k AA ato Mali računar z a I. razred ali oddelek ljudskih šol. — Navod, kako naj učitelj pervošolce po pripovestih računiti uči. Zložiliu spisal GJ-regor Sonniior. c. k. okrajni šolski ogleda. -— a V Celovci 1874, Natisnila in založila tiskarnica družbe sv. Mohora. H aopfcossH Vyod. I. O računstvu sploh. V obseg pervega razreda spada tudi računstvo, in to največ zarad obličnega (formalnega) izobraženja mla- deži. Ako v obzir vzamemo upliv, kojega ima ta nauk na razvitek duševnih moči in posebno na moč mišljenja; onda se nočemo čuditi, da na-nj ljudska učilnica vso svojo pozornost (pazljivost) obrača. Peča se li učitelj s svojimi učenci pri tem nauku iz začetka v malem krogu, razširja li on ta tesni krog malo po malem, rabe gradivo (snov) iz okolnosti svojih učencev, in skerbi, da se deca najprej v malem krogu varno in lahko gibati morejo; tedaj že s tim pokaže, da je svojo nalogo prav razumel. Števila od 1 do 10 ali najviše do 20 so, s kojimi naj se bavi učitelj pervega razreda. To se ve, da morajo učenci to do dobrega razumeti. Računstvo tega razreda naslanja se po vsem na zo¬ ro ve (ogledovanje); samo s čutili zamorejo mali računarji števila točno pojmiti (zapopasti). Za zorno (ogledno ) sred¬ stvo utegnejo se rabiti persti, kroglice na rusovskem rajtalu, paličice, čerte, pike, itd. Pri vsakem tudi najmanjšem številu morajo se vse mogoče številske razmere v obzir jemati; mora se doštevati, odštevati, poštevati (množiti) in razštevati (deliti), da-si tudi učenci ne vedo, kako se zove ta ali tena računska verst. Sle¬ dečemu poduku mora poprejšn ji v dokaz služiti, in oba se morata zlagati (vezati, spajati), ker v tem naravskem zlogu (spoji) minulosti in prihodnosti leži vsa tajna (skrivna) moč izobraževajočega poduka. Učenci se lahko nauče računiti, ako so le vsako število poleg zaderžaja popolnoma pojmili (razumeli); ker nekteri učenci v šolo pridši, že malo mehaničko šteti znajo, mora učitelj tudi s štetjem pričeti, in naj tisto smatra kot pri¬ pravo za prihodnje obširneje in jasneje dokazovanje. IV II. Učni in urni načert v obziru računanja. 1. za nerazdeljeno enorazredno ljudsJco učilnico: a) v pervem oddelim 2 uri v tednu, b) v drugem „ 2 „ „ „ c) v tretjem „ 2 , „ „ 2. za razdeljeno enorazredno ljudsico učilnico: v vsakem razdelku po 4 ure v tednu ,; a) v pervem oddelku 2 „ „ „ b) v drugem „ 2 „ „ „ 3. za dvorazredno ljudsko učilnico: a) v pervem razredu 6 ur v tednu, aa) v pervem oddelku 3 ure v tednu, Ib) v drugem „ 3 „ „ „ b) v drugem razredu 4 ure v tednu. 4. za trirazredno ljudsko učilnico: a) v pervem razredu 4 ure v tednu, b) v drugem razredu 5—6 ur v tednu, c) v tretjem „ 4—5 „ „ „ 5. za čveterorazredno ljudsko učilnico: a) v pervem razredu 4 ure v tednu, b) v drugem „ 4 „ „ „ c) v tretjem „ 4 „ „ „ d) v četertem „ 4 „ „ „ Iz te osnove je vsakemu učitelju do cela jasno, koliko postavnega časa mu ostane za računstvo pervega razreda in pervega oddelka. Učni in urni načert „Malega računarja“ je v svojej obliki za enorazredne ljudske učilnice — ker jih je dozdaj naj več — v svojem obsegu in zaderžaji pa za vsako ljud¬ sko učilnico osnovan in izpeljan. Kjer je le en učitelj, pridete na peni oddelek, kteri ima 2 tečaja, 2 uri-, tedaj na vsaki tečaj 1 ura, v pervem tečaji ali peno leto uči peno desetinko, t. j. število od 1 do 10; v drugem tečaji ali drugo leto uči drugo desetinko, t. j. št. od 10 do 20. V pervem oddelku bodeš moral blizo odločeni uri v 4 pol-ure raztegniti. V dvorazrednih šolah, kjer sta 2 učitelja, odpadejo 3 ure za dotični predmet. y Tukaj se praša, v kterem oddelku učenci 2 leti osta¬ nejo, v pervem ali v drugem ; ako v pervem, tedaj za nje vse tisto velja, kar je za enorazredne učilnice rečenega, če li pa že v enem letu v drugi oddelk prestopijo, tedaj naj se ravna učitelj po načertu tri- in čveterorazrednih učilnic; to je zavisno od okrajnih razmer, posebno od stopnje razvitka, na koji se učenci nahajajo. Glede nauka je le ta razloček, da mora učitelj predmet v slednjem slučaji bolj tesno omejiti. Tam, kjer so 3 ali 4 učitelji, so temu predmetu v per¬ vem razredu 4 ure odmerjene; zatorej mora učitelj pervega razreda pervo in drugo desetinko, t. j., števila od 1 do 20 v enem letu izpeljati. Glede tega moraš si sploh to-le zapomniti: Sole, kjer eden, dva ali trije učitelji uče, ima peni razred ali oddelek 2 tečaja, t. j. 2 leti, trije razredi ali oddelki 6 tečajev, ako šestletno šolsko obiskovanje v obzir vzamemo; sedmi in osmi tečaj, (kjer osmoletno šolsko obiskovanje obstaja), morata se v eno- in dvorazrednih šolah med une tečaje razčertiti. III. Opomeni za učitelja. 1. Tirjaj, da ti učenec vsako prašanje ponovi, da se spričaš, ali učenec ve, kaj baraš. 2. Pri obdelovanji vsacega števila tirjaj popoln in razgoveten odgovor, kakor ga najdeš po nekterem prašanji „Malega računarjapri vsakem se to ni moglo zgoditi zarad pičlega prostora; pri marsikterem je tudi le polovičen iz istega razloga. Tukaj le ti dam en par primerov: Ako učenca prašaš: Koliko je 5 in 3? — Ne zado¬ volji se z odgovorom: 8; temoč tirjaj, da učenec reče: 5 in 3 je 8 = 5-\-3 = 8. — Ti imaš 9 orehov, ako jih 1 kopo sneš, koliko ti jih pa še ostane? — Učenec ne sme odgo¬ voriti: 5, ampak tako-le: Jaz imam 9 orehov, ako jih 1 kopo snem, ostane mi jih še 5; kajti v 1 kopi so 4 orehi, 9 manj 4 je pa 5, 5-\-4 = 9. — Le po tem potu\ bodeš se sproti prepričal, je li se tvoji učenci dotičnega števila do dobrega zavejo ali ne. 3. Ne pozabi vprašati, po tem ko je učenec že nalogo rešil: — zakaj ? — da ti vzrok pove , zakaj da mora znesek VI ravno tolikošen biti , kolikoršen je. N. pr.: Eno jabelko velja 2 lir.; koliko jih pa za 8 kr. dobiš ? — Odg. Ako 1 jabelko 2 kr. velja, tako za 8 kr. 4 jabelka dobim. Zakaj? — Odg. 2 kr. sta v 8 kr. 4 krat, ali kar je vse eno: 2 kr. samorem od 8 kr. 4 krat odšteti in za vsakkrat 2 kr. dobim 1 jabelko; tedaj za 8 kr. 4 jabelka; ker se 2 kr. v 8 kr. 4 krat na¬ hajata ; prav pa ni odgovor, ako učenec reče: ker je 2 krat 4 osem, ali 4x2 = 8. Ako učenec na vprašanje „zakaj“ ničesar ne ve odgovoriti , tedaj naj učitelj pokaže , ali je pravi mojster. 3. Sprašuj učence znajdljivo (heuristiško)! Ne misli, da se naloga ali račun , kojega učencu v razrešen je daš, sam o sebi razumi; tem več moraš učence s primernim spraševanjem voditi, da zamorejo iz kakovosti nagrade (naloge) in iz bitja številskih razmer po svoji moči soditi, kako naj se račun reši (izpelje). N. pr. naloga: Tvoj oče plačajo za te 1 gold. na mesec, da se nemško učiš; koliko pa taučnina za celo leto znese? — Povej mi J. še enkrat, kako se naloga glasi! (Učenec opetuje). — Koliko plačajo oče za-te na mesec? — Kaj pa del je traja (terpi), 1 mesec ali 1 leto ? — Koliko mescev je 1 leto? — Kolikokrat 1 mesec je to več kakor 1 mesec? — Kolikokrat 1 gold. bodo morali oče za celo leto plačati ? — In koliko je 12 krat 1 gold. ? — Koliko znese učnina za 1 leto ? Ali tako-le: Koliko plačajo oče na mesec? — koliko na 2,3, 4 itd. mesce? Slabejim učencem je takošno spraševanje vselej po¬ trebno in koristno. 5. Varuj se učencem odgovor na jezik polagati; tak učitelj pomaguje učencem lenobo pasti ter je hote ali ne hote nasprotnik duševnega razvitim. 6. Primerjaj marljivo vsako število s poprejšnjimi. Z nekterimi števili sem to drugim v izgled nekaj obširneje izpeljal. N. pr. št. 10 stran 93 - 95. 7. Glej, da se učenci raven ustmenega računenja tudi številke pisati uče. To jim dela posebno veselje, ko znajo število, kterega se zavejo, tudi pismeno postaviti; verh tega pa tako postopanje tudi sredstveni nauk podp.era, kakor hitro so učenci sposobni, lahke računske naloge iz dr. Moč¬ nikove knjižice na tihem izdelovati. Utegne se to že v ne- kterih mescih dognati. Kedar učitelj kak drugi oddelk ne- VII posredstveno uči, naj nektere bolj izurjene učence iz višjega oddelka malim računarjem črede za pomočnike postavi. 8. Da bodo učenci sposobni porabne račune reševati, skerbi: a) da učenci rečne razmere razumejo, ktere so nalogi v podlago dane. N. pr. Alio daješ račune o času, morajo učenci časno razmerje vedeti; t. j. dan, teden, mesec, leto itd. Ce li ti po novi meri rajtaš, mora učenec znati , kaj je meter, liter, gram , decimeter itd. b) Skerbi, da bodo učenci sami zmožni iz dane naloge razsoditi, po kterem potu morajo račun izpeljati, da tisto število najdejo, ktero se išče. (Poglej točko 4!) N. pr.: Ti daš učencem nalogo: Ena hruška velja 2 kr.; koliko velja 5 hrušk ? — Ako ti učenec ne ve odgovoriti, če ravno zna prašanje ponoviti, moraš nazaj seči; to se pravi: moraš prašati, koliko velja 1 hruška, koliko veljate 2 hruški, 3, 4 hruške in slednjič še le : koliko velja 5 hrušk ? — Po tem načinu bode učenec zvedel, da jih za 10 kr. 5 dobi. — Ako ga vprašaš: zakaj ? dobiš večjidel odgovor: ker 2x5 ali 5x2=10. Neglede na to, da ta odgovor ni prav, poskusi učencu ugovarjati: Ali bi ne moglo 5 hrušk tudi 8 kr. veljati, ker 2x4 = 8? Učenec, ko ne ve ti razloga dati, molči. V miš¬ ljenji bolj izurjen učenec ti mora to nalogo tako-le rešiti: Ena hruška velja 2 kr.; 5 hrušk je peterno od 1 hru¬ ške, 5 hrušk mora tedaj peterno ali petkrat toliko veljati, kolikor 1 hruška velja; 1 hruška pa velja 2 kr.; tedaj jih mora 5, 10 kr. veljati; kajti 5x2 kr. = 10 kr. ( Pošteva .) Vsa drugača je nagrada, ako ti vprašaš: Ena hruška velja 2 kr.; koliko jih pa za 10 kr. dobiš? — Ge ne dobiš od¬ govora , moraš učenca vprašati: Koliko krajcarjev moraš plačati za 1 hruško ? za 2, 3, 4 in za 5? — Kolikokrat 2 kr. moreš od 10 kr. odšteti (vzeti)? — Kolikokrat sta 2 kr. v 10 krajcarjih? — Kolikorkrat se 2 kr. v 10 kr. nahajata, tolikokrat 1 hruško ti dobiš, in sicer 5 hrušk, ker ena 2 kr. velja. (Eazšteva — a. kolikokrat je število v številu.) Spet o poprejšnjih različna je zadača, ako prašaš: Koliko velja 1 hruška, ako jih 5 velja 10 kr. — Tukaj naj tako-le baraš: Koliko je peti del od 10? — Koliko je polovica od 10? — 1 tretjin, 1 četertin, 1 petin ali peti del ? — Kolikokrat najde se število 5 v številu 10 ? — itd. VIII Tako postopanje in izpeljevanje računov, ti da priliko, da moreš razsodnost svojih učencev zbujati in krepčati. ( Raz- števa — b. delenje.) Navod v „ Malem računarji“ je osnovan po kratko¬ časnih pripovestih, basnih in pravlicah, iz kterih izhajajo razne računske naloge, kterim sledi raznoverstno spraševanje in mnogokrat tudi odgovor. — Smem reči, da je vsaka pri- povest računska nadača obsegajoča mikavne številske raz¬ mere, o kojih se utegne učitelj z učenci pogovarjati. Ako učitelj med ta nauk prikladne pravljice, basni itd. pripovedovaje vpleta, ne. bode nikoli primoran, učence opo¬ minjati in svariti, da naj bi tiho sedeli in poslušali; mar¬ več bode on v kratkem pozornost, zavnemivost in delalnost pri učencih začutil, ktere se nikdar ni nadjal. Namen teh povesti ni, da bi jih mali šolarji spet v tej obširnosti pra¬ viti morali, v kteri jim je učitelj pripovedoval, da si ravno bi bilo hvalevredno in zelo koristno; temuč on naj le na tiste izreke s prašanjem poudarja, kteri obsegajo števila za račun. Kakošen upliv ima takošno obravnavanje predmeta na duševni razvitek, sem se sam Se mnogokrat prepričal. Nigdar nisem v duševnem obziru tacega uspeha dosegel, kakor ta čas, ko sem učence po primernih pripovestih računiti učil. Zatorej mi tudi noben učitelj ne more ugovarjati, da po tem potu ne gre, in da to ni mogoče. Da vse ne bode moglo na tanko tako iti , kakor je osnovano, vsak učitelj lahko sprevidi, ako pomisli, kako različne so povsod razmere, in na kteri stopnji slovenske šole še večjidel stoje, posebno tam, kjer se morajo učenci raven slovenščine tudi še nemščine učiti. Naj se tudi ne misli, da bi se moral učitelj po vsem z „Malim računarjem“ strinjati in vjemati; tem več bode vsaki zveden učitelj pristavil, kar mu manjka ali se mu prikladniši in izpuščal, kar se mu preveč ali manj primerno dozdeva. Posebno v obziru jezika bode moral učitelj marsiktero besedo bolj po svojem okrajnem narečji zaviti ; poleg tega pa tudi ne sme književnih izrazov zanemarjati, da se učenci po tem takem v besedi bogate. Gromadno število raznoverstnih stvari v povestih in računskih nalogah ti daje gradiva za zorove, da ti ga celo leto ne pomanjka. IX F bukvah s podobami, koje so za ljudske učilnice od¬ ločene , najdeš vse šivali in cvetlice, ktere so v povestih „ Malega računarja 11 imenovane. Ta knjiga s podobami je na Koroškem še v vsako ljudsko šolo za ogledni nauk vpe¬ ljana. Kjer je še ni, tam naj se oskerbi. Ako se v povesti ktera si bodi šival ali rastlina imenuje, je potrebno, da jo učencem saj v podobi predočiš; zatorej sem le tiste šivali in rastline imenoval, kojih podobe imaš pri roči. Ker ni namen te knjižice, da bi jas o tem predmetu obširneje go¬ voril, omenim le toliko, da učitelj v računski uri ne more v tem obziru druzega storiti kakor to, da podobo pokaže, pogovarjanje o teh rečeh pa na drugo uro odloži. Pri vsa¬ kem poduku naj vežba učenec svoja čutila, govorila in du¬ ševne moči. Nekteri učitelj mi bode, morebiti ugovarjal, da se marsikaj prevečkrat ponavlja. Ako se spomeneš didaktičnega vodila: Ponavljanje je duša vsega podučevanja, tako bodeš druge misli, in v kratkem bodeš prisiljen , nektera števila posebno pa številske razmere še večkrat ponavljati, kakor to v „Malem računarji “ najdeš. Sverha ove knjižice je, da se dolgočasno, mehaničko štetje odpravi ter zavnemivo računiti uči. Obžalovanja vredno je slišati, ko pride c. kr. okrajni šolski ogleda v šolo, in ne sliši,druzega kakor: Tinček, štej do 10! — Jurček, štej do 20! — Tinček, štej do 100! ali: Koliko je 3 in 2? — — 4 in 4? — 2X3? — O razumno primernem odšteva¬ nji, poštevanji in razštevanji ni sluha ne duha. — Hvala Bogu, da je v neko jih šolah bolje! Zelo me bode veselilo, ako jaz slovenskim sobratom uči¬ teljskega stanu s tim malim delcem za pervošolce le količkaj vstrežem! Dragi moj prijatelj! prebiraj in dobro premišljuj! po tem pa poskušaj! Brez velicega truda ne pojde-, ali uspeh ti bode neprecenljiv! V Celovci pervega listopada 1873. Pisatelj. Kazalo. Stran Števili 1 in 2 s povestima: 1. Anica. 2. Martin . 1 do 8 Št. 3 s povestmi: 3. Basen o treh žabah. 4. Mlade miške. 5. Trije petelini. 6. Igra z obročem. 7. Prosenica bob in ogel. 8— 19 „4 „ 9. Košuta. 10. Lastevice. 11. Slive.19— 25 „ 5 „ 12. Sprehod pod milo nebo. 13. Mali vertnar.25— 35 „ 6 ,, 14. Sivi škrat. 15. Pole s podo¬ bami. 16. Cvetlični jerbasič . 35— 49 „ 7 „ 19. Volk in mlada koze. 20. Svi¬ nja in želodje. 21. Ščinkovec . 49— 61 „ 8 „ 22. Zverinjak. 23. Divji sin. 24. Deček in jabelčni slamnici. 25. Porabno število (Juri). 26. Čud¬ ne pravlice.61— 77 „ 9 „ 27. Keglanje. 28. Čarodelna kača. 29. Gosi in lisica. 30. Medved, ki zna rajati. 31. Mizar in pa- tuljaki.77— 93 „ 10 „ 32. Velikan in patuljaki. 33. Divji lov .93—110 O novih merah.110—120 števila od 11—20.121—134 I. Listopada (Novembra) števili 1 in 2. 1. Teden. a) Ura. Števili 1 in 2 kakor tudi vsako sledeče število do 10 naj učitelj kolikor more na raznih zunanjih predmetih pokaže, in po tem še le število s številko zapiše. Kakor mora učenec, kadar se brati uči, glasnik od pismena ali čerke razločevati, tako naj on tudi v številstvu število od številke razločuje. — Glasnike ali glasove in števila izrekujemo, s pismeni ali čerkami in številkami pa glasnike ali glasove in števila zapisujemo. Skušnja uči, da so še nekteri učitelji, koji tega ne razločujejo. Učitelj potegne dve navpični čerti na tabli in postavi raven nju število dve s številko (dvojko) kot znesek do- števe. — Po tem naj potegne čerti, eno pod drugo, pa tudi številko enote (enojke) raven, in nuj da učenci sami soštejejo ter rekč. 1 čerta in še 1 čerta ste 2 čerti. Učitelj: 1 čerta je enkrat 1 čerta. Kaj sem rekel ? Dva¬ krat 1 čerta je 1 in še 1 čerta, tedaj ste dvakrat 1 čerta 2 čerti. — Dvakrat 1 ste dve. Kaj sem rekel? — En¬ krat 2 ste tudi 2. Kaj sem rekel? Ako jaz od 2 čert na tabli 1 čer to izbrišem, koliko jih pa še na tabli ostane? - Odgovor: Ako jaz od 2 čert na tabli 1 čerto zbrišem, tako še 1 čerta ostane. — Koliko je tedaj 2 manj 1? Dve manj 1 je 1. — Kaj sem rekel? — Vsi izrecite! 2 — 1 = 1 . Kolikokrat se nahaja 1 čerta v 1 čerti ? 1 čerta v 1 čerti nahaja se enkrat. — Kaj sem rekel? Kolikokrat 1 2 se nahaja 1 čerta v 2 čertah? Ena čerta nahaja se v dveh čertah dvakrat. Kaj sem rekel ? — Zakaj ? Koliko krat moreš ti 1 čerto od 2 čert zbrisati ? (Učitelj pokaže). Eno čerto morem od 2 čert dvakrat zbrisati. Kaj sem rekel ? Vsaki odgovor naj učitelj z učenci tako dolgo po¬ navlja , da ga sami lepo razgovetuo in gladko izrekovati morejo. Kar je učitelj dozdaj s čertami prednašal, naj tudi na rusovskem rajtalu z okroglicami izpelje, potem pa s čertami in številkami še enkrat tako-le pokaže: II 2 I 1 I 1 Zdaj pa zopet, na raznih drugih predmetih. I. Povest. b) Ura. Anica je 1 belega in 1 černega zajčka za igranje dobila. — Koliko zajčkov je Anica zdaj imela? Koliko jih je to: 1 bel in 1 čern ? Koliko jih je 1 in 1 ? — Koliko imaš ti glav? Koliko glav ima pa 1 zajček? Koliko jih imata pa dva zajčka? Blagi deklici pa ni šlo prav po srečp da bi tega veselja še dalje vživljala; kajti že drugi dan ji je beli zajček poginil. Koliko zajčkov je še živih ostalo? — Zakaj? Ako od 2 zajčkov 1 cerkne, še 1 ostane. 1 + 1 = 2. 2-1 = 1 . 1 + 1 = 2 1X1 = 1 2X1 = 2 1X2 = 2 1 - 0 .= 1 2-1 = 1 lv 1 = 1 1 v 2 = 2 3 Anica zdaj s černim zajčkom ni več veselja imela, ter prosi mater, da bi ga, komur bi radi, dali. Mati uka¬ žejo zajčka odnesti in namesti njega 1 belo in 1 pikasto munico prinesti, kteri ste tako fletno vkup čebljali in igrali, da se je morala Anica jima prav iz serca smejati. Koliko munic so ukazali mati prinesti? — Koliko munic je to: 1 bela in 1 pikasta? 1 + 1 je koliko! V nedeljo in ponedeljek je igrala Anica z mladima milni¬ cama ali v torek ju ni bilo več doma. Mati so obe spo¬ dili, ker je černa munica Ančico na desnici tako opraskala, da se ji je kri po roči pocedila. Ali niso mačke puste in sitne živali? Doklej je igrala Anica z milnicama? Koliko dni je to, nedelja in ponedeljek? Mati so obe munici spodili; koliko jih je to? Obe je toliko kot dve. Ali ste obe munici Anico opraskali ? Na kteri roči je pa mačka Anico opraskala? Ktera roka je desnica? Po¬ kaži jo! — Kako pa uni roči pravimo ? (levica). Koliko rok pa ima vsak človek ? Koliko jih moraš k 1 djati, da ste 2 ? Za koliko ste 2 več kakor 1 ? — Kolikokrat je 1 roka na človeškem telesu? Dvakrat? — Kolikokrat 1 nogo ima človek? Kolikokrat pa oko? Koliko ima človek ušes? lic? nosnic? kolen? palcev na rokah? kazalcev? sredincev? perstancev? mazincev? ram? peti? itd. Ime¬ nuj zdaj vse, kar je po dvakrat na telesu. Kolikokrat je pa glava na truplu ? čelo ? teme ? nos ? herbet? persi? itd. Drugi dan je bilo Anici vendar le žal po municah; zategadelj prosi ljubo mamico, da bi jej dvojico drugih pripomagali. Tega mati sicer niso storili; ali neko drugo veselje so ji napravili. Anica je dobila kletčico z dvojico rumenih kanarčkov vred, ki sta tako glasno pela, da se je izba tresla. 1 * 4 Koliko ptic je Anica dobila? — Koliko jih je dvo¬ jica ali par ? Imenujte redi, ktere nam po dvoje rabijo ? — Dvojica ali par čevljev, skorinj, nogo vic, rokovic, hlač itd. Anica ni imela sreče s svojima pticama. Stara mačka si ju je že davno za pečenko odločila. Nekega dne si je Anica s svojo čečo (popo) v veži igrala. Kletka s pticama je stala na stoličku , ker so mati hoteli jima konopnenega semena in čverste vode dati. Ta priložnost je bila mački ugodna, zverne kletko, ta se odpre in mačka zagrabi s kremplji 1 ptico iz nje; ter jo potepe. Anica vpije na vse gerlo, ali prej da so mati prišli, je ušel že tudi uni kanarček iz kleti, kteri je na Anico še enkrat milo nazaj pogledal, kakor da bi hotel reci: Z Bogom ! Koliko ptic je mačka snedla? Koliko jih je odletelo? — Koliko jih je še v kletki ostalo? — Zakaj? — (Ker ste le 2 v kletki bili.) Da bi starši Anično obžalovanje po kanarčkih nekaj potolažili, kupijo oče dvojico golobčkov, ktera sta Anico zelč veselila. Kavno v saboto je bilo, ko so nali oče golobčke pri¬ nesti. V nedeljo je prišla sestrična (bratrana) k Anici ves, zagleda ptičici, ter se nad njima razveseljuje. Sestrična Anico prosi, da bi ju med sebo razdelili. Anica skoči k materi, in prosi, da bi ji to privolili, kar mati prav radi storijo. Deklici razdelite golobčke. Koliko golobov je mogla vsaka vzeti? Ako 2 deklici 2 jabelki med sebe razdelite, koliko jih pa dobi ena? Kolikokrat pa moreš 2 jabelki od 2 jabelk vzeti? Če li pa 2 deklici 1 jabelko med seboj de¬ lite , kaj pa morate ž njim storiti ? — V polovici je mo¬ rate razdeliti. Ali sme en košček veči biti od druzega? Ne. Vsaka dobi polovico. — Kolikorkrat dve osebi eno reč v 2 enako velika dela razdelite, koliko dobi vsaka? — Polovico. — Kaj je več, polovica” ali celota ? (To naj učitelj učencem ogledno razjasni.) 2. Teden. 2. Povest. a) Ura. Tinej (Martin) je na vertu igral. Tam za plotom najde 1 dišečo vijolico , išče dalje in najde še 1. —• Koliko vijolic je fant našel? — Zakaj? Če ju Tinej s svojo sestro deli, koliko vijolic ji mora pa dati? — Za¬ kaj? Kolikokrat ste 2 v 2? V 2 dneh je kura 2 jajci znesla , koliko jajc pa pride na 1 dan? Kolikokrat se nahaja 1 jajce v 2 jajcih? Odg.: 1 jajce v 2 jajcih nahaja se dvakrat. — Kolikokrat se nahajate 2 jajci v 2 jajcih? — Dve jajci v 2 jajcih nahajate se enkrat. — Nekdo je na eno oko slep; na koliko očes pa, še vidi? Nekomu so morali zavoljo bra- morke (gnjilobe) 1 nogo odrezati; na kolikih nogah je mogel potem stati? Strieej pridejo vsako nedeljo ves , in vselej prinesč kaj všečnega seboj, kar otroke veseli. Takrat so stric 2 zlati jabelki (pomeranči) prinesli, in ju razdele med otroka. — Koliko jih je dobil Tinej in koliko njegova sestra ? — Vsaki dobi 1 pomerančo. — Zakaj? Kolikokrat moreš 1 pomerančo od 2 pomeranč vzeti ? — Drugi dan prinesč stric 2 breskvi. — Koliko jih je to več kakor 1 ? — V torek dajo oče dekleti 2 smokvi (figi), ona sne 1; ko¬ liko jih ji pa še ostane? — Zakaj? Odg.: Ena in 1 ste 2, in če od 2 eno snem, je 1 manj, tedaj še 1 ostane. Merjenje. b) Ura. Za koliko je število 2 večje, kakor število 1 ? Odg.: Število 2 je za 1 večje kakor število 1. 6 Za koliko je število 1 manje kakor število 2? Odg.: Število 1 je za 1 manje kakor število 2. Kaj je dvojno od 1? — Odg.: Dvojno od 1 ste'2. Dve ste kolikojno od 1? 2 ste dvojno od 1. Kaj je polovica od 2 ? — Odg.: Polovica od 2 je 1. Koliki del je 1 od 2? Eno je drugi del ali polo¬ vica od 2. 3. Teden. Urno tirajta j! (To se čutno ali ogledno s krajcarjema stori.) a) Ura. Koliko krajcarjev je dvakrat 1 krajcar? Odg.: Dvakrat 1 krajcar sta 2 krajcarja? Koliko krajcarjev je enkrat 2 krajcarja? Odg.: En¬ krat 2 krajcarja sta 2 krajcarja. — Koliko je krajcarjev enkrat 1 krajcar in še 1 kr. ? Odg.: Enkrat 1 krajcar in še 1 kr. sta dva krajcarja. Koliko krajcarjev je en¬ krat 2 kr. manj 1 kr. ? Enkrat 2 kr. manj 1 kr. je 1 kr. Koliko kr. je dvakrat 1 kr. manj 1 kr. ? Odg. Dvakrat 1 kr. manj 1 kr. je 1 kr. — Koliko kr. je enkrat 1 kr. in 1 kr. manj 1 kr. ? Odg. Enkrat 1 kr. in 1 kr. manj 1 kr. je 1 kr. Koliko kracarjev je polovica od 2 kr.? Polovica od 2 kr. je 1 kr. Ravno na ta način naj učitelj zdaj to nalogo z okrog¬ licami na rusovskem rajtalu izpelje, in potem naj še le tako-le izprašuje: Koliko je dvakrat 1? — Koliko je enkrat 2? Ko¬ liko je enkrat 1 več 1 ? Koliko je enkrat 2 manj 1 ? Koliko je dvakrat 1 manj 1? Koliko je enkrat 1, več 1, manj 1 ? Koliko je polovica od 2 več 1 ? 7 Primerjanje. h) Ura. Ktero število moraš dvakrat vzeti, da 2 dobiš? Odg. Število 1 moram dvakrat vzeti, da 2 dobim. Ktero število obstaja iz 1 več 1 ? Odg. Število 2 obstaja iz 1 več 1. Od kojega števila ste 2 dvojno? Odg. 2 ste dvojno iz števila L Ktero število moram k 1 djati, da 2 dobim? K številu 1 moram 1 pridjati, da 2 dobim. Ktero število nahaja, se v številu 2 dvakrat? Odg. Število 1 nahaja se v številu 2 dvakrat. 4. Teden. Pisanje številk 1 in 2. a) Ura. Učenci učijo se številki 1 in 2 spoznav- Ijati (kar se je po verhu že prej zgodilo) in pisati. Učitelj zapiše številko 1, po tem pa štev. 2 nekteri- krat na tablo, in opominja učence na posamne potegljeje, ter praša: Kaj pomeni ta številka ? Potem skerbi učitelj, da učenci številki 1 in 2 tudi na svoje tablice pisaje to¬ likokrat ponavljajo, da se vsaka lahko spozna, kaj pomeni. V obziru obravnave pismenih nalog, ktere učitelj zdaj ali prihodnjič naročeva, naj on to-le stori: Zapiši nalogo naj poprej na tablo; pogovarjaj se o nji z učenci; razloži jim računska znamenja; kar bi se utegnilo tako-le zgoditi: Stoječi križec (+•) beri: in ali več; vodoravno čer- tico (—) beri: manj; pošev križec (X) beri: krat (bart, i); dvopičje (:) beri: med ali v; vodoravni čertici (=) beri: je, in kadar v predi stoji, beri tudi: je ali pa nahaja se. 8 Naloge. b) Ura. D o š t e v a. Odšteva. Poštev a. Razšteva. 14-1= 1 — 1= 1X1= 1 v 1 = 1 + 0= 2 — 1== 2X1= 2 v 2 = 0 + 1= 2 — 2= 1X2= lv 2 = Učitelj naj pri vsaki nalogi znesek pristavi, po tem pa naj ga zopet izbriše. — Zdaj pa naj da učenci vsi skup po tem pa po samem nalogo večkrat ponavljajo. Vsaki učenec mora dr. Fr. Močnikovo računsko knji¬ žico, ktera le 6 kr. velja, v rokah imeti. Kar so učenci prej na tabli z učiteljevo pomočjo izrajtali, morajo zdaj iz bukvic izšteviliti, potem pa na tablice prepisati in znesek pristaviti. — Ker učitelj zarad 'neposredstvenega uka v drugih oddelkih nima toliko časa, da bi malim pervencem pri izpeljavi računskih nalog vselej pomagati utegnil, more stareje učence iz tretjega oddelka za pomočnike odločiti. Naloge mora učitelj sam ali izurjeni učenci vselej kolikor je mogoče na tanko pregledati, sicer jih učenci ne bodo skerbno izdelovali. II. Grudna (Decembra) število 3. 