1 Slovenski primer vrednotenja nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema Marjeta Kuhar 1 Slovenski primer vrednotenja nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema Analiza sprememb v dostopnosti do izbranih vrst zdravstvenih storitev od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2022 Avtor: Mag. Marjeta Kuhar, univ. dipl. ekon. Recenzenti: Biserka Simčič, spec. posl. ekonom. Dr. Erik Brecelj, dr. med. Dr. Dragan Kovačić, dr. med. Nacionalni inštitut za javno zdravje Ljubljana, 2023 Odgovorna oseba: Branko Gabrovec, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Elektronska izdaja Spletni naslov: https://nijz.si/ Vsebina raziskave ni lektorirano. Uporaba in objava podatkov ter vsebine raziskave, v celoti ali delno, dovoljena le z navedbo avtorja oziroma vira: Kuhar M. Slovenski primer vrednotenja nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema; analiza sprememb v dostopnosti do izbranih vrst zdravstvenih storitev od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2022. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023. Dostopno na: https://nijz.si/publikacije/slovenski-primer-vrednotenja-nujnih-ukrepov-za- zagotovitev-stabilnosti-zdravstvenega-sistema/ Copyright © September 2023, Nacionalni inštitut za javno zdravje Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 163983107 ISBN 978-961-7211-06-1 (PDF) 2 R e c e n z i j a 1 V Sloveniji se srečujemo s pomanjkanjem raziskav na področju kakovosti, vključno z dostopnostjo. Pričujoče delo je pionirsko delo na področju vrednotenja nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti slovenskega zdravstvenega sistema in ustreznosti ukrepov interventne zakonodaje za skrajšanje čakalnih dob za izbrane zdravstvene storitve in posledično nakazuje rešitve za zagotavljanje pravočasnega dostopa do potrebnih zdravstvenih rešitev. Avtorica se z inovativnim pristopom loti raziskave področja, ki trenutno predstavlja za družbo enega najbolj perečih problemov na področju zdravstva pri čemer jasno opredeli terminologijo in razliko posameznih pojmov, ki so mnogokrat napačno uporabljeni in posledično vnašajo zmedo tako pri postavljanju ciljev politike kot tudi pri interpretaciji doseženih rezultatov (politike in ostale javnosti). Metodologija uporabljena v znanstveni monografiji je jasna, pregledna ter široko zastavljena. Koncept proučevanja temelji na multidisciplinarnem pristopu, kar je pomemben doprinos na področju kvalitativnega raziskovanja. Avtorica inovativno kombinira kvalitativno in kvantitativno proučevanje problema, kar omogoča temeljito obravnavo raziskovalnega problema, tako z vidika analize podatkov kot tudi njene interpretacije. Uporabljene metode zbiranja ter analize podatkov za proučevanje kompleksnosti obravnavane problematike so ustrezne in inovativne pri čemer so tudi jasno opredeljene omejitve raziskave. Delo avtorice ocenjujem kot izjemen doprinos k obravnavi problematike, ki zapolnjuje vrzel na področju raziskav, ki se nanašajo na vrednotenje ukrepov zdravstvene politike v slovenskem družbenem prostoru. Kompleksen in pogosto nerazumljiv problem dolgih čakalnih dob obravnava na področju znanstvenega raziskovanja na izviren način. Tako doprinos raziskovalnega področja osebno vidim predvsem v podajanju kompleksne, pogosto narobe razumljene materije, to je obravnave čakalnih dob in čakalnih vrst, ki jih avtorica poda ter razloži na razumljiv način. V zaključku znanstvene monografije predlagam, da avtorica sledi priporočilom glede dopolnitev, ki so ji bile posredovane. Nedvomno bo omenjena publikacija, v kateri so jasni in povedni rezultati, odlično orodje za odločevalce pri sprejemanju novih/nadaljnjih ukrepov. Na znanstvenih dokazih predstavlja pomoč odločevalcem in kreatorjem politik ter tihi poziv, da bodo začeli upoštevati prevečkrat preslišano stroko na področju načrtovanja ukrepov za stabilizacijo slovenskega zdravstva, ki bodo rezultirali v koristih za državljane. Pri izdelavi recenzije dela nimam konfliktov interesa. Avtor recenzije: Biserka Simčič, spec. posl. ekonom. Recenzija prispela, dne 4. september 2023 3 R e c e n z i j a 2 Monografija je napisana v času, ki bi težko bil bolj »primeren« za objave takšne znanstvene publikacije. Skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu je bila najbolj izstopajoča tema prvega leta vladanja aktualne vlade. Obljube ministra za zdravje so bile zelo ambiciozne, upanja bolnikov nič manjša. Redki strokovnjaki so ob uvajanju interventnih ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst opozarjali, da ti ne bodo imeli želenih učinkov. Celo nasprotno. Žal so imeli prav. Kljub ogromni vsoti denarja, ki je bila porabljena za zdravstvene storitve, se čakalne vrste niso skrajšale. Na videz nelogično. Vendar nelogično le za nestrokovnjake. Zato je takšen-znanstven pristop k omenjeni problematiki ne samo dobrodošel, ampak celo nujen. Cilj raziskave je jasno zastavljen; ocena (ne)uspešnosti interventnih ukrepov za zmanjšanje oziroma odpravo nesprejemljivo dolge čakalne dobe s plačevanjem vseh zdravstvenih storitev nad pogodbenim obsegom vsem izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, od 1. septembra 2022 do konca leta 2023. Metode raziskave so jasno definirane. Bazirajo tudi na tuji znanstveni literaturi. Rezultati so natančno, predvsem pa razumljivo predstavljeni in povedni. Enostavno in natančno prikažejo (ne)uspešnost ukrepov v številkah. V Razpravi avtorica opiše razloge zakaj interventni ukrepi niso imeli pričakovanega učinka. V praksi je bilo dokazano, da nekontrolirano financiranje storitev v zdravstvu nima nobenega učinka. Avtorica je z znanstvenim pristopom pokazala zakaj se je to zgodilo in kaj bi morali avtorji ukrepov narediti, da do tega ne bi prišlo. Publikacija predstavlja način obravnave zdravstvene problematike na strokovni in znanstveni osnovi. Način dela, ki smo mu v Sloveniji na področju zdravstvene politike le redko priča. Mogoče je to eden od razlogov, da nikakor ne pridemo do ukrepov, ki bi izboljšali delovanje zdravstvenega sistema. Upam, da bo zato ta publikacijo marsikomu od odgovornih odprla oči. Zdravstvenega sistema ni možno izboljšati brez strokovnega znanja, ki bazira na znanstvenih analizah. Vse ostalo je delo »na pamet« z žal spet in spet pričakovanimi (NE)uspehi. Ta publikacija je dobra osnova za sprejem ukrepov, ki bi dejansko imeli pozitiven vpliv na delovanja zdravstvenega sistema. Pri izdelavi recenzije dela nimam konfliktov interesa. Avtor recenzije: Dr. Erik Brecelj, dr. med. Recenzija prispela, dne 3. september 2023 4 R e c e n z i j a 3 Opravljeno delo zastavlja vprašanje vrednotenja in ustreznosti interventne zakonodaje na čakalne dobe izbranih področij v zdravstvenem sistemu Republike Slovenije. Le-te predstavljajo trenutno enega izmed najbolj perečih problemov zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in s svojim vplivom na dostopnost le-tega posegajo v samo jedro definicije zdravstvenega sistema kot javnega. Gre za zelo pomemben poskus definicije mehanizma sprotnega merjenja učinkovitosti določenega regulatornega posega na doseganje zastavljenih ciljev v zdravstvenem sistemu v realnem času in s tem za metodo predvidevanja uspešnosti regulatorja ter smotrnosti porabe javnega denarja. Pristop avtorice je izviren in inovativen ob sočasni jasni definiciji terminov s katerimi aktualna politika in mediji pogosto operirajo nestrokovno ali napačno. V raziskavi so retrospektivno zbrani podatki ustrezno zajeti in jasno definirani, tudi omejitve raziskave in njenih rezultatov so jasno opredeljene. Predstavljene slike in tabele so izdelane pregledno, smiselno in po enotni metodologiji, kar povečuje razumljivost podane materije in omogoča neposredne primerjave med opazovanimi medicinskimi strokami. Avtorica v celotno delo smiselno vključuje izsledke iz znanstvene literature, ki jih ustrezno citira, s svojimi rezultati nekatere izmed virov smiselno tudi dopolnjuje in nadgrajuje. Rezultati so jasno podani, smiselni in podkrepljeni s podatki. Celotno delo ocenjujem kot odličen prispevek v sodobni znanstveni literaturi, saj nam podaja relevantne rezultate, ki eksplicitno govorijo o uspehu oz. neuspehu določene zdravstvene politike na učinkovitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Poleg tega, da delo avtorice zapolnjuje podatkovne vrzeli na področju učinkovitosti zdravstvenega sistema, gre za dragocen prispevek, ki nas uči, da podobno kot v naravi tudi v zdravstvu in zdravstveni politiki noben ukrep ne more biti opredeljen kot uspešen, če ni sočasno vzpostavljen tudi mehanizem za merjenje njegove učinkovitosti, le-ta pa potem postane podlaga za hitre spremembe in ustavitve neuspešnih ukrepov ter uvedbo novih. Avtorica nam na tak način nakazuje kako v zdravstveni politiki zgraditi reaktivne mehanizme z elementi avto regulacije na podlagi dobro organiziranih podatkov. Po mojem osebnem mnenju je pristop opisan v delu za zdravstveni sistem Republike Slovenije edina možna pot, zato se za ta veliki znanstveni prispevek se avtorici zahvaljujem. Pri izdelavi recenzije dela nimam konfliktov interesa. Avtor recenzije: Dr. Dragan Kovačić, dr. med. Recenzija prispela, dne 31. avgusta 2023 5 P o v z e t e k Izhodišče: V letu 2023 smo izvedli retrospektivno (ex-post), opazovalno vrednotenje interventnih ukrepov za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 2022. Na podlagi teorije vrednotenja javnih politik in teorije dostopa do zdravstvenih storitev smo ocenili (ne)uspešnost interventnih ukrepov, sprejetih v letu 2022. Cilj študije je bil ugotoviti, ali je cilj interventnih ukrepov — zmanjšati oziroma odpraviti nesprejemljivo dolge čakalne dobe s plačevanjem vseh zdravstvenih storitev nad pogodbenim obsegom, vsem izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, od 1. septembra 2022 do konca leta 2023. Oceno (ne)uspešnosti interventnih ukrepov smo ovrednotili na primeru trinajstih vrst zdravstvenih storitev, petih ambulantnih specialnosti: diabetologije, kardiologije, pulmologije, urologije in oftalmologije, vključno z operacijo sive mrene. Metodologija: Raziskovalna strategija je bila sestavljena iz pregleda literature in empiričnega dela raziskave. Pri pregledu literature, njeni interpretaciji in razvijanju argumentacije smo sledili hermenevtičnemu pristopu – teoriji interpretacije. S tem pristopom smo želeli doseči boljše razumevanje interdisciplinarne, uporabne in mehke terminologije, potrebne za razumevanje glavne teme, ki smo jo raziskovali: dostop do zdravstvenih storitev in faza vrednotenja javne politike. V nadaljevanju raziskave smo obe glavni temi razširili na področje merjenja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev s kazalniki čakalnih dob in čakalnih vrst ter v raziskavo vključili značilnosti, ki veljajo za slovenski zdravstveni sistem. Uporaba narativnega pristopa pri raziskovanju obravnavanih virov in sive literature nam je omogočila vzpostavitev kriterijev, ki smo jih razvili med raziskavo za vrednotenje (ne)uspešnosti političnih posegov, namenjenih zmanjšanju ali odpravi nedopustno dolgih čakalnih dob. Empirični del evalvacije intervencijskih ukrepov smo izvedli kot časovno študijo sumativnega vrednotenja z opazovanjem razlike med dvema časovnima točkama (med 1. septembrom 2022 in 31. decembrom 2022), ki predstavljata učinek proučevanega pojava – vpliv na vrednost specifičnih kazalnikov. Interventne ukrepe smo ovrednotili na podlagi izračunanih razlik med vrednostmi po specifičnih kazalnikih: (i) skrajšanje povprečnih čakalnih dob, (ii) povprečne čakalne dobe ne-presegajo dopustne čakalne dobe, (iii) zmanjšanje števila čakajočih, (iv) zmanjšanje čakajočih nad dopustno čakalno dobo po kategoriji (stopnji nujnosti obravnave) in vrsti zdravstvenih storitev. Rezultati: Dostopnost do zdravstvenih storitev po uvedbi interventnih ukrepov je bila vrednotena s štirimi vrstami kriterijev opisanih v metodologiji. Dostop do zdravstvenih storitev se je izboljšal po kriteriju: (i) Skrajšanje povprečnih čakalnih dob po kategorijah: »zelo hitro« za 41 % pri operacijah sive mrene, ter pri prvih specialističnih pregledih v diabetologiji za 14 %, v okulistiki za 13 % ter pregledu vida za očala in kontaktnih leč za 3 %; »hitro« pri prvih pregledih v diabetologiji za 6 % in pregledu vida za očala in kontaktne leče za 1 %; »redno« pri operaciji sive mrene za 24 % in prvih pregledih v diabetolgoiji za 1 %. (ii) Primerjava povprečnih in dopustnih čakalnih dob: interventni ukrepi v obravnavanem obdobju niso pokazali pozitivnih učinkov, saj so povprečne čakalne dobe pri prvih specialističnih pregledih v vseh treh kategorijah ostale nad dopustno čakalno dobo, razen pri prvih specialističnih pregledih za kategorijo »hitro« v diabetologiji (32 dni) in v pulmologiji (56 dni), ter pri kategorij »redno« pri pregledih vida za očala in kontaktne leče (155 dni), v pulmologiji (79 dni) ter v diabetologji (50 dni), kjer so bile povprečne čakalne dobe že pred uvedbo interventnih ukrepov pod dopustnimi čakalnimi dobami. (iii) Zmanjšanje števila pacientov na čakalnih seznamih: pri kategoriji »zelo hitro« za 4 % in »hitro« za 3 % pri operacijah sive mrene, med tem ko se je pri kategoriji »redno« število pacientov zmanjšalo pri operaciji sive mrene za 19 %, pri prvih specialističnih pregledih za 31 %, v urologiji za 15 %, v diabetologiji za 14 %, v okulistiki za 9 % ter najmanj za 1 % v pulmologiji. 