O Pv / E Z N I IZVOD
GLASILO OBČINE RIBNICA
AVGUST 2008
Predstavljamo: POSLANSKI KANDIDATI
Projekt prihodnosti: RIBNIŠKA PROMENADA
Pri Kozinčevih:
MLINČKI ZA ŽITO
S KOČIJO PO EVROPI
ZAČENJA SE 33. SEJEM!
PRENOVLJENA PRIGORIŠKA CERKEV



Mlinčki za žito družine Kozina
KAMNI DROBIJO ŽITO,
ELEKTRIČNI MLINČEK PA OSREČUJE GOSPODINJE
Za zdrav kruh bi morali sami mleti žito, ker le-to že v 24 urah porabi pol svoje hranilne vrednosti
Nekatera dejstva kot da bi povozil drveči čas, a bolj kot ta pritiska na nas, bolj se vračamo k prvobitnim spoznanjem naših prednikov. In ti so nekdaj moko mleli v mlinih na kamen, kot to spet počno Kozinčevi iz Goriče vasi, ki so to staro znanje posodobili in v gospodinjske mlinčke vgradili še električni motorček. Pred 10 leti se je družina ‘tišlerjev’ po sili razmer lotila poslovne priložnosti, saj je oče Dare po odhodu z ITRP-ja stopil v navezo z avstrijskim podjetjem, s katerim MK- les sodeluje še dandanes. Preko Avstrije si je Kozinčev mlinček utrl pot že na vse celine, le še v domači vasi ni prodan nobeden, oz. v Ribnici najmanj ... A kaj, ko tuje lepše diši in mnogo obeta in najdejo se tudi taki Slovenci, ki raje kupijo tistega iz Avstrije, ne vedoč, da so pravzaprav kupili tistega, ki je pripotoval tja iz Goriče
Obrt je prevzel sin Matevž Kozina
vasi ... MK - les je edini slovenski proizvajalec mlinčkov za žita; izdeluje jih iz kakovostnih materialov, zadostiti pa je moral tudi vsem zahtevanim in strogim standardom, saj gre za aparat, namenjen prehrani. Od ostalih mlinčkov se njihov razlikuje predvsem po tem, da so sedišča kamnov iz aluminija, ki prenese višje temperature od plastičnih, in mu tako zagotavlja daljšo življenjsko dobo. Sicer pa se mlinček pri 50 stopinjah Celzija samodejno ustavi in tako prepreči tudi pregretje moke. Vsako leto ste lahko te mlinčke opazovali tudi na njihovi stojnici na ribniškem sejmu, kjer smo po navadi našli kar celo družino, čeprav je nosilec posla od leta 2003 sin Matevž. Njega smo tudi tokrat našli v delavnici, pred nizom mlinčkov, pripravljenih za izvoz. Izdelek napravi od začetka do konca, reklamacij pa ni. Le pozna plačila povzročajo stres, pravi mama Jožica, ki se rada posveti vsakemu kupcu in mu razloži pravilno uporabo mlinčka ter pojasni, zakaj je smiselno žito mleti kar doma.
V 10 - 12 minutah lahko namel-jete kar 1 kg moke - odvisno od trdote žita in grobosti mletja. Najdlje se melje koruza, najhitreje pa lahko začnemo peči dobrote iz ajde in pire.
Moko si vedno nameljemo tik pred uporabo, saj sicer že v 24 urah izgubi polovico vrednosti vitaminov in mineralov.
Polnovredna moka torej ne more biti tista, ki jo kupujemo na trgovskih policah, saj ji odvzamejo mnogo sestavin (kalčke,otrobe), da se ne skisa in ima daljši rok trajanja, drugače bi se v mesecu dni pokvarila, je povedala Jožica Kozina. Prisiljena je bila poizvedeti čim več o zdravi prehrani, da lahko kupcem svetuje, sicer pa je sama zagreta kuharica, ki v trenutku zamesi kruh ali speče pecivo.
Za nakup mlinčka se najhitreje odločijo ljudje, ki jim je zdravje zagodlo s sladkorno boleznijo, putiko, z rakom ali raznimi alergijami (celiakijo - alergijo na gluten) in so na lastni koži spoznali, da ima hrana pomemben vpliv na zdravje. Tako med kupci najdemo znano antropologinjo dr. Vesno Godino ter tudi priznanega zeliščarja Ivana Maršiča, ki, tako kot nekateri naključni kupci, ki smo jih našli preko interneta, prisegajo na kakovost Kozinčevih mlinčkov. Pomembno je, da se žitna zrna drobijo med kamni, električni mlinčki ne tratijo moči in časa, za povrh vsega pa moko meljejo od najfinejše granulacije - mehke moke, do grobe polente ali celo drobljenca, ki je še posebej iskan med vegetarijanci. "Najpomembnejše pa je, da boste iz kakovostnega biožita, ki ga boste bodisi
sami pridelali ali kupili na kakšni kmetiji, dobili tudi tako moko, in ne moke iz madžarskih ali gensko spremenjenih ameriških žit."
Presenetljivo dosti kupcev je blokovskih ljudi, predvsem iz Ljubljane, ki so zelo osveščeni in v hrani ne marajo kemičnih dodatkov ali pa jesti osiromašenih izdelkov, so povedali Kozinčevi. Pri njih se oglasijo celo poklicni peki in zaupajo, da vsaj doma ne želijo uporabljati vseh aditivov in barvil, ki jih sicer v pekarnah vnašajo v kruh in peciva.
Garancija mlinčkov je tri leta, njihova cena že od 270 evrov dalje, družina pa je izračunala, da se glede na sedanjo ceno kruha nakup mlinčka povrne prej kot v enem letu, saj iz 1 kg polnovredne moke dobimo 1,6 kg kruha. Za domači trg uspe MK - les izdelati ca. 100 mlinčkov na leto, večinoma za gospodinjsko rabo, zmogljivosti mletja do 6 kg moke. Vsi ostali mlinčki so za izvoz, je povedal Matevž. Ravno v času našega obiska ni imel nobenega na voljo za prodajo na domačem trgu, le razstavnega, zakaj vse je pošlo. Čas žetve
* gg'”
E < üHi*,
nasploh prinese največ naročil in tudi povpraševanje narašča, predvsem zaradi visokih cen kruha. Dragega oglaševanja se ne poslužujejo, zato marsikdo, celo kak žlahtnik, še vedno ne ve, da so mlinčki delo Kozinčevih, a najboljša reklama za nas so zadovoljni kupci, pravijo domači.
Manj izkušeni gospodinjci si lahko privoščijo še presejalnik moke, ki ob mletju sortira fino moko, zdrob in fine otrobe, slabe pa izloči. Tako imajo tudi moški manj dela, ker izkušnje kažejo, da jih presenetljivo veliko peče kruh.
Da bo žito pravilno zmleto in presejano, je seveda potrebno paziti na njegovo vlago. Ta mora biti od 8-10 odstotna.
»Žito mora v rokah še/esteti, moka pa mora biti sipka in ne sme padati v grudicah," je poučila Jožica.
Družina je tako po spletu naključij začela z izdelavo vseh potrebnih artiklov za peko kruha ter jo poimenovala ‘od zrnja do kruha’. Tudi sami se trudijo na njivi pridelati čim več lastne hrane.
»A kadar grešimo, grešimo ‘otmeno’," se je pošalila gospa Jožica. Sicer pa se iz polnovredne moke lahko napravi skoraj vse in nas je na mizi že čakala topla rolada iz pihne moke ...
Kozinčeve obiskala in fotografirala Alenka Pahuue
AVGUSTA
PIŠEMO:
STAND UP KOMEDIJA
z Lucijo Čirovič in Saro Horžen
petek, 29. avgust, Grad
Novice iz Doline
Ribniška promenada	4
Nadaljevanje servisne ceste	5
Potreben koridor za hitro cesto	5
Volitve 2008
Poslanski kandidati	6 - 9
Oglasne volilne strani	19-21
Kulturne drobtinice
Na plesu s srbskimi Slovenci	10
V dolenjevaški fari slovesno	11
Ne spreglejte
Zbiranje predlogov za občinska priznanja 13
Zabavne strani	27
Po Dolini
Grčavljanski park v rokah domačina
Od vrtca do šole
Moška in ženska vzgoja Lumpijada za prosti čas
Športni utrinki
Plavalce bo treniral Koren Bliža se Ugar 2008
Za zdravje gre
Pametne rastline, nespametni ljudje
j m
O
PRIFARSKI MUZIKANTI sobota, 30. avgust, Grad
URBANOVA NOČ petek, 5. september, stadion
33. RIBNIŠKI SEJEM nedelja, 7. september
FIŽOLOV DAN
sobota, 13. september, Hrovača
ROJAKI IZ ARGENTINE sobota, 13. september, Grad
3
Tl
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 29. september 2008 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
D
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. septembra 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): S kočijo po Evropi
■j
3
aioi/voivi
V zaledju Gradu načrtovano novo mesto v malem
RIBNIŠKA PROMENADA KOT NOVA PONUDBA BIVANJA
Ugar Invest d.o.o. na 60.000 kv.m. snuje poslovno-stanovanjsko-športno-turistično sosesko
0 t.i. ribniški promenadi je nedavno prvič spregovoril projektant, ki riše nov prostorski plan naše občine, 18. avgusta pa je Jurij Rudež javno predstavil projekt ribniške prihodnosti, ki pomeni svojevrsten prelom v dosedanjem ribniškem mestnem življenju.
25.000	kv. m. je Ugar d.o.o že pred tremi leti uspel dobiti z menjalno pogodbo od Slovenske vojske v kompleksu bivše Kasarne, za ‘ribniško promenado' pa je predvidenih celo od 40 - do
60.000	kv.m. uporabnih površin, na katerih bi lahko zrasla soseska z najmanj 100 do 300 stanovanji v štirih nadstropjih, medtem ko bi bila pritlični del ali morda še prvo nadstropje namenjena poslovnim ali storitvenim dejavnostim - za prodajo, oddajo ali najem. SZ del, ki je usmerjen proti Gradu, bi bil namenjen izgradnji manjših individualnih objektov, kot so atrijske hiše, sledili bi stanovanjski bloki podolgovate ali kvadratne oblike ter tudi ti. vila bloki, ki so nadgradnja običajnih blokovskih stanovanj in nudijo višji bivalni standard.
Ugar d.o.o. bi tamkaj uredil tudi hotel ter nek turistično-informacijski center, načrtuje pa se tudi obnova stadiona z novo tribuno, izgradnjo garderob in sanitarij ter dopolnitev športne ponudbe s košarkaškim igriščem ipd. - odvisno, kakšne potrebe bodo izkazane v posebni študiji. Ime ‘ribniška promenada' so načrtovani soseski prihodnosti projektanti nadeli zato, ker naj bi bila
4
s trgom povezana prek dveh povezav: Gradu in poti, ki bi vodila od Knafljevega trga, mimo zelenice ob župnišču in preko Bistrice do naselja velikih zmožnosti. Razdalje med kraji se manjšajo, naravo imamo neokrnjeno, in to bi po Rudeževem mnenju lahko bila razloga, da bi tudi Ribnica postala privlačna za investitorje, saj bo Ugar Invest d.o.o. praviloma vodil le začetno fazo, kot je projektna izdelava in priprava dokumentacije za izvedbo ideje. Upajo, da bodo lahko že v prihodnjem letu začeli s projektiranjem, vsekakor pa bo v letu 2009 vsaj jasno, kaj bo na omenjenem področju stalo, je dejal Rudež, ki si želi, da bi bil podrobni prostorski načrt čimprej izdelan.
Arhitekt Janez Zobec, ki naj bi se k velikopoteznemu projektu priključil kasneje, meni, da bi se z ‘ribniško promenado' ustvarila nova bivalna in poslovna kultura v Ribnici in se odprla vrata kreativnosti, kar je dobrodošlo tudi za bodoče investitorje. Gre za izkoriščenje zelo kvalitetnega mestnega prostora, ki je do sedaj predstavljal zeleni žep s stadionom, in omogoča prehod obstoječega jedra v južni del mesta. A ta prostor je bil po Zobčevem prepričanju degradiran zaradi vojašnice in to se ne kaže samo v tem, da je deloval kot samostojna, a oddaljena in zapuščena enota, marveč se vanj ni nič vlagalo, tako da bo prva obnove deležna prav vsa infrastruktura.
Alenka Pahuue Arhiv Biro struktura d.o.o.
Načrtovalci enega večjih projektov v prihodnosti -
RIBNIŠKE PROMENADE- V POGOVORU Z ŽUPANOM
lešem
NADALJEVALA SE BO GRADNJA SEVERNE SERVISNE CESTE
Skozi obrtno cono Breg je zdaj že speljana severna servisna cesta, ki naj bi, potem ko bo dokončana, nase priklenila večino tovornega prometa in ga vodila stran od mestnega centra. Narejen je del, ki vodi skozi cono, vse do teniškega igrišča, zdaj pa se načrtuje še del do skladišča na Inlesu, je povedal župan. Hkrati se bodo urejala križišča z Majnikovo, Kolodvorsko in Struško ulico, medtem ko naj bi pot do Krošnjarske ulice vodila okoli otoka za umirjanje prometa. Investicija bo Občino in Evropski sklad za regionalni razvoj (58,74%) stala 822.764 EUR, od tega je za nakup zemljišč predvidenih 140.000 EUR. Na dan novinarske konference, 18. avgusta, je bila podpisana pogodba s privatnimi lastniki, ostala 3 zemljišča pa so v lasti Slovenskih železnic, ki bi želele ob osrednji železniški postaji urediti večje parkirišče. To
bi jim prišlo prav, ko naj bi bil vzpostavljen potniški promet in bi vozniki tam puščali avtomobile ter se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Tudi z Železnicami naj bi bila po besedah župana pogodba podpisana do 20. septembra.
Urejalo se bo tudi Krošnjarsko pot mimo doma za ostarele
Ureditev Krošnjarske poti
Krošnjarska pot je najnovejša ulica v Ribnici in vodi mimo Doma za ostarele ter bivalnih enot VDC. Zaradi zadnjih gradenj je precej uničena in bo potrebna obnove od uvoza za Dom do križišča s cesto Ob železnici, vsega skupaj na dolžini 380 metrov. Z deli naj bi se začelo konec avgusta ali v začetku septembra, trajala pa naj bi tri mesece. Stala bodo 300.000 EUR, od tega naj bi
198.000	EUR prispevala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
V OBRTNI CONI Breg raste vse več poslovnih objektov
»NAJ SE ZARISE KORIDOR ZA HITRO CESTO!«
Trenutno je v igri ideja o tripasovnici od Škofljice do ljubljanske obvoznice
Obnova Marofa v prihodnjem letu
Sofinancerska sredstva si Občina obeta tudi pri Rokodelskem centru in obnovi Marofa, kjer naj bi ta center nekoč stal. Marof obsega kar 5000 kv .m., njegova obnova pa bo potekala dva fazno: najprej obstoječi del, nato pa še dozidava. Zaključek se predvideva v letu 2010, potrošenih bo dobrih 1,4 mio EUR, od tega pa bo 62,57% sredstev prišlo iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Tekst in foto Alenka Pahuue
Naslednja številka Rešeta izide
29. SEPTEMBRA. Gradivo
ODDAJTE DO 18. SEPTEMBRA.
V štirih letih naj bi se po prepričanju Petra Verliča z ministrstva za promet že vzpostavil potniški promet po železniški progi od Ljubljane do Kočevja.
Posodobitev proge naj bi v kratkem stekla, saj so na zadnji vladni seji potrdili dodatna proračunska sredstva in tako naj bi bilo do leta 2010 na voljo preko 40 mio EUR, je dejal državni sekretar Verlič. Posodobitev bo potekala v dveh fazah; najprej do Ortneka in nato še do meje. Postavljene bodo sodobne signalne naprave, zavarovanja z zapornicami, prirejena nosilnost 22,5 tone na os in omogočena hitrost 60km/ h. Hkrati država napoveduje modernizacijo 3. A razvojne osi, čeprav se še vedno zatika pri obvoznici mimo Škofljice, kjer je največje ozko grlo za pretočnost prometa.
.Rešem
Verlič je dejal, da se trenutno najbolj ogrevajo za idejo o tripasovnici od Lavrice do ljubljanske obvoznice. Prisotni na okrogli mizi o prometni politiki, ki je potekala 8. avgusta v sodraški osnovni šoli na pobudo SDS in poslanca Jožeta Tanka, so poudarili pomembnost ureditve tega odseka, še preden bodo zgradili veliko stanovanjsko naselje na Lavrici, ki bo še dodatno obremenilo promet.
Hitra cesta pa po mnenju Tanka in Verliča ni smiselna, ker v kočevskaribniški regiji biva premalo ljudi. Prepričana pa sta tudi, da se bo večji del težav rešil z obvoznicami mimo Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice in potoškega Travnika ter s tretjim pasom na relaciji Pijava Gorica-Turjak.
Državni sekretar na prometnem MINISTERSTVU
Nista pa omenila prednosti hitre ceste, ki bi to območje lahko direktno priključila na avtocestni obroč, predvsem pa izboljšala varnostne razmere, saj obvoznice ne bodo pospešile prometa izven mest, in bo še naprej treba prehitevati tovornjake in nespretne voznike. Z govornikoma se ni strinjal tudi gostitelj in bivši sodraški župan Andrej Pogorelc. »Škofljiška obvoznica je življenjskega pomena za to regijo, a se zadeva vse bolj odmika, ker smo župani že leta 2003 sprožili ta projekt, ki stoji na mestu.« Prepričan je, da nam je zaradi tega standard bivanja še bolj padel, in trdi, da bi morali prostorsko vrisati hitro cesto, drugače se bo pozidalo še pasove tik ob cesti in kasnejša širitev ne bo možna.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
5
■ rxj■ ■<><■ rž.*	.>i/y<>fNj

PREDSTAVLJAMO VAM POSLANSKE KANDIDATE
Poslance, ki naj bi zastopali narod in njegove interese, bomo volili 31. septembra. Zainteresirane kandidate, ki bodo kandidirali v ribniškem volilnem okraju, predstavljamo tudi v Rešetu. Vsem smo postavili enaka vprašanja, razen prvega, ki je prilagojen njihovim političnim izkušnjam oz. družbeni preteklosti. Vsakomur smo namenili tudi enako količino časopisnega prostora, ostalo volilno gradivo pa si lahko preberete na volilnih straneh. Volilni čas je občutljiv, ker se stranke potegujejo za vaše glasove, zato kandidate nizamo po abecednem vrstnem redu in ne preferiramo nikogar. Pri dolžini odgovorov smo jih omejevali le toliko, da smo vse lahko spravili v polovico časopisne strani. Struktura predstavitve je sestavljena iz fotografije, statističnih podatkov, vprašanj zasebnega tipa in pogovora.
ZA VSE KANDIDATE
2.	Domači ljudje pričakujejo, da bodo s svojimi poslanci imeli večji vpliv na odločanje in da bodo lažje uresničili kako svojo idejo ali projekt. So to lažni upi ali resničnost?
3.	Za kaj bi se vi v parlamentu najbolj zavzeli? Katero lokalno ali regijsko temo bi izpostavili in želeli pomoč ter rešitve in kateri nacionalni problem se vam zdi vreden takojšnje obravnave?
4.	Če bi že bili član parlamenta in bi se morali odločati o pokrajinski zakonodaji - za katero pokrajino bi se potegovali kot Ribničan/ka? Ali bi pogojevali, da je sedež pokrajine v Ribnici?
5.	Kot poslanec/ka bi se morali voziti po isti cesti kot množica tisočih, ki se vsakodnevno vali skozi ozko grlo na Škofljici in porabi dvakrat več časa kot običajno, da lahko pride na delovno mesto ali od tam. Kakšno prometno povezavo ali rešitve predlagate oz. za kaj bi se zavzeli?
6.	Ribnica se sooča z vse močnejšimi romskimi protesti in nezakonitimi posegi v objekte, a tudi sicer je ta etnična manjšina problem, ki bo slej ko prej zahteval drugačen pristop, ne le delitev socialne pomoči in ad hoc reševanja konfliktov. Bi kot poslanec/ka zagrizli v to kislo jabolko?
7.	Slovenski narod je vse bolj reven, draginja je presegla vse razumne okvire. S kakšnimi ukrepi bi zajezili padanje življenjskega standarda oz. olajšali življenje slovenskim državljanom?
8.	Boj proti tajkunom je bila središčna tema zadnjega leta. Ali ste za uvedbo finančne policije, ki bi preverjala, od kod bogatenje posameznikov?
9.	Zdravje je človekovo največje bogastvo, Slovenci pa ga izgubljamo z dolgimi čakalnimi listami pri zdravnikih. Ali se vam zdi, da država bolje skrbi za vojsko in obrambo kot pa za zdravje svojih ljudi?
10.	Ali ste domoljub/ka in s čim to izkazujete oz. prakticirate?
Ana Benčina,72 let, poročena, višja izobrazba, predmetna učiteljica matematike in fizike,
HL	Kraj bivanja: Hrovača 12 a. Politične
^ izkušnje: članica občinskega sveta.
Predlagatelj kandidature:00 Ribnica I v soglasju z Izvršnim odborom stranke
Najraje imam ali počnem...
Najraje imam zgodnje jutro, ko sonce najavlja svoj prihod, ko se v prelestni rosi prebuja narava, ko se sliši ptičje petje, ko so misli jasne in sveže.
Moj življenjski moto... Išči srečo v majhnih stvareh.
Nikoli ne bi... Nikoli ne bi hote prizadela sočloveka.
Želja, ki v kratkem lahko postane resničnost....
Skromne želje so mnogo bolj uresničljive in prinesejo veliko veselja.Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi!
Veselilo bi me, če bi vsak, ki ugotovi kje kakšno pomanjkljivost ali napako, povedal tudi, kako bi sam zadevo opravil bolje. Želim si videti vesele, srečne državljane, ki so za skupno dobro pripravljeni prispevati po svojih močeh. Želim si, da pridejo vsi na volitve!
1.	KANDIDATURA
Na kandidaturo sem pristala šele, ko je mag. Drobnič zapustil poslansko skupino in ni bil pripravljen poravnati obveznosti do stranke in prestopil v novo stranko.
2.	POLITIČNI VPLIV. Vsak poslanec je za domači kraj zelo pomemben, saj lahko pomaga s pravimi informacijami, priporočili in nasveti.
3.	PRIORITETE. Poskrbeti za zakonodajo, ki bi omogočala še večjo gospodarsko rast in s tem razvoj. Izgradnja obvoznice na relaciji Škofljica Kočevje, brezplačen vrtec in šolanje otrok, primeren učni program, ki bo pomagal graditi osebnost, ne pa samo usposabljati za tekmo. Poskrbeti, da bodo imeli učitelji in vzgojitelji pri svojem delu več miru, da se bodo lahko posvečali svoji osnovni dejavnosti: vzgoji in izobraževanju.
Le umirjen vzgojitelj in učitelj lahko skupaj s starši vzgoji trden, odporen, srečen in vesel mladi rod, ki bo sposoben vedno obstati, da bo znal spoštovati in ohranjati zdravo okolje. Skrbeti bo treba za ustvarjanje pogojev za razvoj malih in srednje velikih podjetij, podpirati vse inovatorje. Omogočiti vsem državljanom pravočasno zdravniško pomoč in ko potrebuje, tudi ustrezno sodno varstvo.
4.	POKRAJINE. Po zadnjem predlogu smo Ribničani umeščeni v primerno pokrajino. Dobro bi bilo, da bi bil sedež pokrajine v Ribnici, še bolj pomembno pa je, da bodo v pokrajinskih organih delali ljudje, ki bodo znali uveljavljati lokalne interese.
5.	CESTA. Pridobiti čim več delovnih mest v domačem okolju. Čim prej začeti z izgradnjo obvoznice, da bi se izognili gneči ob prometnih konicah.
Začeto obnovo železniške proge od Grosuplja do Ortneka čim prej nadaljevati tudi do Kočevja.
C
6.	ROMI. Za romsko populacijo morajo vel- jß jati ista pravila, kot za vse ostale državljane. Ponuditi jim je treba primerno delo in jih za delo usposobiti. Sami pa bodo morali sprejeti dolžnosti in obveznosti kot vsi ostali.
7.	REVŠČINA. Mislim, da je govorjenje o revščini pretirano. Tisti, ki so v zvezi s tem najbolj glasni, prave revščine sploh ne poznajo. V ustavi zapisana pravica do dela bi morala biti zagotovljena vsem, ki so za delo sposobni. Za dobro opravljeno delo bi moralo biti zagotovljeno dobro plačilo. Poskrbeti za nadzor, ki bi onemogočal prekomerno bogatenje posameznikov.
9. ZDRAVSTVO. Posebno skrb bi morala biti zagotovljena tudi samopreskrbi.
mag. Janez Drobnič, 50 let, poročen, magister sociologije, poslanec Državnega zbora, Kraj bivanja: Ljubljana. Začasno Globel, Sodražica. Politične izkušnje: podpredsednik stranke, poslanec v DZ dva mandata, predsednik komisije za peticije, minister. Predlagatelj kandidature: Krščansko demokratska stranka.
1.	KANDIDATURA. Iz NSi sem odšel zaradi laži, podtikanja in neizpolnitve programa. Tisto, kar me je zadržalo v njej, je najprej laž, da nisem potrjen, ker izbiram okraj, potem pa odgovornost do ljudi, zaradi katerih sem bil v politiki in ki so kljub vsemu verjeli vame in prosili, naj še ostanem in dokončam delo, ki sem ga začel.
2.	POLITIČNI VPLIV. To je resničnost, kar sem tudi dokazal v zadnjem mandatu, ko je Ribnica dobila dom za ostarele in bivalno enoto za invalide, Loški Potok pa tudi dom za ostarele. Obljube sem torej izpolnil. Toliko novih javnih projektov v štirih letih se do sedaj še ni uresničilo.
Za novo volilno obdobje imam pripravljena presenečenja, ki jih bodo volivci gotovo veseli.
3.	PRIORITETE. Obvoznica v Ribnici, živi muzej suhe robe, optična internetna mreža in red pri peskokopih na lokalni ravni. Na nacionalni ravni pa želimo zagotoviti tržno konkurenco, preprečevanje monopolov in kartelnih dogovorov, red pri socialnih prejemkih in dvig le-teh tistim, ki jih resnično potrebujejo. Delo mora postati vrednota in za dobro delo sledi pošteno plačilo. Povezovanje šolstva in gospodarstva je ključ za gospodarski razcvet, dalje prožen trg dela, ki bo mladim zagotovil dostojno delo, s katerim si bodo zagotovili svojo lastno eksistenco in družino, zlasti pa je treba sanirati škodljivost študentskega dela. Državljani si zaslužijo boljšo javno zdravstveno službo, upokojenci pa stabilno pokojninsko blagajno brez
Najraje imam ali počnem...
Najraje imam poln urnik obveznosti, v katerem se prepletajo delo z družabnostjo, družina s športom in na koncu, navadno sredi noči, še dobra knjiga.
Moj življenjski moto... Pošteno delo prinaša rezultate, veselje do življenja pa zadovoljstvo in uspeh.
Nikoli ne bi... izdal prijatelja, škodoval človeku in zatajil Boga.
Želja, ki v kratkem lahko postane resničnost....
da bom preživel noč v rojstni hiši, ki sem jo podedoval in jo sedaj obnavljam.
ponudili lokacijo za gradnjo, kjer bi si lahko zgradili lastna - vendar urejena bivališča.
7.	REVŠČINA. V Sloveniji je preveč revščine, ki pa je verjetno ne bomo nikoli povsem odpravili. Pošteno delo, pošteno plačilo in prizadevnost so ključ za zmanjšanje revščine. Tudi red in pravičnost pri razdeljevanju socialnih pomoči bi pomagala pri zmanjševanju stopnje revščine v Sloveniji. Hujša od materialne pa je duhovna revščina in tudi te je v Sloveniji veliko.
8.	TAJKUNI. Sem za to, da se o tem manj razpravlja v parlamentu in več naredi s finančnim nadzorom in učinkovito policijo ter sodstvom. Preimenovanje obstoječe službe v finančno policijo, če se po vsebini nič ne naredi, je jalovo početje.
9.	ZDRAVSTVO. Skrb za zdravje človeka, in to vsakega državljana, mora biti v ospredju. In to bomo naredili predvsem z dobro javno zdravstveno mrežo, v kateri ne bo prepletanja javnega in zasebnega na enem mestu večji vpis v šole, da bo več zdravnikov in konkurenco pri zdravilih brez monopolov, ki dvigujejo cene zdravil v nebo.
10.	DOMOLJUBJE. DA! Sem domoljub. Kaj za to naredim? Ljubim, rad imam slovensko besedo, ljudi in pokrajino, v kateri živimo. Ne pišem pesmi o domovini, ne slikam čudovite pokrajine, spoštujem pa vsak košček narave, ne packam in ne uničujem je, spoštujem ljudi in ne jemljem nazaj dane besede; sem trden s svojih načelih.
špekulantskih skladov. Predvsem pa Slovenija potrebuje več veselja do življenja, da bo življenje vrednota.
4.	POKRAJINE. Ko sem predlagal reorganizacijo centrov za socialno delo, sem podal predlog, da bi jih bilo v Sloveniji 14 (sedaj 56). Sedež enega od teh bi bil v Ribnici. Do izpeljave zaradi moje razrešitve ni prišlo, želim ga uresničiti v naslednjem mandatu. Nisem zagovornik pokrajin po modelu, kot je začrtan z vladnimi predlogi zakonov, ker bo zelo povečal administracijo, veliko javno porabo, še več bo tekanja in negotovosti ljudi, in brez pravega učinka. Slovenija takšnih pokrajin ne potrebuje. Pokrajine na način povezovanja občin pa so sprejemljive in za Zahodnodolenjsko pokrajino bi bil lahko sedež v Ribnici.
5.	CESTA. Takojšnjo gradnjo obvoznice v Škofljici. Tej nasprotujejo naravovarstveniki, ker v bližini trase domnevno živijo neki metuljčki. Menim, da bi te metuljčke lahko preselili za 500 metrov. Že pred leti bi lahko modernizirali sedanjo cesto, ne napravili dragega, slabo zgrajenega križišča, ki je le še dodatna ovira.
6.	ROMI. Predlagam usposobitev in zaposlitev Romov na način kooperativ, javnih del in socialno zaposlitvenih projektov. Moje načelo je, da je delo vrednota in se mora splačati delati ter da se mora zdrav človek preživljati sam, ne pa biti odvisen od socialnih pomoči, torej na plečih davkoplačevalcev. Na primernem kraju bi Romom lahko

