMu To^gecTBeHHbiM o6pa3oM, ito o6ecneiuBaeT npeeMcTBeHHocTb xpomocom b pagy KneTOiHbix noKoneHun.
B pe3ynbTare npoucxoguT Bocnpou3BogcTBo KneTOK, T.e. noBropeHue b goiepHen KneTKe, Toro, ito 6bino b MarepuHcKOH KneTKe, - KaK xuMmecKoro Marepuana, TaK u ero cTpyKTypHon opraHroanuu.
5	BnpoieM, KaK noKa3an goKTop 6Hono^HlecKHx HayK A.E. CegoB (CegoB 2001), b cnoBape reHerara HeMano cepuHHBix (cucTeMHBix) TepMHHono^HlecKHx 3aHMCTBOBaHHH TaK^e u3 c^roum, Teo^ai^u, Sbitoboh pern. OSunue 3aHMCTBOBaHHH cBa3aHo, no-BuguMoMy, co CTpeMHTenbHOCTbro pa3BHTHa reHerara, Korga noucKu oStacHeHuH HaMHoro onepe^anu MeTogHlecKHe uccnegoBaHua.
6	Ot naT. matrix - 'MaTKa, caMKa-^poH3BogHTenbHH^a; npaMaTepb; ^epBO^pHlHHa'.
444
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
7 OTcyTCTBue b npo^ccax 06pa30BaMua hobom k.totku
MM^opMaunoMMMx, ccmiiotii'icckiix u K'oMMVMMKauMoMMM\ npimiakOB
7.1	no^eMy geroMue k.totku Me HB^aeTCH uM$opMa^uoMMBiM npo^ccoM?
Ka^gaa napa xp0M0C0M h Ka^gbiH reH o6nagaK>T onpegeneHHbiM xhmhhcckhm cocTaBOM h CTpyKTypon; xHMHnecKHe Be^ecTBa BCTynaroT b xHMHHecKHe peaKgHH, b pe3ynbTare KOTopbix CHHTe3HpyK>Tca HOBbie Be^ecTBa (b tocthocth, 6enKH). Xh-MHHeCKHe CBOHCTBa KOHKpeTHOrO Öe^Ka 3aBHC3T OT HHrpegneHTOB, HTO B CBOM one-pegb onpegenaeT ônonoranecKHe CBOHCTBa gaHHOH KneTKH (cocTaB h oöieM nnra-tenbhhx be^ectb, ckopoctb genehhh, nogarahboctb heönaronphhthbim ycnobham h T.n.). nepeg HaMH genoHKa 3aBHCHMOCTen (KaK h b nroöon xhmhhcckoh peaKgHH, KaK h b nroöoM npnpogHOM npogecce), ho HeT nepegann iiii(|)0|)m:iiiiiii. B sthx xhmh-necKHx npogeccax geHCTByeT He uM$opMa^uH o xhmhhcckom cocTaBe h CTpyKType KaKHx-TO Be^ecTB, a caMH 3th Be^ecTBa b CBoeM xhmhhcckom cocTaBe h co CBoen CTpyKTypon; He uM$opMa^uH o hcm-to 3anycKaeT onpegeneHHbie peaKgHH h npe-06pa30BaHHH, a caMH BemecTBa BCTynaroT b peaKgHH h npeo6pa3yK>Tca no 3aKOHaM cboen xhmhheckoh npnpogbi. Bot noneMy b npogeccax 06pa30BaHHH hoboh knetkh HeT HH^opMauHOHHHx npogeccoB.
7.2	no^eMy b ge^eMuu k.totku Mem3H BugeTt ceMuoTunecKufi npo^cc?
B KneTKe HeT 3HaKOB h^h CHrHanoB. 3HaK - 3to Taxaa gsycTopoHHaa (oönagaro-maa h $0pM0H h 3HaneHHeM) cymnocTb, Korga c noMO^bro KOMnaKTHOH «Manon» $opMH nepegaeTca 3HaHHTenbHO 6ónbmee cogep^aHHe; b 3HaKe Manoe Bcerga 3a-Me^aeT h^h penpe3eHTHpyeT 6ónbmee. Korga b pe3ynbrare cxhshhx gsyx nonoBHH-narax pogHTenbCKHx KneTOK B03HHKaeT nepBaa KneTKa HOBoro opraHH3Ma h noTOM H3 hee nyTeM genehha knetok BbipacraeT hobmh opraHH3M, - to 3to pe3ynbrar mo-nesynaphbix h knetohhbix xhmhhcckhx npogeccoB, hgy^nx c öonbmoH 3arparoH bhemheh sheprhh, nocTynaromen b opraHH3M c nhtahhem, ho b 3tom npogecce het ceMHOTHHecKoro acneKTa. mm ®e He CKa^eM, hto HeKOTopbiH 3m6phoh (Ha CTagHH, Korga 3to ogHa KneTKa, h^h y^e 2, h^h 4, 16, 32 ...), hto 3to - 3mak öygymero op-raHH3Ma. He CKa^eM, n0t0my hto 3to he 3MaK, a 3apogtim, a notom oh BbipacTex KaK h HOBopo^geHHbiH, sto He 3HaK öygymero nenoBeKa, a caM nenoBeK, TonbKO noka manehbkhh. tobopa b tepmhhax ccmhothkh, nepeg hamh «hynebaa cryneHb» 3HaKOBOCTH, Korga «03HanaeM0e» npegcTaBneHO He hcm-to, mto Ha Hero yKa3biBaeT h^h ero 3aMe^aet (xe. he 03HaHaromnM), a camum co6oh.
7.3	no^eMy b 3anaTuu TpygHO BugeTt uoMMyMMKamoMMMu npo^cc?
Ec^h cpabhhtb to, hto ha3hbamt «nepeganen reheth^eckoh hh^opmaghh», c H3BecTHOH cxeMOH KOMMyHHKaTHBHoro aKTa, KOTopaa BoexogHT k HgeaM Knoga fflehhoha h pomaha ^ko6coha (Akoöcom [1960] 1975), to nerko bhgetb, hto b 3a-nathh he goctaet hekotopax ^yhgamehtanbhhx komhohchtob: 1) het camoh hh-
HuHa E. Me^KoBCKaa, Hagco3HaTenbHaa KoMMyHHKanHa b conuyMax
445
^opMannn; 2) HeT 3HaKOB nnn cnraanoB; 3) HeacHo, Koro (nnn htó) mo^ho cnnrarb «OTnpaBHTe^eM», a Koro nnn htó - «no^y^aTeroM» HH^opMannn; 4) HeacHo, htó CHHTaTb nnreHunen aKTa nepegann «reHHon HH^opMannn» (T.e. nonoBoro aKra), noToMy hto HeMbicnnMo ncnncnHTb Bce pa3Hoo6pa3ne bo3mo®hmx gymeBHMx co-croaHHH oTna n Marepu n (roBopa b TepMHHax ^,®oHa OCTHHa) hx «nnnoKynnn» b MoMeHT 3anaTHa (k ToMy ®e ganeKo He Bcerga ot^hhhmmh ot conraa 6e3 onnogoT-BopeHHa).
TaKHM o6pa3oM, hh Ha ogHoM 3Tane Toro, htó nog BnnaHneM reHeTHKoB crann Ha3MBaTb «nepeganen reHeTH^ecKon HH^opMannn», HeT MoMeHTa, kotopmh mo^ho 6bino 6m onpege^HTb KaK HH^opMannoHHbin, ceMnoTHHecKHn nnn KoMMyHHKarnB-
HblH.
H.H. ^hhkhh eme b 1962 r. (b pa6oTe, HaneHaraHHon b ^ypHane «word» n ne-pe3 Tpn roga - b MocKBe) nncan, hto «nepegana HacnegcTBeHHon HH^opMannn He Mo^eT 6MTb Ha3BaHa KoMMyHHKarHBHon cncTeMon», nocKonbKy oh He Bngen ocho-BaHHH CHHTaTb napTHepaMH no KoMMyHHKannn pognrenen n mtomkob b cnny oTcyT-ctbhh Me^gy hhmh oóparaon CBa3n (^hhkhh [1962/1965] 1998: 9). B caMoM gene, npn cnnaHnn pognTenbCKnx KneToK HeKOMy oco3HaTb stot $aKT, b kotopom nosro-My egBa nn mo^ho BngeTb ga^e penennnro, He roBopa o coraacnn nnn Hecoraacnn. npn 3tom o6a pognrena cna6o pe^neKTnpyroT (nnn Boo6me He pe^neKTnpyroT) Hag HacnegcTBeHHbiM acneKToM CHacranBoro cocroaHna nroÓBn n ee BepmnHbi - po^ge-hhh pe6eHKa.
Han6onee rny6oKne CTHMynbi, no6y®garomne nenoBeKa CTpeMHTbca «nepegarb» cboh «reHbi» 6ygymeMy pe6eHKy, onpegeneHbi hhcthhktom. OgHaKo HHCTHHKTHBHoe BneneHne nenoBeKa k nnnaM npoTHBonono^Horo nona, nog^HHeHHoe hhcthhkthb-HoMy CTpeMneHHM ocraBHTb nnn coxpaHHTb b onnogoTBopeHHon anneKneTKe cboh reHM, HanpaBneHHoe k ^rononoranecKon peanH3anHH Sthx CTpeMneHnn, Bbipa^a-eTca b MHorocTyneHHaroM h KynbTypHo onocpegoBaHHoM noBegeHHH nrogen, b koto-poM HHCTHHKTHBHMe gBH^eHHa nepenneTarorca c pa3Hoo6pa3HbiMH KynbiypHbiMH 3anpeTaMH h npegnncaHHaMH. B nenoBenecKoM o6mecTBe, h oco6eHHo c bo3hhkho-BeHHeM rocygapcTB h nncbMeHHocTH, connoKynbTypHoe perynnpoBaHHe ceKcyanb-Ho-penpogyKTHBHoro noBegeHHa nrogen (o6braan h HopMbi noBegeHHa, pennrno3-Hbie h MopanbHo-3THHecKHe npegnncaHHa, 3axoHM, SKoHoMHnecKHe coo6pa®eHna), Bce 6onee ycnnHBaacb, y^e goMHHnpyroT Hag hhcthhktom.
KraK, caMo 3aHarne (cnnaHHe gByx nonoBbix KneToK b HoByro KneTKy) - 3to nponecc hhcto npnpogHbin (xnMHKo-^rononorHHecKHH); b HeM HeT hh connanb-Horo, hh HH^opMannoHHo-ceMHoTHHecKoro acneKToB. OgHaKo Me^nnHHocTHbie oTHomeHHa My^^HHbi h ^eHmnHbi, h ceKcyanbHbie h nro6oBHbie, - 3to, KoHenHo, oTHomeHHa connoKynbiypHbie h npn stom b KoMMyHHKarHBHo-ceMHoTHHecKoM nna-He MaKCHManbHo HacbimeHHbie. ^apnb3 ^apBHH, oTMenaa, hto h y ^hbothmx, KaK y nenoBeKa, nHK KoMMyHHKarHBHon aKTHBHocth npnxogHTca Ha 6panHyM nopy, He npeMHHyn nognepKHyTb SBonwnnoHHoe egnHCTBo gByx MnpoB: «nw6oBb cocTaBna-eT go cnx nop caMyw oÓMKHoBeHHyw TeMy Hamnx co6cTBeHHMx neceH» (^apbhh [1871] 1953: 615).
446
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
8 hctokh iiii(|)()|)Maiiii()iiii()ií MeTa(opti K^eiOHHux npoueccoB
B3raag Ha reheraheckoe cxo^ctbo Me^gy npegKaMH h noTOMKaMH KaK Ha nepegany HH^opMauHH HMeeT npoHHMe o6meHenoBeHecKHe H no3HaBareflbHbie KOPHH. MO^HO yKa3arb Tpn npegnocbmKn Toro, hto y reHeTHKOB nonynapHbi iiii(|)()pMaiiii()iiiii>ic aHa^ornn; h3 hhx nepBoe h tpetbe o6"bachehna nepekthkakrrca me^gy co6oh, nocko^bky b 6o^ee o6mem n^ahe npegctab^arot co6oh pe3y^btatbi metaa3bikoboh pe^^ekchh robopa^hx (b gahhom c^ynae rehethkob).
8.1	B. iiiíiiiiic «HaHBHOH reHeTHKH» , 3anenaT^eHHe b oSwgeHHOM comaiiini
h oshhhom c^OBoynoTpeS^eHHH
.Hkcth go chx nop he nepecTaKrr yghb^htbca nygy hac^egobahhh poghte^bckhx cbohctb hobbim 0praHH3M0M. 06brahoe cnoboynotpe6nehhe nphynaet bhgetb b cxo^ctbe gereh c poghte^hmh nepegany cbohctb: ome^ nepedan cbmy cmeey ena3, aóconmmnuu cnyx u cmpeMumenbHym noxodxy. ^tó hmchho, kak h b kakoh Mepe nepega^ocb, - ^o^bkrophoe co3hahhe takhmh BonpocaMH, kohchho, Ha 3a5aba^ocb, ho ectb nocnobhnbi, b kotopmx ^amh^bhoe cxogctbo npegcrameho kak pe3y^btat «nepegann» pognrenhmh hckoh majon te^echoh nacth ce6a, h3 KOTopoH BbipacTer 6o^bmoe h ne^bHoe «cboS» no 0TH0meHHM k «manon te^ecHOH nacra». Cp. pyccKHe npHC^OBba: no ceMeHu u nnod; no ceMeHu u nneMx; Moux nepeeypueoneK!; Kaxoe He 6ydb cuh, a ece ceoux nepeeypueoneK). B KpecTbaHCKOM Hapoge h3^aBHa, kohchho, noHHMa^ocb, hto ctenehb $h3hneckoro cxogcTBa geTen co CTapmHMH MO^eT 6MTb oneHb pa3HOH (cp. noBepbe: Cnacmmeax donb - e om^a, a cuh - e Mamb). B 06bigehh0m co3hahhh xopomo h3bcctho, hto cxogctbo ÓMBaeT h nepe3 noKoneHHH, h He TO^bKO no npaMOH ^hhhh: ogHa gonb «b Marb», gpyraa - «b otna», a 6par - «no gegymKe», a rjia3a - «KaK y mamhhoh cecTpbi» h t.n. 3hanht, no o6bigehhbim npegcramehhhm, hto-to h3 3thx bo3mo®hoctch 6bmo 3ajo^eho b tom cnepmar030h^e, kotopmh c^h^ca c marephhckoh ktctkoh, h bce 3to npebpath^ocb b nph3hakh h cbohctba cmha, h bce 3to 3a^0®eh0 b 3hrote - nepboh K^eTKe HOBoro opraHH3Ma. npegcraB^eHna o hcbhahmoh (h^h Heo6iacHHMOH) nepegane pogrne^bCKoro Hac^egcTBa nepe3 HCHTO «Ma^oe» ecTecTBeHHO nogBogaT k npegcraMeHHHM o npe^ge cge^aHHOH 3aiiiicii h^h jaBemanun. KOTopbie heo6iachhmo, ho 3pHMO npoabh^hcb nepe3 roga.
8.2	B. iiiíiiiiic nonyjapHwx b cepegHHe XX b. ngefl h TepMHHoB TeopHH
Mn|opMauMM
E^arogapa ycnexaM KHÓepHeTHKH, 6^arogapa HgeaM h KHHraM Hop6epTa BHHepa, c cepegHHM XX b. Teopna HH^opManHH oco3HaeTca KaK ^yHgaMeHTa^bHaa o6meHayHHaa KOHnennna. Ee yHHBepca^H3M, ee TepMHHM (coo6^eHue KaK
'BC3KHH HOCHTe^b HH^opManHH', GxodHoü aM^aeum, Kod, npo^paMMa KaK 'getepmhhhpyromnh tckct', nepemdupoeKa, noma2oeoe ucnomeHue KOMaHdu h t.n.) ctahobatca h npecth^hbi h nonynaphm. nohhthe «hh^opmanhh» cta^o
HuHa E. MeHKOBCKaa, Hagco3HaTejbHaa KOMMyHMKanua b conuyMax
447
oömeHaynHHM, ^yHgaMenranbHbiM u, no öonbmoMy cnexy, He onpegenaeMbiM - KaK u nono^eHo ucxogHbiM noHaxuaM7. HanpoxuB, nepe3 noHaxue «uH^opManuu» cxanu onpegenaxb $yHgaMeHxanbHbie Kaxeropuu ecxecxBo3HaHHa (HanpuMep, «3Hxponuro» b xepMoguHaMUKe). Bcneg 3a BuHepoM b uH^opManuu Bugenu HeMaxepuanbHoe Hanaro ®h3hu, gonycraromee caMoe pa3Hoo6pa3Hoe Bbipa^eHue (unu, KaK cxanu roBopuxb reHexuKH, ^Kcnpeccum).
8.3 B. hihi nie oßui.iciinuix npegcTaB.eHHH 06 ycTpoöcTBe H3UKa
ä uMero b Bugy npocxbie u noHaxHbie Ka^goMy mKonbHUKy, nonxu HarnagHbie npegcxaBneHua oö ypoBHeBoM cxpoeHuu a3bma - o xom, nxo u3 «6yKB» cKnagHBaroxca cnoBa u Hy^Hbie gna hhx «nacxu» (npucxaBKn, cy$$uKcbi u oKoHnaHua), u3 cnoB cKnagbiBaroxca npegno^eHua, u3 npegno^eHun - pa3roBopbi u penu, a xaK^e noBecxu u paccKa3bi. B cuny HarnagHocxu u oö^enoHaxHocxu ypoBHeBoro (uepapxunecKoro) ycxponcxBa ecxecxBeHHoro a3bma, cooxBexcxByromue 3neMeHTapHbie npegcxaBneHua oKa3anucb 6nu3KHM u 3BpucxunecKu neHHbiM ucxonHUKoM aHanorun Me^gy u3ynaeMbiMu MexaHU3MaMu HacnegcxBeHHocxu u HeKoxopMMu nuHrBucxunecKHMu npegcxaBneHuaMu (o B3auMooxHomeHuax Me^gy KogoM u xeKcxoM, Me^gy KonunecxBoM cuMBonoB b an^aBuxe u gnuHon cnoB; o neKcunecKux u rpaMMaxunecKux KoMnoHeHxax cnoBa; o Me^ypoBHeBbix Koppenanuax; o ^aKxopax npegcKa3yeMocxu (noaBneHua HeKoxopon öyKBbi unu cnoBa), o cxeneHu u3ÖbixonHocxu KogoB u 3amyMneHHocxu uH^opManuu u gp.).
npegcxaßneHHa oö ycxponcxBe a3biKa u3gaBHa cny^ax UcxonHUKoM pa3Hooöpa3HHx u öorarax aHanorun. noxoMy nro caM h3mk (Mexaa3biKoBaa pe^neKcua, Koxopaa aBnaexca KoMnoHeHxoM BnageHua a3biKoM) ynux noHUMaxb uepapxuro, pa3nunaxb sneMeHxapHoe, cno^Hoe u oneHb cno^Hoe; ynux nyBcxBoBaxb 3HanuMocxb, x.e. Mecxo b cucxeMe. HcxopuKu $unoco$uu gonycKarox, nxo anranHbiH axoMU3M, 3apoguBmunca 25 BeKoB Ha3ag, bo3hhk uMeHHo U3 aHanorun Me^gy ycxponcxBoM a3biKa u ycxponcxBoM Mupa: KaK öyKBbi (3ByKu) - cyxb caMbie Mansie «KupnunuKu», U3 Koxopbix cno^eHo öecKoHenHoe KonunecxBo cnoB u penen, xaK u axoMH - 3xo caMbie u HegenuMbie sneMeHXH, u3 Koxopbix cKnagbiBaroxca öecKoHenHo necxpbrä Mup...