6 (iv) Zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo v kategoriji »zelo hitro« za 7 % pri operacijah sive mrene; v kategoriji »redno« pri prvih specialističnih pregledih v diabetologiji za 44 %, v kardiologiji za 32 %, v urologiji za 20 %, v okulistiki za 3 %, pri pregledu zaradi očal in kontaktnih leč za 9 % ter za 21 % pri operacijah sive mrene. Primerjava skupnega števila čakajočih po stopnjah nujnosti je pokazala, da se je po uvedbi interventnih ukrepov število čakajočih na čakalnem seznamu v stopnji »zelo hitro« povečalo za 17 % (za 1.324 čakajočih), v stopnji »hitro« za 10 % (za 2.738 čakajočih), ter zmanjšalo v stopnji »redno« za 14 % (za 5.484 čakajočih). Zaključki: V znanstveni monografiji predstavljeno vrednotenje zdravstvene politike z vidika pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev s kazalniki — čakalne vrste in čakalne dobe, ter njihova primerjava z dopustnimi čakalnimi dobami — kot kriteriji za vrednotenje rezultatov uspešnosti interventnih ukrepov, ponuja drugačen vidik od vrednotenja, kot se interpretira v praksi. Uporaba pristopov – sumativno vrednotenje javnih politik, hermenevtična analiza literature in virov ter narativna analiza besedil – omogoča poglobljeno analizo in razkrivanje neskladij med definicijo načrtovanega in dejanskega izida interventnih ukrepov. Analiza kaže, da je bil cilj interventnih ukrepov v začetni fazi zastavljen obetavno, saj je bilo predvideno vrednotenje. Kasneje, v procesu oblikovanja in izvajanja ukrepov, je bil cilj spremenjen, kar je povzročilo terminološko in tehnično zmedo pri ocenjevanju rezultatov uspešnosti ukrepov. Naša raziskava je pokazala, da je bil cilj, ki ga je Ministrstvo za zdravje opredelilo v zdravstveni politiki, v javnosti interpretiran različno – kot skrajšanje ali odprava čakalnih vrst oziroma povprečnih ali dopustnih čakalnih dob za vse vrste zdravstvenih storitev. Z vidika ocene rezultatov uspešnosti interventnih ukrepov je bil nabor storitev, zajetih v interventne ukrepe, preširok. V slovenskem zdravstvenem sistemu spremljamo več kot 1700 vrst zdravstvenih storitev. Če tem dejstvom prištejemo še kontrolne preglede, ki jih ministrstvo pri interpretaciji uspešnosti interventnih ukrepov šteje za cilje, čeprav niso predmet nadzora čakalnih dob, obsega vrednotenja ukrepov zdravstvene politike ni mogoče nadzorovati. Glede na izkušnje drugih zdravstvenih sistemov, bi bilo bolj smiselno določiti prioritete, npr. s poudarkom na pacientih na čakalnem seznamu, ki na prvi pregled pri specialistu čakajo nad najdaljšo čakalno dobo. Vrednotenje rezultatov s teorijo vrednotenja je pokazalo, da so zdravstvene politike lahko uspešnejše, če obstaja formalna faza vrednotenja ukrepov glede na merila doseganja ciljev v pripravljalni fazi (načrtovanje in oblikovanje). Tako zaključujemo, da je šlo v fazi vrednotenja za postavljanje prioritet, ki ne ustrezajo z dokazi podprti zdravstveni politiki glede na predhodno dogovorjenim in jasno definiranim spremljanjem ukrepov, ki veljajo za kompleksne in dinamične interakcije med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami. Slednje je tudi glavna omejitev v raziskavi. Ključne besede: Slovenija, pravi specialistični pregledi, vrednotenje, ukrepi zdravstvene politike, čakalne dobe, čakalne vrste, diabetologija, kardiologija, urologija, pulmologija, okulistika. 7 A b s t r a c t Introduction: in 2023, we conducted a retrospective (ex-post), observational evaluation of interventions for the period 1 September to 31 December 2022. Based on the theory of public policy evaluation and the theory of access to health services, we assessed the (in)success of the intervention measures adopted in 2022. The aim of the study was to determine whether the objective of the intervention measures — to reduce or eliminate unacceptably long waiting times, was achieved by paying all health services beyond the contracted scope to all providers in the public health service network from 1 September 2022 until the end of 2023. The assessment of the (mis)success of the intervention measures was evaluated using the example of thirteen types of health services in five outpatient specialities: diabetology, cardiology, pulmonology, urology and ophthalmology, including cataract surgery. Methodology: The research strategy consisted of a literature review and an empirical part of the research. In reviewing the literature, interpreting it and developing the argument, we followed the hermeneutic approach - the theory of interpretation. With this approach, we aimed to achieve a better understanding of the interdisciplinary, applied and fuzzy terminology necessary to understand the main topic we were investigating: access to health services and the evaluation phase of public policy. Continuing the research, we extended both main themes to the area of measuring timely access to health services with indicators of waiting times and waiting lists, and included the characteristics applicable to the Slovenian health system in the research. The use of a narrative approach in researching the sources discussed and the grey literature enabled us to establish the criteria we developed during the research for assessing the (in)success of policy interventions aimed at reducing or eliminating unacceptably long waiting times. We conducted the empirical part of the evaluation of the intervention measures as a temporal study of the summative evaluation by observing the difference between two points in time (between 1 September 2022 and 31 December 2022) that represent the effect of the phenomenon under study - the effect on the value of certain indicators. Intervention measures were evaluated based on the calculated differences between the values according to certain indicators: (i) reduction in average waiting times, (ii) average waiting times do not exceed maximum waiting times, (iii) reduction in the number of people waiting, and (iv) reduction in patients waiting beyond the maximum waiting time by category (urgency level of treatment) and type of medical services. Results: The accessibility of health services after the implementation of the intervention measures was assessed using four types of criteria described in the methodology. Access to health services has improved according to the criterion: (i) Reduction in average waiting times by category: " High priority" by 41% for cataract surgery and for first specialist appointment in diabetology by 14%, in ophthalmology by 13% and for eye examination for glasses and contact lenses by 3%; " Priority" for first appointment in diabetology by 6% and for eye examination for glasses and contact lenses by 1%; " Regular" for cataract surgery by 24% and for first appointment by 1% in diabetology. (ii) Comparison of average and maximum waiting times: The intervention measures did not have a positive impact during the period under consideration, as the average waiting times for first specialist appointments were higher than the maximum waiting time in all three categories. Exceptions are the first specialist appointments for the "Priority" category in diabetology (32 days) and in pulmonology (56 days) and for the "Regular" categories for eye tests for glasses and contact lenses (155 days), in pulmonology (79 days) and in diabetology (50 days), where the average waiting times were already below the maximum waiting times before the intervention measures were introduced. (iii) Reduction in the number of patients on waiting lists in the "High priority" category by 4% and "Priority” by 3% in cataract surgery, while the "Regular" category decreased by 19% in cataract surgery and by 31% in cardiology, 15% in urology, 14% in diabetology, 9% in ophthalmology and at least 1% in pulmonology at the first specialist appointments. 8 (iv) Reduce the number of people waiting beyond the maximum waiting time for cataract surgery by 7% in the “High priority”; and “Regular" first specialist appointments in diabetology by 44%, in cardiology by 32%, in urology by 20%, in ophthalmology by 3% and for eye tests for glasses and contact lenses by 9% and for cataract surgery by 21%. A comparison of the total number of patients by urgency level showed that after the introduction of the intervention measures, the number of patients on the waiting list increased by 17% in the "High priority" (for 1,324 waiting patients) and by 10% in the "Priority" (for 2,738 waiting patients) and decreased by 14% in the "Regular" (for 5,484 waiting patients). Conclusions: The evaluation of health policy presented in the scientific monograph from the point of view of timely access to health services using the indicators — waiting lists and waiting times, comparison with maximum waiting times - which are used as criteria for evaluating the results of the success of intervention measures, offers a different aspect from the evaluation as it is interpreted in practise. The use of approaches - summative evaluation of public policy, hermeneutic analysis of literature and sources, and narrative analysis of texts - allows for in-depth analysis and disclosure of discrepancies between the definition of what was planned and the actual outcome of the intervention measures. The analysis shows that the target of the intervention measures was set promisingly in the initial phase, as an evaluation was foreseen. Later in the process of designing and implementing the measures, the objective was changed, leading to terminological and technical confusion in evaluating the results of the success of the measures. Our study showed that the target defined by the Ministry of Health in the health policy was interpreted differently by the public - as a reduction or elimination of waiting lists, or average or maximum waiting times for all types of health services. In terms of assessing the results of the success of the intervention measures, the range of services covered by the intervention measures was too broad. More than 1,700 types of health services are monitored in the Slovenian health system. If one adds to these facts the control examinations, which the Ministry counts as objectives when interpreting the success of the intervention measures, although they are not subject to the control of waiting times, the extent of the evaluation of the health policy measures cannot be controlled. Based on the experience of other health systems, it would make more sense to prioritise the introduction of intervention measures, e.g. by focusing on patients on the waiting list who are waiting beyond the maximum waiting time for the first specialist appointment. The evaluation of the results with the evaluation theory has shown that health policy measures can be more successful if there is a formal phase of evaluating the measures according to the criteria for achieving the objectives in the preparation phase (planning and conception). We thus conclude that the evaluation phase set priorities that do not correspond to evidence-based health policy in the sense of previously agreed and clearly defined monitoring measures that apply to complex and dynamic interactions between queues and waiting times. The latter is also the main limitation of the research. Key words: Slovenia, first outpatient appointment, evaluation, health policy measures, waiting times, waiting lists, diabetology, cardiology, urology, pulmonology, ophthalmology 9 Kazalo vsebine 1 Uvod ................................................................................................................................. 12 1.1 Teoretični vidik vrednotenja (ne)uspeha javne politike ................................................... 14 1.2 Teoretičen vidik vrednotenja (ne)dostopa do zdravstvenih storitev ................................ 16 1.3 Vrednotenja (ne)dostopa do zdravstvenih storitev in zdravstvena politika ..................... 17 1.3.1 Pozicija Slovenije v eksternem okolju pred uvedbo interventnih ukrepov ................... 19 1.3.2 Pozicija Slovenije v internem okolju pred uvedbo interventnih ukrepov ...................... 