aevVJLzmo/^
Irma Grbec,42 let, samska, učiteljica, Kraj bivanja: Grčarice 33. Politične izkušnje: predsednica Območne organizacije SD Ribnica, občinska svetnica. Predlagatelj kandidature:Socialni demokrati
Najraje imam ali počnem...
Zelo rada berem, potujem in se ukvarjam z ročnimi deli
Moj življenjski moto...
Če lahko in kolikor moreš, pomagaj.
Nikoli ne bi...
namerno škodovala ali naredila zla komurkoli.
Želja, ki v kratkem lahko postane resničnost....
dokončanje študija bibliotekarstva.
1.	KANDIDATURA.
Dandanašnja politična situacija in novi izzivi ter močna podpora svojih strankarskih kole-gov me je spodbudila, da na teh volitvah kandidiram.
2.	POLITIČNI VPLIV. Ljudje svojemu poslancu dajejo mandat, in njihova pričakovanja zato ne morejo biti in niso lažna in tudi njihovi upi ne. Uresničevanje mnogih pričakovanj pa ni odvisno le od volje posameznega poslanca, pač pa od možnosti, ki so v danem trenutku na razpolago.
3.	PRIORITETE. Najbolj pereča tema naše lokalne skupnosti je prav gotovo infrastruktura oz. cestna in železniška povezava. Regijska tema pa je obvarovanje našega naravnega okolja, hkrati pa v zvezi s tem iskati rešitve z ekonomskega in socialnega vidika.
4.	POKRAJINE. Kot Ribničanka bi se verjetno potegovala za pokrajino, ki bi bila najbolj pisana na kožo Ribnici in njeni najbližji okolici in seveda bi se zavzemala za to, da bi bil sedež le-te pokrajine v Ribnici.
5.	CESTA. Predlagam, da se zgradi hitra cesta oz. hitrejša povezava do Ljubljane, vendar pa ne na škodo okolja. Cesta bi morala potekati po trasi, ki bi okolju najmanj škodovala, čeprav bi bila rešitev dražja. Vsekakor pa se zavzemam za čim hitrejšo rešitev tega problema.
6.	ROMI. Tudi sama nisem za »ad hoc« rešitve, temveč za sistematične rešitve v skladu z zakonom, ki obstaja, in z zakonodajo, ki velja za državljane Slovenije.
7.	REVŠČINA. Res je, da je potrebno urediti socialo, vendar pa naj bo ta namenjena bolnim in starim ljudem. Drugim pa
omogočiti dostojno življenje, in sicer na način, da si ljudje sami zaslužijo, da imajo zadovoljive zaslužke in da z njimi dostojno in dostojanstveno živijo.
8.	TAJKUNI. Sem za uvedbo finančne policije, ki bi pregledovala vse nepravilnosti ali nezakonita bogatenja, vendar pa ne za določene posameznike.
9.	ZDRAVSTVO. Sama sem za izjemno kvalitetno javno zdravstvo, ki bo dostopno vsem, ne glede na družbeni položaj.
10.	DOMOLJUBJE.
Menim, da sem domoljub, saj imam rada to svojo domovino, sem ponosna na svoj jezik in sem zelo ponosna na svoje prednike. To pa izkazujem tako, da sem se odločila kandidirati.
Benjamin
Henigman
Predlagatelj
kandidature:
stranka SLS.
Najraje imam ali počnem...Najbolj uživam ob nedeljskih kosilih, ko se zbere vsa družina in ta naša družinska zasedanja so res nekaj enkratnega. Izredno uživam v naravi, zato vsak prosti trenutek izkoristim za gobarjenje, čebelarstvo in čolnarjenje po naših rekah. Prisegam na šport, predvsem košarko, kolesarjenje, pozimi tečem na smučeh, s prijatelji tudi na svetovnih maratonih, kar pa je dokaj znano.
Moj življenjski moto... Verjemi v tisto, kar delaš, in to počni z veliko pozitivne energije in vztrajnosti!
Nikoli ne bi... Pri teh letih... si, kar si. Oblikovan imaš svoj svetovni nazor, prepoznaven stil, življenjske vrednote, zato jih ne bi nikoli spreminjal, še manj zaradi trenutne koristi skakal iz ene politične opcije v drugo ali menjal stranke. To se mi zdi res sprevrženo in nezrelo!
Želja, ki v kratkem lahko postane resničnost...
Da mi Ribničani izkažete zadostno zaupanje na bližnjih volitvah.
1.	KANDIDATURA. Predvsem me je prepričalo to, da so se name v zvezi s politiko začeli obračati ljudje, ki me poznajo še iz časa mojega prvega mandata in ki so videli in spoznali, da moja beseda v parlamentu nekaj pomeni.
2.	POLITIČNI VPLIV. Mislim, da so domači ljudje predvsem realni in razumevajoči in vedo, da čudežev pravzaprav ni mogoče pričakovati, saj smo navsezadnje le ljudje. Prav tako pa vedo, da beseda domačega poslanca, ki je »priložena« nekemu projektu ali ideji, da le-temu dodatno težo, če se zanjo poleg idejnega nosilca zavzema še nekdo, ki ima mandat, zaupanje in je blizu vzvodov odločanja.
3.	PRIORITETE. Naš največji nacionalni problem je razvrednotenje vsega, kar je bilo nekoč pomembno. Posledice tega so med drugim mladoletniško nasilje, zloraba drog in odtujenost. Usmeriti se je potrebno v programe, ki omogočajo mladim razvijanje talentov, čim več aktivnosti, da se najdejo in v življenju počnejo tisto, kar jih veseli in koristi njim in skupnosti.
Pomembno je izboljšati pogoje za gospodarstvo, znižanje davkov in povečanje neto plač, manjšo javno porabo, zagotoviti lahko dostopne širokopasovne informacijske povezave. Na lokalni ravni je ključna odprava zastojev na cesti Lavrica - Ribnica. Od okoljskih vprašanj so pomembni ohranitev zdrave pitne vode, ureditev sistema zbiranja in predelave odpadkov, ohranjanje kmetijstva in ustvarjanje pogojev okolju prijazne industrije. Za prihod-
nost je pomembno reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin. Tudi problematiko zveri je treba urediti.
4.	POKRAJINE. Kot Ribničan sem za pokrajino, ki bi zaokrožila smiselno celoto, kamor spada Ribnica, a podvajanje nalog občin, večanje birokracije in stroškov uprave oziroma umetna hierarhija lokalne samouprave v majhni državi, kot je Slovenija, ni potrebna. V primeru zdajšnjega predloga vlade pa vsekakor podpiram, da je sedež pokrajine v Ribnici.
5.	CESTA. Pričakujem, da se končno zaključijo študije in izdela projekt za sodobno cesto. Menim namreč, da je bilo študij, ki izvedbo na odseku Lavrica - Škofljica zavirajo in odlagajo, že dovolj. Zdaj naj stroka odgovori, katera rešitev bi bila optimalna. Za tako rešitev bi se vsekakor zavzel.
6.	ROMI. Romi morajo imeti kot slovenski državljani enake pravice, predvsem pa obveznosti, ki jih imamo vsi. Problem je sicer nastal tudi zato, ker je pri odgovornih v državi prevladalo nedelo in obnašanje, da se nas ne tičejo, da se odgovornost prenaša na lokalna okolja, ki pa tega sama niso zmožna reševati. V tej smeri je treba iskati rešitev.
7.	REVŠČINA. Najprej se ravno ne strinjam s tem, da je slovenski narod vse bolj reven - gospodarska rast in ekonomski kazalci blaginje v Sloveniji kažejo nasprotno. Vsekakor sem za to, da se življenjski standard slovenskih državljanov izboljšuje, a menim, da za olajšanje življenja
potrebujemo predvsem zdravje, ljubezen in srečo, kar vsak od nas dobro ve. Izredno pomembno pa je, da ohranimo visok standard in dostopnost zdravstvenih in vzgojno - izobraževalnih storitev. Pomembno je, da znamo ceniti pridno delo in to bi morali pokazati tudi pri obdavčitvi »delavskega« srednjega razreda, ki je prekomerno obdavčen.
8.	TAJKUNI. Tema je spolitizirana in medijsko napihnjena. Boj proti tajkunom lahko tudi pomeni, da Slovencem ne privoščimo bogastva, oziroma da bi morali vsakega bogatega Slovenca vzeti pod drobnogled. Mislim, da gre za nepošteno domnevo. Uvedba finančne policije gre v smer države, da bi nad državljani imela popoln nadzor, to pa diši po totalitarizmu.
9.	ZDRAVSTVO. Sem za močno reorganizacijo v smislu: če plačam več, dobim več. Možnosti za konkurenco in privatizacijo zdravstva morajo biti, država pa naj zagotavlja zdravstvene storitve za vse, ki si zasebnega ne morejo privoščiti - kar pa ne pomeni, da država zagotavlja nižji standard storitev. Sicer pa mora za svoje zdravje vsak skrbeti sam, država pa naj poskrbi, da bodo storitve dosegljive brez čakalnih vrst.
10.	DOMOLJUBJE. Sem izredno navezan na slovenski jezik in slovensko kulturo, kar izkazujem predvsem s tem, da se trudim uporabljati v vsakdanjem življenju slovenščino, še zlasti ribniško narečje, in čim manj tujk. Sem gasilec, skavt, član več društev, v katerih se skuša ohranjati slovensko kulturo.
.Hešem
s
Ivan Šega, 69 let, poročen, Višja upravna šola. Kraj bivanja: Ravni Dol 'Cf JT	"■§§	1 a. Politične izkušnje: Neposrednih
»■■7 y	političnih izkušenj nimam, imam
Bf iC /	pa posredne: v delovni dobi
preko vodilnih funkcij v podjetjih.
j Predlagatelj kandidature: Stranka DeSUS.
" ■ Stil
Najraje imam ali počnem...
Urejujem dom in okolico, arhiviram dediščino kraja, prednikov ipd, pišem knjige in občasno sodelujem v lokalnih in drugih časopisih.
Moj življenjski moto... Za vsakim dežjem posije sonce.
Nikoli ne bi... Nikoli ne bi zavestno nekoga ogoljufal.
Želja, ki v kratkem lahko postane resničnost....
Popolno dokončanje Maticove etno hiše in zgraditev Križevega oz. Duhovnega pota od Maticove etno hiše do cerkve pri Novi Štifti.
1.	KANDIDATURA
Na predlog vodstva stranke, ker mi je to osebni izziv in ob morebitni izvolitvi v parlamentu prispevam svoj glas za socialnejši odnos države do upokojencev in ljudi, ki so zaradi tega ali onega razloga prizadeti v vsakdanjem življenju (zdravstvo, socialna pomoč...). Predvsem pričakujem delo, ki bo dalo rezultate, ki jih obljubljam in se tudi pričakujejo od mene kot morebitnega poslanca.
2.	POLITIČNI VPLIV. Delovanje posameznega poslanca je za reševanje konkretnega problema, ki ga ima neki posamezni državljan, je praktično nemogoče. Probleme, ki jih posamezni poslanec v pogovorih z državljani zazna, lahko kot pojav v državi prenese preko poslanske skupine v primernem trenutku v parlament. Na vprašanje, ali so državljanova pričakovanja lažni upi ali resničnost, ni enoznačnega odgovora. Nerealne volilne obljube lahko ustvarijo lažne upe in zavajajo volivce.
3.	PRIORITETE. Predvsem bi se kot predstavnik najbolj socialne stranke v slovenskem prostoru zavzemal za strukturo državljanov (upokojenci, nezaposleni, študenti...), ki jim je kljub porastu nacionalnega družbenega dohodka in deklariranju o razvitosti države problem eksistenca, zdravstveno varstvo in možnosti študija. Regijsko bi izpostavil
cesto Kočevje - Ljubljana.
Potrebna pa je takojšnja ureditev zdravstvenega varstva, začenši od zdravstvene blagajne navzdol do koncesij. ( Zdravstveno varstvo mora biti pod okriljem državnih institucij!)
4.	POKRAJINE. Mislim, daje zadnji predlog pokrajinske zakonodaje, po vseh prirepetijah, kar dober za Ribničane. Če bi »padli« samo pod »dolenjsko«, bi bilo to za Ribnico preveč vsiljena varianta, kljub temu da bi po informacijah predlagateljev imeli morda boljšo možnost pridobiti sredstva iz Evrope. Vendar nikoli ne bi Ribničani privzeli Novo mesto za svoje. Tudi nimam za odločujoče, da bi bila Ribnica center pokrajine.
5.	CESTA. Odgovor sem podal v drugi alineji 4. točke.
6.	ROMI. Romi! Ti bodo ostali tudi v Ribniški dolini še naprej problem. Na silo jih ne bosta kultivirali ne občina ne država. Verjetno se bo s šolanjem njihovih otrok čez nekaj generacij obrnilo v boljšo smer. Vztrajati je potrebno, da romski otroci obiskujejo šolo. Zal povsod, tudi v Ribnici, pade romska problematika na občino in župana. Parlament, kot zakonodajno telo, je sprejel ustrezne zakone, ki so za veliko večino državljanov logični, za romsko populacijo pa se (morajo) v praksi tolerirajo.
7.	REVŠČINA. Odgovor sem nakazal že v prvi alineji 4. točke. Če izvzamem zdravstveno varstvo, za boljši standard državljanov neposredno največ prispevajo plače in pokojnine. Mislim, da je država prišla do točke, ko bi morala namesto enega kilometra, enega osemkolesnika več nameniti za standard delavcev in upokojencev.
8.	TAJKUNI. Sem za uvedbo finančne policije. V dvom o uspešnosti delovanja fin. policije me postavlja volja politike (strank in vodij strank) do ustanovitve in delovanje take institucije.
9.	ZDRAVSTVO. Trditvi, da država bolj skrbi za tanke kot za zdravstvo, se popolnoma pridružujem. Opravičevanje nakupov orožarske opreme je sicer treba gledati skozi očala članstva v Natu, ki verjetno postavlja take zahteve. To pa še ne opravičuje oblasti znižanje ravni zdravstva. V zadnjih nekaj letih zdravstvo doživlja razkroj, kar državljani občutimo v dolgih vrstah, v dostikrat neprijaznem odnosu zdravstvenega kadra do bolnih občanov in še in še.
10.	DOMOLJUBJE. Sem domoljub! Ponosen sem na Slovenijo. Redno, za državne praznike, obešam zastave. Trudim se, da kraj, v katerem živim, postane ali ostane lep, prijazen in vreden vsakega obiskovalca, ki ga hote ali nehote zanese pot k nam.
Jože Tanko, 52 let, poročen, univ.dipl. inž. les, Kraj bivanja: Breg 82. Politične izkušnje: 14 let - 2 mandata župan, 2 mandata poslanec.
Predlagatelj kandidature:SDS
1. KANDIDATURA
Zadovoljen sem z rezultati našega dela. Obljubili smo preobrat, novo pot, in obljubo izpolnili. Po večini kazalcev smo med najboljšimi. Imamo visoko gospodarsko rast, rastejo zaposlenost, plače in pokojnine, izboljšuje se socialno in družinsko okolje, povečala se je kupna moč. Moti le nekoliko višja inflacija. Uspel pa sem tudi s »svojim« zakonom o subvencioniranju dijaške prehrane. Prav tako sem uspel, da je v proračune in razvojne programe zapisanih več izredno pomembnih projektov za naše okolje - npr. obvoznice Ribnice, Velikih Lašč, Sodražice in Travnika, pa tretji pas Pijava Gorica - Turjak, v postopku umeščanja v prostor je obvoznica na Škofljici.
2.	POLITIČNI VPLIV. Zelo dobrodošle so pobude in ideje, ki se porodijo ljudem ob srečevanju z vsakodnevnimi zadevami. Trudim se, da bi dobre, uporabne ideje čimprej povzeli in uveljavili. S pravočasno posredovano informacijo se lahko veliko doseže.
3.	PRIORITETE. Prav gotovo je prioriteta prometna povezava z Ljubljano in prav temu področju sem v zadnjih letih namenil veliko pozornosti. Obvoznice nekaterih naselij in razširitev odseka Pijava Gorica - Turjak ter obnova železniške proge so najpomembnejši projekti in aktivnosti že potekajo. Železnica se že posodablja, prav tako nekateri cestni odseki. Na nacionalni ravni pa je potrebno nadaljevati z reformami, s katerimi bomo še izboljšali davčno in socialno okolje, ohranili visoko gospodarsko rast in
rast zaposlenosti. To bo prispevalo k uspešnemu poslovanju gospodarstva ter nadaljnji rasti standarda prebivalstva.
4.	POKRAJINE.
Pred skoraj desetimi leti sva skupaj z bivšim županom Sodražice pripravila štiri variante regionalne povezave za naše območje. Prav varianta, ki je sedaj predlagana, je bila ponujena kot prva izbira, vendar tedanja politika zanjo ni imela posluha in je načrtovala drugačne delitve. Zadnji vladni predlog pokrajinske razdelitve Slovenije je za naše območje optimalen in realen.
5.	CESTA. Cesta skozi Škofljico je veliko večino dneva normalno prevozna, le ob jutranji konici in občasno popoldan je na njej promet zelo zgoščen. Takih vpadnic v Ljubljano je več, ta ni edina. Si pa zelo prizadevam, da bi to ozko grlo odpravili. Obvoznica Škofljice je bila prav na moj predlog leta 2004 uvrščena v program izgradnje avtocest. Težava pa je, ker občina Škofljica, kljub velikim prizadevanjem, koridorja ne uspe umestiti v prostorske plane. Zato sem predlagal, da dodatno proučijo še varianto mimo Iga. Se pa na Škofljici že izvaja priključek na avtocesto, ki bo marsikomu precej skrajšal vključitev na ljubljanski obroč in razbremenil našo cesto. Dal pa sem tudi pobudo, da se cesta po Škofljici predela v tripasovnico - z dvema voznima pasovoma za Ljubljano in enim povratnim za Ribnico. Upam, da bo stroka kmalu pripravila odgovor.
6.	ROMI. So vsaj trije problemi, ki ovirajo vključevanje Romov v družbo: neizobraženost, nezainteresiranost za zaposlitev ter bivanje na komunalno in lastniško neurejenih lokacijah. Dodatno nejevoljo pa povzročajo še kraje in nasilna dejanja Romov, ki jih nihče ne podpira. Teh težav se ne da na hitro in na silo odpraviti. Na področju šolstva se razmere v zadnjih letih izboljšujejo, na drugih področjih je težje. Te probleme lahko razrešimo le kot skupnost, posameznik ne more veliko storiti.
7.	REVŠČINA. Ta teza je povzeta po trditvah politične konkurence. Ni niti korektna niti resnična. Je demagogija, saj nihče ni nikoli v celoti zadovoljen s tem, kar ima. To je sicer dobro, ker nas žene, da postajamo boljši. Če pa npr. pogledamo vozni park in ga primerjamo s tistim izpred nekaj let, je opazna velika pozitivna razlika. Podobno je pri vseh drugih dobrinah. Vsega tega ne bi bilo, če bi postajali vse revnejši. Nezaposlenost, ki je znak krize, ne narašča. Nasprotno, v štirih letih se je zmanjšala za tretjino. Je pa res, da je del prebivalcev v težavah. Toda tudi teh je manj kot prej. Delež tistih, ki živijo pod pragom revščine, seje znižal od 14 na 11%. Tudi ukrepi, ki smo jih sprejeli, so učinkoviti. Brezplačen vrtec za drugega otroka, subvencioniranje dijaške prehrane, višji otroški dodatki in druga nadomestila, povečane olajšave za otroke, boljše usklajevanje pokojnin ali enkratni dodatek upokojencem, izravnalne sheme in uvedba kvotnega sistema so prave rešitve.
8.	TAJKUNI. Boj proti monopolom, korupciji in organiziranemu kriminalu ter zagotavljanje pravne države sodijo med težiščne naloge naše stranke vse od ustanovitve. Žal je šele ta koalicija zastavila resen boj proti velikim svinjarijam. Prejšnje niso imele prav nobene volje. Zdi pa se mi smiselno, da bi organiziranost preiskovalnih organov, njihove pristojnosti in pooblastila spremenili, da bi še izboljšali njihovo učinkovitost. Predlog, s katerim smo naložili vladi proučitev možnosti ustanovitve finančne policije, sem podprl.
9.	ZDRAVSTVO, čakalne dobe so sicer med zdravstvenimi ustanovami zelo različne, vendar so se skoraj vse precej skrajšale. Še večji poudarek bomo namenili preventivni dejavnosti in kvalitetnejši zdravstveni opremi. Upam pa, da se bo izboljšalo izvajanje investicij v zdravstvu, saj je prav tu največ težav. Na splošno pa imamo v Sloveniji dobro zdravstvo.
10.	DOMOLJUBJE. Sem. Spoštujem naše simbole in praznike. Ob praznikih redno obesim državno in evropsko zastavo. Pri svojem delu se trudim, da bi storil kar največ dobrega za našo državo in njene prebivalce.
lEšero
3
lO/V
aoiixm^$io**<i ixi>i r i i r^i
* NA PLESU S SRBSKIMI SLOVENCI IZ ZRENJANINA
V organizaciji Ol JSKD Ribnica je 22. avgusta v ribniškem Gradu zaplesalo plese Bele krajine in Banata šest parov folkloristov iz Društva Slovencev »Planika« iz Zrenjanina, zraven je zaigralo še pet godcev, trinajstčlanski zbor je zapel slovenske narodne in srbske pesmi, pet mladih nadebudnih recitatorjev pa je v pesmi in besedi predstavilo tako slovenski kot srbski jezik.
Vodja skupine, ki je skupaj z nastopajočimi štela 70 članov, je bil podpredsednik društva Saša Pernat, ki je nadomeščal predsednico Martino Držaj. Društvo je bilo že večkrat v Sloveniji, prav tako pa so že večkrat gostili različne pevske in folklorne skupine pri njih v Zrenjaninu.
Kot je povedal podpredsednik Pernat, star 60 let, je bil njegov ded Slovenec, doma s Ruja, se poročil v Zagrebu s Hrvatico ter se leta ‘46 preselil v Zrenjanin. »V sebi imam slovenske, srbske in hrvaške korenine. In na vse to sem ponosen. Zavedam se močno slovenskega porekla in sem ponosen nanj. Vedno sem se vračal v Slovenijo, tudi potem poslovno, najmanj enkrat mesečno. Sodelovali smo z veliko slovenskimi podjetji, TAM, EMO Celje, Itas, Riko Ribnica itd.« Prvo društvo Slovencev v Srbiji je bilo ustanovljeno leta 1997. To je Društvo Slovencev Kredarica v Novem Sadu in je najstarejše slovensko društvo na ozemlju Srbije. »Leta 2001 smo formirali Društvo Slovencev »Planika« tudi mi v Zrenjaninu, vanj pa so vključeni Slovenci, ki tam živijo, potem potomci Slovencev in tisti, ki čutijo s Slovenijo ter imajo lepe spomin nanjo ter gojijo razne stike s prijatelji Slovenci. Danes društvo šteje več kot 200 članov. Jaz razumem slovensko, govorim pa žal ne. Imam tudi slovensko državljanstvo zaradi svojih korenin in tudi zaradi stalnega sodelovanja s Slovenci.« O društvo in aktivnostih je povedal še naslednje: »V društvu skrbijo za obujanje, ohranjanje in širjenje slovenske kulture, slovenskih običajev in tradicije. Vse to vodi in povezuje Vera Popovič. Povezujemo narode iz Zrenjanina in okolice s Slovenci.
Radi imamo tudi glasbo in recitacije. Tako smo lani in letos priredili tekmovanje recitatorjev v slovenščini, Vera pa je vodja tega projekta. Prišli so člani slovenskih društev, poleg našega še iz Novega Sada, Vršca, Subotice, Niša, Beograda, Bora in Kragujevca. Zbrali so se otroci, starši, stari starši, in posebno slednji so bili vidno ganjeni.«
Kaj je njemu najbolj všeč od slovenske kulture?
»Kot so slovenske pokrajine različne in vsaka posebej tako lepa, je tudi slovenska kultura zelo raznolika. Ne morem je dati vse v en koš, vsaka pokrajina in njene značilnosti, običaji in kultura mi je na svoj način všeč. Vedno mi zaigra srce, ko je govor o Sloveniji ali zaslišim slovenski ■ I jezik:
Slovensko društvo »Planika« se je letos odločilo za obisk Bele krajine in prav Dolenjske, ker so do sedaj bili na Gorenjskem, Bledu, Bohinju ter na Štajerskem. Vera Popovič pravi, da si je tudi osebno prizadevala, da bi prišli sem, »saj me na Ribnico v življenju veže veliko spominov in ljudi«.
O predstavitvi je povedala: »Seveda smo smatrali, da je priložnost prava, da se predstavimo s tistim, kar smo se naučili o Sloveniji in pa tudi z nečim, kar predstavlja kraje in pokrajino, od koder prihajamo. To je banatska ravnica, to je Banat, najbolj rodoviten kraj v Srbiji. In pokrajina, kjer živi 22 različnih narodnosti že stoletja nazaj. Vsaka vojna je prinesla tudi kaj hudega, ljudje pa so ostali ljudje. Zato je pomembno, da najdemo skupen jezik med narodi.«
Kaj ste si ogledali v Ribnici? »V Ribnici smo si ogledali Škrabčevo domačijo, Hrovačo, za katero so značilne hiše, ki gledajo na cesto s tremi okni, pa vaško lipo, povedali so nam o navadah in vaških običajih ter življenju, utripu pod kozolcem. Potem smo si ogledali še staro mestno jedro in tako so naši potniki dobili zelo bogato sliko o Ribnici, njeni preteklosti, sodeč po ljudeh in izgledu Ribnice, pa tudi o njeni prihodnosti.« Kdaj so Slovenci prihajali v Zrenjanin in okolico? »Prihajali so predvsem med obema vojnama, ko se je zelo odprl železniški in poštni
promet. V glavnem kot obrtniki, poštarji ali železničarji, in so njihovi potomci seveda ostali. Veliko več jih je seveda kot jih je v društvu, 3000 v Srbiji. Ko se je leta 2001 ustanovilo društvo, se je ustanovilo po vzoru slovenskih društev v Novem Sadu in Beogradu. Takrat so potrebovali neko vzpodbudo, ta pa vedno prihaja iz šole, in moja kolegica iz šole, kjer poučujem, je prosila, če bi lahko poučevala slovenščino v društvu. Sedaj je že sedmo šolsko leto za nami,« je pripovedovala profesorica Popovičeva, ki je na ribniški osnovni šoli poučevala srbohrvaški jezik in gospodinjstvo, sedaj pa je učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v društvu »Planika«, v Zrenjaninu pa dela tudi kot uradna prevajalka za slovenski jezik.
Ali ti potomci Slovencev in tudi Slovenci v Srbiji še kaj čutijo s Slovenijo in z njenimi uspehi? »Danes sem doživela, ko smo bili na Turjaku in smo šli iz gradu, je neka gospa, ki je po očetu Slovenka, stopila k meni in rekla: ‘Veš, Vera, zdaj pa se nekako čutim cela. Do zdaj sem bila nekako pol na pol, nekako nisem vedela, kaj in kako, zdaj pa vem. In čutim to.«
Za konec našega kratkega srečanja smo se pred doživetim nastopom folklorne skupine, zbora in mladih recitatorjev nasmejali dobri šali na račun Ribničanov in Ljubljančanov, in, ja, šalo je Popovičeva povedala v slovenščini celo s pridihom ribniškega narečja.
Kot je na začetku koncerta zbranim povedal podpredsednik društva Slovencev »Planika« Saša Pernat, so preko vodje Ol JSKD Ribnica Jožeta Lam peta povabili ribniške kulturne skupine, folkloro k njim, da se stiki in povezava nadaljujejo ter da se Zrenjaninu predstavijo tudi Ribničani.
Tekst in foto ZDENKA MiHEUČ
ifiSero
V DOLENJEVASKI FARI SLOVESNO
Prenovljena cerkev sv. Petra v Prigorici in zlata maša Cirila Oražma
Na predvečer praznika sv. Petra in Pavla so se zbrali številni farani in gostje v dolenjevaški podružni cerkvi sv. Petra v Prigorici, že naslednjo nedeljo pa na slovesni zlati maši rojaka Cirila Oražma, Gabrskega po domače.
Nadškof Alojz Uran je daroval slovesno mašo in blagoslovil popolnoma obnovljeno cerkev sv. Petra v Prigorici. Nadškof je bil zelo zadovoljen z notranjo in zunanjo obnovo cerkve, saj obnova pomeni zunanje znamenje, da so ljudje, ki živijo tu, zelo povezani s Cerkvijo. »To kaže, da živite povezani in v spoštovanju do svoje preteklosti in korenin ter kulturne dediščine. Prav gotovo je to tudi čas, ko ste se ljudje med seboj bolj povezali in ob obnovi še bolj čutili s svojim domačim krajem in s tem sakralnim spomenikom, za katerega ste tudi sami prispevali. Veliko ste tudi molili v namen, da ne bi obnavljali samo cerkve kot objekat, temveč tudi živo Cerkev, ter da se ne bi zgodila kakšna nesreča,« je med drugim v pridigi dejal nadškof Uran, zahvalil pa se je predvsem župniku Potočniku, ki je vodil prenovo in hkrati tudi prenovo žive Cerkve.
Slovesne svete maše so se udeležili tudi številni farani od drugod, pel pa je Mešani župnijski pevski zbor Sv. Rok pod vodstvom Feliksa Podgorelca. Glavnega mašnika, nadškofa Alojza Urana, in vse zbrane je pozdravil tudi ribniški župan Jože Levstek. Ob tej priložnosti pa je bila tudi razstava fotografij vseh faz obnove cerkve. Vse o obnovi in njenemu poteku, zgodovini cerkve ter zahvale sponzorjem in vsem, ki so pomagali, so zavzeti farani pod vodstvom župnika Potočnika zbrali v lepi, slikovno bogati spominski zgibanki, ki so jo prejeli vsi navzoči. Cerkev in urejena okolica sta postali pravi biser in ponos Prigoričanov.
Cerkev so obnavljali od leta 2005: »Obnovili smo čisto vso zunanjost in notranjost, cerkev ima tudi novo streho, razsvetljavo in ozvočenje, restavrirane vse slike, obnovljen daritveni oltar in ambon.
»Pri obnovi je sodelovalo več kot 110 posameznikov in opravljenih več kot 220 ur prostovoljnega dela.« Cerkev sv. Petra s pokopališčem je v osnovi baročna stavba s triosminskim prezbiterijem, vendar je tu stala cerkev verjetno že pred barokom. V Valvasorjevem času je imela cerkev tri oltarje, in sicer: oltar sv. Petra, sv. Martina in sv. Lovrenca. Krepilni kamen z letnico 1805 pa morda kaže na to, da je bil v tem letu postavljen zvonik.
ZDENKA Mihelič, Foto Marko Burger
50 let mašništva Cirila Oražma
Duhovnik Ciril Oražem, doma iz Dolenje vasi, je svojo zlato mašo, 50 let mašništva, daroval v nedeljo, 6. julija, v dolenjevaški cerkvi sv. Roka. Rodil se je leta 1932 pri Gabrskih v Dolenji vasi, veliko časa je preživel že kot otrok na župnijskem travniku, videl župnika in kaplana, kako sta molila brevir. Njegova mama si je želela, da bi kateri izmed njenih sinov postal duhovnik. V ta namen je veliko molila, dvakrat dnevno v cerkvi.
Cirilove nove maše žal ni dočakala, saj je umrla dve leti pred tem, oče pa, ko je šel sin v gimnazijo v Ljubljano. Novo mašo je pel 29. junija 1958, nato pa bil kot kaplan v Podbočju, Sv.
Križ. Sledilo je Primskovo na Dolenjskem, kjer je župnikoval, v Velikem Gabru, nato na Rakeku, v Žalni, in
Nadškof Uran v pogovoru s krajani
Celotna obnova je stala ca. 140.000 EUR, kar smo pokrili v veliki meri s sponzorji, z dotacijo Občine, s prispevki faranov v ta namen in iz rednih dohodkov župnije,« je povedal župnik Branko Potočnik, ki je najbolj ponosen na zavzetost in sodelovanje Prigoričanov.
nazadnje v Savi pri Litiji od 1998 do 2006. Zdaj je duhovni pomočnik v Šmartnem pri Litiji. O duhovniškem poklicu pravi, da je to najlepši poklic, saj združuje vse poklice. »Je pa tudi zahteven, a z ljudmi je vedno lepo delati. Moraš pa se brzdati, da nisi papež na vasi, temveč tisti, ki streže ljudem.« Po maši so 76-letnega zlatomašnika pozdravili številni prijatelji, sorodniki in gostje, mu stisnili dlan, čestitali ter mu želeli še veliko blagoslovljenih let.
V Dolenji vasi in njeni fari so tudi sicer zelo aktivni in pridni. V farni cerkvi sv. Roka so zamenjali dve okni z vitražnima. »Eno predstavlja začetnika krščanstva na Slovenskem, slovanska apostola Cirila in Metoda, v drugem pa sta upodobljena Lojze Grozde in Anton Vovk, sodobna zgleda krščanstva na Slovenskem. V roku dveh let bomo zamenjali vsa okna v cerkvi,« je razložil dolenjevaški župnik.
V spodnjih prostorih župnišča pa imajo razstavo o življenju in delu župnika Karla Škulja, ki je bil tu med obema vojnama in je bil zelo aktiven na vseh področjih, naprej seveda na dušnopastirskem, nato na gospodarskem, kulturnem, prosvetnem, pa tudi političnem. Praktično vse, kar se je dogajalo, obnavljalo, postavilo ali prenovilo v Dolenji vasi ali bližnjih vaseh, se je zgodilo na njegovo pobudo in tudi z njegovo pomočjo. Razstava bo odprta do sredine septembra.
ki.j■ kfxif; i>fcoisi irxiic e;
*»i< ■<;<-1 .■';i>yvrxi<>
Z 118 LET STARA TRTA SLOVI KOT NAJSTAREJŠA V HROVAČI
Trta še vedno napolni od 25 do 28 platojev grozdja.
|S prehajale! proti Otavicam morate vedno tudi mimo trte, ki se razpenja po Tomaževi hiši z letnico 1890. Ko boste šli naslednjič mimo, boste vedeli nov podatek - da gre za naj starejšo trto v Hrovači, da še vedno obrodi dosti sladkega rdečega grozdja in da vam bo lastnica Marija Kromar februarja rada podarila kako sadiko. Do sedaj so se menda še vse prijele, torej gre za kvahtetno trto, za katero Kr Omarjeva tudi rada skrbi in ji v sušnih dneh znosi na litre vode, da doseže globoke korenine. Sin pa jo je obrezal in njene dolge veje napel vse okrog hiše, daje zdaj človek več ne more spregledati. Trta res kaže vehčastno podobo.
Tekst in foto Alenka Pahuue
PRIFARSKI MUZIKANTI 30. avgusta v ribniškem Gradu!
Na dan ribniškega sejma bodo Prifarci na festivalu narečnih popevk tekmovali z ribniško pesmijo!
Prifarski muzikanti, ki bodo po dolgem času na Ribniškem spet imeli koncert, so skupina, ki je svojo glasbeno pot začela pri Fari v Kostelu in kmalu postala ena najboljših etno zasedb v državi.
Leta 1993 so izdali svojo prvo kaseto “ V sedanjemu času", s katero so želeli ohraniti pevske in glasbene značilnosti Kostela, kasneje pa so izdali še pet projektov. Za jesen pripravljajo že svojo sedmo CD - ploščo.
Za kaseto in CD - ploščo “Dober večer, mamica"so leta 2001 prejeli Zlatega petelina, leta 2005 pa so zmagali na festivalu Narečnih popevk v Mariboru s pesmijo Moja dek'lca.
Na dan Ribniškega semnja bodo spet nastopili na omenjenem festivalu, kamor so se kvalificirali s pesmijo, ki jo bodo zapeli v ribniškem narečju. Glasbo in besedilo je napisal Žiga Bižal, sicer sin znanega pisca besedil iz Kočevja, Dušana Bižala. Pesem se zaradi strogih pravil ne sme javno izvajati pred festivalom, zato bodo poslušalci in gledalci slovenske televizije pesem prvič slišali v nedeljo, 7. septembra, in zanjo lahko tudi glasovali. Sodeloval bo tudi Medard s krošnjo, kar bo za Ribnico dobra reklama, zato upajo, da bo kdo od domačinov
KONCERT: Sobota, 30. avgust, ob 19. uri
v ribniškem Gradu
tudi oddal kak svoj glas preko telefona.
Prifarci so letošnjega avgusta v Fari že devetič pripravili Tamburanje z bogato zasedbo etno skupin (tudi Kataleno), vsekakor pa velja omeniti, da so bili med osmimi glasbenimi skupinami, izbranimi za obeleževanje predsedovanja Slovenije EU. člane skupine morda celo osebno poznate: Valentin Južnič, Jernej Pečak, Brane Počkar, Martin Marinč, Mitja Ferenc, Toni Obranovič in Uroš Obranovič.
Tekst in foto AP
NASTOP NA NAREČNEM FESTIVALU:
Nedelja, 7. september
Tekst in foto AP
Rešem
STAREJŠI ZA STAREJŠE
Društvo upokojencev Ribnica se je vključilo v projekt STAREJŠI ZA STAREJŠE, ki ga vodi Zveza društev upokojencev Slovenije. V Sloveniji je v projektu že preko 140 društev upokojencev. Namen projekta je trajna medsebojna pomoč starejših v vseh lokalnih skupnostih Slovenije.
Eden izmed ciljev tega projekta je nuditi morebitno pomoč starejšim na domu in obsega pomoč ljudem, starejšim od 69 let. Tu ni mišljena le klasična fizična pomoč, temveč tudi kot druženje, pogovor, drobna občasna gospodinjska ali drugačna opravila. Pobudniki in realizatorji projekta se zavedajo, daje marsikomu včasih potreben le zaupljiv pogovor in počutje se mu obrne na boljše.
Društva upokojencev, ki so sprejela ta projekt, stopajo na »teren« kot četrti nosilec take dejavnosti. S takim ali sličnim delovanjem se že ukvarjajo službe centrov za socialno delo, Karitas, Rdeči križ. Vendar nosilci tega projekta naj bi bili enaki med enakimi - vsaj po družbenem statusu.
DU Ribnica vključuje v projekt svoje poverje-
IN VALI Dl VABIJO NA IZLET
Dl Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo v začetku septembra organizirano letovanje na Malem Lošinju.
Organiziran pa bo tudi izlet v Rogaško, ki bo potekal 20. 9. 2008. Najprej si bomo ogledali nekaj znamenitosti tega kraja, sledilo pa bo kopanje v termah Rogaška.
Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69
DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA
nike na terenu. Z veseljem pa sprejmejo vanj vsakogar, ki je pripravljen za tovrstno humanitarno delovanje. Njihova koordinatorka je ga. Marijana Radivojevič. Poverjeniki se bodo izkazali na obisku v vlogi poverjenika DU z dokumentom. Za začetek bodo poskušali le registrirati morebitne potrebe starostnikov po pomoči in vrsti pomoči. Obiski bodo nevsiljivi in postopni. Zato naprošamo obiskane starejše in njihove domače, da z razumevanjem sprejmejo te ljudi in se jih ne bojijo, da bi razglašali javnosti težave tega ali onega obiskanega. Društvo in poverjeniki so se morali s Pravilnikom zavezati, da ne bodo izdajali osebnih podatkov obiskanih in ne razglašali o tem ali onem v javnosti. Če bi se to zgodilo, je posamezni poverjenik odgovoren za tako dejanje. Vsak poverjenik bo moral DU dokazati svoj prvi obisk pri tem ali onem starostniku z izpolnjenim obrazcem in podpisom obiskanega. Po mnenju poverjenikov bo zaradi nezaupanja pridobitev podpisa starostnika ena izmed večjih začetnih težav. Društvo zato prosi v ta namen obiskane starostnike, da se jim tega ni treba bati. Zaradi organiziranega pristopa k projektu je potrebna tudi ta formalnost.
Vodstvo DU, koordinatorka in poverjeniki, prosijo vse obiskane in njihove družine za razumevanje, saj želimo s tem vzpostaviti s starostniki tesnejšo vez, ki bo morda nekoč temu ali onemu tudi potrebna. V projekt se vključujejo tudi starostniki, ki niso člani Društva upokojencev. Začetek dela na terenu pa bo v drugi polovici septembra 2008.
Ivan Šega, predsednik DU
Turistično društvo Grmada Velike Poljane, Ortnek se zahvaljuje
vsem sponzorjem in donatorjem, ki ste finančno ali s praktičnimi darovi pomagali pri izpeljavi 6. rekreativnega kolesarskega vzpona na Grmado in 2. tekmovanja harmonikarjev na klavirski harmoniki. Z vašo pomočjo sta bila oba projekta uspešno izpeljana.
Naša zahvala velja: Zavarovalnici Triglav d.d. predstavništvo Ribnica, Občini Ribnica, Motoman Robotec d.o.o. Ribnica, SDS Ribnica, Trgovini in mesariji Ambrožič, Ribnica, ABO grafiki, Ljubljana, PGD Velike Poljane, Trim Športu d.o.o. Ribnica in medijskemu pokrovitelju Radiu Urban, Ribnica.
DRUŠTVO MAŽORET IN PLESALCEV RIBNICA
VPISUJE STALNE IN NOVE ČLANICE V ŠOLSKO LETO 2008/09.
VPIS bo v ponedeljek, 1. in 8. septembra, ob IT" v Športnem Centru Ribnica.
2., 3. in 4. skupina bodo v SEPTEMBRU imele treninge enkrat tedensko. Vabljeni deklice in dečki nad 6 let.
RESETQ.RIBN1CA
■M
SlpL.NET
Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur. I. -RS, št. 57/2005) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
POZIV
NA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2008
Priznanja in nagrade Občine Ribnica so:
-	naziv častni občan,
-	Urbanova nagrada,
-	Gallusovo priznanje,
-	Priznanje Občine Ribnica.
NAZIV ČASTNI OBČAN
Nazivčastniobčansepodelizapomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu.
URBANOVA NAGRADA
Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica.
GALLUSOVO PRIZNANJE
Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru.
PRIZNANJE OBČINE RIBNICA
Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela.
Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica.
Predlog mora vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov (za fizične osebe),
-	naziv ter naslov (za pravne osebe),
-	obrazložitev.
Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako »OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA« zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 22. septembra 2008.
Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 00).
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Tanko L.R.
/3