Box xaK ®e, no aHanoruu, u reHexuKu cxpeMunucb npegcxaBuxb, KaK b xpoMocoMax KnexonHoro agpa U3 HyKneoxugoB (cnoBHo U3 «öyKB» HacnegcxBeHHoro «an^aBuxa») oöpa3yroxca xpexnneHHbie eguHunbi reHexunecKoro Koga (mdonu, KaK 6h «cnoBa»), Koxopbie coeguHaroxca b nonuMepHbie MoneKynbi HyKneuHoBbix Kucnox flHK u PHK (u 3xo KaK 6h «npegno^eHua»), U3 Koxopbix cKnagbiBaroxca nporpaMMH HacnegcxBeHHocxu, onpegenaro^ue cuHxe3 ôenKoB, cnenu^unHbix gna gaHHoro opraHU3Ma; U3 hux oöpa3yK>xca xKaHu, U3 xKaHen - Mbimnbi, kocxu u Bce gpyroe, U3 nero cocxoax nrogu u 3Bepu. no-BuguMoMy, 3xu HaraagHbie aHanoruu noMoranu ^opMynupoBaxb ugeu, ho BcKope, u3-3a cno^Hocxu BHyxpuKnexonHbix
7 Ero, kohchho, mo^ho onpegenuTb u onpegenaror - KaKoH gu^unnuHe KaK rpeSyeTca. Ho BuHep, Hapymaa Bce npaBuna nocrpoeHua ge<^HHH^HH, nucan oS HH<^opMa^HH TaK: «HH<^opMa^Ha ecTb UH^op-Ma^Ha, a He Marepua u He 3Heprua».
448
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
npOgeCCOB, B03M0®H0CTH ÏÏHHrBHCTHHeCKOH TepMHHO^OrHH (H3BeCTHOH reHeTHKaM)
6bmn HcnepnaHbi, npe^ge Bcero ko^HHe ctbchho. Ho «HH^opMannoHHaa MeTa^opa» ocTa^acb H mnpoKO H3BecTHa 3a npege^aMH reHeTHKH.
9 3aK^roneHHe
Ebmo paccMOTpeHO HecKO^bKO rpynn aB^eHHH, npHHag^e^HOCTb K0T0pbix k c$epe KOMMyHHKauHH coMHHTe^bHa h^h TpeöyeT noacHeHHH. OeHOMeHbi Hagc03HareflbH0H H CBepx^HHHOH MaKpoKOMMyHHKagHH B cooömecTBax flMgen, KaK h cxogHoe no reHe3ecy pHTya^H3BaHHoe noBegeHne HeK0T0pbix rpynnoBbix
^HBOTHblX, npegCTaB^aMT COÖOH 3BOflMnnOHHHe MexaHH3MH «OKy^bTypHBaHHH»
h conna^bHon opraHH3annn ocoöen b öo^ee ®H3HecnocoÖHbie cooö^ecTBa. HHTeHnnn ynacTHHKOB ÖCCHHC^CHHMX MeMenrapHbix noBegeHHecKnx aKTOB (H3 KOTopax CK^agbiBaeTca MaKpoKOMMyHHKanHOHHbrä nponecc), c o^hoh CTopoHbi, H HTOrOBblH nHBHÏÏH3yMmHH CMHCJ BbipaÖOTaHHblX HOpM ®H3HH, C APyrOH,
pa3aeœhbi cemahthheckh n bo bpemehh. hx cba3b heonebh^ha n he pe^^ektnpyetca ynacTHHRaMH nponecca, ho Ha BceM npoTa^eHHH MaKpoKOMMyHHKanna npeACTaB^aeT coöoh nponecc HHTeHnHOHa^bhbrä (3aKTKHaromne b ceöe HaMepeHHe, h^h
H^^OKynHM) CeMHOTHHeCKHH (T.e. COCTOa^HH b 3HaKOBOM bbipa^eHHH HeKOTOpOrO co^ep^aHHa).
Bonpoc o npHHaA^e^HOCTH k ^eHOMeHaM KOMMyHHKanHH nponeccoB, KOTopbie oöecnehhbarot CBa3b pa3Hbix ynacTKOB hepbhoh chctcmh, b CTaTbe he oöcy^a^ca.
Mto KacaeTca Tex BHyTpHopraHH3MeHHbix nponeccoB, o Koropbix roBopaT c Hcn0^b30BaHHeM TepMHHOB ^eHemu^ecKuü Kod, 3anucb (mnupoeanue, mpancKpu^ux) ^eHHoü mfyopMa^u, pacmufypoern ^eHOMa, ^eHemu^ecKoe cnoeo h
t.n., TO bh^eTb b hhx ^eHOMeHbl KOMMyHHKanHH HeT OCHOBaHHH.
«HH^opMannoHHaa MeTa^opa» B reHeTHKe po^H^acb H OKpen^a Ha Borne Tex öypHbix nepeMeH b HayHHbix KaprnHax MHpa, k KOTopbiM npHBe^H ycnexH KHÖepHeTHKH H TeOpHH HH^OpMaUHH. TpaHHnbl nOHHTHH «a3bIK», «KOMMyHHKanHH»
pacmnpH^HCb HeoöbiKHOBeHHO. Ho, KaK Ka^eTca, notera cnycTa Bcë öo^bmyro aktya^bhoctb npnoöpetarot aha^hthheckhe no^xo^bi, b tom hhc^e t^are^bhaa AeMapKanHH rpahhn 6a30Bbix KareropHH h np0h3b0ahbix ot hhx hohhthh.
.HuTEPATyPA
A.K). Baba^eb, 2001: KoMMyHHKanna. ßceMupnax ^H^uKmne^ux $umco$uu. MocKBa, Mhhck. 495-96.
H. Bhhep, 1983: KuöepnemuKa, um ynpaenenue u cex3b e wueomnoM u MamuHe [1961]. MocKBa.
O..H. rHATKK, 2010: OCHOBbI TeOpHH KOMMyHHKanHH. MocKBa.
H. g,APBHH, 1953: npoHCxo^qeHHe ne^OBeKa H no^OBOH OT6OP [1871]. ^apbhh, H. ConmeHux. T. 5. MocKBa. 119-656.
HuHa E. Me^KOBCKaa, Hagco3HaTentHaa KOMMyHHKa^Hfl b co^HyMax
449
H.H. ^hhkhh, 1998: Scrape KoMMyHHKaraBHbie chctcmM h nerape a3biKa [1962/1965], H.H. ^hhkhh: h3uk - peub - meopuecmeo (H36pannue mpydu): Hccnedoeanun no ceMuomuKe, ncuxonumeucmuKe, no^muKe, MocKBa. 8-42,
P.r 3a^, B3. EyTBHnoBCKHH, B.B. g,ABLigoB, H.B. Pmkobcka.h, 2012: Med^un-cKan 6uono^un u o6^an ^eHemuKa^. yneÓHUK. Mhhck.
K. .Topeh^ 1998: O6opomnan cmopona 3epKana: Onum ecmecmeennoü ucmopuu ^eJoee^ecKo^o no3nanun [1973], K. .Topeh^ O6opomnan cmopona 3epKana. Mo -CKBa. 244-467,
H.E. Me^kobcka^, 320 08: CeMuomuKa: h3uk: npupoda. Kyjibmypa: Kypc ne^uü. MocKBa.
--, 2009: Hcmopun n3UKa u ucmopun KoMMynuKa^u: Om Kimonucu do Hnmepne-ma: Kypc ne^uü no o6^eMy n3UKo3Hanum. MocKBa.
B.A. nyxAntcKHH, 2014: Beedenue e ^eHemuKy: yue6noe noco6ue. MocKBa.
B.3. TAPAHTyn, 2003: renoM uenoeem: ^H^uKnone^un, nanucannan uemupbMn 6yK-eaMu. MocKBa.
A.E. Ceaob, 2001: MeTa^opbi reHeTHKH. Haymeedenue, 2001, N° 1 [3neKTpoHHbiu pecypc: http://vivovoco,rsl,ru/VV/PAPERS/ECCE/METAGENE,HTM],
A.B.	CoKonoB, 2010: O6^an meopun co^anbuoü KoMMynuKa^u: yue6noe noco-6ue [2002]. CaHKT-neTep6ypr.
B.3.	TAPAHTyn, B.3., 2003: renoM uenoeeKa: ^H^uKnone^un, nanucannan uemupb-Mn 6yKeaMu. MocKBa.
H. XfiH3HHrA, 1992: Homo ludens. OnbiT onpegeneHua HrpoBoro MeMeHTa Kynb-Typbi [1938]. H. XeH3HHra: Homo ludens. B menu 3aempamHe^o dun. MocKBa. 5-240.
P. ^koecoh, 1975: .THHrBHCTHKa h no3THKa [I960]. CmpyKmypanu3M: «3a» u «npo-mue»: C6opnuK cmameü. MocKBa. 193-230.
Summary
The article deals with two types of processes that cannot be observed directly and are occasionally considered informational: (1) macro-communication (supracon-scious processes within societies and between them); (2) micro-processes within organisms, which are of two types: (a) chemical reactions in the chromosomes of organism cells; (b) nerve impulses (change in electro-chemical potential of neurons, caused by a stimulus) that are transmitted from the receptor to the central nervous system and from there to the organs and vice versa. In macro-communicative processes, the socio-cultural practices of the society are formed. The process represents summation, averaging, and abstract generalization of the content of a host of communicative acts. Macro-communication is a supraconscious process, as members of the society usually are not aware of its ultimate information trends. Analogous processes are known in
450
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
the ethology of collective animals, which gives us an insight into the origin of civili-zational norms in humans.
The creation of each new cell involves chemical reactions in physiological processes that result in a daughter cell replicating everything from the mother cell, i.e., its chemical material and structural organization. The comparison of what is called "transfer of genetic information" and the well-known model of the constitutive factors of communication (R. Jakobson) shows that "hereditary mechanisms" do not include the obligatory communication factors, i.e., these elements are absent: (1) data; (2) signs and signals; (3) clearly defined "sender" and "receivef' of genetic information. In addition, it is unclear what can be considered the intention of the "transfer of genetic information" (fertilization).
POVZETEK
Prispevek obravnava dve skupini procesov, ki se jih neposredno ne da opazovati in ki jih včasih opredeljujejo kot informacijski: 1) makrokomunikacija (nadzavestni procesi znotraj družb in med družbami); 2) mikroprocesi znotraj organizmov, ki so lahko dveh vrst: a) v obliki kemičnih reakcij v celičnih kromosomih organizmov; b) v obliki živčnih impulzov (sprememb elektrokemičnega potenciala nevronov, ki jih povzroča dražljaj), ki se prenašajo od receptoma v centralni živčni sistem in od tod do izvršilnih organov ter obratno.
V makrokomunikacijskih procesih se oblikuje sociokulturni uzus družbe. Postopek predstavlja sumiranje, povprečevanje in abstraktno posploševanje vsebine množice posameznih komunikacijskih aktov. Makrokomunikacija je nadzavestni proces, ker se člani družbe ponavadi ne zavedajo njenih končnih informacijskih trendov. Analogni procesi so znani na področju etologije skupinskih živali, na podlagi česar lahko sklepamo o genezi civilizacijskih norm pri ljudeh.
Pri nastanku vsake nove celice potekajo kemične reakcije in fiziološki procesi, rezultat katerih je ponovitev v hčerinski celici tega, kar je bilo v materinski celici - kemijskega gradiva in strukturne ureditve. Primerjava tega, kar imenujejo »posredovanje genskih informacij«, in znane sheme komunikacijskega akta (R. Jakobson) kaže, da »mehanizmi dedovanja« ne vsebujejo obveznih komunikacijskih fenomenov: 1) tu ni samih podatkov; 2) ni znakov ali signalov; 3) ni jasno, kdo je lahko »pošiljatelj« in kdo »naslovnik« genskih informacij; 4) ni jasno, kaj se lahko smatra kot namera postopka »posredovanja genskih informacij« (oploditve).
UDK 811.161'28
Matej Šekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
TIPOLOGIJA MODELOV LINGVOGENEZE SLOVANSKIH JEZIKOV
V prispevku je obravnavana tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov v geneolingvističnem pomenu. Pri določanju modela lingvogeneze posameznega geolekta so upoštevani vrsta njegovega izhodišča (enotno : neenotno) in spreminjanja (konvergentno : divergentno) ter način njegovega oblikovanja, ki ga določata položaj geolekta znotraj areala (središče : obrobje) in njegove značilnosti (inovacija : arhaizem), kar vse skupaj določa definicijske lastnosti geolekta (tj. genetska merila).
Ključne besede: geolingvistika, geneolingvistika, geolekt, lingvogeneza, slovanski jeziki.
The article attempts to systematically lay out the typology of linguogenesis of Slavic languages in the genealogical linguistic meaning. Various models of linguogenesis are described depending on the linguistic uniformity or heterogeneity of the starting point and subsequent convergent or divergent development. Together with the central vs. marginal position of the geolects within the wider linguistic area and the presence vs. absence of innovations these four parameters can be used as the defining characteristics or genetic criteria of any given geolect.
Keywords: genealogical linguistics, geolinguistics, geolect, linguogenesis, Slavic languages.
1 Oblikovanje slovanskih jezikov
Pozna praslovanščina (do ok. 800) se je po starejših nesplošnoslovanskih inovacijah (9. st.) razcepila na tri osnovne slovanske makrogeolekte (to so bili južna, vzhodna in zahodna slovanščina) ter hkrati znotraj le-teh na manjše geolekte.1 Iz teh starejših slovanskih geolektov so se po mlajših nesplošnoslovanskih inovacijah (od 10. st. dalje) izoblikovali mlajši slovanski geolekti hierarhične stopnje jezika, tj. slovanski jeziki v geneolingvističnem pomenu: slovenščina, osrednja južna slovanščina (kajkavščina, čakavščina, štokavščina), makedonščina, bolgarščina; ruščina, beloruščina, ukrajinščina; poljščina, pomorjanščina, polabščina, lužiščina (lužiška srbščina), češčina, slovaščina.2 V prispevku je prikazano oblikovanje starejših slovanskih geolektov ter slovanskih jezikov iz le-teh, pri čemer je za vsak slovanski
1	Pričujoči prispevek je sinteza in nadgradnja obravnave nastanka slovanskih jezikov v Šekli 2013a, 2013b in 2014. Koncept obravnave problematike je dopolnjen z definiranjem starejših slovanskih geolektov, ki so bili izhodišče pri oblikovanju mlajših slovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika. Na ta način sta upoštevana tako diatopični kot diahron(ičn)i vidik.
2	V geneolingvističnem pomenu je strokovni termin »jezik« definiran kot množica vseh krajevnih govorov, ki izkazujejo iste jezikovne značilnosti (arhaizme in inovacije) in ne izkazujejo jezikovnih značilnosti sosednje množice krajevnih govorov, ki posledično tvorijo sosednji »jezik«.
452
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
jezik podan model njegove lingvogeneze. Ker se glasovna ravnina jezika spreminja najbolj regularno in je glasovne spremembe mogoče opisati z natančnimi glasovnimi pravili, so najpomembnejša geneolingvistična merila (zgodovinsko)glasoslovna.3
2 Starejši slovanski geolekti
Starejši slovanski geolekti so se izoblikovali v 9. st. po starejših nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah. Nekatere od teh glasovnih sprememb so še povezane s praslovanskim zakonom odprtega zloga (tj. težnja po nastajanju zlogov na samoglasnik) in s praslovanskim zakonom zlogovne harmonije (tj. težnja po približevanju soglasnika in samoglasnika istega zloga v mestu izgovora), pri čemer je na nekaterih območjih slovanskega jezikovnega ozemlja opaziti že zelo zgodnje umanjkanje teh teženj in izostanek nekaterih glasovnih sprememb (arhaizmi), druge glasovne spremembe pa že nakazujejo spreminjanje, neodvisno od praslovanskih razvojnih teženj.
Starejše nesplošnoslovanske glasovne spremembe, povezane s praslovansko mlajšo regresivno (drugo) in praslovansko progresivno (tretjo) palatalizacijo (posledica zakona zlogovne harmonije), so: a) psl. *kE2, *gE2, *xE2 > novg.-psk. vsl. *k, *g, *x * vsl., jsl., zsl. *c, *j, *s > jsl., vsl. *c, *j, *s * zsl. *c, *j, *š (psl. *kelb, *gelo, *xedb > *celb, *jelo, *sedb); b) psl. *skE2, *zgE2 > novg.-psk. vsl. *sk, *zg * vsl., jsl. *sc, *zj (> pološ.-smol. po sovpadu sičnikov in šumevcev *sc, *zj > *šč, *ž3) * zsl. *šč, *ž% (psl. *na dbske, *vb mezge); c) psl. *kvE(2), *gvE(2) > zsl., novg.-psk., poleš.-kij. vsl. *kv, *gv * vsl., jsl. *cv, *jv (psl. *kvetb, *gvezda); č) psl. *E3x > *s > vsl., jsl. *s * zsl. *š (psl. *vbxo > *vbse).4
Starejši nesplošnoslovanski glasovni spremembi, povezani s praslovanskim poenostavljanjem soglasniških sklopov (posledica zakona odprtega zloga), sta: a) psl. *tl, *dl > zsl., salp. jsl., novg.-psk. vsl. *tl, *dl + vsl., jsl. *l (psl. Nsg m, f l-ptc. *pletlb *pletla, *vedlb *vedla, *šidlo > *plelb *plela, *velb *vela, *šilo); b) psl. *tn, *dn > zsl., salp. jsl. *tn, *dn + vsl., jsl. *n (psl. *svbtngti, *vqdngti > *svbnQti, *vqnQti).5
Starejši nesplošnoslovanski glasovni spremembi, po katerih so nastajali odprti zlogi, sta tudi premet jezičnikov in nastanek zlogotvornih zvočnikov.
