251 Geza Erni{a PRIDIGA NA TRUBARJEVO NEDELJO v Ljubljani 5. junija 2005 Milost vam in mir od Boga Očeta našega in od Gospoda našega Jezusa Kristusa, amen. Dragi zbrani. Pri današnjem svečanem bogoslužju bomo za podla­ go pridige poslušali biblične besede iz pisma Hebrejcem, 13. poglavje, 7. vrstica: Spominjajte se svojih voditeljev, in ravnajte se po njihovi veri. Amen. Drage sestre, dragi bratje v Kristusu ! Neka stara modrost pravi, da je življenje brez praznikov kakor dolga pot brez počitka. In to je gotovo res. Tudi mi smo se danes zbrali k prav posebnemu prazniku. K posebni svečanosti. Obhajamo namreč Trubarjevo nede­ ljo, ki za našo Cerkev in še posebej zacerkveno občino Ljubljana veliko pomeni. In danes nam misli hitijo kar nekaj stoletij nazaj. Delamo to zavestno, kajti menimo, da je jasen in trezen pogled v zgodovino potreben. Iz zgodovine se namreč človek vedno lahko kaj nauči. Seveda če jo pravilno ovrednoti, kritično presodi. In Slovenci, ne le luterani, ampak tudi mnogi drugi, se z veseljem in ponosom vračamo v čas reformacije, ki je tako mogočno zaznamovala Evropo in svet in tudi prostor, kjer smo doma. Vračamo se v čas človeka, kateremu je danes namenjeno to sve ča no bogoslužje, in v čas, ki je za nas narod pomenil čas velikih od ločitev. Po zaslugi Trubarja, Dalmatina, Krelja, Küzmiča in mnogih dru­ gih protestantov je Bog namreč spregovoril tudi v slovenskem jeziku. In jezik majhnega naroda postane tisti integrativni faktor, ki nas kot Slovence združi in poveže. KRONIKA KRONIKA 252 Toda to ni vse, kar je Trubar Slovencem dal. Dobili smo svojo slovensko Cerkev in krščansko­protestantski način verovanja. Dobili smo Sveto pismo v materinem jeziku, ki je postalo naš zvesti sopotnik v dobrem in hudem. In na tem temelju želimo graditi naprej. Biblija je tudi danes za mnoge ljudi največji učbenik. In kjer so ljudje tudi versko dobro izobraženi, kjer jim krščanske vrednote nekaj pomenijo in kjer po njih tudi živijo, tam je vera vedno bogastvo. Psalmist v 104. psalmu pravi: »Gospod moj Bog, zelo si velik. S sadom tvojih del se nasičuje zemlja. Vsa si naredil z modrostjo. Od­ preš svojo roko in vsa bitja so nasičena s tvojimi dobrinami.« In to bi moralo tudi nam marsikaj povedati. Človek resda ni Bog, toda vsak izmed nas je poklican, da odpre svoje srce, dušo in roke. Vsi smo poklicani, da širimo strpnost, solidarnost, pomoč, ljubezen. Nihče namreč ni tako reven, da ne bi lahko ničesar podaril, ničesar dobrega za svojega sočloveka naredil. In vzori vlečejo, ne le gole besede. Trubar v predgovoru h katekizmu iz leta 1550 piše: »Vsem Slo­ ven cem, gnado, mir in milost in pravo spoznanje Božje po Jezusu Kristusu, prosim. Toda poglejmo.« Ali zmoremo ljudje to gnado, ta potreben mir in to milost eden drugemu resnično privoščiti in izkazati? Ali se še tudi danes in to v mnogoterih ozirih ne delimo preveč po verski, politični, kulturni in etnični pripadnosti? In zakaj, mislite, je zgodba o usmiljenem Samarijanu, ki je pomagal ranjencu, tujcu, prišla v Sveto pismo? Tudi zato, ker nas vsak drobec dobrote, ki jo prinesemo v ta svet, naredi bolj človeške. In to je nekaj, kar šteje pred Bogom. Vedno se je treba bojevati tudi za stoto ovco, če povemo biblično, pa čeprav se velikokrat zgodi, da jo najdemo šele potem, ko so jo že raztrgali volkovi. Toda ni nam obupati. Jezus je namreč hotel in hoče, da odkrijemo Boga, ki nas nosi, ko ne moremo več hoditi, ki nas išče, če smo se izgubili, in ki nam stoji ob strani, če ne vemo več ne kod ne kam. Zato je posedal tudi za mizo z grešniki in cariniki, da bi povedal: za človeško bratstvo ni meja. Je eno samo Božje kraljestvo, iz katerega nihče ni izključen. In za tako kraljestvo se nam je truditi. In hvala Bogu, da je Noe bil rešen ob vesoljnem potopu, kajti če bi v svetu o vsem odločali le KRONIKA 253 moralisti, brez ljubezni, bi se vesoljni potop razlival še naprej in božje odrešenjske zgodovine z ljudmi sploh ne bi bilo. Toda Bog nas ima rad. Rad nas ima v naši šibkosti in nemoči, rad nas ima v našem iskanju in v našem trudu na tisočerih poteh. Kajti vedno znova se najdejo ljudje, ki so pogumni tudi v obupu, ki so ponosni in ki so zmožni zlomiti, kar jih utesnjuje. In tako sem prepričan, da bo veliko delo slovenskih protestan­ tov ostalo trajno zapisano v srca Slovencev, kajti imelo je ima tudi ekumensko razsežnost. Ekumensko razsežnost v tem: če Bog gre z nami, čemu potem ljudje ne bi šli drug z drugim, čemu drug z drugim ne bi dobro shajali, čeprav ne mislimo vsi enako. Vsak od nas lahko namreč nekaj prispeva k harmoniji ali disharmoniji. Gotovo pa ne bi bilo tudi nič narobe, če bi se morda malo več prepustili tudi v Božje roke, morda bi bilo potem disharmonije nekaj manj. Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo. Tako nam pravi torej Božja beseda. Spominjanje pa je vedno tudi obveza. Obveza uresničevanja tistega, kar ima dobre možnosti, da bo od Gospoda vinograda prepoznano kot nekaj dobrega. Naj bodo torej tudi naša dela med temi, ki bodo prepoznana kot dobra. Za prihodnost človeštva namreč ni nič bolj pomembno in potrebno, kot če bomo znali biti ljudje sprave, ljubezni, odpuščanja in dobrote. Tega sveta in njegove revščine stoternih podob namreč ne bo rešila le ekonomija, ampak ljudje, ki bomo videli svojega bližnjega in zanj kaj dobrega storili. Vemo, da to vedno ni lahko in da je naše početje marsikdaj le kapljica v morje, toda če te kapljice ne bi bilo, kot je zapisala mati Terezija, tudi morja ne bi bilo. Drage sestre, dragi bratje v Kristusu! »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« To so besede, ki spadajo v življenje mnogih velikih ljudi. Tudi v Trubarjevo in na njegovo življenjsko pot. Ta pot je našla milost v Gospodovih očeh. In kljub mnogim težavam je bila blagoslovljena in tudi uspešna, kajti hojena je bila za svoje ljudstvo, svojo Cerkev, svojo vero, svojega Boga in vse tiste lepe ideale, brez katerih življenje ne more naprej. Amen. KRONIKA 254 Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, v katero se ne glede na življenjski in svetovni nazor, versko in politično pripadnost ter narodnostno opredeljenost združujemo vsi, ki spoštujemo bogato izročilo slovenskega protestantizma, se obrača na znanstvene in izobraževalne zavode, državne organe Republike Slovenije, verske skupnosti, civilnodružbene organizacije, strokovna društva, znan stve nike, množična občila in vso slovensko javnost s POSLANICO s pozivom za kar najbolj ustvarjalno, strokovno plodno, spošt ljivo, povezujoče, zavezujoče in spodbujajoče proslavljanje bližajoče se 500. obletnice rojstva PRIMO@A TRUBARJA junija 2008. Poslanico izreka Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar v skladu s svojimi programskimi izhodišči, med katerimi je v ospred ju varovanje in osmišljanje kulturnega izročila slovenskih protestan tov. Društvo želi širiti in utrjevati zavest, da je to izročilo nastalo v obliko­ vanju Cerkve Božje slovenskega jezika in da je temeljnega pomena za razvoj in obstoj slovenske narodne samobitnosti ter njene vpetosti v evropski prostor. Društvo si prizadeva, da bi izjemni dosežki protes­ tantov ne potonili v omalovaževanju in pozabi. Primož Trubar je osrednja osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejša osebnost v razvijanju teme­ ljev za oblikovanje slovenskega naroda. S spisi Primoža Trubarja se začenja slovstvo v slovenskem knjižnem jeziku, poleg tega se z njimi začenjajo med drugim tudi zgodovinopisno poročanje v slovenščini, KRONIKA 255 teološko in filozofsko razpravljanje in pojasnjevanje v slovenščini ter sestavljanje pravnih besedil v slovenščini. S Trubarjem se začenja javna raba imena Slovenci ter razglašanje enovitosti pripadnikov slov­ enstva ne glede na ločujoče deželne meje. Trubarjevo delo je ustvarilo temelje za postopno razvijanje slovenskega naroda, postop no miselno ozaveščanje o slovenskem narodu in njegovih zahtevah in postopno aktiviranje moči za uresničevanje spoznanih ciljev. Razumevanje in spoštovanje njegovega dela je izhodišče za prepo znavno in neizničljivo narodno samobitnost, s katero se Slovenci ena kopravno vključujemo v najnovejše evropske in svetovne povezave. Iz prepričanja o trajni veličini Trubarjevih dejanj in zamisli želi društvo ob približujoči se obletnici ves čas do 2008 še posebej spod­ bujati k celovitemu znanstvenemu preučevanju slovenskega protes­ tantizma od 16. stoletja do zdaj, posredovanju raziskovalnih spoznanj najširši javnosti, ponatiskovanju in razlaganju protestant skih knjižnih del, porajanju na protestantizem tematsko vezanih umetniških del, ekumenskemu srečevanju verskih skupnosti, razvija nju dejavnih stik­ ov s sorodnimi prizadevanji doma in v tujini, živah nemu seznanjanju z vsestranskimi dosežki slovenskega protestan tizma, spominskim obeležjem doma, v zamejstvu in tujini, poimeno vanju javnih zavodov, ulic, priznanj ipd. po zaslužnih protestantih, izdaji priložnostnega promocijskega gradiva in poštnih znamk itn., pa tudi k ureditvi statusa Trubarjeve domačije na Rašici in Trubarjeve hiše v Ljubljani. Dejavnosti, ki naj bi osmislile 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja, ne morejo biti omejene le na nekaj zavodov ali organov, saj se prav vsaki neformalni skupini, naselju, šoli, zavodu, društvu in mediju ponujajo priložnosti za pripravo proslave, kultur ne prireditve, preda­ vanja, pogovora, razstave, zaokroženega niza informacij, zgibanke ali brošure, delne raziskave, ekskurzije, odkritja spominskega obeležja, poimenovanja ulice ali zavoda. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je prepričano, da je treba za usmerjanje širokega proslavljanja ustanoviti vseslo venski odbor najuglednejših strokovnih in družbenih predstavnikov in da mora biti leto 2008 razglašeno za Trubarjevo leto.