M' IX//X1 ■
Vsa leta si delal, pošteno živel,
potem pa z boleznijo tiho odšel. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega brata, strica, nečaka in bratranca
JOŽETA RUSA
(1956 - 2008)
iz Lončarske ulice 30 v Dolenji vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se pokojnega spomnili ob njegovi smrti, izrekli ustno in pisno sožalje, poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej hvala sosedoma Andreju in Sandiju za nesebično skrb ter pomoč med boleznijo. Hvala tudi dr. Šmalčevi in ostalemu osebju ZD Ribnica ter osebju Bolnišnice Golnik.
Posebna zahvala vsem sodelavcem in upravi kolektiva Inles Ribnica ter njihovemu govorniku gospodu Janezu Oblaku ter gasilcem PGD Dolenja vas in njihovemu govorniku gospodu Tonetu Berkopcu za izkazano čast.
Iskrena hvala gospodu župniku Branku Potočniku za molitev in lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi, pogrebni službi Ave d.o.o in Komunali Ribnica.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Zaprle so se tvoje ljubeče oči, ustavile tvoje pridne roke in prenehalo biti tvoje dobro srce. Odšla si tja, kjer ni bolečin, nate ostal bo večen spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, stare mame in prababice
ANE GORŠE
iz Rakitnice 49
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Ribnica za nudeno pomoč, še posebej dr. Alenki Nadler Žagar in sestri Branki in patronažni sestri Mariji Mohar. Iskrena hvala sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in dar za maše. Iskrena hvala gospodu župniku Cirilu Oražmu za ganljivo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi in Komunali Ribnica za njene storitve.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata
FRANCA ANDOUŠKA
iz Jurjeviče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste se od pokojnega poslovili v tako velikem številu, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala PGD Jurjeviča in hvala za poslovilne besede Zdenki Tomazin. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi.
Zahvaljujemo se tudi kaplanu Juretu Ferležu za lepo opravljen mašni obred.
Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

Ko se oziramo okrog, povsod te čutimo - mi vsi. Saj ni rečeno, da te ni. Med nami si.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame,tašče, babice in prababice
SILVE LESAR - Zapristavčeve
z Brega - rojene 1922
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, znancem, ZZB za vrednote NOB, moškemu pevskemu zboru Lončar, Društvu izgnancev, Društvu VETER, Društvu upokojencev in gasilnemu društvu. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se poklonili njenemu spominu, podarili cvetje in sveče in pokojnico pospremili na zadnji poti.
Pogrešali jo bomo vsi njeni

-5*3
SIQL.NET
JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
OBVESTILO ZA JAVNOST
1.	Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
2.	Predmet prodaje:
a)	pare. št. 1528/43; gozd v izmeri 9365 m2, pare. št. 1528/45; gozd v izmeri 6480 m2, obe k.o. Grčarice, pripisane pri vložku št. 445; pare. št. 1944/1 dvorišče v izmeri 798 m2, pare . št. 1945/1 dvorišče v izmeri 1063 m2 in pare. ŠV121 stavbišče v izmeri 343 m2, vse k.o. Grčarice, pripisane pri vložku št. 372 (kompleks se prodaja v celoti),
b)	profitno dvosobno stanovanje na Gallusovem nabrežju 8B, 1310 Ribnica, št. 5, v mansardi, v izmeri 54,37 m2, pripisano pri vložku E-1, pod oznako B-10, pare. št. 1983, k.o. Ribnica.
Nepremičnina pod točko 2.a) ima status stavbnega zemljišča, po veljavnih urbanističnih predpisih se zemljišče nahaja v planski celoti R6 KS Dolenja vas, v območju razpršene gradnje nekdanjega naselja Jelendol, kjer je dovoljena gradnja stanovanjskih, obrtnih in kmetijskih objektov; zemljišče je komunalno opremljeno z asfaltirano cesto, v neposredni bližini poteka tudi vodovodni cevovod do naselja Grčarice, na katerega pa po podatkih upravljalca - zaradi majhnega pritiska in pretoka ni možen direkten priklop; preko zemljišča poteka tudi TK-omrežje v podzemni izvedbi.
Nepremičnina pod točko 2.b) je profitno dvosobno stanovanje št. 5, v mansardi, ki se nahaja v poslovno-stanovanjskem objektu na Gallusovem nabrežju 8B v Ribnici, v izmeri 54,37 m2. Stanovanje je prazno.
3.	Vrsta pravnega posla za oba predmeta prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba.
4.	Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja:
-	izklicna cena za parcele pod točko 2. a) 252.686,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR,
-	izklicna cena za stanovanje pod točko 2. b) 66.627,07 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR,
Izklicna cene ne vključuje zakonsko določenega davka na promet nepremičnin oziroma davka na dodano vrednost, ki ga plača kupec.
Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino.
5.	Način in rok plačila kupnine:
Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 (DŠ
-	davčna številka dražitelja).
6.	Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku.
7.	Kraj in čas javne dražbe:
Javna dražba bo v torek, 9. septembra 2008, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3,
Ribnica, in sicer:
-	pod 2. a) ob 11. uri,
-	pod 2. b) ob 11.30 uri.
8.	Dražitelj! morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja).
9.	Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe.
10.	Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na Občini Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. 01/837 20 27.
11.	Pogoji za sodelovanje:
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin.
Dražitelj! morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti:
-	izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list (fizične osebe),
-	notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo,
-	originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije,
-	davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja
pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe.
12.	Z najugodnejšimi dražitelj! se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo.
13.	Pravila javne dražbe:
-	nepremičnine pod točko 2. se prodajo v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine,
-	vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin oziroma davkom na dodano vrednost, nosi kupec,
-	javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin,
-	komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla, brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrne plačana varščina in izkazani stroški.
14.	Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si.
Občina Ribnica
Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. bo organiziralo brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Te boste lahko oddali po naslednjem razporedu:
20. septembra na nasledniih lokacijah: GRČARICE	800 DO S36
1/2 URE-GASILNI DOM_
Zbiranje za	kraje:	GRČARICE,	GRČARSKE
RAVNE
DOLENJA VAS	S45 DO G45
1 URA - KS DOLENJA VAS (RUMENA HIŠA) Zbiranje za kraje: DOLENJA VAS, LIPOVEC, MAKOŠE, RAKITNICA, BLATE,
KOT PRI RAKITNICI PRIGORICA	950 DO 102°
1/2 URE - GASILNI DOM
NEMŠKA VAS	1025 DO 1055
1/2 URE - GASILNI DOM
RIBNICA	II00 DO 1200
1 URA - GOZDARSKI DOM - KNAPU. TRG
1205 DO 1305	1 URA - ŽUU
Zbiranje za	kraje:	CENTER, GORIČA	VAS,
HROVAČA, LEPOVČE, OTAVICE
BUKOVICA	1315 DO 1345
1/2 URE - GASILNI DOM
Zbiranje za kraje: BUKOVICA, DANE
JURJEVIČA	1355 DO 1425
1/2 URE - TECHNOKEMA
Zbiranje za kraje: JURJEVIČA, SAJEVEC, KOT,
BREŽE
DOLENJI LAZI	1440 DO 1510
1/2 URE - GASILNI DOM
Zbiranje za kraje: DOLENJI LAZI, GRIČ, BREG,
ZAPUZE
ŽLEBIČ	1520 DO 1550
1/2 URE - AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN Zbiranje za kraje: ŽLEBIČ, GORENJI LAZI, SLATNI K, SUŠJE
27. SEPTEMBRA na naslednjih lokacijah:
VELIKE POUANE 800 DO 830
1/2 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: VELIKE POUANE, RAVNE, ŽUKOVO, VRH PRI POU, ŠKRAJNEK, BUKOVEC PRI POUANAH
ORTNEK	840 DO 9°°
20 MIN - GOSTILNA ČEZ ŽEL. PROGO- MATJAK
Zbiranje za kraje:	ORTNEK, GORENJE
PODPOUANE, DOLENJE PODPOUANE,
LUKNJA, FINKOVO, MOČILE, ZLATI REP, DULE
MARŠIČI	910 DO 930
20 MIN - NASPROTI CERKVE
Zbiranje za kraje: MARŠIČI, PRAPROČE, RIGEU
PRI ORTNEKU, PUSTI HRIB
SV. GREGOR	950 DO 105°
1 URA - GASILNI DOM
Zbiranje za kraje: SV. GREGOR, GAŠPINOVO, GRABEN, KRNCE, ANDOL, STIKI, MAROLČE, JUNČJE, BRINOVŠČICA, ČRNEC, ZADNIKI, HOJČE, HUDI KONEC, ČRNI POTOK PRI V. LAŠČAH, GREBENJE
Pod nevarne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
•	Barve in sorodni pripomočki - barve na osn.org. topil, oljne barve, barve za tekstil, razredčilo, odstranjevalec rje, laki, kiti, tesnila, lepila
•	Različna čistila - organska topila, jedka čistila
•	Kozmetika in zdravila - kozmetika na alkoholni osnovi, toniki in losjoni, tablete, razpršila, laki za nohte in odstranjevalci, preparati za lase
•	Avtomobili - motorno olje, bencin, avtokozmetika, avtomobilske barve in kiti, tekočine za pranje stekel, hladilna tekočina, zavorna tekočina, akumulator
•	Nevarni predmeti in snovi - fluoroscentne žarnice, živosrebrni termometri, fotokemikalije, različne kisline in baze, jedilno olje in mast, naftalinske kroglice, baterijski vložki, različna razpršila
•	Vrtni izdelki - razpršilo za zajedalce, gnojila, pesticidi in insekticidi, fungicidi, herbicidi in strupi
JKP Komunala Ribnica d.o.o.
75
RESETQ.RIBNIQA
S1QU.NET