1. Teden. Kdor se vsac’ga truda in dela brani, — Ta si v življenji težko kaj prihrani. a) Ura. Koliko rekov (stavkov) je v tem, kar sim zdaj izrekel? Kdo ve pervega? Kdo druzega? 9 Dobro pazite? jaz hočem vam oba še enkrat, ali pa še večkrat prav počasi povedati in med obema nekaj časa obmolkniti. — Kdo zna zaporedoma ? Povejte mi še enkrat vsacega posebe. Zdaj hočem vam pa eno basen povedati, ktera bode vas gotovo veselila. 3. Basen o treh žabah. Kako se imenuje basen ? O kolikih žabah vam hočem pripovedovati? Koliko jih je to več kakor 2? Koliko več kakor 1? Zdaj pa dobro poslušajte, da nobeni ničesar ne presliši. Tri žabe so sedele pod verbo in so se pogovarjale, kaj bi bilo storiti; kajti hotele so iti v kak drugi kraj, ker so je prešerni vesni dečki vedno nadlegovali in dra¬ žili. Naj mlajša žaba- pravi: Jaz ne grem z vama, ker mi je vajni pot preveč dolg. Kaj bernjožiš, pravite uui dve, ali se bojiš hoje in malega truda , da bi se smerti rešila ? Ker se mlada žabica jima ni udala , jo odrinite uni dve sami in jo pod verbo pustite. Koliko žab je bilo pod drevesom? Koliko jih je od¬ potovalo? Koliko jih je pod verbo ostalo? Koliko jih je več odšlo, kakor ostalo? Koliko jih je pa manj ostalo, kakor pa odšlo? Dve uri pozneje pride 1 deček, za njim zopet 1 in precej za tim še 1, ter gredb naravnost proti ver bi, da bi si vsak 1 šibo vrezal. — Koliko ur pozneje so prišli dečki? — Koliko ste 2 uri manj ko 3 ? Koliko je pa 3 več ko 2 ? Koliko dečkov je prišlo z vasi? Koliko je: 1 + 1 + 1? Kolikokrat 1 deček jih je to ? Trikrat 1 deček. = 3 x 1 ==. Zakaj so jo dečki ravno proti verbi mahali? Ako si je vsaki deček 1 šibo vrezal, koliko šib so si pa narezali? — Za- 10 kaj? Kolikokrat 1 je 3? Koliko je pa 1 + 2? 3 šibe mauj 1, koliko jih je ? - = 3 — 1 = 2 šibi manj 1 ? Kakor žabica, ki je še pod verbo Cepala, dečke za¬ čuti, skuša skriti se prednjimi, pa zastonj? En fant jo za¬ gleda, povezne hipoma klobuk na-njo, in žabica je bila vjeta. Koliko dečkov je žabo vidilo ? — Koliko jih je 1 manj kakor 3 ? — Koliko pa manj kakor 2? Koliko klobukov je deček na žabo podjal ? Ko so 3 fautje bili in je 1 med njimi kapo imel, koliko klobukov in kap je pa bilo? Ko¬ liko je pa klobukov več bilo kakor kap ? Koliko je enkrat 1, dvakrat 1 in trikrat 1? b) Ura. Tukaj sem naredil 3 verste .čert. — Kaj sem naredil? Štejte! ena, dve, tri. Koliko čert stoji v perviversti? ko¬ liko v drugi? koliko v tretji? Koliko jih je v drugi versti več kakor v pervi ? koliko pa manj kakor v tretji ? Ko¬ liko jih stoji v tretji versti več kakor v drugi? in v pervi ? — Kolikokrat 1 čerta stoji v pervi, drugi in tretji versti? — Koliko moraš še v perro versto čert po¬ staviti , da bote 2, in koliko v drugo, da bodo 3 ? — Koliko jih moraš iz druge verste zbrisati, da bode 1 sama ostala in koliko jih moraš iz tretje verste zbrisati, da bote še 2 ostali in koliko , da bode le 1 še stala ? Koliko je 1 + 1 + 1 ? 2 + 1 ? 1 + 2 ? Ravno to in na ta način zdaj na rusovskem rajtalu z okroglicami stori! Učitelj bode, more biti, modreje ravnal, ako to, kar tu v drugi uri stoji, v pervo uro postavi. 11 Porabno število. Ktera k n h inska naprava ima 3 noge? — Trinog. S kolikimi čertami je ta-le podoba A oklenjena? Kako pa imenuje se taka podoba? — Trikot (trijak.) Koliko sv. kraljev je prišlo iz jutrove dežele Odrešenika iskat? Kako se njihov god imenuje? — Odg. Svetih 3 kraljev dan. Ali so vsi 3 kralji belega obličja bili? Koliko je bilo černih in koliko belih? Trije dečki razdele med sebe 3 jabelka; koliko jih pa dobi 1 ? 2 . Teden. 4. Mlade miške. a) Ura. Za nekim plotom smukne miška iz svoje luknje in pogleduje na desno in na levo stran. Otroci, zdaj pa le hitro priletite! zakriči starka v luknjo; našega so¬ vražnika ni sluha ne duha tukaj. Hipoma strelite 2 miški izpod zemlje in skakljate veseli po trati. — Otroci! zavpije starka; poslušajte! eno moram vam povedati: Le dobro opazujte, In se mačke ogibljujte, Da vas ona ne požre ! Starka komaj to izgovori, se že domača mačka pri¬ krade. Naglič leti starka k luknji in pokliče svojo mla¬ dino; ali 1 miška ne posluša, da jo mati kliče, poskak- ljuje še brez vse skerbi sem ter tje in neusmiljena mačka — jo zgrabi! Koliko mišk je najpopred iz luknje zletelo? In ko¬ liko jih je za njo prišlo?— Koliko jih je 1 + 2? — Starka je na desno in na levo stran pogledovala. Na ko¬ liko strani je pa pogledovala? Kdo pa vč mi nauk pove¬ dati, kojega je starka mladim dala? — Koliko rekov pa obseže nauk ? — Dobro pazite! jaz ga bodem vam še enkrat povedal, in po vsakem reku nekaj časa obmolknil, 12 da bodete reke lahkeje razločili. — Le dobro pazite — In se mačke ogibljujte — Da vas ona ne požre! Kolikokrat sem obstal? — Kolikokrat je to več ka¬ kor dvakrat? In več kakor enkrat? — Koliko miš je smuknilo v luknjo? Koliko jih je za starko letelo? In koliko jih je zadi ostalo? Koliko mišk je mačka snedla? In koliko se jih je v beg podalo ? Ako od 3 le 1 vzameš, koliko ti pa še ostane? Če pa k 1 še 2 prideneš, koliko jih pa tedaj imaš? — Zakaj? Koliko ti pa ostane, če od 3—2 vzameš? 5. Trije petelini, 1). Ura. Neka gospodinja je imela pri svoji pisani kuretnini več petelinov za varhe. Enemu je dala ime Čer- nušek, enemu Belušek in enemu 'Rujavšek. Čuvaj ali varh černih kur je bil Černušek, belih Belušek in rujavih Ru- javšek. Koliko petelinov je imela gospodinja? — Zakaj? Koliko jih je 1 in 1 in še 1! = 1 + 1 + 1 = 3. Kolikošne kure je pa imela gospodinja, ako mi bojo (barvo) v obzir vzememo ? (Troje), Černe, bele in rujave. — Koliko boj ali barv pa je to? Po dni so ta 3 kerdela perutnine po dvoru in na vertu pohajkovala (tapala) in odpadke jedi in kerme, semena, zernje, žuželke, červe in pesek poberala; ko se je pa mra- čiti začelo, tedaj se vzdignejo spat vsako na svojo gredo; čuvaji (petelini) popred, kure pa za njimi. Koliko gred je moglo biti? — Zakaj? Kaj pa je to „greda" ? Greda je ranta ali drog, na kojem po noči kure sedd. Po noči prileze lisica pod gredo, na kteri je Rujav- šek s svojimi rujavimi tovaršicami sedel. Lisica pogleduje gori na Rujavšeka in ga praša, ali že spi. Rujavšek ji 13 serdito odgovori, da ne sme spati; kajti on mora nad svojim kerdelom čuti. Lisica pa pravi: Ljubi moj Rujav- šek, pojdi raz gredo in bodi moj tovarš! Grledi! jaz sem rujava, ti si rujav, midva se strinjeva; ubogaj me in pojdi z meno , jaz te bodem vsake negode in nesreče varovala. Petelin ves osupljen o tih besedah, zmoti se mu v glavi, skoči na tla in lisica — zgrabi ga za vrat, in zbeži ž njim čez polje v šumo (gozd), kjer ga razmesari in se ga na je, ostanek pa zakoplje v zemljo za kosilice in južino druzega dne. Koliko petelinov je raz gredo padlo? Kteri je ta bil? Koliko jih je še na gredah ostalo? Koliko jih je 3 manj 1? Kmalo po tem pa prileze kuna belica in se nastavi pod gredo, na kteri je Belušek čepal, in ga bara, ali že spi. Nevoljno ga petelin zaverne, rekoč: Jaz ne utegnem spati, temuč moram nad svojimi tovaršicami bdeti. Kuna mu Ugovarja , da ni treba, ker je še en varh gori, in mu slast dela, da bi se ž njo podal na pot v kraj, kjer bi mu ne bilo treba nad kuretino čuvati, in bi zamogel brez skerbi sladko spati. Midva sva si srodna; ti si bel, jaz tudi, čeravno ne po vsem telesu kakor ti, pa saj gerlo in persi so bele. Belušek ne prevdarja dolgo; požene se z grede in zleti ravno pred kuno. Ta zasadi brez usmi¬ ljenja svoje ostre zobe v petelinov zatilnik in beži ž njim v gozd. Po njem je bilo! Koliko petelinov je kuna vkradla? Kojega? Beluška. — Koliko pa jih je lisica poropala? -— Koliko petelinov je zdaj manjkalo na gredah? Ko¬ liko jih je 3—2 ? — Zakaj ? Koliko jih je pa še na gredah ostalo? — Koliko jih je 1 več 2? = 1 + 2 =. Ni dolgo trajalo (terpelo), prismuka jo divji smerduh, dihur, in nastavi se pod černuškovo gredo, pogleda sled¬ njega čuvaja z ognjenimi očmi; ta se prestraši in začne 14 se tresti, pade raz gredo in buti ravno pred dihurja. Brez pomišljeja popade dihur svoj plen za gerlo in ga zadavi. Koliko petelinov je še zdaj na gredah sedelo? Koliko ti ostane, ako 3 od 3 vzameš ? =3 — 3 = 0. Koliko zveri je prišlo iz šume? Kako se zovejo? (Učitelj naj pokaže te živali v podobah.) — : Kolikokrat 1 žival je to? — Koliko jih je trikrat 1 ? = 3 x 1 =. Koliko jih je enkrat 2 in 1? =1X2 + 1 = 3. En¬ krat 1 in 2? = 1 X 1 + 2 = 3. Kolikokrat moreš 1 od 3 jemati? =3 — 1 — 1- 1 = 0. Kolikokrat, pa 2 moreš od 3 vzeti? Koliko ti pa še ostane? 8. Teden. 6. Igra z obročem. a) Ura. Tičej (Matija), Tinej (Martin) in Jurej (Georg) so bili pridni dečki. Kadar so jim mati ukazali, učiti se ali iti delat, niso se nikoli branili; in pa tedaj tudi kar, kadar so si s čim igrali. Kadar niso imeli ni¬ česar učiti se, da so čas imeli, so najrajši na vertu z obročem igrali, k čemur, so oče vsakemu dečku 1 pisan (prižan) obroček in 1 palčico kupili. Urni fantje se po¬ stavijo v trikot (trijak); eden vdari na obroček, ki zleti postrani, da zrak sverči, una dva pa poskušata, da bi ga na paličico vjela, pri čemur je vedno kaj smeha bilo. Od koliko otrok je v ti povesti govor? Ali je delati in učiti se eno in tisto opravilo, če li je to dvoje delo? — Kolikošno opravilo je to? Kolikošna opravila so pa „d e 1 a t i, igrati in učiti se* ? - Delati, igrati in učiti se so troja opravila; ali pa delo, igra in uk so troja opravila. Koliko prižanih obročkov so oče vsakemu sinu kupili? — Koliko dečkov je pa bilo? — Kolikokrat 1 pisan obroček so morali oče kupiti, ker so 3 sinovi bili ? Koliko je trikrat 1 ? — Koliko so pa 15 oče paličic kupili? — Koliko jih pride na vsacega sina? Kolikokrat 1 paličico so mogli kupiti ? Ako en oče med svoje 3 sinove 3 palice razdeli, koliko jih dobi 1? — Zakaj ? Kolikrat se nahaja 1 palica v 3 palicah ? — Za¬ kaj? — Kolikokrat zamoreš 1 palico od 3 palic vzeti? Dečki so se v trikot postavili. Kteri izmed vas pa upa se trikot, kterega sim vam že zadnjič pokazal, na tablo zarisati ? Poskusite vsi, vsaki na svojo tablico tri trikote narisati. Koliko čert morate potegniti ? Koliko dečkov je obroč vjemalo? Kadar se pa pokrižaš , kolikokrat 1 križ pa storiš ? S ktero roko pa pokrižaš se? Koga pa imenuješ s pervim križem ? Koga, z drugim ? s tretjim? — Koliko božjih oseb je to? Kdo pa so vse 3 božje peršone vkup? — Tedaj so 3 božje osebe in le en sam Bog. —Kako je li to? Koliko ima beseda „Bog“ glasnikov? Res, 3= B—o—g in ti trije glasniki storijo besedo „Bog.“ Tedaj so to 3 glasniki in le 1 beseda; to zdaj dobro vemo; ali kako je to, da so 3 božje per¬ šone le 1 sam Bog, tega ne razume nobena človeška duša. 4. Teden. 7. Prosenica, bob in ogel. a) Ura. Prosenica, bob in ogel podajo se na pot. Koliko tovaršev je to bilo? Štejmo: prosenica je eden, bob sta dva in ogel so trije =1 + 1 + 1 = 3. Toti pridejo v neko vas, in poprašujejo, kje bi jim kaj za stanovanje prileglo. Pohajkovaje po vasi, zajdejo v eni hiši namesto v stanico v izbič (kuhinjo). Tam na po- zedu zagledajo 1 piskerc (lonček) boba, 1 piskerc jagličev in 1 pisker pepela. Koliko piskrov je stalo na pozedu ? — Zakaj ? Ko¬ likokrat 1 pisker moraš na pozed postaviti, da bodo 3? 16 Kolikokrat 1 je 3 ? 3 je 1 in koliko še = 1 +. == 3. Kolikokrat 1 pisker moreš od 3 piskrov vzeti? Kolikokrat 1 lonec nahaja se v 3 loncih ? = 1 v 3 = 3. Ti trije tovarši postoje pri pozedu, oziraje se na tam stoječe piskre. Boh jezen na svoje brate, da se dajo po¬ kuhati, zaleti se v bobnjiček s tako močjo, da se razleti in ves bob po pozedu razsuje. Bob gleda svoje sorojake, začne je šteti, da bi zvedel, koliko jih je; šteje: eden, dva, tri; skuša naprej, pa ne gre. Ozre se na svoje tovarše, obleti ga sramota ter odstopi. Ogel se mu po¬ smehuje , pogleda na pepelnjak, skoči v njega in razpiha pepel in žerjavico, da se po vsem pozedu razkadi. — Pro- senica, oziraje se na piskerc z jagliči, zakriči: To je moj plod! Ytekne svoj rilec v malo vampasti piskerc, in začne kašo požirati. V tem času pride gospodinja iz iz¬ bice v izbič. Ko ona tujčone zagleda, popade kuhinsko metlo, in ogrene ž njo vsakega s tako močjo po herbtu, da so se nagloma vsi iz kuhinje razkropili. — Ogel zleti skoz dimnik, da so se saje na tla usule; bob šterkne skoz okno, da se šibra strupi in prosenica šine skoz ključavnično luknjo iztočnih dur, da je ključ izrinila. — Tam za vasjo se zopet snidejo, potoževaje eden drugemu, da ga še herbet boli. Po nekterih odihljejih začnč se pogovarjati, kaj bi jim bilo zdaj storiti. — Kaj je bob storil ? Odg. Bob je na pozedu pisker in v oknu šibro strupih — Kaj pa je ogel storil? Odg. Ogel je pepel razpihal in dimnik stresel, da so saje na tla le¬ tele. — Kaj pa je prosenica počela? Prosenica je jagliče jedla in ključ iz ključavnice vergla. — Koliko različnih del je pa to: strupi!, razpihal, jedel? Koli- košno djanje je pa to: stresel, izrinila? Kdo je strupil in kaj? — Kdo je razpihal in kaj? — Kdo je jedel in kaj? 17 Kako pa je prosenica mogla reči k jagličem: „To je moj plod?“ Jaz hočem vam to razložiti: Prosenica ali prosena slama je bilka (steblo); iz te se zverha lat raz¬ vije (zraste), kteri seme (tukaj proso) prinese. Proso se v mlin zapelje, da se op’ha. Opranemu prosu pa pravimo: pšeno, iz kojega mati jagliče ali kašo skuhajo. Kod je pa ogel iz kuhinje všel? — Kod pa bob? In kod prosenica? — Koliko izbičnih delov je pa: dim¬ nik, okno in duri? Ali ima kuhinja še več delov? — Kdo pa vč še kterega imenovati ? Res, to me veseli: tla, strop ali obok, stene, pozed, ognjišče, pečnica itd. Kdo pa ve, koliko smo jih napočitali? (Čeravno se včasi stopnja preseže, to nič ne de, velja za skušnjo.) Tovarši so tam za vasjo svoje posvetovanje že dokon¬ čali. Hočemo slišati, kam so se podali. Sklenili so , iti v kak drugi kraj, kjer bi jim utegnilo bolje shajati. Urno se vzdignejo od ondod. Oni pridejo k malemu potoku, in ker ni bilo ne mosta, ne bervi čez njega, niso vedeli, kaj bi začeli, ker je bil potok, da bi ga prebredli, vendar le preglobok. — Prosenici prileti nekaj na misel, ter pravi: Jaz hočem prek potoka leči, in vidva moreta po meni kot po mostu od te na uno stran potoka priti. Ti si pa eno modro izmislila, pravita una dva. Pro¬ senica stegne se na podaljevo čez potok, da je segla od levega do desnega brega, in ogel, kteri je vroče kervi bil, gomazi derzo po novo zidanem mostu. Ko pa na sredo mosta pride in pod sebo šumečo vodo zasliši, začne se tresti, obstoji in ne upa se dalje iti. Prosenica se od tlečega ogla vname, pregori se in v potok padeta oba ogorčka. Ogel tresne za njima v potok, zacverči in po njem je bilo, vgasnil je! Koliko mostov je stalo čez potok ? — Kaj je potok ? Kaj je reka ? Kteri izmed vas je že šel čez kak potok ali 2 18 jt reko? Koliko bregov ima vsaki potok in vsaka reka? Ali potočnica ali rečnica stoji, bolj je tekoča voda? Kako pra¬ vimo bregovoma vsacega potoka in vsake reke ? Kdo pa je novi most čez potok postavil, ki ga prej ni bilo? (Prosenica). Ktera nesreča je ogel zadela? — Ktera pa prosenico? — Koliko koncev je potem bilo, ko je prosenica pregorela ? — Kako pa imenujemo take dele, ki so enako dolgi? Koliko polovic ima vsaka celota? Koliko je polovica od 1 ? (en pol). Koliko je polovica od 2 ? od 3 ? — Bob, kteri je iz previdnosti na unem bregu ostal, začne se črez ta prigodek smejati in se tako silno smeji, da se razpokne. Po njem bi bilo, ako ne bi bil prišel k sreči krojač (šivar), ki je bil na poti po svetu, in je ravno tam počival. Ta je bil usmiljenega serca, vzame šivanko in nit iz svojega kernirja ter ga (bob) sošiva. Bob se za to dobroto krojaču prav lepo zahvali, ker je pa šivar pri šltji černo nit vzel bil, imajo od tistega časa sem vsi bobi čern šiv (černo kal). Primerjanje. b) Ura. Ktero število moraš trikrat postaviti, da 3 dobiš? Odg. Da število 3 dobim, moram število 1 tri¬ krat postaviti. Ako število 1 trikrat postavim, ktero število pa dobim ? Ktero število je trojno od 1 ? Odg. Trojno od 1 je število 3. Od kterega števila moreš 1 trikrat vzeti? — Odg. Od števila 3 morem 1 trikrat vzeti. Kako moreš število 3 razložiti? Odg. Število 3 mo¬ rem razložiti v 3 enote =1 + 1 + 1== 3, in 1 dvojak in 1 enoto = 2+1 = 3. 19 Ponavljanje. 2X1= , 1 + 1= ,3-1= ,3 = 1+. 3X1= , 1 + 2= ,2-1= ,3 = 2+. 1X3= , 2+1= ,3-2= ,1 = 1+. 1X2 + 1 III. Prosinca (Januarja) Število 4. 1. Teden. 8. Vganka. Ma obles in cev, Petelin mu je dev (del), Brez palce tudi ni, Ti nesrečo preti. a) Ura. Kaj le kaj more to biti? — Premisli vsaki sam pri sebi, morda kdo to reč vgane. Povej mi eden, koliko je v tej vganki rekov? Jaz je bodem še enkrat ponovil, in pri vsakem reku čerto na tabli potegnil; le dobro pazite! Ma obles in cev | — Pe¬ telin mu je dev | — Brez palice tudi ni | — Ti nesrečo preti |. Koliko čert sem naredil na tablo? — Kolikor je čert, toliko je rekov. Zdaj mi mora pa vsaki poskusiti, ali zna do 4 šteti. (Prednjiški in zadnjiški). Učitelj naj po¬ kaže marsiktere reči v številu 4; n. pr. okroglice na raj- talu, 4 klince, 4 perste, itd. Kdo pa še zna vganko o kteri smo govorili? Kteri ve pervi rek? Odg. Ma obles itd. Kaj ima reč, ktero hočemo vganiti ? Odg. Ta reč ima obles in cev. Koliko biljegov (znamenj) je to ? (2). Koliko reči 2 * 1 v 3 = 7s od 3 = V 2 od 2 = 20 je to — obles in eev ? Koliko je 1 + 1? Kaj pa je še njen del ? Odg. Njen del je še petelin. Koliko biljegov je pa to — obles, cev, petelin ? Koliko je 1 + 1 + 1 ? — In brez česa ni ta reč? Odg. Ta reč ni brez palce. Koliko biljegov je zdaj več, ako še palico pridenemo ? (1). Koliko je 3 in 1? — 3 + 1 = Koliko biljegov ima vganka? Res, 4. Doštevajmo lkl do 4. 1+1 =2, 2 +1 = 3, 3 + 1 = 4. Prav tako, veseli me, da tako dobro znate. Zdaj pa vernimo se zopet k naši vganki, saj še ne vemo, kaj je. Česa potrebuje vojak, kadar v vojsko gre? Kaj mora lovec imeti, ako hoče kako zver vstreliti? Odg. Lovec mora pukšo imeti, ako hoče zver streliti. Ste že vidili to branjvo? Ali ste vidili te 4 biljege na nji, o kterih smo se pogovarjali? Ali ima pukša obles? (To je tisti del, kterega k licu pritisneš, kadar pomeriš); cev je votlina, v ktero se strelivo dene; petelin je tisti del pukše. kterega s perstom poderemo, kadar strelimo; palica, t. j. raniar, s kterim se pukša nabija, ali strelivo na dno tlači. Ker ta vganka vse 4 pukšine biljege razodeva, tedaj ta reč ne more kaj druzega biti, kot pukša. h) Ura. Imenujte živali, koje so 4 nog. Koliko ko¬ les imajo vozovi? Koliko jih pa še morejo imeti? Kako imenujemo voz z 2 kolesoma? Koliko rogljev imajo vile? Koliko jih pa še morejo imeti? Koliko rogljev imajo rasohe? Kolikerno je 1 od 4 ? Kolikokrat moreš 1 od 4 vzeti ? od 3 ? od 2? od 1? Kolikokrat tiči število 1 v številu 4, v 3, v 2? Koliki del je 1 od 4, 3 in 2? Kaj ste v 2 od 4 ? — Kako se četerti del celote ime¬ nuje? Odg. Četerti del celote imenuje se četertin. 21 Razložba. Število 4 moreš razložiti v 4 enote= 1 + 14-1 + 1= 4, v 2 dvojaka = 2 + 2 = 4, 2X2 4X1 =4, v 1 trojak in 1 enoto = 3+1 = 4, 1 x 3 + 1 = 4, 4 — 2 =, 4 — 1 = 4 - 3 =, 1 v4 =, 2v4 =, 2 . Teden. 9. Košuta. a) Ura. Med nekim potokom in logom je stegal se lep, zelen travnik. Pri potoku kraj travnika je stal lesko- vec, pod kterim je lovec skrit bival. Kdo je bil skrit in kje? Na koga je le čakal? V kratkem pride košuta s štirimi jelenčki iz loga, in koraka prek travnika proti potoku. Starka je šla v sredi, mladež pa po dvoje na vsaki strani: Kje je šla starka, in kje mladež ? Ali so šli jelenčki vkup, bolj so bili razdeljeni ? Kteri jelen je šel med njimi? Koliko jelenčkov je šlo na vsaki strani starke? Ko je lovec jelene začutil, pomiri s pukšo na nje, in jo podere. Kolikor je mogla, leti starka s svojo mla¬ dino nazaj v log, ter misli, da so vsi oteti. Ko pa ona svojo mladino sošteje, najde, da 1 manjka. Kje je le ostal jelenček, ki je manjkal? Zakaj ni starke ubogal? Koliko jelenčkov je lovec vstrelil. — Koliko jih je pa še pri življenji ostalo? — Zakaj? Ako bi pa bil lo¬ vec 2 jelenčka vstrelil, koliko bi jih pa tedaj še živih ostalo? — Zakaj? In če bi 3 vstrelil? — Zakaj? b) Ura. Koliko nog ima jelen? — Koliko jih je to več, kakor jih ima petelin? — Kolikokrat 2 nogi ima petelin? — Kolikokrat 2 nogi ima pa jelen? Koliko je 22 dvakrat po 2? Koliko je 4 — 2? — Na goslih so 4 strune, če 1 pokne, koliko jih pa še poje? — Nežica kupi za 1 kr. hrušek , ako ona četertak tje da, koliko mora še nazaj dobiti? — Starši dajo Janezu 4 kr.; oče so več dali, kakor mati; koliko so dali oče in koliko mati ? 3. Teden. Ima rado vertiče, — Ma zelene cevčice, — Ima mnoge kožice, — In sega v nosnice. — a) Ura. Koliko rekov ima ta vganka? Ako bi pa 2 manj imela, koliko bi jih pa tedaj bilo? — Zakaj? Ako bi pa vganka 3 reke imela, koliko bi pa to več bilo kakor 2? in manj kakor 4? Kje pa se dobi ta stvar? — V vertiči. Kaj pa ima ta stvar ? Zelene cevčice. Kaj pa še ima? — Mnoge kožice. Kam pa sega stvar? V nosnice. Koliko biljegov (znamenj) je to? Štejmo je. Ako bi 3 biljege manj imela, koliko bi jih pa tedaj bilo? Za koliko je 1 manj kakor 4? In ko bi 2 biljega manj imela, koliko bi jih pa tedaj bilo ? Koliko je pa 2 manj kakor 3? In koliko manj kot 4? Kdo izmed vas je že čebul vidil? Kje raste ta rastlina? Kaj pa čebul moli iz zemlje ? — Cevčice. — Kaj pa moraš raz čebul potegniti, ako ga porabiš ? — Kožice. — Kadar čebul po¬ vohamo, kaj čutimo v nosu? — Duh. Kaj mora vganka pomeniti? b) Ura. Kolikokrat 1 biljeg ima ta vganka? — Kolikokrat 1 kr. ima četvertak ? Kolikokrat pa po 2 kr.? Koliko maselcev ima bokal ? — Ako libro (funt) v 4 enake dele razdelimo, imenujemo en tak del četertin. 23 Ako pa 1 lot v 4 enake dele razdelimo, pravimo takemu delu „kvintelc.“ — Koliko orehov je kopa? — Koliko ima mesec tednov ? — Koliko je letnih časov ? 4. Teden. 10. Lastovice. a) Ura. O jasnem dnevu kimovca gre Bogodar na polje za hlapci gledat, kteri so tam delali. Ko je nekaj časa tam stal, in lepo sinje neho ogledoval, prileti nekaj lastevic v takem redu, da se mu je čuden dozdeval; kajti 1 je bila voditeljica, 2 ste leteli v sredi in 1 je letela zadi. Koliko lastevic je to bilo? — Koliko jih.je pa to več kakor 2? Koliko pa več od 1? In koliko več kakor 3 ? Ali so te lastevice v eni versti letele ? Ali so se, utegne biti, razdelile ? Kje ste lastevici leteli ? Kaj ste 2 od 4 lastevic? Kje pa so une lastevice letele? Da je mogla 1 popred 1 pa zadi leteti, kaj se je moralo zopet zgoditi? Deliti ali ločiti so se mogle. Ako 2 med 2 (dvoje) delimo, koliko pa pride na vsaki del? Pa niso priletele le samo te 4 lastevice, temoč pri- rojilo jih je na trume od vsih strani, da se je nebo temnilo. Bogodar pravi zdaj k lastevicam: Ljube tičice, zakaj pa hočete od nas pobegniti ? Mi vas tako radi imamo, nik- dor vam ne prizadeva in vas ne draži. Kako pa moreš potem prašati, odgovori (lastevica) voditeljica. Stvarnikove roka nas vodi zdaj v precej boljšo deželo, kjer nam zima mraz ne žuga, in tudi pomanjkanja o živeži ne bodemo terpele. Ktera lastevica je-z Bogodarjem govorila? 24 Koliko lastevic je to ? — Koliko jih je pa molčalo ? Koliko je 3 več kakor 1 ? In koliko je 1 manj kakor 4? Ako bi te lastevice po dvojema letele, koliko dvojic (pa¬ rov) bi jih pa bilo? Zakaj? Če 4 deklice plešejo, koliko dvojic jih je pa? Koliko parov rokovic pa imaš, ako 4 roko vice kupiš? Če od 4—Izgubiš, koliko ti jih pa še ostane? Koliko je to dvojic, in koliko črez? Kolikokrat stoji 1 v 4? Kolikokrat pa 3 in koliko ostane? Koliko¬ krat nahaje se 2 v 4? il. Slive. Gospa Knez obišče enkrat svojega strica na njegovem vertu. Ded prinesč na tersnem listu 4 rumene kot jajca ve¬ like slive. Obžalujem, pravijo, da ni več zrelih. Vi pa zdaj sami pomislite in prevdarite, pravijo stric otrokom, kako hočete vi 4 slive med pet oseb tako razdeliti, da bode ravno izšlo. To jaz hočem zrajtati, oglasi se Minka, naj starejša hči; samo to naj si jaz izprosim, da jaz enako in ne¬ enako imenovana števila malo zmešati smem. Ona vzame 4 slive, rekoč: Medve sestri in 1 sliva smo 3; moja 2 brata in I sliva so tudi 3: te 2 slivi in moja mati so pa zopet 3; tako gre vse brez razdeline ali ostanka. Brata in sestra so bili z Minkinim delenjem zelč zadovoljni; razveseljena mati so pa pri tem obstali, da si otroci slive sami med sebe razdele. Ded prinesč Minki snopič cvetlic, v kterem jih je bilo 1 rožica, 1 klinček, 1 vijolica in 1 potočnica. „Kajti, pravijo ded, Minkina mo¬ dra delitev dela njeni ostroumnosti veliko, nje otroškemu sercu pa še večo čast.“ Koliko sliv je bilo? Koliko pa otrok? Kako so mati ukazali slive razdeliti? Koliko jih je dobil en otrok? Za¬ kaj ? Kolikokrat stoji 4 v 4 ? Kolikokrat pa 2 ? 25 Koliko je bilo cvetlic v snopiči? Kako so se imeno¬ vale ? Koliko jih je to: 1 rožica, 1 klinček, 1 vijolica in 1 potočnica? Kolikokrat 1 cvetlica je to? Kolikokrat je 1 v 4? Kje pa rastejo te cvetlice? Kakošen cvet pa imajo? Kdo ve? Ponavljanje. b) Ura. 1 + 1= , 3 + 1= , 3—1= , 1 — 1 = 0 , 4 = 2 +. 2 + 1— , 1 + 3= , 2-1= , 2 — 2= , 4 = 1 +. Y začetku naj se vsaka naloga popolnama zapiše, po¬ zneje pa nikdar več, p. 1 + 1 = 2, 2+1 =3 itd. Po¬ zneje pa le, kakor so naloge zverha napisane. Naloge: 7* od 2, 7* od 4, Va od 3, Hi od 4 mo¬ raš tako le brati: polovica od dveb je eno, polovica od štirih ste dve, en tretjin od tri je eno, en četertin od štiri je eno. IV. Svečana (Februarja) število 5 I II II 5 - 1. Teden. 12. Sprehod pod milo nebo. a) Ura. Pet let stari sin Mihej je šel s svojim oče¬ tom na prehod. Ko sta k mestnim vratom prišla, prija- 26 hajo husarji skoz vrata. Naglič zavpije Mihej: Atej, po¬ glejte! husarji pridejo. Oče obstojč, da je mogel sinček prav pogledati je. Bilo jih je 1 stražmojster, 1 desetnik, 1 vod¬ nik in 2 prostaka. — Koliko je bilo husarjevV Zakaj? Kako je pa Mihek vedel, da je 1 stražmojster, 1 desetnik in 1 vodnik raven? To je fant po znamenjih spoznal, ktere so na svojej vojaški obleki imeli; kajti stražmojster ima 3, desetnik 2 in vodnik le 1 zvezdico na ovratniku. Koliko ima stražmojster več zvezd kakor jih ima deset¬ nik? In koliko več od vodnika? Koliko ima pa desetnik manj zvezd kakor stražmojster ? In koliko več od vodnika? Kako star je bil Mihej? Štejmo do 5. Kdo pa sam zna? Doštevajte 1 k 1 do 5. 