20 1.4 Javna zdravstvena politika na primeru interventnih ukrepov na področju skrajševanja čakalnih dob ..................................................................................................................... 23 1.4.1 Priprava ukrepov za pomembno skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu .......................... 23 1.4.2 Implementacija interventnih ukrepov – z zakonom do izboljšanja dostopa do zdravstvenih storitev ...................................................................................................... 24 1.4.3 Prvo poročilo o odpravi oziroma skrajšanju čakalnih dob ............................................ 25 2 Metodološki pristop k vrednotenju javne zdravstvene politike na primeru interventnih ukrepov na področju skrajševanja čakalnih dob ................................... 26 2.1 Strategija raziskovanja ..................................................................................................... 26 2.2 Hermenevtičen pristop analize in interpretacije ............................................................... 28 2.3 Empirični del vrednotenja (ne)uspeha interventnih ukrepov ........................................... 30 2.3.1 Zbiranje podatkov .......................................................................................................... 30 2.3.2 Določitev kriterijev vrednotenja rezultatov interventnih ukrepov ................................. 34 2.3.3 Analiza podatkov ........................................................................................................... 35 3 Rezultati vrednotenja (ne)uspešnosti interventnih ukrepov ....................................... 37 3.1 Rezultati vrednotenja po specialnostih določenih v raziskavi ......................................... 37 3.1.1 Diabetološki prvi in kontrolni pregledi ......................................................................... 37 3.1.2 Kardiološki prvi in kontrolni pregledi ........................................................................... 39 3.1.3 Pulmološki prvi in kontrolni pregledi ............................................................................ 41 3.1.4 Urološki prvi in kontrolni pregledi ................................................................................ 44 3.1.5 Okulistični prvi in kontrolni pregledi ............................................................................ 46 3.1.6 Okulistični prvi in kontrolni pregledi vida za očala in kontaktne leče .......................... 49 3.1.7 Operacije sive mrene (katarakte) ................................................................................... 51 3.2 Rezultati vrednotenja po kategorijah in kazalnikih določenih v raziskavi ...................... 54 3.2.1 Vrednotenje po kriteriju skrajšanje povprečnih čakalnih dob in ne preseganje dopustnih čakalnih dob .................................................................................................................. 54 3.2.2 Vrednotenje po kriteriju zmanjšanje števila vseh čakajočih na čakalnih seznamih ...... 55 3.2.3 Vrednotenje po kriteriju zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo ..... 56 4 Razprava .......................................................................................................................... 58 5 Zaključki .......................................................................................................................... 63 6 Financiranje in drugi podatki o avtorju ....................................................................... 63 7 Literatura in viri ............................................................................................................. 65 8 Stvarno kazalo ................................................................................................................. 69 9 Priloge .............................................................................................................................. 72 10 Kazalo tabel Tabela 1. Potrebne aktivnosti za vodenje prožne politike izboljšanja pravočasne dostopnosti do zdravstvenih storitev 19 Tabela 2. Dostopnost do zdravstvenih storitev po podatkih OECD za leto 2021 (povprečne čakalne dobe v dnevih) ... 20 Tabela 3. Prvi učinki interventnih ukrepov na skrajšanja čakalnih vrst po skupinah 45. vrst zdravstvenih storitev MZ 26 Tabela 4. Nabor specifičnih kazalnikov in kriterijev za izvedbo vrednotenja interventnih ukrepov ............................... 34 Tabela 5. Dopustne čakalne dobe po stopnjah nujnosti obravnave ................................................................................. 35 Tabela 6. Diabetologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami ....................................................... 39 Tabela 7. Kardiologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami ......................................................... 41 Tabela 8. Pulmologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami ......................................................... 43 Tabela 9. Urologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami ............................................................. 44 Tabela 10. Okulistika – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami .......................................................... 48 Tabela 11. Okulistika – prvi in kontrolni pregledi vida za očala in kontaktnih leč: primerjave med kategorijami ......... 50 Tabela 12. Operacije sive mrene (katarakte): primerjave med kategorijami ................................................................... 51 Tabela 13. Primerjava povprečnih in dopustnih čakalnih dob pred in po interventnih ukrepih ...................................... 54 Tabela 14. Primerjava števila čakajočih vpisanih na čakalni seznam pred in po interventnih ukrepih ........................... 56 Tabela 15. Primerjava števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo pred in po interventnih ukrepih ........................... 57 Kazalo slik Slika 1. Konceptualizacija procesa nastajanja čakalnih dob in čakalnih vrst v zdravstvu .............................................. 18 Slika 2. Rast števila obravnavanih primerov kršitev pacientovih pravic v 10 letih ........................................................ 21 Slika 3. Hermenevtičen pristop analize in interpretacije ................................................................................................. 29 Slika 4. Diagram izbire zdravstvenih storitev ustreznih za izvedbo raziskave................................................................ 33 Slika 5. Dostop do specialističnih pregledov v diabetologiji »zelo hitro« ...................................................................... 37 Slika 6. Dostop do specialističnih pregledov v diabetologiji »hitro« .............................................................................. 37 Slika 7. Dostop do specialističnih pregledov v diabetologiji »redno« ............................................................................ 38 Slika 8. Dostop do specialističnih pregledov v diabetologiji »skupaj« ........................................................................... 38 Slika 9. Dostop do specialističnih pregledov v kardiologiji »zelo hitro« ........................................................................ 40 Slika 10. Dostop do specialističnih pregledov v kardiologiji »hitro« ............................................................................. 40 Slika 11. Dostop do specialističnih pregledov v kardiologiji »redno« ............................................................................ 41 Slika 12. Dostop do specialističnih pregledov v kardiologiji »skupaj« .......................................................................... 41 Slika 13. Dostop do specialističnih pregledov v pulmologiji »zelo hitro« ...................................................................... 42 Slika 14. Dostop do specialističnih pregledov v pulmologiji »hitro« ............................................................................. 42 Slika 15. Dostop do specialističnih pregledov v pulmologiji »redno« ............................................................................ 43 Slika 16. Dostop do specialističnih pregledov v pulmologiji »skupaj« .......................................................................... 43 Slika 17. Dostop do specialističnih pregledov v urologiji »zelo hitro« .......................................................................... 45 Slika 18. Dostop do specialističnih pregledov v urologiji »hitro« .................................................................................. 45 Slika 19. Dostop do specialističnih pregledov v urologiji »redno«................................................................................. 46 Slika 20. Dostop do specialističnih pregledov v urologiji »skupaj« ............................................................................... 46 Slika 21. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki »zelo hitro« ......................................................................... 47 Slika 22. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki »hitro« ................................................................................. 47 Slika 23. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki »redno« ............................................................................... 48 Slika 24. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki »skupaj« .............................................................................. 48 Slika 25. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »zelo hitro« ........................... 49 Slika 26. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »hitro« ................................... 49 Slika 27. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »redno« ................................. 50 Slika 28. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »skupaj« ................................ 50 Slika 29. Dostop do operacije sive mrene »zelo hitro« ................................................................................................... 52 Slika 30. Dostop do operacije sive mrene »hitro« .......................................................................................................... 52 Slika 31. Dostop do operacije sive mrene »redno« ......................................................................................................... 53 Slika 32. Dostop do operacije sive mrene »skupaj« ....................................................................................................... 53 Slika 33. Primerjava števila čakajočih — učinek interventnih ukrepov ......................................................................... 55 Slika 34. Primerjava števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo — učinek interventnih ukrepov ............................. 