GOSTINSTVO - TVR1ZEM
PVGEL)
Alojz Pugelj s.p. Lepovče 83, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali GSM: 031/760-697
Obveščamo vas, da smo v kletnih prostorih poleg gostinske sobe s 30-imi sedeži uredili še gostinsko sobo s 70-imi sedeži in posebnim vhodom, ter prenovljenimi sonitorijomi. Sprejemamo rezervacije za družinsko srečanja, poroke, rojstne dneve, obletnice, pogrebščine in zaključene družbe.
VABI VAS GOSTINSTVO PUGCU
blesti
čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo
Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si. E-pošta: info@blesk2.si
slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč
izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov
(parket, laminat, PVC,...)
vse vrste čiščenja
(generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog)
e
brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov
STEKLARSTVO HREN
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
Zastopnik:Montaža stavbnega pohištva
Boštjan Volaj s.p.
GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmail.com
MODRA ŠTEVILKA
(•080 10 27) www.simer.si
PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA
Očala na recept tudi brez doplačila. Velika izbira sončnih očal in okvirjev priznanih znamk. Vremenske postaje (merijo notranjo in zunanjo temperaturo, vlago, tlak, kažejo lunine mene...)
OP^nita
Tel.: 01/836 11 28
ponedeljek: 9-12, 15-20 tor, sre, čet, pet:
9 -14, 16 -18
sobota:
9-12
mrnStiMM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje.
RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 mz, gospodarsko poslopje v izmeri 57 mz in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m , ter ca. 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR.
KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR.
VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m , zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR.
RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR.
RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m2, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR.
ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR.
STANOVANJA:
RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR.
RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v
izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR.
POSLOVNI PROSTORI
RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca. 220 m2 in pisarne v izmeri ca. 120 m2, pomožni prostor v izmeri ca. 100 m2, vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena 400.000 EUR + ddv.
GRADBENE PARCELE:
VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenem gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je
75 EUR.
TACEN - v starem delu prodamo gradbeno parcelo v izmeri 470 m2, vsa infrastruktura na parceli, cena za m2 je 285 EUR, gradnja je možna takoj.
TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR.
RIBNICA - HRASTJE, prodamo dve gradbeni parceli v izmeri ca 1500 m2, dostopna pot odmerjena, infrastruktura še ni izdelana, cena za m2 je 27 EUR. KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA'BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR.
ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA-Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dv oriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 je 3,0 EUR.
STANOVANJA:
LJUBLJANA - center, v najem oddamo popolnoma opremljeno luksuzno enosobno stanovanje v izmeri 45,01 m2, z garažo v drugem nadstropju na Resljevi ul. cena najema je 600 EUR + stroški, predplačilo, garancija, vseljivo takoj.
Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje.
REFLEKSOTERAPIJA
Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo.
KLASIČNA MASAŽA
Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja.
PSIHOTERAPIJA
Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji.
ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047
POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LASCE
www.volkswagen.si
Nizka poraba. Nizke cene.
Letošnje poletje imate resnično veliko razlogov za veselje, saj Poki Style dobite že za 9.970 EUR. Golf Rabbit pa od 14.990 EUR naprej! Oba sta tudi izjemno bogato opremljena - s klimo, radijem z MP3 predvajalnikom, daljinskim centralnim zaklepanjem, zavornim sistemom ABS, električnim pomikom slekel spredaj, deljivo zadnjo klopjo ...
Priti do svojega Volkswagna je sedaj še posebej enostavno, saj vam družba Porsche Kredit in leasing, SLO d.o.o., nudi izjemno ugodno financiranje. Pepustite se užitkom!
PORSCHE
RANDEU
•Man* 2. 1330
»MonCI 893 II 36 »Wo.01 895 5 240 Woa a	po* p» od 7 do 18 ure
VOZILA NA ZALOGI
-VW Fox 1.4 z vso opremo
-	VW Polo 1.2-70KM, 1.4-80KM ter 1.4tdi-80KM, Comfort & Style -VW Golf V 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION"
-VW Golf Plus 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION" -VWTouran 1.9 tdi-105KM, Trendline
-	VW Eos 1.9tdi, 2.0 tdi, z veliko opreme
-	VW Jetta 1.9 tdi-105KM, Comfortline
-	VW Golf Variant, 1.6,1.4TSI, 1.9TDI, 2.0TDI, Trendline, Comfortline,Sportline
-	VW Passat lim. in variant 2.0tdi-140KM, Comfortline in Highline z business in exclusive paketom
-	VW Sharan 2.0tdi-140KM, Sportline z family paketom, 7 sedežev,
-	VW Touareg V6 3.0 TDI, komfortni, funkcijski in vizualni paket, zračno vzmetenje...
PREDSTAVITVENA VOZILA
-	VW Polo CROSS 1.6-77kw, letnik 2008,avtomatska klima, radio MP3, dodatno zatemnjena stekla,
-	VW Polo BlueMotion 1.4 TDI-59kw, letnik 2008, klima, zelo nizka poraba goriva 3,8L/100km,
-	VW Golf V "EDITION" 1.9 TDI-66kw, Trendline, letnik 2008, krom paket, alu. 16",
-	VW Golf Plus "Si" 1.9 TDI-77kw, Trendline, letnik 2008....
-	VW Passat CC 2.0 TDI-103kw, nova tehnologija CommonRail, veliko dodatne opreme....
RABUENA VOZILA
-	VW Golf V 1.9 TDI-diesel, Comfortline, 77kw-105KM, prevoženik 99500km, letnik 2004, 2.lastnik, avtomatska klima
-	Peugeot 206 1.4-bencin, 55kw-75KM, prevoženih 22670km, letnik 2006,
1.lastnik, avtomatska klima,
-	VW Polo 1.2,44kw-64KM, prevoženih 136.000km, letnik 2002, t.lastnik, klima
Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo,
toda njene kvalitete Še izboljšujemo!
Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo!
ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo!
Vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti!
oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce!
(S)riko
Riko Hiše
RIKO HIŠE d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica, T (01) 8372611, (01) 8361095, F (01) 8369936, E info@riko-hise.si, W www.riko-hise.si
Slovenska
demokratska
stranka
SDS
?
g
e
Jože Tanko med svečano večerjo v Bruslju v družbi s predsednikom evropske komisije Barossom, komisarjema Readingovo in Barrotom, vodje poslanske skupine evropske ljudske stranke in drugimi.

m*
*1	A iW
ih'»
Jože Tanko, kandidat SDS za poslanca
V SDS smo dokazali, da smo sposobni bolje upravljati z državo in da nam ni vseeno, kako živimo in kakšna bo naša prihodnost in prihodnost naših otrok. Slovenija je krenila na novo pot in dosegla rezultate, ki so med najboljšimi v Evropi.
Kot poslanec se bom še naprej prizadeval za izboljšave na naših cestah, za izgradnjo obvoznic Ribnice, Velikih Lašč, Škofljice, Sodražice in Travnika in 3. pasu Pijava Gorica - Turjak, za posodobitev železnice in uvedbo železniškega potniškega prometa, za izgradnjo negovalne bolnišnice ali dodatnega socialnega objekta v Ribnici, za postavitev slovenskega centra za domačo in umetnostno obrt v Ribnici in za zgraditev širokopasovnega omrežja, ki bo omogočilo boljšo internetno povezavo naših krajev na informacijsko avtocesto.
Zavzemal se bom za nadaljnje zmanjševanje davkov in dohodnine, za povečevanje dohodninskih olajšav in vzpodbud za razvoj in za še boljše pogoje za domačo obrt. Podpiram tudi nadaljevanje postopkov odprave administrativnih ovir in cenitve države.
Podpiral bom izboljšanje pogojev za gospodarsko rast in zaposlovanje, za večjo socialno vključenost in medgeneracijsko solidarnost, za pravično usklajevanje pokojnin, za izboljšave zdravstva, izobraževanja in družinske politike.
Še naprej bom podpiral vse ukrepe in aktivnosti, ki izboljšujejo konkurenčnost ter preprečujejo korupcijo in organiziran kriminal. Zagovarjam načelo enakosti pred zakonom.
Podpiram uvedbo pokrajin, ki prinašajo veliko priložnost za razvoj države.
Še naprej bom pomagal našim županom pri iskanju podpore na ministrstvih za občinske projekte.
Trudil se bom za še večjo prepoznavnost Slovenije v EU in svetu.
Spoštovani,
v prejšnjem mandatu smo v SDS obljubili, da bo Slovenija krenila na novo pot, na pot dobrih dosežkov in rezultatov, na pot boljših priložnosti za vse. Dali ste nam priložnost in izkoristili smo jo.
Sedaj ugotavljamo, daje Slovenija na pravi poti.
Z vašim glasom, ki nam ga boste namenili na volilno nedeljo 21. septembra, bo po njej tudi nadaljevala.
SLOVENI IA
Odločil sem se, da kot podjetnik z izkušnjami v politiki, preizkusim vaše zaupanje in podporo na volitvah 21. septembra.
Pretehtalo je dejstvo, da so se name v zvezi s politiko začeli obračati ljudje, ki me poznajo še iz časa mojega poslanskega mandata in ki so videli, da moja beseda v parlamentu nekaj pomeni. Ljudje v Ribniški dolini smo upravičeni in žejni novega pospeška v razvoju, boljših pogojev bivanja in dela, ki nam ga slovenska država lahko pomaga soustvarjati. Zato potrebuje sposobne, odločne in izkušene ljudi. V letih 1992-2000 sem bil dva mandata poslanec tedanje krščanske demokracije, združene v sedanjo SLS. Leta 2001 sem se vrnil v gospodarstvo, v domače podjetje ITPP, sedaj FIPIS, kjer sem direktor. Tako v 25 letih svoje poklicne poti združujem izkušnje politike in gospodarstva.
Prepričan sem, da so podjetniške izkušnje in zahteve odlična osnova za sprejemanje ključnih odločitev v parlamentu.
Napredek v standardu in gospodarstvu v samostojni Sloveniji je ogromen. Verjamem, daje tudi moje delo ribniškega poslanca pred desetletjem ključni prispevek razvoja Ribniške doline in okolice.
Ne smemo pozabiti, da smo na začetku devetdesetih postavljali samostojno slovensko državo in demokracijo z vsemi potrebnimi organi. Med temi je bila tudi nova lokalna samouprava, z ustanovitvijo novih občin.
Rezultati so danes vidni povsod po Sloveniji, morda še najmanj prav v Ribnici.
Prišel je že čas, ko se od oblikovanja in širjenja državne uprave, utrjevanja birokracije, privatizacije in vstopa v evropsko družino z večjim naporom in občutkom usmerimo k izboljševanju pogojev na človeški, osebni ravni. Odločen in pripravljen sem svoje delo v prihodnje usmeriti predvsem v to, v zagotavljanje pogojev v dobro človeka - posameznika in boljše - konkurenčne pogoje za rast gospodarstva.
Najprej in vedno pa bom pri odločitvah občutljiv in pozoren pri odnosu in zagotavljanju socialnih pogojev za človeka. Kot delavca, upokojenca, predvsem pa mladih na začetku ustvarjalne poklicne in družinske poti.
Pri svojih 48 letih, četrtletju zakona, družini in že odraslim otrokom (hčerki in trem sinovom) imam jasnejši pogled na temeljne človeške vrednote, ključna vprašanja za razvoj in preživetje naroda.
Živimo v času razvrednotenja vsega, kar je bilo nekoč pomembno. Sistem vrednot je popolnoma porušen. Ta nacionalni problem je deležen premalo pozornosti in sistemske obravnave, čeprav bi moralo vsako družbo to vprašanje najbolj zanimati. »Na mladih svet stoji,« pravi pregovor. Narod je odvisen prav od poleta in zagona, ki ga s seboj prinašajo mladi s svojo energijo, mladostjo in zagnanostjo. Menim, da bi se bilo zato potrebno potegniti za vse programe in aktivnosti, ki omogočajo mladim razvijanje njihovih talentov, da se lahko najdejo in kasneje v življenju počnejo resnično tisto, kar jih veseli in koristi njim in tako tudi skupnosti.
Tukaj na področju ustvarjanja pogojev za razvoj poslovnega okolja in skladen regionalni razvoj našega področja vidim svoje temeljno poslanstvo. Torej nič novega od takrat, ko sem zapustil politiko v letu 2000, le veliko več izkušenj in boljše izhodišče za delo v okviru razvite EU imamo.
Ob trdem delu, vztrajnosti in pozitivni povezovalni energiji, ki jo imam, rezultati ne morejo izostati.
Vabim vas, da mi za našo skupno uhojeno pot in pot, ki je pred nami, v naslednjih štirih letih zaupate svoj glas.
Za NOV ZAGON, NOV POSPEŠEK za Ribnico, za vse nas.
Približajmo Ribnico, Sodražico in Loški Potok Ljubljani, ujemimo korak Slovenije!
Benjamin Henigman
Za kaj se bom konkretno zavzemal na lokalnem področju?
•	ZA PREPOTREBNO IZBOUŠAVO CELOTNE INFRASTRUKTURE OD CEST NA LOKALNEM KOT REGIONALNEM NIVOJU (NAJ IZPOSTAVIM LE POVEZAVO LAVRICA - RIBNICA, OBVOZNICO RIBNICA, SODRAŽICA, VEL. LAŠČE, TRAVNIK).
•	GOSPODARSTVO IN OSTALI PORABNIKI POTREBUJEJO CENEJŠE ŠIROKOPASOVNE INTERNETNE POVEZAVE.
•	IZPELJAVO OKOUSKIH PROGRAMOV ZAGOTAVLJANJA ZDRAVE VODE,
SISTEMA ZBIRANJA IN PREDE AVE ODPADKOV.
•	OHRANITEV DOMAČEGA KMETIJSTVA ZA PRIDE AVO ZDRAVE HRANE IN OHRANITVE KULTURNE KRAJINE.
•	ZA ZNIŽEVANJA DAVKOV, SOČASNO V POVEZAVI Z MANJŠO JAVNO PORABO IN JAVNO UPRAVO ZA BOUŠE POGOJE GOSPODARSTVA IN POVEČANJE NETO PAČ, PREDVSEM NIŽJEGA IN SREDNJEGA SLOJA.
•	IZREDNO POMEMBNO JE ODPIRANJFPOSELITVENIH MOŽNOSTI ZAJuU-AfžF—' DRUŽINE TER SOČASNO ŠIF
• TU JE ŠE PROBLEMATIKA ZVERI, PREDVSEM MEDVEDA, KAR JE POTREBNO UREDITI V ZAŠČITO PREBIVALSTVA OZ. Z DRŽAVNO RENTO.
i
Benjamin Henigman

V državnem zboru se bom zavzemala za naslednje:
- - ' ' '
Irma Grbec
- Odgovornost za spremembe!
1.	VARSTVO OKOLJA, SKRB ZA NARAVO IN BIVALNI PROSTOR - živimo v relativno čistem naravnem okolju, zato je potrebno osveščati vse, ki bi kakorkoli skušali onesnažiti to okolje, v skladu s tem je potrebno tudi načrtovati bivalni prostor - od ohranjanja in obnavljanja vaških jeder do načrtovanja gradenj in ozaveščanja ljudi k vgradnji okolju manj škodljivih materialov.
2.	GOSPODARSTVO - v skladu z ohranjanjem naravnega okolja, bi se morale na tem področju razvijati gospodarske panoge kot so lesna in kovinska industrija, ustanavljati ali podpirati manjše gospodarske družbe, ki bi jih povezali z domačo obrtjo, ki je na tem področju zelo bogata. Tako bi hkrati ohranjali tradicijo in jo razvijali s tem, da bi pritegnili izobražene kadre.
3.	PROMETNA INFRASTRUKTURA - za razvoj tega področja je zelo pomembna prometna infrastruktura - ureditev cestnega in železniškega prometa.
4.	TURIZEM - velik razvoj za turizem nam nudi okolje, v katerem živimo. Daje nam neslutene možnosti razvoja in bi tako lahko prispeval k ohranjanju narave, ohranjanju tradicij na našem področju in prispeval k boljšemu ekonomskemu in socialnemu položaju naših prebivalcev.
5.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI - večja skrb za aktivne mlade, premalo je možnosti in dejavnosti, ki bi mlade vključevale tako v športne kot tudi v kulturne dejavnosti. Pa tudi za starejše prebivalce je kulturno-športnih dejavnosti premalo. Izpeljati je potrebno projekt, ki bi v različnih dejavnostih povezal mlade in stare.
Zavzemam pa se tudi za dobro, kvalitetno, učinkovito javno zdravstvo, za kvalititeno javno šolstvo in dobro socialno skrbstvo.
Slovenija je v zadnjih štirih letih zelo napredovala. K razvoju so prispevali z uspešnim delom ministri in ministrice s svojimi sodelavci in tudi njeni člani, ki sojih pri delu podpirali.
Razvoj ni nikoli končan, zato želimo ustvarjati tudi v bodoče, da bomo zaključili nedokončane projekte in začeli nove. Ponosni smo na dosežke Nove Slovenije. Dokazali smo, da zmoremo. Zato želimo v vladi sodelovati tudi v naslednjem mandatu.
Želimo:
-	podjetno in uspešno Slovenijo, državo, ki se razvija v sodobno evropsko gospodarstvo,
-	varno Slovenijo, državo, ki bo zagotavljala svojim državljanom socialno varnost v vseh obdobjih življenja in vzbujala zaupanje v obstoj pravne države,
-	Slovenijo, kot deželo vrednot. Temeljne vrednote NSi so moralne in socialne vrednote: medosebna in družbena pravičnost, poštenje, spoštovanje družine kot
temelja družbe, spoštovanje verskih prepričanj, odgovornost, solidarnost. Prizadevamo si, da država sprejme obveznosti do slovenskih izseljencev in jih prizna kot enakopraven del naroda. NSi je stranka svobode.
g - Želimo državo, ki bo služila človeku in bo | varovala njegove pravice
Zato bomo:
-	okrepili prizadevanje, da vsak za svoje delo prejme pošteno plačilo,
-	zahtevali pregledno in varno porabo denarja ________ davkoplačevalcev,
__ 0m. - spodbujali še tesnejše sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom,
-	pomagali kmetom, da za svoje delo dobijo primerno plačilo,
-	zavzemali se bomo za prožno varnost zaposlitve,
-	podprli in predlagali le takšno zdravstveno zakonodajo, ki bo vsem pod enakimi pogoji zagotavljala dostopno, kakovostno in hitro zdravstveno oskrbo,
-	ustvarjali razmere, v katerih bodo mladi lažje prišli do prvega stanovanja,
-	spodbujali sožitje med generacijami,
-	načrtovali varno in aktivno starost,
-	poskrbeli, da se bo učinkovitost pravosodja še povečala,
-	gojili kulturo dialoga in podpirali slovensko umetnostno ustvarjalnost.
Za Slovenijo je zelo pomembno, da dobi še en mandat vlada, ki je desno usmerjena, v kateri sodeluje tudi Nova Slovenija.
Želimo čim več vaših glasov!
Dragi volivci! Ne dovolite, da bi drugi odločali namesto vas.
Pomembno je, da pridete vsi na volitve! Slovenija piše zgodbo o uspehu, nadaljujmo jo Hf	skupaj, da bomo imeli še boljšo Slovenijo.
zgodba o uspehu
se šele piše...
MOJA NOVA SLOVENIJA: PODJETNA IN VARNA DEŽELA VREDNOT
»NOVA SLOVENIJA
ima prave odgovore na izzive prihodnosti« (dr. Andrej Bajuk)
Ob polčasu zmagovalne ekipe
ne gre menjati.
PODPORNO ČLANSTVO V RIBNIŠKEM PIHALNEM ORKESTRU
V	času, ki je vse manj naklonjen finančni podpori amaterske kulturne dejavnosti, smo v Ribniškem pihalnem orkestru ( RPO) uvedli podporno članstvo kot dodatno finančno pomoč pri realizaciji izvajanja programa in delovanja društva. S tem nekako obujamo financiranje, ki gaje društvo imelo v 80-ih in začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je bil med firmami in ostalimi delovnimi organizacijami v takratni občini Ribnica poznan t.i. »godbeni dinar«, s katerim si je društvo pomagalo pri nakupu godbene opreme in uniform. Ker se je v javnosti postavljalo s tem v zvezi nekaj vprašanj, sledi kratka obrazložitev.
Kot podporni član se lahko včlani vsaka pravna (zastopa jo zakoniti zastopnik) ali fizična oseba.
V	ta namen je bil na skupščini društva sprejet in potrjen Pravilnik o podpornem članstvu, ki postavlja pravila v medsebojno vzpostavljenem odnosu. Višina letne članarine za pravne osebe, ki jo lahko uveljavlja kot davčno olajšavo, je 200 EUR, za fizične osebe pa je v višina članarine 50 EUR. Podporni član je izredni član društva in mu ni potrebno izpolnjevati dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati redni člani, nima pa tudi pravic, ki jih imajo redni člani. Podporno članstvo nastopi s podpisom pristopne izjave in plačilom letne članarine. Podporni član je o višini članarine pisno obveščen enkrat letno, po opravljeni skupščini društva. Vse podporne člane, razen tistih, ki tega ne želijo, oglašamo na posebnem seznamu ali programskem listu na prireditvah, ki jih samostojno organizira Ribniški pihalni orkester. Podporni član bo ob vplačilu članarine vpisan po vrstnem redu pristopanja v evidenco društva in na seznam podpornega članstva, ločeno za fizične in pravne osebe. Za namene oglaševanja uporablja društvo podatke, navedene v pristopni izjavi podpornega člana. Društvo bo podpornega člana pisno obveščalo o samostojnih prireditvah, v primeru vstopnine pa mu pripadata dve vstopnici na prireditev. Podporni član je vabljen na redno letno skupščino društva, ima možnost vpogleda v finančno poslovanje društva, nima pa
pravice glasovanja. Podporno članstvo se ukine s prenehanjem izvajanja nakazil letne članarine ali z izstopno izjavo podpornega člana.
Seveda pa še vedno ostajata ob podpornem članstvu aktualna donatorstvo in sponzorstvo kot ena od oblik sofinanciranja orkestra.
In sedaj vprašanje. Zakaj finančno podpreti orkester, ki dela v javno dobro?
Ribniški pihalni orkester deluje na kulturnem področju občine Ribnica in zunaj nje že več kot 80 let in postaja med občinstvom čedalje bolj prepoznavna in zaželena oblika družbene zabave. Posebej se to kaže v naraščajoči udeležbi poslušalcev na samostojnih koncertih, na katerih ustreže z izvajanjem skladb različnih zvrsti in žanrov marsikateremu glasbenemu navdušencu. Ena od prioritetnih nalog v orkestru je vzgoja in izobraževanje mladih, saj le-ti predstavljajo večino članskega sestava društva. Velik poudarek je namenjen medsebojnemu sodelovanju s sorodnimi društvi, zato je orkester član Združenja slovenskih godb in Zveze društev godb Dolenjske in Bele krajine ter tako posredno prisoten na vseh večjih prireditvah in srečanjih zunaj občine Ribnica. V orkestru smo posebej ponosni na zlato priznanje, ki smo ga prejeli na tekmovanju pihalnih orkestrov v Železnikih. Sezono, ki se je pričela v septembru 2007 in se končuje v letošnjem mesecu juniju, bomo v orkestru po več kot 90 vajah uspešno zaključili z realizacijo 20 nastopov, od tega s štirimi samostojnimi koncerti ( eden je bil tudi v tujini - Italiji).
Seveda pa je pihalni orkester specifično društvo, saj potrebujejo člani poleg uniform in notnega materiala tudi drage inštrumente, ki potrebujejo za nas zelo drage redne servise in popravila. Že kar nekaj let ni bilo v orkestru nabavljenega novega inštrumenta, ker so finančna sredstva, ki jih prejmemo iz proračuna občine Ribnica, tolikšna, da zadostujejo za pokritje najnujnejših stroškov potrebnih za delovanje. Vsekakor razmišljamo o nakupu helikona ali F-tube (cena ca. 7 do 8.000 EUR ), ki jo imamo izposojeno od glasbene šole
Ribnica, vendar bo to možno le s sredstvi, ki jih bomo v ta namen zbrali v lastni organizaciji, in z zunanjo finančno pomočjo. Ravno v mesecu juniju smo izvedli plačilo računa za nakup velikega koncertnega bobna, ki ga brez posluha direktorja Nove Ljubljanske banke podružnica Kočevje sami ne bi mogli realizirati. Prav gotovo pa boste kmalu kot poslušalci opazili spremembo poletne uniforme, saj smo v sodelovanju s sponzorjem, podjetjem Inotherm d.o.o., nabavili majice, na katerih boste opazili tudi njegovo ime. Seveda imamo v zvezi z obnovo in dopolnitvijo uniform še kar nekaj idej, ki pa jih bomo uspeli realizirati s skupno pomočjo.
Akcija, ki smo jo izvedli v mesecu juniju, da smo o podpornem članstvu obvestili vsa podjetja in samostojne podjetnike v občinah Ribnica, Sodražica in Loški Potok, kaže prve rezultate, saj smo že dobili prve podporne člane. Ob tej priliki bi se za pomoč in podporo pri izvedbi akcije zahvalil Območni obrtni zbornici Ribnica.
Prepričani smo, da vas je veliko, ki zaupate našemu delu, pri tem pa ne pozabite na vesele glasbene trenutke, ko se skupaj družimo na marsikateri prireditvi. Vaše želje in vprašanja v zvezi s finančno podporo orkestru lahko sporočite na naslov: KUD Ribniški pihalni orkester, Kolodvorska 17, 1310 Ribnica ali na tel.: 031 280 169 (po 13.00 uri) in radi vam bomo odgovorili. Finančna sredstva pa lahko nakažete na transakcijski račun društva IBAN: SI56 0232 1001 2001 378 (odprt v NLB d.d.).
V orkestru smo prepričani, da vas ne bomo razočarali in bo naše medsebojno sodelovanje obrodilo dobre rezultate, predvsem pa upamo, da vas bomo s svojim udejstvovanjem še naprej razveseljevali in nudili obilo glasbenih užitkov širokemu krogu poslušalcev.
Stanislav Grebenc
predsednik KUD Ribniški pihalni orkester
22. SEPTEMBER - DAN BREZ AVTOMOBILA
Vabimo vas na TEST HOJE na 2 km, ki bo potekal
22. septembra, z vpisom od 16. do 17. ure na
ŠKRABČEVI DOMAČIJI V HROVAČI.
Izmerili vam bomo telesno zmogljivost ali fitnes indeks. Možen bo posvet z zdravnikom.
Vabljeni!
Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica
Zdravstveno vzgojni center
NAPOVED RAZPISA
KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO/ ŠTUDIJSKO LETO 2008/09
Razvojni center Novo mesto d.o.o., ki je izvajalec programa enotne Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko, bo v začetku meseca septembra objavil razpis kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2008/09, ki bo odprt do 10. oktobra 2008. Razpis je namenjen dijakom in študentom JV Slovenije.
Celotno besedilo javnega razpisa štipendij enotne Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazec bosta objavljena na spletni strani www.rc-nm.si.
Dodatne informacije dobite na Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov: maja.smerdu@rc-nm.si.
V primeru, da s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ne bodo pravočasno zagotovljena sredstva za financiranje štipendij, si komisija za štipendiranje pridržuje pravico, da ne podeli oz. ne podeli vseh razpisanih štipendij.
Maja Smerdu
Razvojni center Novo mesto d.o.o.
Energijsko varčna okna - INLES
ZA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja
'; evropska ^zvezda
leseno okno
INOX dlstončnik v steklu
Ug=0.5 W/m’K Uw=0.7 W/m’K
ISO-68
pvc okno
INOX dlstončnik » steklu
Ug = 0,5 W/m2K Uw=0.8 W/m2K
$182
les/aluminij okno
INOX dlslančnik v steklu
Ug = 0.5 W/m’K Uw <0.7 W/m’K
ISO-HA
VARIOTHERM
Bogata ponudba oken vam na engm mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo.
lem mestu o
nizek koeficient toplotne prehodnosti U„ = do 0,7 W/mzK
-	različni materiali: les in les/aluminij in plastika
-	različne drevesne vrste, zasteklitev, barv ter velika izbira dodatne opreme
[£-]	Vrhunska kakovost	ililßS
B*ddaa	priznana doma in po vsem svetu	*■
60 let
INLES d.d.. Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si e-mail: info@inles.si tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331
MOTOMAN
Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov
■B