1 in 1 = 2, 2 in 1 = 3. 3 in 1 = 4, 4 in 1 = 5 (Na raznih rečeh.) Kako star je bil Mihec ? • Njegov brat Jožek, kteri je moral doma ostati, je bil 3 leta star. Za koliko let je pa Mihec starejši od Jožeka ? Mihec je imel še 1 majheno sestro, koja je bila še le 2 leti stara. Koliko let je bila sestrica mlajša od njenega brata Miheja? In za koliko je bila mlajša od njenega brata Miheja? In za koliko je bila mlajša kakor njen brat Jožek? Husarji so že memo od¬ jahali, zatorej so šli oče s sinkom naprej. Okoli mesta je bil globok rov skopan, v kojem je voda stala, zategadelj sta mogla čez most iti. Na levi in na pravi roči ste bili poti za pešce, po sredi je bila pa cesta za vožnike. Koliko potov je bilo za pešce in koliko za vožnjo naredjenih ? Radovedni Mihec, kteri je kjer bodi kaj zavnemivega vidil, ni šel daleč, da bi oče ne morali zopet obstati; čez most pridši, najdeta moža, ki je domače zajce prodajal. — Atej! zaupije Mihec, kunce, kunce ima mož v jerbasu! Poglejte! 1 bel, 1 čern, 2 rikljasta in 1 rujav so notri. Koliko zajčkov je bilo v jerbasu ? — Zakaj ? Ku¬ pite, kupite 1 zajčka moji sestri, ki je doma! prosi Mihec 27 očeta. Če ravno oče sinu dopovedajo, da zdaj ne more kunca sebo vzeti, se vender le spustč s prodajalcem v kup¬ čijo. Prodajalec je vsacega zajčka po 1 petici cenil, kar se očetu ni preveč zdelo, zatorej obljubijo oče sinku domu gredč 1 kunca kupiti, kterega bi svoji sestri Minki smel nesti. Kakošen denar je pa bil ta „petica“ ? Ali je to 5 krajcarjev, ali 5 rajniš? Petica velja tedaj koliko krajcarjev? Kdo izmed vas je pa že tak denar vidil? Ali je petica — bakren (kufrast) ali srebern denar? Koliko je pa petica memo čvetertaka vredna? Koliko pa čvetertak manj velja kakor petica? Ako bi oče vse zajce pokupili, koliko petič bi morali pa dati za nje ? — Zakaj ? — Odgovor: Ker 1 zajec 1 petico velja, mora jih 5 petkrat toliko veljati, kolikor 1 sam; kajti petkrat 1 petica je 5 petič. Koliko je 5 X 1 ? Koliko zajcev so oče kupili ? — Ker so oče le 1 zajca kupili, kolikokrat 1 petico so mogli pa dati za njega? 5 X 1 je koliko? In koliko je 1 X 5? — S čim za- moreš petico plačati ali zmeniti? Z 1 četvertakom in 1 krajcarjem, z 2 dvojakoma in 1 krajcarjem, in s 5 krajcarji. Mihec je bil s tim zadovoljen, kar so mu oče rekli, ter gresta naprej. Prišla sta v predmestje. Visoka kupla (turnast oblok) in na vsaki strani 2 zvonika so jima pri¬ jazno naproti gledali. Koliko zvonikov je stalo na desni in koliko na levi strani kuple? Kolikokrat 2 zvonika sta stala pri cerkvi? Koliko je 2 X 2 ? Koliko je pa kupel tam stalo ? Koliko je bilo zvonikov s kuplo? Koliko je 2 X 2 + 1 ? Med tem ko so oče dečku kuplo pokazali je ura ravno 5 bila. 28 Kolikokrat mora kladvo na zvon vdariti, kadar ura 5 bije ? In 5 X 1 je koliko ? Blizo cerkve je stala vojašnica (kaserna) z dvojno stražo. Ob 5 so vojake na stražišči čredili. — Koliko vojakov je pa stalo na straži? (2). 1 vodnik in 2 prostaka pristopijo zdaj k straži in eden je drugemu nekaj na uho pošeptal. Koliko vojakov je to: „1 vodnik in 2 prostaka" ? In če doštejemo še oba stražnika (čuvaja)? Koliko jih je tam vsih skup stalo? — Zakaj? Ko je vodnik stražnike sčredil, koliko jih je pa ž njim vred odstopilo ? In koliko jih je na straži ostalo? Ako 3 od 5 vzameš, koliko ti pa še ostane ? — Koliko je 5 manj 3 ? Koliko je 5 manj 2 ? 5 manj 1 ? 5 manj 4 ? Koliko je 5 več kakor 4 ? kakor 3 ? kakor 2 ? kakor 1 ? — Ko sta oče in njegov sin Mihec cerkov, vojašnico in celo predmestje že za herbtom imela, ležali so na enkrat pred njima sadunosniki, vino¬ gradi, košata polja, zeleni gozdi in za timi prikaže se versta golih gora, ktere so oba jako zavnemale. Ali vreme jima ta dan ni bilo ugodno; kajti ravno te gore so bile, na kterih so se černi oblaki zbirali, in hudo vreme ozna¬ njati pričeli. Zabliska se in zagromi, da se je zemlja tre¬ sla, srage začnč padati in zmiraj bolj se temni. Med tem pripelje se družbin voz po cesti in oče ne opustč te pri¬ ložnosti, da bi oba še suha domu prišla. Vsredi voza je sedel en častnik z 1 gospo, in ker je na zadnjem kraji le 1 sam star gospod sedel, sedeta oče in njegov sin Mi¬ hec k njemu; kočijaž pa pritisne tim bolj na konje, da je derčalo proti mestu kakor parovoz. Koliko oseb je prej na vozu sedelo? Koliko oseb je pa potem na vozu sedelo, ko sta oče in sin na voz sedla ? — Zakaj ? Ko se do mesta pripe¬ ljejo, tudi prodajalca s kunci ni več tam bilo, ker ga je hudourje pregnalo; ali Mihec še ni pozabil, česar so mu 29 oče prej obetali; zatorej je on očeta na obljubo opomnil. Oče mu dopovedo, da to dans dro ni več mogoče, ker je prodajalec že odšel; pa vendar mu obljubijo, da so volje drugi dan deklo po 1 zajčka poslati, da ga njegovi sestri Minki prinese, in da ji sme to prej naznaniti. h) Ura. Ves kovan denar ni bakren; nekteri je sre- bem, nekteri pa tudi zlat. Srebro je več vredno od bakra; in zlato več od srebra. Učitelj naj pokaže učencem 1 pe- tico, 1 desetico in 1 dvajsetico ter reče: To ti kovani denarji so iz srebra in zovejo se zategadelj srebern denar. Namesti 5 krajcarjev utegnem petico plačati; 1 po¬ tica velja 5 krajcarjev. Namesti 2 petič morem desetico plačati ? 1 desetica velja 2 petici: 2 desetici ste 4 pe- tice. Mesti 2 desetic ali 4 petič morem 1 dvajsetico plačati; dvajsetica velja 2 desetici ali 4 petice. Koliko krajcarjev je peti del od petice? 1. Namesti peti del pravimo tudi en petin (V 5 ). Koliko krajcarjev je tedaj V 5 od petice? Koliko pa 2 / 5 (dva petina), 3 / 6 , 4 /s? Koliko je polo¬ vica desetice ? — Koliko petič je V*, 7* dvajsetice ? — Koliko petič ste 2 desetici in 1 petica? Koliko krajcar¬ jev da 1 štirjak in 1 krajcar? — Koliko pol krajcarjev sta 2 krajcarja in l / a krajcarja ? Koliko maselcev je 1 bo¬ kal in 1 maselc ? Koliko je 5 četertinov več od 1 palice ? Koliko liber in rezi da 5 rezi ? 2. Teden. 13. Mali vertnar. a) Ura. Tonček je že z mladih dni nad vertnarijo svojega očeta veselje imel. Očetu je Tončkovo veselje do vertnarije zelč dopadlo; zatorej skušajo še s tim bolj za to opravilo navdati ga, da mu na vertu prostorček odločijo, kjer se je utegnil 30 vertnarije vaditi. Ta vertiček je bil Tončkovo pervo pre¬ moženje. Zato je moral pa Tonček očetu obljubiti, da bode svoj vertiček ravno tako obdeloval, kakor pa oče svojega. In kar je Tonček obljubil , je tudi zvesto spolnil. Kajti prigovor pravi: Obljuba je Bogu ljuba. Kraj, kterega so oče Tončku odmerili, je bil petero- vogelnik. — Poznate tako podobo? Kolikočert je potreb¬ nih, da peterovogelnik zarisamo? Poglejte, jaz jo bodem na tablo naredil. Soštejte najpopred vogle, potem kote. Ko¬ liko je voglov? koliko pa kotov? Koliko je strani? In koliko pa čert, iz kterih je nared? Kolikokrat 1 čerta je pa potegnjena ? Kolikokrat 1 vogel je v tej podobi ? Za¬ torej mu pravimo peterovogelnik. Tonček zabije na vsakem -voglu 1 količ v zemljo in med količe nektere paličice in preplete je s protjem; na eni strani pusti nekaj odpertega prostora za vhod. Tako je Tonček svoj vertič naredil. Koliko količev je Tonček v zemljo zabil, da je ver- I tič zagradil? Koliko je to več kakor 4? kakor 3? kakor ; 2? In koliko več kakor 1? Cvetlice so Tončka posebno veselile. On prosi očeta, da mu nektere dajo. Oče dajo mu 1 vertnico, 1 poprožo (potonika), 1 trobentico, 1 zvončico in 1 limbar. Tonček opleva svoj vertiček in priliva cvetlicam, da je bilo kaj. Zavoljo velike marljivosti kupijo oče Tončku pri kositrarji prav zalo prilijalce z obširnim kropilcem. S tim je Tonček svoje delo prav lahko in priročno opravljal. Koliko cvetlic je dobil Tonček od očeta? Soštejmo je. Štejte do 5! Skusite tudi zadnjiški šteti! Od dne do dne je Tonček pridniši delal; zatorej so pa tudi cvetlice vedno košateje in lepše postajale. Šipek ali vertnica pokaže pomaloma petero popkov; 2 sta se koj razcvetela. Na poproži (peoniji ali bozurji) 31 je 5 dvojic popkov razpokalo se; tudi trobentice, zvončice in limbarji so se začeli razcvetevati. Vse cvetlice so stale zdaj v svoji naj lepši krasoti. Koliko popkov je pa pog¬ nal šipek ali vertnica? Kolikokrat 1 roža se je potem razvila ? Koliko popkov je na poproži razpokalo se ? 1 dvo¬ jico poprožic da Tonček svoji mlajši in 1 dvojico svoji starejši sestri. Koliko dvojic poprožic mu je pa še ostalo? Koliko jih je poprožic v dvojici ali paru ? Koliko pa v 2 dvojicah? — Kdo mi pa vč poveti, koliko jih je v treh dvojicah ? Koliko je pa to več, kakor 5 ? Kolikokrat po 2 je 5 ? 2 X 2 + 1 = 5. b) Ura. O cvetji pride mlad gospod na Tončkov vert gledat, kakošen je. Zavzel se je, da je vert tako lepo obdelan. Krasne cvetlice so gospoda naj bolj mikale. Go¬ spod oberne se proti Tončku in ga praša, ali mu proda vse cvetlice, kar jih je na tem vertiči. Tonček malo po¬ misli, potem pa pravi. Kad je dro ne dam, ker imam ve¬ liko veselje ž njimi; vender, ako mi za vsako cvetlico 1 petico daste, so pa vaše. Gospod seže v žep, ter mu na¬ šteje golih srebernih petič. • Koliko petič je dobil Tonček za cvetlice? Koliko je to desetic ? in koliko še Črez ? Koliko je dvajsetič in kaj še ? Koliko jih ima petica krajcarjev? Koliko pa desetica ? In koliko dvajsetica? Ktera med temi tremi velja naj več ? Ktera naj manj ? Ktera je v sredi med obema? 3. Teden. a) Ura. Da je Tonček iz malega toliko skupil, ga je to za vertnarijo še bolj vnelo. On misli si, ker sem si že s cvetlicami toliko pridelal, jo hočem zdaj še drugači zasukati. Cernu bi jaz koj cvetlice redil, koje mi nenesč užitnega sadu? Jaz hočem zdaj očeta prositi, da mi nek- tera mlada drevesa dajo; naj raji bi dobil 1 jablanico, 1 hruškico, 1 slivico, 1 črešnico in 1 češpelc; te bi jaz rad na svojem verfciči nasadil, v vsak kot 1 drevesce, na gredo sredi vertiča pa nekaj cvetlic, kojih sem že prej imel. Kar je Tonček sklenil, to je brez odloga storil. On prosi svo¬ jega očeta za imenovana drevesca, ktera so mu oče z ve¬ seljem podarili. Zdaj je imel Tonček v svojem vertiči še več dela kakor popred. Moral je vert gnojiti, kopati, dre¬ vesca zasajati, rastline osipati, kropiti, cvetlicam prilijati, zemljišče pleti, drevesca prirezovati, cepiti, poročati itd. Le nekoliko let je preteklo, da so pričela nasajena dre¬ vesca Tončku ves njegov trud in skerbno delo obilno pla¬ čevati. V tretjem letu že prinese jablanica 3, v četertem 4 jabelka in v petem letu 5 jabelk. Y kterem letu je jablana 'naj več jabelk prinesla? Koliko je to več od tistih, četertega leta? In kolibo več od tretjega? Koliko je 4 + 1? 3 + 2? - Hruška je razrasla se v 3 veje. Četertega leta prinese na 2 vejah po 2 in na 1 veji 1 samo hruško. Koliko hrušek je prineslo hruškovo drevesce ? Kolikokrat po 2 in koliko še je 5 ? Koliko je 2 krat po 2 in 1 ? Na slivi je do petega leta 5 vejic zraslo. Vsaka veja je prinesla 5 dvojic sliv. Koliko dvojic je bilo na 1 veji? Ako bi Tonček za vsako dvojico ali par 1 krajcar dobil, koliko petič bi to bilo? Tonček pa ni prodal vse slive, temoč jih prinese k mali južini na pladnji toliko, kolikor jih je na 1 vejici viselo in je da na mizo. Koliko je bilo sliv na pladnji? — Zakaj? Ljudi je sedelo pri mizi petero (5). Koliko sliv je mogla vsaka oseba vzeti, da je kaj dobila? Koliko dobiš, ako 5 med 5 razdeliš ? 33 Če 5 sliv med 5 oseb deliš, koliko sliv bode pa dobila 1 oseba? Zakaj? Kolikokrat moreš 1 od 5 vzeti? Koliko je peti del od petih? Koliko sliv je še na pladnji ostalo, ko je perva oseba 1 vzela? Ko je druga oseba 1 vzela ? tretja ? četerta ? peta ? Črešnja je do petega leta le 2 veji razvila. Ena veja je prinesla po 2 in ena po 3 kobolčke črešenj. Na vsakem kobolčku je dozorelo 5 črešenj. Koliko vej je črešnja imela? Koliko kobolčkov črešenj je bilo na eni in koliko na uni veji ? 2 + 3 = ? Koliko črešenj je dozorilo na vsakem kobolčku? Koliko dvojic znese 5 črešenj? Koliko je to kop? in koliko črez? Koliko kop dasta 2 kobolčka in koliko še? Koliko kop nanesč 3 kobolčki? 4? Koliko je čre¬ šenj pri vsakem kobolčku črez 1 kopo ? Tonček proda kobolčke po 1 krajcarji; koliko krajcarjev je pa dobil za-nje? Zakaj? S čim zamoreš 5 krajcarjev plačati? Češpelj je prinesel peto leto 5 kop češpeljnov ? Kdo pa se upa zrajtati,' koliko je to dvojic, petič, desetic in dvajsetič ? Ako je Tonček za 5 kop 5 krajcarjev dobil, po čem pa je on kopo prodal? — Ako bi pa Tonček 5 kop med ljudi razdelil, koliko oseb bi moralo pa biti, da bi vsaka 1 kopo dobila? Vsako leto so drevesa Tončku več sadja s tim pa tudi več dobička doprinašala; po 2, 3, 4, 5 in še več¬ krat toliko, kolikor v četertem, in petem letu toliko, da je Tonček v nekterih letih že mnogo denarja imel. Delavnost ti zaklad nabira, Lenoba ti ga pa razdira. b) Ura. Doštevaj število 1 k 1 do 5 = 1 + 1= 2 + 1= 3+1 = 2 k 1 do 5 = 1 + 2, 2 + 2, 3 + 2 = 3 k 1 do 5 = 1 + 3, 2 + 3 = 4 k 1 = 4 + 1 ali 1+4 = 5 3 34 Odštevaj od števila 5, kar si došteval k številu 1, u. pr. 5—1 — , 4—1 = , 3—1 = , 2—1 = . Poštevaj števila od 1 do 5 med seboj, kolikor se da; lkrat 1 == , 2krat 1 = , 3krat 1 = , 4krat 1 == , 5krat 1 = ; tako tudi: 1X1 ,1X2 ,1X3 ,1X4 , 1X5= ,2X2 + 1 = . Razštevaj število 5 med 2, 3, 4 in 5. 4. Teden. a) Ura. Anica je 2 kosma spredla, Nežica pa 3 več, koliko kosmov je Nežica spredla? Mati so 2 funta tančine spredli, dekla pa 3 funte hodnika; koliko preje ste obe skup spredli? Y obeh' rokah imam 5 krajcarjev in sicer v desnici 1 manj od levice; koliko jih imam v vsaki roči? Ako jaz vsakemu med 5 učenci 1 pisalo dati hočem, koliko pisal pa moram imeti ? Koliko petič velja 5 tablic, če 1 tablica 1 petico velja? Za 1 krajcar dobiš 1 polo papirja, koliko pa za 5 krajcarjev? Mati potrebujejo za 1 teden 1 libro slad¬ korja; za koliko tednov bode pa 5 liber sladkorja do- neslo? — 5 liber s61i velja 5 desetic; koliko desetic pa na libro pride, ali po čem je libra? •— 5 šivanic velja 1 petico; po čem pa je 1 šivanica? Neki oče razdeli med svoje 4 otroke 5 krajcarjev; naj starejši otrok dobi 2 krajcarja; koliko krajcarjev pa dobi vsak ostalih otrok ? Ponavljanje. I>) Ura. 1 + 1= , 5-1= , 1 + 2= , 4 — 2= , 4-3 + . 3 + 1 — , 4 — 1 — , 3 + 2 , 5 — 2— , 5 — 2 +. 35 2 + 1= , 2-1= , 2 + 2= , 4-3= , 1 + . =3 4 + 1= , 3 —1=5, 1 + 3= , 5—5= , 4 + . =5 1+4= , 1-1= , 2 + 3= , 5-3= , 2 +. =5 3X1 = 2X2 = 1X5 = 1X1 = 5X1 = , 1 v 5 = , 2v4 = 4med2= , , 1 v 3 = , 2v5 = 5med2= , , 4v5 = 5med4= , 7* od 2 = , 2 + 1 + 2 = V 4 od 4 = ,5 — 4 + 3 = V 2 od 4 = ,5 — 1 — 2 = Vs od 3 = ,2 + 2-3 = Vb od 5 = , 7 s°d 5 + 4 = V. Sušca (Marca) število 6. 1. Teden. Sivi škrat (možič). a) Ura. Bogat kmet je imel več sinov. Ime jim je bilo: Ivan (Janez), Jnri, Matevž, Peter, Šimon in Jernej. Koliko sinov je imel bogati kmet ? Jaz bodem pri vsakem imenu čerto na tabli potegnil; le štejte za menoj. Koliko čert sem naredil? Res, 6 . Koliko enot obsega število 6 ? Poskusimo je razložiti: 1 + l + l + l + l + l = 6 . Preiščimo, koliko bode dvojakov iz njih 2 + 2 + 2 = 6 ; res trije so, in ti dajo? Zdaj še trojake: 3 + 3. Koliko je troja- kov? In koliko je 3 in 3? V kaj pa se število 6 še da'razložiti? V 1 čveterak in 1 dvojak; kajti 4 + 2 = 6 ; in slednič še v 1 petico in 1 enoto: 5 + 1 = 6. Kdo se upa število 6 tako razložiti? Jaz hočem vam še enkrat povedati, kako se število 6 razloži ali razdeva. — Število 6 moreš razložiti v 6 enot, 3 dvojake, 2 trojaka, v 1 čveterak in 1 dvojak, v 1 petico in 1 enoto (edinko). 3 * 36 Bogatemu kmetu so pa vsi sinovi pomeri i razun Jerneja. Koliko jih je pa umerlo? In koliko jih je še ži¬ velo ? Koliko je 6 več od 5 ? Koliko 5 manj od 6 ? Koliko moraš k 5 došteti, da 6 dobiš ? In koliko moraš od 6 odšteti,'da ti 5 ostane? — Jernej je bil ondaj še le 6 let star. Dasiravno je bil še mlad, so se morali ven¬ dar vsi ljudi čuditi črez njegovo derznost in serčnost. Ko je Jernej mladeuč dorastel, ni hotel več doma ostati, temoč hoče na pot podati se, da hi svet pogledal. Mati se jokajo, oče mu odsvetujejo (hranijo), ali vsaka heseda je hila zastonj. Jernej obesi svojo popotno torho na stran, poljubi očeta in mater, ter jo odrine ob 4 zjutra. Obkored se je Jernej od doma podal? Koliko je 4 manj kakor 6 ? In koliko manj ka¬ kor 5 ? Koliko je 4 več ko 3,2, 1 ? Prehodivši kos poti, vsede se Jernej pod drevo, ter použije kosec kruha, ker ga je hoja že zlačnila. O tem času je ura v bližnji vasi 6 udarila. Jernej vstane in odpravi se, da bi še pred hudo vročino gozd dosegel, kterega je on moral prehoditi, da v mesto pride. — Koliko je o kosilici ura v bližnji vasi udarila? Ko¬ likokrat je moglo kladvo na zvon biti ? — 6krat 1 je ko¬ liko ? Koliko je pa lkrat 6 ? Doštevaj 1 od 1 do 6. Zdaj pa odštevaj. Tako tudi 2, 3, 4, 5 (mnogokrat). Pridši do gozda, stori Jernej križ na zemljo in po¬ križa se, da bi ga ljubi Bog obvaroval na poti pred zverino in hudobnimi ljudmi. Tudi spomni se, da so mu ded večkrat pripovedovali o nekem sivem škratu, kteri sredi gozda v majhenem pa zel6 lepem gradiči stanuje. Jernej sicer ni bil boječ dečak, pa vender ga strah spreleti, kolikor dalje on v gozd zajde, kjer se je 37 tako stemnilo, da on milega solnca na sinjem nebu ni več vidil. Ker Jernej zdaj ne ve, kaj storiti, ko na razpotje pride, ali bi šel na desno ali na levo roko, postoji in premišljuje. Med tem zašumi v goščavi, in prej ko je mislil, že je stal škratelj pred njim, ter se mu ponudi za vodnika na poti. Malo po tem prideta sredi gozda do gradiča, ki je v sredi prednje stene velika černa vrata, na desni in na levi strani vrat po 2 o kni in nad vratmi tudi 2 okni imel. Koliko krat po 2 okni ste bili v prednji steni gradiča? Koliko je 3 X 2 ? Koliko je pa 2 X 3 ? Na vsaki strani gradiča sta stala 2 siva stolpiča (turniča) in pred vsakim stolpičem je 1 patuljak (pagla¬ vec, čiček, malec) na straži stal. Koliko stolpičev je gradič imel? Koliko patuljakov je čuvalo (stražilo) ? Skoz vsako okno je 1 patuljak gledal, kteri so hitro k vratom prileteli, kadar je škrat s svojo čarodelno paličico na vrata vdaril. Oni vzamejo tujcu popotno pa¬ lico in torbo z rok, in ga zapeljejo v pervi goren (nad¬ stropje). Stopivši v pervo izbo zagleda na steni 3 kletke, 1 sinjo (modro, plavo), 1 rumeno in 1 rudečo. V sinji kletki sta bila 1 lišček in en čižek, v rumeni 1 kalin (popkar) in 1 križemkljun (blosk), v rudeči 1 kčs in 1 slavec. Koliko kletek je bilo na steni? Kakošne barve so imele? Koliko ptic je bilo v vsaki? Kolikokrat po 2 je to? In koliko je 3 X 2 ? Koliko ptic je tedaj bilo vsih skup? Kdo pa ve še te ptice imenovati? Škrat vzdigne svojo čarodelno paličico, vdari ž njo na mizo, in v tem trenutku začnejo vse ptice, vsaka po svojem, prepevati kakor o naj lepšem spomladnem dnevu. Iz te izbe je peljal patuljak Jerneja v drugo sobo. Tukaj ozira se Jernej po sobi, ter zagleda tam na polici 38 6 samokresov (pištol). Škrat vdari zopet s čarodelnico po mizi, pa ne le enkrat, ternuč 6krat. Hitro priskočijo patuljaki in so samokrese zaporedoma jemali raz polico. Koliko samokresov ali pištol je ležalo na polici ? Koliko jih je pa še tam ostalo, ko je pervi patuljak 1 raz polico vzel ? Koliko jih je pa potem še ostalo, ko je drugi patuljak 1 odvzel ? In koliko, ko je tretji, četerti, peti in šesti 1 vzel ? Škrat zopet s paličico na mizo vdari. Ko blisk, zleti vsaki patuljak k svojemu oknu. Škrat še enkrat oh mizo vdari in patuljaki strelijo ravno v tistem redu skoz okna, v kterem so pištole raz polico jemali. Jernej ves prestrašen misli, da je vojska. Kolikokrat je vsak patuljak skoz okno strelil ? Ko¬ liko je 6 X 1 ? In 1 X 6 ? Patuljak pelje Jerneja v tretjo soho. Kar se je tam godilo, prihodnjič. — b) Ura. V tretji sohi so stale 3 mize in pri vsaki mizi sta stala 2 lesena, pozlačena stola. Koliko soh ali izh je Jernej vidil ? Koliko kletek je hilo v pervi ? in koliko ptic v vsaki ? in koliko vsih skup ? Kaj je vi¬ dil v drugi sohi ? Koliko pištol ali samokresov je ležalo na polici? Koliko patuljakov je škratu streglo? Koliko miz je stalo v tretji sohi? Koliko stolov je stalo pri vsaki mizi ? Kolikrat 3 mize so tam hile ? In kolikokrat 2 stola ? Koliko je 3 X 2 ? Koliko pa 1X3? Patuljaki so zdaj mnogo opraviti imeli; kajti letali so urno sem ter tje po gradiči in Jernej ni vedel, kaj se hode ž njim zgodilo. Kar pride 1 patuljak in začne 2 mizi pogernjati in pripravljati; le tretja miza je prazna ostala. Na vsako izmed 2 miz prinese patuljak 3 sklede, 3 pladnje in 3 zlate kozarce; pladnji so hili tudi zlati, sklede pa so bile sreberbe. 39 Koliko srebernih skled je postavil patuljak na 1 mizo ? Koliko na 2 ? Koliko pa pladnjev ? Koliko zlatih kozarcev je prišlo na 1, koliko na obe mizi ? Zakaj ? Jernej ni vedel, kaj to pomeni; kajti vse sklede in kozarci so bili prazni, in razun njega in malega poger- njalca ni bilo žive duše v sobi. Ko ste bili mizi na¬ pravljeni, pride sivi škrat 'z dvema lepo oblečenima mla- denčema, Jrtera sta bila na vides kot kraljeviča, in vsede se ž njima k eni mizi. Jernej je moral k uni mizi sesti. Obema mizama sta po dva patuljaka stregla. Koliko patuljakov je bilo potrebnih ? Zakaj ? Ko so vsi že pri mizah sedeli, mahne sivi škrat s, čarodel- nico po zraku, in pri tej priči pogrezne se tretja prazna miza pod tla, prikaže se pa precej obložena z naj slaj¬ šimi jedmi in vini, Patuljaki so zdaj prinašali in vsak je mogel jesti in piti, kar mu je dišalo. Patuljaki so na¬ našali jedi v tem le redu: 1. rezance pod juho, 2. te¬ lečjo pečenko s čežano, 3. močnik, 4. pražo, 5. gibanico in drugo pogačarijo, 6. sadje in vseh verst sladkarije. V steklenicah je stalo Štajersko, Avstrijansko, Ogersko, Laško, Kranjsko, pa tudi kislo Koroško vino. Jernej je jedel do četerte jedi, dalje ni mogel več, ker se je že do sitega najedel. Škrat mahne s čarodelnico, in Jernej se hipoma tako zlačni, da je potem vse snedel, kar je pred njim stalo. Koliko jedi so patuljaki nanosili? Pri koliki jedi je Jernej že nasitil se ? Koliko je 4 več 2 ? Koliko je 6 manj 3 ? Koliko jedi je še prišlo na mizo po četerti jedi ? Kolikera vina so pili ? Šestera. Po jedi sta zala mladenča koj odšla in tudi patu¬ ljaki so odstopili. Škrat oberne se zdaj proti Jerneju, rekoč : Je li hočeš ti pri nas ostati, ti vse svoje žive 40 dni dobro pojde; ako pa raji odideš, hočem te spremiti in ti pravo pot pokazati. Jernej, kteremu je nekako težko pri sercu bilo, prosi, da bi smel oditi, in škrat gre še tisto uro ž njim na pot. Gredd pripoveduje sivi škrat Jerneju, da v tem gozdu neka strašna pošast (med¬ ved) z ognjenimi očmi in žerečim žrelom biva, koja vsa- cega tujca razterga, kakor ga v kremplje dobi. Jerneja so mravlje po herbtu preletele pri teh besedah; tresel se je po celem životi, da je komaj prestopal. . Meni se zdi, da si se ti zbal, pravi škrat. Maš tudi vzrok, pravi škrat dalje; ko ne bi bil te našel jaz včeraj v gozdu, ti bi ne bil več danes živ. Jaz ti pa hočem sredstvo dati in povedati, kako se utegneš tej pošasti oteti in kako jo moreš, če hočeš, vmoriti. Izrekši te besede, potegne sivi škrat Jerneja pod drevo, vsedši se, reče škrat: Na, tukaj ti izročim 3 vrečice (žakljice), v vsaki sta 2 čudodelna kamna. Ako bodeš ti z enim izmed tih kamnov pošast zadel, tako je po njej, je mertva, in ti si otet; če je pa ne zadeneš, tedaj ti je ob življenje (si zgubljen). Dokler na moji grajski uri 5 ne vdari, nimaš se bati te pošasti. Ura tako glasno bije, da se lahko po celem gozdu sliši. Škrat je te besede komaj izgovoril, že zgine. Koliko vrečic je dal škrat Jerneju? Koliko kamnov je bilo v vsaki vrečici? Kolikokrat dva kamna sta bila v vrečicah? In 3krat 2 je koliko ? Koliko pa je 2 X 3 ? Jernej poda se zdaj na pot. Ves boječ ozira se sem ter tje, ali ne bi pošasti začutil, in v tem času vdari grajska ura 5. Koliko je grajska ura bila ? Kolikokrat je kladvo na zvon vdarilo ? Zakaj ? V tem času zagleda iz daljave z očmi bliskajočo pošast. Strašeu medved, kteremu je ognjeno žrelo široko 41 narazen zijalo, leti ravno proti njemu, ter mu žuga, požreti ga. Jernej postavi se k drevesu, vzame 1 čudodelni ka¬ men iz mošnjice, pomeri, zažene, pa — ni zadel. Koliko kamnov mu je še ostalo ? — Zakaj ? Jernej verže drugi kamen, pa tudi ni zadel. Koliko kamnov mu še zdaj ostane ? — Zakaj ? On zaluči tretji kamen, pa ta mu tudi odreče. Koliko kamnov ima še za metanje ? — Zakaj ? Zdaj zabrusi četerti kamen, in tudi ta mu spodleti. Koliko jih je še imel ? — Zakaj ? S petim tudi ni sreče imel. Koliko jih je še mogel vreči? Koliko je 6 — 1 ? 5 — 1 ? 4 — 1 ? 3 — 1 ? 2 — 1? Le samo šesti kamen zleti pošasti v gerlo. Zver se zverne na tla, začne valjati se po travi, in vse okoli nje je goreti začelo. Ali poglej! iz te ognjave je izhajala zala gospa, ktera se mladenču prijazna dela, in mu veliko mošnjo polno zlatov in dragih kamnov poda, rekoč: „Jaz sem začarana (zapanjena, meui je zadelano) grajšakinja; ti si me rešil; na, to je tvoje zasluženo plačilo. “ Jernej poda se domu s svojim obilnim zakladom, in ne poželi več po svetu hoditi. 2 . Teden. 