Premet jezičnikov (metateza likvid), po katerem so odprti zlogi nastali iz praslovanskih dvoglasniških zvez kratki samoglasnik *e, *o + jezičnik *r, *l v položaju pred soglasnikom, je potekal v treh fazah: a) psl. *oRC > sl. RaC (psl. *ordlo, *olkom(bn)b(jb); b) psl. *oRC > vsl., zsl. *RoC + jsl., osr. tatr. *RaC (psl. *orsti, *olkbtb); c) psl. *CoRC > jsl., J zsl. *CRaC * vsl. *CoRoC * polj.-luž. zsl. *CRoC * plb., pomor. zsl. *CaRC/*CRoC (psl. *vorna, *golsb); psl. *CeRC > jsl., J zsl. *CReC * vsl. *CereC, *ColoC * plb., pomor., polj.-luž. zsl. *CReC (psl. *berza, *melko).
3	Glasoslovnim merilom se lahko pridružujejo oblikoslovna merila (če se areali oblikovnih značilnosti ujemajo z areali glasovnih značilnosti), najmanj pa so kot geneolingvistično merilo relevantne skladenjske in besedijske značilnosti, saj so slednje najbolj odvisne od zunajjezikovnih dejavnikov.
4	Krajšave poimenovanj starejših slovanskih geolektov so podane na začetku razdelkov 3, 4, 5.
5	Areala spreminjanja psl. *tl, *dl in *tn, *dn sta bila prvotno verjetno prekrivna. V severozahodni slovenščini se na primer pojavljajo ostanki tako psl. *tl, *dl kot *tn, *dn (koroško sln. modliti, vedniti).
Matej Šek i, Tipi og ja modelo^ ingg eneze slos nsklj ezikv
453
Nastanek zlogotvornih zvočnikov, po katerem so odprti zlogi nastali iz praslovanskih dvoglasniških zvez nadkratki samoglasnik *t>, *b + jezičnik *r, *l v položaju pred soglasnikom (podobno so se spreminjale tudi praslovanske dvoglasniške zveze jezičnik *r, *l + nadkratki samoglasnik *t>, *b v položaju pred soglasnikom): psi. *CbRC : *CRbC : *C*RC : *CRbC > jsl. *CRC * vsi. *CeRC : *CReC : *CoRC : *CRoC (psi. *zbmo : *krbstb, *kwmiti: *drwcr, *vblk-b : *slbza, *dblgb : *bh>xa).
Starejše nesplošnoslovanske glasovne spremembe, ki niso povezane s praslovanskim zakonom odprtega zloga in zakonom zlogovne harmonije, so: a) psi. *{, *d > salp., jalp.-zpan.-prim. jsl. *c, *j + vpan.-dinar., raš. jsl. *c, *j + V jsl. *št, *žd + vsi. *c, *ž + zsl. *c, *3 (psi. *svéta, *meda); b) psi. *šč, *žj > salp., jalp.-zpan.-prim., vpan.-dinar. jsl., vsi., zsl. *šč, *žji= raš., V jsl. *št, *žd (psi. Opuščati, *drožjbje); c) psi. *tf, *df> *tf, *dr + V jsl. *ti\ *df (psi. *uxytfati, *umQdrati).
Po starejših nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah se je v 9. st. v okviru vseh treh slovanskih makrogeolektov izoblikovalo po pet osnovnih starejših slovanskih geolektov (prim. 3, 4, 5). Ta neenotni slovanski jezikovni prostor je v 10. st. doživel mlajšo splošnoslovansko glasovno spremembo, to je bila onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov: psi. *b > si. 0 (psi. *sbpati, *db?ib, *mbXb > si. *spati, *dbn, *mbx). Sledila je vrsta medsebojno povezanih nesplošnoslovanskih glasovnih sprememb, sprožilec katerih je bila prav onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in ki so oblikovale nasprotje slovanski sever (tj. vzhod in zahod) : slovanski jug: a) na slovanskem severu seje izoblikovala t. i. mehkostna korelacija, tj. prišlo do fonologizacije prej alofonskega razmerja mehčani : nemehčani soglasnik v soglasniškem sistemu, medtem ko na slovanskem jugu (z izjemo vzhodne bolgarščine) do tega ni prišlo: psi. *CE : *C° > ssl. *C : *C + jsl. *C (psi. *darib 'dajatev' : ptc. praet. pass. *dam> 'dan' > ssl. *da/n'/ : *dci/n/, jsl. *dcin = *dcin), posledici česar sta bili: b) praslovanski trdonebniki */, *r, *n so na severu fonološko sovpadli s praslovanskimi */, *r, *n v položaju pred sprednjimi zložniki, medtem ko se je na jugu prvotna fonološka razlika ohranila: psi. */, *r, *n : *lE, *n£>jsl. */', *r\ *n: */, *r, *n + ssl. */', *r' *n'(psl. *koñb : *nitb > jsl. *ko/n'/: */n/it + ssl. *korí= *ríit); c) praslovanska samoglasnika *i : *y sta se na severu ohranila kot različna glasova, saj sta utrjevala fonološko nasprotje mehko : trdo v soglasniškem sistemu (ssl. *C'i: *Cy), medtem ko je na jugu prišlo do njunega glasovnega sovpada: psi. *i: *y > ssl. * 'i: *y + jsl. *i (psi. *tixb : *ty > ssl. *t'ix : *ty + jsl. *tixb = *ti).
3 Ju/nosloMinski jeziki
Starejši južnoslovanski geolekti 9. st. so bili severnoalpska (salp.), južnoalpsko-zahodnopanonsko-primorska (jalp.-zpan.-prim.), vzhodnopanonsko-dinarska (vpan.-dinar.), raška (raš.) in vzhodna (V) južna slovanščina (jsl.)-6
6 Vzhodna južna slovanščina 9. st. je dokumentirana v stari cerkveni slovanščini ciril-metodovskega obdobja (863-885).
454
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Psl.	salp.	jalp.-zpan.-prim.	vpan.-dinar.	raš.	V
*tl, *dl	*tl, *dl	*l	*l	*l	*l
	*c, *j	*c, *j			*št, *žd
*šč, *žš	*šč, *ž3	*šč, *ž3	*šč, *ž3	*št, *žd	*št, *žd
Tabela 1: Starejši južnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne značilnosti.7
Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe 10. st., ki so se širile iz dveh inovativnih središč, in sicer zahodnega in vzhodnega, ter so potekale približno po izoglosi glasovne spremembe psl. *t, *d > Z jsl. *c, *j/*3 + V jsl. *št, *žd, so najprej izoblikovale dva večja geolekta, to sta bila zahodna in vzhodna južna slovanščina, pri čemer sta med njima nastala manjša prehodna geolekta (kasnejša torlaščina in severna makedonščina): 1) zahodna južnoslovanska enostranska inovacija: psl. % : > V jsl. %, *V ^ Z jsl. *s (psl. *dbnb : *mbxb > sln. dan = mah, štok. dan = mah, mak. deH : mob, blg. deH : mm;); 2) vzhodni južnoslovanski enostranski inovaciji: a) psl. *pl, *bl, *mt, *vt > Z jsl. *pi, *bi, *mt, *vt + V jsl. *pj, *bj, *mj, *vj (psl. *zemta > sln. zemlja, štok. zemlja, mak. seMja, blg. 3eMM); b) psl. *tE, *nE > Z jsl. *tE, *nE + V jsl. *lE, *nE (psl. *pole > sln. polje, štok. polje, mak. none, blg. none)}
Mlajši južnoslovanski geolekti hierarhične stopnje jezika so se s svojimi osnovnimi definicijskimi lastnostmi izoblikovali v 10. in 11. st. Starejši zahodnojužnoslovanski geolekti so se v okviru konvergentnega spreminjanja povezali v dva zahodnojužnoslovanska jezika (to sta slovenščina in osrednja južna slovanščina), medtem ko se je starejši vzhodnojužnoslovanski geolekt v okviru divergentnega spreminjanja razcepil na več manjših vzhodnojužnoslovanskih geolektov, znotraj katerih pogojno lahko govorimo o dveh jezikih (to sta makedonščina in bolgarščina).9
Slovenščina ima neenotno izhodišče v dveh starejših južnoslovanskih geolektih (to sta severnoalpska južna slovanščina, tj. severozahodna slovenščina, in južnoalpski del južnoalpsko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanščine, tj. jugovzhodna slovenščina) in konvergentno spreminjanje v okviru splošnoslovenskih inovacij: a) psl. *Ctv/*tvC > sln. t (10. st.) (psl. *četvbrtbjb, *tvbrdb, *sbtvoriti > sln. *četrti, *trd, *storiti + osr. jsl. *četvrti, *tvrd, *stvoriti); b) naglasni pomik tipa psl. *VV/*VV > sln. VV (10. st.) (psl. *mqso, *proso, *kokošb > sln. *mqsd, *proso, *kokoš + osr. jsl. *mqso, *proso, *kokoš); c) naglasni umik tipa psl. *VV(Cb/b) > sln. *VV(C)
7	Naštetim razlikovalnim glasovnim značilnostim se je nekoliko pozneje (10. in 11. st.) pridružil še južnoslovanski rotacizem, ki pa ni izoblikoval dodatnih geolektov: psl. *VžV > salp., jalp.-zpan.-prim., vpan.-dinar. jsl. *VrV : raš., V jsl. *VžV(psl. 2sg praes. *možeši > salp., jalp.-zpan.-prim., vpan.-dinar. jsl. moreš, raš., V jsl. možeš).
8	Vzhodnojužnoslovanskim glasovnim spremembam se kasneje pridružijo še na primer izguba koli-kostnih nasprotij, pregibalno-oblikoskladenjski balkanizmi.
9	Geneolingvistično gledano je ostro mejo med makedonščino in bolgarščino zelo težko potegniti, saj izoglose najznačilnejših nesplošnovzhodnojužnoslovanskih inovacij ne potekajo v snopu, med zahodno makedonščino in vzhodno bolgarščino namreč obstajajo prehodni geolekti. Dejstvo pa je, da »makedonski« del vzhodne južne slovanščine izkazuje (avtohtone in alohtone, tj. s sosednjega štokavskega jezikovnega ozemlja razširjene) inovacije, ki v »bolgarskem« delu vzhodne južne slovanščine niso znane.
Matej Šekli, Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov
455
(12. st.) (psl. *duša, *vino, *zakonb > sln. *duša, *vino, *zakon + osr. jsl. *duša, *vino, *zakon); č) skrajšava nenaglašenih dolgih zložnikov (po naglasnem umiku tipa psl. *VV(Cb/b) > sln. *VV(C)) (psl. Npl *zakoni, *moltiti, *pisati > sln. *zakoni, *mlatiti, *pisati + osr. jsl. *zakoni, *mlafiti, *pisati); d) vpliv samoglasniške kolikosti na samoglasniško kakovost ter vpliv naglasnega mesta na samoglasniško kolikost (Ramovševa »glavna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma«). Znotraj zahodne južne slovanščine jo geneolingvistično definirajo slovenske inovacije na zahodnem obrobju zahodne južne slovanščine.
Osrednja južna slovanščina (kajkavščina, čakavščina, štokavščina) ima neenotno izhodišče v štirih starejših južnoslovanskih geolektih (to so zahodnopanonski in primorski del južnoalpsko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanščine, tj. zahodna kajkavščina in čakavščina, vzhodnopanonsko-dinarska južna slovanščina, tj. vzhodna kajkavščina in zahodna štokavščina, raška južna slovanščina, tj. vzhodna štokavščina) in policentrično konvergentno spreminjanje v okviru kajkavskih in čakavsko-štokavskih, v manjši meri tudi štokavskih inovacij.10 Edina inovacija, ki je splošno osrednjejužnoslovanska in hkrati nesplošnoslovenska (toda tudi vzhodnojužnoslovanska), je: psl. = *e > osr. jsl. *e (psl. *pqtb, *glqdati : *ledb, *žena > osr. jsl. *pet, *gledati = *led, *žena). Znotraj zahodne južne slovanščine jo geneolingvistično določa izostanek slovenskih inovacij v središču zahodne južne slovanščine.
Makedonščina ima podobno kot bolgarščina enotno izhodišče v vzhodni južni slovanščini in izkazuje težnje konvergentnega spreminjanja v okviru makedonskih inovacij. Najznačilnejši makedonski glasovni inovaciji sta: a) psl. > mak. o (psl. *mbxb > mak. mob); b) psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd> mak. t/k/š(t), d/g/ž(d) (psl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > mak. mok, noMom, npera, Kpaw6a) : psl. *šč, *žj > mak. št, žd (psl. *puščalb > mak. nymmaj), pri čemer narečna otoka na jugozahodu (Ohrid, Korča/Korce, Kostur/Kaoiopid) in jugovzhodu (Solun/&saoaloviKn) izkazujeta ohranjena prvotna odraza psl. *t, *d> V jsl. *št, *žd. Znotraj vzhodne južne slovanščine jo geneolingvistično definirajo makedonske inovacije na jugozahodnem obrobju vzhodne južne slovanščine. Gre za drugotni (sekundarni) geolekt, saj izkazuje starejše inovacije vzhodne južne slovanščine (psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd) in mlajše, kasneje naplaščene inovacije štokavščine (psl. *t, *d > štok. *c, *J).
Bolgarščina ima podobno kot makedonščina enotno izhodišče v vzhodni južni slovanščini in ne izkazuje prepoznavnega konvergentnega spreminjanja: a) psl. > blg. s (psl. *mbxb > blg. Mbx); b) psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd > blg. š(t), ž(d) (psl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > blg. monoMo^, npewda, Kpaw6a) = psl. *šč, *Ž3 > blg. š(t), ž(d) (psl. *puščalb, *drožjbje > blg. nymmaj, dpowdu). Znotraj vzhodne južne slovanščine jo geneolingvistično opredeljuje izostanek makedonskih inovacij v središču vzhodne južne slovanščine.
10 Genetska merila razlikovanja med kajkavščino na eni strani ter čakavščino in štokavščino na drugi so: a) kajkavske naglasne inovacije, od katerih se nekatere pojavljajo tudi v slovenščini (samokajkavske naglasne inovacije so: psl. *dobrbjb, *zelbje; *koža, Npl *tbrgovbci, Lsg *na potoku; *nesti > kajk. *dobri,
*zelje; *koža, Npl *trgovci, Lsg *na potoku; *nesti + sln. *dobri, *zelje; *koža, Npl *trgovci, Lsg *na potoku; *nesti); b) jsl. *q = *l > kajk. *o + čak.-štok. *u (psl. *mQžb : *vblkb > kajk. mož = vok, čak.-štok. muž = vuk); c) Z jsl. = *e > kajk. *e (psl. *dbnb, *sbnb : *svetb > kajk. den, sen = svet) : Z jsl. = *a > čak.-štok. *a (psl. *dbnb, *sbnb : *bratb > čak.-štok. dan, san = brat).
456
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
4 Vzhodnoslovanski jeziki
Starejši vzhodnoslovanski geolekti 9. st. so bili severovzhodna (SV), novgorodsko-pskovska (novg.-psk.), pološko-smolenska (pološ.-smol.), poleško-kijevska (poleš.-kij.) in jugozahodna (JZ) vzhodna slovanščina (vsl.).11
Psl.	SV	novg.-psk.	pološ.-smol.	poleš.-kij.	JZ
*kE2 *gE2 »XE2	*c, *3, *s	*k, *g, *x	*c, *3, *s	*c, *3, *s	*c, *3, *s
♦skE2, *zgE2	*sc, *z3	*sk, *zg	*šč, *Ž3	*sk, *zg	*sc, *z3
*kvë2, *gvë2	*cvë2, *3vë2	*kvë2, *gvë2	*cvë2, *3vë2	*kvë2, *gvë2	*cvë2, *3vë2
*tl, *dl	*l	*tl, *dl	*l	*l	*l
Tabela 2: Starejši vzhodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne značilnosti.
Splošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe 11. st., povezane z odrazi praslovanskih krepkih polglasnikov *b, *b v nekaterih položajih, so za nekaj časa povzročile konvergentno spreminjanje starejših vzhodnoslovanskih geolektov: a) psl.
> *'e, *° (psl. *dbnb > rus. deHb, brus. dseHb, ukr. dem; psl. *mbxb > rus. mox, brus. mox, ukr. mox); b) psl. *CbrC, *CblC, *CbrC, *CblC > vsl. C°rC, C°lC, CerC, C°lC/C'elC (psl. *tbrgb > rus. mop^, brus. mop^, ukr. mop^; psl. *dblgb > rus. dom, brus. dofe, ukr. ^oe^^; psl. *vbrxb > rus. eepx, brus. eepx, ukr. eepx; psl. *vblkb
>	rus. eonK, brus. eoyK, ukr. bobk; psl. *žbltbjb > rus. wënmuu, brus. woymu, ukr. woemuu); c) psl. *CryC, *ClyC, *CryC, *ClyC > Cr°C, Cl°C, CreC, CleC (psl. Asg *krbvb > rus. Kpoeb, brus. Kpoy, ukr. Kpoe; psl. *plbtb > rus. nnomb, brus. nno^).
Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe 12. in 13. st., ki so se širile iz dveh inovativnih središč, in sicer severovzhodnega (»ruskega«) in jugozahodnega (»ukrajinskega«), pri čemer zahodno (»belorusko«) obrobje (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega inovativnega središča, so izoblikovale mlajše vzhodnoslovanske geolekte hierarhične stopnje jezika z osnovnimi definicijskimi lastnostmi: 1) severovzhodne in jugozahodne vzhodnoslovanske dvostranske inovacije: a) psl. *CRhC, *CRbC> rus. *CR°C, *CR'eC* ukr., brus. *CRyC, *CR'iC (psl. *krbšiti > rus. Kpouumb, brus. Kpbiuibi^, ukr. Kpuuumu; psl. *blbxa > rus. ônoxa, brus. ônuxa, ukr. ônuxa; psl. *grbméti > rus. ^peMemb, brus. ^puMe^b, ukr. ^puMimu; psl. *blbstéti > rus. ônecmemb, brus. ômc^e^); b) psl.	> rus. *ej, *°j * ukr.,
brus. *ij, *yj (psl. *šbja > rus. uen, brus. ubrn, ukr. uun; psl. *živbjb > rus. wueou, brus. M&iebi, ukr. wueuû); c) psl. *e/% > vsl. *'e > rus., brus. '° / +['_*CO, #] * ukr. '° / +[*š, *ž, *č, *j, *j _] (psl. *neslb > rus. Hëc [n'os], brus. Hëc [n'os], ukr. Hic; psl. *lbnb
>	rus. nëH [l'on], brus. nëH [l'on], ukr. neH; psl. Gsg m/n *jeg° > rus. e^o, brus. mo, ukr. ùo^o); 2) severovzhodna vzhodnoslovanska enostranska inovacija: psl. *-Db/b >
11 Starejši vzhodnoslovanski geolekti 9. st. so posredno izpričani pozneje v vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanščine od 11. st. dalje (nekatere sporadično že v Ostromirovem evangeliju (1056-1057), in sicer neposredno predvsem tiste značilnosti, ki niso (tudi) južnoslovanske, kot odmik od starocerkvenoslo-vanske jezikovne norme.
Matej Šekli, Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov
457
vsl. *-D > rus., brus. -T (psl. *ledb > rus. ned [l'ot], brus. ned [l'ot], ukr. nid [Tid]); 3) jugozahodni vzhodnoslovanski enostranski inovaciji: a) psl. *eCb/b, *oCb/b > ukr., JZ brus. *e, *o > 'e, o > 'ie, ue/'ie > 'i (psl. *petb > rus. nenb, SV brus. = knj. brus. nen, JZ brus. nen, nien, ukr. ninb; psl. *solb > rus. conb, SV brus. = knj. brus. conb, JZ brus. conb, cyonb, ukr. cinb); b) psl. *i : *y > ukr. y (psl. *lipa > rus. nuna [l'ipa], brus. nina [l'ipa], ukr. nuna [lypa]); c) psl. *CE > vsl. *C' > ukr. C / +[_ psl. *i, *e/% > ukr. i, e] (psl. *nesti > rus. Hecmu [rfis't'i], brus. Hec^i [rfes'c'i], ukr. Hecmu [nesty]).
Ruščina (severovzhodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotno izhodišče v dveh starejših vzhodnoslovanskih geolektih (to sta severovzhodna in novgorodsko-pskovska vzhodna slovanščina) in konvergentno spreminjanje v okviru (samo)ruskih splošnoruskih inovacij: a) psl. *CRbC, *CRbC > rus. *CRoC, *CR'eC; b) psl. *yj, *yj > rus. *ej, *oj. Znotraj vzhodne slovanščine jo geneolingvistično definirajo ruske inovacije na severovzhodnem obrobju vzhodne slovanščine.
Ukrajinščina (jugozahodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotno izhodišče v dveh starejših vzhodnoslovanskih geolektih (to sta kijevski del poleško-kijevske vzhodne slovanščine, tj. severna ukrajinščina, in jugozahodna vzhodna slovanščina, tj. južna ukrajinščina) in konvergentno spreminjanje v okviru (samo)ukrajinskih splošnoukrajinskih inovacij: a) psl. *eCb/b, *oCb/b > ukr. *e, *o; b) psl. *e/% > ukr. 'o / +[*č, *ž, *š, *j _]; c) psl. *i : *y > ukr. y; č) psl. *CE > ukr. C / +[_ psl. *i, *e* > ukr. i, e]. Znotraj vzhodne slovanščine jo geneolingvistično opredeljujejo ukrajinske inovacije na jugozahodnem obrobju vzhodne slovanščine.
Beloruščina (zahodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotno izhodišče v dveh starejših vzhodnoslovanskih geolektih (to sta pološko-smolenska vzhodna slovanščina, tj. severovzhodna beloruščina, in poleški del poleško-kijevske vzhodne slovanščine, tj. jugozahodna beloruščina) ter izkazuje del inovacij ruščine in del inovacij ukrajinščine: 1) rusko-beloruske inovacije: a) psl. *e/% > vsl. *'e > rus., brus. 'o / +['_*CO, #]; b) psl. *-Db/b > rus., brus. -T; 2) ukrajinsko-beloruske inovacije: a) psl. *CRbC, *CRbC > ukr., brus. *CRyC, *CRiC; b) psl. \j, *yj > ukr., brus. *ij, *yj; c) psl. *eCb/b, *oCb/h > ukr., JZ brus. *e, *o. Gre torej za prehodni geolekt na zahodnem obrobju vzhodne slovanščine.
5 Zahodnoslovanski jeziki
Starejši zahodnoslovanski geolekti 9. st. so bili polabska (plb.), pomorjanska (pomor.), poljsko-lužiška (polj.-luž.), južna (J) in osrednjetatrska (osr. tatr.) zahodna slovanščina (zsl.).
Psl.	plb.	pomor.	polj.-luž.	J	osr. tatr.
*oRC	*RoC	*RoC	*RoC	*RoC	*RaC
*CorC	*CarC	*CarC/*CroC	*CroC	*CraC	*CraC
*ColC	*CloC	*CalC/*CloC	*CloC	*ClaC	*ClaC
*CerC	*CreC	*CreC	*CreC	*CreC	*CreC
*CelC	*CloC	*CleC/*CloC	*CleC	*CleC	*CleC
Tabela 3: Starejši zahodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne značilnosti.
458
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
Splošnozahodnoslovanske glasovne spremembe 10. st., povezane z odrazi praslovanskih krepkih polglasnikov *b, *b, so za nekaj časa povzročile konvergentno spreminjanje starejših zahodnoslovanskih geolektov: psl.	> zsl. *'e, *e (psl.
*dbnb > polj. dzien, kaš. dzen, plb. dan, dluž. zen, gluž. dzen, češ. den, slš. den; psl. *mbxb > polj. mech, kaš. mech, dluž. mech, gluž. moch, češ. mech, slš. mach).
Nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe predvsem od 10. st. dalje, ki so se širile iz dveh inovativnih središč, in sicer severnega (»lehitskega«) in južnega (»češko-slovaškega«), pri čemer osrednji (»lužiški«) pas (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega inovativnega središča, ter so potekale približno po izoglosi glasovne spremembe psl. *CoRC, *CeRC > S zsl. *CRoC/*CaRC, *CReC + J zsl. *CraC, *CreC, so najprej izoblikovale dva večja geolekta, to sta bila severna in južna zahodna slovanščina, pri čemer je med njima nastal prehodni osrednjezahodnoslovanski geolekt lužiščina (lužiška srbščina): 1) severne zahodnoslovanske enostranske inovacije so povezane s t. i. lehitskim preglasom: a) psl. *e [a] / -/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > S zsl. *[a] > *'e : *'a (9. st.) (psl. *snegb > polj. snieg, kaš. snieg, plb. sneg, dluž. sneg, gluž. sneh, češ. snih, slš. sneh; psl. *belbjb > polj. bialy, kaš. bioli, plb. b'ole, dluž. bely, gluž. bely, češ. bily, slš. biely); b) psl. *CbrC / -/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > S zsl., luž. *CbrC : *CbrC + J zsl. *CrC (psl. *svmbrtb > polj. smierc, kaš. smierc, plb. samart, dluž. smjers, gluž. smjerc, češ. smrt, slš. smrt'; psl. *čbrnbjb > polj. czarny, kaš. czorny, plb. corne, dluž. carny, gluž. čorny, češ. černy, slš. čierny); 2) južne zahodnoslovanske enostranske inovacije: a) psl. *q, *q > S zsl. *q, *q + J zsl., luž. *a, *u (10. st.) (psl. *pqtb > polj.piqc, kaš.piac, plb.pqt, dluž.pes, gluž.pjec, češ.pet, slš.pat; psl. *zgbb
>	polj. zqb, kaš. zqb, plb. zQb, dluž. zub, gluž. zub, češ. zub, slš. zub); b) psl. *e [a] > S zsl. *a + J zsl., luž. *e; c) psl. *j > S zsl. *j + J zsl., luž. *z (psl. *kbnqjb > polj. ksiqdz, kaš. ksqdz, plb. fenqj, dluž. knez, gluž. knjez, češ. knez, slš. knaz); č) psl. *g > S zsl., dluž. *g + J zsl., gluž. *h (12. st.) (psl. *noga > polj. noga, kaš. noga, plb. nuga, dluž. noga, gluž. noha, češ. noha, slš. noha).
Mlajši zahodnoslovanski geolekti hierarhične stopnje jezika so se s svojimi osnovnimi definicijskimi lastnostmi izoblikovali relativno pozno. Starejši zahodnojužnoslovanski geolekti so z nadaljnjimi spremembami utrdili svojo individualnost (polabščina, pomorjanščina), se v okviru divergentnega spreminjanja cepili na več geolektov (poljščina, lužiščina; češčina, slovaščina).
Polabščina (zahodnolehitski zahodnoslovanski jezik) ima enotno izhodišče v polabski zahodni slovanščini in je žarišče zahodnolehitskih inovacij, ki so zajele polabščino ter deloma tudi pomorjanščino in lužiščino. Najznačilnejše samopolabske inovacije, ki so hkrati njene definicijske lastnosti, so: 1) psl. *o / +/-[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O; *rE] > plb. o : u (psl. *mostb, *nositi > plb. most : nuset); psl. *e / +/-[_ *CO, #] > plb. e : i (psl. *nebo, *sedmb > plb. nebu : sidem); psl. / +/- [_ *CO, #]
>	plb. a : a (psl. *lbnb, *dbnb > plb. lan : dan); psl. *q -/+[*/, *C _] > plb. q, q (psl. *mgka, *pajQkb > plb. mgka : pojqk); 2) plb. *C'O : *C'E > C'O : CE (psl. *pqtb, *pqtbjb > plb. pqt : p'Qte); psl. *k, *g, *x / -/+[_ *y/*bjb, *u, *o, *bE] > plb. k/t, g/d', x/x'(psl. *kolo, *gora, *xudbjb > plb. tolu, dora, X,aude); 3) psl. *č/*c, *ž/*z, *š/*s/*s
>	plb. c, z, s (psl. *česati, *nožb, *sušiti > plb. cesat, nuz, sauset); 4) stabilizacija naglasnega mesta na zadnjem oziroma predzadnjem zlogu; redukcija samoglasnikov v
Matej Šekli, Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov
2631
VlRI IN LITERATURA
Uporabljeni viri in literatura so navedeni v Šekli 2013a: 93-96, 2013b:112—114, 2014: 18—19.
Matej Šekli, 2013a: Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov. Jezikoslovni zapiski 19/1. 71—99.
--, 2013b: Genetic classification of West Slavic languages. Miklošičeva monografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča. Uredil Marko Jesenšek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča. 101—115.
--, 2014: Genetolingvistična klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov. Slavia Centralis 7/1. 5—20.
Summary
Four basic models can be adduced to describe the development of the Slavic languages (i.e. in the genealogical linguistic meaning) from the older Slavic geolects (9th century): 1) an older Slavic geolect converged into a younger Slavic language geolect (e.g. Polabian and Pomeranian); 2) an older Slavic geolect diverged into several younger Slavic language geolects (e.g. Macedonian and Bulgarian; Polish and Sorbian; Czech and Western and Eastern Slovak); 3) older Slavic geolects converged into a single Slavic language geolect (e.g. Slovene; Russian, Ukrainian, Belorussian); 4) a divergent starting point fails to show subsequent convergent development into a uniform geolect ("absence of development"), which is the case of Central South Slavic (Kajkavian, Čakavian, Štokavian) and Slovak.
Central and marginal geolects can be formed and defined by innovations in central or outlying linguistic areas. This model of linguogenesis is characteristic for Slovene (on the western margins of Western South Slavic), Macedonian (on the south-western margins of Eastern South Slavic), Russian and Ukrainian (on the north-eastern and south-western margins of East Slavic respectively), Polabian and Pomeranian (on the western margins and in the centre of Northern West Slavic respectively), and Czech (on the western margins of Southern West Slavic). An archaic feature, i.e. the absence of an innovation in the centre or on the margins of a convergence area can similarly form and define a geolect in those respective areas. In this way Central South Slavic (in the centre of Western South Slavic), Bulgarian (in the centre of Eastern South Slavic), Polish (on the eastern margins of Northern West Slavic), and Slovak (on the eastern margins of Southern West Slavic) can be described.
Belorussian and Pomeranian may be defined as transitional geolects between Russian and Ukrainian, and Polabian and Polish respectively. Similar can be claimed for Sorbian, which linguistically speaking lies between the northern and the southern West Slavic languages. Macedonian, on the other hand, shows elements of a secondary language geolect in betraying the eastern South Slavic starting point overlaid by Štokavian.
Matej Šekli, Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov
2633
šibkem položaju. Znotraj severne zahodne slovanščine jo geneolingvistično določajo polabske inovacije na zahodnem obrobju severne zahodne slovanščine.
Pomorjanščina (osrednjelehitski zahodnoslovanski jezik) ima enotno izhodišče v pomorjanski zahodni slovanščini in izkazuje naslednje glasovne značilnosti: 1) poljsko-pomorjanske: psl. *e / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., kaš. *'o + plb. *'e; 2) dvojni odrazi, od katerih je eden značilen za poljščino, drugi za polabščino: psl. *CelC > polj. *le + pom. *le/*lo + plb. *lo; 3) kašubske (od katerih nekatere segajo tudi v obrobna velikopoljska in mazovijska narečja): a) psl. *k, *g / +[_*y, *^jh, > pom. *č, *j; psl. *ra(C), *orC > pom. re(C); b) psl. *q / -[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + O] > S zsl. *q > kaš. *i > s/i; c) psl. *tE, *dE, *sE, *zE > polj., pom. *č, *j', *š, *ž'> pom. c, j, s, z; č) ohranjanje mehčanosti v tipu psl. *tvbrdbjb
>	kaš. cwiardi + polj. twardy, plb. torde); d) ohranjenje prostega naglasnega mesta (severna kašubščina) oziroma stabilizacija naglasnega mesta na prvem zlogu (južna kašubščina). Pomorjanščina je torej prehodni geolekt med polabščino in poljščino ter izkazuje tudi lastne glasovne inovacije. Znotraj severne zahodne slovaščine jo geneolingvistično definirajo pomorjanske inovacije v središču severne zahodne slovanščine.
Poljščina (zahodnolehitski zahodnoslovanski jezik) ima enotno izhodišče v poljskem delu poljsko-lužiške zahodne slovanščine. V razmerju do pomorjanščine izkazuje naslednje glasovne značilnosti: 1) doslednost odrazov tipa psl. *CorC, *ColC > polj. *CroC, *CloC; psl. *CelC / -[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj. *le; 2) odsotnost pomorjanskih inovacij; 3) stabilizacija naglasnega mesta na predzadnjem zlogu. Poljščina je sicer žarišče vzhodnolehitskih inovacij, ki pa so po večini poleg poljščine deloma zajele tudi pomorjanščino in/ali lužiščino, zato ne morejo biti definicijske lastnosti poljščine. Znotraj severne zahodne slovanščine jo geneolingvistično opredeljuje odsotnost pomorjanskih inovacij na vzhodnem obrobju severne zahodne slovanščine.
Češčina ima enotno izhodišče v južni zahodni slovanščini in konvergentno spreminjanje v okviru (samo)čeških splošnočeških inovacij: a) psl. *d > zsl. *j > češ. z (10. st.) (psl. *meda > češ. meze); b) psl. *r, *rE > češ. r (12. st.) (psl. *more, *griva > češ. more, hriva); c) psl. *C'aC' > češ. *C'aC' > *'e (ok. 1200) > stčeš. 'ie
>	češ. 'i/i (psl. *čaša > stčeš. čieše > češ. čiše). Znotraj južne zahodne slovanščine jo geneolingvistično določajo češke inovacije na zahodnem obrobju južne zahodne slovanščine.
Slovaščina ima neenotno izhodišče v dveh starejših zahodnoslovanskih geolektih (to sta osrednjetatrska zahodna slovanščina, tj. osrednja slovaščina, in vzhodni del južne zahodne slovanščine, tj. zahodna in vzhodna slovaščina) in ne izkazuje prepoznavnega konvergentnega spreminjanja: a) psl. *d > zsl. *j > slš. j (psl. *meda
>	slš. medza); b) psl. *r, *rE > slš. r (psl. *more, *griva > slš. more, hriva); c) psl. *C'aC' > slš. 'a/'a (psl. *čaša > slš. čaša). Znotraj južne zahodne slovanščine jo geneolingvistično opredeljuje izostanek čeških inovacij na vzhodnem obrobju južne zahodne slovanščine.
Lužiščina (lužiška srbščina) ima enotno izhodišče v lužiškem delu poljsko-lužiške zahodne slovanščine (psl. *CoRC > polj., luž. *CRoC; psl. *CeRC > polj., luž. *CReC) in izkazuje del inovacij severne zahodne slovanščine (psl. *CbrC / -/+[_
2634
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
*t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > luž. *CbrC : *CbrC) in del inovacij južne zahodne slovanščine (psl. *q, *g > luž. *a, *u; psl. *e [a] > luž. *e; psl. *j > luž. *z), ne pa tudi prepoznavnega konvergentnega spreminjanja. Gre torej za prehodni geolekt med severno in južno zahodno slovanščino. Notranje se deli na dva osnovna geolekta: (severna) dolnja lužiščina je bližja severni, (južna) gornja lužiščina pa južni zahodni slovanščini (psl. *g > dluž. *g + gluž. *h).