C :
on'*
Naslov: Lopove' 23, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (011 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E-mail: infofmotomanrobotec.si
VODILNI
SVETOVNI
PROIZVAJALEC
ROBOTOV
M0T0MAN R0B0TEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja
■varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek)
•	brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic)
•tlačni liv
.čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha
•	montaže .paletiranja
Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja.
SIMPLY CLEVER
z*

JORAS CENTER,
Pooblaščeni trgovec in serviser vozil ŠKODA IN SEAT Ob železnici 7,1310 Ribnica,
Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si
Jeziko
S vpis Jo
20. septembra
•	brezplačno testiranje in svetovanje
•	izkušeni in dinamični učitelji
•	učinkovite metode poučevanja
•	tečaji v Ribnici
vni tečaji!
tel 040 770 577 e-naslov: lektor@email.si
LEKTQR/^Xw/o
izotMmm/i/e
Brigitta Vesel s.p.,
Na pesek I S. Sodražica
SERVIS GSM / UMTS
hi
DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h -12h ter 14h-18h SOB
8.30h-11.30h
microeraJože Šilc s.p.
N95 ... 198,906
K660i ... 68,906 6555 ... 78.906
in mnogi drugi ...
(Akcija MOBITEL)
MOBITEL zastopstvo
HrOVaČa 14A (v trg. centru ŠPAR)
1310 Ribnica
F§F1j Tel: 01/8373 116 Fax: 01/300 77 06 «ion GSM: 051/358 762 051/358 760
E-mail: info@microera.si
Www.microera.si
k Bluetooth prostoročne avto-inštalacije X Instant INTERNET od 13.90 EUR !! k Paketi: POVEZAN111, 33 ter 55
POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH!

iiiTERnmi

Interalta d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana, tel.: 01/511 16 24
PE Ribnica, Humec 18a, Dolenja vas tel.: 040/659 262

^ Kava za s seboj
že od 5. ure zjutraj
Naročila tudi na 04l/534"777
S TEM KUPONOM V MESECU SEPTEMBRU od 5h do 7h KAVA
BREZPLAČNO
HÖRMANN
garažna in industrijska vrata
PRIDITE PO SVOJA VRATA
garancije I
J
Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in DDV
^£1
-» 2375 x 2000 -» 2500 X 2000
■ I
-♦ 2375 x 2125 -» 2500 X 2125

Pooblaščeni zastopnik:
ElSfAR
Sfer« Matjaž s.p. Geriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590
Sflk/®SAT - antenski sistemi
Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769
NOVO
Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3!
UGODNO:
državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2.

TIUVIZUÄ n SLOVENIJA
L
OPTIK
JÄNEZ roZNBČ g»
TRADICIJA IN KVALITETA
'Zi'Yüi'jXü '6
MO
B.: om S m
©pglEBSt, ds. mi® ^dB® w®d dobm1?
pd mn® ms tomtol© wödEB Spmjsmsm® ii:®©®p6s mdmegsi Bm ®@m®pDsdmDŠ[}mgsi ©kmliBsSsL
o teiitihg|äkB ©MS
o ©©ddSjlE) ©SoDa

° FtrB	hlhite miroiEi (MÄni©
Ddi© im podllliiD ©MBMČitriisiii', pmilidlE
o Vslfc yb©r tetoiflDii m
ÜMiiMiMnilii Bdi
Delovni čas: vsaK dar) od 91) do 191) sobofa zaprto
RAVNOVESJE TELESA IN DUHA
Irena Begič, dr.med.
Praproče 4/a. Ortnek Telefon: 040 274 205
AKUPUNKTURA
-	zdravljenje migren.
-	kroničnih glavobolov.
-	lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat, križ )
-	zmanjševanje težav menopavzi.
-	pomoč pri odvajanju od kajenja,
-	pomoč pri hujšanju,
-	krepitev odpornosti.
Za tiste, ki ne marajo igel, možnost zdravljenja z laserjem Možnost uporabe solarija in infrardeče savne.
Po dogovoru tudi v soboto in nedeljo.
DOMIX ■ zaključna dela v gradbeništvu
Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947
•	druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...)
•	barvanje (vrat, balkonov ...)
•	druge osebne storitve
•	čiščenje stanovanj (čiščenje na domu)
Slikopleskarstvo'BOJC
Peter Bojc, &p.
Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103
jls >1 rxj /vv/51 'x/v:
EKOP d.o.o., Ribnica Lepovče 23 1310 Ribnica
Tel.: 01/836 20 59 Fax.: 01/836 19 59 e-mail: info@ekop.si
OPOZORILO ZA MALE OGLASE
Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje.
Uredništvo
RAZPISUJE
dve kadrovski štipendiji
za poklicno tehnično izobraževanje
KOVINARSKE SMERI (3 + 2)
Zainteresirani kandidati naj prijave pošljejo na gornji naslov.
Na podlagi 9. člena Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica	
(Ur. I. RS, št. 103/2007) izdaja Programski svet naslednji	
CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU	
(velja od 15. 8. 2008)	
Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani):	
oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm)	21,45 EUR
oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm)	42,89 EUR
oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm)	80,44 EUR
oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm)	139,42 EUR
oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm)	230,59 EUR
število možnih strani - 8	
Zakup oglasnega prostora (naslovnica):	
oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm)	85,78 EUR
oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm)	171,56 EUR
število možnih oglasov - 2 x 1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano	
Zakup oglasnega prostora (zadnja stran):	
oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm)	42,89 EUR
oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm)	85,78 EUR
oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm)	160,88 EUR
oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm)	278,84 EUR
oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm)	461,18 EUR
število možnih strani - 1	
NAROČANJE OGLASOV	
Naročila sprejemamo na telefon: 041/ 536 889, Marko Modrej.	
V skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na	
črno (Ur. 1. RS, št. 12/2007-UPB1) je naročnik oglasa dolžan predložiti	
ustrezne listine o identiteti:	
- pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o	
izpolnjevanju pogojev,	
- samostojni podjetnik oz. zasebnik: fotokopijo vpisa v PRS pri AJPES in	
obrtno dovoljenje.	
Programski svet »REŠETA«	
<?S
MALI OGLASI
PRODAM
V	Otavicah prodam več njiv in travnik. Cena je 0,85 EUR za kv.m..
Tel.: 041 / 479 898.
Ugodno prodam osemdnevno potovanje v Španijo - Costa Brava.
Tel.: 070 221 700.
Prodam OA fiat Punto, letnik 2003, prevoženih 65.000 km, registriran do marca 2009. Cena po dogovoru. Tel.: 051 353 159.
Prodam OA Nexia ( Daewoo). Tel.: 041 927 588.
Prodam novo TV - plazmo Samsung (PS-4002), diagonala 128 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 041 395 132.
Prodam parcelo površine 19a, za zazidavo poslovnega objekta (za Rikom). Cena 40 EUR/m2. Tel.: 041 213 532.
Prodamo dvosobno stanovanje, neto tlorisna površina v izmeri 63,38 m2, v stanovanjskem bloku na Prijateljevem trgu v Ribnici, IV. nadstropje, JZ lega, zgrajeno leta 1984. ZK - stanje se ureja. Vseljivo jeseni 2009. Cena 80.000,00 EUR. Informacije na tel. št. 040 737 330, 031 551 862. Prodam opremljeno enosobno stanovanje na Prijateljevem trgu,1.nadstropje, velikost 37 m2, klet + balkon, vseljivo takoj, cena po dogovoru. GSM 041/780-864.
Prodam fantovsko otroško kolo srebrne barve, velikosti 20 col. lepo hranjeno. Tel: 8374-161 mobi: 031-364406
KUPIM
Kupim oz. najamem manjšo hišico ali bivalni vikend v širši okolici Ribnice. Možna zamenjava za enosobno stanovanje z vso infrastrukturo.
Tel.: 070 221 700.
ODDAM, NAJAMEM, MENJAM
V	najem dajemo krovsko lestev. Lahko jo pripeljemo in postavimo. Sirius, d.o.o., Otavice 13, 1310 RIBNICA, tel.: 031 369 908.
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:__________________________________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:
ga v pismu oziroma na dopisnici
Izpolnjeni, kupon izre pošljite na nasloV?
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18/^eptembra 2008.
RESETQ.RIRN1QA
S
SIQL.NET
j
(pripravil Marko Modrej)
SEMANJI KVIZ
Na vsako vprašanje vam pomyamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekzy povezanega s pokroviteljem nagrad ...
1. Prejšnji kviz je bil obarvan konjeniško. Ugar 2008 FEI World Cup, o katerem sem vas spraševal, se nahaja tudi na knjižici, ki ste jo dobili domov in smo jo poimenovali...
N Jesenska srečanja R Ribniški dnevi P Znajdi se
2. Izdajatelj omenjene knjižice je ...
B Škrabčeva domačija I TD Ribnica E TD Grmada
3. V sklopu pravilnega odgovora pod številko ena bodo to soboto v ribniškem Gradu (upajmo, da bo vreme prizanesljivo) godli in peli
9. Na knjižici, kjer si lahko ogledate sejemske in obsejemske prireditve, zasledimo tudi pokrovitelja, ki se pojavi 2x. Kdo je to?
B Costella M Pivovarna Union Š Pustno društvo Goriča vas
10. Sam vrhunec dogajanj prvi vikend v septembru bo naznanil eden najboljših pevskih zborov v Sloveniji, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki bo nastopil v četrtek, četrtega septembra v...
</)
■i
$
Z
E cerkvi sv. Štefana v Ribnici A v dvorani Ideal P v galeriji Miklove hiše
P Marjan Smode s prijatelji B Prifarski muzikanti K Lipovški kvintet
4. Omenjena skupina bo nastopila tudi na letošnjem Festivalu narečnih popevk, ki bo ravno na semanji dan. Skupino bo v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru spremljal...
D Krzničkov Janez N Medard Pucelj G Simon Kozina
5. Festival se bo sedmega septembra odvijal tudi v Ribnici, in sicer
R žlička rski H ubranega jodlanja Š rokodelski
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNISKA ÜQ! ZBORNICA RIBNICA
■LE
6. Ko že govorimo o festivalih. Skupna točka mariborskega festivala in festivala glasbenih ‘zvezd’ na Urbanovi noči 2008 je nastop skupine ...
O Pop design K Malibu J Folkrola
11. Na semanji dan pa nas bodo v popoldanskih urah zabavali prijatelji Ribniškega pihalnega orkestra, ki prihajajo iz ...
N Avstrije B Belgije J Italije
[nspite odh hunpomni h ph [p©S|$b ^ buMsoi si fei dbphmiloö fiis|te®ßiiqi db m©iipfenfobD MS,
y@d) pdMhim	tara® irom iStai i hph
inmgondl (msijb® Sora ©bsdks m bOpiij), Sdi jih pdkferp TtooMSiora® droB» FiboraibiL
Pravilna rešitev 7. številke Rešeta je:
POSESTVO UGAR
7.	Na Urbanovi noči bomo po dolgem času v Ribnici videli tudi ambasadorja miru, ki ga po svetu širi z belim golobom in znova obuja zasedbo Big Ben,...
S Giannija Rijavca V Marka Vozlja B Erosa Ramazzottija
8.	V torek, drugega septembra, bo v skednju Škrabčeve domačije zanimiv predvečer Vilenice z Goranom Stefanovskim in Kico Kolbe, ki prihajata iz Makedonije, moderatorka večera bo...
E Tanja Lesničar Pučko C Polona Lovšin M Maruša Prelesnik
PosestvoUgar
Nagrade, ki jih tokrat poklanja POSESTVO UGAR, prejmejo:
1.	nagrada: VIP - gostoljubje za 2 osebi v petek, 19. 9. 2008 MELITA PETOVAR, Breg 5, 1310 RIBNICA
2.	nagrada: 1 vstopnica za UGAR 2008 v nedeljo, 21. 9. 2008, in majica STANA JORDAN, Gorenjska cesta 64, 1310 RIBNICA
3.	nagrada: 1 vstopnica za UGAR 2008 v soboto, 20. 9. 2008, in kapa UGAR FEI World Cup
DUŠAN DUKIČ, Knafljev trg 12, 1310 RIBNICA
4.	nagrada: 1 vstopnica za UGAR 2008 v soboto, 20. 9. 2008 KRISTINA ANIC, Kolodvorska ulica 18, 1310 RIBNICA
5.	nagrada: kapa UGAR FEI World Cup.
ANDREJA PETRIČ, Vintarji 3, 1315 VELIKE LAŠČE
Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone boste prejeli po pošti.
RESETQ.R1RN1QA
^|10L.lhrET
<?7
^yx is/xx/ixj e
O RibrVčan, ne 5 le Urban!
H
Z1
Naznanjamo zanimivo edinstveno kulinarično prireditev, posvečeno avtohtoni sorti fižola Ribniške doline -fižolu ribn’čanu!
Pod vaško lipo v Hrovači se veselimo vaše družbe v soboto, 13. septembra od 12. ure dalje.
Ob 12.00 uri začnemo s programom za najmlajše: vabimo jih na ogled lutkovne predstave Fižolček, Ogelček in Slamica.
S kosilom se boste lahko pogostili ob 13.00 uri in izbirali med več kot štiridesetimi fižolovimi jedmi. Spodbujali bomo tudi otroško domišljijo! Ustvarjalne delavnice bodo na vrsti ob 14.00 uri. Da boste zvedeli kaj (aktualnega, predvsem pa vročega) se dogaja v naši vasi in njeni okolici, bomo povečali glasnost našega Radia Mlajku ob 14.15 uri.
Ob 15.00 uri sledi nastop moškega pevskega zbora Fantje od fare. Ob 15.30 uri pa vas bo navduševal tamburaški orkester Sodražica.
Da mlatenje, ‘pajtlanje’ in prebiranje fižola po starem ne uide pozabi, vam bodo prikazali Gornikovi. Gornikov France je tudi letos pripravil zelo sočne zanimivosti o ribn’čanu!
Ob 16.30 uri bodo nastopile vaške pevke s svojimi pristnimi domačimi pesmimi.
Najboljšo slastno jed boste dragi obiskovalci in obiskovalke izbirali ob 17.00 uri. Nagrajena bo najboljša jed in nekdo med vami.
V Hrovačo ob 17.30 uri vabimo tudi otroško folklorno skupino LONČKI, KUD F. Zbašnik Dolenja vas.
Ob 18.00 bomo spet prisluhnili frekvenci Radia Mlajku.
Naše druženje bo po 18:30 uri bogatil Tamburaški orkester Sodražica.
Torej, kaj naj drugega še dodamo, kot prijazno dobrodošlico!
Vaščani Hrovače
Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve, ki so v sistemu Eventim. Za mesec september smo izbrali nekaj prireditev za vas:
-Goran Bregovič z orkestrom za poroke in pogrebe, balkanski spektakel,
4. september, Križanke
-Gibboni, najprodornejši kan-tavtor Dalmacije, 6. september, Na Trgu, Novo Mesto
-Slovenska popevka, najboljši izvajalci slovenske zabavne glasbe, 13. september, Križanke
-The Dubliners, legendarna irska skupina zopet pri nas,
15. september, Križanke
-Iggy Pop & The Stooges,
rock legenda v Ljubljani!
29. september, Hala Tivoli
-UGAR 8008 FEI World Cup, svetovni pokal v preskakovanju ovir, 19. - 21. september, Posestvo Ugar, Ribnica
Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le tako daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice, sestre in tašče
ŠTEFKE ZOBEC
iz Rakitnice
se vsem, ki ste čutili z nami, iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala, ker ste pokojno v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu duhovniku Branku Potočniku za molitve in pogrebno mašo.
Zlasti pa se zahvaljujemo članom družin Lavrič in Vidervol, ki so nam še posebno
stali ob strani in nam pomagali preživeti težo slovesa.
Mama, pogrešali te bomo...
ŽALUJOČI VSI NJENI
Z8
01 JSKD Ribnica vabi na KONCERT NAŠIH ROJAKOV IZ ARGENTINE
»Hodil po zemlji sem naši«
v soboto, 13. septembra, ob 20. uri v ribniškem Gradu. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Ideal.
Vstopnine ni, zaželeni pa so prostovoljni prispevki.
V petek, 19. septembra, bo ob 19. uri v cerkvi pri Novi Štifti
REGIJSKA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN IN OKTETOV OSREDNJESLOVENSKE REGIJE
Sodelujejo že izbrane skupine na desetih območnih revijah.