57 11 Seznam uporabljenih kratic ČD – čakalne dobe ČV – čakalne vrste DČD – (najdaljše) dopustne čakalne dobe KP – kontrolni pregled MZ – Ministrstvo za zdravje NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ang. The Organisation for Economic Co-operation and Development PP – prvi pregled RS – Republika Slovenija ZIRS – Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 12 1 Uvod Vrednotenje javne politike predstavlja zadnjo fazo procesa oblikovanja in izvajanja javnih politik, ki jo sestavlja pet faz: faza oblikovanja dnevnega reda, faza oblikovanja alternativnih rešitev, faza legalizacije (uzakonitve) izbrane rešitve, faza implementacije (izvajanja) ter faza evalvacije (vrednotenja) javne politike (3, 4). Vrednotenje javnih politik pomeni vrednotenje javnih programov, projektov, ukrepov, storitev (v nadaljevanju javna politika) (3). Če povzamemo znano definicijo javne politike, po Thomas Dye, je vrednotenje javne politike »karkoli vlade naredijo ali ne naredijo« (4, str. 8). Vsebin oziroma področij delovanja nekega socialnega sistema, pomembnih za vrednotenje javnih politik je neomejeno. Kot navaja Thomas Dye (3) so javne politike lahko še tako dobro organizirane, uspešne, financirane, ali vsesplošno sprejete, bodo vedno obstajala vprašanja na katera je potrebno odgovoriti v smislu ali javna politika dejansko deluje, ima učinkovite koristi za družbo, so njeni učinki trenutni ali dolgoročni, pozitivni ali negativni ter kakšni so odnosi med stroški in koristmi za družbo določene javne politike. Vsa ta vprašanja, so predmet raziskovanja ene izmed faz procesa oblikovanja in izvajanja javnih politik, imenovane faza vrednotenja (evalvacija) javne politike, ki se izvajajo na podlagi različnih metod, pristopov in modelov (5). Primerne so tudi za uporabo vrednotenja ukrepov javne zdravstvene politike, obravnavane v tej raziskavi, na področju zagotavljanja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev. Novejše študije, ki se poglobljeno ukvarjajo z vrednotenjem (ne)uspeha ukrepov javne zdravstvene politike z vidika skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu, kažejo na slabo odzivnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic zaostankov v zdravljenju, nastalih pred in med pandemijo covid-19. V njih avtorji opozarjajo na težave pri zagotavljanju pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev, zaradi odpovedanih ali prestavljenih, že načrtovanih zdravstvenih storitev, ki so se v razmerah med pandemijo covid-19 poglobile (6–13). Slednje velja tudi za Slovenijo in predstavlja vse večji izziv za odločevalce v zdravstveni politiki (14–16). Izkušnje tudi kažejo, da se zdravstveni sistemi težko prilagajajo izzivom, kot so staranje prebivalstva, multimorbidnost, razvoj novih tehnologij ter s tem povezane sodobne oblike zdravljenja. Vse to se odraža v neizpolnjenih potrebah po zdravstvenih storitvah ter slabši dostopnosti prebivalstva do kakovostne zdravstvene obravnave (12, 13). Čeprav je do 13 nedavnega veljalo, da nalezljive bolezni pomembno vplivajo na dostopnost do zdravstvenih storitev v državah z manj razvitimi zdravstvenimi sistemi, pa izkušnje med zadnjo pandemijo covid-19, kažejo na težave v obvladovanju dostopa do ne-nujnih zdravstvenih storitev ter odpravljanju posledic in zaostankov v zdravstvenih obravnavah, ki so nastali med pandemijo po vsem svetu, tudi v bolj razvitih zdravstvenih sistemih (8, 9, 15, 16). Te so vidne tudi v razlikah v zdravstvenem stanju prebivalstva, večanju neenakosti v zdravju, te pa v vse daljših čakalnih dobah (16). Slednje, po podatkih Eurostata, poleg finančnih razlogov (visok delež plačil za zdravstvene storitve neposredno iz žepa) in oddaljenosti izvajalca zdravstvenih storitev, državljanke in državljani Evropske unije, navajajo kot razlog za »neizpolnjene« potrebe po zdravstveni obravnavi (16). Na podlagi opisanih razmer, ki jim v teoriji policy analize pravimo identifikacija policy problemi, je vrednotenje ukrepov javne zdravstvene politike z vidika zagotavljanja pravočasne dostopnosti do zdravstvenih storitev neizogibno (3,4). Vse to in še več, kaže na potrebo po evalvaciji oziroma vrednotenju javne zdravstvene politike na podlagi specifičnih kazalnikov s katerimi v praksi vrednotimo oziroma merimo dostopnost do zdravstvenih storitev — čakalnih dob in število čakajočih pacientov, predvsem tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo (6, 9, 19–21). V raziskavi se osredotočamo na vrednotenje (ne)uspeha ukrepov javne zdravstvene politike (v nadaljevanju interventnih ukrepov), ki jih je Vlada Republike Slovenije (RS) napovedala v letu 2022, z namenom izboljšanja dostopa do zdravstvenih storitev, s ciljem skrajšanja nedopustno dolgih čakalnih dob, nastalih kot posledica pandemije covid-19 (6, 7). Prvi ukrep je bil v juliju 2022 sprejet akcijski načrt, katerega namen je bil izboljšanje kakovosti podatkov, ter s tem izboljšanje upravljanja in vodenja čakalnih seznamov, na podlagi že izvedenih raziskav v letu 2021-22 (6–9, 22, 23). Druga dva ukrepa, v juliju in oktobru 2022 sprejet oziroma dopolnjen Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (24), katerega cilj je bil prebivalstvu RS zagotoviti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, z namenom odpraviti nedopustno dolge čakalne dobe, nastale zaradi preprečevanja in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19; odpraviti organizacijskih slabosti zdravstvenega sistema; zagotoviti zadostne zmogljivosti – kadrovske, prostorske ter opreme (25). Slednji je na novo omogočil plačilo vseh zdravstvenih storitev, opravljenih nad dogovorjenim obsegom programa zdravstvenih storitev, določenega s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2023 (24–26). 14 1.1 Teoretični vidik vrednotenja (ne)uspeha javne politike Vrednotenje javnih politik, sodi v politološko znanstveno disciplino, ki jo zanimajo posledice oziroma rezultati (ne)delovanja že sprejetih in izvajanih odločitev oblasti (27). Zgodovinski pregled, kaže da so zametki evalvacijskega raziskovanja nastali v tridesetih letih 20. stoletja na področju izobraževanja ter javnega zdravstva (1). Čeprav se študije vrednotenja med seboj razlikujejo po področjih (npr. medicina, pravo, tehnika), vsebinah (npr. projekt, ukrep, program) ter kdaj, kdo, in zakaj se proučujejo, je logika evalvacije raziskovanja enaka (1, 26). V raziskavi izhajamo iz izraza evalvacija in njenih sopomenk, kot so ocenjevanje, presojanje, razsojanje, analiziranje, razsojanje, analiziranje, kritiziranje, pregledovanje, preučevanje, nadziranje, merjenje, določanje vrednosti, ki se nanaša na nagibe oziroma procese, usmerjene v ocenjevanje nekoga ali nečesa (27). V splošnem obstajajo razlike med akademsko-strokovno in splošno oceno javne politike. Prva je rezultat poglobljenih, metodološko, specifično-strokovnih ter teoretsko utemeljenih postopkov, podajanja vrednosti predmeta oziroma fenomena, ki ga proučujemo, druga pa je rezultat subjektivno podane ocene »čez prst« (27). Poglavitne značilnosti po katerih je mogoče razlikovati vrednotenje od drugih analitičnih zvrsti raziskovanja javnih politik poda William Dunn (1, 24, 27): • vrednotenje je v svojem bistvu retrospektivno, ker vrednoti učinke v preteklosti sprejetih programov in ukrepov (ang. ex-post evaluation), lahko pa je tudi prospektivno (ang. ex-ante evaluation) – na primer vrednotenje pred uvedbo novih ali prenovljenih ukrepov, ki zajema vrednotenje novih oziroma možnih alternativnih rešitev; • vrednotenje je v svojem bistvu usmerjeno na sodbe in vrednote, vezane na zaželenost ali družbeno vrednost, koristnost ukrepov oziroma javnih programov; • vrednotenje upošteva dejstva in vrednote, pri čemer je pomembna primerjava med zamišljenim in dejanskim izvajanjem javnega ukrepa, kar zahteva zbiranje dejstev o izvajanju tega ukrepa in spremljanje (ang. monitoring), ki je nujno potreben vir za izvedbo vrednotenja ukrepov; • vrednote imajo dvojno kakovost – na eni strani imajo vrednote vlogo ciljev, namena (npr. skrajšati čakalne dobe), po drugi strani pa vrednote lahko nastopajo kot sredstvo k drugim ciljem ( npr. krajše čakalne dobe omogočajo pacientom, da pridejo hitreje ter s tem do kakovostne in varne do zdravstvene obravnave, kar je cilj ukrepov javne zdravstvene politike). 15 Vrednotenje v svojem osnovnem namenu, ocenjuje dosežke in podaja razloge za (ne)uspeh javne politike, pri čemer teži k objektivnosti, zanesljivosti, preverljivosti pri zbiranju in analizi ter interpretaciji podatkov (1). Vrednotenje javnih politik je v splošnem osredotočeno na iskanje (ne)uspeha ali (ne)učinkovitosti oblikovanja in izvajanja javnih politik (1, 25). Po mnenju Weiss, so rezultati vrednotenja javnih politik pomembni (1), ker ponujajo kritičen vpogled in ključne informacije uspešnosti izvajanja javnih politik, a so v praksi iz različnih razlogov premalokrat upoštevani (1). Vrednotenje javne politike — programa, ukrepa, projekta ali storitev, temelji na metodološko objektivnem raziskovanju, načelih spoštovanja temeljnih vrednot v družbi, povezanih s človekom in njegovim delovanjem (27). Zbiranje in analiza relevantnih podatkov na katerih temelji vrednotenje javne politike omogoča učenje in seznanjanje z rezultati oziroma posledicami izvajanja politike, programa, projekta ali ukrepov . Najbolj razširjena in uporabljena tipologija vrednotenja javnih politik, ki jo opredeli Michael Skriven je formativno (plastično) in sumativno vrednotenje ter programirano vrednotenje, ki ga opredelijo Rossi, Freman in Lipsey (1). • Formativno (plastično) vrednotenje v začetni fazi analizira razmere, ki so podlaga za uspešno in nadaljnje ugotavljanje izvedbe javne politike. Ta vrsta vrednotenja je interne narave, in je usmerjeno v procesne vidike. S svojimi spoznanji prispevka k (pre)oblikovanju in izboljšanju delovanja politike v fazi ko ta še poteka. Odgovarja na tri temeljna vprašanja: Je program, ukrep, projekt ali storitev — javna politika dosegel predvideno ciljno populacijo? Se dejanske storitve programa (ukrepa) skladajo z načrtovanimi? Kateri viri so (bili) porabljeni za izvedbo programa? (27). • Sumativno vrednotenje je usmerjeno v vrednotenje dosežkov oziroma učinkov programa, ukrepa, projekta ali storitve — javne politike. Ta vrsta vrednotenja je eksterne oziroma splošne narave. Ugotavlja, kako neka politika dejansko vpliva na probleme. Namen te vrste vrednotenja je povzeti dobre in slabe učinke javne politike (1). • Programsko vrednotenje se nanaša na vrednotenje celotne javne politike, od začetne do zaključne faze. Omogoča sistematično raziskati (ne)učinkovitost javnih politik, predstavitev nastalega družbenega problema ali določiti smernice za izboljšave. Ta vrsta vrednotenja programa, ukrepa, projekta ali storitve — javne politike vključuje štiri sklope: opredelitev potreb; priprava načrta; izvajanje; rezultati, vplivi in učinki. Praviloma se programsko vrednotenje osredotoča na enega od sklopov. V primeru, ko se osredotoča na vse štiri govorimo o vsestranskem (celovitem) vrednotenju (1). 16 1.2 Teoretičen vidik vrednotenja (ne)dostopa do zdravstvenih storitev Teorijo o dostopu do zdravstvenih storitev, sta pred več kot 40. leti utmeljila Penchansky in Thomas (29). Danes, zaradi pomembnosti zagotavljanja zdravstvenih storitev za ljudi, »dostopnost« predstavlja glavno skrb zdravstvene politike in je ena bolj uporabljenih besed, bodisi v literaturi zdravstvene politike, bodisi v političnih razpravah o zdravstvenih sistemih (29, 30). Kako izboljšati dostop do zdravstvenih storitev v sistemu zdravstvenega varstva, pa je tema s katero se na mednarodni ravni ukvarjajo zdravstvene politike po vsem svetu (32). Dostop do zdravstvenih storitev z vidika iskanja ravnovesja med pacientom in zdravstvenim sistemom avtorji definirajo različno (29). Morgan, na primer dostop do zdravstvenega varstva opredeli kot temeljno človekovo pravico (32). Enostavnejšo opredelitev najdemo pri Saurman, ki pravi, da: » gre pri dostopu za zagotavljanje zdravstvenih storitev v sistemu zdravstvenega varstva na način, da pacient, glede na zdravstvene potrebe, prejme pravo obravnavo od pravega izvajalca, ob pravem času, na pravem mestu« (32). Med tem ko se v političnih razpravah dostopnost do zdravstvenih storitev pogosto enači s kritjem zdravstvenega zavarovanje (28, 29), pa avtorji, kot Donabedian (33–35), Penchansky in Thomas (28, 31), Millman (36), Saurman (32), Fortney in drugi (37), dostopnost do zdravstvenih storitev definirajo iz različnih zornih kotov (32). Uveljavljena definicija koncepta dostopa do zdravstvenih storitev 20. stoletja, temelji na štirih dimenzijah dostopnosti — ekonomska, geografska, informacijska in etična (32, 38). Fortney in drugi (37) predlagajo re-definicijo koncept dostopa do zdravstvenih storitev v 21. stoletju, pri čemer definirajo pet dimezij — geografsko, finančno, kulturno, časovno in digitalno ter poudarijo pomen posamezne dimenzije z vidika posameznika, skupnosti, zdravstvenega sistema ali izvajalca. Fortney in drugi (37) za merjenje dostopnosti predlagajo kazalnike, ki so dejansko, neposredno ter objektivno merljivi za posamezno dimezijo dostopnosti, in sicer za geografsko – razdalja do najbljižjega izvajalca zdravstvene dejavnosti; za časovno – čakalne dobe; za finančno – doplačila; za kulturno – jezikovno ujemanje med izvajalcem in pacientom; za digitalno – elektronski dostop do zdravstvenih zapisov (37) . 17 1.3 Vrednotenja (ne)dostopa do zdravstvenih storitev in zdravstvena politika Ukrepi javnih zdravstvenih politik, ki jih uvajajo vlade z namenom izboljšanja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev, se med državami razlikujejo. Zato so pristopi s katerimi raziskovalci ali institucije ocenjujejo uspehe vladnih zdravstvenih politik na mednarodni ravni različni in pogosto neprimerljivi (4, 9). Ne glede na raznolikost, pa večina ukrepov javnih zdravstvenih politik temelji na iskanju odgovora na vprašanje: Kako v najkrajšem možnem času, (praviloma za čas trajanja mandata vlade) skrajšati strokovno nedopustno dolge čakalne dobe (10, 39) ? . Slednje se pogosto ocenjuje kot neuspešne, kot posledica nepremišljenih in hitrih odločitev vladajoče politike, ali kot simptom neustreznega financiranja zdravstvenih storitev, kar je tudi pogost razlog, da čakalne dobe ostajajo na dnevnem redu politike ter glavna tema v političnih razpravah in javnosti (13). V praksi, ocenjevanje (ne)uspešne zdravstvene politike temelji na primerjavi različnih-specifičnih kazalnikov, značilnih za posamezen nacionalni zdravstveni sistem, ki jih določajo nacionalne institucije same. Ti kazalniki praviloma temeljijo na »numeričnem« konceptu ter statističnem vrednotenju in merjenju razlik v gibanju povprečnih čakalnih dob ali številu čakajočih na čakalnih seznamih, v različnih kombinacijah za različne vrste zdravstvenih obravnav – bodisi specialistične preglede, elektivne operativne posege ali diagnostične preiskave (10, 40). Specifični kazalniki vrednotenja ukrepov zdravstvene politike z vidika skrajševanja čakalnih dob so v praksi različni. Ti se lahko nanašajo na podatke o realiziranih in/ali pričakovanih čakalnih dobah. Kazalniki, z vidika skrajševanja čakalnih vrst pa se nanašajo na podatke o številu pacientov na čakalnih seznamih, ki čakajo nad (strokovno) dopustno (maksimalno) čakalno dobo, številu opravljenih storitev, številu napotitev na nenujno zdravstveno obravnavo, in podobno (4, 6). Ne glede na raznolikost v metodologiji spremljanja in merjenja čakalnih dob (ang. waiting times) in čakalnih vrst (ang. waiting lists) (4, 9–11, 40–42), ti kazalniki pomenijo operativne kazalnike za izvedbo transnacionalnih primerjav zdravstvenih sistemov z vidika časovne dostopnosti do zdravstvenih storitev (11, 43). 