15. Poie s podobami. a) Ura. Davorin (Tini, Martin) je za vojaški stan posebno vnet bil. Naj veče veselje je imel, kadar je mogel vojake malati. Nekega dne pride k materi in jo prosi, je li bi smel iz svoje štednice (hranilnice) 3 kraj¬ carje vzeti, da bi mu dekla, ki v mesto pojde, pol s po- 42 dobami nakupila, in sicer take, kojih 2 po krajcarji dobi. Ker je Davorin zeld priden in ličen (vljuden) otrok bil, so mu mati radi privolili. Davorin da dekli 3 knjcarje in je težko čaka, da ona iz mesta domu pride. Koliko pol s podobami bi mogla dekla s seboj pri¬ nesti, praša mati Davorina. Ta malo pomisli, potem pa pravi — Kako to more biti, da bode Davorin za 3 krajcarje 6 pol s podobami dobil ? Ker on po 1 krajcarji 2 poli dobi, in 3krat 2 je 6. V kratkem pride dekla nazaj in izroči Davorinu zvitek pol s podobami. On razvije pole in začne svoje vojake pregledovali. Na pervi poli ste bili 2 versti dragoncev, v vsaki versti 3 precej veliki moži. Koliko mož je bilo v obeh verstah ? — Zakaj ? Je-li so dragonci pešci ali konjiki? Kaj morajo imeti, kadar jezdijo ? Koliko konj je imel Davorin za malanje ? Na drugi poli so stale 3 verste topov tako, da je vsaka versta od 6 enako število imela, in pri vsaki versti je 1 topnik (artiljerist) stal, da je čul. Koliko topov je bilo na tej poli ? — Zakaj ? Koliko jih je bilo v vsaki versti? Koliko je moglo pa topnikov biti? Koliko je 3krat 1 ? lkrat 3 ? 2krat 3 ? 3krat 2 ? 6krat 1 ? lkrat 6 ? Na tretji poli so stali 3 šotori. Pred pervim šoto¬ rom je 1 vojak sedel; pod drugim jih je sedelo še lkrat toliko in pred tretjim jih je 3krat toliko sedelo, kolikor pred pervim. Koliko vojakov je sedelo pred drugim šotorom ? — Zakaj ? Koliko pa jih je pred tretjim šotorom sedelo ? — Zakaj ? 43 Ko je Davorin četerto polo razvil, se je neizrečeno razveselil; kajti na tej poli so se verstili ulani z nekte- rimi častniki (oficirji), kterih je skup 6 bilo, vsakih polo¬ vica, prostakov in častnikov. Koliko prostakov je raven častnikov bilo? Koliko pa častnikov pri prostacih ? Koliko je 3 in 3 ? Kterih je več bilo, prostakov ali častnikov, ali more biti obojih enako število ? Koliko je 6 več kot 3 ? Koliko pol je Davorin do sedaj razvil? Koliko jih mu še ostane za pregledovanje? Sedaj se loti Davorin pete pole. Na tej so se najdli visoki (štabni) častniki, in to ti so bili 1 vojskovod (general), 1 polkovnik in 3 tisočniki (jezerniki, majorji). Koliko viših častnikov je bilo na peti poli ? Koliko jih je 3 in 2 ? Slednič pride šesta pola na versto, na kteri so gra¬ ničarji bili, in sicer 1 prostak, 1 bobnar, 2 častnika, 1 tesar in 1 stotnik. Koliko podob je moglo to biti ? Sedaj vzame Davorin bojno krabico (škatlico za barve) in svojo ščetko (čopič, penzel) v roko in začne malati. Tako tiho je sedel raven, da ga je bilo veselje gledati. Primerjanje. b) Ura. Za koliko je število 6 veče od 5, od 4, od 3, od 2, od 1 ? Za koliko je število 5 manje od 6, veče od 4, veče od 3, veče od 2, in veče od 1 ? Koliko je 4 manj kot 6, manj ko 5, več ko 3, več ko 2 in več ko 1 ? 44 Za koliko je število 3 - man j e od 6, od 5, od 4, veče od 2, od 1 ? Koliko je 2 manj kakor 6, kakor 5, kakor 4, ka¬ kor 3, in več kakor 1? Koliko ti še manjka do 6, kadar imaš 1 ? do 5, do 4, do 3, do 2? Ktera enaka in neenaka števila najdeš v številu 6 ? — 6 obstoji iz enakih števil 2 + 2 + 2, in neenakih 1 + 2 + 3 = . C) Ura. 6 je kolikerno od 1 ? — šesterno. 1 je koliki del od 6 ? — šesti ali en šestin (Ve). Koliko moraš od 6 vzeti, da 4 dobiš? •— 2. Koliko moraš k 2 dodati, da 6 dobiš ? Koliko moraš od 6 vzeti, da 3, 1, 4 in 2 dobiš ? Da 3 dobiš, moraš 3 odšteti, da 1 dobiš, moraš 5 odšteti, da 4 dobiš, moraš 2 odšteti, da 2 dobiš, moraš 4 odšteti. Iz kolikokrat 3 je število 6 ? In iz kolikokrat 2 ? Ktero število je za 5 veče od 1 ? za 3 veče od 3 ? Ktero število moraš od 6 dvakrat odšteti? Ktero število se da od 6 trikrat odšteti? Koliko je polovica od 6 ? „ „ tretji del od 6 ? „ „ četerti „ 6 ? 1 (2 ostane) „ „ peti „ 6 ? 1 (1 ostane) „ „ šesti „ 6? 3. Teden. 16. Cvetlični jerbasič. a) Ura. Gospa Šumarica je sedela o lepem jutru v svoji sobi in je šivala. Njeni otroci, kojih lica so bila, kakor bi kri v mleko zlil, so stali in sedeli okoli nje. Dečka sta brala in pisala, deklici ste nogovici pletli, 45 in naj mlajša otroka sta igrala. Izmed naj manjših je bila hči 2 leti stara, in sin je bil 4 leta star. Koliko otrok je imela gospa Šumarica ? Koliko je bilo bratov in koliko sester med njimi? Koliko otrok se je učilo? Koliko jih je nogovice delalo? In koliko jih je igralo? Kolikokrat 2 sta to? In koliko jih je 3krat 2 ? Koliko znese 2 + 2 + 2 ? Koliko let je bila stara naj mlajša hči? In koliko je bil star naj mlajši sin? Koliko je 44-2? 2 + 4? Koliko let sta štela oba vkup ? Zakaj ? Med tem pride vertnar z jerbasičem polnim cvetlic, postavi ga na mizo in reče, da ga otrokom v dar pri¬ nese. Šestero šopičev zvezanih cvetlic je ležalo v jerba- siči. Vertnar pristavi, da se šopiči naj le med dekleta razde!d in sicer tako, da bode vsaka enako število šopičev dobila. Otroci jerbasič z veseljem obstopijo in cvetlice ogledujejo. Med timi so bile bele, belkaste, rumene, ru¬ menkaste, modre (plave), rudeče, temno rudeče, zelenkasto rumene, pisane itd. Ko so v cvetlice naj bolj zamišljeni bili, zapazijo, da se cvetlice same o sebi gibljejo. In poglej: naglič vzigne strupeni gad svojo glavo izmed cvetlic in žuga s smertjo, ako ga kdo razkači. Otroci zbežd na vse strani. Vertnar vzeme palico, in vmori gada, kteri je eden naj nevarniših kač, in pravi, da je že snoči jerbas s cvetlicami napolnil; ker pa gospode doma ni dobil, je jerbas na vert postavil, da bi rosa na cvetlice padla in da bi one presne (čverste) ostale. Kača je mogla po noči med nje zlesti, da je nisim začutil. Mati pokliče otroke, rekoč: Gtlejte pri vsakem ve- selji, da bi kacega sovražnika raven ne bilo, kteri bi skušal, vam škodovati! Deklicam pa ukaže v versto stopiti, da se jim bodo šopiči razdelili. 46 Koliko deklic je bilo? Koliko pa šopičev? Koliko šopičev dobi 1 deklica, ako jih 6 med 3 deklice razdeliš ? — Zakaj ? Kolikokrat moreš 2 od 6 vzeti ? » Koliko je 6 — 2 ? 4 — 2 ? 2 — 2 ? Če bi pa vertnar med vse otroke šopiče razdelil, koliko bi jih pa tedaj 1 dobil ? — Zakaj ? 6 med 6 dobiš koliko ? Kolikokrat moreš 6 od 6 vzeti ? Ako bi pa le med naj mlajša otroka šopiče razdelil, koliko bi jih pa tedaj prišlo na 1 ? — Zakaj ? Kolikokrat zamoreš 3 od 6 vzeti ? — Zakaj ? Ako 6 med 2 deliš, do¬ biš koliko ? h) Ura. Kdo pa ve žival imenovati, ktera ima 6 nog? Koliko nog pa imajo muhe, mravlje, metulji, hrošči, bučele, ose itd. ? Koliko dvojic ali parov nog pa ima vsaka tih žival ? — 6 krajcarjev je koliko petič in kaj še? — 1 žemla velja 2 krajcarja; koliko jih pa dobiš za 6 kr. ? — 1 jekleno pero velja 1 kr.; koliko jih pa za 6 kr. dobiš ? Za 6 kr. dobiš 6 jabelk; koliko pa 1 jabelko velja ? Ti dobiš v 1 tednu 1 petico; koliko jih pa v 6 tednih dobiš ? Koliko bokalov je 6 maselcev ? Koliko pol krajcarjev 3 kr. ? — 1 libra ima 4 četerti; koliko liber je 6 čt. ? — 6 kvintelcev je koliko lotov ? Mati dajo dekli 6 kr., da salate za prikuho pri¬ nese ; prinesla je 2 glavici, koliko pa velja 1 ? En de¬ lavec si prisluži v poiipdelk 1 rajniš, v torek 1 r., v sredo 1 r., v četertek 1 r., v petek 1 r., v soboto 1 r.; koliko si je prislužil v tem tednu? V nedeljo potrosi za potrebne reči 2 r.; koliko mu še ostane ? Oe je po¬ tem od ostalega denarja vsak dan 1 r. potrosil, koliko dni mu je pa doneslo ? '47 Merjenje. 3. Teden. a) Ura. Da zveš, kako dolga, široka, visoka ali globoka je kaka reč, postavim: miza, tabla, duri, okno, šolska soba, studenec itd., tako jo moraš zmeriti. Ako pa hočeš kar si bodi zmeriti, ti je mere dolgosti neobhodno potreba; dolgost pa merimo s sežnjem, čevljem, palcem, pedjo, palico, vatlem, loktem itd. (Zdaj z metrom in dem.) * Učitelj naj pokaže take mere s kredo na tabli, ali, kar je še bolje, da ima bitne pri roči, ter jim razdelitve na njih pokaže in razloži. To se da tako-le razkladati: N. pr. čevelj. Če jaz obe pesti z ravno stegnjenima palcema tako palec k palcu deržim, da se dotikata, do¬ bim dolgost, ktero mi čevelj imenujemo. — 6 čevljev je 1 seženj; seženj pa dobim, ako jaz, ki sem odraščen človek, obe roči tako na levo in na desno stegnem, da ste obe v voderavni legi. Če ti iz sežuja (klaftre) 6 enako dol¬ gih delov ali koncev nameriš, je 1 tak del 1 čevelj. Čevelj je razdeljen v palce. Od konca ali osti palca do kolenca je 1 palec dolgosti, in tej pravimo sploh palec. — 6 palcev je pol čevlja, tedaj ima čevelj 2krat 6 palcev. Na lokte, palice ali vatle, pedi itd. merijo posebno kupci tkanine, n. pr. platno (pert), sukno, svilo in še drugo robo. Loket ima 1V 2 palice (vatla), palica ali vatel je 2 čevlja in 5 palcev dolga. Koliko čevljev je V*, 1 / 3 , 1 U sežnja? Koliko polovic ima palca, koliko pa tretjinov, četer- tinov in šestinov? Učitelj naj zmeri zdaj dolgost šolske sobe, in naj pokaže učencem, kako se naj prej sežnji, potem pa čevlji in palci naštevajo; tako se tudi širokost in če hoče tudi višava šolske sobe zmeri. * Poglej mesec Avgnst o številu 10. 48 Koliko palc je 6 četertinov ( 6 U). Če kdo 1 šestin (Ve) vatla (palce) sukna kupi, ko¬ liko šestinov pa je to manj od 1 vatla? Ako pa 5 šestinov kupi, koliko je pa tedaj manj od vatla ? Kmet ima v 1 hlevu 1 bika, v drugem ima pa 3 krave in dvojico volov; koliko goved ima ta kmet ? Zakaj ? 1 krava tehta 3 stote, 1 junica 2 stota in 1 junc 1 stot ; koliko goved je to, in koliko tehtajo skup ? Zakaj ? — Za 1 petico dobiš 2 jajci, koliko jih pa dobiš za 3 p e ti C e ? — Zakaj ? Ti imaš 6 krajcarjev; ako 1 beraču daš, koliko ti jih pa še ostane? Težek voz vlečejo trije pari konj; koliko konj je vpreženih? Tonček hoče 2 pismarici narediti, v 1 bi rad 3 pole zvezal; koliko pol mu je treba za obe ? V pervi klopi sedi 6 učencev; ko¬ liko parov jih je? Jožek ima 6 pisal, Anica ima le tretji del od 6; koliko pisal ima Anica ? Koliko jih ima manj od Jožka ? Kmet ima 6 krav in pa polovico toliko svinj; ko¬ liko svinj pa ima? b) Ura. Ponavljanje. 2 +1 = , 3 + 2= , 2 + 2= , 1 + 4= , 6= 4+. 2-1== , 3-2= , 5 — 2= , 6—4= , 4= 1+. 3 + 1= , 4 + 2= , 1 + 3= , 2 + 4= , 5= 3+. 3 — 1= , 4 — 2= , 6 — 3= , 5 — 4= , 6= 2 +. 4 + 1= , 3 + 3= , 2 + 3= , 1 + 5= , 2+.= 3 4—1= , 3 — 3= , 5 — 3= , 6 — 5= , l+.= 6 5 + 1= , 1 + 2= , 1 + 1= , 4 + 2= , 4+.= 5 5 — 1= , 6-2= , 6 — 1= , 6 — 6= , 2 +. = 6 49 c) Ura. VI. Malega travna (Aprila) število 7. 1. Teden. 17. Teden. a) Ura. Gospod katehet so vam blizo že pravili, koliko dni je ljubi Bog svet stvarjal ? — Kteri izmed vas pa ve mi povedati ? Učenec : 6 dni. — Koliko dni pa mi smemo delati ? U. Tudi 6 dni. — Ali je more biti tudi še kak drugi dan, ob kterem mi delati ne smemo? Tudi še en tak dan je. — Kako se pa pravi temu dnevu ? Temu dnevu pravi se nedelja. — Kaj pa pomeni ta beseda? Ta 4 50 beseda pomeni: ne delaj. Kaj pa je Bog ta dan počenjal ? On je ta dan počival. Nedeljo je Bog za-se stvaril, da ga častimo in molimo. Dneve, ob katerih delamo, imenujemo sploh delavnike. — Koliko je delavnikov ? De¬ lavnikov je 6. — Koliko je pa nedelavnih dni? Eden. Koliko je to: 6 + 1 ? To je 7. Čas 7 dni imenuje se teden. Koliko dni ima teden ? Sedaj hočem vam dokazati, ali je dro 7 dni v tednu. Jaz bodem vsaki dan tedna imenoval, vi pa za menč, in pri vsakem imenu bodem čerto na tablo zarisal, ktere bodemo potem sošteli. — Jaz začnem : Nedelja 1, ponedelk 1, torek 1, sreda 1, četertek 1, petek 1, so¬ bota 1. Še sami enkrat skusite! Prav tako! veseli me, da že dneve tedna iz glave znate. Sedaj pa čerte štejte, ko¬ liko jih je? Sedem jih je. — Ali ste sedaj spričani, da ima teden 7 dni ? Kteri dan pa je danes ? Danes je sreda. Vsakemu učencu mora všeč biti, da ve, kteri dan v tednu je, kadar v šolo gre. — Kaj pa pomeni be¬ seda „ sreda" ? Vsaka reč ima svojo sredo, (t. j. kar je v sredi), tako tudi teden. Ta dan je v sredi tedna, za¬ torej mu pravijo sreda. — Koliko dni pa ima sreda za sebč? Res: nedeljo, ponedelk in torek. — Koliko dni je to ? 3. Koliko dni ima sreda pred sebč ? Tudi 3, Res: četertek, petek in soboto. — Kolikokrat 3 je to ? 2krat 3. F In koliko je 2 X 3? In če sredo pridemo, je koliko?, Kolikokrat 3 je 7 ? 2 X 3 + 1 = 7. Začnite z 1 šteti, in doštevajte poredoma po 1 do,' 7; namreč : 1 + 1 = 2, 2+1-= 3, 3 + 1= 4,. i. t. d. Tako tudi po 2, 3, 4, 5, 6. Odštevajte od 7 zaporedoma po 1 ; namreč: 7 — 1 = 6, 6 — 1 = 5, 5 — 1 = 4, i. t. d. Ravno tako po 2, 3, 4, 5, 6. 51 18. Uganka. ~ b) Ura. Y zraku leti, na zemlji leži, na drevji sedi, se v roči poti, se na pedi stopi, se v vodi vtopi, kdor ugane, neumen ni. Koliko rekov ima ta uganka? Dobro poslušajte! jaz bodem pri vsakem reku malo obmolknil in čerto na tablo naredil. — (Učitelj opetuje vse reke in stori, kakor se je reklo.) Soštejte sedaj vse čerte na tabli! koliko jih je? Koliko rekov je v tej uganki? Koliko je 7 več kakor 6? Koliko je 7 mimo 5, 4, 3, 2 in 1 ? Vsaki rek nima biljega (znanila), zatorej zvesto po¬ slušajte, mi hočemo zdaj biljege (znanila) slediti (iskati). Kje leti ta reč? — v zraku. Kje leži ta reč? — na zemlji. Kje sedi ta reč? — na drevji. Koliko biljegov smo že sasledili? Koliko jih je 3 manj kakor 7 ? — Zakaj ? Koliko manj kakor 5, 6, in 4! — Zakaj ? Kaj pa ta stvar v roči stori? — poti se. Kaj pa stvar na peči stori ? — stopi se ? Kaj pa v vodi stori ? — vtopi se. Koliko znamenj smo pa zdaj našli ? Koliko biljegov ali znamenj smo pa vsih skup našli ? Kaj so 3 od 6 ? Kaj sta 2 od 6 ? Premislite, more biti, da v njo pridete, kaj bi to moglo biti. 4 * 52 Kadar je oblačno in prav merzlo, ali tedaj dro moremo dežja pričakovati? Česa imamo se tem več bati? (snega). Kje pa leti sneg? Kje pa leži? Kje pa sedi? Ako ti delj časa sneg v roči deržiš, kaj pa se zgodi ž njim? Stopi se ali poti se. Kaj pa se zgodi, če ti sneg v vodo veržeš? On se vtopi, t. j. raztopi se. Ktera beseda reši uganko ? (sneg). 2. Teden. 19. Volk in mlade koze. a) Ura. Koza je imela. 7 kozličev, ktere je z ve¬ likim trudom zredila in tako marljivo za nje skerbela, kakor mati za svoje otroke skerbi. Veselo je bilo gle¬ dati mlade živalice z njihovo starko na travniku, kako so tu skakale in prešerne bile. Izmed vsih naj bolj ser- boritna in nagajiva (dražljiva) sta bila 2 rikljasta in beli kozlič; ostali so bili sivi in so naj rajši okoli starke bi¬ vali, ko so uni gore in doli tekali, poskakovali in skak¬ ljali, da bi si človek mislil, noge si morajo polomiti. Koliko nog imajo koze? Ali ima vsaka koza 4 noge? Ali ima vsaka žival 4 noge? Katere imajo pa 2 nogi? in katere 6? Ali imajo koze tudi roge ? Koliko rogov pa ima koza ? Kateri kozliči so tako zel6 serboritni bili? Koliko kozličev je to ? — Zakaj ? Koliko jih je sivih bilo ? — Zakaj ? Počasi primaha jesen; zrak postaja ostreji in mer- zleji, in drevje se že tudi začenja osipati; zatorej je šla starka v log, da bi stelje in dervA na zimo napravila. Prej da starka od doma gre, pravi svojim mladičem: Dobro in zvesto bdite in nikomur ne odprite; kajti vi 53 dobro veste, da se naš sovražnik, volk, jako huliti (hliniti) zna. če on vas omoti (prekani), bode vas vse raztergal. Kozliči obljubijo starki, da bodo to zvesto spolnili, kar jim je ona svetovala. Na to jim pove znamenje, kako bode meketala, ko se bode zopet iz loga domu vernila in na hlevne duri prišla. Volk je vse to slišal in vidil, ali tako, da ga starka in kozliči niso začutili. On misli zdaj sam pri sebi: Naj prej bodem jaz mlade kozliče pojedel, in v gozd gredč starko raztergal. Koza je ko¬ maj duri zaperla in odšla, že volk prileze, poterka 3krat na duri in veli mladičem, duri odpreti. Kozliči so pa na glasu spoznali, da ni starka, temoč nekdo drugi; kajti njihova starka je imela veliko bolj tanek glas, in zatorej mu niso odperli. Yolk še dvakrat poterka, pa zastonj. Kolikokrat je volk naj prej poterkal? Kolikokrat je poterkal, prej da je odšel ? Kolikokrat je volk skupno poterkal? Koliko je 3 + 2 ? Koliko je 5 X 1 ? 1 X 5 ? Ker mu kozliči niso odperli, zleze tedaj na okno, da bi po sili v hlev prišel. Ali okno je bilo majheno pa jako vterjeno; kajti priterjene so bile 4 železne špra- njice (križi) prek okna in 3 navskriž od zgorej navzdol in po tem volku ni bilo mogoče s svojo glavo skoz okno priti. Koliko špranjic je bilo prek okna potegnjenih? Ko¬ liko je 4 mimo 3? Koliko je 3 manj kakor 4. Koliko je 7 manj kakor 3? 7 manj 4? Ker se volku ni usrečilo, da bi bil kozliče prekanil, odide in premišljuje, kako bi je zamogel med svoje zobe dobiti. Pade mu v glavo, da kdor krido jč, tanek glas dobi; zastran tega gre h kupcu, nakupi si nekaj koscev kride, sne jo in verne se zopet k hlevu, kjer so kozliči 54 bivali. Takrat je volkov glas starkinemu tako podoben bil, da bi mu kozliči hitro duri odperli, ako ne bi bil eden izmed kozličev ne sumil, ali bi dro mogla starka že v tem kratkem času iz gozda domu priti. Beli kozlič je pa med vsemi naj radovedniši bil, zategadelj je duri malo odperl, da bi se prepričal bil, kdo je. Volk to za- gledavši, streli s svojo spičasto (šiljato) glavo skoz slabo prislonjene duri in skoči v hlev. Gladovni volk zgrabi naj popred belega kozliča, kterega je hitro razmesaril in požerl. Koliko kozličev je volk na naglici raztergal? Ko¬ liko jih je še živelo ? 1 je koliki del izmed 7 ? Sedaj je prišla versta na .ostale kozliče, kteri so se v hlevcu skrili, kakor so mogli, ali kervoželjnosti njiho¬ vega sovražnika uiti jim vendar ni bilo mogoče. Volk prepričan, da mu izmed teh repiča ne uide, zgrabi naj bližnjega kozliča, da bi ga razmesaril in požerl. V tem času zasliši strašno vreščenje in beketanje na travniku; ko se ozre, zagleda starko na skok proti hiši leteti. Dalje muditi se dro ni mi varno, misli si volk; zatoraj popade pol kozliča in poda se v gozd ž njim. Koliko je starka še živih našla ? — Zakaj ? Starka je zdaj po unešenih kozličih zelo žalovala ter poduči še živeče, da nezmerna radovednost večkrat le v nesrečo zapelje. b) Ura. Koliko krajcarjev je 1 četvertak in 3 krajcarji? 1 petica in 2 krajcarja? — Koliko petič je, ako 3 desetice zmeniš in 1 petico prideneš ? — Koliko krajcarjev je 1 petica in 2 krajcarja? — Koliko kop je 7 orehov ? Koliko liber je 7 četertinov? — Koliko boka¬ lov je 7 maselcev ? — Koliko čevljev je 1 seženj in 1 čevelj ? — Za koliko je vatel manj, kakor 7 četertinov ? Mati kupijo enkrat 4 in drugikrat 3 libre sladkorja, 55 koliko je vsega vkup ? — Dekla namolze od 1 krave 4 in od druge 3 bokale mleka; koliko mleka pa daste obe kravi ? — Od tega mleka dobi 1 polič smetene. Ako gospodinja bokal mleka in polič smetene po 10 krajcarjev proda, koliko desetic pa dobi za mleko in za smeteno? — 1 ovca da 3 in 1 druga 4 libre volne, koliko pa obe vkup ? — Izmed 2 kur znese vsaka po 1 jajci na dan, koliko jajc znesete obe skup v štirih dne¬ vih , ako ena četerti dan neha ? Neka gospodinja nese maslo na prodaj in proda libro za pol goldinarja, koliko liber masla je pa prodala, ker je 3 in pol goldinarja denarja domu prinesla? — S čim moreš 7 krajcarjev poplačati ? — Ti imaš 7 krajcarjev in kupiš si 3 pole papirja po 2 krajcarja; koliko ti še ostane ? —- Mati potrebujejo za kosilce vsak dan 1 bokal mleka; koliko pa v 1 tednu ? — Ako 1 gumb 1 kr. velja, koliko jih pa za 1 petico in 2 kr. dobiš? — 7 be¬ račem daš 7 krajcarjev, koliko pa dobi 1 ? — Med 4 otroke razdeliš 7 hrušek tako, da 1 3 dobi, koliko pa dobi vsaki? 3. Teden. 20. Svinja in želodje. a) Ura. Jesenskega dne se je svinja pasla pod velikim dobom. Želodje je bilo že zrelo, zatorej ga je vsak veterc lahko natresel. 2 kobolčka padeta na tla, katerih eden je 3 uni pa 4 želode imel. Kmalo po tem padeta 2 kobolčka na zemljo, kojih eden je 2 uni pa 3 želode dal. Svinja je bila z dobom jako zadovoljna, da ji tako obilno piče poklada. Ona pozoblje želodja, kolikor se ji poljubi. Koliko želodov je pervokrat na tla padlo? 56 Koliko želodov je pa drugikrat na zemljo priletelo? Naglič potegne močen veter in strese dob, da se želodja na kupe na tla usuje, in svinjo prav po herbtu otleče. Čez to je bila svinja nevoljna in začne kruliti proti dobu posvarjaje ga, da mora prihodnjič previdnejši biti, kadar bode svoj sad otresal. Ti nehvaležna svinja, jo zaverne dob, ti si že za¬ stran te majhene neugodnosti jezna, in ne prevdariš, ko¬ liko hvale si mi dolžna, ker te že celi teden tako skerb- Ijivo redim. Da bodeš pa ti dobroto, koje si bila doslej deležna, še le prav spoznala, hočem se jaz odslej varovati, da bi te jaz s svojim redilnim želodjem še enkrat na¬ dlegoval. Dob ostane mož beseda; .zatorej je mogla svinja edslej stradati. Kako dolgo je dob svinjo z želodjem preskerbljeval ? En teden je koliko dni? Ali vsi ljudi teden po 7 dni štejejo ? Koliko dni pa rokodelec šteje, kteri kraj tedna svoje pomočnike plačuje ? Tedaj ima delavni teden le 6 dni? Koliko še manjka do 7 ? Primerjanje. b) Ura. Sedem je kolikerno od 1 ? sedmerno. Eno je koliki del od 7 ? sedmi del. Koliko moraš od 7 vzeti, da imaš 4 ? Koliko moraš pa k 4 pridjati, da 7 dobiš ? Koliko moraš pa k 2 pridjati, da je 7 ? Koliko ti še manjka do 7, kadar maš le 1 ? Koliko moraš od 7 odšteti, da je 3, 5 in 6 ? Ktero število je za 4 veči od 3, in za 2 manji kakor 7 ? — Ktero število je za 4 manji kakor 7 in za 2 veči kakor 4 ? 57 Ktero število je za 5 veče od 2 ? za 6 veče kakor 1 ? za 4 veče ko 3, za 2 veče ko 5, in za 1 veče ka¬ kor 6 ? — število 7. Iz kolikokrat 3 obstaja število 7? Iz 2X3+1. Zakaj ? Iz kolikrat 2 obstaja število 7 ? Iz 3 X 2 + 1. Zakaj ? Ktero število se da dvakrat od 7 vzeti, in kaj še ostane? Ktero število utegneš od 7 trikrat odšteti in koliko ti še mimo ostane? Kaj je polovica od 7 ? Polovica od 7 je 3 + J / 2 . Koliko je tretji del od 7? 2 (1 ostanek). Koliko je četerti del od 7? 1 (3 ost.). Koliko je peti del od 7? 1 (2 ost.). Koliko je sedmi del od 7? 1. 4. Teden. 21. Ščinkovec: a) Ura. Ščinkovec ali zeba (činkelca) je v ter- njevci za svoje mladiče precej veliko gnezdo naredil, ka¬ kor da bi popred vedel, da bode skori oče zapuščenih sirot. Blizo njegovega bivališča je bilo še drugo gnjezdo z dvema pticama. Ker so pa jima lakomni ljudje starko in starca pojeli, se jih je ščinkovec usmilil, in nesrečni ptičici v svoje gnezdo k 5 mladičem zanesel, ter za nju skerbel, kakor za svoje. Koliko mladih ščinkovcev je bilo v gnezdu? Koliko sta 2 manj ko pet ? In koliko manj ko 7 ? Koliko sta 2 manj ko 4, in koliko manj od 6 ? — Koliko sta 2 manj kakor 3? Koliko je 5 mimo 3 ? mimo 2 ? 58 Koliko mladičev je imel ščinkovec zdaj več pre- skerbeti odprej ? — Zakaj ? Nekega dne zleti starec po živeža. Prej da odleti, pa pravi svojim mladičem: Otroci! bodite tihi in po¬ kojni v svoji posteljci; jaz moram iti piče iskat. Po¬ mislite, da vi s svojim čebljanjem in žvergolenjem lahko svoje bivališče razodenete in sirove fantine privabite. Tudi kregulj -— zebar je naš najhuji sovražnik, pred ka¬ terim vas ne morem dosti svariti. Ako on enega izmed vas zasliši, tako je po vas. Mladiči obljubijo starcu, da se bodo zvesto po njegovem svetu vedli, ter se za toliko nazaj pomeknejo in vkup stisnejo, da se ni druzega vi- dilo, kakor njihovi rumeni kljunčki. Koliko kljunčkov se je moglo viditi ? — Zakaj ? Koj po tem, ko je starec odletel, prileti kregulj — zebar, in vdarja s perutami, da zrak cvrči, leta okoli ternjevca, ker pa gnezda ne najde, odleti. Starca pa dolgo ni bilo nazaj. Mladiči pričenjajo žvergoleti in čivkati deloma zarad gladovnosti, deloma zastran dolgočasa, in 5 jih pomoli svoje glavice čez rob gnezda in odperajo kljunčke, da bi jim starka ži¬ veža dala. Koliko mladičev je še v gnezdu tiho sedelo ? Zakaj ? Ko je pa že precej časa prešlo, in samca še ni bilo nazaj, je tudi za une posteljica pretesna postala, se znepokojijo, vzdignejo se in razprostirajo svoje nežne ha- bice in začnejo vehljati. Od začetka poskakljujejo po naj bližnjih vejah, koje so gnezdo obdajale; s časoma se že dalje izupajo, dokler da so se tako oddaljile, da svojega kraja niso mogle več najti. Koliko ščinkovcev je pa še v gnezdu bilo? Sedaj je začelo mlade ptičice strah biti, in začno vse plašne in zmedene okoli letati. O tem času pride kregulj. Derzno plani na svoj plen, zagrabi ga s kremplji, 59 in ga odnese. Enega prestrašenih ptičev je ta nesreča zadela. Hitro za tim prileti starec z živežem. Ko zazre, da mu 2 mladiča manjkata, podč pičo berš na varen kraj in zleti ko blisk zašli ptičici iskat. V daljavi za¬ gleda kregulja s plenom v krempljih, ali oteti ga ni več mogel; unega pa najde vsega preplašenega ter ga srečno privodi nazaj v svoje bivališče. Koliko ščinkovcev je še živelo ? — Zakaj ? Koliki del ptičev je kregulj poropal? — Zakaj? Koliko je sedmi del od 7 ? Kolikokrat 1 moraš vzeti, da imaš 7 ? b) lira. Tvoja sestra je celi teden bolna ležala; koliko dni je bila bolna ? Matiček celi teden ni šole obiškal; koliko dni ga, ni bilo v šoli ? 5 dni. Nekdo verže vsaki dan petico v denarnico; koliko petič je pa notre, ko teden mine? Koliko je to desetic in dvajsetič, in koliko še čez? Dekla I. vsak mesec 1 dvajsetico na stran dene; koliko pa to v 7 mescih znese ? — Koliko goldinarjev je 7 dvajsetič, kojih 5 na rajniš gre ? — Gospa pošle po 7 ma- selcev mleka, koliko poličev in maselcev je to? Vsako jutro potrebujejo mati 1 maselc smetene za zajutrek; koliko bokalov in maselcev pa celi teden ? — Ne¬ komu gre vsak dan hlebček kruha; koliko pa mu jih gre za 2, 3, 4, 5, 6 in 7 dni ? Krojač kupi 7 kvintelcev svile, koliko lotov je to ? Ti dobiš h kosilu vsak dan 1 žemljo; koliko jih sneš v celem tednu ? — Zakaj ? Ako žemljo po 2 krajcarja rajtamo , kolikokrat po 2 krajcarja, so mogli oče za, žemlje dati ? — Koliko dvoja- kov je to ? Koliko šterjakov je 7 dvojakov ? — Sedem jabelk 7 krajcarjev velja; koliko pa 1 ? — Sedem lotov sladkorja 7 krajcarjev stoji; koliko pa 1 lot ? Koliko dni ni šole v tednu ? — Ktera 2 ? — Ko¬ liko dni je pa šola? — Ktere dni? — Koliko dni pa o veliki noči ni šole ? Kteri so naj veči prazniki leta ? Koliko jih je to ? 3, velika noč, duhovi in božič. Koliko jih je vsakikrat zaporedoma ? 2. Koliko je 3 J>< 2 ? In če sveto Rešnje telo pridenemo? 4. Teden. Ponavljanje, a) Ura. Pismeno. VII. Velikega travna (Maja) Število 8. 