SIQL.NET
ALTERNATIVA TUDI VREMENU
JURČEK S PREMEROM 35 CM!
Naši gobarji znajo poiskati skrite kotičke, kjer rastejo tudi gobji velikani. Rekordna sreča je 23. avgusta doletela zagretega iskalca te užitne rastline Miodraga Stanojeviča-Mikija. V Belih Vodah v potoški občini je prehitel gobarje iz cele Slovenije, ki so se podili in iskali po tamkajšnjih in tudi po naših gozdovih, ter prinesel 2,15 kg težkega jurčka! S klobukom premera 35 cm! Iz njega bodo na sejmu naredili polpete, zato le poiščite gobarsko stojnico, da boste užili ta zreli sadež. Miki je dejal, da je sicer pred leti našel gobji dvojček, ki je tehtal kar 2,70 kg, toda takega ‘samca’ pa še ne. Čestitke iskalcu in bravo, jurček!
Tekst in foto AP
Ko je že vse kazalo, da bo 2. avgusta slabo vreme zagospodovalo nad Marofom v Ribnici ter so se kolesarji v dežju že odpravili proti Grmadi, se mladi niso pustili zmesti. Ribniški študentski klub je že tretjič organiziral in izvedel Alternativo, ki sicer pomeni nasprotje vsemu komercialnemu in ponudbo drugačnega, tokrat je bila to alternativa vremenu.
Najbolj navdušene gledalce so povabili v žonglersko delavnico in nekaterim je šlo že prav dobro od rok. Zaradi dežja je popoldne odpadlo izdelovanje zmajev v organizaciji Kluba mladih Kočevje, instrumentalisti, z zanimivim imenom Atomi k violinik, pa so počakali, da se je zjasnilo. S svojim nastopom so Polona, Nika, Anuša in Vid navdušili in resnično dali alternativo raznim turbo folk-atomik harmonik ansamblom. V večernih nastopih, koncertu pa so se predstavile skupine, ki so poslušalce Alternative več kot navdušile. Na koncertu so nastopile skupine INSANE (Gornja Radgona), CHAOS CORE (Italija), PANKEROSCH1 (Kočevje), SINTETIKA (Kočevje), NAJBOUŠI (Kranj), CHICKSY DICKS (Ribnica), UNFRAMED (Ribnica) in PIJANI JOGURT iz Kranja.
Študentje se znajdejo v vsaki situaciji. Tako so popoldanski program malo spremenili, priredili. Vztrajnost in dobra pripravljenost sta se jim obrestovali, še slabo vreme je proti večeru obupalo, in so večerni program lahko izvedli po načrtu. Proti koncu popoldneva se je namreč celo zjasnilo; sonce je razbilo oblake. Okoli šeste ure smo bili lahko priča šovu petih žonglerjev.
V	sklopu Alternative se je popoldne v dežju in blatu, nato tudi v malo izboljšanih razmerah odvijal osrednji dogodek - gorskokolesarsko tekmovanje, ki ga je pripravil Gorskokolesarski klub Ribn' čan. Tekmovanje se imenuje bike fight ali po slovensko ulični dvoboj z gorskimi kolesi.
V	njem se je pomerilo 20 kolesarjev različnih starosti. Prijavljenih je bilo sicer 40 tekmovalcev, a nekatere so slabo vreme in neizkušenost ter nevarnost padca na blatni, drseči progi odvrnili
od nastopa. Seveda pa ni bilo zato nič manj tistih, ki so si zanimivo tekmovanje, prvo tako v Ribnici, z radovednostjo ogledali. Tudi navijali so, seveda.
Nastopilo je tudi več ribniških fantov. Več o bike fightu na str. 36.
Zdenka Mihelič Foto Nejc Zajc
Organizacijski odbor letošnje tretje
ALTERNATIVE
se iskreno zahvaljuje podjetjem, ki so podprla naša prizadevanja:
INOTHERM
JSKD Ribnica
NLB
ARTS
Lekarna Ribnica
Hvala za izkazano podporo. Ribniški študentski klub
11/XI<1 f 11~1	11/\J	< 1M LAJ
X^XSll ■><> X/yX*>e
0 GRCAVLJANSKI PARK V ROKAH DOMAČINA MIRKA
Vas se tudi širi in ima sedaj natanko toliko hiš kot pred vojno
Mirka Turka smo ujeli na soparen avgustovski dan, ki je bil zanj sicer dopustniški, a delaven. Grčavljani so že pet let navajeni, da njihov domačin, ki zdaj živi v Italiji, med poletnimi počitnicami vzdržuje park sredi vasi. 8. septembra bo že 30 let, odkar tam stoji tudi lesena skulptura kiparja Jovanoviča, ki ohranja spomin na uničenje plave garde v Grčaricah leta 1943. Šest metrov visoka skulptura je bila zdaj potrebna sveže barve, in ker to poklicni šofer Turk dela samoiniciativno in samoplačniško, si zasluži vsaj fotografijo v časopisu.
Prav po novinarsko nam to ni bilo dovolj in smo se usedli še pri Norbertovi gostilni, da povprašamo vaške veljake, ali se jim je ta čas kaj novega zgodilo. Prav Norbert Černe, ki vestno beleži grčavljanski vsakdan, je povedal sila zanimiv podatek - vas ima ta hip enako število hiš, kot jih je imela pred vojno, torej 64. Po vojni jih je bilo le 42, ostale so bile požgane. V Grčarice so se naselile mlade družine in že so v teku 3 novogradnje, tako da se vas na veselje vseh širi. Vaškega župana Danila Rusa zdaj bolj skrbijo bližnje Grčarske Ravne, ker njihovega vodovoda noče nihče prevzeti v upravljanje, ker naj bi bilo 7 hiš in nekaj vikendašev premajhna številka, da bi se bilo zanje vredno potruditi, a 15 stalnim prebivalcem redno zmanjkuje vode. K sreči so se menda zdaj z gasilci uspeli dogovoriti za malo nižjo ceno dovoza cisterne z vodo. Spomnimo se, da so bile tudi Grčarice komaj pred petimi leti priključene na vodovod, zdaj pa vaščanom misli letijo k obnovi gasilskega in kulturnega doma, ki jo počasi, a vztrajno financirajo s pomočjo denarja od sodelovanja pri projektu oglarska kopa.
KER JE ČAS STACIONARNIH TELEFONOV OČITNO MINIL, REŠETO LAHKO ODSLEJ NAJDETE TUDI NA TEL. ŠT.:
051/ 641 021
V vasi bila in fotografirala ALENKA PAHUUE
50
Večer na vasi
Tudi letos je športno društvo Velike Poljane organiziralo Večer na vasi, že 4. po vrsti. Prvotno je bila prireditev mišljena kot kulturno razvedrilo za vaščane, vendar je v zadnjih letih že prerasla lokalni okvir, saj pridejo gledalci tudi iz širše okolice.
Na letošnji Večer na vasi smo povabili dramsko skupino Scena (KD Dobrepolje). Dramska skupina Scena se je ustanovila pred več kot 10 leti. Mladi, ki so hodili k mladinskemu verouku, so pokazali željo po igranju, zato se je ustanovila Mladinska dramska skupina. Vanjo so bili vključeni mladi do 25. leta. Kmalu se je skupina preimenovala v Dramsko skupina Scena. Skoraj vsako leto poizkušajo z uprizoritvijo nove igre. Igrajo pretežno komedije, saj so te v domačem, pa tudi v kraju, kjer gostujejo, pri gledalcih najbolje sprejete. Za svojo največjo čast si štejejo, da so pred dvema letoma s komedijo Težave s hrbtenico gostovali v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.
Na čudovitem prizorišču Štruklovega skednja se je skupina na Velikih Poljanah predstavila s 4 skeči. Najprej so s skečem Pokojnina iskali pravico do pokojnine, sledil je skeč Dobri sosedje, kjer smo bili priča “prijaznemu" pogovoru sosedov. Tretji skeč je bil Fotograf, v katerem je gospa, ki si je na vsak način želela otroka, zaradi nesporazuma padla v nezavest. Četrti, zadnji, pa je bil pri občinstvu najbolj sprejet. V skeču Mati, ranjen sem, se sin vrne iz vojske in na več načinov (navaden, muzikaličen, žalosten, vojaški) svoji materi pove, da je ranjen.
Številni gledalci so bili navdušeni nad prireditvijo ter lesenim podom starega skednja, ki je služil kot oder. Prav zadovoljstvo ljudi nam je dalo nov zagon za prihodnje, saj se je ta tradicionalna prireditev zelo dobro prijela v domačem okolju in je lep primer, kako se da kulturo približati navadnemu človeku.
Na koncu bi se rad zahvalil za denarno pomoč za kulturne dejavnosti občini Ribnica, lastniku skednja Alojzu Novaku za brezplačen najem skednja in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi dogodka.
Jožeandolšek
isšsro
Kmečkega praznika deževno vreme ne prežene
Na Velikih Poljanah se je 26. avgusta ‘dogajal’ Kmečki praznik. Prireditev, ki jo organizira športno društvo Velike Poljane, naj bi nudila bogat program: od razstave konj, spretnostnega jahanja, kmečkih iger do galopskih konjskih dirk ter za piko na i zaključek veselica z Ribniškim pušeljcem.
Okoli pol tretje ure se je prireditev obetavno začela z uradnim odprtjem, ko sta se ribniški župan in podžupan Jože in Vinko Levstek zapeljala s kočijo po prireditvenem prostoru. Uvod v prireditev je imel njen glavni povezovalec Stane Werbole. Sledila je razstava konj pasme posavec, ki jo je vodil priznani strokovnjak na tem področju, Janez Rus. Razstave se je udeležilo okoli 15 konj te pasme, ki so se zaporedoma sprehodili po razstavišču ob strokovnih komentarjih g. Rusa. Proti koncu razstave so se nad Poljane zgrnili črni oblaki, ki so popolnoma zastrli poprej nebo brez oblačka. Tik pred začetkom spretnostnega jahanja, ki bi moralo slediti razstavi konj, je začelo močno deževati, tako da smo morali prireditev začasno prekiniti.
Po eni uri se je naliv za silo umiril, saj je samo še malo pršelo. Odločili smo se, da speljemo spretnostno jahanja in dirke. Kmečke igre in veselico pa smo bili zaradi okoliščin prisiljeni odpovedati. V nalivu nam je zalilo tudi ozvočenje, tako da smo morali dalje improvizirati z ozvočenjem na gasilskem avtu.
Na spretnostno jahanje se je prvotno prijavilo skoraj 20 tekmovalcev, žal pa se ga je zaradi dežja udeležilo le 11. Z vsemi 7 ovirami, ki so bile postavljene na progi, je v dobre poj minute in brez kazenskih točk najbolje opravila Živa Pavšič. Na drugo mesto se je uvrstil mladi jahač Nejc Hlebš, tretji pa je bil Metod Lesar.
Po ogledu razmočene proge in pogovoru s tekmovalci, ki so še ostali, smo se vseeno odločili za izvedbo dirk v A- in B- kategoriji. Tudi za dirko je dež število tekmovalcev več kot prepolovil, saj jih je na koncu nastopilo le 7.
isšsro
V B - kategoriji je zmagal Janez Zajc, drugi je bil Nejc Hlebš in tretji Matjaž Stopar. V A- kategoriji pa je zmagal Jože Rupar pred Janezom Zajcem in Matejem Ruparjem.
S podelitvijo pokalov smo zaključili prireditev, saj se je z neba zopet ulil dež in ni ponehal do jutra. Zaradi letošnjega deževnega vremena smo morali to tradicionalno prireditev prestaviti s 14. junija na konec julija. Pa ni dosti pomagalo, saj smo prireditev izvedli v zelo okrnjeni različici.
Na koncu bi se rad zahvalil vodji sodnikov Alojzu Klančarju ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji prireditve. Zahvalil bi se tudi vsem lastnikom zemljišč, ki so dali soglasje za njihovo brezplačno uporabo na prireditvi.
2 r
Seveda je potrebno našteti tudi vse sponzorje, ki so prireditev omogočili. Ti so:
Telekom Slovenije d.d., SDS OO Ribnica, ABO Grafika d.o.o., KS Velike Poljane, Zavarovalnica Triglav d.d., Trim Šport d.o.o., Šilc Trade d.o.o., METAL Andrej Češarek s.p., Motoman Robotec d.o.o., Tanko d.o.o., Inotherm d.o.o., Semenarna Ljubljana d.d., Franc Stupica Avtoprevozništvo s.p., Avtotransporti Kastelec, KZ Ribnica, Trgovina in mesarija Ambrožič, Mercator diskont Ribnica, Žužek - les d.o.o., Občina Ribnica, Radio Zeleni val, Radio Urban, Radio Univox, ZD Ribnica, PGD Velike Poljane in Zvone Pirnat.
JožeAndolšek
KNAFLJEV TRG ŽELI ČISTE RAČUNE IN ODGOVORNEJŠI ODNOS
VZDRŽEVALCEV
Stanovalci Knafljevega trga so se odločili, da se bodo bolj organizirano potegovali za svoje pravice, ker jih moti, da urejanje in vzdrževanje naselja stoji na mestu že 30 let. Moti jih toliko bolj zato, ker se zdaj potegujejo za svojo lastnino, saj ima vsako stanovanje znanega lastnika, vsak pa se bi želel obnašati čim bolj gospodarno. To pa ni mogoče, ker skupnih prostorov ne vzdržujejo sami, funkcionalno zemljišče pa ni njihova last, tako daje videti, kot da živijo v zaprtih čebelnjakih. Zadnjič smo pisali o tem, da so jih presenetile položnice Komunale d.o.o., ki od njih zahteva dvakrat višje plačilo ogrevanja ter še poračun za preteklo sezono in to je sodu dokončno izbilo dno. Komunali so poslali dopis, v katerem trdijo, da je podjetje »zelo neodgovorno opravljalo dejavnost ogrevanja naselja, čeprav ste si za to obračunali in dali izplačati več kot 16.000 EUR«. Direktorju očitajo, da ni istočasno s povečanjem cene olja in elektrike povečal tudi mesečne akontacije za ogrevanje in bi se tako lahko izognili visokemu računu.
Stanovalci blokov, ki so se množično podpisali pod dopis, ugotavljajo, da med obravnavanim in predhodnim poračunom za leto 2006 ostaja razmak petih mesecev, za katere Komunala sploh ni izstavila nobenih podatkov. Menijo, da je v teh mesecih zaradi mile zime nastala določena zaloga, ki pa ni nikjer prikazana. Poračun naj bi bil tudi podatkovno netočen, ker se uporablja različne podatke za ogrevalne površine in je v sezoni 2007/08 prikazano za 359,46 m2 manj ogrevalnih površin.
Nadalje so uvideli tudi matematične netočnosti in napake, ker količina nabave in porabe olja nista ovrednoteni. Sporen je dolg neplačnikov v višini 14.912,71 EUR, in čeprav direktor Jože Zakrajšek trdi, da ni prikazan v stroških, stanovalci vedo, da so se neplačniki greli na olje, ki so ga plačali redni plačniki. Njihov dolg pa znaša več kot 50% izpada v poračunu.
Stanovalci sicer ne želijo izražati kake nepokorščine, pravijo, a poračun bi moral biti realen, in dokler jim ga Komunala ne bo kot takega tudi argumentirano predstavila, ga ne bodo plačali. Opominjajo, da ne morejo izpolnjevati le dolžnosti in da naj se navsezadnje razjasni, na podlagi katerega pravnega akta uporabljajo njihovo lastnino (kurilnica in naprave v njej) za ogrevanje stanovanj in poslovnih stavb v lasti fizičnih in pravnih oseb, ki z lastništvom kurilnice nimajo nič. Za uporabo kurilnice za ogrevanje nelastnikov želijo uveljaviti denarno nadomestilo ali pa prilagoditi višino mesečne akontacije v naslednji kurilni sezoni.
Alenka Pahuue
31
1«-»XZ/V o CZ 1SV/V
O MOŠKI IN ŽENSKI PRINCIP
Z'V VZGOJI
0
p
Nič ni statičnega, četudi je videti tako. Vse se spreminja. Ozrimo se v naravo, ki se vsak dan kaže v drugačni obliki. Spremembe v različnih letnih časih so opazne brez posebnega opazovanja, saj jih čutimo na lastnem telesu. V človekovem telesu potekajo stalno enaki procesi, npr. prebava, pa vendar so vsakič delno drugačni zaradi zaužite hrane, kombinacije le-te in količine, zaradi načina uživanja - kako smo prežvečili hrano in v kakšnem psihičnem stanju se hranimo. Raznolikost zaznavamo tudi v psihičnem počutju, saj smo enkrat dobre volje, zadovoljni, drugič razdražljivi.
Materinski čut je tako močen, da ostaja pri mnogih materah nespremenjen. V vsakem trenutku zaznavajo otrokovo počutje, a v skrbeh in strahu odreagirajo najpogosteje enako, to je zaščitniško. Ne zavedajo se tega, ne morejo spremeniti svojega vzorca, kar ima dolgoročne posledice. Nekoristno za otroka je, če so, ko odrašča, preveč zaščitniške in mu kar naprej nudijo vso oskrbo (da ne bo lačen, da ga ne bo zeblo, da ne bo kaj pozabil...), saj mu s tem jemljejo možnosti za lastni razvoj in odraščanje v zrelo osebnost; sebe s takim ravnanjem obremenjujejo z nepotrebnim delom in s skrbmi.
Nič ni stalnega, tako tudi ne vzgoja, saj se spreminja in usklajuje z odraščanjem in razvojnimi obdobji. Če otrok ni deležen vzgoje, si jo jemlje sam. Starši naj bi bili le usmerjevalci v otrokovem življenju, srčno povezani z vsakim korakom, ki ga naredi, seveda v njegovo dobro. Če pretirano poslušajo le svoje srce in bi dali otroku vse, naredili vse zanj, govorimo o ženskem ali materinskem principu. Obstaja pa še očetovski, moški, trda roka. Tudi samo ta ni dobra, ker v nekem trenutku lahko prebije kot sila vode, ko je je preveč, in doseže obraten učinek, odpor. To je tisti del, ki daje otroku moč, samozavest, razumski pogled na svet. Tudi materinska energija daje to, vendar se razlikuje, ker je v osnovi bolj statična, pasivna, zato so taki tudi otroci: niso aktivni, ničesar se ne lotijo sami, vse delajo za njih starši, mame pospravljajo sobe, likajo perilo še pri dvajsetih oz. tridesetih letih, vedno jim postrežejo hrano, delajo naloge, seminarske naloge, mislijo in vodijo računico o vseh obveznostih, časovnih rokih itd.
NADALJEVANJE NA STRANI 33
Sem prostovoljka. Predstavljam eno izmed mnogih, čeprav vem, da včasih v življenju študenta ali dijaka tudi le ena od štiriindvajsetih ur pomeni veliko. »Ni časa ...« Zamahnem z roko in odgovorim s podobno puhlico: »Časa ni, če si ga ne vzameš ... «
LUMPIJADA ZA BOGATEJŠI PROSTI ČAS
Skupino za osebnostno rast, ki deluje v okviru Centra za socialno delo, pod mentorstvom Anice Turk, sestavljamo dijakinje in študentke najrazličnejših smeri.
Skupno nam je to, da eno uro na teden posvetimo osnovnošolskemu otroku. Matematika, domače branje, nove angleške besede, voščilnica za praznike, raziskovanje knjižnice ...
Otrok dobi svojega malo starejšega prijatelja, ki nekoliko več ve, mu predstavlja vzgled in mu je v pomoč. Naučimo se marsikaj, a niso učenci le »naši otroci«, temveč je skupna tedenska ura vzgoja tudi za nas, prostovoljke. Redna srečanja skupine naše izkušnje le še poglobijo. Delovno leto zaključimo v juniju s skupinskim izletom, takoj nato pa nas v poletju čakajo že novi izzivi.
Med letom šola in dejavnosti vseh vrst, ki otrokom zapolnijo vsakdanjik, potem je tu še domača naloga in vsa opravila, ki jih starši redno uvrščajo na seznam, in spanec. In tako iz dneva v dan sestavljen otroški dan z mislijo »Komaj čakam poletje!« Poletje s sabo prinese brezskrbne počitnice in vsako leto znova, letos že šestnajsto leto zapored, Lumpijado - vesele počitnice za otroke. Lumpijada je projekt otroških delavnic pod okriljem Centra za socialno delo Ribnica. Poteka na dveh krajih, in sicer v ribniškem Gradu ter na igrišču v Dolenji vasi.
Z otroki smo aktivno preživljali prosti čas v ustvarjalnih delavnicah in pri športnih igrah, naučili smo se speči torto, s Klaro smo potovali po daljni Indiji, v enem dnevu postali lutkarji in igralci, spoznali delo vedno aktivnih skavtov, obiskala nas je medicinska sestra, Anka Debeljak, in nam med drugim s poskusom z jajcem pokazala, zakaj moramo na kolesu vedno nositi čelado, naše male sive celice smo tudi letos trenirali na dan Lumpi - kvizko, pustolovsko obarvano sredo smo preživeli v spremstvu Indiana Jonesa in z njim iskali skriti zaklad, zabavali smo se s kegljanjem, priredili malo olimpijado in še in še. Svoje druženje pa smo zaključili s piknikom, kjer smo se težko poslovili do naslednjega leta. Otroke smo animirale Dača, Laura, Katja, Klara, Ines, Maša, Leja, Kaja in Tea, prostovoljke na Centru za socialno delo Ribnica, pod vodstvom Anice Turk. Vesele smo, da se Lumpijade vsako leto udeleži veliko otrok, ki s smehom in igro poživijo utrip ribniškega Gradu in centra Dolenje vasi. Velika potrditev je tudi želja otrok, da se čas našega druženja podaljša.
Naše počitnice pa ne bi bile tako ustvarjalno obarvane, če nas ne bi finančno podprla Občina Ribnica in Lions klub, ki sta pokazala posluh za tovrstno udejstvovanje otrok v Ribniški dolini. Zahvala gre tudi ribniškim skavtom, cvetličarki Eriki Radosavljevič za ogled Cvetličarne Špela, medicinski sestri Anki Debeljak, ŠC Ribnica za izposojo športne opreme, VDC-ju, Knjižnici Ribnica, Dejanu Češarku, Andreji Bojc in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč, ter otrokom za ogromno dobre volje.
Dragi otroci, se vidimo naslednje poletje!
Klara Debeuak in Tea Lovšin Foto: Tea Lovšin
3?
ilEšero
TEKMOVANJE ZA CISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI
Zdravi zobje so v današnjem času bogastvo posameznika in celotne človeške populacije. Zobna gniloba ali karies je najpogostejša človeška bolezen, ki vpliva na zdravstveno stanje celega organizma od mladosti do pozne starosti.
S spremljanjem stanja zob pri preventivnem zobozdravstvenem pregledu (KEP indeks -karies, ekstrakcija, plomba) v prvem in šestem razredu osnovne šole in na podlagi analiz so se postavljale strategije preventivnih ukrepov.
K zmanjševanju obolevnosti za zobno gnilobo je prispevalo tudi tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki je eden od preventivnih pristopov pri ohranjanju zdravih zob in ustne votline.
Z akcijo, ki poteka pod okriljem Stomatološke sekcije Slovenija med šolarji že 25 let, je Slovenija zgled množičnega preventivnega pristopa v svetovnem merilu. V tekmovanje so vključene tudi vse šole iz vseh treh občin (Ribnica, Sodražica, Loški Potok). Pri sami akciji gre za tesno sodelovanje med učenci in njihovimi starši, učitelji in zobozdravstveno preventivo.
Otrokom enkrat mesečno pogledamo zobke s kontrolnimi tabletkami in na podlagi stanja zob posameznik prinese razredu eno, pol ali nič točk ( zajček - čisti zobki, nepopolno umiti zobki - polžek, umazani zobki - črviček ). Vsak otrok tekmuje kot posameznik in kot razredna skupnost. Ob koncu tekmovanja dobimo zmagovalne oddelke posameznih razredov, šole in regijskega zmagovalca vseh treh občin.
Otrok, ki ima čiste zobke, si prisluži pohvalo zdravstvenega doma, zmagovalni razred z razredničarko pa pohvalo in simbolično nagrado Stomatološke sekcije Slovenije. Vsako leto poteka vseslovenska zaključna prireditev zmagovalnih razredov v Hali Tivoli v Ljubljani.
REZULTATI TEKMOVANJA ZA ČISTE ZOBE V ŠOLSKEM V LETU 2007/08
NADALJEVANJE S STRANI 32
MOŠKI IN ŽENSKI PRINCIP V VZGOJI
To je ženski princip, ki je sicer tudi nujno potreben, saj brez domačnosti, ljubezni, občutka, da je nekdo pripravljen kaj storiti zate. Brez tople varnosti je res težko. Človek se počuti osamljen. Tako kot pri zdravilih je tudi tu ključna doza, ki je seveda težko določljiva. Kar je predozirano, je škodljivo, tako tudi v vzgoji, ker otroku jemlje tisti moški pol, ki ga nosimo v sebi, to je aktivno energijo, pogled v resničnost sveta, ki je pogosto brez čustev, kot rečem, itd. Tedaj je otrok na robu propada, ker ni razvil občutka za lastno aktivnost, izpeljavo obveznosti, samoiniciativnost, s tem pa polno odgovornost za svoje obveznosti, ki jih je z leti odraščanja vse več. Če je otrok odgovoren, če je imel možnost razviti moški princip (to velja za oba spola), odgovornost, ga ne bodo zanimale pogubne ekscentričnosti tega sveta .
Ugotavljam, da je bila vzgoja ves čas seveda različna od družine do družine, vendar jo je vodila nit civilizacije, družbenega sistema, okolja in trenutnih vrednot. Vse to pa se seveda spreminja, saj ni stalnice nikjer, tako tudi v vzgoji ne. Dobro se spomnim svojih predšolskih let, ko smo bili otroci le poslušalci odraslih, vpijali smo njihove pogovore, morda kaj vprašali. Bili smo podrejeni, upoštevati smo morali pregovor: »Ko odrasli govore, otroci naj molče.« To je bilo za nas nekaj normalnega. Seveda to nit vzgoje nosimo s seboj, prav tako njene posledice, kot so zadržanost, netekmovalnost...
Vzgojase je zelo spremenilaz dvigom življenjskega standarda in razvojem informacijskega sistema. Otroci so dobivali vse več materialnih dobrin, najrazličnejših igrač, postajali so razvajeni.
S pojavom potrošništva je bilo samoumevno, da je vsak otrok želel imeti vsako novost s tržišča, sploh je bilo zanimivo oditi v Italijo, Avstrijo, veliko uvoženih novosti je bilo tudi doma. Tržno naravnani sistemi imajo službe za raziskovanje, kaj se dobro prodaja, drugo jih ne zanima. Mladi, ki šele spoznavajo svet, so veliki potrošniki, starši pa tisti, ki dajejo možnosti za to, kupujejo, denarno podpirajo. Ker je standard to nekoč dovoljeval, so starši postali uresničevalci otrokovih želja, saj so bile tudi za njih te novosti zanimive, zdele so se koristne, pa še sami jih niso nikoli imeli. Tako so otroci že za najmanjši uspeh dobili nagrado. Sami so ugotovili, da uspejo tudi z vztrajnim moledovanjem, sitnarjenjem; zaradi ljubega miru starši pogosto popustijo in ponovno omogočijo nakup, ki sploh ni potreben za življenje in zdrav otrokov razvoj. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali so otroci dovoljkrat dobili tudi besedno pohvalo, pozitivno, tisto, ki gradi njihovo samopodobo, seveda v pravi meri. Samoumevne so postale velike nagrade in darila za rojstne dneve, konec šolskega leta, dobre ocene med letom, birmo in druge priložnosti. Vsaka začeta pot se največkrat nadaljuje, potrošniška zna zasvojiti mlade in stare, ponuditi vedno kaj novega. Staro tako postane nezanimivo, zato bi bil otrok najsrečnejši z novim modelom določenega izdelka. Starši so to pripravljeni kupiti, če bo obiskoval to šolo ali krožek, dobil zelo dobro oceno. Pri ocenah je vidno, daje za mnoge starše že »štirka« premalo, da o »trojki« sploh ne govorimo. Seveda je pri tem potrebno upoštevati sposobnosti otroka. Pri mnogih se vse obrne in se sprijaznijo tudi s slabšimi ocenami, ker le-te niso tako pomembne za uspeh v življenju in materialno pridobitništvo.
Se nadaljuje.
Vrtec iz skupine Gosenic 2007 Ribnica -»Moji zobki«
OŠ Sodražica 5.r - 94,3%
OŠ Ribnica 5.c - 80,9%
OŠ Sušje 4.r - 80,5%
OŠ Loški potok 5.r - 78,1%
OŠ Dolenja vas 4.r - 77%
(odstotek zbranih točk glede na največje možno število doseženih točk)
Z vzgojo mladih staršev še v času nosečnosti v posvetovalnicah za dojenčke in z vzgojo malčkov v zgodnjem življenjskem obdobju skušamo ohraniti zdrave mlečne in stalne zobke kot tudi obzobno tkivo. Preventivni pristop na različnih nivojih je izrednega pomena. Cilj promocije ustnega zdravja je zdrav, zadovoljen otrok, brez bolečin v ustih in z nasmehom na obrazu.
Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica
Anka Debeljak, dipl. m. s. , preventivna dejavnost
Zmagovalni 5.c razred OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica pod vodstvom Andreje Oblak
Reš E m
aiTEOISi <><I VZ.>-I->lyX
1 INJ 1 lOCl
■öJUNAKI V DEZJU IN S HARMONIKAMI V SONCU
2. avgusta seje pripravljal že 6. tradicionalni rekreativni vzpon na Grmado. Zanimanja veliko, priprave vse v teku in končane, le vreme seje spuntalo. Ko bi že morali startati, je bilo nad Ribnico temno kot v rogu in treskalo ter padalo je, kot bi se oblak utrgal. Toda kolesarjev ni nič zaustavilo. Njihova srčnost, izziv, druženje, pa tudi kanček trme so kolesarjenje in kolesarje naredili tisti dan za prave junake.
Šestega rekreativnega kolesarskega vzpona se je udeležilo 38 kolesarjev, tudi 4 ženske. Najstarejši udeleženec je štel 61 let, najmlajši pa 16. Kljub izredno slabemu vremenu so vztrajali do konca in prevozili vseh 42 km. Na startu so ob padavinah razmišljali, da bi traso skrajšali, toda zagnani kolesarji so bili enotni, da trasa ostane, kot je bila zamišljena, in sicer iz Ribnice na Ugar, v Dolenjo vas, Rakitnico, Lipovec, Otavice, nazaj v Ribnico, do Seljana in na Grmado. Proga je več ali manj
Župana in Modrej s harmonikami v rokah
»Na cilj, na Grmado, so prišli vsi čisto premočeni, a polni energije in dobre volje. Ta vzpon je bil res nekaj posebnega,« je dejala Mara Okorn, predsednica TD Grmada. Kolesarjenje sicer ni tekmovalnega značaja, a so se kljub temu pomerili tudi v hitrostnem vzponu od Rika do ‘Špičnika’, kar je malo naprej od Seljana. Pri ženskah je Špičnik prva osvojila Helena Troha (41,35) iz
obrok. Kot je povedala predsednica Okornova: »Vsi so nam zatrjevali, da se zagotovo vidimo drugo leto na 7. vzponu na Grmado, pa naj bo sonce ali dež!« Verjamemo, da tako tudi bo, saj odlični organizatorji vedno poskrbijo, da vse poteka v najlepšem redu, zato pa se prireditve kolesarji tudi radi udeležijo.
Takoj naslednji dan, 3. avgusta, je TD Grmada pripravilo že drugo tekmovanje v igranju na klavirski harmoniki pri domu na Grmadi. Čudovito okolje in seveda sonce sta privabila številne poslušalce in tudi šest tekmovalcev, za dva več kot lani. Idejni oče tekmovanja Andrej Ambrožič je bil zelo zadovoljen, želi pa si, da bi se z vsakoletno nadgradnjo prireditev razvila v odmevno vseslovensko tekmovanje, saj je tako zastavljenih tovrstnih izborov malo. Tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Aleksander Oražem, Igor Kovačič in Lojze Vindiš. Vsak tekmovalec je moral zaigrati po dve skladbi: slovensko narodno in eno po lastni izbiri. Zmagovalec drugega tekmovanje je bil Ciril Skebe iz Dolge vasi, drugi je bil Rok Pirnat iz Brež pri Ribnici in tretji Miha Dragoš iz Gorenja pri Kočevju. Prvi trije so prejeli denarne nagrade (prvi 150 , drugi 100 in tretji 50 EUR). Na koncu so vsi skupaj za dobro razpoloženje zaigrali še nekaj skladb in razveselili poslušalce oziroma obiskovalce Grmade, ki jih
PRVIČ V RIBNICI!!!
Petek, 29. avgusta,
ob 20. uri v ribniškem Gradu (v primeru slabega vremena v centru Ideal)
Lucija Čirovič in Sara Horžen
v STAND UP KOMEDIJI
Vstopnina 4 EUR, za otroke in mladino do 15. leta 2 EUR
URBANOVA NOČ 2008
Petek, 5. september,
ob 10. uri, stadion v Obrtni coni Ugar
MNOŽICA NASTOPAJOČIH ESTRADNIKOV!
33. Ribniški sejem suhe robe in lončarstva
Nedelja, 7. september,
•	9.15 sprevod po trgu
•	10.00 slovesno odprtje
•	11.00 Potep po Ribnici
med letom
(nastop domačih kulturnikov)
• 16.00 Koncert pihalnega orkestra Breg iz Trsta (v Gradu), na Cenetovem vrtu veselica z ansamblom Lojzeta Slaka
Ves ostali sejemski program si preberite v posebni brošuri, ki ste jo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v občini.
Ribnice, druga je bila Mateja Andoljšek (41,48) iz Hrovače, tretja pa Nataša Peterlin (57,59) iz Slatnika. Pri moških je v kategoriji do 35 let slavil Simon Virant (26,41) iz Sodražice, ki je prvi prikolesaril tako na Špičnik in tudi na končni cilj-na Grmado, drugi je bil Nejc Peterlin (30,49) iz Slatnika in tretji Janez Škarja (32,09) iz Škofljice. Nad 35 let je bil nepremagljiv Ludvik Peterlin (31,23) iz Slatnika, drugi je za njim pripeljal Alojz Vindiš (34,53) iz Ljubljane in tretji Rudolf Grčman (36,25) iz Dolenje vasi. Na cilju so se udeleženci - kolesarji okrepčali s toplim čajem, vsak je prejel tudi spominsko majico in topel
je prišlo veliko, saj je bilo izjemno lepo in toplo vreme. Z igranjem in zabavanjem poslušalcev pa je nadaljeval ansambel Ponočnjaki. Tekmovanju sta poseben žar dodala še ribniški in dobrepoljski župan, ki sta se pomerila v kratkem kvizu o Grmadi.
Zdenka Miheuč Foto: Janez Zajc
Zmagovalec Simon Virant
ravninska, ima pa tudi dva daljša vzpona.
3V
Rešeto
Bliža se UGAR 2008 FEI World Cup
Letošnjemu že tretjemu svetovnemu pokalu v preskakovanju ovir UGAR 2008 FEI World Cup v organizaciji Posestva Ugar se vztrajno približujemo. Tekmovanje se uveljavlja kot tradicionalno na prav tako odmeven termin, tretji vikend v septembru oz. drugi vikend po vseslovensko znanem Ribniškem semnju.
UGAR 2008 FEI World Cup zasleduje vse kvalitete in odličnosti izpred preteklih dveh let ter prinaša tudi določene novosti. Nivo prireditve ohranja na treh zvezdicah (CSI3***), kar je bila novost lani, nagradni sklad tekmovanja pa je povečan za 15 % in letos znaša 90.000 EUR. Prijave na turnir so že v teku, pričakuje se 80 vrhunskih tekmovalcev iz 16 držav z 250 konji. Za slovenske jahače je po pravilih mednarodne konjeniške zveze rezen/iranih 25 mest. Dosedanja odlična organizacija, kvaliteten ogrevalni prostor za tekmovalce in atraktiven parkur so le nekatere kvalitete, ki privabijo zares vrhunske tekmovalce. Pod postavljača parkurja se bo tako kot lansko leto podpisal olimpijski podprvak in eden najbolj zaželenih kanadskih postavljačev Michel Vaillancourt. Vsak dan boste gledalci spremljali po 4 tekme elegantnih bojev s sekundami in višino. Vrhunec turnirja predstavljata sobotna tekma za veliko nagrado Inotherm Grand Prix ter nedeljska tekma za svetovni pokal FEI World Cup presented by Zavarovalnica Triglav.
Letošnjo novost na tekmovanju pa zagotovo predstavlja nova dimenzija dobrodelnosti v sodelovanju s Slovenskim odborom Unicefa in OŠ Ribnica. Gre za dobrodelno prireditev v VIP-šotoru, na kateri lahko skozi vse tri dni sodeluje vsak, ki se odloči za VIP-aranžma in s tem prispeva za Unicefove programe in otroke pete najrevnejše afriške države Burkina Faso. Spremljanje konjeniških tekmovanj v VIP-ložah z dobrodelno noto v tujini predstavlja obliko druženja in jo kot tako želimo na Posestvu Ugar uveljaviti tudi v slovenskem prostoru. Šestsedežno omizje z odlično kulinariko in prvovrstnim razgledom na tekmovalno areno predstavlja inovativen ambient za druženje s poslovnimi partnerji in prijatelji, pri čemer nekaj dobrega storimo tudi za sočloveka. Prireditev kot taka torej ni zgolj vrhunsko
Reše m
konjeniško tekmovanje, ampak gre za pravi dogodek s priložnostjo za nova doživetja. Ob spremljanju športnih bojev boste uživali v naravnem okolju, ki s spremljevalnimi dejavnostmi vsako leto privabi množico ljudi. Med posameznimi tekmami bo poleg menjave prog oz. ti. parkurja tudi atraktiven program s presenečenji. Spretnosti na ovirah pa bodo v sodelovanju s Kinološkim društvom Ribnica pokazali tudi nekoliko manjši štirinožni prijatelji.
Rok Korošec
Foto: Arhiv Posestva Ugar
PLAVALCE BO ODSLEJ TRENIRAL MIHA KOREN
Sezono zaključili z dvema državnima prvakoma, Matetom in Valčičem
Ribniški plavalci so v začetki avgusta zaključili plavalno sezono 2007/2008 z zadnjim DP za člane, mladince in kadete, ki je potekalo na Ravnah na Koroškem. Ne bi si mogli želeti bolje, kot se je izteklo, kajti dobili smo novega državnega prvaka v disciplini 50 m prosto, in to iz ribniškega Plavalnega kluba. Državni prvak v omenjeni disciplini je postal Toni Valčič.
Ves trud v teh letih, odrekanja, naporne treninge, ki so bili za Tonija poleg šole glavni, je sedaj sam sebi poplačal na najlepši možni način, z osvojitvijo naslova.
Poleg Tonija je srebrno kolajno v disciplini 100 m prosto priplaval tudi Samo Jeranko. V finalna plavanja so se poleg naših najboljših dveh uvrščali še Anže Pavlin, Jan Zajc ter Lucija Kous, ki pa so mlajšega letnika, zato se letos niso mogli uvrstiti v sam vrh. Plavalno sezono 2007/2008 smo tako zaključili z dvema državnima prvakoma: v zimski sezoni je to postal Jan Mate, v poletni pa Toni Valčič.
Pred plavalci je sedaj zasluženi počitek, že prvi teden v septembru pa se bodo začele suhe priprave za novo plavalno sezono 2008/2009. Potekale bodo pod budnim očesom novega trenerja Mihe Korena, kajti klub se je v začetku avgusta razšel z dosedanjim trenerjem, prof. Darkom Petkovičem.
Kdo je Miha Koren? Rojen je v Ljubljani, kjer stanuje še danes. Je absolvent Fakultete za šport v Ljubljani, smeri kondicijski trener v plavanju. Miha je bivši plavalec. S plavanjem se je začel ukvarjati daljnega I. 1989 pri PK Ilirija, kjer je ostal do 2005, zadnja štiri leta pod vodstvom dr. Dimitrija Manceviča (poznan kot trener Petra Mankoča), nato pa dve leti še pri Merit Triglav iz Kranja pod vodstvom Ronija Pikca. Leta 2007 je zaključil svojo profesionalno plavalno pot. Bil je reprezentant v vseh starostnih kategorijah, v članski od 2003-2007, in prav tako tudi državni prvak v vseh starostnih kategorijah. Njegovi največji uspehi poleg državnega prvaka v kategorijah so še: 3. mesto na svetovnem pokalu v Daejonu na 50 m prsno 2003, 4. mesto na svetovnem pokalu v Dajeonu na 100 m prsno 2003,
14.	mesto na EP v Trstu na 100 m prsno 2005, 16. mesto na EP v Trstu na 50 m prsno 2005, 17. mesto na svetovnem prvenstvu v Šanghaju na 50 m prsno 2006, 16. mesto na EP v Helsinkih 50 m prsno 2006. Miha je v pretekli sezoni za naše plavalce skrbel predvsem za fizično pripravljenost, v novi pa bo skrbel še za plavalni del. Miha KOREN bo kot novi trener v začetku septembra predstavljen tudi širši ribniški javnosti na tiskovni konferenci za starše in ostale.
Miha Koren
Izvršilni odbor Plavalnega kluba Inles Ribnica se ob koncu plavalne sezone zahvaljuje generalnemu in ostalim sponzorjem, plavalcem za njihov trud ter njihovim staršem za podporo, ki so nam jo nudili v plavalni sezoni 2007/2008.
PK Inles Ribnica
35
I >■	1	1 l^L■.>■<>«■>-»
■ >i rvi	i i ixj . ■ .>■
Z Bike fight Ribnica
V sklopu Alternative se je odvijalo tudi gorskokolesarsko tekmovanje, ki ga je pripravil Gorskokolesarski klubRibnčan.
Tekmovanje se imenuje bike fight ali po slovensko ulični dvoboj z gorskimi kolesi. (Samo tekmovanje je sestavljeno iz kvalifikacij in finala. V kvalifikacijah vozi tekmovalec sam in se bori s časom po progi, ki je sestavljena predvsem iz lesenih objektov, avtomobilov, gum, lestev, gugalnic itn. Po večini se čez vse objekte skače. Prvih 32 tekmovalcev po času se uvrsti v finale, tam pa se vozi po isti progi v dvojicah na izločanje: prvi napreduje, tisti, ki zadnji prepelje ciljno črto, pa izpade.)
Tako je Primož Tanko zabaval publiko
Poligon je bil postavljen kar v središču vsega dogajanja s startom ob glavnem odru. Postavljalci proge so hoteli narediti progo atraktivno za gledalce in predvsem varno za tekmovalce.
To jim je tudi uspelo, saj so organizacijo in progo pohvlili prav vsi tekmovalci, ki so prišli iz cele Slovenije. Zanimivo je, da je prav v Ribnico na prvo tako prireditev prišla skoraj vsa slovenska elita tega športa. Privabili so jih dobri odnosi z člani MTB-kluba Ribn' čan in pa denarne nagrade, saj je zmagovalec odnesel kar 300 evrov, drugouvrščeni 200 in tretji 100 evrov.
Organiztorje pa je med uradnim treningom zmotil dež: lilo je kot iz škafa in je nadaljnji potek prireditve visel na nitki, ker je bilo dirkanje v dvoje na drsečih lesenih objektih prenevarno. Vendar fantje niso vrgli puške v koruzo. Ker so bili organizatorji in ker tekmovanje ni štelo za nobeno skupno uvrstitev, so si lahko privoščili malo prikrojiti pravila. Izpustili so dvoboje in dirko izpeljali v slalomskem slogu po pravilih, kot jih poznamo iz smučarije. Tako sta se vozili dve vožnji na čas, časi so se seštevali, v drugi vožnji pa je tekmovalec s prvim časom štartal kot zadnji itn. Končni vrstni red je bil sledeč:
Gašper Hren
	Tekmovalec	Ekipa	Čas 1. vožnje	Čas 2. vožnje
1.	MATEJ STAPIČ	ENDURO MULISHA	19.82	19.19
2.	TILEN FRANK	TEAM SCOTT LAGT AT	19.99	19.29
3.	ŽIGA KNEZ	MTB SOKOL FUNSPORTS RAJD	20.45	19.20
Na presenečenje, a vendarle z željo vseh nas, se je ribniški turnir veteranskih ekip že zasidral v koledar tovrstnih letnih prireditev. Kako tudi ne, saj vsakdo od udeležencev goji spomine na čase, ko je v Ribnico hodil nabirati točke, kar pa je bilo največkrat zelo težko. Zato, kot vsi pravijo, se radi udeležujejo tega turnirja, saj spomini skupaj z dobro pripravljenim programom in obiskom vseh, ki vam ribniški rokomet kaj pomeni, kar vrejo na piano.
Zato vas tudi letos vabimo, da si turnir ogledate, saj le vaša prisotnost da čar celodnevnemu dogajanju na parketu in ob njem.
Skupaj
39.01
39.28
39.65
ČETRTI VETERANSKI TURNIR V RIBNICI
V soboto, 6. septembra, vas od 9. ure dalje vabimo v športni center v Ribnici na celodnevni rokometni turnir, po njem pa na večerno zabavo s skupino "Zdomarji". Za jedačo in pijačo poskrbljeno čez cel dan, prav tako tudi za zanimive rokometne dvoboje. Turnir bo potekal po umiku, tako si lahko svoj urnik ogleda za vas najzanimivejših dvobojev izdelate že zjutraj. Vsekakor pa ne gre izpustiti večernih finalnih obračunov, razglasitve in podelitve nagrad ter večerne zabave.
Gregor Virant
ROKOMETAŠI ŽE POKAZALI PRAVI EKIPNI KARAKTER
V tednu od 9. do 16. avgusta so rokometaši RD RIKO hiš Ribnica odigrali 3 pripravljalne tekme. Že 9. avgusta so gostili koprski Cimos in izgubili z 32:36. Tekma je bila odločena 10 minut pred koncem, ko so Koprčani izkoristili padec koncentracije gostiteljev v napadu, z nekaj zaporednimi protinapadi in delnim rezultatom 6:0 prešli v vodstvo s tremi zadetki in rezultat obdržali do konca tekme. Najboljši strelec pri domačih je bil ravno posojeni “Koprčan" Mirko Nikolič s 7 zadetki.
13. avgusta je sledila nova tekma v domači dvorani, in sicer s povratnikom med 1. B- ligaše, ekipo Šmartnega, ki se je letos okrepila z nekaj izkušenimi prvoligaškimi igralci in ima v naslednjem obdobju velike ambicije, da se vrne v družbo najboljših. Končni rezultat 34:18 kaže premoč Ribničanov, ki je bila jasna vso tekmo.
Še večja (mednarodna) preizkušnja je sledila 16. avgusta proti hrvaški ekipi Karlovca (lani 5 - uvrščena ekipa hrvaške 1. lige in letošnji udeleženec evropskega pokala Chalange) v Karlovcu. Ribničani so pokazali tako napredek v igri v napadu kot tudi pravi ekipni karakter, saj je bila tekma zaradi slabega sojenja ves čas na robu incidenta, kar sicer ni značilno za tovrstne tekme. Prvi polčas se je končal s prednostjo treh golov za ekipo RIKO hiš, ki je to prednost, kljub številnim izključitvam in čudnemu kriteriju sojenja, obdržala do konca tekme. Končni rezultat je bil 29:27 za Ribničane.
Že sedaj je jasno, da ima trener Tomaž Tomšič letos na izbiro večje število kvalitetnih igralcev, kar omogoča več rotacij in hitrejši tempo igre. Strelci so tako skoraj vsako tekmo drugače porazdeljeni, veliko žog pa dobivajo krila in krožni napadalci. Tokrat je največ golov dosegel Leon Mikulin (6), prav vsi igralci v polju pa so se vpisali med strelce.
Članska ekipa RD RIKO hiš je 18. avgusta v Grosupljem odigrala pripravljalno tekmo s 1:B - ligašem iz Grosuplja in zmagala z 38:31. Že prvi polčas se je končal z vodstvom Ribničanov z 9 goli, tako da je v nadaljevanju trener Tomšič preizkušal razne alternativne kombinacije in variante postavitev v igri.
Na seznamu poškodovanih sta še vedno Lazo Majnov, ki še vedno čuti posledice vnetja ahi-love tetive, in Darjan Košir, ki ima poškodovan komolec. V ekipo pa se je s kadetskega evropskega prvenstva vrnil Mitja Nosan.
Natan Hojč
36
isšsr)
Medobčinska liga v malem nogometu (MLMN)
Začetek tekmovanj v odločilnih bojih
Zadnji vikend v avgustu se bo pričel drugi del tekmovanj v ligi malega nogometa MLMN 2008. Najboljše ekipe iz prvega dela se bodo razvrstile v skupino za prvaka, ostale pa v drugo skupino. V prvem delu sta največ pokazali ekipi Goli Bara, ki je zmagala v Skupini A, in - presenetljivo - ekipa Grafita, ki je bila najboljša v skupini B. Priloženi sta obe lestvici po pomladanskem delu in razpored prvega kroga v jesenskem delu.
Tekmovanje bo v organizaciji ŠD Lončar iz Dolenje vasi potekalo do konca oktobra, pokrovitelj pa ostaja Občina Ribnica.
Vabljeni na ogled tekem, več informacij o tekmovanju pa najdete na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar.si.
PETER KOČEVAR, vodja tekmovanja Skupina A:
KONČNA LESTVICA (pomladanski del):
mesto	Moštvo	T	z	N	p	zadetki	točke	razlika
i.	GOLL BAR	12	12	0	0	83 :25	36	+ 58
2.	A'D'B' ? BAR SODRAŽICA	12	6	2	4	45 :48	20	-3
3.	PRISTAVA GEMAX	12	6	2	4	49:45	20	+ 4
4.	AVTOPRALNICA PETER	12	5	4	3	44:42	19	+ 2
5.	ŠMD TURJAK	12	6	0	6	56:43	18	+ 13
6.	MINA CAFE	12	3	0	9	36:54	9	- 18
7.	RŠK	12	0	0	12	18:75	0	-57
Skupina B:
KONČNA LESTVICA (pomladanski del):
mesto	Moštvo	T	Z	N	P	zadetki	točke	razlika
1.	GRAFIT	10	7	0	3	49 :40	21	+ 9
2.	KMN LOŠKI POTOK	10	5	2	3	53 : 31	17	+ 22
3.	ŠD PONIKVE	10	5	1	4	51 : 37	16	+ 14
4.	KMN LONČAR	10	4	1	5	38 :42	13	-4
5.	KOT & AMT-T	10	3	1	6	41 : 50	10	- 10
6.	TŠD SLEMENA	10	3	1	6	21 : 53	10	-32
Legenda: T - št. tekem, Z - št. zmag. N - št. remijev, P - št. porazov
Razpored tekem 1. kroga:
29. 08. 08
Serija A:	5.- 7. krog
GOLL BAR A’ D' B' ? BAR PRISTAVA GEMAX AVTOPRALNICA PETEK prosti
ŠD PONIKVE KMN LOŠKI POTOK GRAFIT
Sušje Sodražica Dolenja vas
Pe- 19:00 Pe - 20:30
Pe - 20:00
Planinski utrinki:
V tem obdobju smo se planinci iz PD Ribnica podali na več pohodov in potepanj. Naj omenim pa vedno fascinantni Montaž (2753 m), takoj za Triglavom drugo najvišjo goro Zahodnih Julijcev, in na Montaževega
soseda, na Špik Hude police (2420 m). Nanju smo se v velikem številu podali v soboto, 9. avgusta. Čudovit dan, okoli 70 koza rogov na vsaki izmed poti na ta dva vrhova, veselje ob dotiku vrha, neverjetni razgledi naokoli, v Italijo, Slovenijo in vse do morja, srečen in varen povratek