18 Analize oziroma vrednotenje politik o čakalnih dobah in/ali čakalnih vrstah obstajajo, a po mnenju Cullis in drugih (44), zanemarjajo zgodovinski in politični kontekst zdravstvene politike in reform zdravstvenega varstva. Po njihovem mnenju, se na splošno ukrepi politike v povezavi s učinki izmikajo natančnemu nadzoru in primerjavi med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi, ki čakalne dobe praviloma uporabljajo kot pripomoček za racionalizacijo dostopa do bolnišnične obravnave (44). Namen tovrstnih primerjav je na pregleden način ugotoviti (ne)uspeh ukrepov zdravstvene politike posamezne države pri doseganju pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev (15). Izbira zasebnega izvajalca Zasebni izvajalec vrnitev Nujna zdravstvena obravnava zdravstvenih storitev Ne-nujna zdravstvena Obravnava pri napotitev Obravnava pri obravnava obravnava Izvajalec v mreži javne zdravniku družinske specialistu Čakalni seznam medicine zdravstvene službe Povpraševanje Ponudba + − − + Vpliv na povpraševanje: Čakalna Vpliv na ponudbo: doba (1) zdravstveno stanje in starostna struktura prebivalstva (1) financiranje zmogljivosti javnih izvajalcev (2) uvajanje novih metod zdravljenja in tehnologij (število postelj, zdravnikov, itd.) (3) preference pacientov ( preference-sensitive (2) zmogljivosti zasebnih izvajalcev conditions) (3) produktivnost (javni in zasebni izvajalci) (4) delež doplačil cene zdravstvenih storitev (4) sistem plačevanja zdravstvenih storitev (5) sistem zdravstvenega zavarovanja (obvezno, oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev – dopolnilno, privatno zdravstveno zavarovanje neposredno (6) cene zdravstvenih storitev v zasebnih izvajalcev Slika 1. Konceptualizacija procesa nastajanja čakalnih dob in čakalnih vrst v zdravstvu Vir: Povzeto po Siciliani in Hurst (4, 39, 42) Najbolj znana tipologija ukrepov zdravstvene politike za izboljšanje pravočasne dostopnosti do zdravstvenih storitev pred epidemijo covid-19 izhaja iz koncepta procesa nastajanja čakalnih dob in čakalnih seznamov v zdravstvu (Slika 1), avtorjev Siciliani in Hurst (4, 10, 39, 42), ki sta opravila vrednotenje (ne)uspešnosti ukrepov politik na področju skrajševanja čakalnih dob v dvanajstih državah članicah OECD, na primeru elektivnih posegov (45). 19 Njuno vrednotenje ukrepov temelji na ekonomskem modelu uravnavanja »ponudbe-povpraševanja« zdravstvenih storitev, ki ukrepe vlad razvršča v tri glavne skupine ukrepov (4, 39, 42): • ukrepi na strani ponudbe zdravstvenih storitev (npr. povečevanje finančnih sredstev, povečanje zmogljivosti – število postelj, število zdravnikov, idr.); • ukrepi na strani povpraševanja po zdravstvenih storitvah (npr. uravnavanje napotitev s strokovnimi smernicami, uvajanje novih tehnologij, ipd.); • ukrepi na strani ponudbe in povpraševanja hkrati. Ukrepi zdravstvene politike, značilni za obdobje po pandemiji covid-19, izhajajo iz koncepta prožne zdravstvene politike, ki temelji na ukrepih s hitrim odzivom na nepričakovane spremembe ter povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah (Tabela 1), namesto doslej največkrat uporabljene politike na strani povečevanja ponudbe zdravstvenih storitev (4, 9). Tabela 1. Potrebne aktivnosti za vodenje prožne politike izboljšanja pravočasne dostopnosti do zdravstvenih storitev • določitev prioritet za skrajševanje ČD in čakalnih vrst za izbrane vrste zdravstvenih storitev čakajočih nad DČD (določiti zdravstvene storitve ali dejavnosti na katera se ukrepi zdravstvene politike konkretno Priprava nacionalne strategije za nanašajo); • sistematično in sprotno spremljanje izvajanje politike na strani ponudbe zdravstvenih storitev, in daljše časovno obdobje z povpraševanja po zdravstvenih storitvah (npr. število napotitev po stopnjah nujnosti obravnave; število možnostjo spreminjanja prioritet opravljenih zdravstvenih storitev); • sprotno spremljanje (ne)učinkov politik skrajševanja ČD po zdravstvenih storitvah ter stopnjah nujnosti obravnave. • re-definiranje kazalnikov za spremljanje pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev; (npr. definirati Sprememba veljavne zakonodaje metodologijo za vrednotenje ukrepov zdravstvene politike); • določitev meril in kriterijev za spremljanje čakalnih dob in čakalnih vrst v zdravstvu. • Izboljšanje uporabe digitalnih vzpostavitev mehanizma za primerjanje in vrednotenje potreb prebivalstva na podlagi napotitev na zdravstveno obravnavo, vključno s prenovo modelov financiranja oziroma plačevanja zdravstvenih storitev; rešitev • vzpostavitev kontrolnih mehanizmov na vseh ravneh odločanja. Uporaba dopustne čakalne dobe • re-definirati pojem (najdaljše) dopustne čakalne dobe na ravni Republike Slovenije, regije, plačnika kot mehanizem uravnavanja zdravstvenih storitev ter re-definirati pogoje za plačilo zdravstvenih storitev; pravočasnega dostopa do • zagotavljanje kakovostnih podatkov (vhodne enote) v sistem eNaročanje o čakajočih na čakalnih seznamih zdravstvenih storitev ter pogoje za sprotno elektronsko vodenje čakalnih seznamov. Vir: Povzeto po (4, 9). 1.3.1 Pozicija Slovenije v eksternem okolju pred uvedbo interventnih ukrepov Po podatkih publikacije OECD »Zdravstveni profil države Slovenije 2021« (46) je bila pred epidemijo stopnja neizpolnjenih potreb po zdravstveni obravnavi nizka (3 % prebivalstva je poročalo o nezadovoljstvu z delovanjem zdravstvenega sistema, predvsem zaradi čakalnih dob) (12, 46). V prvem letu epidemije, pa je delež prebivalstva, ki je poročal o neizpolnjenih potrebah, narasel. V letu 2020 je 24 % prebivalstva poročalo, da so pomoč v zdravstvenem sistemu iskali kasneje, ali pa so se ji zaradi razmer med epidemijo odrekli (12, 46). 20 Tabela 2. Dostopnost do zdravstvenih storitev po podatkih OECD za leto 2021 (povprečne čakalne dobe v dnevih) Povprečne čakalne dobe (v dnevih) za izbrane vrste operativnih posegov Država Operacija sive Zamenjava Zamenjava PTCA CABG Prostatoktomija Histerektomija mrene kolka kolena Španija 64 … 55 129 118 121 138 Švedska 69 … 24 199 140 150 190 Portugalska 102 42 149 193 189 367 355 Madžarska 106 33 283 73 74 297 345 Irska 177 218 250 294 286 192 209 Slovenija 240 167 577 90 49 533 677 Poljska … … … … … … … Estonija … … … … … … … Opomba: PTCA ‒ perkutana transluminalna koronarna angioplastika; CABG ‒ operacija obvoda koronarnih arterij; prostatektomijo ‒ operacije prostate; histerektomijo ‒ operacije maternice. Vir: Data extracted on 28 Jun 2023 09:26 UTC (GMT) from OECD.Stat Slednje ima za posledico, da so se zaostanki v zdravstveni obravnavi povečali, kar je privedlo do še daljših čakalnih dob (4, 6, 9), kar je razlog, da povsod po svetu in tudi pri nas, dolge čakalne dobe za odločevalce v zdravstveni politiki predstavljajo vse večji izziv (10, 42). Na mednarodni oziroma EU ravni so primerjave v dostopnosti do zdravstvenih storitev med zdravstvenimi sistemi možne le za ozek nabor zdravstvenih storitev v okviru spremljanja sistemskih kazalnikov OECD na letni ravni za elektivne operativne posege (47). Najbolj uveljavljene so primerjave kazalnikov čakalnih dob za zamenjavo kolka, kolena ter operacije sive mrene (10, 40). Trenutne ocene po podatkih OECD za leto 2021 kažejo (Tabela 2), da v Sloveniji v primerjavi s Španijo, Švedsko, Portugalsko, Madžarsko in Irsko pacienti čakajo najdlje na zamenjavo kolena (677 dni), na CABG (577 dni), na zamenjavo kolka (533 dni), na operacijo sive mrene (240 dni) ter na PTCA (167 dni), med tem ko na prostatektomijo v Sloveniji poleg Madžarske, pacienti čakajo najmanj (90 dni). Pacienti v Sloveniji čakajo na histerektomijo ‒ operacije na maternici (49 dni), kar je najmanj med vsemi primerljivimi državami. 1.3.2 Pozicija Slovenije v internem okolju pred uvedbo interventnih ukrepov V Sloveniji so bili v preteklih obdobjih uvedeni različni vladni projekti in ukrepi za namen povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev: izdatno financiranje enkratnih dodatnih programov v letu 2016-18, modifikacija obračunskih modelov na nekaterih ravneh zdravstvene dejavnosti, vladni nacionalni razpis 2021-22 in spremenjen načinu dogovarjanja, ki zagotavlja učinkovitejši postopek ter hitrejši zaključek pogajanj glede dogovora med deležniki partnerji v postopku letnega dogovarjanja. Navkljub vsem navedenim aktivnostim, ključne šibke točke na področju neenakosti in skrajševanju čakalnih dob v zdravstvu ostajajo (1, 2). 21 V Sloveniji je na nacionalni ravni spremljanje čakalnih dob in čakajočih vrst kontinuirano vrednoteno za 404 vrst zdravstvenih storitev na mesečni ravni (25 prvih specialističnih pregledov in 379 operativne posege ter diagnostične preiskave), kar predstavlja nekaj več kot četrtino vseh vrst zdravstvenih storitev, ki se v sistemu eNaročanje spremljajo in beležijo na nacionalni ravni. Informacije o časovnem dostopu do zdravstvenih storitev na podlagi povprečnih čakalnih dob ter števila čakajočih so dostopne v mesečnih poročilih NIJZ (7, 19). Primerjava podatkov o številu čakajočih na dan 25. avgust 2022, v primerjavi s 1. februarjem 2021, so pokazali, da se je število čakajočih pacientov, ki čakajo na eno od omenjenih vrst zdravstvenih storitev, povečalo za 59 % (88.691 čakajočih) (14). Globlja analiza dostopa do zdravstvenih storitev v enakem obdobju in enakim naborom zdravstvenih storitev (14), pokaže povečanje števila čakajočih na prvi specialistični pregled za 76 % (43.261 čakajočih) ter na diagnostične preiskave ali operativne posege za 49 % (45.430 čakajočih). Skupno število čakajočih pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo se je v enakem obdobju povečalo za 103 % (59.756 čakajočih), od tega za 149 % (32.036 čakajočih), ki čakajo na prvi specialistični pregled, in za 76 % (27.720 čakajočih), ki čakajo na diagnostično preiskavo ali operativni poseg (14). Slika 2. Rast števila obravnavanih primerov kršitev pacientovih pravic v 10 letih Vir: Povzeto po podatkih Vlade RS (48). Analiza podatkov, ki kažejo rast števila obravnavanih primerov kršitev pacientovih pravic v zadnjih 10 letih pokaže (Slika 2), da se število obravnavanih pritožb, po padcu v letu 2012 in 22 ponovnem padcu v letu 2019 ponovno povečuje. Tako se je število obravnavanih pritožb v letu 2022 v primerjavi z letom poprej povečalo za 16 % oziroma za 39 % v primerjavi z letom 2019 pred pandemijo covid-19 (48). Iz državnega poročila o stanju varstva pacientovih pravic za leto 2022 (48), med drugim izhajajo naslednje ugotovitve v povezavi s pravočasnim dostopom do zdravstvenih storitev (Priloga B): • kljub številnim interventnim ukrepom zdravstvene politike je med pritožbami še vedno veliko takšnih, ki se nanašajo na nedopustno dolge čakalne dobe, zato z vidika pacientovih pravic ni zaznati pravih premikov, saj so čakalne dobe na nekaterih področjih še vedno strokovno nedopustno dolge; • zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob za prve specialistične preglede (pri nevrologu, ortopedu, revmatologu), operativne posege (nevrokirurgija in žilna kirurgija), druge dejavnosti zdravstvenega varstva (fizioterapija, zdravstvena nega), in obravnave v osnovni ter specialistični zobozdravstveni dejavnosti (ortodontija, endodontija, paradontologija ter zobna protetika), poročilo navaja, da nakopičene težave v zdravstvenem sistemu pacientom in zdravstvenih delavcev povzročajo hude stiske, kar povečuje število nesoglasij med pacienti in zdravstvenim osebjem; • pogoste odpovedi oziroma spreminjanje (odlaganje) terminov za obravnavo s strani izvajalcev zdravstvenih storitev; • vse daljše čakalne dobe so ponekod že ogrožale uspešnost zdravljenja; • pacientom pri iskanju izvajalcev s primerno dolgo čakalno dobo nepregleden sistem informiranja povzroča težave; • pacientom digitaliziran sistem naročanja predstavlja težave, kar je zaskrbljujoče za starejše paciente, ki se v digitalnem okolju ne znajdejo, in nimajo nikogar, ki bi jim pomagal pri naročanju oziroma iskanju izvajalca zdravstvenih storitev. 