1. Teden, 22. Zverinjak. a) Ura. Martinek bi bil rad z očetom v zverinjak šel, ker še ni vidil ne kune, ne dihurja, ne lesice, ne volka, ne medveda, ne risa, ne oroslana (leva), ne tigra, ali oče zavoljo mnogih opravil niso utegnili iti ž njim. Kterih žival še ni vidil Martinek ? Koliko živali je to? Jaz hočem je še enkrat imenovati in pri vsakem imenu čerto na tabli potegniti, da bodemo po številu čert lahko zvedeli, koliko jih je. Le urno izrekujte imena za menoj, in kteri hoče naj tudi čerto na svojo tablico naredi. Jaz začnem: kuna | dihur | lesica | volk | medved | ris | oroslan | tiger | . Sedaj pa štejmo čerte, koliko jih je? — 8, res. Kdo pa že zna sam do 8 šteti ? 62 (Učitelj naj pusti tukaj vsacega učenca do 8 šteti, da se prepriča, ali že vsi znajo). Sedaj pa poskusimo to tudi zadnjiški šteti. (Učitelj zbriševa med štetjem eno čerto za drugo na tabli od 8 do 1 ter ukaže mnogim učencem po samem ponavljati in sicer pred in zad, dokler da prav dobro gre.) Neki lepi dan majnika rečejo oče proti Martinku: Napravi se! dans pojdeva v zverinjak. Očetu ni bilo treba počakovati, je bil Martinek že napravljen. Ko sta v zverinjak prišla, prosi Martinek očeta, da bi ga naj popred k mladim medvedom peljal, ker pra¬ vijo, da so toti tako čudne zveri. Ona prideta h kletki in najdeta tam 1 medveda, 1 medvedko, in 6 mladih, ki so igrali. Koliko medvedov je bilo v ti kletki ? — Zakaj ? Koliko je 6 več kakor 4 ? — Koliko je 6 manj ka¬ kor 8 ? — Zakaj ? Mladi medvedi so se po železnih špranjah plazili in 8 izmed njih so tiho stali, gledaje, da bi jim kdo kaj dal; starec in starka sta pa gledala, kar so mladi med- vedci vganjali. Koliko medvedov je tiho stalo? — Kje so uni bili? Koliko se jih je po špranjah plazilo ? — Zakaj ? Kaj je polovica od 6? Igra ni dolgo trajala (terpela); kajti strežnik pride z mesom v skledi, da zverini poklada. Pri kermljenji pa niso smeli medvedi skup biti; temoč morali so kletko z desko tako pregraditi, da je na vsaki strani polovica medvedov bila ? Koliko jih je moglo biti v vsaki pregraji? — Za¬ kaj ? — Koliko je četerti del od 8 ? — Zakaj ? Od ondod gresta k oroslanu (levu). Ta je Martinku posebno dopadel, ker ima veliko, skori štirivoglato glavo 63 in samec obilno grivo, ki mu obdaja vrat in glavo ter pada po persih in plečih. Strašno je bilo videti in slišati, kader je grive stre¬ sel in rujoveti začel. Manj mu je oroslica dopadla, ki je zadi v kletki ležala in z mladiči igrala. En orosla- nec pride k levu, da bi se ž njim gobljal (tergal, igral), uni so pa pri starki ostali. Levu pa ni bilo všeč, da bi igral; on zabrusi levica tje v kot, da je strašno zarujovel. Koliko oroslanov je bilo v tej kletki? Koliko je mladih oroslanov več bilo kakor starih ? Kaj sta 2 od 4 ? — Kaj 4 od 8 ? Tik te kletke je bila druga, v kteri je 1 tiger bil, koji se je ravno stegoval in zeval, kakor da bi hotel celi svet požreti. Za nektere korake dalje prideta h kletki s tremi pregrajami. V pervi sta bila 1 kuna in 1 dihur, v drugi 1 lesica in 1 volk in v tretji 1 ris. Koliko zveri je to? Koliko jih je bilo v pervi pregraji ? Koliko v drugi? Koliko v tretji? Koliko sta jih prej vidila? Koliko je 2 + 2 + 1 ? Koliko pa 2 H- 2 + 1 + 3 ? Doštevaj 1 k 1 do 8! Odštevaj 2 od 8! Tako tudi 3, 4, 5, 6, 7. Martinek ogleduje te zveri pazljivo. Oče pa pravijo Martinu, naj mu od tih zveri pove, kakošne so. Martinek jih začne opisovati, kakor ve in more in sicer tako-le: Kuna- in dihur sta skori enako velika-. Dlake je kuna sivo rujavkaste, le gerlo in persi so bele. Dihur je po verhu dlake černorujavkast, pod verhnjo dlako pa rujavkast; gobček, kolobarček okoli očes in 64 konec ušes so beli. (Oče mu še pristavijo, od česa se te živali redijo in kje bivajo). Lesica je špičastega gobca, rujave dlake in košatega repa. Aj! zakriči zdaj Martinek, meni je naglič nekaj v glavo padlo, to so pa tiste zveri, o kojih so nam gospod učitelj pripovedovali, da so neki gospodinji 3 peteline pokradle. Požrešne zveri! jaz vas ne morem rad imeti. Med tem pogovorom je ura že osem odbila. Oče in sin zapustita zdaj zverinjak ter se verneta proti domu. Domu gredč obljubijo oče Martinu, da ga v kratkem zopet v zverinjak popeljejo, če se bode pridno učil. Martinek z veseljem obljubi, da bode očeta rad vbogal. Merjenje. b) Ura. Za koliko je 8 večji kakor 7 ? večji ka¬ kor 6, večji kakor 5, večji kakor 3, večji kakor 2 in večji kakor 1? Za koliko je 7 manji kakor 8 in večji kakor 6, 5, 4. 3, 2 in 1 ? Za koliko je 6 manji kakor 8, manji kakor 7 in in večji kakor 5, 4, 3, 2 in 1 ? Za koliko je 5 manji kakor 8, manji kakor 7, manji kakor 6 in večji kakor 4, 3, 2 in 1 ? Za koliko je 4 manji kakor 8, 7, 6, 5 in za ko¬ liko večji kakor 3, 2 in 1? Za koliko je 3 manji kakor 8, 7, 6, 5, 4 in za koliko večji kakor 2 in 1 ? Za koliko ste 2 manji od 8, 7, 6, 5, 4, 3 in za koliko večji kakor 1 ? Koliko je 1 manj od 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2? Iz koliko enakih števil obstaja število 8 ? Število 8 obstaja iz 2 enakih 2 X 4 = 4 + 4; in iz 4 enakih števil 4 x 2 = 2 + 2 + 2 I 2; dalje 65 iz 2 enakih in 1 neenakega števila: 2 X 3 + 2 =, 3 + 3 + 2. 2. Teden. 23. Divji sin. a) Ura. V malem mestu je živel nekdaj čevljar, kteri je prav pošten mož bil, pa s svojimi rokami ni mogel si toliko pridelati, da bi vse, kar je za sebe, za svoje 4 sinove in za ravno toliko hčeri potreboval, osker- beti zamogel. Koliko otrok je čevljar imel ? — Zakaj ? Revni mož je moral mnogo prestati, in tim več, ker je njegova žena vse otroke sovražila razun enega sina, kojemu so ljudje v celi okolici »divji sin“ rekali. Žena je ostalim otrokom davno že smert želela, ali te želje ji ljubi Bog dolgo ni spolnil. Privlekla se je zdaj v tisti kraj, žali Bog, nalezljiva bolezen, ter pobere čevljarju 2 dečka in 2 deklici. Koliko otrok je pomerlo? Koliko je 2 krat 2 ? Koliko otrok je bilo vsih skup? Koliko otrok je še živelo, ko so 4 odmerli? Koliki del je (so) 4 od 8? Koliki del ste 2 od 8? — Zakaj? Kolikokrat moreš 2 od 8 vzeti ? — Zakaj ? Koliko je2 + 2 + 2 + 2? Koliki del ste 2 od 4? — Zakaj? Koliko otrok je čevljar zdaj manj imel ? O tem času, ko je oče po svojih pokojnih (rajnih) otrocih žaloval, je bila mati veselega sercd, da jih ni več vidila. Zima se je bližala; torej so morali otroci zgodaj vstajati in v daljni gozd, kamor je bilo več ur hoda, po derva hoditi, ker jih zarad ubožtva kupiti niso 5 66 mogli. Ker pa mati divjega sina ni v gozd pošiljala, in je doma svojo majheno sestro vedno rad dražil, so otroci vselej dalje v gozdu mudili se, da le niso pri Miži tega sirovega in nagajivega brata bili. — Slaba in pičla hrana pa večkratno gerdo djanje materno z osta¬ limi otroci in pa težka dela je bil vzrok, da so ti tudi umerli; le divji sin ne. Koliko otrok je pomerlo ? — Zakaj ? Koliko je 7 manj kakor 8? Koliko je 8 več kakor 6 ? In koliko več kakor 3 ? — Koliko je 7 več ko 5, koliko več ko 4 in 2 ? Sedaj je divji sin sam bil, in materna želja se je spolnila. Vsa njena ljubezen se je v njem zjedinila. Ali divji sin je vročo ljubezen svoje matere le z nehvalež¬ nostjo povračeval; kajti on je svojo mater vedno s čimur bodi žalil, in mnogokrat so jo zastran divjega sina pred sodnijo poklicali. Divji sin se je marsikterega hu¬ dobnega djanja vdeležil; on je ljudem okna potrupil, mlada drevesca izdiral, večemu drevju veje polomil, plot podiral, po vertih hodil in sadje kradel, na polji pa ko- panceljne raznašal itd. V tem kraji je bilo ostro prepo¬ vedano ptice loviti in moriti ali mladiče iz gnezd jemati, in to za tega delj, ker so se gosenice, hrošči in drugi škodljivi merčes neverjetno hitro množili, ptice pa so se vsled pogostega zalezovanja in lova jako zredile. Kdor je zoper to postavo grešil, so ga ali že z denarjem kazno¬ vali, ali pa so ga zaperli. Divji sin je že dvakrat svojim staršem to sramoto storil, da so ga zaperli, ker starši škode niso mogli po¬ plačati, ktero je storil. Ko so njegove sestre in njegovi bratje že pomerli, je moral on po derva v gozd hoditi. Njegova slast po ptičjih gnjezdih se zopet nagloma zbudi, ko vidi, kako je kos okoli gnjezda letal in vsakemu mla¬ diču kacega červička v kljun vtaknil. Le čakaj ti, pravi 67 na polglasno divji sin sam sebi, jaz te bodem že pregnal iz tega kraja, da bode tega sitnega žvergolenja konec! On spleze na drevo kakor veverica in v trenutku je bil pri gnezdu. Strahljivo vehlja starka sem ter tje in brani svoje mladiče pred hudodelcem, kolikor more, ko je fantin z roko po gnezdu segal. Premišljuje nekaj časa, ker ni prav vedel, kaj bi z mladimi pticami počel, ker se kazni boji, ktera bi ga bila zadela, ako bi se njegovo djanje zvedelo. Osem lepih ptičic je čepalo v gnjezdu, koje so po živeži hrepene s kljunčki široko zijale. Neusmiljeni deček zagrabi pervo ptičico, stisne ji vrat in jo verže na tla. To grozovitno djanje doleti še drugi 2 ptičici. Ko pa hudobnež svojo kervavo roko po četerti ptičici stegne, sede mu starka na ramo, ter mu prav glasno na uho zacverči: Ti zlodejev deček, pusti moje mladiče z mirom! Nad tim se deček tako neizrečeno prestraši, da z drevesa pade in si zatilnik zlomi. — Tako smert stori hudoben človek! Koliko kčsov (ptičic) je divji sin zadavil ? Koliko jih je v gnezdu ostalo? Koliko mladičev je mogla starka obžalovati ? Primerjanje. b) Ura. Osem je kolikerno od 1 ? Osmerno. Eno je koliki del od 8 ? Osmi. Koliko moraš od 8 vzeti, da 7 dobiš? — Zakaj? Koliko moraš k 1 djati, da 8 imaš ? — Zakaj ? Koliko moraš od 8 vzeti, da 6 dobiš ? — Zakaj ? Koliko moraš k 2 djati, da imaš 8? Koliko moraš k 5 došteti, da 8 našteješ? — Zakaj? Koliko moraš pa od 8 odšteti, da ti 5 ostane ? 5* 68 Koliko moraš od 8 jemati, da ti 7, 6, 5, 4, 3, 2 in 1 ostaja ? itd. Iz kolikokrat 1 obstaja število 8 ? Iz 8 X 1. — Zakaj ? Iz kolikokrat 2 obstaja število 8 ? Iz 4 X 2. — Zakaj ? Iz kolikokrat 3 obstaja število 8? Iz 2X3 + 2. — Zakaj ? Iz kolikokrat 4 obstaja število 8? Iz 2X4. — Zakaj ? Po kolikokrat 5 je 8 ? Po 1 X 5 + 3. — Zakaj ? Po kolikokrat 6 je 8 ? Po 1 X 6 + 2. — Zakaj ? Po kolikokrat 7 je 8? Po 1 X 7 + 1. — Zakaj? Ktero število utegneš od 8 dvakrat odšteti? Število 4. — Zakaj? Ktero število da se od 8 štirikrat odštevati? Koje število se na osemkrat od 8 jemati? Kolikokrat pa moreš število 7 od števila 8 vzeti? Kolikokrat moreš 6 od 8 vzeti ? in koliko ti še ostane ? Ktero število moraš od 8 vzeti, da ti 3 ostane? Kolikokrat pa število 3 moreš od 8 vzeti? Kaj je polovica od 8? Koliko je tretji del od 8? — Tretji del od 8 ste 2 in 2 ostane. Koliko je četerti del od 8 ? — Četerti del od 8 ste 2. — Koliko je peti del od 8? — Peti del od 8 je 1 in 3 ostane. Koliko je pa šesti del od 8 ? — Šesti del od 8 je 1 in 2 ostane. Koliko je sedmi del od 8? — Sedmi del od 8 je 1 in 1 ostane. Koliko je osmi del od 8? — Osmi del od 8 je 1. ' 69 3. Teden. 24. Deček in jabelčni slamnici. a) Ura. Neki deček gre v sosedovo hišo po so- učenca, da hi vkupej v šolo šla. Stopivši v soho, niko¬ gar ne vidi; oziraje se po izbi, zagleda na klopi 2 slam¬ nici, v kojih so razna jabelka ležala, in ktera so mu jako dopadla. On malo bliže stopi, da bi se lepih jabelk na¬ gledal in navohal. Nagledavši se vabljivega sadu, vzame 1 jabelko v roko in sošteje ostala. Y slamnici, ktere ja¬ belka je soštel, so ležala 4 jabelka, v uni pa 3. Kar hojo zasliši. Hitro položi jabelko nazaj, pa ne v tisto slamnico, v kteri je prej ležalo, temuč v uno, ki je zraven te stala, kar je še le zapazil, ko je že prepozno bilo; kajti fantov ded je ravno duri odperl. Koliko jabelk je bilo od začetka v 1 slamnici in koliko v drugi? Koliko jabelk je bilo v obeh slamnicah? — Zakaj? Koliko jabelk je pa potem v vsaki slamnici ležalo, ko je jabelko, ktero je vzel zopet nazaj ali v uno slam¬ nico djal ? — Zakaj ? Ded je bil prav ljubeznivi mož, kteri je posebno z otroci veselje imel. Ded reče dečku, da je njegov souče- nec že ž njim v šolo šel, zatorej bi zastonj na njega čakal. Med tim, ko hoče sosedov deček oditi, pogleda ded na jabelčni slamnici, in praša dečka, ali bi ne hotel eno dvojico jabelk vzeti. Deček prosi za nje in ded mu jih vtekne 1 par v žep. Koliko jabelk je to ? Koliko pa jih je še v slamnicah ostalo ? Koliko je 6 manj kakor 8 ? Koliko ste 2 manj od 8 ? — Zakaj ? Ako so v vsaki slamnici 4 jabelka bila, koliki del jabelk je pa dobil deček? — Zakaj? 70 Kolikokrat ste 2 v 4? Kolikokrat pa 2 v 8? Deliš 8 med 4, dobiš ? 8 med 2 ? Koliki del vsili jabelk je deček dobil ? Tonček misli ravno oditi, ko ga ded vpraša, ali ima še brate in sestre. Enega brata in eno sestro imam, pravi Tonček. Če je tako, pravi starček, ti moram še za-nje tudi še kaj seboj dati. Ded mu da za mlajšega brata in za malo sestro ravno toliko jabelk, kolikor jih je Tonček dobil. Koliko jabelk je tedaj Tonček dobil? — Zakaj? Kolikokrat po 2 jabelki je Tonček od deda dobil? : In 3 X 2 je koliko? Koliko jabelk je dobil Tonček od deda ? Koliko jabelk je pa še v slamnicah ostalo ? Koliko ste 2 manj kakor 6? Koliko je 6 več kakor 2 ? Tonček poljubi starčku roko in odide. Domu pridši, poda materi jabelka, da jih med otroke razdelijo. 25. Porabno število. 1)) Ura. Kopa orehov, jih je koliko? — Koliko pa 2 kopi ? Bokal derži koliko maselcev? Koliko pa 2 bokala? — Zakaj? Ako maselc smetene 1 petico velja, koliko pa 2 bokala ? Na drevesu sedi 8 vrabcev ; lovec pride in streli j med nje; 3 padejo na tla; koliko jih pa še na drevesu ostane ? (Jaz mislim nobeni, ker so prestrašeni odleteli). Pola papirja je veči del po krajcarji, koliko pol za 8 krajcarjev dobiš? 71 Koliko liber ali funtov je 8 četertinov ? Četertin sladkorja, postavim, je po desetici; na koliko stojite 2 libri? Za 2 libri moke plačaš 8 petič; koliko petič mo¬ raš pa za 1 četertin libre plačati? Za 8 pol papirja daš 8 krajcarjev; po čem pa je pola? A k o je maselc piva po 1 novem groši, po čem pa je 1 bokal ? Po čem pa 1 polič in po čem 2 bokala ? Tončiča dobi od svoje kume 8 smokev (fig); ako jih ona med svoji mlajši sestri tako razdeli, da vsaka 2 dobi, koliko jih je pa za-se prihranila? Keki oče pošlje svojega Jurja v župnijo (farovž) po raztrupljen škaf. — Kdo je neki Jurjev oče bil? Na dvori najde gospoda župnika (fajmoštra), ki je s ptujim gospodom govoril. Juri že od dalječ svoj klobu¬ ček sneme in gre proti njima, ter poljubi roko naj prej gospodu župniku potem pa ptujemu gospodu. To je vlju¬ den deček, pristavi ptujec, seže v žep, in verže 2 svetla četvertaka v Jurjev klobuček. Koliko krajcarjev je imel zdaj Juri v klobuku? Juri poljubi gospodu roko za denar in gre v izbič (ku¬ hinjo) po razpaden škaf. Ko Juri proč gre, je ptuji gospod že odšel; ali gospod župnik so še na dvoru stali, pokličejo dečka k sebi in pravijo: „Lepo zaderžanje in vljudnost obresti nese.“ Župnik stisnejo Jurju nekaj denarja v roko in gredo svojo pot. Juri je že zelč radoveden bil denarja, kojega so mu gospod župnik dali, ali njemu se ni spo¬ dobno zdelo, da bi bil denarje pogledal, dokler je še bil v plovaniji (v župnikovi hiši). Kakor pa je Juri plo- vanijo za herbtom imel, stegne svoje perste in — in — ino — 1 petica in 3 krajcarji tako lepi, kakor da bi bili še-le iz kovnice prišli, so se mu naproti svetili. 72 Koliko krajcarjev je to bilo? Juri pa ni šel, da bi si sladkarije kupil, temuč da denarje materi, da so je shranili. — Koliko krajcarjev je Juri od ptujega gospoda dobil ? — Koliko petič in krajcarjev je to ? — Koliko krajcarjev je pa od gospoda fajmoštra dobil ? — Koliko petič in krajcarjev je to vkup ? — Koliko mescev je tele staro, koje že 8 tednov živi? — Učenec I. že 2 meseca ni v šolo prišel; koliko tednov je pa že šolo zamudil? Neki mizarski učenec dobi od svojega mojstra vsaki teden 1 dvajsetico; koliko jih pa dobi v 2 mesecih? — Koliko pa goldinarjev? Osem jeklenih peres velja 8 krajcarjev; koliko pa velja 1 pero? Ako ti vsaki dan 1 uro prej vstaneš, koliko ur bi pa to celi teden naneslo? Osem vaganov koruna velja 8 goldinarjev; po čem pa je vagan ? En delavec prisluži 1 dan 1 goldinar; koliko pa v 8 dneh? Četertin libre ima 8 lotov. Koliko lotov je Va, V*, Vš četertina ? — Vagan ima 8 osminov. Koliko osminov je Va, 1 U, Vs vagana? S kterim denarjem pa moreš ti 8 krajcarjev popla¬ čati? — Koliko desetic je 8 petič? — Koliko je 8 čevljev mimo sežnja? Koliko vatlov je 8 četertinov? — Jakec ima eno . sestro, ktera je 5 let stara; on je 3 leta starejši od nje; kako star je Jakec ? — Na verti stoji 6 hruškoveh dre¬ ves in 2 jablani; koliko sadunosnih dreves stoji na vertu ? — Nekdo je 8 rajniš dolžen; jih ima pa koj 5 ; ali more svoj dolg čisto plačati ? — Koliko mu pa še manjka ? 73 — En hleb kruha tehta 2 libri, en drugi 6 četertinov; za koliko je pervi hleb težji od druzega? — Za koliko je drugi lažji od pervega ? — Koliko koles imata 2 voza? — Koliko nog imate 2 miši? — Ktere živali imajo 6 in ktere 8 nog? — Koliko dvojic je 8 piščet? — En kmet ima 8 volov; koliko vozov pa more napreči, ako v vsaki voz 2 ali 1 par volov vpreže? — Minka ima 8 orehov; koliko kop jih pa ima ? 4. Teden. 26 . Čudne pravlice. a) Ura. Nekdaj so ljudje, posebno o časih slav- janskega poganstva, zeld radi verovali na patuljake (zmiš- ljene možice), škrateljne, čarovnike in čarovnice (coper- nice), gorne in povodne može, divje in žalik-žene, vsig- darne pošasti, zle in dobre duhove. — Takošne spakarije pa nikdar ni bilo nič na svetu. Takove prikazni in po¬ šasti so le nevedni ljudje izmislili in babja vera jih je podpirala, ker je take sanjarije med ljudstvo raznašala in hranila. Pripoveduje se, da so bili patuljaki in škrateljni vmesoma zel6 dobrodušni, ker so kmetom pri poljskih in domačih opravilih zdatno pomagovali. Oni so krave kermili in pasli, žito mlatili, derva cepili in marsiktera druga dela opravljali. Če jih je pa kdo razžalil, tedaj so postali strašna šiba zoper razžalilca; kajti oni so mu škodovali pri vsaki priložnosti, in včasi so tisto družino, v koje hiši je škrat bival, v kratkem času na beraško palico pripravili in vgonobili. — Zatorej so se jih ljudje jako bali, in vsaki kmet se je skerbno varoval, da bi katerega ne razžalil. 74 Čarovniki in čarovnice so bili zlodejni ljudje, kteri so komur bodi kaj zlega nagodili. N. pr. temu kmetu so hišo zažgali, unemu so njegovim kravam naredili, da niso več mleka dajale, ali pa namolzeno mleko s pepelom zatrosili in pokvarili, spet, drugemu so njegovi živini za¬ dali, da je mogla poginiti. Neki kmetinji je vsled čarovnije precej živinčet po¬ ginilo : 2 kravi, 1 junc, 2 junici 1 tele in 1 par volov. Koliko živinčet je kmetinji poginilo ? Koliko jih je 2 + 1 + 2 + 1 + 2 ? Ako bi pa volom ne bilo nared, koliko bi jih pa tedaj poginilo ? Ako bi pa teletu tudi ne bilo pocoprano ? — In juncu tudi ne ? Kaj je 4 od 8 ? O gornih možih so pravili, da so se mogli tako zel6 stegniti, da se je eden z verha gore na verh druge gore prekoračil, dasiravno ste gori uro hoda narazen stali in se zopet tako skerčiti, da ga ni bilo več viditi. Ravno take čudne reči pripovedujejo o povodnih možih. Enkrat pride eden k neki gospodinji v izbič, in začne klicati: Marinka, Marinka, daj grump! Gospo¬ dinja, ktera je ravno zasako r izpuščala, vzame kuhavnico, zabaše ž njo grump iz ponve, kar jih je na žlici ostalo, ter mu je vsuje v pest. Grumpe so bile zelč vroče, to¬ rej je premečuje iz ene roke v drugo, in ker ga začne pre¬ več žgati, s tako močjo v roko pihne, da so vse grumpe gospodinji v medočje šterknile, in vodni mož zgine v ti¬ stem trenutku. Žalik-žene so bile prerokinje poganskih Slovencev. Prerokovale so kmetom dobro in slabo letino, kaj in kdaj more žito sejati, da bode bolje obrodilo; prerokovale so tudi kugo, lakoto in vojsko, ter opominjale ljudstvo, naj se poboljša, da take nesreče odverne. - 75 V nekem skalovitnem kraji so bile 3 špilje ; v eni ste prebivali 2, v unih 2 pa po 3 žalik-žene. Koliko špilj je bilo v teh skalah? — Koliko žalik- žen je v vsaki prebivalo ? — Koliko jih je skup ? Koliko jih je 2 + 3 + 3 ? — Kolikokrat 3 je 8 ? Koliko jih je v 2 več bivalo kakor vi? V neki jami na Sl. je bivalo več patuljakov. Ti so tam 4 spalnice postavili si, in v vsaki spalnici sta ležala po 2 patuljaka. Podne so hodili pod milim nebom in so jih le osmi del za varha doma pustili. Koliko spalnic so patuljaki v tej jami postavili ? In koliko jih je ležalo v vsaki spalnici ? Kolikokrat po dva patuljaka sta v jami spala? In 4 X 2 jih je koliko ? Kedaj so bili patuljaki v špilji ? Kje pa so po dnevi bili ? Koliko jih je pa doma ostalo ? Koliko patuljakov je po dnevu pod milim nebom okoli hodilo ? In koliko jih je 7 manj kakor 8 ? Enkrat so patuljaki slovesnost (veselico) imeli. V ta namen okinčajo svoje stanišče z lepimi cvetlicami in jelovimi vejicami, ter tako vse lepo k slovesnosti pripravijo. Med tem, ko so se naj bolj veselili, prikaže se nedočakovani čarovnik med njimi, ter je vse paglovce hipoma v kamenje spremenil. Od tiste dobe ni viditi več nobenega patuljaka v tem kraji. Kako se hitro rajta ali računi. b) Ura. Koliko je 8 manj 1, manj 2, manj 3, več 6 razdeljeno med 1? — 8 — 1 — 2 — 3 + 6 : 1 = 8 . 76 Koliko ste 2 več 4, manj 3, več 2, več 3, razde¬ ljeno med 2? 2 + 4 — 3 + 2 + 3:2 = 4. Koliko ste 2, več 5, več 1, polovica od tega, manj 3, več 7 razdeljeno med 3? — 2 + 5 + 1: 2 — 3 + 7 : 3 = 2 (2 ost.). Koliko je 7 manj 4, manj 2, več 3, dvojno od tega, razdeljeno med 4? — 7— 4— 2+3X2 : 4 = 2. Koliko je 6 manj 3, več 4, manj 1, polovica od toga, več 5, razdeljeno med 5? — 6 — 3 + 4—1 : 2 + 5 : 5 = 1 (3 ost.) Koliko je 3 več 4, manj 1, manj 2, dvojno od tega, razdeljeno med 6? — 3 + 4 — 1 — 2 X 2:6 : 6 = 1 (2 ost.) Koliko ste 2, več 3, manj 1, polovica od tega, čveterno od tega, razdeljeno med 7? — 2 + 3 — 1: 2 X 4 : 7 = 1 (1 ost.). Naloge na dom. Ponavljanje. 1. mi. 1 + 1— , 2 + 2= , 1 + 3= , 1 + 5= , 8= 3 + . 3 + 1= , 6 + 2= , 3 + 3= , 3 + 5= , 6= 4 + . 7 + 1= , 5 + 2= , 2 + 3= , 2 + 5= , 7= 5 + . 5 + 1= , 3 + 2= , 3 + 4= , 1 + 6= , 2 +. = 4 + 1= , 4 + 2= , 1+4= , 2 + 6= , 6 +. = 6 + 1= , 5 + 2= , 4 + 4= , 1 + 7= , l + .= 2. mi. 6- 1= , 7 — 2= , 6-3= , 5-4= , 6 — 5 = 7- 1= , 6-2= , 5 — 3= , 7-1= , 8 — 5 = Cr< —J 00 77 5 — 1= , 4-2 = , 8 — 3= , 8 — 4= , 7-6 = 4-1= , 8 — 2= , 4 — 3= , 4-4= , 8-6 = 6 — 1= , 3-2= , 7 — 3= , 7-5= , 8-7 = 8. M. 3X2— , 2 v 8— , 5 + 2 + 1= , 4X2-5 = 1X8= , 4 v 8 = , 3 + 3 + 2=, 5X1 + 3 = 2X4= , 3 t 7 = , 8-6 + 3= , 3x2 — 6 = 2X ,=?6 , V 2 od8 = , 7 — 3 — 1=, V*od8 + 4 = .XI —7 , 7, od6=, 3 + 5-7=, V 8 od8 + 3 = Vili. Rožnika (Junija) število 9. 1. Teden. 27. Kegljanje (čegljanje). a) Ura. V nekem mestu so sejem imeli. Mati so tje šli, da bi marsiktere malenkosti za doin nakupili. Tevžek (Matevž) bi bil mater že davno rad za nekaj pro¬ sil, pa upal ni se. Ko je pa zvedel, da mati v mesto pojdejo, da bi si ob sejmu bolje cene kaj oskerbeli, prosi je za keglje (koželjke), ktere so mu oče že pretečene jeseni obljubili. Če bode mogoče, pravijo mati, tako ti jih hočem kupiti; rajtam, da se bodo dro dobili. Mati odidejo v mesto, Tevžek pa vzame bukve pod pazduho in gre v šolo. Ko on iz šole domu pride, in keglje s kroglico vred, vse iz lepe dobovine storjeno, zagleda, se je neizrečeno razveselil, leti k materi, ter jim roko poljubi za to darilo. Kdo pa ve mi povedati, koliko kegljev je potreba, kadar kegljajo? 78 Koliko verst kegljev stoji na keglišči? Koliko jih mora v eni versti stati ? Koliko jih je 3 4- 3 + 2 ? Koliko jih je pa 3 4- 3 4- 3 ? Za koliko jih je zdaj več kakor osem ? — Zakaj ? Koliko jih je 8 + 1 ? Koliko kegljev je treba za keglanje ? Štejte od 1 do 9! — Zadnjiški. Štejte 1 k 1 do 9! Zdaj 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. Zdaj pa odštevajte ravno ta števila! Kolikokrat 1 versta kegljev stoji na kegljišči ? Koliko je 3 x 1 ? — Koliko je 1X3? — 2X3 in 3X3? Za koliko je število 9 večje,-kakor število 8? Mali Tevžek se jaderno pripravi, in postavi svoje keglje v 3 verste, vzame kroglico, ter jo verže po deski. In čudo ! kroglica leti vedno po sredi kegljišča ter jih od vogla 5 pobije. V kolikih verstah so kegli stali? Koliko jih je v vsaki versti stalo? Koliko jih je tretji del od 9 ? Za koliko so 4 manj, kakor jih je 9 ? Za koliko jih je 5 več, kakor 4 ? Tevžek drugič svojo srečo poskusi in poglej! 3 so mu padli. Koliki del postavljenih kegljev je pa Tevžek pobil? — Zakaj ? Za koliko jih je 6 manj, kakor 9 ? Za koliko so 3 manj od 6 ? — Zakaj? Med tem, ko je Tevžek poderte keglje postavljal, pride njegova sestra Minka, ktera je rada nektere ure pri svoji teti ostala. Z veseljem naznani brat svoji sestri, kar so mu mati s sejma domu prinesli, pove ji pa tudi, da mati nje tudi niso pozabili in ji veliko lepo čečo z 79 dolgimi kitami, svileno obleko in z lepim glavnikom kupili. Ljuba Minka! pravi Tevžek, ti tudi poskusi čegljati, more biti, da pobiješ nektere. Minka prijeme kroglo, ter jo zvali po deski na kegle; je pa koj 2 pobila, ker ni bila tako močna, kakor njen brat. Koliko kegljev ni padlo? Za koliko sta 2 manj od 9 ? Za koliko jih je 7 manj od 9 ? — Zakaj ? Koliko jih je 7 mimo 2? Za koliko sta 2 manj od 7 ? Odkar je Tevžejeva sestra vedela, da so mati čečo za-njo kupili, bila je vsa v ognji; zatorej reče svojemu bratu: Z Bogom, ljubi moj! in leti k svoji materi. Mati so čečo že v rokah deržali ter jo hčeri podajo, rekoč: Varuj je, da se ničesar na njej ne pokvari. Dočas je Tevžek vse keglje postavil. Ravno hoče metati, ko mlada muna skoz keglje zleti in vse podere razun 1. Koliko kegljev je stalo, in koliko jih je po tem ležalo ? — Zakaj ? Koliki del je 1 izmed 9 ? Za koliko je 1 manji kakor 9? Za koliko je število 8 manje kakor število 9 ? Za koliko je št. 8 večje kakor št. 1 ? — Zakaj ? Koliko jih je 1 manj od 8? Ker je že čas prišel, južinat iti, pobere Tevžek svoje keglje in je zanese na njihov odločen kraj. Ko so počitnice navstale, se je mnogokrat s keglji kratkočasil. b) Ura. Ktero število je za 7 večje kakor število 2 ? za 4 večje kakor 5 ? za 8 večje kakor 1 ? za 6 večje kakor 3 ? , za 2 večje kakor 7 ? za 1 večje kakor 8 in za 5 večje kakor 4? 