6 Sklep
Slovanski jeziki v geneolingvističnem pomenu so se oblikovali iz starejših slovanskih geolektov (9. st.) po naslednjih osnovnih modelih lingvogeneze: 1) starejši slovanski geolekt se je oblikoval v mlajši slovanski geolekt jezik (enotno izhodišče in konvergentno spreminjanje): polabščina, pomorjanščina; 2) starejši slovanski geolekt se je razcepil na več mlajših slovanskih geolektov jezikov (enotno izhodišče in divergentno spreminjanje): makedonščina in bolgarščina; poljščina in lužiščina; češčina ter zahodna in vzhodna slovaščina; 3) več starejših slovanskih geolektov se je povezalo v enoten mlajši slovanski geolekt jezik (neenotno izhodišče in konvergentno spreminjanje): slovenščina; ruščina, ukrajinščina, beloruščina; 4) več starejših slovanskih geolektov ne izkazuje konvergentnega spreminjanja v enotni mlajši slovanski geolekt jezik (neenotno izhodišče in »odsotnost spreminjanja«): osrednja južna slovanščina (kajkavščina, čakavščina, štokavščina), slovaščina.
Inovacija, ki se pojavi na obrobju oziroma v središču areala, lahko oblikuje in hkrati definira geolekt na obrobju oziroma v središču tega areala. Tovrstni model lingvogeneze imajo slovenščina (na zahodnem obrobju zahodne južne slovanščine), makedonščina (na jugozahodnem obrobju vzhodne južne slovanščine), ruščina in ukrajinščina (na severovzhodnem oziroma jugozahodnem obrobju vzhodne slovanščine), polabščina in pomorjanščina (na zahodnem obrobju oziroma v središču severne zahodne slovanščine), češčina (na zahodnem obrobju južne zahodne slovanščine). Arhaizem, tj. izostanek inovacije, v središču oziroma na obrobju areala lahko oblikuje in hkrati definira geolekt v središču oziroma na obrobju tega areala. Tako je mogoče definirati osrednjo južno slovanščino (v središču zahodne južne slovanščine), bolgarščino (v središču vzhodne južne slovanščine), poljščino (na vzhodnem obrobju severne zahodne slovanščine), slovaščino (na vzhodnem obrobju južne zahodne slovanščine).
Kot prehodni geolekti jeziki bi lahko bile definirane beloruščina (med ruščino in ukrajinščino), pomorjanščina (med polabščino in poljščino) in lužiščina (med severnimi in južnimi zahodnoslovanskimi jeziki), medtem ko prvine drugotnega geolekta jezika izkazuje makedonščina (vzhodnojužnoslovanska osnova s štokavsko naplastitvijo).
UDK 811.163.6'28
Irena Orel, Vera Smole
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
IZRAŽANJE PROSTORSKIH RAZMERIJ Z VPRAŠALNIMI PRISLOVNIMI ZAIMKI V KNJIŽNIH IN NEKNJIŽNIH ZVRSTEH SLOVENSKEGA JEZIKA
V prispevku bo s strukturnega in pomenskega vidika raziskano vprašanje, kako se v govorjenem jeziku glede na tradicionalni tridelni knjižni poenostavlja sestav vprašalnih prislov-nozaimensko izraženih prostorskih razmerij in se preko oblikovnega izgublja tudi pomensko razlikovanje med statično umeščenostjo (kje) ter perlativnostjo/potjo in razmeščenostjo (kod), tudi z ablativno in adlativno sestavino (od/do kod), ohranja pa se za dinamično usmerjenost k cilju (kam). Narečne oblike za kje, kod, od kod in kam po gradivu za Slovenski lingvistični atlas bodo prikazane na zbirni jezikovni karti (z legendo in komentarjem), govorjene pa preverjene v anketi in korpusih.
Ključne besede: slovenski knjižni jezik, govorjeni jezik, oblikoslovje, prostorski prislov-ni zaimki, Slovenski lingvistični atlas, jezikovne karte
The article from structural and semantic perspectives examines the question of how the system of spatial relationships expressed with interrogative pronominal adverbs became simplified in spatial varieties of spoken language vis-à-vis standard language.
Keywords: spatial pronominal adverbs, spoken Slovene language, standard Slovene language, Slovene Linguistic Atlas, linguistic maps
1 Uvod
1.1 Izrazna in pomenska struktura vprašalnozaimensko izraženih
prostorskih razmerij
1.1.1	Prostorske okoliščine se v knjižnem jeziku izražajo z različnimi stavčnimi, prislovnimi, (predložno)sklonskimi in predponskimi skladenjskimi, oblikoslovnimi in besedotvornimi sredstvi, ki povedje natančneje določajo »po značilnem vprašal-nem prislovnem zaimku« glede na tri prostorske skupine (Toporišič 2000: 407) oz. vrste (Toporišič 2000: 406): mestovno (kje), ciljnostno (kam) ter poti in razmeščenosti (kod).
1.1.2	Prostor v jeziku z vidika modeliranja sistema semantičnih kategorij po Pi-PERju (1983: 90-95) izpostavlja model univerzuma, predstavljen v jezikovnem uni-verzumu, in model jezikovnega univerzuma, predstavljen v jezikoslovni literaturi. Človek kot del univerzuma razločuje v jeziku konkretnost oz. statičnost ter akcijo oz. dinamičnost, osnovno nasprotje v sistemih prostorskih pomenov pa tvori notranji (intralokalizacija) in zunanji prostor (ekstralokalizacija). Analogna dihotomija je v
464
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
kategoriji premikanja izhodiščna in končna točka kot agens in paciens (od tega, kar je bilo, k temu, kar bo). Piper zaimenske besede pojmuje kot besede s pomenom, ki je med slovničnim in leksikalnim (1983: 47). Z njimi se izraža apelativna/konativna funkcija (usmerjena k naslovniku) (prav tam: 61-62). Vprašalni zaimki se v strokovni literaturi uvrščajo med primarne (Majtinskaja 1969 v Piper 1983: 24) ali sekundarne zaimke (Vol'f 1974: 18 v Piper 1983: 24). Piper jih uvršča v podskupino nedoločnih zaimkov, ker sprašujejo po neznani predmetnosti (1983: 38) in so z njimi semantično- in morfemskostrukturno povezljivi, tj. so z njimi identični oz. so nedoločni iz njih izpeljani, meja med vprašanjem in nedoločno trditvijo ni ostra, saj ima značaj »blagega vprašanja« (prav tam: 40). Nedoločni zaimki so besede subjektivne deiktič-nosti, ki se po Benvenistu nanaša na različne oblike prisotnosti govorca v izjavi (prav tam: 59). Piper (2001: 21-22) loči tri obvezne prvine situacije, izražene s pomenom lokalizacije, in tri primarne prvine vsakega takega pomena: (1) objekt lokalizacije, (2) lokalizator kot sredstvo lokalizacije, (3) konkretizator razmerja med njima, t. i. orientir ( Pismo (1) je v (3) škatli (2)).
1.1.3 Prostorski kategorialni pomen mestovnosti (lokativnosti) kot točka, statični prostor1 (kje), opisno izražen v slovnici in slovarjih kot mesto, kraj, v/na katerem se dejanje dogaja, določa sestavina +lokativnost. Ciljnost (smer/usmerjenost) kot dinamični prostor (kam) izraža cilj, »kraj, h kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže« (SSKJ) in jo določata sestavini +direktivnost, +adlativnost. Vrsta dinamičnega in statičnega prostora, ki ima najkompleksnejši pomenski sestav, je izražena z vprašalnim zaimkom kod in opredeljena kot »območje ali pot, po katerih se odvija dejanje ali je kaj nameščeno« (Toporišič 2000: 407), tj. smer gibanja po prostoru brez določitve izhodišča in cilja, t. i. linija usmerjenega premikanja (perlativnost),2 oz. razmeščenost po prostoru z izključujočima se sestavinama +/-perlativnost, -/+razmeščenost, v zvezi s predlogoma od in do (kod) izraža premikanje iz izhodiščne točke (+direktivnost, +ablativnost) oz. usmerjenost k ciljni točki (+direktivnost, +adlativnost) ali pa (+raz-meščenost). Celoten spekter sestavin je prikazan v preglednici:
	lokativnost (umeščenost)	direktivnost (usmerjenost)	perlativnost3 (linija usmer. premikanja)/ razmeščenost	ablativnost (oddaljevanje od izhodišča premikanja)	adlativnost (približevanje ciljni točki)
kje (mestovnost)	+	-	-	-	-
kod (gibanje/ razmeščenost po prostoru)	-	-	+	-	-
1	Prim. Piper (2001: 69) in Kordič (2003: 116).
2	Prim. Piper (2001: 71), ki perlativnost izrazi z besedno zvezo »linija usmerenog kretanja«.
3	SSKJ pri kod upošteva oba pomena, le da »vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja«, označi kot zastareli podpomen, pomen »dogajanje dejanja na nedoločenem ali poljubnem kraju« pa s pešajočo rabo, SSKJ 2 pa kot starinsko.
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 465
od/s kod (premikanje iz izhodiščne točke)	-	-	+/-	+	-
do kod (usmerjenost k ciljni točki)	-	-	+/-	-	+
kam (ciljnost)	-	+	-	-	+
Preglednica 1: Pomenske sestavine prostorskih vprašalnih prislovnih zaimkov.
1.2 Izbor prostorskih prislovnih zaimkov glede na namen raziskave
Opažanja, da se je nabor vprašalnih in kazalnih prislovnih zaimkov v rabi sodobnih govorcev in tudi piscev izrazito skrčil in da se v govorjenem pa tudi knjižnem jeziku njihov prvotni trivrstni sestav le delno ohranja, so spodbudila raziskavo dejanske rabe tovrstnih prislovnih zaimkov v različnih družbenostnih zvrsteh slovenskega jezika v sodobnih govorjenih in pisnih virih. Prostor bo v prispevku prikazan dvoplastno: v zaimenskih prostorskih jezikovnih sredstvih kot predmetu obravnave in njihovi zemljepisni razširjenosti v slovenskem jezikovnem prostoru.
Prostorski vprašalni prislovni zaimki4 (= PVPZ) kje, kod, od/s kod in kam bodo obravnavani po gradivu za Slovenski lingvistični atlas (= SLA) z geolingvistično metodo: narejena in komentirana bo zbirna karta z legendo. Kot dodatni gradivski viri bodo upoštevani narečni slovarji, korpus Gigafida, korpus govorjene slovenščine GOS, vpogled v aktualno govorjeno in pisno rabo PVPZ pri mlajši generaciji pa bo omogočila anketa, izvedena spomladi 2014 med študenti slovenistike.
Na podlagi analize podatkov iz gradiva bodo opisani modeli in ugotovljene zemljepisno določene smernice poenostavljanja trodelne strukture izražanja prostorskih razmerij s PVPZ v govorjeni rabi in posledično v knjižnem jeziku.5 Uvodoma bo prikazano tudi diahrono stanje po etimoloških, starejših slovarskih, slovničnih in redkih drugih virih.
2.1 Izvor, oblike in pomen vprašalnih zaimkov kje, kam, kod
2.1.1 Po podatkih iz etimoloških slovarjev (Kopečny 1980, Bezlaj 1982, Snoj 2003, Matasovic 2008) in zgodovinskojezikovnih obravnav se izvorno pogojena troj-
4	Poimenovanje prislovni zaimki kot podsestav zaimkov in ne zaimenski prislovi, kar prevladuje v strokovni literaturi, je v tem prispevku izbrano zaradi zgodovinske povezave z zaimki, ki imajo iste korenske morfeme. Toporišič (1992: 355) jih obravnava pod obema gesloma.
5	V tem prispevku se bomo omejili na raziskavo rabe vprašalnih zaimkov. Za celostni prikaz posploševanja bo potrebno raziskati še rabo komplementarnih kazalnih prislovnih zaimkov (tu, tam, ondi; sem, tja; tod, ondod), pri katerih se že tudi v knjižni rabi opušča tristopenjski sestav glede na oddaljenost, v neknjižni pa ponekod tudi oblika za usmerjenost k cilju (tja ^ tam), kar bo predmet drugega prispevka.
466
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
nost PVPZ izraža v vseh slovanskih jezikih, obenem pa se izkazuje posploševanje ene od oblik in pridobivanje njene večpomenskosti/večfunkcijskosti.
2.1.2	Bajec pri obravnavi izvora, besedotvorne zgradbe, funkcij, starejših in narečnih pojavitev prislovov poudarja, da so prostorski zaimenski prislovi tvoijeni iz zai-menskih osnov kb-, tb-, on-, ov-, sb- (1954: 200). Osnova *kb-, ki nastopa v okamne-lih sklonih, je produktivna pri vprašalnih (in iz njih izpeljanih nedoločnih in oziralnih) zaimkih: kb-de, ka-mo, kqdu, kqde (sufiksa -de, -mo prišteva med členke).
2.1.3	Bohorič v slovnici med prostorskimi prislovi glede na pomen ali okoliščine razlikuje 5 tipov prislovov glede na izražena prostorska razmerja lokalizacije na, k, proti, po mestu, iz mesta: a) »in loco«, tj. namestni, z vprašalnim kje, vbi, b) »ad locum« ali kmestni z vprašalnim kam, qvö, c) »versus locum« ali protimestni z vprašalnim kam vel kamoj, qvorfum, č) »de loco« ali izmestni z od kod, unde in d) »per locum« ali pomestni z ako kej kod, fi qva (Bohorič 1584; 1987: 154-55; 178-79). Ločuje med kam za usmerjenost k mestu (npr. lefem, tjakaj, nuter, vunkaj) in kam z dvojnico kamoj za usmerjenost proti mestu (nutrekaj, nasaj, ritenfki, dolum/doli, nalevu ali na levo ftrari).6
2.2.1.1 Mestovni slovenski kje iz psl. *kbde poleg *kbde in *kbdy, kbda v pomenu »ubi, quo loco« in »irgend, irgendwo« (Bezlaj 1982: 34-35), izhodišče za različne slovanske oblike, ustreza ide. tvorbi *k»u-dhe, sestavljeni iz *k»u 'kje' (Snoj 2003: 273), ki lahko že sama izraža mestovni pomen (Kopečny 1980: 378-81), razširjeni s členico -dhe. Kopečny iz prvotne oblike *kbde navaja tudi narečno slovensko kde, po zvenečnostni asimilaciji gde (1980: 378). V slovenščini so izkazane iz *kbde skrajšane oblike druge vrste,7 ki jo ima le še narečna poljska oblika -kie(j) v sestavljenih oblikah (nikiej'■))■. kje, narečno ke, ge, obliko ge, ki je mlada sprememba zaradi prilikovanja po zvenečnosti, izvaja iz -gd- > -g-/-d-, kot v češčini narečno ktery > kery, v sh. narečjih pa jo razlaga iz oblike po metatezi dge > ge (Kopečny 1980: 379, 381, op. 1). Omenja tudi, da se je po drugi poti spremenilo slovensko narečno ke > kej >čej. Oblike kjeko, kjekaj, kjekam imajo v osnovi nedoločni kde- (Kopečny 1980: 379). Opozarja, da se oblika lahko v različnih slovanskih jezikih (narečno, starejše) uporablja tudi za pomen kam in od kod, lužiško in slovensko ima tudi oziralni pomen (1980: 379). Po Bezlaju je prvotna oblika *kbde dala regularno gde, ki se ohranja v štajerskih govorih: gde, gde poleg kde, kjer k- razlaga kot grafično analogijo po vprašalnicah kaj, kako? Zaradi težnje po ohranitvi k- se od 16. stol. pojavljajo oblike ke, ky, ki (npr. narečno belokranjsko ke, rezijansko koe, zapisano che, gorenjsko če, notranjsko ki, kraško či (Bezlaj 1982: 34)), razširjeno s členico -j tudi kei (Trubar, Krelj, Kastelec), kej, khej (17. stol.),
6	V starejšem knjižnem jeziku se oblike PVPZ uporabljajo tudi za druge vrste prislovov, ne le za poljubnostne in nedoločne, ampak dvojnično tudi za oziralne prislove: v 16. stol. kje 'kjer' v 5 besedilih (v netipično Trubarjevih: Postili (1558) in Hišni postili (1595), pri Juričiču (1578) in Dalmatinu (1578, 1584) (Besedje 2011: 181)) poleg gde, gdi, gdir (le Hišna Postila (1595) (Besedje 2011: 115), kjer le pri Krelju (1567) (Besedje 2011: 182)); kod poleg kodar/koder le od l. 1577 dalje (Besedje 2011: 185).
7	Skrajšane oblike prve vrste so izkazane v narečjih različnih slovanskih jezikov (de, dzie, dze itd.).
8	Bajec iz *kbde izvaja oblike kje, kde, kder (Caf), kdekde 'tu in tam' (Raič), gde, geto 'kde to'
(prekmursko) (1954: 200).
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 2639
pa vprašalnice kod, od kod in od kei 'od kje', Kopitar in Vodnik imajo vse tri: kod, od/ do kod, Dajnko kodi, odkod, Kuzmič pa odkud/otkut (Orel 2001: 44), slovar iztočnic za '(od)kod' nima, edino oziralni kod pri Košiču (1848) (Novak 2006: 184). Pleter-šnikov slovar ima za kod še glasovno varianto ked in oblike z dodanimi obrazili oz. deiktično členico -j: koda (Krelj), kodaj (Kastelec), kodi in kodik (vzhodnoštajersko),12 samo dokod; poleg odkod še odkodaj (Kastelec), kec (= odkod, Miklošič (iz ked-ci)). Drugače obliko odkec izvaja Ramovš: *ot-ked-si (Ramovš 1935: 192).
3 Vprašalni prostorski prislovni zaimki v slovenskih narečjih po gradivu za
Slovenski lingvistični atlas
Sistemski protipol knjižnemu jeziku s predpisano normo so narečni krajevni govori s svojo notranjo normo, ki se oblikuje po načelu (ne)sprejemljivosti jezikovnih prvin v kontinuiranem časovnem razvoju na zamejenem zemljepisnem območju. Osnove teh sistemov na glasoslovno-naglasni, leksično-besedotvorni in oblikoslovni ravni so z namenom geolingvističnega prikaza v obliki nacionalnega lingvističnega atlasa, tj. SLA, povečini zbrane, gradivo pa hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.13 Kljub načrtnemu zbiranju je gradivo zaradi različnih vzrokov v posameznih raziskovalnih točkah nepopolno (na karti označeno s križem)14 ali še nezapisano (številka kraja je podčrtana), še vedno pa dovolj povedno,15 da kartirano pokaže na (nekdanja?) žarišča in tipe inovacij, ki se iz narečne zvrsti lahko preko vmesnih govorjenih različic širijo tudi v knjižno zvrst, pri čemer pa ni izključena obratna smer vpliva, kakor tudi ne možen nastanek inovacij v nesistemskih govorjenih različicah, tj. pokrajinskopogovornih, v katerih je jezikovno »dogajanje« zaradi raznolikih zunajjezikovnih vplivov najbolj razgibano (prim. ugotovitve iz ankete in korpusov).