23 1.4 Javna zdravstvena politika na primeru interventnih ukrepov na področju skrajševanja čakalnih dob 1.4.1 Priprava ukrepov za pomembno skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu Aktivnosti na področju težav z dostopnostjo do pravočasne zdravstvene obravnave v slovenskem zdravstvenem sistemu, so bile po pandemiji covid-19, ponovno uvrščene na dnevni red politike. MZ je 8. julija 2022 v sporočilu za javnost, kot prioriteto izpostavilo problem neenakosti v zdravju, ki se odraža v dolgih čakalnih dobah zaradi katerih se povečujejo tveganja pri zdravljenju, podaljšujejo odsotnosti pacientov z dela, kar z finančnega, organizacijskega ter gospodarskega vidika, predstavlja dodatno breme zdravstvenemu sistemu (22). Predstavljen akcijski načrt MZ (22), je vključeval potrebo po izboljšanju kakovosti podatkov čakalnih seznamov na podlagi študij opravljenih pred in med epidemijo covid-19 (4, 6, 7, 48). Namen teh aktivnosti je bil izboljšati upravljanje podatkov čakalnih seznamov, ki bi služili kot podlaga za pripravo in sprejem učinkovitih interventnih ukrepov za izboljšanje pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev (22). Napovedane aktivnosti so se nanašale na izboljšanje upravljanja in vodenje čakalnih seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe ter izboljšanju medinstitucionalnega sodelovanja, med MZ, NIJZ, ZZZS, ZIRS, člani svetov javnih zdravstvenih zavodov ter izvajalci zdravstvene dejavnosti (22). Akcijski načrt je poleg sprotnega zagotavljanja podatkov v centralni informacijski sistem eNaročanje pri NIJZ, predvideval sprejem dolgoročne strategije po vzoru politik skrajševanja čakalnih dob iz drugih držav (6), postopno in pregledno na ravni posamezne zdravstvene dejavnosti in po vrstah zdravstvenih storitev pri katerih so čakalne dobe strokovno nedopustno dolge (6, 22). Glavna prioriteta je bila vzpostaviti pregleden sistem merjenja in spremljanja čakalnih vrst in čakalnih dob, ki temelji na konceptu celovite obravnava pacienta, to je od začetka do zaključka zdravljenja pacienta v okviru strokovno dopustnih (maksimalnih) čakalnih dob (22). Načrt je predvideval, da bodo pred pričetkom sprejema potrebnih zakonodajnih sprememb, ki bo vključevala nujne ukrepe za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvenem sistemu, vzpostavljeni pregledni čakalni seznami, ki bodo vključevali podatke o dejanski izvedbi zdravstvene storitve, ki so v pristojnosti ZZZS. To bi omogočilo spremljanje čakalnih dob na ravni od vpisa pacienta na čakalni seznam do izvedbe oziroma plačila zdravstvene storitve (22). Izpostavljena pomanjkljivost med medinstitucionalnimi sistemi ZZZS, NIJZ in izvajalci zdravstvenih storitev bi bila tako odpravljena. Spremljanje čakalnih dob bi tako temeljilo na podatkih o dejanskih čakalnih dobah 24 ter čakalnih vrstah, potrebnih za spremembo modelov financiranja zdravstvenih storitev (22). Hkrati je minister za zdravje za javnost napovedal: »Odprli bomo možnost, da plačevanje ne bo več ovira in da vsi lahko naredijo vse v zdravstvenem sistemu [...]. Za vse opravljene storitve, za vse nagrade, za vse, kar bomo v sistem vložili, da izboljšamo dostopnost pacienta, da vidimo, kje je zgornja meja obstoječega zdravstvenega sistema« (22) . In ob tem dodal, da bodo vse zdravstvene storitve v javnem zdravstvenem sistemu, od 1. septembra 2022 dalje, do konca leta 2023 plačane sproti, kar bo pomembno skrajšalo čakalne vrste ter dodal, da bodo za vse predvidene interventne ukrepe potrebna dodatna finančna sredstva višini 500 mio EUR (25). 1.4.2 Implementacija interventnih ukrepov – z zakonom do izboljšanja dostopa do zdravstvenih storitev Z namenom skrajševanja čakalnih dob in povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev je bil dne 14. julija 2022 sprejet, in nato 28. oktobra 2022 spremenjen ter dopolnjen, Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (24). Slednji je med drugim konkretiziral, napovedane interventne ukrepe, glede plačila po realizaciji za vse opravljene zdravstvene storitve, od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2023, in sicer vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ki izvajajo zdravstvene storitve nad obsegom programa dogovorjenega z ZZZS (24). Ti ukrepi so določili izvedbo revizij upravljanja čakalnih seznamov in čakalnih dob, opredelitev vzrokov zanje ter pripravo predlogov za njihovo odpravo s strani izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti (24). Za izvajanje interventnih ukrepov je zakon določil pripravo prvega poročila MZ o izvajanju zdravstvenih storitev, vključno z analizo odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. marca 2023, najkasneje do 30. aprila 2023, ki ga obravnava pristojni odbor Državnega zbora RS (25). Konkretizacij aktivnosti, povezanih s izboljšanjem kakovosti podatkov ter upravljanjem in vodenjem čakalnih seznamov na medinstitucionalni ravni načrtovane julija 2022, kot osnovo za učinkovito izvajanje interventnih ukrepov, zakon ni vseboval (25). 25 Novosti, ki jih je prinesla interventna zakonodaja (24) so bile javnosti ter izvajalcem zdravstvene dejavnosti predstavljene 21. novembra 2022 (49). V kontekstu spremljanja in nadzora izvajanja interventnih ukrepov z vidika skrajšanja oziroma odprave čakalnih dob je bila predstavljena nova vloga ZZZS, ki se je nanašala na sprotno spremljanje podatkov o opravljenih zdravstvenih storitvah na mesečni ravni, med tem ko je vloga NIJZ, obsegala pripravo poročil o številu o čakajočih in čakalnih dobah za izbrane vrste zdravstvenih storitev na tri mesece ali sproti na zahtevo MZ. Podatki se posredujejo MZ in ZZZS (25). Slednje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem udeležencev posveta MZ (49), kar so predstavniki ZZZS in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, pospremili z besedami, da »še nikoli ni bilo toliko možnosti za opravljanje dela v zdravstvu« (49). 1.4.3 Prvo poročilo o odpravi oziroma skrajšanju čakalnih dob Prvi rezultati interventnih ukrepov – analiza odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob so bili predstavljeni 11. maja 2023 na 16. nujni seji Odbora za zdravstveno v Državne zboru RS (50), kjer je bilo s strani MZ javno pojasnjeno, kaj je bil osnovni namen nujnih ukrepov: »preveriti zmogljivost slovenskega zdravstvenega sistema, kot podlaga za ustrezne zakonske rešitve na področju višje učinkovitosti (storilnosti) ter posledično skrajšanja čakalnih vrst. Celotna sredstva so bila porabljena izključno za zdravstvene storitve za prebivalce Republike Slovenije. Brez interventnega zakona, kjer smo zagotovili dodatna sredstva, bi se danes nedvomno soočili še z daljšimi čakalnimi vrstami, tako pa opažamo pozitivni trend znotraj nekaterih zdravstvenih storitev« (51) . Rezultate interventnih ukrepov, predstavljene v poročilu je MZ ovrednotilo kot uspešne (50), saj je bilo po podatkih ZZZS za opravljene zdravstvene storitve med 1. septembrom 2022 in 28. februarjem 2023 namenjenih 110,8 mio EUR, število čakajočih na čakalnih seznamih v obdobju od 1. septembra 2022 do 31. marca 2023, pa se je za izbran nabor petinštirideset vrst zdravstvenih storitev (brez 9999 ‒ VZS ostalo) po navedbah MZ in po podatkih NIJZ skrajšalo za 9 % (45.360 čakajočih) (51). 26 Tabela 3. Prvi učinki interventnih ukrepov na skrajšanja čakalnih vrst po skupinah 45. vrst zdravstvenih storitev MZ Zmanjšanje št. čakajočih Št. zdravstvenih Št. čakajočih na dan Št. čakajočih na Skupine zdravstvenih storitev 1. sep. 2022 – 31. mar. 2023 storitev 1. sep. 2022 dan 31. mar. 2023 (v %) Prvi pregledi 3 (7 %) 33.191 31.456 - 1.735 ( - 5 %) Kontrolni pregledi 20 (44 %) 330.753 307.373 - 23.380 ( - 7 %) Terapevtsko-diagnostična obravnava 22 (49 %) 119.664 99.419 - 20.245 ( - 17 %) Skupaj 45 (100 %) 483.608 438.248 - 45.360 ( - 9 %) Vir: Povzeto po prvem poročilu MZ (51). Podatki MZ (Tabela 3) razvrščeni v skupine zdravstvenih storitev, glede na raven specialistične obravnave – prvi pregledi, kontrolni pregledi ter terapevtsko diagnostična obravnava za 2,6 % oziroma 45 od 1,754 vrst zdravstvenih storitev po podatkih iz šifranta VZS – verzija 13.1 (52) za katere se v sistemu eNaročanje spremlja in čakalne dobe, kažejo, da se je v obdobju 1. september 2022 v primerjavi s 31. marcem 2023, v absolutnem številu čakajočih, število čakajočih najbolj zmanjšalo pri kontrolnih specialističnih pregledih za 7 % (23.380 čakajočih), pri diagnostično-terapevtskih obravnavah za 17 % (20.245 čakajočih), in najmanj pri prvih specialističnih pregledih za 5 % (1.735 čakajočih) (51). 2 Metodološki pristop k vrednotenju javne zdravstvene politike na primeru interventnih ukrepov na področju skrajševanja čakalnih dob 2.1 Strategija raziskovanja V raziskavi smo na primeru analizi prvih rezultatov MZ (50, 51) »nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti slovenskega zdravstvenega sistema« (8, 9, 24–26), izvedli sumativno vrednotenje interventnih ukrepov, primerno za vrednotenje javne zdravstvene politike (1–3, 27). Za razumevanje koncepta vrednotenja (ne)uspeha javne politike (1, 27) in teorije dostopa do zdravstvenih storitev (29, 32, 35, 37), smo pri pregledu literature, sledili hermenevtičnemu pristopu ‒ teoriji interpretacije (53, 54). Obe glavni temi smo v empiričnem delu raziskave razširili na področje merjenja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev s kazalniki ter proučevanju uporabljenih ukrepov upravljanja čakalnih dob in čakalnih vrst (45), vključujoč značilnosti slovenskega zdravstvenega sistema (6–9, 23). 27 V raziskavi so nas zanimali rezultati vrednotenja (ne)uspeha interventnih ukrepov ter z njimi povezane aktivnosti napovedane v 2022, katerih cilj je bil skrajšati nedopustno dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvenem sistemu (24). Na podlagi analize rezultatov prvega poročila MZ o zmanjšanju števila čakajočih na čakalnih seznamih (51), smo ugotovili, da vrednotenje interventnih ukrepov ne ustreza kriterijem, ki izhajajo iz cilja interventnih ukrepov – obseg zdravstvenih storitev (Priloga C). Zato smo v empiričnem delu raziskave, zožili nabor ter izbrali vrste zdravstvenih storitev, ki se izvajajo v petih specialnostih, na podlagi katerih smo vrednotili (ne)uspeh interventnih ukrepov (21, 50). Za obdobje vrednotenja smo določili začetno fazo in vmesno fazo izvajanja interventnih ukrepov — stanje pred izvajanjem ukrepov (1. septembra 2022) in stanje na zadnji dan poslovnega leta 2022 (31. decembra 2022), kar bi lahko omogočilo spremembo interventnih ukrepov med samim procesom izvajanja v kolikor bi se rezultati vrednotenja interventnih ukrepov izkazali za neuspešne (27). Pregled znanstvene in strokovne literature, dokumentov, medijskih objav in drugih relevantnih vsebin ter poročila MZ (51) je pokazal, da rezultati (Priloga C) ne vsebujejo relevantnih informacij na podlagi katerih bi lahko izvedli vrednotenje interventnih ukrepov, glede na cilj – skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob. Pri tem smo sledili izkušnjam drugih držav, ki jih predlagata Siciliani in Hurst (4, 39, 42), da je potrebno problem nedopustno dolgih čakalnih dob obravnavati sistemsko in strateško, ter pred uvedbo interventnih ukrepov pripraviti nabor zdravstvenih storitev ter opredeliti kriterije na podlagi katerih bodo ukrepi ocenjeni kot uspešni (6, 11, 12). Za namen argumentacije (ne)uspeha interventnih ukrepov, smo na podlagi analize podatkov ter analize definicij kazalnikov, v empiričnem delu raziskave definirali specifične kazalnike in kriterije. Izračunane razlike vrednosti specifičnih kazalnikov, na podlagi administrativnih podatkov NIJZ, relevantnih za zunaj bolnišnično specialistično ambulantno dejavnost petih specialnosti: diabetologiji, kardiologiji, pulmologiji, urologiji ter okulistiki (oftalmologiji), smo vrednotili uspeh interventnih ukrepov. Tako dobljene rezultate smo v empiričnem delu raziskave vrednotili retrospektivno (ang. ex-post) z metodo opazovanja in uporabo narativnega pristopa (53) ter primerjalno analizo podatkov med opazovanima obdobjema (1–3, 27). Z vrednotenjem interventnih ukrepov smo sledili konceptu izboljšanja pravočasnega dostopa do izbranih vrst zdravstvenih storitev. 