v dolino in domov, prijatelji in dobra družba na poti... vse to smo veseli doživeli, videli in občutili. Ponosni smo si na koncu segli v dlan. Na Montaž se je povzpelo 24 udeležencev z vodniki (vodja Stane Babič,
vodniki pa še: Marjan Intihar, Gregor Dolenc in Zdenka Mihelič), naŠpik Hude police 21 udeležencev z vodniki (vodja Roman Petelin, pomagali pa sta še Marjana Rozman in vodnica Simona Dernulc).
Zdenka MlHEUČ
SEPTEMBER 2008
Datum: SOBOTA, 6. 9.
Izhodišče za A in B: zatrep Ravenske Kočne/ sp. postaja tovorne žičnice; do Kranjske koče na Ledinah skupaj po zahtevni poti, vodi Marjan Intihar.
A - varianta:
Kam: VELIKA BABA (2127 m)
Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA pot Trajanje hoje: 8 ur
Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 2. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, samovarovalni komplet (oboje se da izposoditi tudi pri PD), veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak.
Vodja pohoda: Marjan Intihar (informacije: 031/ 560 664)
B - varianta:
Kam: LEDINSKI VRH (2108 m)
Zahtevnost: LAHKA (do koče zahtevna, vodi Marjan Intihar) pot Trajanje hoje: 6 ur
Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 2. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak.
Vodja pohoda: Marjana Rozman (informacije: 041/ 847 365)
Datum: SOBOTA - NEDEUA, 20. - 21. 9.
Kam: PRISOJNIK (2547 m), jubilejna pot, RAZOR (2601 m)
Izhodišče: Vršič (1611 m)
Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA pot Načrt: Z Vršiča po grebenski poti na Prisojnik (2547 m), po jubilejni poti med Zvonikoma in Zadnjim Prisojnikom, nato skozi Zadnje Prisojnikovo okno. Sledi zelo izpostavljen sestop do sedla Mlinarica, nato vzpon na sedlo med Planjo in Razorjem, vzpon na Razor (2601 m) ter sestop do Pogačnikovega doma na Kriških podih (2050 m), drugi dan pa nas čaka sestop v dolino ali z vzponom na dvatisočak Bovški Gamsovec ter preko sedlo Luknja v Vrata ali pa direktno preko Sovatne v dolino Vrat. Odvisno od vremenskih razmer in udeležencev.
Trajanje: 11 ur in 7 ur
Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 16. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, samovarovalni komplet (oboje se da izposoditi tudi pri PD), veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak.
Vodja pohoda: Zdenka Mihelič (informacije: 041/ 222 358)
Datum: SOBOTA, 27. 9.
Kam: na TRUBARJEV POHOD iz Ribnice k Sv. Ani (920 m) in Grmado (887 m), na katerem vas bo pozdravil v Ribnici in na Grmadi sam Primož Trubar.
Izhodišče: Ribnica Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ur
Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice in varen korak. Vodja pohoda: Vodnik PD Ribnica Organizacija: TIC Ribnica
Z. Mihelič
ilešero
31
■ >1 fXJ	1
VAJE PROTI BOLEČINAM V KOLENIH
l
Učinki za vse prikazane vaje: Krepijo trebušne, nožne mišice in medenično dno. Povečujejo gibljivost kolkov in kolen. Pospešujejo krvni obtok in povečujejo prekrvavitev nog. Pomagajo proti krčnim žilam in trombozi. Sproščajo kolke, kolena, gležnje in povečujejo njihovo prekrvavitev. Dajejo občutek ravne hrbtenice.
Opozorilo: Vaje izvajajte samo do začetka bolečine.
Po enem mesecu redne vadbe nekoliko povečajte število ponovitev in podaljšajte čas izvajanja.
Za vse nejasnosti pokličite Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica na tel. št.: 041 316 989.

POČEP OB STENI
S hrbtom se naslonimo na steno, noge so od nje odmaknjene za dolžino stopala in pol, stisnemo trebušne mišice in počasi drsimo ob steni do počepa, in sicer do višine, da v kolenih še čutimo stabilnost. V položaju vztrajamo nekaj sekund.
DVIGOVANJE NOGE LEZE NA HRBTU
Iz ležečega položaja dvignemo nogo do kota 45 stopinj in zadržimo. Vztrajamo nekaj sekund, ponovimo z drugo nogo. Vajo večkrat ponovimo.
VABIMO vse člane Društva Joga v vsakdanjem življenju
na redno vadbo v začetku septembra po ustaljenem urniku.
Dodatne informacije na tel.: 041 316 989, 041 397 789 ali 8369 900.
VOŽNJA KOLESA
Z obema nogama hkrati krožimo kot pri vožnji s kolesom in jih upogibamo tudi v gležnjih. V čim večjih krogih krožimo 5-krat naprej in 5-krat nazaj.
Pametne rastline, nespametni ljudje?
(1. del)
Z ugotovitvami, kaj vse zmorejo zdravilna zelišča in pripravki iz njih, so postali tudi čaji pravi »biznis«. Na policah supermarketov pa je v resnici večina čajev daleč od tistega, kar pričakujete.
Pri mnogih čajih, še posebej sadnih, gre le za osnovo, prepojeno z aromo sadeža, v kateri bi radi uživali. Na trgu je veliko aromatiziranih čajev, zato je poznavanje načina pridelave še posebej pomembno. Večina čajev svojo aromo dolguje umetnim aromam iz nafte. Pri sadnih čajih so v široki uporabi tudi barvila. Pogosto je v čajih le nekaj odstotkov izvlečka rastline oziroma sadnega deleža, po katerih čaji nosijo ime. Če je v filter vrečki res posušeni sadež, ga je pogosto le za vzorec. Večji delež sestave pripada ostalim »dodatkom«, ki nimajo nič skupnega z zdravilnim učinkom in naravnim okusom po sadju. Pri čajih iz zdravilnih zelišč večinoma ne boste naleteli na tako imenovane »dodatke« oziroma »odišavljene trave«, vendar je pri njih pomemben način pridelave. Največji del ponudbe prihaja iz konvencionalne pridelave, kar pomeni, da so rastline vzgojene na industrijski način ali da so zdravilna zelišča uvožena v velikih količinah s področij, nad katerimi ni posebnega nadzora. Veliki koncerni potrebujejo ogromne količine zelišč in jih zato tudi masovno gojijo v monokulturah ali kupujejo od tistih, ki to delajo za njih. Takšen način gojenja je namreč veliko bolj ekonomičen. Da se jih stro-
jno obdelovati, nekatere celo strojno pobirati. Če enako zelišče gojijo iz leta v leto, se brez izjeme povečuje število škodljivcev, pred katerimi je rastline potrebno ubraniti. V obdelavo teh rastlin spadajo torej gnojenje, kemična zaščita, strojna obdelava ... Prav pri zdravilnih zeliščih in vseh pripravkih iz njih je zelo pomembno, da se v občutljivo kemično sestavo rastlin ne vtihotapijo kakšni ostanki pesticidov, fungicidov, sredstev proti gnilobi in podobnih škodljivih snovi. Že zelo majhne količine takšnih snovi lahko izničijo ali spremenijo delovanje zdravilnih zelišč. Ko rastline rastejo v monokulturi, je življenje pod zemljo veliko bolj revno kot na travnikih, kjer se prepletajo korenine tisočerih trav. Njihovo delovanje je zelo prepleteno in včasih so prav nekatere pomožne snovi ključnega pomena za pravilen izkoristek katere od zdravilnih učinkovin. Rastline razvijejo zdravilne lastnosti takrat, ko jih potrebujejo. Če so prisiljene preživeti veter, mraz, vročino, sušo bodo razvile neprimerno več zdravilnih snovi. Tako kot naše telo ne bo proizvajalo pigmenta, če bomo celo življenje bivali pod zemljo, tudi rastline, gojene v idealnih pogojih, ki niso izpostavljene ekstremnim razmeram, ne bodo imele tako močnega delovanja. Že dr. Alfred Vogel (eden najpomembnejših pionirjev naravnega zdravilstva) je preučeval razlike med sivko, ki raste v monokulturnih nasadih v Provansi, in tisto, ki je rasla na njegovem vrtu. Ugotovil je, da prosto rastoča sivka z njegovega vrta vsebuje 160 zdravilnih učinkovin, tista, ki so jo masovno gojili (in gnojili), pa le 60. Vsaka snov v rastlini ima
svoj pomen in namen. Med seboj se podpirajo in delujejo kot celota. Dragoceno vrednost posamezne rastline ogrožamo, če to natančno uravnoteženo strukturo porušimo. Zamislite si, da kupujete klavir, ki ima le vsako tretjo tipko. Kakšno glasbo lahko pričakujete od njega? Enako je tudi z rastlinami. Nobena tipka ne sme manjkati, če želite, da bodo zares delovale.
V ponudbi najdemo zelo malo čajev, za katere uporabljajo le divje ali ekološko pridelane rastline. Mednje sodijo Sonenntor, Clipper, Yogi Bajan's, BioActive Kneipp in čaji z oznako Fair Trade. V čajnicah morate posebej povprašati po čajih, ki so ekološko pridelani. Po navadi jih označijo z »organic«. Če kupite ekološko pridelane, vam certifikat zagotavlja, da so tudi arome in morebitna barvila naravni. Če ni certifikata, morate zaupati ljudem, njihovemu poznavanju zelišč in vesti, da rastlin ne nabirajo ob cestah ali jih kako drugače kemično onesnažujejo. Že samo nabiranje zelišč ob nepravem času (zdravilna zelišča, ki rastejo nad zemljo, je potrebno nabirati v dopoldanskem času, zelišča in plodove, ki rastejo pod zemljo, pa v popoldanskem času -le tako v sebi zadržijo zdravilne snovi), nepravilno shranjevanje ali proces pridelave lahko zdravilne učinkovine izničijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Pripravila ANDREJA POGORELC, povzeto po novicah Skupaj za zdravje človeka in narave in člankih Sanje Lončar
Doživljajski dopust: S KOČIJO OD MARIBORA DO LIPICE
Pet Nemcev: oče, hči in tri njene prijateljice prejahali tudi Ribniško dolino
Roko na srce: tak 14-dnevni dopust, ko vsak dan spite pod drugo streho ali v šotoru, ko vas žge sonce ali udarja dež, ko vsako jutro znova natovarjate kočijo in na vsakem hribu sestopate, da ne zgarate konja - to ni dopust za vsakogar. Je užitek, na katerega že osem let prisega družinsko-prijateljska naveza iz Bad Mergentheima blizu Wurzburga, ki ji je bila Slovenija 14. država na poti.
Doslej so s kočijo potovali po Franciji, Nemčiji, Madžarski,
Belgiji, Nizozemski,
Luksemburgu, Poljski, Italiji,
Avstriji, Švici, Lichtensteinu in po priporočilu kolega tudi po Sloveniji. Slednji, tudi Nemec, je potoval s konji kar pol leta, videl 6 držav, Slovenijo pa je svojim rojakom opisal kot deželo, preko katere morajo iti.
Nalezli so se njegovega navdušenja, ki ni uplahnilo niti po tem, ko so se fijakali po 400 km poti in ugotovili, da takšnega gostoljubja pač niso bili deležni še ______________
nikjer. Medijskega pompa gostje iz Nemčije niso iskali in njihova kočija ni bila polepljena z napisi sponzorjev, čeprav so skrbno zbirali vse zapise, da bi prihodnje leto koga prepričali, da jim podpre pot na Irsko. Klaus Umrich (52), hči Eva-Maria (20) ter prijateljice Nina Holler (16), Katharina Borst (15) in Mirjam Bauman (19) so v noči od 15. na 16. avgust spali pri Pavlovih v Jurjeviči, ker so jim jih priporočili že na Dolenjskem. Stari oče Ignac, vnuk Janez ter še ostali trije mladi vnuki pri hiši so namreč veliki ljubitelji konj in mladi se radi odpravijo na kakšno konjeniško popotovanje. Letos so tako že odpeketali do Krke, na naš dan obiska pa je eden ravno ušel s konjem na Veliko planino ... Umrichovi imajo doma tudi 6 konj, za katere je treba redno skrbeti in ker mami niti malo ni do tega športa, so vanj pritegnili hčerine prijateljice. Za nagrado jih gospod Klaus, ki se sicer drugače ukvarja z mizarstvom in opremlja hotele, odpelje s kočijo in konjsko vprego v svet. Za pot od Maribora do Lipice so vpregli dva konja arabske pasme, stara 3 in 15 let, ki sta bila pri Pavlovih (Lesarjevih) deležna posebnega udobja, saj sta prvič na poti spala v boksih. Tudi njihovim vodnikom se je dobro godilo in jim ni bilo treba deževne noči prespati v šotorih, zjutraj pa jih je čakal še obilen zajtrk. Da so vajeni reda, so pokazali s tem, da so hiteli s pospravljanjem mize in za seboj niso pustili nobenih smeti, sicer pa imajo prave popotniške odlike: skromnost, prijaznost, preprostost. Ko smo jih opazovali pri naprav-Ijanju velikih nahrbtnikov, se je glava ekipe Klaus trudil okrog specialk in ugotavljal, kako netočne znajo biti. A to niti ni bilo tako hudo, saj je skupina pot načrtovala že pred tremi meseci, ko si je z avtom ogledala vse nočitvene lokacije in tam pustila tudi hrano za konje. V našo deželo so pripo-
Gostiteui: stari oče Ignac, vnuk Janez in
DODATNI POMOČNIK JOŽE
tovali med 7. in 8. avgustom in jo zapustili 20. istega meseca, ko so jih v Lipico prišli iskat s prikolico. Najhuje od vsega je bilo le žgoče sonce, so povedala bledolična in oranžnolasa dekleta, drugih nevšečnosti pa ni bilo. Vreme je stalnica, ki se ji moramo vsi pokoriti in tako je prisrčna skupinica odpeljala v naliv, ker je bilo treba tudi 16. avgusta prevoziti od 35 do 40 km. Za ‘pokoro’ so spremenili tudi načrt in se odpeljali do Nove Štifte. Zaradi napornega urnika so namreč dan prej pozabili na Marijin praznik in to jih je skoraj spravilo ob hrano, saj so bile vse trgovine zaprte. Pa je bil tu kebab, s katerim so se nato spravili pod žlico velikanko in nudili lep pogled mimoidočim ...
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
Športno društvo Velike Poljane vas vabi na
11. tradicionalni turnir v malem nogometu,
ki se bo začel v
soboto, 30. avgusta 2008
ob IS. uri na igrišču
na Velikih Poljanah.
Prijave ekip na tel. 031 35S 335 ali 040 863 494.
Igra se s 3 igralci + golman. Najboljše ekipe dobijo pokale in praktične nagrade.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Vabljeni tako tekmovalci kot tudi gledalci!
jCEEj \ AMD X2
Processor 4000+ (2.10GHz, 89W)
Grafična kartica NVIDIA GeForce rtlAllaLA. I 6150 SE GPU
Disk: 160GB SATA, 7200rpm Pomnilnik: 2GB DDR2 Zvočna kartica: integrirana 7.1 Optična enota: DVD-RW 16x DELL tipkovnica in miška
Prvih 10 kupcev prejme priročno darilo!

www.avtohisa-zalar.si
PS: Akontacije ne pozabite doma! RelKup se bo izplačal !!!
01 700 19 99
Avtohiša Zalar
Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel.