80 Iz kolikokrat 1 obstaja število 9 ? — Zakaj ? Iz kolikokrat 2 obstaja število 9? — Iz4x2+1. Iz kolikokrat po 3 obstaja število 9 ? Iz kolikokrat 4 obstaja število 9 ? Iz kolikokrat 5 obstaja število 9 ? itd. 28 . Čarodelna kača. Nekega dno gre kmet Manjek s koso na rami na senožet senarit. On je pridno šekel in ko je že skori pol travnika pokosil, se je še-le zlačnil, užejal in vtrudil. Na senožeti je stala visoka lipa, ktera je iz svojega debelega debla 3 debla pognala. Na vsakem deblu so se 3 košate veje razprostirale; zatorej je bila v budi vro¬ čini prikladno hladišče vsakemu popotniku in delalcu. Koliko debel je imela lipa? Koliko pa vej na vsakem deblu? Koliko vej je vsib skupej bilo ? — Zakaj ? Tudi kmet Manjek pride pod lipo, da bi se ohladil, sede na tla, sleče svoj jopič in leže na njega. On komaj svoj kruhek sne, že zaspi. Zdelo se je, da mož prav terdo spi, pa vendar se mu je nekaj sanjalo, kar ga je težavilo. Manjek vidi v sanji malo kačo, ktera je ravno proti njemu lezla, kakor da bi pri njem pomoči iskala; kajti 3 druge ve¬ like kače z odpertim žrelom so jo podile. Za timi so se, za vsako posebej, 3 manje kače zvijale, ktere so ne¬ izrekljivo lepo pisane bile. Kmetu se je zdelo, kakor da bi gorjačo v roči deržal, ktera je z verha 3, spodej pa 6 školjčinih kolcev imela, kteri so glasno zarožljali, ka¬ dar je kmet s palico naviš ma hn il. Tega ropotanja'so se kače sicer dro zbale in ubežale, ali precej so zopet proti njemu priskakale, dokler da ni iznovič z gorjačo zarožljal in po njih mahnil. 81 Koliko kač je malo kačo podilo? V kolikih verstah jo manje kače za velikimi letele? Koliko jih je bilo v vsaki versti? Koliko pa vsih skup? Koliko školjčinih kolcev je bilo zgorej palice ? ko¬ liko pa spodej? Koliko je to skup? — Zakaj? Koliko kolcev je bilo verh palice več kakor spodej ? Za koliko jih je 6 več kakor 3 ? Za koliko jih je 6 manj kakor 9? Ta boj je trajal, dokler da je ura v bližnji vasi 12 odbila. Kmet se zbudi in si oči meje. On nevarnih kač sicer ne vidi več; ali zraven njega je ležala lepa, pisana v kolobar zvita kača, ktera proti njemu prijazno svojo glavico pornala. Manjek v pervem hipu ni vedel, ali je zbujen, ali spi, bolj se mu sanja. Kača začne govoriti, ter pravi: Imej usmiljenje z menč in obvaruj me le 3 tedne preganjanja tih zmij (kač); tedaj bi bila jaz terpljenja rešena. Iz hvaležnosti hočem te obogatiti in bodeš srečen in vesel vse žive dni. Kako pa naj jaz to dosežem? praša kmet. Jaz te bodem vsega podučila, pravi kača, ako mi popred obljubiš, da me zvesto obvaruješ. Potem, ko je kmet obljubil to storiti, govori kača dalje: Vse te kače, ktere si ti v spanji vidil, bodo vsaki teden trikrat k tebi prišle in bodo me tam iskale; kajti le pri tebi sim jaz njihovega preganjanja varna. Tebi ni treba druzega storiti, kakor s palico mahniti, ktera raven tebe leži, in kače ne morejo ne tebi ne meni škodovati, če pa ti na čarodelno palico pozabiš in kače nad tebe pridejo; tedaj je po nama. Kmetu so pri teh besedah mravlje po herbtu letele, ker je pa že obljubil, hoče mož beseda ostati. Kača je zginila in kmet gre s školjčino palico domu. 6 82 Koliko tednov bodo kače prišle? Kolikokrat bodo v vsakem tednu prišle ? Kolikokrat bodo sploh prišle? — Zakaj? A ko bi pa kače vsak teden le dvakrat prišle, koli¬ kokrat bi mogle pa tedaj vsem skup priti ? Ako bi pa kače vsaki teden le enkrat prišle, koli¬ kokrat bi mogle pa tedaj v 3 tednih priti ? — Zakaj ? Manjek danes ni mogel več delati. On ni vedel, ali bi od te čudne prikazni svoji ženi kaj razodel, ali da bi more biti bolje bilo, da bi celi prigodek zamolčal. Po kratkem pomisliku sklene molčati, in tako nikdor niče¬ sar ni vedel, kaj bi se utegnilo kmetu prigoditi. Manjek gre, kakor navadno v postelj leč, pa ni mo¬ gel spati; kajti vedno je dočakoval, da ga bodo kače obiskale. Na enkrat zagleda tam v kotu sobe, kjer je okno bilo, nekaj svetlega, in v tistem trenutku požene se kača na njegovo postelj ter leže prek njegovih persi; kajti vsih 9 kač prigomazi za-njo. Kmet mahne sčaro- delno palico, in hipoma se odmaknejo strašne prikazni (pošasti). Ta boj je trajal celo uro; kakor hitro je pa čas potekel, so kače zopet v zemljo pobegnile, iz ktere so prišle. Tudi preganjena kača je zibuila in zdaj še-le je mogel kmet s pokojem zaspati. Dalje prihodnjič. b) Ura. V nedeljo so kače pervikrat prišle; po¬ tem jih ni bilo do petka. V petek in soboto se zopet prikažejo. Yse tribarti je kmet kače s čarodelno gorjačo odpodil; kakor je s palico švignil, so se jezno zvijaje odmaknile. Ktere dni so kače prišle ? Koliko dni je to ? Ktere dni jih pa ni bilo? Koliko dni je pa to? Za koliko so pa 4 dni manj od tedna? 83 Ko 3 tedni minejo, ni bilo nobene kače več viditi, in kmet premišljuje sedaj, odkod bi utegnilo to neizmerno bogastvo priti, koje mu je kača obetala. Med tem , ko kmet tako skerbno premišljuje, prikaže se naglo ko blisk prežala gospodična v svilnatem oblačilu, okinčana z dra¬ gimi kameni in drugo lepotijo. Ona se kmetu lepo za¬ hvali, da jo je rešil ter mu naznani, da je ona naj boga¬ tejša kraljevičina Indovskega in da jo je čarovnica (co- pernica) v to kačo spremenila. Jaz bodem te obogatila, ali dobro pazi na to, kar ti jaz zdaj porečem, je djala kraljevičina (princesinja) kmetu. Skoz 3 dni bode voznik kmalo po solnčnem za¬ hodu z vozom, kojega mezgi povlečejo, pred tvojo hišo obstal; na tem vozu bodo 3 sodi z oglem ležali. Te sode daj ti v svojo klet spraviti, ali odpreti je in noter pogledati po nobeni ceni ne smeš, sicer bi te strašna ne¬ sreča zadela. Ko ti 3 dni minejo in so vsi sodovi že v kleti (hramu), tedaj vzemi svojo čarodelno gorjačo in vdari ž njo trikrat na vsaki sod in ogle se ti bode v tem času v zlate premenilo. Ta denar pa ne gre tebi samemu, temoč na tri kraje in sicer tako-le: Tretji del je k temu odločen, da ti na hribu za svojo hišo lepo cerkev postaviš, polovico ostanka med uboge razdeliš in ostalo je tvoje. Koliko sodov je bilo na vsakem vozu? Koliko sodov je moglo v treh dnevih v klet sprav¬ ljenih biti? Koliki del so 3 od 9 ? Koliki del so 3 od 6 ? A li je kmet smel vsih sodov povlastiti se ? Koliko je 3. (tretji) del od 9 ? Koliko sodov je moralo še ostati ? Kaj pa je moglo s polovico teh 6 sodov zgoditi se? Koliko sodov z zlati je kmet smel obderžati. — Zakaj? Zale kraljevičine že precej časa ni bilo več, ko kmet 6 * 84 zmiraj še stermo v tla gleda; kajti take sreče nikoli in nikdar ni pričakoval. Ko drugi dan pervi voz z oglem pred njegovo hišo obstoji, in une dva dni tudi drugi in tretji voz ne izosta¬ neta in kmet s čarodelno palico ogle v zlate premeni, tedaj leti on k svoji ženi, ter ji razodene, da je on zdaj naj bogatejši kmet na celem svetu. 3. Teden. 29. Gosi in lisica. a) Ura. Dobro jutro, gospa soseda, pravi lesica eni gosi, ktera je ravno celo trumo gosic po dvoru tje v ribnik peljala, da bi se kopale. Ali so to te vse tvoja mladina? praša lesica gos. Gos ji prikima da, vse so moje. Če je temu tako, me prav veseli in se ne hlinim, ako ti rečem, da so prav lepe živalice, ktere bi jaz koj gledala! Gos, kteri je lesičina hvala jako dopadla, zažlobodra proti lesici, da so le 4 njene, in 5 jih je od sestre pre¬ vzela, ktere je neusmiljena kmetinja pretečeno nedeljo izmed unih povjela, da bi spečenih svatom, koji so iz mesta prišli, predpostavila (na mizo dala). Koliko gosi je s starko vred na dvoru bilo ? Lesica še ni nehala gosi hvaliti, ko so se po dvoru naprej zibale in med sebo blebetale. Starka ni mogla lesice znebiti se, vedno se ji prilizuje in nekaj na uho šepeta; gos ne misli o lesici ničesar hudega ter tapa lepo tiho proti ribniku. K vodi pridši, hoče mladim gosicam lep izgled dati, in plani perva v ribnik; zdaj kliče svoje mladiče, naj jo posnemajo. Ali vse je niso ubogale, le 7 jih je v vodo skočilo, ostale so pa po bregu korakale, kakor da bi se vode bale. Te lepe pri- 85 ložnosti lesica ne zamudi, zgrabi 1 gosico za vratom in jo pomede. Koliko gosi je v ribnik skočilo ? Koliko jih je na bregu ostalo ? — Zakaj ? Koliko jih je pa lesica odnesla? Koliko jih je tedaj še na bregu ostalo ? Koliko mladih gosic je še bilo? Slednič plunkne še una gosica v ribnik. Starka plava zdaj z gosicami dalječ po ribniku. Mlade so plavale v štirih verstah za njo. Koliko gosi je v vsaki versti plavalo ? — Zakaj ? Koliko je četerti del od 8 ? — Zakaj! J>) Ura. Ako imaš 1 petico v žepu, koliko kraj¬ carjev moraš pa še dobiti, da jih bo 9? Koliko bokalov je 9 maselcev? Koliko lotov je 9 kvintelcev? Koliko liber je 9 četertinov? Koliko mescev je 9 tednov ? Ako 1 svinčnik 1 petico velja, koliko jih pa za 9 petič dobiš ? Mati dajo ti 9 sliv, in ukažejo, da moraš 2 sestri in 3 bratu dati; koliko ti jih še ostane ? Hlapec I. si v 9 mescih 9 goldinarjev prihrani; koliko goldinarjev mora vsaki mesec na stran djati ? Oče prinesč v skledi 9 velikih jabelk; okoli mize sedi 9 ljudi; če jih oče med 9 oseb razdelijo , koliko jabelk pa dobi 1 oseba? Koliko celih krajcarjev je 9 polkrajcarjev ? Koliko desetic je 9 petič in kaj še ostane ? Koliko četertinov ste 2 libri in 1 četertin? Koliko maselcev dajo 4 poliči in 1 maselc? Koliko dni je 1 teden in 2 dni? Koliko orehov ste 2 kopi in 1 oreh ? Koliko čevljev je 1 seženj in 3 čevlji? 86 Kolikokrat po 2 palici sukna pa moreš od 9 četer- tinov odrezati? Y pervi, drugi in tretji klopi sedč po 3 učenci, koliko jih je skup? — Tvoj oče imajo 5 krav na paši, 4 pa v hlevu stojč; koliko krav pa imajo tvoj oče vsih skup ? Dekla začne oh 6 zvečer presti, in prede 3 ure ne¬ prenehoma, ohkorej je nehala presti? — Koliko ur pre¬ teče od 1 do 9 ? Mati so masla prodali; maslo s piskrom vred tehta 9 liber; pisker sam tehta 2 libri; koliko je čistega masla ? Palica sukna je po 3 rajniš; koliko znesč 3 pa¬ lice? — Keka gospodinja ima 9' kur, in vsaka znese na dan 1 jajce; koliko jajc vsaki dan znesč vse kure ? — 1 svinčnik velja 3 krajcarje; koliko jih pa za 9 krajcarjev dobiš? — Koliko pol papirja dobiš za 9 kraj¬ carjev, ako pola 1 kr. velja? Trem beračem daš 9 krajcarjev; koliko jih pa dobi eden, ako je enako razdele ? Janez dobi od očeta 9 krajcarjev, in da svojemu bratu tretji del; koliko je dal bratu in koliko mu še ostane ? — 3 bokali vina pridejo na 9 dvajsetič, na ko¬ liko pa bokal? Naloge na dom. Ponavljanje. 1. Kal. 7 + 1— , 5 + 2= , 3 + 3= , 5 — 1= , 8 — 5 = 2 + 2= , 3 + 1= , 8 + 1= , 6-2= , 9 — 4 = 1 + 3= , 6 + 2= , 4 + 2= , 4-3= , 7-1 = 87 2+4= , 5+1= 3 + 5= , 6 + 3 = 2 + 6 = , 6 + 1 = 2+7= , 7+2= 1+5= , 5+2= 2. M. , 5 + 3= , 9 — 1 , 4 + 2= , 8 — 2 , 2 + 3= , 6-4 , 3 + 5= , 4—1 , 3 + 2= , 9-6 = , 9—2= =, 5—3= = , 8 — 8 = = , 9-7= = , 6-3= , Vi od 4 = , V 2 od 8 = , Vs od 5 = , V3 od 6 = , 7s od 4 = , V4 od 8 = , Vs od 9 = , Vs od 6 = . X 2 = 4 ,X3=9 . X 1 = 3 . x 4 = 8 .X2 = 6 . x 9 = 9 . x 2 = 8 . X 3 = 9 X 3 + 1 X 2 — 5 - X 3 - 7 X 2 + 4 88 2 + 7 - 3 = , 4 3 + 4 — 5 = , 8 8 - 6 + 7 = , 2 9 l — 4 + 3 = , 7 + 4 — 5 + 6 ==■ , - 2 + 3 — 7 = , + 7 - 6 + 4 = , — 2 - 3 + 6 = , 7a od 8 — 3 = 7 , od 6 + 7 = 7 » od 9 + 4 = 74 od 8 - 2 = 4. Teden. 30. Medved, ki zna rajati. a) Ura. Medved, ki je bil še-le 2 leti star, se je v past vjel. Djali so ga v železje, denejo mu železen obro¬ ček na rilec, in tako je morala vboga žival, prisiljena z lakoto in tepenjem, plesati se učiti. Ko se je medved v nekterib tednik te umetnosti, t. j. plesati naučil, vozi ga njegov vodnik od kraja do kraja, od mesta do mesta ter si na ta način z nepametno zverjo potreben kruh služi. Tako je medved že 7 let po svetu hodil, pred da se je medvedar ž njim na Hrovaško domu vernih Koliko let je bil medved star, ko je z medvedarjem domu prišel ? — Zakaj ? Kako star bi pa mogel medved tedaj biti, ko bi le 5 let okoli hodil ? — Zakaj ? Za koliko ste 2 manj od 5? Koliko ste 2 manj kakor 7 ? Koliko ste 2 manj ko 9? Potovanje je medveda že davno merzelo; zastran tega misli na sredstva, kako bi se kaj mogel železja znebiti. Popotovaje po svetu pride medvedar s svojim pajda¬ šem v neko siromašno vas, ktera je precej daleč od velike ceste ležala. 9 je že odbila, ko v kerčmo (taberno) pri¬ deta; bilo je o jeseni, zatorej se je še-le dan storil. Obkorej je bilo, ko je medvedar na vas prišel ? — Kolikokrat je kladvo na zvon udarilo ? — Koliko je 9 X 1 ? — 1 X 9 ? 89 Grlad in trud sta zmogla, da mož nekaj manj sker- bno nad medvedom čuje; on sneme medvedu brez pomis- lika verige in obroček z rilca in zatišči ga v svinski hle- vec. V tem blevci je bivalo 6 mladih prešičev, koji so v zadnjem oddelku ležali. Medved se kmalo zavede, kje je, in ostane za durmi tako dolgo tiho, dokler da njegov gospodar pol hleba kruha in nektere kosti prinese, ktere mu je skoz duri v hlevec vergel, ter je duri zopet zaperl in zataknil. To pičlo poklad je medved koj pozobal. Ko je na dvoru vse pokojno bilo, zleze medved na zadnji del hleva, in ne zbira, temoč zgrabi od kraja prešiča, , kterega je s taco (lopo) dosegel, ter ga razterga in požre. Ta sam pa medvedu ne zadostuje, temoč še 2 druga je pohlastal. Koliko prascev je bilo v hlevu? Koliko jih je medved pozobal? Koliko jih je še ostalo ? — Zakaj ? Koliko jih je 8 manj kakor 6? — Zakaj? Za koliko jih je 6 manj kakor 9 ? — Zakaj ? Za koliko jih je 6 manj kakor 8 ? — Zakaj ? Ako bi bil medved le tretji del prascev pojedel, ko¬ liko bi jih bilo ? — Zakaj ? Koliko bi jih tedaj še živelo? Za koliko so 4 več ko 2? — Zakaj? Koliki del sta 2 od 8, 6, 4 ? — Zakaj ? Ko je medved pervo lakoto potolažil, misli na svojo prostost. Hlev je bil že star; stene so imele mnogo preverh in so semtertje že režale in trohnele; zarad tega medvedu ni bilo težavno s svojimi tacami trohljive panje izdreti in ubežati. Od veselja, da je prost, pozabi ostalih 3 prascev v hlevu, kterih bi se bil lahko lotil. Polnoči je ravno že minulo; kajti semtertje se je že petelin oglašal; zatorej medved ni smel se dalje muditi, 90 če hoče pred svitom gozd doseči. Ob prestopa v tem¬ nem semtertje, slednjič dirja ravno naprej, in doseže gozd okoli 7 zjntra, kjer se malo spočije. Kdaj je medved iz vasi odšel? Koliko ur je medved potreboval do gozda, ki je hitro po polnoči iz vasi odšel in je ob 7 v gozd prišel? Ko se je medved spočil, je šel spet naprej, da bi si berloga poiskal. Y tem gozdu se je medvedu ravno tako dozdevalo, kakor da bi že bil enkrat tamkaj bival, j In v resnici medved ni motil se; kajti ravno tisti gozd je bil, kjer je medved svojih mladih let preživel, in se v past vjel. Ko globokeje v les zajde, srečajo ga 4 medvedje, ; kteri vsi začudjeni obstoj6 in medveda ogledujejo. Tu spozna izmed njih tovarše svoje mladosti, stopi bliže ter jih objema. Bratje medvedi so se zel6 razveselili, da je njihov nekdanji tovarš zopet med njimi ter se vsedejo skupaj na tla, da bi jim povedal, kako se mu je na poti godilo, in kaj je v ptujih krajih in deželah slišal in vidil. Medvedu je radovednost tovaršev zelč dopadla; ravno kar začne praviti, kako mu je šlo po svetu, priko¬ rakajo zopet 3 medvedje in kmalo za timi še 1 oče s svojim sinom. Koliko ptujih medvedov je zdaj vkup bilo ? — Koliko so 3 več kakor 3 ? in koliko več kakor 2 ? — Za ko¬ liko so 3 manj kakor 4, in koliko več kakor 2 ? Medved prične znovič praviti, in tovarši ga prav pazljivo poslušajo. Ko na to pride, česar se je naučil, začne po polsko plesati (rajati). Ples dopade tovaršem in začnd tudi rajati, ter ga posnemajo, kolikor in kakor so mogli. Gorili medvedje niso se mogli tako lahko in urno gibati, kakor njihov tovarš, kteri je po svetu mnogo poskusil in svojemu gospodarju s plesom kruh služil. Ker so bili uni preveč okorni in štorasti, se ke- 91 dar bodi nekteri na tla zgrudi, da je zemljo stresel. Ko vidijo, da je njih trud in prizadevanje zastonj in da jim je njih tovarš pri plesu vedno kos, zamomljajo vsi v en glas : Preč s tebo, bedak ! ti hočeš modreji biti kakor smo mi ? Pri tem mermranji zakadijo se v njega in medved je bil prisiljen ubežati in drugo bivališče poiskati. 31. Mizar in patuljaki. 1)) Ura. Matiček je bil mizarski sin. Bilo jih je 9 otrok; tretji del je bilo dečkov, ostali so bile pa deklice. Koliko bratov je imel Matiček ? — Koliko je pa Matiček sestric imel ? — Kolikokrat po 3 jih je bilo? — Koliko je 3 X po 3 ? = 3 X 3 = 9. Koliko je 3 + 3 + 3 ? — Koliko je to več ka¬ kor 6 ? — Koliko je bilo deklic več memo dečkov ? — Koliko je bilo fantov manj od deklic? — Koliko je 1 tretjin od 9 ? — Koliko pa 2 tretjina (%) ? — Koliko edink dajo trije tretjini ( 3 / 3 ) ? — Koliko je 1 deve¬ tin (V,) ? Matiček je bil najstarejši sin; zatorej je moral očetu pri delu pomagati, in potem takem se prigodi, da je bil sin primoran, često (večkrat) še proti polnoči v mi- zarnici delati, med tem ko je oče že dolgo v pokoji spal; kajti Matiček ni bil očetov ljubič, timveč sovražil ga je zarad njegovih rudečih las. če Matiček svojega na¬ loženega dela ni še storil, ga je oče ojstro strahoval. Oče se je moral o jutru mnogokrat zavzeti, da je Matiček po noči toliko naredil; kajti nihčer ne bi bil v stanu 2 ali 3 dvojice stolov v eni noči narediti. Koliko stolov ste 2 dvojici ? — Zakaj ? — Koliko jih je stolov v 3 dvojicah ? — Zakaj ? — Koliko stolov je v 3 parih več, kakor pa v dveh ? Nekega dne mu naroči oče 9 parov stolov narediti, 92 rekel je, da mora te stole v enem tednu dodelati. De-. lalci so kili pa le trije: oče, sin in pomočnik. Koliko parov stolov bi moral vsaki narediti? — Za¬ kaj ? — Delalni teden ima koliko dni ? — Koliko dni ima teden, ako se še nedelja došteje ? — Koliko stolov naredi eden v šestili dnevih, ako vsaki dan enega naredi? — Koliko parov jih je 6 stolov ? — Koliko parov nare¬ dita 2 delalca ? — Koliko parov pa 3 delalci naredč ?, — Koliko parov pride na 1 delalca, ako 6 parov med 3 delalce razdeliš? Kako se začudi cela hiša, ko je Matiček drugi dar zjutra že 6 storjenih stolov na noge postavil. Oče strese z glavo, ter .misli, da to ni samo na sebi (ni po pravem godilo se). In taka je tudi bila. V tej hiši so bivali trije patuljaki, kteri so z ubo¬ gim Matičkom veliko usmiljenja imeli, in torej so vsak večer, kakor hitro je oče odšel, prileteli, Matička vspavali, potem pa delali in narejali, kar je bilo Matičku naloženega. Kdo pa še ve koliko stolov je moral vsaki narediti? Mili patuljaki delajo tako naprej nekoliko mescev; ker pa mizar proti svojemu sinu ni hotel spregledljiviši ravnati, temoč je od njega vedno več dela tirjal, postanejo patuljaki o tem nevoljni, ter si predvzamejo, nad neusmi¬ ljenim možem maščevati se (to se pravi da mu hočejo škodovati). Zastran potrebnega dela sta morala nekega dne tudi oče in pomočnik na nogah ostati in delati. Komaj je ura 9 odbila, že se zasliši pred durmi strašen ropot. Oba obledita, le Matiček ne, kteri se je glasno nasmejal. Koliko je ura udarila? — Kolikokrat je moralo kladvo na zvon pasti, da je 9 odbilo ? — Zakaj ? — 93 ■ Kolikokrat 1 je 9 ? — Koliko je to edink ? — Koliko pa dvojakov? trojakov? itd. Kolikokrat pa tedaj kladvo na zvon vdari, kadar 8 i bije ? — Zakaj ? Duri se odprejo in trije patuljaki vstopijo, kteri ! mojstra in pomočnika zgrabijo in skoz duri spodd. Matičku pa ničesar žalega ne stord. Od tistega dne 1 je oče z Matičkom vse drugači obhajal, ter ga ni nikdar več z delom presilil. IX. Malega serpana (Julija) število 10. 1. Tedeu. Merjenje števil med sebo od I do 10. a) Ura. 1. s številom 1. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l+l+l+l+l+l+l+l+l+l— 10 10 X 1-10 1 X 10 = 10 10 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1=0 10 : 1 = 10 94 2. s številom 2. - O 3. s številom 3. III 3 lil 3 lil 3 I 1 3 + 3 + 3 + 1 = 10 3x3+1=10 10-3-3-3-1=0 10 : 3 = 3 (1 ost.) 4. s številom 4. 5. s številom 5. 6. s številom 6. Hilli 6 6 + 4 = 10, 4 + 6 = 10 HM 4 6x1 + 4 = 10, 1x6+4 = 10 10 - 6 - 4 = 0 10 : 6 = 1 (4 ost.) 95 9 M 7. s številom 7. 7 + 3 = 10, 3 + 7 = 10 7x1 + 3 = 10, 1 X 7 + 3 = 10 10 : 7 = 1 (3 ost.) 10 - 7 - 3 =0 8. s številom 8. 8 + 2 = 10 , 2 + 8 = 10 8x1 + 2 = 10, 1 X 8 + 2 = 10 10 - 8 - 2 = 0 10 : 8 = 1 (2 ost.) 9. s številom 9. 9 + 1 = 10, 1 + 9 = 10 9 X 1 + 1 = 10, 1 X 9 + 1 = 10 10 - 9 - 1 = 0 10 : 9 = 1 (2 ost.) b) Ura. Za koliko je število 10 večje kakor šte¬ vilo 7 in 3? — Za koliko je število 10 večje kakor števila 6, 2 in 1 ? — Za koliko je število 10 večje ka¬ kor število 5? — Za koliko ste 2 manj kakor 10, in koliko je 10 več kakor 4? Za koliko je število 10 večje kakor števila 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2 in 1 ? Za koliko je število 9 manje kakor število 10 in za koliko večje kakor 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2 in 1? Za koliko je 8 manj od 10, manj od 9 in memo 7, 6, 5, 4, 3, 2, in 1? — Odgovor: 8 ste 2 manj od 10, za 96 1 manj od 9, za 1 mimo 7, za 2 mimo 6 ? za 3 mimo 5, za 4 mimo 4, za 5 mimo 3, za 6 m imo 2, za 7 mimo 1. Za koliko je število 7 manje kakor število 10, 9 in 8, in za koliko večje kakor števila 6, 5, 4, 3, 2 in 1? — Odgovor: število 7 je za 3 manje kakor število 10, za 2 manje kakor število 9, za 1 manje kakor 8, in za 1 večje kakor število 6, za 2 večje kakor 5, za 3 večje kakor 4, za 4 večje kakor 3, za 5 večje kakor 2, in za 6 večje kakor 1. Za koliko je 6 manj kakor 10, 9, 8, 7 in za ko¬ liko več ko 4, 3, 2 in 1 ? Koliko je 4 manj od 10, 9, 8, 7, 6, 4 in koliko je mimo 3, 2 in 1? Koliko so 3 manj ko 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4 in koliko več ko 2 in 1? Za koliko je število, 2 manjši od števil 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3 in večje kakor število 1? Za koliko je 1 manj kakor 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, in 2 ? Iz kterih enako velikih števil obstaja število 10? — Odg. Število 10 obstoja iz števil 5 + 5. Iz kterih 5 enakih števil obstaja število 10 ? Število 10 obstaja iz števil 2 + 2 + 2 + 2 + 2 = 10 . Iz kojih neednakih števil obstaja število 10? — Število 10 obstaja iz neednakih števil 4 + 3 + 2 + 1 - 10 . 2. Teden. 32. Velikan in patuljaki (čički). a) Ura. Rokodelec Javornik poda se na pot. Njegov kernir (besaga, torba) je bil precej težek, njegova 97 mošnjica pa. prazna; kajti vse njegovo premoženje v de¬ narjih je obstajalo v dveh peticah. Kakošni denar je rokodelec pri sebi imel ? — Ko¬ liko krajcarjev znesete 2 petici? — Zakaj? — Koliko | je 2 X 5 ? Koliko je tedaj zneslo rokodelčevo premo¬ ženje v denarjih? Dasiravno je bil rokodelec boren in siromašen, je bil vendar vselej prav vesel; kajti on si misli: Predo- : brotljivi oče nebeški nobenega svojih otrok ne zapusti, tedaj tudi njega zapustil ne bode. Take misli gre Ja- | vornik po široki cesti naprej. Ob 10 priroma do goz¬ diča, kjer obsedi, počije in kosec domačega kruha sne. | Obkored je Javornik do gozdiča prišel? Kolikokrat je moglo kladvo na zvon pasti, da je 10 odbilo? Za koliko vdarcev je 10 več kakor 9? Za koliko več kakor 8? kakor 3? Koliko jih je 10 več kakor 7? in koliko več ka¬ kor 4 ? Za koliko so 3 manj ko 10? — Koliko 6? Za koliko sta 2 vdarca manj, kakor jih je 10? — Kaj je polovica od 10? Koliko je peti del od 10? Rokodelec Javornik je pod košatim drevesom v goz¬ diči sedel; on potegne iz svoje besage hlebec kruha, ter si odreže precej velik kosec, da si lakoto potolaži; uni konec hlebca pa zopet v torbo vtakne ter jo zaveže. Ko je bil svoj kruh snedel, se ga spanje loti. Stegne se tje po košati travi, vzdigne glavo, potisne svojo besago pod njo in zaspi. Čudnih reči se mu je ' sanjalo. On vidi namreč strašnega velikana skoz gozd korakati, kteri je na vsaki roči 5 patuljakov nesel. Ti so tako majheni bili, da ga je zastran njih drobne po¬ stave v spanji smeh grudih — Koliko patuljakov je ne- 98 sel velikan na vsaki roči ? — Koliko pa na obeh rokah ? — Zakaj? — Ako bi jih pa na desnici 6 nesel, koliko bi jih pa tedaj na levici manj sedelo ? — Koliko pa na desnici več kakor na levici? — Koliko rok ima 5 pa- • tuijakov ? — Zakaj ? — Patuljaki so popotnika zagledali in pokažejo s per- stom na tisto mesto, kjer je ležal. S čim so patuljaki na popotnikovo spavališče po¬ kazali ? Koliko perstov ima 1 patuljak na eni roči ? — Ko¬ liko pa na obeh ? — Zakaj ? Rokodelec posluša v spanji, kako je velikan svojim majhenim služabnikom veleval, rekoč : Pervi na moji des¬ nici naj gre popred in naj nam naznani, ali je popotnik zbujen ali da spi. Koliko patuljakov je popred šlo? — Koliki del je 1 od 10? — Zakaj? Koliko patuljakov je še na desnici ostalo? In koliko jih je na levici sedelo? Koliko jih je še skup na rokah bilo? — Zakaj? Hitro skoči patuljak raz roke ter leti k spijočemu popotniku, pogleda na njega, ter se urno zad oberne in pokima z'glavo, da spi. Velikan ukazuje dalje: Prednja 2 moje levice naj mi prineseta njegovo besago in Urno-naprej moje desnice naj spleza na to-le drevo in čuje, da nas naši sovražniki skrivši ne napadejo. Kakor je on ukazal, • tako se zgodi. — Urno-na¬ prej zleze na drevo in una dva potegneta kernir izpod popotnikove glave tako varno, da se ne zbudi. Na kteri roči sta tista dva patuljaka sedela, ki sta po kernir šla? Koliko patuljakov je na levici sedelo? — Zakaj? Kje je sedel Urno-naprej? 99 Koliko patuljakov je še tam sedelo? Koliko jih je raz obe roči skočilo? Koliko jih je obsedelo ? — Zakaj ? Možička (patuljaka), ki sta besago privlekla, sta ječala pod težo, desta jo jaderno na pravo mesto, ter se v travo vsedeta, da se spočijeta. Velikan se zopet zadere: Iška j in Nahajaj, „na vaše delo! “ In poglej! 