28 2.2 Hermenevtičen pristop analize in interpretacije Pri pregledu literature, njeni interpretaciji ter razvoju argumentacije smo sledili hermenevtičnemu pristopu — teoriji interpretacije (53, 54). Pristop se ukvarja s pomeni in vprašanji besedil, katere cilj je doseči boljše razumevanje slabo definiranih, interdisciplinarnih ter aplikativnih tematskih področij (53, 54). Uporabljen hermenevtičen pristop (Slika 3), povzet po Greenhalgh (53) ter Boell in Cecez-Kecmanović (54), je interpretativni postopek, kjer se raziskovanje prične s problemom ali vprašanjem iz prakse, medijev, raziskav, strokovne literature ali drugih virov. Raziskovalec v procesu raziskovanja najprej razišče relevantne, splošnejše in pregledne članke. Nato bere, osmišlja in interpretira besedila, ter nadaljuje z iskanjem novih besedil, dokler ne prepozna in razume glavne ideje, ugotovitve, koncepte in teorije, med katerimi vzpostavi povezavo. Med raziskovanjem literature, razvoj razumevanja postopoma napreduje, od začetne ideje do novih spoznanj ter razumevanja področja (53). Pregledovalni proces sestavljata dva med seboj povezana hermenevtična cikla (53, 54): • pregled in interpretacija prikazana v shemi – prvem krogu (Slika 3) je iterativen, hermenevtičen proces v katerem refleksija ter interpretacija igrata pomembno vlogo, kar pomeni, da se odvija v raziskovalčevi glavi in ga ni mogoče standardizirati, a je v fazi iskanja vseeno sistematičen in sledi procesu iskanju pomenov, sledenju referenc in citatov ter upravljanju podatkov in seznamov referenc, dokumentiranju in spoznavanju področja (53, 54). • razvijanje argumenta prikazan v shemi ‒ drugem krogu (Slika 3) temelji na spoznanjih filozofa L. Wittgensteina (53, 54), ki vprašanja oziroma probleme deli na tiste, ki zahtevajo dodatne, nove, ustreznejše vire informacij, in tiste, ki zahtevajo pojasnilo in podroben vpogled. Z iskanjem in primerjavo ter interpretacijo literature, dokumentov ter drugih virov, avtorji ustvarjajo vedno večji nabor informacij ter poglabljajo znanje, ki v začetku preobsežen in zmeden, čemur sledi interpretacija za razumevanje idej in vsebin, ki jo ti viri vsebujejo (53, 54). 29 Pridobivanje Izbiranje Branje iskanje in Razvrščanje pridobivanje Prepoznavanje Kartiranje in Začetne ideje Iskanje Prečiščevanje razvrščanje analiza in interpretacija Kritično Raziskovalne težave - ocenjevanje vprašanja Razvijanje argumentov Pregled literature Slika 3 . Hermenevtičen pristop analize in interpretacije Vir: Pov zeto po Greenhalgh (53) ter Boell in Cecez-Kecmanović (54). Narativni pristop za preučevanje diskurza politike v nastajajočem toku raziskavanja je v znanstveni monografiji uporabljen pri raziskovanju vsebine interventnih ukrepov zdravstvene politike, značilne, a relevantne za sivo (ang. grey) literaturo (53), ker smo opravili analizo besedil, ki se nanašajo na vrednotenje interventnih ukrepov z vidika skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob (Priloga A in B), in so relevantne za postavitev kriterijev vrednotenja interventnih ukrepov. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da je diskurz politike v obravnavanem primeru interventnih ukrepov (6, 22, 24, 25, 49–52) moč razumeti kot poseben način oblikovanja in prednostnega razvrščanja težav, ki daje prednost perspektivi tistih, ki imajo formalno moč in uporabljajo kvalitativne in kvantitativne dokaze kot orodje za krepitev želene zgodbe (53, 55, 56). Izhajali smo iz argumentacije, da so pripovedi posameznikov (npr. strokovnjakov, politikov, pacientov), lahko v nasprotje z meta-pripovedmi, ki jih ustvarijo oblikovalci politik (npr. uradniki, poslanci, ministri), ki težave opredeljujejo na drugačen način, in jih označujejo kot bolj ali manj pomembne (53). 30 Izvedba vrednotenja interventnih ukrepov temelji na konceptu interpretativne analize politike, ki izhaja iz spoznanj, da je vsaka politike edinstvena in drugačna, in je ni moč razložiti s sklicevanjem na univerzalne vzročne zakone (57–59). Slednje je razlog, da raziskava nima vnaprej določene pozitivistične strukture obravnave problema, značilnega za raziskave v zdravstvu (60). Namesto tega je vloga analitika v fazi raziskovanja osredotočenost na ustvarjanje pomena (npr. kaj pomeni pravočasen dostop do zdravstvenih storitev): kateri elementi politike (npr. interventni ukrepi) nosijo pomen, kakšni so ti pomeni, kako se sporočajo, in metode s katerimi se analizirajo (59). Pomen, kot ga pojmuje Yanow, niso bolj ali manj resnični, temveč bolj ali manj stabilni, odvisno od tega v kolikšni meri so (ne)izpodbijani (59). 2.3 Empirični del vrednotenja (ne)uspeha interventnih ukrepov Empirični del vrednotenja (ne)uspeha interventnih ukrepov temelji na časovni študiji, primerni za vrednotenje javne politike (27), ker nas je zanimalo ali so rezultati izvajanja politike dosegli zastavljene cilje. Na podlagi hermenevtičnega pristopa – teorije interpretacije (53–60) in narativnega pregleda (53, 55, 56) virov ter literature iz prvega dela raziskave, smo za vrednotenje doseganja rezultatov invertnih ukrepov: » plačilo po realizaciji vseh zdravstvenih storitev nad obsegom programa dogovorjenega z ZZZS, vsem izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe« (51), definirali specifične kazalnike na podlagi, katerih smo izvedli vrednotenje (ne)uspeha interventnih ukrepov, in sicer: skrajšanje čakalnih dob pod dopustno čakalno dobo, zmanjšanje števila čakajočih ter čakajočih nad dopustno čakalno dobo po stopnjah nujnosti obravnave (kategorijah) za izbrano vrsto zdravstvenih storitev. Pri vrednotenju interventnih ukrepov smo sledili pristopu sumativnega vrednotenja (1–3, 27), uporabnem za ugotavljanje dobrih in slabih učinkov ukrepov javne politike (1). 2.3.1 Zbiranje podatkov Empirični del vrednotenja interventnih ukrepov, smo izvedli, kot časovno študijo, ki temelji na opazovanju razlike med dvema časovnima točkama raziskovanja, ki predstavljata učinek proučevanega fenomena (27) — to je, izračunana razlika med vrednostmi po kategorijah ter vrstah zdravstvenih storitev v raziskavi določenih specifičnih kazalnikov: (i) skrajšanje povprečnih čakalnih dob; (ii) njihovo ne-preseganje dopustnih čakalnih dob; (iii) zmanjšanje števila čakajočih; (iv) čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo po kategoriji (stopnji nujnosti obravnave) in vrsti zdravstvenih storitev. 31 Na podlagi izračunanih razlik specifičnih kazalnikov med časovnima točkama 1. septembra 2022 in 31. december 2022 smo vrednotili (ne)uspeh interventnih ukrepov. Časovni točki, kot interval opazovanja smo določili iz dveh razlogov. Prva točka – stanje na dan 1. september 2022, pomeni datum začetka izvajanja interventnih ukrepov. Druga točka – stanje na dan 31. december 2022, pomeni zadnji dan v koledarskem letu, zaključek obračunskega obdobja za plačilo opravljenih zdravstvenih storitev po pogodbi z ZZZS (61). Interventne ukrepe smo vrednotili na podlagi podatkov o čakalnih dobah, njihova primerjav z dopustnimi čakalnimi dobami, številom čakajočih ter čakajočih nad dopustno čakalno dobo, po kategorijah — stopnjah nujnosti obravnave, ki veljajo v RS (zelo hitro, hitro in redno) za izbrane vrste zdravstvenih storitev (prvih in kontrolnih specialistični pregledih), ki se izvajajo v diabetologiji, kardiologiji, urologiji, pulmologiji ter okulistiki. Izbiro specialnosti vključenih v empirični del raziskave (Slika 4), smo določili na podlagi temeljitega pregleda nabora zdravstvenih storitev (priloga C) iz poročila MZ (51). Po razvrstitvi petinštiridesetih vrst zdravstvenih storitev po številu čakajočih na dan 1. september 2022, razvrščenih od največje do najmanjše vrednosti (9999 – VZS ostalo, smo iz primerjave izključili, ker gre za zdravstvene storitve, ki je namenjena začasnemu evidentiranju potreb, do umestitve pacienta na ustrezen čakalni seznam in ustrezno vrsto zdravstvene storitve), smo določili pet specialnosti, ki so na dan 1. september 2022 (51), predstavljali največje število vpisanih pacientov na čakalni seznam, in sicer za: kontrolne preglede 15 % v diabetologiji (1053K), 10 % okulistiki (1028K), 6 % kardiologiji (1018K), 5 % urologiji (1050K) ter 5 % v pulmologiji (1039K) (Priloga D). Na podlagi te analize podatkov, smo ugotovili, da so to storitve, ki se nanašajo na kontrolne preglede, in ne sodijo v nabor storitev spremljanja čakalnih dob po veljavni zakonodaji (62), zato smo tem zdravstvenim storitvam, prikazanim v shemi (Slika 4) poiskali ustrezne zdravstvene storitve, ki se nanašajo na prve specialistične preglede. Manjkajoče izbrane vrste zdravstvenih storitev smo poiskali v NIJZ šifrantu VZS (52). Tem zdravstvenim storitvam (Slika 4), na shemi obarvane sivo (1053K, 1018K, 1039K, 1050K in 1028K), smo dodali vrste zdravstvene storitve, ki se nanašajo na prve specialistične preglede za katere spremljamo čakalne dobe v diabetologiji (1053P), kardiologiji (1018P), pulmologiji (1039P), urologiji (1050P), okulistiki (1028P), ter pri okulistiki dodali še prve in kontrolne specialistične preglede vida zaradi očal in kontaktnih leč (1903P in 1903K) in operacije sive 32 mrene (1195), ki se prav tako izvajajo v specialistični ambulantni dejavnosti. Tako smo dobili pregleden seznam storitev za obravnavo. Izbira trinajstih vrst zdravstvenih storitev petih specialnostih, sestavljena iz prvih in kontrolnih specialističnih pregledov ter operacije sive mrene (Slika 4) je temeljila na predpostavki, da je za vrednotenje interventnih ukrepov, glede na napovedan cilj interventnih ukrepov — odprava oziroma skrajšanje čakalnih dob (25) , potrebno v empiričen del raziskave vključiti, predvsem prve specialistične preglede, ker so predmet spremljanja čakalnih dob, kar ne velja za kontrolne specialistične preglede. Slednje smo v analizo podatkov vseeno vključili, ker nas je zanimal vpliv interventnih ukrepov v prvih štirih mesecih izvajanja interventnih ukrepov (62, 63). Za izbrano vrsto zdravstvenih storitev (Slika 3) smo dne 21. aprila 2023 pridobili administrativne in anonimizirane podatke s stanjem na dan 1. september 2022 in 31. december 2022 (Priloga E in F) iz sistema eNaročanje, Zdravstveno podatkovnega centra NIJZ, ki skladno z veljavno zakonodajo, pripravlja redna mesečna poročila, ki ne vsebujejo podatkov o kontrolnih pregledih (9, 21). 33 Identifikacija vrst zdravstvenih storitev na dan 1. september 2022 (483.608 S Z čakajočih; brez 9999 – VZS ostalo) oliv n = 45 etŠ Izbira specialnosti za vrste zdravstvenih storite, ki ustrezajo kriteriju Izključitev 40 vrst prvih pet specialnosti z največjim številom čakajočih na čakalnih zdravstvenih storitev seznamih na dan 1. september 2022 n= 40 n = 5 er bizij ireti 1053K Diabetološki pregled – kontrolni (70.377 čakajočih) rK 1028K Okulistični pregled – kontrolni (47.909 čakajočih)* 1018K Kardiološki pregled – kontrolni (29.613 čakajočih) 1050K Urološki pregled – kontrolni (25.871 čakajočih) 1039K Pulmološki pregled – kontrolni (22.662 čakajočih) Diabetologija 1053P Diabetološki pregled – prvi dee 1053K Diabetološki pregled – kontrolni lger. pc Kardiologija 1018P Kardiološki pregled – prvi pe s 1018K Kardiološki pregled – kontrolni nelortnok Pulmologija 1039P Pulmološki pregled – prvi n ievr 1039K Pulmološki pregled – kontrolni p jajolva Urologija 1050P Urološki pregled – prvi tdser 1050K Urološki pregled – kontrolni pi k,vet Okulistika i 1028P Okulistični pregled – prvi* ro sth 1028K Okulistični pregled – prvi* in evstv 1930P Okulistični pregled vida za a očala/kontaktnih leč – prvi dr zveti 1930K Okulistični pregled vida za juč očala/kontaktnih leč – kontrolni l Vk 1195 Operacija sive mrene (katarakte) Opomba: *Okulistični pregled, brez pregleda vida za očala in kontaktnih leč. K sivo obarvanim vrstam zdravstvenih storitev (1053K, 1018K, 1039K, 1050K in 1028K) smo dodali vrste zdravstvenih storitev, ki se nanašajo na prve specialistične preglede v diabetologiji (1053P), kardiologiji (1018P), pulmologiji (1039P), urologiji (1050P), okulistiki (1028P), in pri okulistiki dodali še prve in kontrolne specialistične preglede vida zaradi očal in kontaktnih leč (1903P in 1903K) ter operacije sive mrene (katarakte), ki se izvajajo v specialistični ambulantni dejavnosti (1195). Slika 4. Diagram izbire zdravstvenih storitev ustreznih za izvedbo raziskave 34 2.3.2 Določitev kriterijev vrednotenja rezultatov interventnih ukrepov Nabor specifičnih kazalnikov smo določili na podlagi metodologije, ki se na nacionalni ravni spremlja mesečno (19–21), in na njeni podlagi opredelili kazalnike uporabljene v raziskavi za vrednotenja rezultatov (ne)uspešnosti interventnih ukrepov (27), prikazane v spodnji tabeli (Tabela 4). Tabela 4. Nabor specifičnih kazalnikov in kriterijev za izvedbo vrednotenja interventnih ukrepov Prvi specialistični pregledi in operativni posegi Kontrolni specialistični pregledi Povprečne čakalne dobe (ČD) Povprečna čakalna doba (ČD) • povprečna ČD »zelo hitro« • povprečna ČD »hitro« • / povprečna ČD »redno« • povprečna ČD vseh čakajočih vpisanih na čakalni seznam Število vseh čakajočih pacientov vpisanih v čakalni seznam Število pacientov vpisanih v čakalni seznam • število čakajočih »zelo hitro« • število pacientov »zelo hitro« • število čakajočih »hitro« • število pacientov »hitro« • število čakajočih »redno« • število pacientov »redno« • skupno število čakajočih vpisanih na čakalni seznam • skupno število pacientov vpisanih na čakalni seznam Število čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo (DČD) • število čakajočih nad dopustno ČD »zelo hitro« • število čakajočih nad dopustno ČD »hitro« • / število čakajočih nad dopustno ČD »redno« • število čakajočih nad dopustno ČD »skupaj« Opombe: ČD – čakalne dobe; DČD – dopustne čakalne dobe. Vir: Povzeto po (19–21). Kriteriji vrednotenja smo določili, po pregledu dokumentov, zakonodaje in poročil, relevantnih za raziskavo, ki sodi v sivo (ang. grey) literaturo, in velja v slovenskem zdravstvenem sistemu (19–21, 62, 63). V prilogi interpretirane pojme - čakalne dobe, dopustne čakalne dobe, stopnje nujnosti obravnave (Tabela 4), prve in kontrolne preglede ter čakalni seznam, (Priloga A) smo določili, kot tiste specifične kazalnike in kategorije, ki so relevantne za vrednotenje intervalnih ukrepov po sedaj veljavni ureditvi in metodologiji izračunavanja podatkov na nacionalni ravni, saj le ti med sprejemanjem interventnih ukrepov niso bili spremenjeni ali kakorkoli drugače določeni (19–21, 62, 63). Kategorizacija dopustnih čakalnih dob po stopnjah nujnosti obravnave - dopustne čakalne dobe (Priloga A) smo opredelili po stopnjah nujnosti obravnave (nujno, zelo hitro, hitro in nujno) za izbrano vrsto zdravstvene storitve, ki se v praksi uporablja za prve specialistične preglede, diagnostične preiskave ter operativne posege v skladu z veljavno zakonodajo (62, 63), med tem ko slednja za kontrolne specialistične preglede ne velja (Tabela 5). 