3.1 Na osnovi odgovorov na vprašanja 594 kje, 595 kod, od kod16 in 596 kam iz Vprašalnice za SLA smo lahko preko prevzema oblike, vloge in pomena enega vpra-šalnega zaimka namesto drugega/drugih v nekaterih krajevnih govorih ugotavljali poenostavljanje sestava vprašalnih prislovnozaimensko izraženih prostorskih razmerij in jih zaradi boljše preglednosti prikazali na zbirni jezikovni karti. Čeprav so mestoma areali določenega tipa posplošitve že izoblikovani, smo se zaradi mnogih razpršenih in sistemsko različnih posplošitev odločili za znakovno in ne morda za kombinirano znakovno-izoglosno-napisno tehniko kartiranja. Sistem znakov, razviden iz legende na karti, je izbran po dveh načelih: stopnja zapolnitve znaka s črnino predstavlja sto-
12	Obliko kodik/kudik kot edino vprašalnico (zaimek ki pri njem nima prostorskega pomena) navaja tudi Rajh (2010: 95).
13	O zgodovini nastajanja atlasa, ureditvi gradiva, vprašalnici, mreži raziskovalnih točk glej več v Benedik 1999 in na internetnem naslovu http://sla.zrc-sazu.si/, kjer je dostopen tudi 1. zvezek SLA v celoti.
14	Ponekod je bilo iskano obliko moč najti pri odgovorih na druga vprašanja; v teh primerih je na karti označena z zvezdico desno od številke kraja, ki je v legendi pojasnjena kot rekonstruirana narečna oblika.
15	Zapisano in popolno v smislu podanih odgovorov na vsa tu kartirana vprašanja je bilo v 326 krajevnih govorih od 416, vključenih v mrežo raziskovalnih točk.
16	Žal ne tudi do kod.
2640
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
pnjo posplošitve določenega vprašalnega zaimka (najmanjša zapolnitev predstavlja delno posplošitev, tj. v obliki dvojnice namesto ene od prvotnih, npr. kod, kje za kod; polovična popolno posplošitev enega od zaimkov namesto drugega, npr. kje za kod; poln znak pa posplošitev enega od zaimkov namesto dveh drugih, npr. kje za kod in od/s kod),11 oblika znaka pa predstavlja posplošujoči se vprašalni zaimek (štirikotnik kje, oval kod in »sonček« kam). Prazen krog imajo govori, ki so tridelni sistem izražanja prostorskih razmerij ohranili.18
3.2 Legenda istočasno z razlago znakov na karti prikazuje tudi stopnjo in tip posplošitve oz. razširitev rabe in pomena določenega zaimka (oziroma njegove oblike),19 ki so možne prav pri vseh zaimkih (kje, kod, kam), vendar je najbolj prodorna oblika vprašalnega zaimka za mestovnost kje, najmanj pa za smernost kam.20 Posplošitev oblike enega od zaimkov tvori poseben tip - torej imamo tri tipe -, s sedmimi za kje, dvema za kod in tremi podtipi za kam glede na to, katerega od vprašalnih zaimkov kakšna oblika nadomešča.
3.2.1 PVPZ za mestovnost kje je edini, ki lahko poleg drugih nadomesti vprašalni zaimek za ciljnost kam (resda le v rezijanski T058 Osojani). Posplošitev kje za kod in od/s kod (ne pa za kam) je v narečnih govorih redka, zabeležena v štirih prostorsko oddaljenih govorih (koroški severnopohorski T050 Sv. Primož na Pohorju, primorski notranjski T150 Tatre, dolenjski T235 Lipsenj in štajerski zgornjesavinjski T313 Meliše), ki se jim pridružujejo še štiri točke z dvojničnimi oblikami za vse zaimke razen za kam (primorska briška T085 Kozana, rovtarska poljanska T179 Lučine, štajerski zgornjesavinjska T314 Dobrova in južnopohorska T358 Pivola). Zamenjava PVPZ kod s kje v predložnem zaimku od/s kod, ki izraža oddaljevanje od cilja, je zgoščena na jugozahodnem in južnem delu slovenskega govornega območja, tj. v primorskem istrskem narečju, v več točkah notranjskega, kraškega in briškega narečja ter tudi v treh belokranjskih točkah, dve pojavitvi pa sta razpršeni v dolenjski NS (dolenjska T230 Borovnica in kostelska T279
17	Posplošitve ene oblike namesto vseh drugih nismo ugotovili.
18	V skladu z naslovom in s tem namenom karte, tj. prikazati posplošitev določenih vprašalnih zaimkov oz. njihovih oblik na druge pomene in vloge, je bilo treba nujno zanemariti zelo raznoliko narečno glasovno-naglasno podobo, deloma celo besedotvorno (nekatere specifične prekmurske oblike), in jih upoštevajoč glasoslovne narečne razvoje izvesti na skupno glasovno izhodišče, ki se (spet z izjemo prekmurskih ked in kama(nj) večinoma prekrije s knjižno podobo. Nekaj narečnih glasoslovnih podob obravnavanih zaimkov v poenostavljenem zapisu je navedenih že pri obravnavi izvora oblik v predhodnem, nekaj pa pri obravnavi ankete v naslednjem razdelku. Vsak od obravnavanih zaimkov je predviden tudi za posamičen geolingvistični prikaz - v drugem prispevku ali v enem od zvezkov SLA.
19	V svoji prvotni vlogi je v krepkem tisku, v nadomestni pa v krepkem ležečem tisku, navedba npr. kje; kje; od/s kod; kam pomeni, da kje v nekem govoru poleg mestovnosti izraža tudi linijo usmerjenega premikanja (in razmeščenost) in tako nadomesti kod; navedba npr. kje; kod, kje; od/s kod; kam pa pomeni, da se kje pojavlja kot dvojnica kod.
20	Opažamo veliko razliko s sosednjim srbohrvaškim jezikom (poimenovanje je genetolingvistično), v katerem se po ugotovitvah S. Kordič (2004: 118-19) v govorjenem in pisnem jeziku (po korpusnih raziskavah) razširja raba vprašalnih zaimkov zlasti kuda in manj gd(j)e in izpodriva rabo vprašalnega zaimka za ciljnost kamo; avtorica hkrati opozarja, da proces ni nov, saj širjenje oblike kuda beležijo slovarji že od 17. stol. dalje, oblike gd(j)e pa celo od 16. stol., zato nasprotuje novejšim »cenzorskim prijemom« na Hrvaškem, ki se trudijo vzpostaviti prvotno razlikovanje.
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 2641
rožansko cöi. Snoj v današnji glasovni podobi kje j razlaga kot umetno vpeljan po obliki tja, ki se narečno glasi ke, in navaja starejše knjižne in narečne različice: za 16. stol. kej, gdi, ki, narečno ke, de, ki se je razvilo iz *kbde (2003: 273).
2.2.1.2 Zaimenska oblika kej nastopa od prve Trubarjeve knjige v 37 besedilih vseh avtorjev 16. stol., kot vprašalni zaimek pa v 33 (Besedje 2011: 178-79). Alasia da Sommaripa (1607) ima zahodno različico ki (doue.i. vbi. ki (F2b)), Svetokriški (Snoj 2006: 389) pa oblike kej, kje in kij, tudi ke (kazalka h 'kje', kjer ni zgleda). Pohlin in Vodnik v slovnici navajata le obliko kje, Kopitar kej in kje, Gutsman ima v slovnici (1777) le kje, v slovarju (1789) pa le kei, čei (Orel 2001: 44), vzhodnošta-jerski pridigar Serf (1835) ima obliko kde, Dajnko v slovnici (1824) kde, prekmurski prevajalec S. Küzmic (1771) gde 'kje, kam', Slovar stare knjižne prekmurščine gde z dvojnico ge le pri S. Küzmicu (1754) (Novak 2006: 92). Pleteršnikov slovar (189495) vsebuje izrazno bogato narečno paleto prislovnih zaimkov, ki se med seboj tudi kombinirajo ali so tvorbena sestavina nedoločnih, oziralnih, poljubnostnih, nikalnih prislovov, veznikov itd., ki so jih upoštevali tudi omenjeni jezikoslovci. V njem se pojavljajo nekatere različice zaimka kje\ vzhodnoslovensko gde/kde z navedbo Trubarjeve gdi 'kjer', kje nastopa tudi v zvezah z ostalimi vprašalnimi prislovi v pomenu nedoločnosti v besedilih 16. in 17. stol. {kje kdo/kjekdo 'kdo', kje kaj kaj 'nekaj', kje kam (prim. Besedje 2011: 181-82)).
2.2.2.1	Vprašalni in nedoločni zaimenski prislov kam, redko kamo, v II. Brižin-skem spomeniku kamo, v 16. stol. kam,9 kamo (Krelj 1567) in kamoj (Bohorič 1584 in Megiser 1592, 1603) {Besedje 2011: 172-73) Bezlaj izvaja iz psl. *kamo »quo«, tvorjeno iz ka- in členice -mo, in navaja reference o izgubi te vprašalnice v slovanskih jezikih. Matasovič predvideva psl. obliki *kamun ali *kama, kar je najverjetneje oka-mneli tožilnik ednine (tožilnik cilja) osnove *kama- iz ide. *kweh2-mo- (2008: 249). Bajec prekmursko obliko kama razlaga z analoškim -a po drugih prislovih, poleg te navaja še varianto kamoj s členkom -j (Megiser, belokranjsko) (Bajec 1954: 200). Kopecny (1980: 340) pri kamo s primarnim lativnim pomenom (gibanje k mestu) ne navaja slovenskih narečnih oblik.
2.2.2.2	V 16. stol. se kam pojavlja v 17 besedilih pri vseh avtorjih razen Tulščaku {Besedje 2011: 185). Alasia s kam izraža tako smer kot pot (doue ? i. quo. cam (F2b)). Pri Svetokriškem (1691-1707) je oblika kam vprašalna in oziralna 'kam, kamor' (Snoj 2006: 372). V slovnicah ni posebnosti, v besedilih ima Serf narečno obliko kama, Küzmic pa gde (Orel 2001: 44), v prekmurskem knjižnem jeziku kama z dvojnico kam (Sijarto, Agustič (1876) (Novak 2006: (171)). Pleteršnik navaja za kam še prekmursko različico kama in novoknjižno kamo, prevzeto po južnoslovanski prvotni obliki.
2.2.3.1 Glede izvora vprašalnega prislova kod »ubi, qua via, quo loco« Bezlaj ugotavlja, da je izpeljan iz zaimka *kb- (razložen pri kdo kot adverbialno okamnel
9 Oblika kam se v 16. stol. pojavlja kot vprašalni prislov v 20 besedilih, v 18 kot nedoločni prostorski, v 9 kot oziralni in v 7 kot poljubnostni (Besedje 2011: 173).
2642
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
sklon *k (*ide. *k»i-s) (Bezlaj 1982: 27)) ter navaja različne razlage jezikoslovcev. Kopečny (1980: 371-76) za vseslovanski zaimenski prislov iz oblik kqde (slovensko koder < kgde-že), kgdu, kqdy (slovensko narečno kodi), kgda (slovensko koda in ko-daj) podaja slovensko obliko kod, sh. kud in kašubsko kqd (kqdka, kqdkq) (prav tam: 371), skrajšano iz katerekoli od navedenih oblik.10 Omenja, da so pri tem prislovu izkazani vsi trije pomeni in lahko zamenjuje tudi kje in kam, za 'kam' ne v zahodno-slovanskih jezikih in slovenščini, za 'kje' je razširjen v poljščini, makedonščini in bolgarščini (prav tam: 373-74). Snoj ima psl. oblike *kpdy, *koda, *kpde, *kpde, ki vsebujejo ide. vprašalni zaimek *k»o- ali *k*u-, in pripone *-ndhe (ki je izvorno različica pripone *-dhe, znane v ide. *k»u-dhe, psl. kbde 'kje'), kar se je lahko razvilo iz ide. *k»u-ndhe ali *ku-nde 'kam, kod' (2003: 288). Babič navaja značilne prislovne pripone, ki so se v stari cerkveni slovanščini dodajale zaimenskim korenom za različno določitev osnovnih zaimenskih pomenov, npr. za mesto pripone -de, ki »zaznamuje mesto glagolskega dejanja ali stanja«, -amo, tudi -emo, -gdu, tudi -qde s pomenom smeri premikanja, prva prvotno za približevanje (h komu ali čemu), druga za oddaljevanje (od koga ali česa), kasneje obe za približevanje, druga s predlogom otb tudi za oddaljevanje (kamo 'kam', kqdu, kqde 'kod', otb kgdu 'od kod' (Babič 2003: 223). Matasovič izvaja psl. *kunda, kar je okamneli orodnik ednine osnove *kunda-, iz ide. kwu-ndh-oh1 (2008: 249).
2.2.3.2	Bajec poleg kod zabeleži še varianto koda (pod vplivom kbda jo ima Krelj), kodaj (Kastelec), kodi (vzhodnoštajersko), kedv osrednjih narečjih izvaja iz ke + d (< kbde), v vzhodnih pa s tvorbo po stari dvojnici q/§, kot češko všudy in všady (Bajec 1954: 201). Osnovi se lahko pritikajo členice za poudarjene oblike prislovov. Členica -ka iz zaimenske osnove *kb nastopa v slovanskih jezikih v različnih vokalnih stopnjah (-ka, -ko, -ku, -ki, -kb, -če) in okrepi številne prislove, v obliki -k pa se pojavlja samo na vzhodu: kodik (todik, tamdik, tamtodik ondek/ondak) (prav tam: 198). Zelo redko členico -ci povezuje s prislovi na -ce (npr. izjemce, naglavce, skrivce, slepce), ki se rabijo predvsem v sh. in slovenskih panonskih narečjih in jih Maretic izvaja iz samostalnikov z obrazilom -ica (iz novice > iznovice). Bajec mednje uvršča tudi prekmurske oblike prostorskih prislovov: od tec 'od tod' (< ted-c(i)), od tistec, kec 'kod', otec, od kterec 'od kod' (prav tam: 199).
2.2.3.3	V 16. stol. je kod tako vprašalni kot nedoločni, oziralni prislov in se pojavlja v 17, 18 in 12 delih, obliko koda pa poznata le Krelj in Juričic (Besedje 2011: 185). Ablativne zveze od kod so izpričane,11 do kod pa ne. Svetokriški ima glasovni dvojnici kod/kot (ob glagolu hoditi), pozna pa tudi predložno rabo od kot/kod v stavkih z vzročnim pomenom (Snoj 2006: 403). Pohlin ne navaja oblike kod, umetno tvoijeni sta njegovi predložni obliki, homonimni s časovnima prislovoma odklej, daklej 'od kod, do kod', ki ju v drugi izdaji opusti. Gutsman v slovnici navaja le obliko od kod, v slovarju
10	»Enako razlago navaja tudi Bezlaj: »Ni mogoče razlikovati, iz katere oblike psl. kgde, kgdu, kqdy, kgda so današnji refleksi.« (1982: 53).
11	Dalmatin ima v Bibliji primere s perlativnim kod in od kod, npr.: Prg 5,6 DAL Ona negre raunu po
poti tiga lebna, nje ftopinje fo neobftojezhe, de nevej kod gre. - Prd 10,11 Teh Norzou dellu nyh ftelhka
ftane, ker nevedo kod v'Meftu pojti. - DAL Job 38,22Ali je li fi vidil, od kod tozha perhaja?
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 471
Babno Polje). Širjenje tega areala nakazujejo večinoma v neposredni bližini dvojnične oblike od/s kod in od/s kje oziroma se te pojavljajo dokaj strnjeno v osrednjem južnem delu dolenjskega narečja in morda predstavljajo novo inovacijsko žarišče. Drugi tip po-splošitve je zamenjava zaimka kod s kje predvsem v koroških (južnih ziljskih,21 zahodnih rožanskih, dveh obrobnih podjunskih in dveh mežiških govorih) in še pogosteje v panonskih narečjih (večina prekmurskih, vsi slovenskogoriški in več severovzhodnih prleških govorov), ki jih povezujejo štajerski južnopohorski govori; za ta podtip posplošitve so sprejemljivi tudi gorenjski govori z manjšima severozahodnim in jugovzhodnim area-lom, južnobelokranjska T290 Vinica s takim stanjem je osamljena. Tudi dvojnična oblika kod in kje za kod v prleški T370 Videm ob Ščavnici se nahaja ob arealu brez dvojnice.
3.2.2	PVPZ za izražanje gibanja po prostoru kod se lahko posploši za kje v treh strnjenih točkah - ena je rovtarska poljanska T180 Leskovica in dve gorenjski selški T189 Zali Log in T191 Železniki - ali se rabi le še dvojnično - v dveh rovtarskih tolminskih, treh cerkljanskih, eni poljanski in gorenjski selški točki, kar glede na bližino izpeljane posplošitve spet nakazuje širitev areala.
3.2.3	PVPZ za ciljnost kam(a) se lahko posploši za kje in kod v najzahodnejši rezijanski točki T056 Bila, samo za kod v dveh prekmurskih (T390 Strehovci in T391 Beltinci)22, in dvojnično za kod v kraški točki T097 Solkan.