2 patuljaka z nožem in škarjami skočita z desnice, odpreta kernir in vzameta načeti hleb kruha iz njega, nad čemur sta se zelč veselila. Kje sta sedela Iška j in Nahajaj? Koliko patuljakov je na desnici ostalo? Koliko patuljakov je brez opravila ostalo? Koliko jih je pa že opraviti imelo? Zdaj pravi velikan dalje: Narezaj in Nalijaj, na delo! Hitro zletita 2 patuljaka z levice. Narezaj potegne oster nož iz kernirja, in razreže hleb; uni pa svoje žepe oberne, iz kterih je mnogo kozarcev spadalo. Na kteri roči sta sedela Narezaj in Nalijaj? — Koliko patuljakov je moglo zdaj še tam sedeti? — Koliko patuljakov je pa na desni roči moglo sedeti? — Koliko jih je zdaj pri delu bilo? — In koliko jih je to več kakor 6? — In koliko manj kakor 10? Dalje prihodnjič, b) Ura. Velikan zopet veleva: Kuhaj in K le¬ taj, pogernita mizo! Zdaj skočita slednja 2 patuljaka raz roke in gresta urno na svoje delo. Velikan zacepta s pravo nogo v tla in v hipu prikaže se mizica s toliko sklenic, kolikor je patuljakov bilo. Vsaki patuljak je do¬ bil kosec kruha, kteri jim je prav dobro dišal, velikan se pa ni dotaknil ne jedi, ne pijače. — Koliko sklenic je moglo z mizico vred iz tal priti? 7* 100 Na koliko koscev je moral Narezaj hleb narezati, da je vsak patuljak 1 kosec dobil? Koliko kozarcev je moral Nalijaj iz žepa natre¬ sti , da je utegnil vsaki svojo sklenico ali glažek nalijati ? Med tem, ko patuljaki pri jedi sedb in pijb, zaupije U r n o - n a p r e j: Na noge bratje ! ^Čarovnica iz zla¬ tega grada pride. V trenutku je mizica s sklenicami vred zibnila. Pa¬ tuljaki zderknejo zopet vsaki na svoj kraj in velikan je ž njimi skoz gozd take korake delal, da ga v nekterih minutah ni bilo več viditi. Rokodelec je pa zmiraj še spal, in je v sanji vse videl, kar se je krog njega godilo. V sredi gozda stal je zlat grad; zatorej tako ime¬ novan, ker je iz najlepšega marmorja sezidan bil in je zlate duri in zlato streho imel. V tem prelepem, krasnem gradu je vešča (čarovnica) s služabnicami prebivala. Kadar se je od doma peljala, si je lov v misli imela, ali pa kacega nesrečnega človeka, da bi mu priskočila, kadar je v lesu zablodil (zašel), in kojega so velikanovi patuljaki obropali; ti niso daleč od ondod v neki temni špilji (jami) stanovali. Veščin svež je obstajal iz 10 go¬ lobov, ktere so služabnice po dvoje pred voz vpregle ali iz 6 labudov, koji so voz v dveh verstah vlekli. Kadar je svež iz golobov obstajal, koliko parov jih je tedaj voz vleklo ? — Zakaj ? Koliko parov je pa tedaj voz vleklo, kadar je 6 labudov vpreženih bilo ? Ker so labudi v dveh verstah voz vlekli, koliko jih je pa stalo v eni versti ? — Zakaj ? Kadar se je vešča (čarovnica) od doma peljala, je polovico deklic seboj vzela; vsaka deklica ali služabnica je mogla 2 goloba in vsacega labuda 1 deklica ali slu¬ žabnica preskerbovati. 101 Koliko služabnic je vešča danes s seboj vzela , ker se je z golobi od doma peljala? Ako bi se pa vešča z labudi od doma peljala, ko¬ liko služabnic bi morala pa tedaj seboj imeti? Veščine služabnice spijočega rokodelca niso zamudile^ — Po tem ko je velikan odšel, kteri se je veščine serditosti zelč bal, so se one tje podale, kjer je popotnik spal. One vzamejo njegovo besago na ramo in njega na na¬ ročje in ga zanesč v zlati grad, kjer so ga na svileno blazino tako rahlo položile, da se ni zbudil. — Tam je spal blizo večera, da je že solnce za goro zahajalo. Zdaj se zbudi, si meje oči, in — kako se začudi, ko zazrd lepoto in bliščobo, ki ga obdaja! Ozira se na levo in na desno stran, pa ni mogel zapopasti, kako je tje pri¬ šel. Med tem odprejo se duri in v sobo stopi zala vešča, oblečena v zlato in srebro z dragimi kameni. Tešča oberne se proti njemu, rekoč: Ker si ti že iz mladih dni pošten in pobožen bil, in si v čednosti in pobožnosti vedno rastel, zatorej smo te iz rok lakomnih patuljakov rešile, in tebe in tvoj kernir sem prinesle, da bodeš mo¬ gel brez škode in nezgode dalje popotovati. Poprej pa, da ti od nas greš, hočem te še nasititi in napojiti, da se okrepčaš na svojo dolgo pot. Tvojo besago ti bode vratarica pri odhodu izročila. Rokodelec hoče se zahvaliti za gostoljubnost, ktero mu je dobrotljiva vešča skazala, ali glej! v tem hipu je ona izpred njegovih oči zginila, in na mesto j kjer je stala, postavi se z najslajšimi jedili in pijačami poger- njena mizica. Popotnik sede k nji, najč in napije se, ter odide. Pri izhodu mu poda vratarica kernir, ter mu reče milo in prijazno: Ke odperaj kernirja prej, dokler ne prideš iz gozda na široko cesto. Kernir je bil zdaj tako težek, da ga je močni Javornik komaj nesel. On tira svoj to- 102 vor naprej in doseže brez nezgode veliko cesto. — Zdaj ni mogel več dalje svoje radovednosti berzdati. On odpre kernir in — neizrekljivo čudeža! besaga polna zlatov! Rokodelec verne se od ondod v svojo domovino, kjer je zadovoljen in srečen bil vse svoje žive dni. 3. Teden. Delilni razmerek med števili od 1 do 10. a) Ura. Mnogoterno med števili od 1 do 10. b) Ura. 103 Iz ovega, kar se je pervo in drugo uro v tem tednu učilo, izhaja razno prašanje. a) Ure: Kaj je 1 od 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10? Ali: Koliko je polovica od 2, tretjin od 3, četertin od 4, petin od 5, šestin od 6? itd. b) Ure : 1 je kolikerno od 1 ? — 2 ste kolikerno od 1? — 3 je kolikerno od 1? — 4 je kolikerno od 1 in kolikerno od 2? — 5 je kolikerno od 1 in koli¬ kerno od 2? itd. 4. Teden. 33. Divji lov. a) Ura. Na neki goli skali je stal star grad, kteri je termasto in čmerno v prijazno dolino pod njim gledal. Dolina je bila zel6 majhena, in po sredi je zvi¬ jal se bister potoček. Čeravno je bila le dolinica, vender je stalo na vsakem bregu potoka 5 dasiravno priprosto, pa terdno zidanih hišic. Kje so stale hišice? — Koliko jih je stalo na des¬ nem in koliko na levem bregu ? — Koliko je dvakrat po 5 ? In petkrat po 2 ? Koliki del ste 2 od 10? — Kaj je 5 od 10? V gradu na skali je prebival grof, kterega ničesar ni veselilo kakor sam lov, k čemur mu je temni gozd, kteri se je na eni strani doline začel, najlepšo priložnost dajal. V tem strašnem gozdu pa niso bivali koj med¬ vedje, volki in druge zveri, temoč kmetje so pravili tudi o nekem čudnem moži. Videl še sicer tega moža noben kmet ni, ali slišali so o njem, da se hipoma tako velik naredi, kakor naj više drevo in zopet tako majhen, kakor palec na roči. Kmetje so vedeli svojim sinom o tem čudnem moži strašne reči pripovedovati; sinovi so jih zopet svojim sinom pravili in tako so prehajale te prav- 104 lice od ust do ust, da se še dan danešnji pripovedujejo. — To je bil vzrok, da noben človek ni hotel v tistem gozdu hoditi, čeravno bi mu, Bog ve, kaj obljubil. Grof, kteri je v gradu stanoval, je tudi o tem čud¬ nem moži marsikaj slišal, pa ni bal se ga, temoč je le želel, da bi ga enkrat videl, in pri tej priložnosti s svojo sulico prebodel ali pa s samojstro vstrelil. Neki kimovčev dan, ko je še gosta megla po dolini ležala in tudi gozd še v sivi obleki zavit bil, ukaže grof svo¬ jim lovcem pse spustiti in se na velik lov napraviti. Precej po tem prideta 2 lovca, kojih eden je 2 in uni pa 5 psov otvezenih peljal, Tudi grof pride krnalo na dvor, in zleze na konja, da bi ga ta hitro v dolino in od ondod v strašni gozd zanesel. D v a psa sta ga obdajala, ktera nista bila samo velika in močna, temoč tudi strašna, in pod imenom medvedja lovca znana. Ta dva psa sta bila zelč zvesta; ona nista šla nikdar od svojega gospo¬ darja in sta ga že večkrat smerti rešila, kadar je kak kosmat medved ali gladoven volk na njega planil, in ho¬ tel ga raztergati in požreti. Koliko lovcev je prišlo v gradu na dvor ? Koliko psov sta imela otvezenih pri sebi? Koliko psov je grofa obdajalo ? Koliko psov so na lov s sebo vzeli? Zdaj so spodjemni most doli spustili, in grof hiti na konji po oski stezi, ktera je v dolino deržala. Tam v dolini pri neki žagi je ležalo na zravnanih diljah 7 lovcev, koji so na grofa čakali, da bi ga na lovu spremljali. Koliko oseb se je lova udeležilo ? Za koliko je 7 več kakor 2? Koliko je 7 manj kakor 10 ? Koliko je bilo lovcev vseh skup ? Koliko jih je 9 manj ko 10 ? 105 Koliki del je 1 od 10 ? Za koliko jih je 9 več kakor 7 ? Za koliko jih je 10 več kakor 8, kakor 6, kakor 4? Za koliko je 10 več kakor 7, kakor 5, kakor 3 ? Tukaj pri žagi niso dolgo ostali, temoč vlečejo se proti gozdu, kjer so se lovci razdelili. Trije lovci z 6 psi se nagnejo na levo, uni pa ostanejo pri grofu. Če hi tem ali unim odkod nesreča pretila, tako naj začnč na roge trobiti, da uni, kteri so daleč od teh, sli¬ šijo in vedč, pri čem so, veleva grof. Koliko lovcev je šlo na lov ? Koliko pa jih je pri grofu ostalo ? In ker sta še 2 lovčeta (lovska fanta) pri njem bila, koliko lovcev je potem takem grofu streglo ? Koliko psov so 3 lovci s seboj peljali ? Koliko psov je prišlo na vsacega lovca ? — Zakaj ? Koliko psov je še grofu ostalo ? Grof še ni zelč daleč v gozd prederl, že jelen skoz germovje prisopiha, kterega je grof podil in s sulico ra¬ nil. Ker pa jelen ni še obležal, temoč celo še s kerva- večo rano smerti ubežati hoče, spustč lovci grofove pse nad njega, da so ga razgrizli in umorili. Nad takim djanjem se je grof sosebno radoval; kajti bil je sirov mož, ni imel usmiljenega serca ne do ljudi v terpljenji, ne do živali. Zmiraj dalje v šumo (gozd) se pomikajo. Zdaj pride po koncu strašen medved, ter koraka ravno nad grofa in njegovega konja. Strašen boj se prične; ali grof medvedu ni bil kos; me¬ talno kopje in strela, ničesar ni zdalo, ni pomagalo. Grof spusti svoja 2 medvedja lovca (psa) nad njega, in poglej — tudi to je bilo zastonj; — medved je oba raztergal. Lovci podajo se v beg in grofa prepuste osodi. Tudi grofa bi medved razmesaril, ako ne bi bil 106 prišel možič, kteri je v hipu visoko stegnil se kot smreka in je s tim medveda prestrašil, da se je pobral. Medveda ni bilo več videti, ali velikan je stal žu- gaje pred grofom, ter ga prisilil za obljubo, da ne pride nikdar več v ta gozd na lov. In ko je grof to obljubil, postal je velikan zopet patuljak. Poraba. b) Ura. Koliko enot nahaja se v številu 10 ? Koliko dvojakov ? koliko trojakov ? čvetertakov ? petič ? S kterimi številkami zapišemo število 10 ? Na ko¬ liko mesto moramo ničlo, in na ktero mesto enojko po¬ staviti ? — Odgovor: Kadar 10 pišeš, postavi ničlo na pervo mesto, t. j. na desno in enojko na drugo mesto, t. j. na levo stran ničle (nule). Koliko krajcarjev velja četvertak, petica, desetica ? (Učitelj naj pokaže učencem vse kovane denarje od kraj¬ carja do goldinarja (zlata) in reče: 1 goldinar je enak 10 deseticam; 1 četertin goldinarja velja 5 petič; 1 gol¬ dinar velja 5 dvajsetič. Koliko desetic je V*, V 6 , Vio goldinarja ? Koliko je peti del goldinarja ? — Četerti del dvajsetice? — Koliko krajcarjev ste 2 petici? — 2 čvetertaka in 2 krajcarja? — Koliko celih krajcarjev da 10 polkrajcarjev? — Koliko sežnjev je 10 čevljev? — Za koliko sta 2 vatla manj kakor 10 četertinov? — Koliko bokalov je 10 maselcev ? — Koliko piskričev je 10 maselnov? — Koliko vaganov je 10 osminov? — Koliko lotov se nahaja v desetih kvintelcih? — Ko¬ liko tednov in koliko dni je preteklo, ko si 10 dni delal? — Obkored je 1 uro čez 9 ? — Obkored je, ako od 10 štiri ure zad sežeš ? — 107 En kmet je 4 berne prosa namel in 6 bernov tur- šice narobil, koliko bernov žita je to? — Ako bi moral od vsacega berna delavcu desetico plačati, koliko bi pa to zneslo? Ti si 7 let star, kako dolgo moraš pa še v šolo hoditi, da bodeš 10 let dosegel? Od 10 liber sladkorja porabiš polovico; kolikč liber sladkorja ti pa še ostane? Ako ti mati 1 petico dajo, koliko ti pa še manjka do desetice? — Dekla ima 10 pladnjev za omivanje, 2 sta se ji strupila; koliko je pa še celih ostalo ? — Ena igla velja 2 krajcarja; koliko velja 5 igel ? — 1 pero velja 1 kr., koliko jih pa za 1 desetico dobiš ? — Za 1 kr. dobiš 2 slivi, koliko pa za 5 kr. ? — En vatel (palica) sukna na 3 goldinarji stoji; koliko vatlov pa za desetak (bankovec za 10 gld.) dobiš? — Koliko že¬ melj dobiš za 10 kr., če je 1 po 2 kr. ? — Ena gos¬ podinja porabi v 5 tednih 10 liber sladkorja, koliko pa v 1 tednu ? — Ti imaš 2 kopi in 2 oreha, ako jih po¬ lovico sneš, koliko ti jih pa še ostane ? — Od enega mesta do druzega je, postavim, 10 milj hoda; koliko dni bi človek tje do druzega mesta potreboval, ki bi vsak dan 5 milj hodil? Ponavljanje. Naloge na dom ali sa posredstveni nauk , t. j., kadar učitelj en oddelek uči, drugi pa na tihem naloge izdeluje. 1. tfal. 3 + 2 = 7 + 2 = 4 + 2 = 4 + 3 = 6 + 3 = 3 + 3 = 1 + 4 = 5 + 4 = 3 + 4 = 6 + 1 = 2 + 1 = 7 + 1 = 4 + 6 = 1 + 6 = 3 + 6 = 108 3. > T al. 4. Nal. 109 5. STal. .X2= 6 .X4 = 8 . xa= 6 . X 5 -10 6 v 10== 6 v 7 = 7 v10 = 7 v 8 = 7 v 7 = 7 v 9 = 8 v 10 8 v 9 = 9 v, 9 10 v 10 6. ML ‘/a Od 10 Va od 4 V 2 od 8 -- Vaod 2 = 7. ML Va od 6 - '/s od 9 = Va od 3 Vs od 6 = Vi od 8 VdOd 4 Vs od 5 ‘/s od 10 Ve od 6 Vsod 8 Ve od 9 = VioodlO = 3+2+4+l= l+2+3+4= 4+l+2+2= 5 + 4 + 1 — 8 = 7 + 1 — 6 + 5 = 2 + 6r-5 + 4 = 10— 7 + 4+ 1 = 110 8 —4 + 6 — 3 = 9 — 8 + 9 — 7 = 6—1—5+8= 7* od 8 + 7 = 7* od 10 + 6 = 7.od 6-3 = Vs od 10 —4 = Vs od 6 + 5 = 7sod 8 + 9 = Vs od 9 — 2 = 7* od 8-3 = Vs od 2 + 8 = V* od 4 + 6 = X. Velikega šerpami (Avgusta) o novih merah. 1. Teden. a) Ura. Do te stopnje smo le od starih mer in utež nekaj slišali; sedaj se nam pa ponudi priložnost, da vas tudi z novimi merami in z novo utežjo (vago) seznanim, kolikor se nam da na tej stopnji doseči. Vatel ali palica, seženj, črevelj, palec, stot, libra itd., ki ste jih do zdaj spoznavali, so stare mere in uteži. Ker vi število 10 v vseh' razmerah že dobro poznate, bodete tudi nove mere lahko in hitro razumeli. Število 10 je za nove mere in uteži naj imenitniše, ker se vse številenje v novi meri na-nj naslanja. Ako bodete lepo pazljivi, hočem vam počasi o novi I 111 j meri vse prav po drobnem razložiti; kajti mi moramo nove mere in uteži od starih dobro razločevati, da nas | krivični ljudi ne bodejo mogli goljufati. — Namesto vatla (palice) in sežnja bode nam rabila | mera dolgosti z imenom „ meter". Imenujte mi reči, , ktere so dolge! — Učenci imenujejo n. pr.: klop, stezo, pot, cesto, verv, nit itd. — Učitelj. Kar je dolgo, ima I dolgost; kar je široko, ima pa širokost. Kaj sem rekel ? — Povej mi J.! Jaz naredim s kredo čerto na tablo. Poglejte ka- > košna je ! Učenci: Čerta je dolga. — Kaj ima vsaka reč, ktera je dolga ? — Odg. Vsaka reč, ktera je dolga, I ima dolgost. Učitelj. Reči, ktere imajo dolgost, merimo z mero dolgosti in tej pravi se „ meter. “ Čer ta, ki sem jo na tablo narisal, je ravno 1 meter dolga. — Pogledite, tukaj v roči tudi 1 meter deržim. I — Sedaj pa povej mi J., kako se nova mera dolgosti imenuje. — Odg. Nova mera dolgosti imenuje se meter. Vsi vkup še enkrat povejte! Učitelj. En meter je nekaj delji od vatla — vatel je 2 črevlja in 5 palcev dolg — in clo še nekaj delji od pol sežnja; namreč 3 črevlje in skori 2 palca. (Uči¬ telj naj to vse na tabli pokaže.) Učitelj naj vzame zdaj 1 decimeter dolg klinec, ter ga položi na en kraj na tabli zarisane čerte in zaznani s kredo pervi decimeter, rekoč : Učenci ! konec ali ko¬ sec, kterega sem jaz zdaj na čerti odmeril, imenuje se decimeter, to je 1 desetin ali deseti del metra. — Tako naj učitelj ravna naprej, dokler da cel meter v 10 enako dolgih koscev, t. j. decimetrov razdeli. Pri vsaki zarezi naj učitelj učence poprašuje, koliko decimetrov je že nameril. i morajo imeni „meter in decimeter" 112 praT dobro v glavo vtisniti, da ju ne pozabijo. Naj mno¬ gokrat praša: Koliko decimetrov ima 1 meter ? Kakor je učitelj razdelil meter v decimetre, tako naj on razdeli tudi decimeter v centimetre, ker ima 1 deci¬ meter 10 centimetrov ali 10 stotinov metra. 1)) Ura. Koliko decimetrov ima 1 meter ? Kaj je delji, vatel ali meter ? — Kaj pa je krajši, seženj ali meter ? - - Koliko črevljev je seženj dolg ? — Koliko pa meter? — Koliko palcev črez 3 črevlje je meter dolg ? (Učitelj naj pokaže 3 črevlje dolgo čerto, zraven pa dolgost metra.) Koliko decimetrov znese polovica metra ? — Koliko decimetrov ti manjka od 6 decimetrov, da 1 meter dobiš? — Nekdo kupi pol metra svile (žide), koliko decimetrov svile pa ima ? — Ena miza je 1 meter široka, ena druga pa 8 decimetrov, ktera je širji in za koliko? — En decimeter platna (perta) velja 1 desetico, koliko pa 1 meter ? — Nekdo kupi 4krat 2 decimetra perta, nekdo drugi pa 3krat 3 decimetre, kdo izmed obeh si je več perta kupil in koliko več? A ko je decimeter po desetici, koliko desetic je mo¬ ral vsaki plačati? Koliko dobi vsaki nazaj, ako vsaki 1 enotak (ban¬ kovec po goldinarji) tje da? — Koliko je deset manj 2 ? 10 manj 1 ? Koliko deci¬ metrov je: 2 + 2 + 2 + 2 + 2 = ? Koliko pa 3 + 3 + 34-1 ? Neka gospodinja kupi za kerpanje 1 meter platna; ona porabi ga 7 decimetrov, koliko decimetrov ga ji pa še ostane ? — En meter sukna velja 3 gld., koliko na- nesč 3 metri ? — Ako 1 desetak (bankovec za 10 gld.) tje daš, koliko pa še nazaj dobiš ? — Mati kupijo 9 me¬ trov perta, če se ravno 3 srajce iz njega nared e, koliko metrov pa pride na 1 srajco ? — Zakaj ? Odg. 3 metri 113 nahajajo se v 9 metrih 3krat, 3 metri dajo 1 srajco; 3krat 3 metri morajo 3krat 1 srajco dati, in 3 X 1 = 3 ; ali kar je vse eno : 3 metre perta morem od 9 metrov 3krat vzeti, in kolikorkrat 3 metre perta odrežem, dobim vsakikrat 1 srajco ter 1 + 1 + 1 = 3 ali 3X1 = 3. Ena deska je, postavim, 9 metrov, ena pa 5 metrov dolga; koliko metrov je razloček med obema ? Ena šibra v oknu je 4 decimetre visoka in 3 široka, ena druga šibra pa 6 decimetrov visoka in 5 dm. široka; kako se razločujete v velikosti ? — Za koliko je ena viša in širja od druge? — 2. Teden. a) Ura. Dans hočemo od druge nove mere „za tekočine in suhe reči“ kaj slišati. — Na mesto bokala stopi ,, liter* v rabo. — Novi bokal imenuje se liter. Kaj sem rekel? Povej mi J.! — Koliko maselcev ima stari bokal? — Kaj mislite, ali bode liter tudi 4 maselce imel? (Učitelj naj pokaže mero (posodico), ktera 1 liter derži.) — Liter, bi rekel, za požirek manj derži kakor 3 maselce. — Ako si mislite 10 takih posodic ali meric, ktere le z 1 litrom do verha napolnite, tako imate merice, kterim se deciliter pravi. Deciliter je tedaj deseti del ali 1 dese¬ tin litra. — Kaj sem rekel? — Koliko decilitrov ima 1 liter? — Koliko litrov je 10 decilitrov? — Ktera mera derži več, bokal ali liter ? — Za koliko je liter manji od bokala? — Koliko pa bokal več derži od litra? — Ko¬ liko litrov sta 5krat 2 decilitra? — Polič in verček nam zastopa 5 decilitrov ali pol litra; maselc pa 1 deciliter ali tudi 1 četertin litra, ker je liter tudi v četertine razdeljen. b) Ura. Ako 1 liter 1 dvajsetico velja, koliko pa 8 114 velja 5 litrov? — Abo je 1 deciliter po petici, po čem je pa 1 liter? — Koliko desetic je 10 petič? En liter ola (piva) prodaja se po desetici; koliko bodeš pa za 4 litre plačal? — Koliko dvajsetič dajo 4 desetice? — En liter mleka velja 10 kr.; koliko bode pa 1 deciliter ve¬ ljal? — Odg. En deciliter pride na deseti del od 10 kr., deseti del ali 1 desetin od 10 je 1 kr.; kajti 10 v 10 nahaja se 1 krat; tedaj velja 1 deciliter 1 kr. — En liter šmetene velja 2 desetici ali 1 dvajsetico ; po čem je pa 1 deciliter? — Po čem pa pol litra? (Novi polič). — En liter kisa velja 3 petice; koliko veljata 2 litra? — Koliko desetic je 6 petič? — 1 Koliko desetic še manjka do goldinarja? — En liter pšena .velja 1 desetico ali 10 kr.; koliko pa nanesejo 4 litri? — En liter žganja velja 4 desetice ali 2 dvajsetici (=> 40 kr.); počem je deciliter? Odg. Ako 1 liter 1 desetico, t. j. 10 kr. velja, pride na 1 deciliter deseti del ali 1 desetin (V 10 ) od desetice, t. j. 1 kr.; od 2 desetic 2 kr., od 3 „3 kr., od 4 „4 kr.; tedaj hodi 1 deciliter po 4 krajcarje, kajti od vsake de¬ setice 1 kr., da 4 kr.; (ali 10 v 40 nahaja se 4 krat = 40 : 10 = 4, kar pa na tej stopnji še ne gre.) 3. Teden. a) Ura. Dans bodem z vami o novi vagi govoril. (Učitelj narisa tehtnico ali vago na tablo, ali pa bitno pokaže). — Kot nova utež ali vaga nam bode rabil »ki¬ logram" (kilo); 1 kilo teži = 2 čolni libri; čolna libra je nekaj lahkeja od navadne stare libre. — Eno kilo znese 1 in 3 četertine stare libre. — Kdor pol kila mesa kupi, ga ima nekaj manj od stare libre; kdor ga pa 1 kilo kupi, ima 1 četertin manj ko 2 libri, ali pa 1 libro in 3 četertine (l 3 / 4 ). — 115 Gram je naj manjša utež ali vaga; gram tako malo potegne, da ga ti na roči ne čutiš. — (Znese komaj 2 ali 3 grahova zerneta.) Ako 10 gramov vkup vzameš, dobiš tako imenovani „dekagram“ =10 gramov, kteri je le malo težji od pol lota, in ta hode naš novi lot, kojemu bodemo ^dekagram rekali. — Ako ti 2 dekagrama duhana (tobaka za šno- panje) kupiš, imaš ga malo mimo lota; da kratko povem, 2 dekagrama dasta 1 lot; mi pa ne bodemo rekali lot, temoč dekagram zatorej se morate na besede „ dekagram dobro vaditi. Kar smo do zdaj po lotih kupovali, bodemo pri¬ hodnjič po dekagramih jemali, n. pr.: kavo, sladkor, razne začimbe itd. b) Ura. Kako se imenuje nova libra? — Kaj je težji, libra ali kilo? — Zakaj? — Koliko kilo več po¬ tegne kakor libra? — Ktero ime bodeš rabil, libro ali kilo, kadar bodeš kaj na utež (vago) kupoval? — Nekdo potrebuje na dan 1 kilo govejega mesa; ko¬ liko kil mu ga treba na 1 teden? — Zakaj? kilo moke velja 1 dvajsetico; na koliko pa 5 kil pride? — Kteri izmed vas pa še ved6, kako bodemo novi lot imenovali ? — Odg. Novi lot imen..je se dekagram. — Nova libra? — Koliko gramov ima 1 dekagram? — Ali je dekagram težji ali ložeji od lota? — En dekagram žgane kave velja 2 kr., koliko pa 5 dekagramov velja? Eno kilo oleja velja 1 gld.; na koliko pa 10 kil stoji ? — Zakaj ? — En dekagram zdravila velja 1 gld.; koliko pa na 1 gram pride ? — Koliko pa na decigram pade, ako preračunimo, da ima gram 10 decigramov ? — Zakaj ? — Učitelj naj nalogo tako-le oberne: En decigram 1 kr., koliko 1 gram ? — Zakaj ? — Koliko 1 dekagram ? — Zakaj ? 8 * 116 4. Teden. 34. Oče in njegova sina. . a) Ura. Neki oče, svoje delo dokončavši (ko je delo dokončal), sede zvečer k mizi pod lipo in njegova sinova Luka in Mohor sedeta k njemu. Oče pravi k njima : Meni se zdi, da vidva dans nista hila posebno pridna ? — Starejši j sin Luka začne mu ugovarjati, re¬ koč : Atej ! ko bi vi nama odločeno zemljišče dali, bi pa midva gotovo rajši delala. No, če je temu tako, pri¬ stavi oče, pa pojdem jutre z vama na polje, ter hočem vsakemu 1 njivico odmeriti, ktera bode ravno 10 metrov dolga in 10 metrov široka. Koliko sinov je imel oče ? — Kako je bilo jima ime ? — Kaj je oče vsakemu odmeril ? — Kako dolga in kako široka je bila Lukova njivica ? in Mohorova ? Pri tej priložnoti, pravi oče, hočem vama zopet ne¬ kaj novega povedati. — Ako 10 metrov na daljavo na¬ meriš, imenuje se taka dolgost „ dekameter.* — Kaj sem rekel, Luka? — Mohor! Kako dolga je tvoja njiva? — L. Moja njiva je 1 dekameter dolga. Koliko dekametrov je vsaka široka? — Odg. Obe ste po 1 dekametru dolgi. Koliko metrov ima dekameter ? Povej mi Mohor, za koliko bi vajni njivi manji bili, ako bi vsaka le 5 metrov dolga in 5 metrov široka bila? — Mohor. Pet metrov je polovica od 10; tedaj bi najni njivi na pol manji bili kakor določeni. Oče vstane drugi dan zgodaj ter gre s sinoma na polje; tje pridši, vzame metrično mero iz žepa in na¬ meri, kar je jima obljubil dati. Sinova o tem darilu razveseljena, začneta premišlje¬ vati, s čim bi svoji zemljišči nasjala. Ker se je to ravno 117 mesca kimovca (septembra) zgodilo, pravi Luka: Jaz bo¬ dem pšenice nasjal; jaz pa erži, pristavi Mohor, da bo¬ deva videla, kteremu žitu zemlja bolj prileže. Kakor sklenila, tako storila! b) Ura. Luka in njegov brat Mohor poročita ozi- mino rodovitni zemljici, svoji njivici pa ljubemu Bogu. Zima navstane, zemlja zmerzuje in to je bilo ozimini ugodno. V nekterih mescih verne se spomlad, setev se zeleni, prirašča vedno viša, požene lepo klasje, cveti ter mnogo zernja porodi. Brata sta imela blagovito žetev. Luka je namlatil 10 litrov pšenice, Mohor pa 10 litrov erži. — Oba se zavzameta nad obilico žita, ker sta ga le malo vsjala; letita vesela k očetu, ter se mu prav po sinovsko zahvalita, da je jima njivici dal; raven pa tudi obljubita, da bodeta svoje dni pridna kmeta. Oče ju vpraša: Ali sta se tistemu gospodu, kteri dež in solnce pošilja, že tudi zahvalila? — Rudečica ju obleti, ter se hitro k molitvi pripravita. Koliko je letnih časov? — Kako se jim pravi? — Koliko mescev traja en letni čas? — Koliko mescev imajo vsi letni časi? — Koliko je 4X3? — Kako se mesci imenujejo ? Poduk. Da bi učenci prejšnja prašanja lahkeje razumeli, naj učitelj na tabli s kredo krog (kolobar) naredi ter tako-le uči: Jaz utegnem to čerto večkrat ponoviti — kar tudi storim — kakor vidite pridem s kredo vsigdar spet na tisto mesto nazaj, od kterega sem se naprej podal. — Sedaj pa učim: To ta čerta je enaka letu, t. j. času 12 mescev, ktero zopet začne se, s kojim se je lani pričelo, t. j. z novim letom. 118 Ko učenci to, kar je bilo rečenega, že razumejo, potegnem navpično čerto (premer) od zgorej na vzdolej (ab), in govorim naprej : Kakor £e da ta krog v 2 enako veliki polovici razdeliti, ravno tako se da leto v 2 polletji (polovici leta) raz deliti. Potem potegnem še vodoravni premer (cd), in poka¬ žem,-dae je krog s to čerto v 4 dele ali četertine razde¬ ljen. Ravno to godi se tudi z letom in vsaki teh četer- tinov imnuje se četertletje (kvatre). Dalje pravim svojim učencem: Sedaj razdelim vsako četertletje — učenci pred- očevajo si na tabli stoječi krog kot leto — v 3 enake dele, ter mi nanese iz dveh četertletij 3 + 3 = 6 de¬ lov in iz treh četertletij 3 + 34-3 = 9 enakih delov, iz celega leta pa3 + 3 + 3 + 3=12 delov, ktere mi mesce imenujemo. Na četertletne dele zapišem letne čase: spomlad (vigred), poletje, jesen,, zima; na 12 delov razmerjen krog pa mesce zaporedoma in sicer tako, da na vsaki del 1 mesec z imenom zapišem.