Nova sezona je pred vrati
Spoštovani ljubitelji rokometa!
Pred člansko ekipo RD Ribnica Riko hiše je nova prvoligaška sezona, v katero vstopamo polni optimizma. Razveseljivo je, da smo v minuli sezoni 2007/2008 suvereno osvojili prvo mesto v 1 .B DRL in znova dokazali, da ribniški rokomet sodi med najboljše rokometne sredine v državi. Ponovna uvrstitev ribniških rokometašev v 1.A DRL je bila veliko presenečenje za poznavalce rokometa v Sloveniji. Ribnice ni nihče uvrščal med kandidate za prvi dve mesti, ki vodita v najvišji rang tekmovanja. Dejstvo je, da se le redkim ekipam uspe v tako kratkem času vrniti med najboljše, zato je ta uspeh še toliko bolj odmeven.
Zato lahko v tem trenutku mirno ugotovim, da je nesrečen izpad iz prve lige po sezoni 2006/2007 že pozabljen in da se projekt graditve stabilne prvoligaške ekipe, ki je bil zastavljen v letu 2004, nadaljuje. Sezona 2004/05 je bila prva, v kateri sem se znašel v vlogi predsednika tega izjemnega športnega kolektiva, katerega začetki segajo v leto 1956. Žal stanje v društvu ob mojem prihodu ni bilo ravno spodbudno, vrtoglavi dolgovi so grozili s stečajem, članska ekipa je praktično razpadla. Takrat smo si v društvu zadali cilj, da v nekaj letih saniramo finančno stanje, hkrati pa nadaljujemo z delom z mladimi ter tako postopoma ustvarimo kvalitetno moštvo, ki bi se lahko uvrstilo v najvišji rang tekmovanja ter se uspešno kosalo z ostalimi prvoligaškimi ekipami. Toda že prva sezona je pokazala, da Ribnica kljub številnim težavam razpolaga z dovolj kvalitetnimi mladimi igralci, ki nimajo prave konkurence v nižjem rangu tekmovanja. Od tiste prve vrnitve v elito so si dogodki sledili z veliko hitrostjo, dolgovi so bili sanirani v rekordno kratkem času, ekipa, okrepljena s Tomažem Tomšičem, slovenskim rekorderjem po številu nastopov v državni reprezentanci, pa je pod taktirko trenerja Janeza Jlca osvojila odlično osmo mesto, ki do danes velja za najboljšo uvrstitev Ribnice v samostojni Sloveniji.
Žal se je kmalu pokazalo, da dogodki na igrišču prehitevajo dejansko stanje v društvu, da tako obsežen športni kolektiv težko vodi peščica ljudi, da letni proračun kljub enormnemu povečanju napram minulim letom še vedno pomeni le dno prve lige. Sistem, ki se je v Ribnici gradil dolga leta in se nato preko noči sesul v prah, pač ni možno v tako kratkem času ponovno postaviti na noge. Razočaranje med mnogimi rokometnimi delavci je bilo preveliko, da bi se vrnili tja, kjer so dolga leta ustvarjali in gradili ta največji in najprepoznavnejši športni kolektiv v Ribnici in širšem območju. In tako nas je sezona 2006/2007 postavila na realna tla, izpad je bil sicer nepričakovan, vendar zaslužen. Verjetno so takrat mnogi ljubitelji rokometa v Ribnici obupali nad možnostjo, da se bo le-ta v doglednem času ponovno igral na najvišji ravni. Bilo je potrebnih kar nekaj prespanih noči, da smo prišli do zaključka, da ne gre obupati, da smo pač doživeli športni poraz, da nimamo finančnih težav in da lahko praktično večino igralcev zadržimo v svojih vrstah ter nadaljujemo s trdim in zavzetim delom vželji po vrnitvi med najboljše. Vztrajnost in trma sta se obrestovali in kot sem dejal na začetku, gre Ribnica v novo prvoligaško sezono 2008/09 polna upanja in optimizma, ki ga gradimo na realnih osnovah. Bistveno povečan proračun, primerljiv s konkurenti s sredine prvoligaške lestvice, nam
je omogočil, da smo lahko posegli po nekaj odmevnih igralskih okrepitvah. Vedno več je tudi posameznikov, ki se ponovno ali celo prvič pojavljajo v naši sredini z željo, da s svojim znanjem in delom pripomorejo k temu, da rokomet v Ribnici preživi in se razvija naprej. Kljub dejstvu, da je danes denar sveta vladar, si sam težko predstavljam funkcioniranje športnih klubov v manjših krajih brez prostovoljnega dela posameznikov, ki imajo šport radi in so pripravljeni nesebično pomagati. Naj omenim še razširjeno upravo, profesionalnega sekretarja, na novo
organizirano zdravniško službo, večjo medijsko prisotnost ter številne druge novosti oziroma izboljšave, ki naj bi pripomogle k temu, da vstopamo v prvo ligo samozavestni in trdno odločeni, da ne bomo plesali zgolj eno leto.
Kljubtemusezavedamo.danasčakaneusmiljenbojvprvi rokometni ligi, ki velja za najmočnejše moštveno tekmovanje v Sloveniji. Veseli nas, da lahko tekmujemo v rokometni ligi, ki jo strokovnjaki uvrščajo med pet najmočnejših v Evropi. Prav tako se zavedamo, da delujemo v okolju, ki je zelo kritično do rokometa, da meje med grajo in hvalo praktično ni, da so pričakovanja velikokrat večja od realnosti, a tudi to, da imamo eno najbolj zvestih in številnih publik v Sloveniji. Ceniti znamo, da je naš glavni sponzor eden najbolj prepoznanvnih in spoštovanih gospodarstvenikov v Sloveniji g. Janez Škrabec in da imamo ob njegovem boku preko sto manjših sponzorjev, ki dokazujejo, da kljub vzponom in padcem še vedno verjamejo v ta šport. Vsi ti številni sponzorji vlivajo rokometnim delavcem novih moči, prepotrebnih za dolgo in naporno sezono, prav tako pa je za vse nas to tudi velika odgovornost.
O uvrstitvi naše ekipe v prihajajoči sezoni ne bi rad ugibal, pridružil bi se mnenju mojih sodelavcev, ki smatrajo, da bi ponovitev 8. mesta pomenila izjemen uspeh za novinca v 1 .A DRL. Verjamemo v trenerja Tomaža Tomšiča, v domače igralce in okrepitve, verjamemo v navijaško skupino Urban in v gledalce, da bodo vsako tekmo napolnili ŠC Ribnica in športno navijali za naše fante. Izzivov vsekakor ne manjka. Če ne bo pretiranih poškodb in se nam nasmehne tudi kanček sreče, potem si upam napovedati, da bo Ribnica v prihajajoči sezoni najprijetnejše presenečenje v prvi
ligi.
In sreča spremlja hrabre!
RD Ribnica Riko hiše Predstednik Marko Obrstar
Članska ekipa RD Ribnica Riko hiše se je pred prihajajočo sezono okrepila s šestimi novimi igralci. Ti naj bi s svojo kvaliteto in izkušnjami dopolnili lanskoletno ekipo, sestavljeno pretežno iz domačega kadra. Tako se nam je pridružil odlični levoroki makedonski reprezentant Lazo Majnov, tu sta občasna hrvaška reprezentanta Vladimir Ostarčevič in Ivan Pongračič, Andraž Podvršič je že stari znanec, ki se po enem letu znova vrača v ribniško sredino, Slovenjgradčan Mirko Nikolič bo letos igral v Ribnici kot posojen igralec Cimosa iz Kopra, in na koncu verjetno najodmevnejša okrepitev v tej sezoni, legendarni in za mnoge še vedno eden najboljših vratarjev v Sloveniji Mustafa Torlo. V naših vrstah je ostal tudi odlični obrambni igralec iz Škofje Loke Aleš Smiljanič, ki je bil edini nedomačin v lanski ekipi. Ob izkušenih domačih igralcih, v prvi vrsti so tu Damjan Škaper, Boštjan Grm, Tomaž Lesar in Leon Mikulin ter ob nekaj nadarjenih mladih igralcih, kjer izstopata Črt Abrahamsberg in Mitja Nosan, ne gre prezreti dejstva, da ima trener Tomaž Tomšič na razpolago kvalitetno moštvo, ki se lahko uspešno kosa z večino prvoligaških ekip.
i mi t
Strokovni kader
Tomaž Tomšič - glavni trener
Uspehi: 2x 01 (8. in 11. mesto), 3x Sl (3. mesto I. 93), 3x SP, 5x EP (2. mesto (Slo), 5. mesto (Cro)),12x državni prvak Slo, 11x pokalni prvak Slo, 5x polfinale lige prvakov, 1x polfinale PPZ
Reprezentanca: 204 nastopi za Slovenijo
Vasilij Dubonosov - pomočnik trenerja
Uspehi: 1992/93, 1995/96 in 1996/97 podrpvak Rusije, finale EHF (1995), polfinale PPZ (1998), 2x 3. mesto v 1.SRL, finale pokala Slo
Reprezentanca: 5 nastopov za Rusijo
Igralski kader
Damjan Škaper
Rojen: 07.11.1977 Višina/teža: 186cm/90kg Igralno mesto: srednji zunanji
Reprezentanca: kadetska in mladinska reprez. Slovenije
Tomaž Lesar
Rojen: 06.04.1978 Višina/teža: 190cm/90kg Igralno mesto: desni zunanji Reprezentanca: /
_________________________'
Boštjan Grm
Rojen: 14.06.1981 Višina/teža: 189cm/84kg Igralno mesto: vratar Reprezentanca: /
Mustafa Torlo
Rojen: 16.04.1969 Višina/teža: 186cm/92kg j ®",ro I Igralno mesto: vratar
/	Reprezentanca: 25 nastopov za BIH, 27 nastopov za SLO
n
1 7-’
©RI KO
SE Grami:.
G rami» \
ri *e
•j
©RIKO
Grami:
Lazo Maj nov
Rojen: 26.04.1980
Višina/teža: 197cm/98kg
Igralno mesto: desni zunanji
Reprezentanca: 63 nastopov za Makedonijo
Leon Mikulin
Rojen: 22.10.1982
Višina/teža: 186cm/78kg
Igralno mesto: levo krilo
Reprezentanca: kadetska in mladinska reprez. Slovenije
Vladimir Ostarčevič
Rojen: 22.04.1982
Višina/teža: 187cm/96kg
Igralno mesto: srednji zunanji
Reprezentanca: 15 nastopov za Hrvaško
Ivan Pongračič
Rojen: 03.03.1980
Višina/teža: 183cm/86kg
Igralno mesto: levo krilo
Reprezentanca: 15 nastopov za Hrvaško
Andraž Podvršič
Rojen. 05.11.1982
Višina/teža: 197cm/102kg
Igralno mesto: krožni napadalec
Reprezentanca: /
Matija Štimec Rojen: 15.06.1984 Višina/teža: 180cm/80kg Igralno mesto: desno krilo
Reprezentanca: kadetska in mladinska reprez. Slovenije
a
Aleš Smiljanič
Rojen: 29.08.1984 Višina/teža: 198cm/102kg Igralno mesto: levi zunanji
Reprezentanca: kadetska in mladinska rep rez. Slovenije
Mirko Nikolič
Rojen: 08.05.1984 Višina/teža: 193cm/101kg Igralno mesto: levi zunanji
Reprezentanca: 2 nastopa za člansko reprez. Slovenije
Darjan Košir
Rojen: 12.09.1985
Višina/teža: 182cm/93kg
Igralno mesto: krožni napadalec
Reprezentanca: /
Črt Abrahamsberg Rojen: 14.01.1988 Višina/teža: 182cm/82kg Igralno mesto: desno krilo
Reprezentanca: kadetska in mladinska reprez. Slovenije
Aleš Ilc
Rojen: 12.02.1987
Višina/teža: 185cm/84kg
Igralno mesto: vratar
Reprezentanca: /
Mitja Nosan
Rojen: 09.01.1990
Višina/teža: 193cm/95kg
Igralno mesto: levi zunanji
Reprezentanca: kadetska reprez. Slovenije
Kaj želimo doseči v novi sezoni
TOMAŽ TOMŠIČ
V novi sezoni si želimo igrati hiter in moderen rokomet. Zato smo v našo sredino pripeljali šest novih igralcev, ki bodo nadgradili ekipo iz lanske sezone. Okrepitve so kvalitetni igralci, saj so nekateri že nastopali v ligi prvakov, nekateri pa so zbrali že lepo število nastopov za svojo reprezentanco. Zelo pomembno je, da imamo na vsakem igralskem mestu po dva kvalitetna igralca.
Prvi del priprav smo opravili v Zrečah. Ker je v ekipo prišlo šest novincev, bo v pripravljalnem obdobju največ poudarka, poleg telesne kondicije, na uigravanju ekipe. V ta namen bomo odigrali približno 15 pripravljalnih tekem. Ker je večina igralcev profesionalcev, bomo lahko imeli v pripravljalnem obdobju po dva treninga na dan, med samo sezono pa osem treningov na teden.
Moj osebni cilj je obstanek v prvi ligi oziroma uvrstiti se čim višje na lestvici. Največji cilj pa je, da bi Ribnica postala standardno prvoligaško moštvo, ki bi v nekaj letih krojilo slovenski vrh. Zunaj naših meja imamo nekaj domačih igralcev, ki sijih želimo pripeljati v Ribnico. Z njimi bi lahko krojili slovenski rokometni vrh.
MUSTAFA TORLO
Ekipa RD Ribnica Riko hiše je dobro sestavljena. Lahko se bomo kosali praktično z vsemi ekipami v prvi ligi. Prišlo je šest novih obrazov, kar nam lahko dela težave pri uigranosti, vendar verjamem, da bomo to pomanjklivost odpravili z dobrimi treningi.
V dresu Ribnice si želim odigrati čim bolje in osvojiti čim več točk v prvi ligi.
Rokometno društvo Ribnica Riko hiše vabi vse navdušence rokometa, da si zagotovite sezonsko vstopnico za tekmovalno sezono 2008/09. Sezonska vstopnica vam omogoča ogled vseh tekem v rednem delu in končnici 1.A moške državne rokometne lige ter ogled tekem za pokal Slovenije. Sezonsko vstopnico lahko naročite po ugodni ceni s klicem na telefonsko številko
040 465 857.
S sezonsko vstopnico dobite:
-	vse tekme 1.A lige [16 tekem!
-	vse tekme v Slovenskem pokalu
Cena sezonske vstopnice je 65 EUR
Cena vstopnice za posamezno tekmo je 5,60 EUR
Redni del tekmovanja
KROG DATUM	DOMAČI	GOSTJE
01. krog 13.09.2008	RD RIBNICA	RK TREBNJE
02. krog	20.09.2008
03. krog	27.09.2008
04. krog	04.10.2008
05. krog	11.10.2008
06. krog	18.10.2008
07. krog	25.10.2008
08. krog	08.11.2008
09. krog	12.11.2008
10. krog	22.11.2008
11. krog	06.12.2008
12. krog	10.12.2008
13. krog	13.12.2008
14. krog	20.12.2008
15. krog	07.02.2008
16. krog	14.12.2009
17. krog	21.02.2009
18. krog	28.02.2009
19. krog	07.03.2009
20. krog	11.03.2009
21. krog	14.03.2009
22. krog	25.03.2009
RK SLOVAN
RD RIBNICA RK KOZINA - HRPELJE RD RIBNICA RK RUDAR RD RIBNICA RK PREVENT RD RIBNICA RK KRKA RD RIBNICA RK TREBNJE RD RIBNICA RK CIMOS RD RIBNICA RK MERKUR RD RIBNICA RK ORMOŽ RD RIBNICA RK GORENJE RD RIBNICA RK CELJE
RD RIBNICA
RK CIMOS
RD RIBNICA
RK MERKUR
RD RIBNICA RK ORMOŽ RD RIBNICA RK GORENJE RD RIBNICA RK CELJE RD RIBNICA RK SLOVAN RD RIBNICA RK KOZINA - HRPELJE RD RIBNICA RK RUDAR RD RIBNICA RK PREVENT RD RIBNICA RK KRKA RD RIBNICA
Po končanem rednem delu (22 krogov) se igra končnica za prvaka (moštva od 1. do 6. mesta) in končnica za obstanek (moštva od 7. do 12. mesta) v obliki dvokrožnega sistema (10 krogov). Pomembno je povdariti, da se vsi doseženi rezultati v rednem delu prvenstva prenašajo v končnico.
Članska ekipa RD Ribnica Riko hiše bo tudi v letošnji sezoni sodelovala v slovenskem pokalu. S kom se bo Ribnica pomerila v prvem krogu, bo določil žreb. Udeležiti se zaključnega turnirja četverice za pokalno lovoriko je prav gotovo izziv, vreden truda.
d osamosvojitve do danes
Leto	Liga	Mesto
1991/1992	I. DRL	11. mesto
1992/1993	I. DRL	10. mesto
1993/1994	I. DRL	10. mesto
1994/1995	I. DRL	12. mesto
1995/1996	II. DRL (zahod)	2. mesto
1996/1997	1.B DRL	2. mesto
1997/1998	1.B DRL	5. mesto
1998/1999	1.B DRL	1. mesto
1999/2000	1 .A DRL	9. mesto
2000/2001	1.ADRL	9. mesto
2001/2002	1 .A DRL	10. mesto
2002/2003	1 .A DRL	10. mesto
2003/2004	1 .A DRL	12. mesto
2004/2005	1.B DRL	1. mesto
2005/2006	1 .A DRL	8. mesto
2006/2007	1 .A DRL	11. mesto
2007/2008	1.B DRL	1. mesto
Članska ekipa Ribnice je v samostojni Sloveniji prebila enajst sezon od skupno sedemnajstih v 1 .A DRL, vendar ni dosegla vidnejšega uspeha. Sezona 2005/06 je bila do sedaj najuspešnejša. Doseženo osmo mesto dokazuje, da je možno v slovenskem rokometu seči tudi višje, še posebej ob dejstvu, da je šesto mesto takrat le za las ušlo iz rok.
Ribnica se lahko pohvali s številnimi osvojenimi lovorikami mlajših selekcij. Na tem področju je ribniški rokomet že dolga leta v samem vrhu, ribniška rokometna šola pa je po svoji množičnosti in organiziranosti zgled mnogim rokometnim sredinam v Sloveniji. Kot največji dosežek te šole šteje prav gotovo osvojitev prvega mesta kadetov na evropske klubskem prvenstvu v sezoni 1999/2000.
Dosežki v sezoni 2007/08
ČLANI
uvrstitev na lestvici: 1. mesto v LB državni rokometni ligi
Zadnja vrsta: Aleš Ilc, Ivo Ilc, Mitja Ilc, Aleš Smiljanič, Tomaž Lesar, Mitja Nosan, Andraž Grebenc, Mark Klarič
Sredina: Nejc Oblak, Dejan Klavs, Urban Andoljšek, Matija Štimec, Boštjan Grm, Leon Mikulin, Darjan Košir, Matic Andoljšek, Jan Pucelj Spodnja vrsta: Peter Dekič (član uprave), N ata n Hojč (sekretar), Marko Obrstar (predsednik), Janez Škrabec (generalni sponzor), Tomaž Tomšič (trener), Damjan Škaper (kapetan), Vasilij Dubonosov (pomočnik trenerja).
Lestvica l.B državne rokometne lige
Mesto	Ekipa	Št. tekem	Zmage	Neodl.	Porazi	Točke
1.	RD RIBNICA RIKO HIŠE	22	19	0	3	38
2.	MRK KRKA	22	17	1	4	35
3.	MRD KLIMA PETEK MARIBOR	22	16	2	4	34
4.	ROKOMETNI KLUB KRŠKO	22	14	3	5	31
5.	RD MOŠKANJCI - GORIŠNICA	22	14	0	8	28
6.	RK GROSUPLJE	22	9	4	9	22
7.	RD ISTRABENZ PLINI IZOLA	22	8	2	12	18
8.	RK AJDOVŠČINA	22	7	1	14	15
9.	RK M1TOL SEŽANA	22	7	1	14	15
10.	RK RADEČE - MIK CELJE	22	6	2	14	14
11.	RK DOL TKI HRASTNIK	22	5	2	15	12
12.	MRD DOBOVA	22	1	0	21	2
MLADINCI
uvrstitev na lestvici: 6. mesto
kadeti
uvrstitev na lestvici: 6. mesto
ROKOMETNO DRUŠTVO RIBNICA 5* www.rokometnojdrustvo-ribnica.si
jiS a f) ~

Zadnja vrsta: Andoljšek U, Klavs,
Ilc I, Nosan Mitja, Grebenc, Andoljšek M, Petek.
Sredina: Oblak, Nosan Matej, Žepohar, Batinič, Lisjak, Peterlin, Pajnič, Bartol, Levstek.
Spodnja vrsta: Ilc V, Perovšek, Ilc A, Klarič, Pucelj.
Zadnja vrsta: Nosan J (teh. vodja), Ilc V, Nosan B, Guduraš, Grebenc, Šilc, Benčina, Andoljšek C trener).
Spodnja vrsta: Batinič M, Batinič P, Lisjak, Levstek, Merhar, Andoljšek J, Mohar.
trener: Natan Hojč	trener: Ciril Andoljšek
STAREJŠI DEČKI A	STAREJŠI DEČKI B
uvrstitev na lestvici: 15. mesto	uvrstitev na lestvici: 5. mesto
Zadnja vrsta: Ilc, Henigman, Goleš, Kos, Bartol, Klarič, Nosan, Prelesnik. Spodnja vrsta: Kumelj, Zajc, Nedimovič, Lovšin, Fajs, Vesel, Zakrajšek.
Zadnja vrsta: Ilc, Tanko, Smrekar, Slanovič, Zakrajšek, Zajc, Lovšin, Šega, Tanko.
Spodnja vrsta: Borjančič, Košir, Petek, Kolar, Fajs, Kljun.
trener: Gregor Ilc
trener: Gregor Ilc
MLAJŠI DEČKI A	MLAJŠI DEČKI B
uvrstitev na lestvici: 1. mesto	uvrstitev na lestvici: 5. mesto
igralci: Zajc, Stupica, Češarek, Henigman N, Jelenovič, Pahulje, Vesel, Jakobčič, Kljun, Pajnič, Henigman A, Oražem, Lovšin Žiga, Žagar, Anič, Lovšin Žak, Bolha, Dvorščak, Petek, Šilc, Hren, Solar.
trener: Nikola Radič teh. vodja: Janko Pajnič
igralci: Nedimovič D, Logar, Idrizi, Tanko, Stjepič, Kljun L, Kramžar, Seferovič, Kaplan, Oražem, Pogorelec, Vučemilovič, Kebe, Knavs, sinanovič, Mihelič, Petek, Kljun M, Ilc, Kos, Nedimovič N, Pucelj, Tanko, Škrabec, Šporar, Vrcelj trener: Nikola Radič teh. vodja: Jože Tanko
MINI ROKOMET - 1. DO 4. RAZREDA
wm 91
trenerji: Leon Mikulin (1.-2. razred; Ribnica) Nikola Radič (3. - 4. razred; Ribnica) Gregor Ilc (1.-4. razred; Dolenja vas)
Riko Hiše
Gramiz
INOTHERM
OBČINA RIBNICA

TRANSPORT «te« □
U R BAhl
m » r> »M * c:	/v
«■
kvmGrafika