4 PVPZ v govorjenem jeziku na podlagi odgovorov v anketah
4.1 Anketa Prostorski prislovni zaimki v vašem govoru vsebuje 10 vprašalnih povedi z izpuščenimi PVPZ, ki jih je bilo treba vpisati (možnih je bilo tudi več odgovorov), in eno dvostavčno pripovedno poved z izpuščenim prostorskim nedoločnim/po-ljubnostnim zaimkom. Vprašanja so bila večinoma povzeta po zgledih iz SSKJ in SP 2001.23 Objekt lokalizacije je v primerih vedno človeški, tj. ogovorjeni, od katerega se pričakuje odgovor, in le izjemoma (11. vprašanje) predmet: (pogovorno): Do kod si prebral knjigo? 'do katere strani'). Iskana vprašalnozaimenska oblika pa sprašuje po lokalizatorju in orientirju, ki se nanaša na mesto, območje lokalizacije, cilj, pot ali izhodišče premikanja po prostoru. Anketo so reševali večinoma študenti slovenistike, njihovo število po narečnih skupinah (= NS) zato ni bilo uravnoteženo in rezultati niso številsko primerljivi. Tudi podatki iz (okolice) istega večjega kraja po dveh anketirancev (Višnja Gora, Novo mesto, Metlika) niso vedno ujemalni, kar pomeni, da je raba
21	V gradivu pogosta odsotnost oblike za kod v ziljskem narečju ima verjetno dva vzroka: (1) v nekaterih krajih se je pod vplivom nemščine izražanje perlativnosti s posebno obliko opustilo in prešlo v neko vrsto opisnega vprašanja (npr. v T001 Brdo pri Smohorju je navedeno: / (pa čisran kraio ie ho'do?); (2) v nekaterih krajih zapisovalci oblike kod niso navedli, ker je ni bilo, prav tako pa tudi niso zapisali nadomestne oblike kje (nar. če(jj).
22	Beltinški slovar (Novak, Novak 1996) pomena kod za kama nima, pač pa za kamor, kama kam? kam, kamor ~ ideš? Idi, kama si se napouto! (60) Navaja pa pomen kje in kod za koud, vendar iz zgledov ni razviden: koud? kod, kje; koud si odo? do koud ste šli? (65).
23	1._(stanuješ)? - 2._(hodiš tako dolgo)? - 3._(greš (na izlet))? - 4._(si namenjen)? - 5._
(se gre na grad, postajo)? - 6. Ne hodi po gozdu, lahko se_zgubiš. - 7. Od_(si (doma))? - 8. Od_
(prihajaš)? - 9. Od_(si prinesel rože)? - 10. Do_(si prišel)? - 11. Do_(si prebral knjigo)?
472
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
PVPZ v istem sobesedilu lahko dvojnična ali različna tudi v bližnjem okolju. Anketiranci - vseh je bilo 63 - večinoma niso nosilci sistemskega narečnega govora, zato so pri njih predvidljive interference rabe iz drugih okolij zaradi migracij in vpliv knjižne rabe zaradi pisne oblike podajanja odgovorov. Tudi sama vprašanja delno omogočajo izražanje pomensko različnih prostorskih razmerij: Kod/Kje/Kam hodiš tako dolgo!; Kje/Kam/Kod se gre na grad, postajo ?, čeprav se sprašuje po poti.
4.2 Rezultati ankete so predstavljeni v preglednici, navpično členjeni po NS z dodanim ljubljanskim (= lj.). pogovornim (= pog.) jezikom, ki so ga anketiranci poimenovali z oznakami narečje, ljub. mestni govor, osrednjeslovensko ljub.-o oz. dolenjsko, gorenjsko.24 Vodoravno so zapisani PVPZ za tri prostorska razmerja ter posebej še za izhodišče in cilj poti. Številski podatek ob NS pomeni število izpolnjenih anket, ob zaimku pa število enakih odgovorov. Pomišljaj označuje, da ni bilo odgovora ali zapisane vprašalnice. Odgovori so razporejeni po pogostosti vprašalnice. Oblike s kod, ki v rabi upadajo, so zapisane okrepljeno.
SKJ	Gor. 8	Dol. 15	Rovt. 4	Prim. 13	Staj. 12	Pan. 4: vzhšt. 1, pkm. 3	Ljub. p°g. j. 7
kje Kje stanuješ?	kje 7 ke 1	kje 12 kej/kje 1 kje/ki 1 kje/kod 1	ki 2 kje 1 kuod 1	kje 7 ki 4 kje/ki 1 kod/kje1	kje 7 ki 2 kje/ki 2 kje/kod 1	ki 1 ge 3	kje
kam Kam greš na izlet?	kam (kdaj 1)	kam	kam	kam	kam	kam 1 kama 1 kaman 1 - 1	kam
Kam si namenjen?	kam	kam	kam	kam	kam	kam 1 kama 2 kaman 1	kam
kod Kod hodiš tako dolgo?	kje 6 kod 2	kod 7 kje/kod 3 kje 4 kej/kje 1	kod 2 kuod 1 ki 1	kje 5 ki 3 kod 2 kod/kje 1 ki/kwod 1 ki/kje/kod 1	kje 5 ki 2 kod 5	ki 1 ge 3	kje 3 kje/kod 3 kam 1
Kod se gre na grad/ postajo?	kje 8	kje 6 kej/kje 1 kod 2 kje/kod 3 kam 3	ki 2 kod 1 kuod 1	kje 5 ki 2 kje/ki 1 ki/kje 1 kam 1 kod 2 kje/kod 1	kje 4 ki 2 kod 2 kje/kod 1 kod/kam 1 kdaj 1 kok 1	ki 1 ge 2 - 1	kje 6 kam/kje 1
24 Govorcev iz koroške NS in mariborskega mestnega govora ni bilo.
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 473
SKJ	Gor.	Dol.	Rovt.	Prim.	Staj.	Pan. 4:	Ljub.
	8	15	4	13	12	vzhšt. 1,	p°g. j.
						pkm. 3	7
Ne hodi	kje 6	kje 12	ki 2	kje 7	kje 8	ki 1	kje 7
po gozdu,	kjel	kje/ki 1	kod 1	ki 4	ki 1	ge 3	
lahko se	kje/kod 1	kod 1	kuod 1	ki/kje 1	kje/ki 1		
kod/kje		- 1		kod/kje 1	kje/kod 1		
zgubiš.					kam 1		
od kod	od	od kje 7	od	od	od	od	od
Od kod si	kje 3	iz kje 1	kod 2	kje 4	kod 6	ki 1	kje 2
(doma)?	kod 2	od kej/kje 1	kuod 1	ki 3	kje 3	ge 2	kje/kod 2
	kje/kod 3	od kod 6	(DT)	ki/kje 1	ki 1	kejc 1	kod/kje 1
			ki 1	kod 4	kod/kje 1		kod 2
			(Potok)	kwod/ki 1	kje/kod 1		
Od kod	od	od	od	od	od	od	od
prihajaš?	kje 6	kod 12	kod 3	kje 5	kod 9	ki 1	kje 3
	kod 2	kje 2	kuod 1	ki 5	ki 1	ge 2	kod 3
		iz kje 1	(DT)	kod 3	kod/kje 1	kejc 1	kje/kod 1
					kje/kod 1		
Od kod si	od	od kje 7	od	od	od	od	od
prinesel	kje 6	od kej/	kod 2	kje 5	kod 7	ki 1	kod/kjel
rože?	kod 2	kje 1	kuod 1	ki 2	kje 1	ge 2	kje/kod 1
		iz kje 1	ki 1	kje/ki 1	ki 1	kejc 1	kod 2
		od kod 6	(Potok)	kod 4	kod /kje 2		kje 3
				ki/kwod 1	kje/kod 1		
do kod	do	do	do	do	do	do	do
Do kod si	kam 5	kod 5	ki 1	kam 6	kam 6	ki 1	kam 6
prišel?	kje 1	kje/kod 2	kje 1	kje 3	kod 2	ge 2	kje/kam 1
	kje/kam	kje 4	kam 1	ki 2	kje 1	kama 1	
	2	kej/kje 1	kuod/	kje/ki 1	kje/ kod 1		
		kam 2	kam 1	kwod 1	kod/kje 1		
		kam/			kod/kam 1		
		kod 1					
Do kod	do	do	do	do	do	do	do
si prebral	kam 5	kje 7	ki 1	kje 5	kam 6	ki 1	kam 3
knjigo?	kje 3	kej/kje 1	kam 2	ki 5	kod 2	ge 2	kje 3
		kod 4	kuod 1	kje/ki 1	kod/kam 1	kama 1	kje/kam 1
		kam/kod 1		kod 1 GO	kje 1		
		kje/kod 2		kje/kod 1	kje/kam 1		
					kod/kje 1		
Preglednica 2: Kje, kam, kod, od kod, do kod po podatkih iz govorjenega jezika v anketi.
474
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
4.3 Tridelni snop PVPZ in njihovih komplementarnih kazalnih ustreznic, ki se razlikujejo glede na prostorske kategorije umeščenosti v prostoru (statična lokalizaci-ja: kje), premikanja v določeno smer ali do določenega cilja (dinamična lokalizacija: kam, do kam), gibanja ali razporejenosti po prostoru, premikanja od začetne ali do končne točke (kod, od kod, do kod), ohranjen v normi sodobnega slovenskega knjižnega jezika (v slovnici, slovarju in pravopisu), se skoraj ne izkazuje več v govorjeni rabi in se posledično izgublja tudi v pisnem jeziku. Vprašalna zaimka kje in kod sta z različno pogostnostjo in v različnih govorih medsebojno zamenljiva, večinsko vlogo prevzema kje. Najbolj enotno se izraža dinamično prostorsko razmerje usmerjenosti (kam), ki se sobesedilno prenaša tudi na statično in zlasti na ciljno sestavino (do kod ^ do kam). Opazen upad rabe zaimka kod v gorenjskih govorih in ljubljanskem pogovornem jeziku je razviden tudi iz ankete.
4.3.1	Za PVPZ statične lokativnosti kje je izkazana dokaj enotna raba glasovnih različic s prevladujočo knjižno izrazno podobo in z redkimi glasovnimi variantami (z onemitvijo j v ke je zapisana le enkrat v gorenjski (Tunjice pri Kamniku), ki jo poznamo tudi v ljub. pog. jeziku, a ni bila zapisana, z asimilacijo v ki: v rovtarski v 2 odgovorih od 4 (Žili, Potok v o. Idrija, v Poljanski dolini pa ostaja kje), v primorski (Divača, Vipava, Ajdovščina v eni anketi, v drugi je kje),25 štajerski (le enkrat kot dvojnica s kje) in vzhodnoštajerski (Gibina v o. Razkrižje), ter z dvojnico s kje v Beli krajini (Križevska vas pri Metliki). Pričakovana različica kej dvojnično s kje v dolenjski. NS se pojavi le v cerkniškem govoru, kar bi kazalo na močan vpliv knjižne oblike. V Prekmurju enotno prehaja iz gde ali kje v ge, kar je tudi oblika v področnih narečnih slovarjih. PVPZ kod ga zamenjuje le v eni anketi v vseh primerih s kje v rovtarski NS (Dolenja Trebuša, o. Tolmin, = DT), sicer kod nastopa po enkrat kot dvojnica s kje še v dolenjski (Sp. Brezovo pri Višnji Gori, a v Višnji Gori ostaja kje), primorski obsoški (Drežnica, o. Kobarid) in štajerski (Zagorje ob Savi) NS.
4.3.2	Enotna raba je izpričana pri PVPZ za usmerjenost gibanja k cilju (kam), ki se ob glagolih iti in biti namenjen ne nadomešča z drugimi vprašalnicami. Njegova glasovna podoba se razlikuje le v prekmurskem narečju (kama (Tišina, Filovci), kaman26 (Turnišče)). Raba zaimka se povečuje tudi namesto vprašalnic kje in kod ali ob njiju kot dvojnica (ob glagolu iti (Kam se gre na grad, postajo?) predvsem v dolenjski, do kam priti/prebrati pa v gorenjski, štajerski NS in ljub. pog. jeziku, ob priti večinsko tudi v primorski NS, posamično tudi drugod.
4.3.3	PVPZ kod se (razen v zgoraj omenjenih krajih tolminskega narečja (kuod), variantno s kje v krajih Z-dolenjskega, obsoškega in zasavskega narečja, kjer nastopa v mestovnem pomenu) uporablja za izražanje gibanja po prostoru (hoditi, iti kod), vendar ga v govorih pogosto zamenjuje kje, vedno v panonski, večinoma v gorenjski NS ter v ljub. pog. jeziku. PVPZ kod prevladuje le v dolenjski NS, a ne v vlogi ne-
25	Glede na podatke iz etimoloških slovarjev in iz gradiva za SLA ni zastopana primorska glasovna varianta či.
26	Oblika kaman je izkazana tudi v Slovenskih Goricah (v Crešnjevcih, Negovi in dvojnično s kan v Spodnjih Ivanjcih in Radencih (Koletnik 2001: 179-81).
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 475
določnega zaimka, razen ene pojavitve, deloma v rovtarski, razen žirovsko (ki, a od kod), drugod je razmerje v vseh povedih v prid kje (npr. v primorski 11 : 5, v štajerski 7 : 5). PVPZ kam ga redko zamenjuje ob glagolu iti (po poti), razen na vzhodu in na Gorenjskem. Za izražanje premikanja iz začetne točke (odkod) se pojavlja v vseh NS še od kje, v panonski narečni skupini pa kje prevlada, razen v enem govoru (Tišina) z obliko odkejc. Za gibanje do končne točke (do kod) pa ni rabljen v gorenjski, panonski NS in lj. govoru, najpogostejši pa je v dolenjski (raba do kod priti prevladuje), nato v štajerski, redek v primorski in rovtarski NS (v govoru Dol. Trebuše, v ostalih treh krajih ga nadomešča kje z varianto ki (1) in kam (2)).
4.4 Anketa med 63 študenti slovenistike (1. in 3. letnik 1. stopnje in 2. letnik 2. stopnje) je pokazala rabo raznovrstnih oblik PVPZ v isti NS kot tudi med njimi, številne dvojnice pri istem govorcu in veliko stopnjo medsebojne zamenljivosti PVPZ, kar je lahko posledica vpliva knjižnega jezika na govorjeni kod in obratno, nihanja med rabo PVPZ kje in kod v določenih zvezah in posploševanja enega izmed njiju, kar se ujema z narečno sliko po gradivu za SLA.27 V njem je tristopenjski sestav bolje ohranjen zaradi izbire govorcev, ki jim je (bil) sistemski narečni govor osnovni/edini kod, in tudi zaradi dve- ali tristopenjske generacijske razlike.
5 Raba zaimka kod v korpusu Gigafida
5.1 V korpusu Gigafida je za kod (prislov) pridobljenih 33.730 konkordanc, od tega večina (26.335) za od kod, precejkrat s splošnim oz. abstraktnim lokalizatorjem v vzročnostnem pomenu (ideja, pojavi, osnova, inspiracija ...), izvora (ime) in samo 2267 zapisov za do kod, predvsem ob glagolih iti, priti, smeti, (pri)peljati, seči/segati in drugih: nadzirati, imeti prav, osamosvojiti se, biti posneto, zmoči, morati, do/ po/s-pustiti, poznati, izzivati, sleči se, upati si, razrasti se, pasti, potekati, prebiti se, prevažati, razširiti se, spoštovati itd. Število je dejansko precej manjše, saj je med primeri za kod opaziti (v približno 5000 pojavitvah) precejšen delež oblik, ki ne sodijo k prislovu, ampak so z njim enakopisne: pojavlja se tako Nsg/Asg samostalnika kod-a m., Gpl samostalnika koda-e ž., južnoslovanski predlog kod 'pri' ter neredko veznik kot, pomotoma zapisan z -d, primerov za PVPZ kod pa je med 1000 pojavitvami manj kot 2 odstotka (okoli 15 zapisov), nastopa ob glagolih premikanja po prostoru (hoditi, potikati se, voziti, muditi se, sprehoditi se; ogniti se), v zvezah kod in kam, ne kod ne kam, kdove kod ipd. Kod se pojavi tudi namesto PVPZ kje: »Šele tiskovna agencija UPI je ugotovila, kod so skrajneži, ki že dve leti čakajo na sojenje, in koliko jih je«. (Dnevnik 2004).28 Dodatno pomenljiv je časopisni zgled, ki parafrazira neustaljeno
27	V anketi so bili prikazani tudi odgovori za kazalne prislovne zaimke, ki tudi izkazujejo poenostavitev na glasovne in besedotvorne različice zaimkov tu, tam za mestovnost in sem, tja za ciljnost ter na dvostopenjsko prostorsko razmerje glede na oddaljenost (z izjemo primorske NS z obliko ondi in z redko pojavitvijo posebne oblike tod za pot in razmeščenost).
28	Glede na besedilno vrsto je zaradi neuravnoteženosti korpusa slaba polovica primerov iz časopisja (15.911), revij (7.821), interneta (6.576), manj iz leposlovja (1.662) in stvarnih besedil (1.521), še večji delež časopisja je izkazan npr. pri do kod (1427 od 2267), iz stvarnih besedil pa je le 77 in iz leposlovja 36 zadetkov. Primerov za prebrati do kod v Gigafidi ni.
476
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
(SSKJ ') oz. nepravilno (SP 2001) rabo prislova od kje za izražanje izhodišča oz. izvora dejanja:
Še najbolj seveda varčujejo pri lektorjih. Saj veselje do slovenščine sicer imajo, drugače se v oddaji Preverjeno ne bi lotevali takšnih tem, kakršna je zakon o javni rabi slovenskega jezika. Toda da bi se tudi njih samih kaj dosti prijelo, nismo opazili. Voditeljica Alenka Arko, na primer, se je vztrajno spraševala, od kje prihajajo ti pojavi (namesto od kod)29 [...] (Revija Hopla, 2006, neznani novinar).
5.2 V 20. st. nedovoljena zveza od kje,30 se v korpusu pojavljajo dokaj pogosto: 3642 pojavitev (od kje biti doma, od kje vzeti, jemati, imeti, potegniti ..., tudi z izpustom vezi v pomenu vzročnosti, izvora: od kje (biti) ideja, od kje vam to, od kje tebi informacije ipd.).31 Pogovorna raba predložne zveze iz kje se pojavlja v korpusu Gigafida v manjšem obsegu (307 zadetkov, v glavnem iz interneta, le 10 iz časopisov, 1 iz leposlovja). Npr.: »Čakala sem na vprašanje 'Iz kje pa si?', da je vedel, iz kje sem; - kaj misliš iz kje denar vseh teh projektov????', Me prav zanima iz kje ste pa to pobrali... - o liberalnem gospodarstvu zelo neradi govorimo. Čeprav vsi vemo iz kje, od kod ta kriza prihaja.«.