*) Potem še-le prašam : Kteri mesci spadajo na vigred ? kteri na poletje ? na jesen ? zimo ? — Imenujte vsi še enkrat letne čase lepo zaporedoma ! Zdaj pa še mesece! — Kdo ali kteri ve mesce lepo zaporedoma povedati? — Kteri mesec teče sedaj? — V kteri letni čas pade ta mesec ? — Kteri letni čas imamo sedaj ? — V kterem letnem času sejemo ozimino ? — Ktera žita štejemo med ozimino ? —- Ktero žito je Luka vsjal ? — Koliko pšenice je on pridelal? — Odg. Luka je 10 litrov pšenice pridelal. — Posoda, ktera 10 litrov derži, *) To razlaganje se mora tam, kjer so slabeje šole ali kjer je le 1 učitelj, vselej na drugo ali clo na tretje leto odložiti. Naj se tudi opomni, da na tej stopnji učitelj sme brez vse skerbi po malem pervo desetinko preskočiti. 119 imenuje se dekaliter. — U. Kaj sem rekel ? — Povej mi Boštov Janez ? — Koliko derži 1 dekaliter ? — Luka proda pšenico in sicer 1 liter po dvajsetici; koliko pa stane 1 dekaliter? — Odg. En dekaliter ima 10 litrov, 1 liter velja 1 dvajsetico; 10 litrov mora te¬ daj lOkrat 1 dvajsetico = 10 dvajsetič veljati. — Ko¬ liko goldinarjev da 10 dvajsetič? — Koliko jih gre na 1 gld. ? in koliko na 2 ? Ktero žito je pa Mohor vsjal ? — Učenci. Mohor je erž nasjal. — Kako mu je pa zdajala? — Ali je Mohor erži več dobil, kakor Luka pšenice? — Kaj pa je več, 10 litrov pšenice, ali 10 litrov erži ? — Ktero žito je pa več vredno, pšenica ali erž ? En hektoliter (novi vagan , bern) erži velja n. pr. 8 gld. , 1 hektoliter pšenice pa 10 g.; za koliko je pšenica drajša ? Posoda za suhe reči ali vreča (Žakelj), ktera 10 de- kalitrov derži, je 1 Hektoliter. A ko 1 hektoliter moke 10 gld. velja, koliko pa velja 1 dekaliter? — Odg. En dekaliter je deseti del hektolitra; tedaj mora en dekaliter tudi le deseti del od tega veljati, kar 1 hektoliter velja, namreč deseti del od 10 gld., t. j. 1 gld. Koliko pa velja 1 liter, ako 1 dekaliter 1 gld. velja ? (Ravno tako kakor zverha, namreč: deseti del goldinarja, t. j. desetico.) Koliko velja 1 deciliter, ako 1 liter 10 kr. velja? (Kakor prej; deseti del = 1 kr.) En hektoliter (novo vedro) mošta velja 5 rajniš; koliko veljata 2 hektolitra? Neki kerčmar ima 10 sodov v kleti; v pervem sodu je 1 hektoliter vina, v vsakem sledečem sodu pa 1 hektoliter več; koliko je vina v vsakem sodu? — Ako 120 kerčmar iz največega soda 4 hektolitre s toči, koliko hekto¬ litrov vina pa še ostane v sodu ? Ako kerčmar 1 hektoliter po desetaku proda (ban¬ kovec za 10 gld.), koliko desetakov pa skupi za vino? 10 + 10 + 10 + 10 gld. = 4X10 gld. = 40 gld. Dodatek. Samo o sebi se razume, da v šoli ne gre in ne more tako hitro iti, kakor hlapon po železnici. Gradivo (učivo), koje se obdeluje, zdi se odrašče- nemu zelč lahko, za deca ni tako, ter treba, da se često opetuje in dobro uvadi, da si učenci prisvojijo, česar se učč. Nekteri učenci to je da hitro razumejo in zapam- tijo, kar se uči, ali učitelj ne sme s timi naprej stopati in slabeje zanemarjati. V vsakem razredu obstaja večina učencev iz slabih in lenih, in tim mora vestno pristopati; slabe učence naj učitelj naprej pomika, boljše pa naj malo zaderžava — se ve da je to včasi težje, kakor uno; — slabe učence mora učitelj korak za korakom s poterpež- ljivostjo voditi, da se sam vtrudi, in še-le tedaj, kadar to nastopi, naj se verne za oddih k jedru svojih učencev. Da bi učitelj ne segal črez mejo, naj ne vzame v eni uri več štčvil kakor eno. Vsaka tretja ura za ta nauk bodi ponavljanju odločena. Dosti o tem! sedaj se hočemo k naši nalogi verniti, in ta je „druga desetinka," namreč: števila 10—20. — Ker pa ni naloga ove knjižice, celo drugo desetinko v njeni obširnosti izpeljati, hočem samo prestop iz perve v drugo desetinko in sicer števili 11 in 12 v njenih obrav¬ navah pokazati, ker se že iz teh dveh števil lahko raz¬ vidi, kako naj učitelj tudi z onimi postopa. 121 XI. Kimovca (Septembra) števili 11 — 12. 1. Teden. a) Ura. Učenci vedč, da je 10 edink (enot) 1 de¬ setinka. Učitelj pokaže na pervo rantico rusovskega raj- tala, na kojem je ravno 10 okroglic. Sedaj naniza učitelj 1 (pa ne več) kroglico na drugo rantico, ter tako-le uči: Na pervi rantici vidite 10 okroglic; to je 10 edink ali 1 desetinko; 10 edink in 1 edinka je 11 edink = 10 + 1 = 11. Koliko je 10 in 1? — Štejte od 1 do 11! — Štejte od 11 nazaj do 1! — Koliko je 5 + 5 + 1 ? — Koliko je 2 X 5 + ? — Koliko ste 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 1? — Koliko je 5 + 4 ? — Koliko moraš še dodati da bode 11 ? — Koliko je 9 manj ka¬ kor 11? Koliko je 2X4? — Koliko moraš številu 8 še došteti, da je 11 ? — Za koliko je 8 manj ko 11 ? — Koliko jel + 10?2 + 9?3 + 8?4 + 7? 5 + 6? — Koliko ti ostane, ako od 11 eno, dve, tri itd. odštevaš? (Daj primere o raznih predmetih). Številke vi že znate pisati. Z veljavnimi številkami od 1 do 9 in ničlo (0) zamorete, kadar se bodete raču- niti naučili, vsa mogočna števila zapisati. Od ene do devet se le z eno številko piše, ker vsako število le iz golih enot obstaja. Ako pa število iz desetink in edink obstaja, moraš 2 številki postaviti, in sicer eno, ktera desetinke, m eno, ktera edinke izrazi (naznanja). Deset edink stori eno desetinko; hočeš li število 10 s številkami postaviti, moraš desetinko brez edink zapi¬ sati, namreč: 10. — Kako se imenuje to število? — 122 Koliko desetink in koliko edink je v tem števili izre¬ čenih ? — Mesto, na kterem edinke stojč, imenuje se „ mesto edink* ; mesto , na kojem desetinke stoje?, zove se „ mesto desetink." — Ktera številka stoji tukaj na¬ mesto edink in zakaj? — Število 11 obstaja iz 1 dese¬ tinke in 1 edinke; koliko' številk moraš tedaj zapisati, kadar hočeš število 11 postaviti ? — Koliko desetink in edink moraš napisati ? — Na kterem mestu stojb edinke, in na kojem desetinke ? — Pri kteri roči stoji pervo mesto ? — b) Ura. Zdaj nataknem jaz še eno kroglico (1 edinko) k samotni kroglici na drugi rantici; koliko dese- : tink in edink je zdaj na rajtalu ? — Koliko je 10 in 1? — Koliko pa 11 + 1? — Koliko je 10 + 2? — ; Koliko je 5 + 5 + 2? — Koliko je 4 + 4 + 2 + 2 ? — Koliko je 6 + 6 ? — Kolikrat 6 je to ? — Koliko je tedaj 2krat po 6 ? — Koliko je polovica od 1 12 ? — Koliko je 4 + 4 + 4 ? — Kolikokrat 4 je to ? in koliko je 3 + 4 ? — Koliko je 3 + 3 + 3 + 3 ? — Kako velik je dobitek, ako 12 med 4 razde- ; liš ? — Kolikokrat 3 je to ? — Koliko je četerti del od 4 ? — Koliko je 24-2 + 2 + 2 + 2 + 2? — Kolikrat 2 je to ? — Koliko je 6 X 2 ? — Koliko ti ostane, ako vedno 2 od 12 odštevaš? — Kolikokrat moraš 2 od 12 vzeti ? — Kolikokrat nahajete se 2 v 12 ? — Koliki del ste 2 od 12 ? — Štejte od 1 do 12 ! — Sedaj pa nazaj do 1 ? — Štejte z 2 do 12 ! — Odštevajte 2 od 12! — 12 — 2 = 10 itd. — Tako tudi s števili 3, 4, 5 in 6. — Koliko je 2, 6 in 4 ; 3, 8 in 1; 4, 2 in 6 ; 5, 4 in 3; 6, 1, 3 in 2 ; 2, 3 in 7 itd. ? — Odštevajte 1, 2, 3, 4, 5 in 6 od 12 ! — Iz česa obstaja število 12 ? — Koliko številk ti je treba, če hočeš 12 postaviti? — Na kteri strani 123 ali na kterem mestu stojč desetinke ? in na kterem edinke ? — Koliko edink moraš pa zapisati ? Porabno število. c) Ura. Koliko mescev ima leto ? — Imenujte je zaporedoma? — Kako se glasi pervi, drugi, tretji, četerti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, ednajsti in dvanajsti ? — Koliko mescev ima pol leta ? — Koliko mescev ima četertletje? — (To so kvatre.) Nekdo kupi dvanajstico (tucat) žlic; koliko jih je ? —-Ti imaš dva- najstico srajc; koliko jih imaš ? — Ako ti v vsakem tednu 2 umažeš, doklej ti pa dotegnejo ? — Koliko je polovica dvanajstice? — Ako 1 dvanajstin (Via) 1 gld. velja, na koliko pa dvanajstica pride ? — En pladenj (talir) velja 1 gld. počem pa dvanajstica hodi ? — Ako I gumb (knof) 1 kr. velja, pošem je dvanajstica ? — Če je 1 svinčnik po petici, počem pa je dvanajstica ? Tri žlice veljajo 1 gld.; koliko pa 12 žlic velja ? — Koliko dekametrov je 12 metrov ? — Koliko metrov je II decimetrov? — Koliko decimetrov je 12 centimetrov? — Koliko dekalitrov je 11 litrov? — Koliko litrov je 12 decilitrov? — Koliko decilitrov je 11 centilitrov? — Koliko dekagramov je 12 gramov ? — Koliko deci- gramov je 11 centigramov ? — Koliko dekagramov je 1 hektogram ? — Koliko hektogramov je 1 kilogram ? — Koliko dekalitrov je 1 hektoliter ? — Koliko dekametrov je 1 hektometer ? 2 . Teden. a) Ura. Naleti se čestokrat, da 9 in tudi še več let stari otroci ne poznajo na uri obkorej je, če ravno šola priložnost ponuja, da bi se ta nevednost lahko odpravila. 124 Učitelj. Otroci! ali dro veste mi povedati, kako mi zvemo, kdaj moramo v šolo iti, da o pravem času tje pridemo ? — ali kdaj se božja služba prične ? — ali kdaj mati južino skuhajo ? — Učenci: Mi to po urah zvemo, ako se na njih spreumemo. Mi slišimo, koliko! ura bije, ali pa na njo pogledamo, koliko kaže. — Jaz pa mislim, da so še nekteri med vami, ki ne vedo prav, pri čem so, ali vendar rajtam, da toliko vsi dro veste, da je 12, kadar oba kazalca ravno naviš kažeta. To j tudi veste, da solnce o poldne naj više stoji, da je bliže! nas kakor zjutra in večera. Od poldneva do poldneva, t. j. od 12 o poldnevu in do 12 druzega dneva mine po zimi ko po letu vselej enako dolgi čas, t. j. en cel dan. Da vemo, kdaj je poldne, nam ni treba vsigdar ure; memogredč na solncu lahko spoznamo. Ker pa mi iz tega, da na solnce pogledamo, ne moremo na tanko zvedeti, ali stoji solnce naj više ali ne, si utegnemo tako-le pomagati: Mi vtaknemo eno paličico ali iglo v desko tako, da iglina senca ne sega črez diljo, temuč celi dan krajša ostane. To si vi sami lahko naredite. — Vi bodete za¬ pazili, da senca, ktero igla kaže, ne ostane celi dan v tistem meru, temoč se vedno vštric solnca premika. Dalje; bodete videli, da juterna, poldnevna in večerna senca o teh časih ni enako dolga. Ktera senca je naj krajša? In kedar se ta prikaže, obkorej je tedaj ? — Kteri dnevni čas imamo v tej uri ? — Certa, na kteri se poldne spozna, imenuje se poldnevna čerta. — Po tej poti ste v stanu poldne najti. Prej, ko še nismo imeli kolesnih ur, je ljudem slu¬ žila naj prej peščena ura (ura na pesek), pozneje pa solnčna (kakoršne so na cerkvih in zvonikih), o kterih pa ne morem zdaj z vami obširneje govoriti, ampak ob 125 drugem času. — Dans prikažem vam uro s kolesi. Ure s kolesi so: žepne, ktere posebni možki v žepi nosijo, stavne, ktere na omarje postavljajo in viseče, ktere na steno obešajo. Eno ali drugo skori v vsaki hiši najdete, ker ie zelč potrebna naprava. O tej hočemo nekaj več govoriti. Kolesna ura ima večidel 2 kazalca, eden je krajši od unega. Krajši kazalec prisuče se v 2 X 12 urah 2krat okoli, kar 1 dan stori. (Učitelj more, če mu je ljubši, ali da ure pri roči nima, krog na polo papirja, ali s kredo na tablo narediti, in tako podobo ure napraviti, če na njej vse pokaže, kar je treba.) Dvanajst je, kadar krajši kazalec na 12 kaže. Kaže na številko 1 (I), tedaj je ob 1; kaže na številko 2 (II), tedaj je ob 2 itd.; sploh, na ktero številko krajši kazalec kaže, obsorej je. Kazalec, ki na številčnici (cifernici) v eni uri od številke do številke leze, imenuje se urni kazalec. Potrebno je vedeti, obkorej se to ali uno imenitno opravilo prične, n. pr.: božja služba, šola itd. Marsi- ktero opravilo pa ne začne se ob uri, temoč prej ali po¬ zneje, n. pr.: ob pol osmih, ob pol devetih, o pol treh, en četertin na osem, tri četertine na deset itd.; zarad tega ne zadostuje sam urni kazalec, temoč mu je natak¬ njen še tako imenovani četerturni kazalec (tudi minutni kaz. imenovan), kteri nam kaže, koliko še manjka do 1 ure ali koliko je že črez. — Ta kazalec je nekaj delji od unega in se precej hitreje pomika, in sicer tako, da v tem času, ko krajši v 1 uri od številke do številke pride, dalji že vseh dvanajst številk obleti. Kadar ta na 3 (III) kaže, je pervi četertin ure minul, in mi pra¬ vimo, ako od dvanajste ure naprej rajtamo, da je 1 če¬ tertin na eno ali 1 četertin črez dvanajst; kadar spodej 126 na 6 (YI) kaže, pravimo, da je pol ene; če pa na 9 kaže, vemo, da je 8 četertine na eno. Ib) Ura. O čem smo se vnovka pogovarjali? —■ Kakošne ure se nahajajo po hišah? — Koliko kazalcev imajo večji del ure? — Je-li sta oha enako dolga? — Kaj nam kaže krajši kazalec ? — Kaj pa dalji naznanja ? — Kako hi zatorej imeli reči krajšemu ? in kako deljemu ? — Ali se oha enako hitro premikata? — Kteri se gib¬ lje dvanajstkrat hitreje? — Kolikokrat pregibi je se ta okoli no okoli, med tem ko se krajši še-le enkrat pri- suče? — Koliko ur preteče v tem času, ko se krajši kazalec enkrat okrog priverti ? — Kolikokrat je moral pa delji kazalec med tem po številčnici tekati ? — Dva¬ najstkrat 1 ura je koliko ur? — Ali je to že 1 cel dan? — Koliko ur pa še manjka? — Kolikokrat 12 ur pa ima tedaj 1 dan? — Ali se temu času noč tudi dorajta ? Eno dete spi pol dneva; koliko ur je pa spalo? — Ako solnce oh 6 za goro gre, kako dolg je pa tedaj naturni dan (dan od solnčnega vzhoda, do zahoda)? — Ako hočeš vedeti, kako dolg je naturni dan, moraš čas, o kojem solnce zahaja, dvojno vzeti, n. pr. : če solnce oh 6 zahaja, traja naturni dan 12 ur, ako pa solnce oh 4 za goro gre, je dan 8 ur dolg. — Odraščeni človek spi 7 ur, otrok pa 10 ur; kteri mauj spi in za koliko ? — Nekdo že oh 4 zjutra vstane, nekdo drugi pa še-le ob 9;. koliko ur je tisti manj ležal, ki je že oh 4 vstal ? Nekdo zasluži vsako uro 1 dvajsetico, in dela 10 ur; koliko si je prislužil ? — Obkorej se pri nas šola prične? — Odg. Pri nas začne se šola oh 8. — Ako vi 3 ure v šoli ostanete, obkorej pa domu pojdete ? — Koliko ur traja šola popoldne ? (2 ali 3 ure). Obkorej se začne popoldanska šola? — Ako se oh eni začne in 2 uri traja, obkorej pa mine? — Nekteri 127 učenci imajo po 2 uri daleč v šolo; obkorej morajo že i od doma iti, da nauka ne zamudč, ako se ta ob 9 pri¬ čne? — Hlapec dela dopoldne 5 ur in popoldne 4 ure; dekla dela vsak dan 12 ur; koliko ur dela dekla več kakor hlapec ? — Rezika je dans ob 6 vstala, 2 uri pozneje je v šolo šla in je tam ostala do 11; koliko ur je v šoli bila ? — Anica je 6 let in 6 mescev stara; Nežica je 5 mescev starejša; koliko let je Nežica stara? 1 — Pol dneva je 12 ur, koliko ur pa znese 1 četertin dneva ? — 1 tretjin ? 1 šestin ? 1 dvanajstin ? — Ko¬ liko četertinov ima ura ? — Koliko četertinov znesete 2 uri ? 3 ure ? — Na ktero številko kaže dalji kazalec na uri, ko je ravno 1 četertin črez 12? — Kam kaže tedaj, kadar je pol ene? Odg-. Kadar je pol ene, kaže na 6. Na ktero številko pa tedaj moli, kadar je 3 če- tertine na eno ? — Tedaj kaže na devetico (na devet). (Pismene naloge o št. 11 in 12 vzameš iz dr. Močnikove računske knjižice strani od 15—18.) Primeri števil od 13 — 20. V vadbah števil od 13 — 20 jemlji poprejšnje postopanje v obzir! Mislim , da sledečim številom nekteri primeri zadostujejo. Št. 13. Potem, ko je učitelj k 12 kroglam spet 1 pridjal in učenci povedč, koliko jih je, poprašuje dalje: Koliko je 12 in 1? 11 in 2 ? 10 in 3? — Iz česa obstaja število 13? — Koliko mescev je 1 leto in 1 mesec ? — Koliko krajcarjev je 1 desetica in 3 kraj¬ carji ? —• Nekdo da 3 beračem: pervemu 5, drugemu 4 in tretjemu tudi 4 krajcarje; koliko krajcarjev je razde- 128 lil? — Koliko petič in'krajcarjev moraš imeti, da imaš 13 krajcarjev? — Koliko desetic je 1 gld. in 3 dese¬ tice? — Koliko dekametrov in metrov je 13 metrov? — Koliko metrov in decimetrov je 13 decimetrov? — Kolikokrat moreš 1 novi lot ali dekagram od 13 gramov ! odšteti? — Kmet ima 13 ovac, in jih proda 6! koliko ; mu jih pa še ostane? — V nekem vertu stojite 2 versti I dreves, v pervi jih stoji 8 v drugej pa 5; koliko jih je . v pervi versti več, kakor v drugi? — i (Druge vadbe kakor v pervi desetinki. Pismeno iz j dr. Močnikove računske knjižice stran 19—20.) Št. 14.. Iz česa obstaja število 14? — Koliko je 13 in 1? ! V eni roči deržiš 10 kr. v uni pa 4; koliko kr. imaš j v obeh rokah vkup ? — Koliko je to desetic in krajcar¬ jev? — koliko pa petič in kr.? Koba za obleko velja 8 gld., plačilo od dela pa 6 gld.; na koliko pa pride obleka ? — Ena pola pa- pirja ti da 4 četertinke; koliko četertink pa narežeš iz j treh in pol pole ? — Koliko dni storita 2 tedna ? — j Koliko kr. ste 2 petici in 4 kr. ? — Koliko desetic je j 14 petič? — Koliko gld. je 14 dvajsetič? — Za ko- j liko je 14 mescev več kakor 1 leto ? — Koliko decili¬ trov je 1 liter in 4 decilitri ? — Koliko dekalitrov je | 14 litrov? — Koliko centimetrov je 1 decimeter in 4 ; centimetri ? — Koliko je 1 liter manj od 14 decilitrov ? j — Koliko dvojic je 14 volov? — Koliko kil je 14 col- j nih liber ? — En klobuk sladkorja vleče 9 liber, en 'j drugi pa 3; koliko potegneta oba vkup ? — Lestnica j (štenge) ima 2 odstavka, eden ima 5 uni pa 9 stopnic; j koliko jih imata oba vkup ? (Druge vadbe kakor v pervi desetinki. Pismene na- ; loge iz Močnikove računske knjižice stran 21 — 22.) I 129 Št. 15. 1 » Koliko je 14 in 1 ? — Iz česa obstaja število 15 ? — Štejte do 15! — Začnite z 1 šteti in doštevajte poredoma po 1 ; namreč: 1 in 1 je 2, 2 in 1 je 3 itd. do 15 ! — Prištevajte od 1 začemši vedno po 2; 1 4- 2 == 3, 3 + 2 = 5 . . . . 15 ! Začnite spet pri 1, in prideva j te vedno po 3 do 15 ! Štejte enako po tem potu a) s 5 navzgor od 1 , 2, 3, 4, 5 začemši; b) s 6 navzgor od 1, 2, 3, 4, 5, 6 za¬ čemši; c) s 7 navzgor od 1, 2 , 3, 4, 5, 6, 7; z 8 navzgor od 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 itd. Koliko kr. je 1 desetica in 1 petica? — Zakaj ? — Koliko kr. store 3 petice ? — Zakaj ? — Koliko desetic je 1 gld. in 10 petič ? — Koliko je 15 dni več kakor 2 tedna ? — Koliko metrov je 1 dekameter in 5 metrov ? —- Koliko litrov moreš s 15 decilitri na¬ liti? Koliko kil je 15 čolnih liber? — Nekdo potrosi od 15 gld. 5; koliko gld. mu še ostane? — Ti imaš 15 kr. ter daš nekemu siromaku tretji del; koliko kr. pa še imaš ? — En svinčnik velja 5 kr. ; na koliko pa 3 pridejo ? — Ako ti za 5 kr. 15 sliv dobiš, koliko jih na 1 kr. pride ? — Nekdo razdeli 15 gld. med uboge, vsakemu da 5 gld.; koliko ubožčev je pa bilo ? — Zakaj ? Neki kmet ima 15 ovac, on jih proda’ tretji in peti del; koliko mu jih še ostane ? — Koliko je 1 desetica in polovica 1 desetice? — Zakaj? (Pismeno iz M. r. knj. str. 23—24.) Št. 16. Koliko je 15 in 1 ? — Iz česa obstaja število 16? iz koliko desetink in enot? •— Koliko kroglic je na pervi in koliko na drugi rantici ? — Koliko jih je na 9 130 obeh vkup? — Koliko desetic je 17 petič? — Koliko čvetertakov je 16 kr. ? — 16 polkrajcarjev je koliko celih? — Koliko je polovica od 16? — Koliko je če- terti del od 16? — Koliko pa osmi del? — Koliko decimetrov je 1 meter in 6 decimetrov? — Koliko ore¬ hov dajo 4 kope ? — Zakaj ? — Koliko koles imajo 4 vozovi ? — Zakaj ? — Nekdo ima 7 parov nogovic; koliko jih je? — Zakaj? — Neki dninar prisluži v 16 dnevih 8 gld.; koliko si pridela na dan ? — Na vertu stoji 16 dreves; pozimi jih 9 pomerzne; koliko jih pa še životari? — Koliko pismaric narediš iz 16 pol pa¬ pirja, ako ga v 1 pismarico 2 poli porabiš? — Koliko kegljev moraš vsakrat pobiti, da jih v treh metih 16 pade? — Kaj se mora s kegli po vsakem metanji sto¬ riti? — Od 16 črešenj je Tonček polovico snedel, četerti del je dal svojej sestri in osmi del svojemu bratu; koliko jih mu pa še ostane ? Odjemajte od 16 zaporedoma po 1, namreč: 1 od 16 ostane 15, 1 od 15 ostane 14 itd. —- Odjemajte od 16 vedno po 2! — Manjšajte št. 16 vedno za 3! — Štejte od 16 s 4 navzdol! — Odštevajte zaporedoma 7, 8, 9 od 16! — Ktero število je za 7 manjše od 16 ? — Ktero število je za 7 večje od 9 ? (Pismeno iz M. knj. stran 25—26.) Št. 17. S kterim denarjem moreš 16 kr. plačati? — Ko¬ liko kr. imaš, ako ti oče 1 desetico, mati pa 7 kr. dajo ? — Zakaj ? — Koliko mescev je 1 leto in 5 mes¬ cev? — Koliko goldinarjev je 17 desetic? — Koliko decilitrov je 1 liter in 7 decilitrov? — Koliko metrov je 1 dekameter in 7 metrov? — Koliko novih lotov ali dekagramov je 17 gramov? — Mati kupijo 1 kozarec 131 za 8 in 1 po 9 kr.; koliko veljata oba ? — Koliko je Ikrat 1, lkrat 2, 3, 4, 5 itd.? — Kako se pravi pe- terno od 1, od 2, od 3 . . . . ? — Koliko je čveterno od 4 in 1 ? — Koliko je 7krat 2 + 3 ? —• (Pismeno iz M. r. knj. stran 27—28.) Št. 18. Koliko je 17 in 1 ? — Iz česa obstaja število 18 ? — Koliko desetink in edink je v njem? Ti imaš 1 de- sestico in 2 čvetertaka; koliko je to krajcarjev? — Kteri 2 števili ti dajo število 18 ? — Ktera števila stoje med števili 11 in 18? — Ktera 3 števila moraš na tablo postaviti, da bodo 18 iznesla? — Koliko kr. nanesd 3 petice in 3 krajcarji ? — Koliko kr. je 18 polkr. ? — Koliko gld. je 18 desetic ? — Neki otrok je bil 18 mescev star, ko je umeri; koliko let in mescev je živel? — Koliko mescev ima leto ? — koliko pa pol leta ? — Koliko je to mescev? — Koliko delavnih dni storijo 3 tedni ? — Koliko je 3krat 6 ? — En meter sukna velja 3 gld.; na koliko pa 6 metrov pride ? — Zakaj ? — Težak si služi na dan 1 gld.; koliko mu gre za 3 tedne? — Dva brata delita 18 gld. tako med seboj, da vsak enako dobi; koliko dobi eden ? — Ena miza je 1 meter i 8 decimetrov dolga, druga pa 1 meter in 3 de¬ cimetre; ktera je delja in koliko? — Trije učenci so 18 verst napisali; pervi 5, drugi 6, koliko pa tretji? Kolikokrat je 1 v 2? v 2, 3, 4, 5 ... 18? — Kolikokrat ste 2 v 10, 13, 14, 16, 18 — 13 15, 17? — Kolikokrat so 3 v 12, 15, 18 — 13, 14, 16, 17? Kolikokrat se najde 4 v 12, 16, 17, 18 ? Kolikokrat se nahaja 5 in 6 v 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18? (Pismeno iz dr. Močnikove r. knjižice str. 29 — 30.) 132 Naloge pervega skupka dr. M. knj. str. 29 o : gajo dastevanje. pri čemur se iz perve v drugo desetinko pre stopi; te vadbe so posebno imenitne; zatorej naj učit svoje učence v tistih do dobrega dožene. Takošne vau' so se dozdaj prijemale razpoloženja števil ter se Uj. * vil na neposredstveni vunanji ogled. Važno je pa tudi, da učenci s časoma število bolj in bolj duševno ogledavajo, da si je namreč le mislijo, čemur že nauk v pervi dese¬ tinki s pripovestmi naj bolj ustreže. Učitelj je učence v razloženji glavnih števil na vsi strani navajal; ta pridobljena znanost naj se tukaj vko- risti, da se odstevajoče število vedno tako razloži (razde), da najprej desetinke dopolniš, in potem še ostale edinke prišteješ. N. pr. 8 + 6 = Koliko moraš k 8 došteti, da 10 dobiš ? (da bode desetinka cela?) — še 2. Kje pa dobiš te 2? — Od 6. — 6 je pa 2 -f- 4. — Koliko ti pa še ostane, ko 2 od 6 vzameš? — še 4. Koliko je 10 in 4? — Ako hočeš 6 k 8 šteti, doštej najprej 2, in po tem še 4! — To naj se pokaže pri vsakem številu tudi na ru- sovskem rajtalu. 8 + 6 — 8 + 2 = 10 10 +• 4 = 14 8 + 6 = 14 Kadar so učenci že bolj zvajeni, ali da so dobre glave, tedaj jim tega ni potreba, temoč naj se le znesek zapiše : 8 + 6 = 14. Četerti skupek teh nalog obsega vadbe odštevanja, pri čemur se iz perve desetinke v drugo prestopi. Uči- 1 t 133 telj naj navaja učence, vselej najprej toliko, odšteti, da la desetinka ostane in po tem jim ukaže, še ostale ote odšteti. N. pr. 15 - 6 = Koliko moraš od 15 odšteti, da na 10 prideš ? -— 6 je pa 5 in 1. — Koliko moraš še odšteti? — 10 — 1 = 9. Namesto da 6 od 15 na enkrat odšteješ, od- štej najprej 5, in po tem še 1. Pismeno : 15 — 6 = 15 — 5 = 10 10 — 1 = 9 15 — 6 = 9 Št. 19. J. v tvojej hranilnici imaš ti najprej le 1 kr.; pride tvoj god, oče ti dajo 1 desetico, mati pa 8 kr. ; koliko kr. pa leži zdaj v hranilnici, ako te tudi noter deš? — Koliko je 10 + 9 ? — Iz česa obstaja število 19 ? — Neki otrok je leta star, drugi pa 19 mescev; kteri je starejši in za koliko? — Jaz imam že 10 gld. v svojej hranilnici ! baha se neki fant. Jaz imam tudi že 8 gld. pravi en drugi. In koliko jih imaš ti ? vpra¬ šata oba tretjega fantina. Jaz imam le 1, ali ta je sre- bern ! odgovori ta ponosno. •— Koliko gld. so imeli vsi trije dečki vkup ? S kterim denarjem moraš 19 kr. plačati? — Koliko gld. in desetic je 19 desetic? — Koliko metrov in deci¬ metrov je 19 decimetrov ? — Koliko decilitrov je 1 liter in 9 decilitrov? — Kolikokrat je 1 gram v 1 dekagramu? — Koliko novih lotov ali dekagramov je 19 gramov? Neki kmet ima 4 dvojice volov in 11 krav; 134 koliko goved je to? — Ena dvanajstica gumbov Velja, 1 desetico; koliko pa velja 19 dvanajstič? — Y nekem gozdu so 9 bukev, 6 borov in 4 smreke posekali; ko¬ liko dreves je to? — Imajo uteži, s kterimi morejo 1, 2, 4, 8, 16 lotov tehtati; s kterimi pa moreš 19 lotov tehtati? — Ko bi jaz še enkrat toliko kr. imel, kolikor jih že imam in še 9 kr., tedaj bi jaz mogel tisto igračo kupiti, ki sem jo na sejmu vidil. (Pismeno iz M. r. knj. str. 31—32.) Število 19 obstaja iz 1 desetinke in 9 enot. Dodam devetim enotam še eno, jih je 10 enot ali 1 desetinka. Ena desetinka in še ena desetinka ste pa 2 desetinki in 2 X 10 = 20. — Koliko je tedaj 19 in 1 ? — Ko¬ liko desetink je to ? — Koliko kroglic je na pervi ran- tici ? koliko pa na drugi ? koliko na obeh vkup ? — Koliko perstov imaš na obeh rokah ? -— Koliko desetink je 20 edink ? — Koliko desetic je 20 kr. ? —- Koliko dvajsetič je 20 kr. ? — Koliko kr. je pol dvajsetice ? — Koliko 1 četertin (bi), 1 petin (%), 1 desetin (Vio)? — 1 gld. ima 5 dvajsetič. Koliko dvajsetič dasta 2, 3, 4 gld. ? — Koliko kr. ste 2 desetici ? 4 petice ? 5 čve- tertakov? — Koliko gld. je 20 desetic? — Koliko gra¬ mov dasta 2 dekagrama ? — Koliko metrov je 20 deci¬ metrov ? — Koliko decilitrov sta 2 litra ? — Koliko centimetrov sta 2 decimetra? — Neka gospodinja nese 20 metrov perta na prodaj; proda ga pa le 10 metrov; koliko ga pa še domu prinese ? — Koliko nog ima 5 konjev ? — Koliko nog pa imata 2 pajeka in 1 miš ? — Koliko nog imajo 3 metuli in 1 ptica? — Štejte vsi vkup do 20 ! od 20 navzdol. Druge vadbe na vse kraje kakor v pervi desetinki. (Pismeno iz M. —35.) Št. 20. C0B1SS NARODNA IN UNIUERZITETNA knjižnica 00000388954