6 Raba zaimka kod v korpusu govorjene slovenščine GOS
V korpusu GOS je pojavitev zaimka kod manj kot 52 (nekaj zadetkov sodi še k samostalniku kod-a m. (2) in 1 iz južnoslovanskega prostora je predlog kod 'pri'), npr. v ljubljanski regiji 7: 4 od kod, 1 do kod in 2 kod, 1 primer ne ustreza, v mariborski 4 od kod (2 primera ne ustrezata), Radio City 1, Radio Maxi, Recal (Ljutomer, SV--Slovenija) 1, samostojno se kod pojavlja redko (a veš kod sva pušala avto (Ljubljana, zasebni nejavni diskurz, nad 60 let); a veš de smo šli kje32 (ime) kod smo šli v bistvu eno uro smo se vozil 2. govorec eee na po Iški cesti (krška regija, zasebni nejavni diskurz, pogovor med 2 starejšima prijateljicama (35-59 let)); kod ste šle čez Podvrh), prevladuje v predložni zvezi od kod, predvsem s Koroške: moderirani pogovor na koroškem radiu (2), slovenjgraška regija (9), pogovor med prijatelji (ne vedeti, od kod (imeti)) (6), celotnoslovensko (9) iz moderiranega pogovora na TV (7) in Radiu (2), pogovor med prijatelji (Ljubljana: od kod je pa nastala ta dvojina), murskosoboška (2): od koj, od kod). Do kod se pojavi le v 2 primerih: do kod smo prišli (Ljubljanska regija, fakultetno predavanje), do kod ste vi mene slišali (Mariborska regija). Govorci so večinoma starejši od 35 let oz. je starost neznana, 12 je mlajših. Prvi jezik govorcev je razen v 3 primerih slovenščina.
29	Okrepljen zapis sta dodali avtorici.
30	Raba predložne zaimenske zveze z ablativno pomensko sestavino izhodišča, izvora od kje je v normativnih priročnikih odsvetovana, do kje pa ni navedena: v SSKJ 1 je označena samo kot neustaljena, v SSKJ 2 (2014) pa ni več označen, v SP 2001 pa kot nepravilna. V SP 1950 in 1962 sta kot nedovoljeni za knjižni jezik označeni obe zvezi: +od kje od kod, +do kje do kod (1950: 277).
31	Glede na vrsto besedil prevladujejo na internetu (2.696), nato v časopisih (469), revijah (363), manjši delež pa je v leposlovju (49) in stvarnih besedilih (36).
32	Na posnetku se sliši ke 'tja'.
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 477
7 Zaključek
7.1	Gradivo za SLA glede posplošitve ene od oblik obravnavanih zaimkov izkazuje stanje, iz katerega lahko razberemo predvsem prodornost oblike kje z dvema osnovnima težnjama: (1) da nadomesti kod v predložni zvezi od/s kod > od/s kje, kar je možno zato, ker je dinamičnost izražena z usmeijevalnim(a) predlogom(a) od/s 'iz, z/s' in (2) da nadomesti izražanje razmeščenosti zaimka kod z izražanjem mestovnosti, od koder je le še korak do popolne zamenjave, tj. tudi izražanja gibanja po prostoru.33 Prva težnja se širi (se je širila?) od skrajnega jugozahoda in juga, druga pa od severovzhoda in severa.34 Veliko bolj zamejena je posplošitev zaimka kod za kje, izpričana v zahodnem delu rovtarske NS in prehodnem gorenjskem selškem narečju. Vzgib za to posplošitev je verjetno frekvenca oblike v predložnih zvezah (od/s kod). Zlasti glede na rezultate ankete preseneča razmeroma veliko število govorov v vseh NS z ohranjenim tridelnim sistemom izražanja prostorskih razmerij.
7.2	V govorjenem jeziku je iz besedilnih zgledov v primerjavi z gradivom za SLA ugotovljena živahnejša izmenjava vseh treh PVPZ. Upada predvsem raba PVPZ kod, ki izkazuje najštevilnejšo zastopanost in prepletenost prostorskih pomenskih sestavin, a ga v prekmurskem narečju ne poznajo (razen v obliki odkec 'od kod'). Zamenjujeta ga mestovni kje in smerni kam (pri istih govorcih nastopata tudi dvojnično), ali pa se njegova raba omejuje na izražanje izhodišča dejanja (od kod), pretežno v pomenu izvora/vzročnosti glagolskega dejanja. Pomensko ga s kje povezuje sicer redko izražena mestovnost (statičnost), s kam usmerjenost (dinamičnost), odpravlja pa se specializacija s sestavino razmeščenosti v prostoru in usmerjenega gibanja po prostoru (perlativnosti), pri dodani ablativni in adlativni sestavini (od kje, do kje) pomen že eksplicitno izražata predloga in oblikovno razlikovanje ni nujno (kod ^ kje, podobno tudi tod ^ tu, ondi/onod ^ tam; od kod ^ od/iz kje, do kod ^ do kje, vzporedno od/do tod/ondod ^ od/do tam). Nasprotno se na nekaterih področjih (rovtarske NS, posamično dvojnično tudi dolenjske, primorske, štajerske) kod posplošuje na izražanje umeščenosti v prostoru in zamenjuje PVPZ kje. Smerni kam se ohranja in redko prevzema vlogo zaimkov kje in kod, razen za ciljno mejo (kod ^ kam, do kod ^ do kam).
33	Da je zamenjava kod > kje enostavnejša od zamenjave sestavine kod v od/s kod > od/s kje, nam potrjujeta večji areal prvega in število dvojnic: 2 za prvi in 17 za drugi primer.
34	Lahko bi pomislili na možen vpliv stičnih romanskih in germanskih jezikov, vendar vsaj sodobna italijanščina in nemščina pomena kje in kod izražata z isto obliko (it. dove?, per dove?; nem. wo?); ta je tudi sestavni del drugih prostorskih vprašalnih zaimkov (it. dove?, per dove?; nem. wohin? kam' in it. dove?, da dove?; nem. woher? 'od kod').
478
Slavistična revija, letnik 62/2014, št. 3, julij-september
VlRI IN LITERATURA
Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, France Novak, 2011: Be-sedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (= Besedje). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC S AZU.
Gregorio Alasia da sommaripa, 1607 [1993]: Vocabolario italiano, e schiauo. Videm, Ljubljana: DZS.
Vanda Babič, 2003: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana: ZIFF.
Anton Bajec, 1954: Prislovni paberki. Slavistična revija V-VII/1. 195-226.
Francka Benedik, 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC.
France Bezlaj, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika 2. Ljubljana: SAZU, MK.
Biblija. Na spletu.
Adam Bohorič, 1584 [1987]: Arcticae horulae succisivae. Prev. in spremno besedo napisal J. Toporišič. Maribor: Obzorja.
Gigafida: Korpus slovenskega jezika. Na spletu.
Mihaela Koletnik, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 12).
František Kopečny, 1980: Etymologicky slovnik slovanskych jazyku: Slova grama-ticka a zajmena 2. Praga: Academia.
Snježana Kordič, 2003: Ändert sich das serbokroatische System der Lokaladverbien?
Funktionale Beschreibung slavischer Sprachen: Beiträge zum XIII. Internationalen Slavistenkongress in Ljubljana. Ur. T. Berger, K. Gutschmidt. München: Verlag Otto Sagner. 115-37.
--, 2004: Priloži gd(j)e, kamo, kada. Germano-slavistische Beiträge: Festschrift für Peter Rehder zum 65. Geburtstag. Ur. M. Okuka, U. Schweier. München: Verlag Otto Sagner. 113-20.
Korpus govorjene slovenščine. Na spletu.
Ranko Matasovič, 2008: Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Matica hrvatska.
Franc Novak, Vilko Novak, 21996: Slovar beltinskegaprekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba.
Vilko Novak, 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: Založba ZRC.
Irena orel, 2001: Osrednje in obrobno v zgodovini slovenskega jezika (na primeru izzaimenskih okoliščinskih prislovov v knjižnih različicah na prehodu iz 18. v 19. stoletje. 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj. Ur. I. Orel. Ljubljana: FF. 33-55.
Slobodan Pavlovič, 2011: Prostor i prostorne metafore u padežnom sistemu Brižin-skih spomenika. Slavistična revija 59/2. 179-94.
Irena Orel, Vera Smole, Izražanje prostorskih razmerij z vprašalnimi prislovnimi zaimki 479
Predrag Piper, 1983: Zamenički prilozi (gramatički status i semantički tipovi). Novi Sad: Univerzitet u Novom Sadu, Filozofski fakultet, Radovi Instituta za strane jezike i književnosti, V.
--, 22001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Bernard Rajh, 2010: Gučati po antujoško (Gradivo za narečni slovar severozaho-dnoprleškega govora). Maribor: FF. 73.
Fran Ramovš, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Slovenski pravopis, 1950. Ljubljana: SAZU, DZS.
Slovenski pravopis, 1962. Ljubljana: SAZU, DZS.
Slovenski pravopis, 2001. Na spletu.
Marko Snoj, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan.
--, 2006: Slovar jezika Janeza Svetokriškega: Prva knjiga (A-O). Ljubljana: Založba ZRC, Dela SAZU, Razred za filološke vede 49/7.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991. Ljubljana: DZS. Na spletu.
--, Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: CZ. Na spletu.
Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik).
--, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Summary
The research confirmed the observations that the set of spatial interrogative (and demonstrative) adverbial pronouns used by modern speakers, as well as writers, has shrunk. The original set of triple pronouns (kje 'where', kam 'where (to)', (od/do) kod 'from where'/'to where/how far') in the spoken and/or written form of the Slovenian language is only partly preserved and their actual use differs according to setting (formal/official vs. informal settings).
According to the dialectal material collected for the Slovene Linguistic Atlas (Slovenski lingvistični atlas - SLA), the use of the pronoun kje 'where' is expanding, with two basic tendencies in relatively large areals: (1) to replace kod 'where' in the prepositional phrase od/s kod 'from where' ^ od/s kje 'from where' or (2) to replace the pronoun kod ^ kje, and then (more rarely) replace both (od/s) kod ^ (od/s) kje. The first trend is spreading from the south-west and the south and the second from the north-east and north. Replacement of the pronoun kje ^ kod has a smaller areal in the area of contact between the Rovte and Gorenjska dialect groups. The generalisation of the pronouns kje ^ kam(a) and kod ^ kam(a) is rare and perhaps already extinct. The gradual nature of all the replacements is explicitly reflected by the common double forms, i. e. kod ^ kod/kje. The number of dialects with preserved triple pronouns for expressing spatial relationships is still high in all dialect groups.
480
Slavisticna revija, letnik 62/2014, st. 3, julij-september
The textual examples (a survey of 63 students at the Department of Slovenian Studies at the Faculty of Arts, corpus Gigafida, and of the spoken Slovenian corpus GOS) show that in the spoken language, in comparison with the material for the SLA, we find a livelier exchange of these three pronouns and the use of more various word forms in the same context (dialect group), with a number of variants used by the same speaker, which can be caused by the impact of the standard (literary) language on the spoken language, and vice versa, as well as other (non-)linguistic factors. The simplification is evident from the dialect material in the SLA, with the observation that the triple pronouns of competent speakers and dialect speakers two to three generations older are better preserved.
Most notable in the modern spoken language are the decline or abandonment of use of the semantic heterogeneous and specific pronoun kod and generalisation of use of the locative pronoun kje for expressing spatial distribution (kod (biti, se nahajati) ^ kje), which is, among other things, also characteristic of the literary language of the 20th century, as well as the perlative (kod (se premikati) 'where (to move)') ^ kje), ablative (od kod 'from where' ^ od/iz kje) and the rarely expressed adlative with kod 'where to' (do kod 'how far' ^ do kje/kam), in which the meaning is already explicitly expressed with the two propositions, making a formal distinction unnecessary. The pronoun kod 'where' is also replacing the indicative kam 'where (to)' (even within one speaker we can find a doublet, i.e. the use of both forms), or else its use is limited to the expression of a starting point (odkod 'from where'), mainly in the sense of the origin/causality of the verbal act. By contrast, in some areas (the Rovte dialect group and, rarely, as a doublet in other dialects as well, except the Prekmuije dialect in the east, where the pronoun kod is not known, except for the phrase od kejc 'where from'), kod 'where' has been generalised to express positioning in space and replaces the pronoun kje 'where'. The directive kam 'where (to)'has been preserved and rarely assumes the role of the pronouns kje and kod, except for the final destination (kod ^ kam, do kod ^ do kam).
i i
1 3 . .
J* í J Jv,
í \\m i i a m Si i ií
i UMiH li A*!
O	ÍH-
NAVODILA AVTORJEM
Slavistična revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih, pred objavo pa morajo v postopek uredniškega recen-ziranja. O sprejemu ali zavrnitvi članka je avtor obveščen približno tri mesece po njegovem prejemu. Objavljeni članki bodo takoj prosto dostopni v spletnem arhivu revije in z zamikom v Digitalni knjižnici Slovenije. Pisec ohrani avtorske pravice nad člankom brez omejitev. Korekture je potrebno vrniti v treh dneh. Avtor odda članek na naslov tehnične urednice: urednistvo@ srl.si. Dolžina članka naj ne presega ene in pol avtorske pole, tj. 45.000 znakov, ocene 24.000 znakov, poročila 8.000 znakov s presledki in opombami vred. Daljši prispevki bodo zavrnjeni. Tipkopis je potrebno oddati v datoteki RTF ali v podobnem besedilnem formatu in v datoteki PDF. Nabor je Times New Roman, velikost besedila 12 pik, za izvleček, povzetek, daljše citate in opombe 10, razmik med vrsticami pa 1,5. Odstavki so ločeni s prazno vrstico in brez umika ter desne poravnave. Narekovaji so dvojni srednji, ločila in prečrkovanje tujih pisav se ravnajo po zadnjem slovenskem pravopisu. Sinopsis naj ne presega 8 vrstic, povzetek ne dveh strani, ključnih besed, ki niso besede iz naslova, naj bo 3-5; avtor naj poskrbi tudi za prevod sinopsisa, povzetka in ključnih besed v angleščino. Članki, ki niso napisani v slovenščini, imajo slovenski povzetek. Avtor naj priloži svoj elektronski naslov in polni naslov institucije, na kateri dela. Slikovni material se priloži v ločenih datotekah; vsako sliko s svojo številko; v tipkopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v tipkopisu članka. Nad 5 vrstic dolgi navedki so odstavčno ločeni od drugega besedila in brez navednic. Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v oglatih oklepajih; na začetku in na koncu citatov ni tropičij. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo mestu, na katero se nanaša. Literatura se navaja v krajši obliki v oklepaju v tekočem besedilu (Boršnik 1962: 213), v daljši obliki pa v seznamu literature na koncu članka. Spletno verzijo objave navedemo za bibliografskimi podatki natisnjene verzije. Seznam literature oblikujemo takole:
Marja Boršnik, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja.
Helga Glušič, 2003: Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287-95. Irena Novak Popov, 2006: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54/4. 711-25. Luiza Pesjak, 1887: Beatin dnevnik: Roman. Wikivir. Ogled 13. aprila 2011.
Opombe naj ne vsebujejo bibliografskih podatkov, če pa že, naj bodo enote bibliografske navedbe med seboj ločene z vejicami: Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor, Obzorja, 16-18. Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj, knjig in periodičnih publikacij so postavljeni ležeče. Zbirka je v oklepaju tik pred navedbo strani; krajšavo str. za stran izpustimo. Naslovi v stroki poznane periodike so lahko okratičeni (npr. SR za Slavistično revijo, LZzaLjubljanski zvon). Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature namesto imena in priimka napravimo dva pomišljaja. Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b.
GUIDELINES FOR AUTHORS
Slavistična revija (Slavic Review Ljubljana, SRL) accepts original, not previously published scholarly articles in the areas of Slovene and Slavic linguistics and literary studies and from related disciplines which have only been submitted to SRL. Articles are published primarily in Slovene and occasionaly also in other Slavic or world languages. Before publication, all articles submitted to Slavistična revija are reviewed by the editors. The author is notified whether his/ her article has been accepted for publication about three months after the submission date. The proofs must be returned to the publisher within three days. Authors should send their articles to the production editor at the following address: urednistvo@srl.si. Articles should not exceed 45,000 characters, reviews 24,000 characters, and reports 8,000 characters; longer papers will be rejected. All manuscripts must be submitted as RTF or similar files and in PDF format, using the Times New Roman font. The article should be typed in 12-point font, the abstract, summary, longer quotations, and footnotes should be in 10-point font with 1.5 spaces between the lines. Paragraphs must be separated by an empty line, without indentation, and without right justification. Quotation marks are second-level double quotes (» «), punctuation and transliteration of foreign alphabets must comply with the latest edition of the Slovenski pravopis. Each article must include an abstract (not to exceed 8 lines), a summary (not to exceed 2 pages), as well as 3-5 key words that are not contained in the title. The author should also provide the English translation of the abstract, summary and key words. Articles written in a language other than Slovene must include a summary in Slovene. Authors must provide their e-mail address and full name of the institution with which they are affiliated. Visual materials are to be sent in separate files, with each illustration numbered. In the manuscript, it must be clearly indicated where each illustration belongs; the captions to the illustrations are already included in the manuscript. Quotations longer than 5 lines should be typed in separate paragraphs, without quotation marks. Omissions in quotations must be indicated with three dots in square brackets, with no dots at the beginning or at the end of quotation. The footnote number must follow (with no space) the punctuation mark at the end of the segment that the footnote refers to. In the text, literature is cited in short form in parentheses, e.g., (Boršnik 1962: 213). Literature is cited in long form in the list of references at the end of the article. The on-line version of the article is listed after the reference for the printed version. In the list of references, the works are cited in the following manner:
Marja Boršnik, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja.
Helga Glušič, 2003: Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287-95. Irena Novak Popov, 2006: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54/4. 711-25. Luiza Pesjak, 1887: Beatin dnevnik: Roman. Wikivir. Ogled 13. aprila 2011.
Footnotes should be free of bibliographic information; if this cannot be avoided, individual parts of a bibliographic citation are separated by commas: Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor, Obzorja, 16-18. Each bibliographic entry is followed by a period. Titles of individual editions, books, and periodicals are italicized. The series name is listed in parentheses before the page number; the abbreviation str. for stran 'page' is omitted. The titles of periodicals well-known in the field may be abbreviated (e.g., SR for Slavistična revija, LZ for Ljubljanski zvon). In subsequent quotations of several works by the same author in the reference list, the name is replaced by two hyphens. When citing several works by the same author with the same year of publication, the year of publication is followed (with no space) by lower-case letters, e.g., 1944a, 1944b.