35 Tabela 5. Dopustne čakalne dobe po stopnjah nujnosti obravnave Stopnja Dopustna čakalna doba DČD preračunane v nujnosti Kriteriji za izbiro stopnje nujnosti (DČD) dneve obravnave se določi, kadar gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje in neodložljive 24 ur od predložitve »nujno«* 1 dan zdravstvene ali zobozdravstvene storitve, ki jih je treba izvesti napotnice takoj. se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da 14 dni od predložitve »zelo hitro«* 14 dni zahteva obravnavo prej kot v 14 dneh napotnice se določi, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da 3 mesece od predložitve »hitro« 91 dni** zahteva obravnavo prej kot v treh mesecih napotnice za stopnjo nujnosti, ki se določi, kadar je zdravstveno stanje 6 mesecev od predložitve »redno« pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v šestih 183 dni** napotnice mesecih Opomba: * Ne glede na prejšnji odstavek se na napotnici ob sumu na maligno bolezen določi stopnja nujnosti zelo hitro ali nujno. ** izračun DČD preračune v dneve temelji na 365 dneh v letu, deljeno z meseci v letu (12). Vir: Povzeto po (62, 63). 2.3.3 Analiza podatkov V raziskavi smo, z namenom vrednotenja učinkov javne zdravstvene politike (27) na primeru interventnih ukrepov, primerjali rezultate podatkov s stanjem na dan 1. september 2022 in 31. december 2022, po naslednjih kategorijah za trinajst vrst zdravstvenih storitev (stopnjah nujnosti obravnave in šifre za izbrane vrste zdravstvenih storitev so navedene v oklepaju): • sprememba povprečne čakalne dobe čakajočih na čakalnih seznamih po stopnjah nujnosti obravnave (zelo hitro, hitro in redno) za prve specialistične preglede (1053P, 1018P, 1039P, 1050P, 1930P, 1028P in 1195); • sprememba števila čakajočih pacientov na čakalnih seznamih po stopnjah nujnosti obravnave (zelo hitro, hitro in redno) za prve specialistične preglede (1053P, 1018P, 1039P, 1050P, 1930P, 1028P in 1195); • sprememba števila čakajočih pacientov, ki čakajo na obravnavo nad dopustno čakalno dobo po stopnjah nujnosti obravnave (zelo hitro, hitro in redno) za prve specialistične preglede (1053P, 1018P, 1039P, 1050P, 1930P, 1028P in 1195); • sprememba števila vpisanih pacientov na čakalne sezname po stopnjah nujnosti obravnave (zelo hitro, hitro in redno) za kontrolne specialistične preglede (1053K, 1018K, 1039K, 1050K, 1930K in 1028K). Za izbrane prve specialistične preglede in operacije sive mrene (1053P, 1018P, 1039P, 1050P, 1930P, 1028P in 1195) smo, poleg kategorij in specifičnih kriterijev (Tabele 4 in 5), podatke primerjali tudi v razmerju do dopustnih čakalnih dob (DČD) po posameznih stopnjah nujnosti obravnave zelo hitro, hitro in redno (Tabela 5), saj se le te med seboj razlikujejo. Dobljene 36 rezultate povprečnih čakalnih dob za posamezno vrsto zdravstvenih storitev smo primerjali z dopustno čakalno dobo - zelo hitro (14 dni), hitro (91 dni) ter redno (183 dni) (62, 63). Rezultate specifičnih kazalnikov po specialnostih smo prikazali v tabelah in z raztresenim grafikonom, ki smo jih izračunali v Microsoft 365 Excel. To omogoča primerjavo štirih vrednosti oziroma podatkovne pare, in sicer stanje na dan 31. december 2022 in razliko v odstotkih, kot primerjavo s stanjem na dan 1. september 2022 po specialnostih in kategorijah – stopnjah nujnosti obravnave za povprečne čakalne dobe, število čakajočih, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo in število čakajočih vpisanih na čakalni seznam za kontrolni pregled. Podatkovne točke smo med seboj povezali z namenom, da smo dobili gibanje obravnavanih specifičnih kazalnikov s stanjem na dan 31. december 2022 ter gibanje odstotkov vrednosti razlik med 1. septembrom in 31. decembrom na podlagi kriterijev za vrednotenje (ne)uspešnosti interventnih ukrepov, predstavljenih v nadaljevanju. Na podlagi vseh navedenih faz raziskovanja smo oblikovali kriterije uspešnosti interventnih ukrepov. Določili smo, da so interventni ukrepi uspešni, če so med časovnima točkama v proučevanem obdobju (pred in med izvajanjem interventnih ukrepov), dosežene razlike specifičnih kazalnikov: (i) zmanjšanje števila čakajočih pacientov za izbrano vrsto zdravstvene storitve po stopnji nujnosti obravnave; (ii) zmanjšanje števila čakajočih pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo za izbrano vrsto zdravstvene storitve po stopnji nujnosti obravnave; (iii) skrajšanje povprečne čakalne dobe vseh čakajočih za izbrano vrsto zdravstvene storitve po stopnji nujnosti obravnave; (iv) povprečne čakalne dobe za izbrano vrsto zdravstvene storitve po stopnji nujnosti obravnave niso presežene oziroma so pod dopustno čakalno dobo. 37 3 Rezultati vrednotenja (ne)uspešnosti interventnih ukrepov 3.1 Rezultati vrednotenja po specialnostih določenih v raziskavi 3.1.1 Diabetološki prvi in kontrolni pregledi Analiza dostopa do prvih in kontrolnih diabetoloških pregledov kaže (Slika 5 in Tabela 6), da je konec leta 2022 v kategoriji »zelo hitro« na prvi pregled čakalo za 6 % več pacientov, in za 15 % več pacientov na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 5), kaže da se je povprečna ČD skrajšala za 13 %, in da je 164 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 20 dni, kar je za 6 dni nad DČD (14 dni < 20 dni). Ne glede na zmanjšanje čakajočih nad DČD za 8 % je konec decembra 2022, 30 % od vseh čakajočih pacientov na prvi diabetološki pregled v kategoriji »zelo hitro« po uvedbi interventnih ukrepov čakalo nad DČD. Slika 5. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 6. Dostop do specialističnih pregledov v diabetologiji »zelo hitro« diabetologiji »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.- pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »zelo hitro« 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih pacientov vpisanih pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »zelo na čakalni seznam za kontrolni pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. sprememba v % dec.-sep. 2022. 38 Primerjava prvih in kontrolnih diabetoloških pregledov v kategoriji »hitro« kaže (Slika 6 in Tabela 6), da je konec leta 2022 na prvi in kontrolni pregled čakalo za 10 % več pacientov. Nadaljnja primerjave povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 6), kažejo da se je povprečna ČD skrajšala za 6 %, in da je 348 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 32 dni, kar je za 59 dni pod DČD (91 dni > 32 dni). Ne glede na zmanjšanje čakajočih nad DČD za 44 % (Slika 6) je konec decembra 2022, 6 % pacientov od vseh čakajočih na prvi diabetološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. Slika 7. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 8. Dostop do specialističnih pregledov v diabetologiji »redno« diabetologiji »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »redno« na dan 31. 12. Kategorije: 1 – število čakajočih za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih nad pregled »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. DČD za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »redno« na dan % dec.-sep. 2022; 3 – število vpisanih pacientov na čakalni seznam 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih za kontrolni pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »redno« na dan 31. dec.-sep. 2022. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. V kategoriji »redno«, primerjava prvih in kontrolnih diabetoloških pregledov (Slika 7 in Tabela 6) kaže, da je konec leta 2022 na prvi in kontrolni pregled čakalo za 14 % manj pacientov. Primerjave povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 7), kažejo da se je povprečna ČD skrajšala za 1 %, in da je 550 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 50 dni, kar je za 132 dni pod DČD (183 dni > 50 dni). Ne glede na zmanjšanje za 14% čakajočih nad DČD v kategoriji »redno« (Slika 7) je konec leta 2022, 35 % pacientov od vseh čakajočih na prvi diabetološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. Na splošno, primerjava skupnega števila čakajočih na prvi in kontrolni pregled v diabetologiji kaže (Slika 8 in Tabela 6), da je konec leta 2022 na kontrolni pregled čakalo za 1 % manj 39 pacientov, ter za 5 % manj pacientov čakajočih na prvi diabetološki pregled, od tega za 21 % manj nad DČD. Tabela 6. Diabetologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami Specifični kazalniki Povprečna ČD za Število čakajočih Število čakajočih na Število pacientov za prvi pregled nad DČD na prvi prvi pregled kontrolni pregled Kategorije (v dnevih) pregled Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 22,6 155 53 2.578 dec. 2022 19,6 164 49 2.972 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 13 % + 6 % - 8 % + 15 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 33,8 315 96 3.771 dec. 2022 31,9 348 54 4.137 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 6 % + 10 % -44 % + 10 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 50,5 643 224 64.019 dec. 2022 50,1 550 193 62.218 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 1% - 14 % - 14 % - 3 % Skupaj sep. 2022 1.113 373 70.368 dec. 2022 1.062 296 69.327 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 5 % - 21 % - 1 % 3.1.2 Kardiološki prvi in kontrolni pregledi Analiza dostopa do prvih in kontrolnih kardioloških pregledov v kategoriji »zelo hitro« (Slika 9 in Tabela 7) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled v kategoriji »zelo hitro« čakalo za 25 % več pacientov, in za 9 % več pacientov na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 9), kaže da se je povprečna ČD podaljšala za 3 %, in da je 3.341 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 102 dni, kar je za 88 dni nad DČD (14 dni < 102 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 38 % je konec leta 2022, 70 % pacientov od vseh čakajočih na prvi kardiološki pregled v kategorij »zelo hitro« po uvedbi interventnih ukrepov čakalo nad DČD . Primerjava prvih in kontrolnih kardioloških pregledov v kategoriji »hitro« kaže (Slika 9 in Tabela 10), da je konec leta 2022 čakalo za 7 % več pacientov na prvi pregled, ter za 8 % več pacientov na kontrolni pregled. Nadaljnja primerjava povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 10), kažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 2 %, in da je 8.693 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 221 dni, kar je za 130 dni nad DČD (91 dni < 221 dni). Ne glede na povečanje za 2 % čakajočih nad DČD (Slika 10) je konec leta 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 68 % pacientov od vseh čakajočih na prvi kardiološki pregrd v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD . 40 Slika 9. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 10. Dostop do specialističnih pregledov v kardiologiji »zelo hitro« kardiologiji »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.- pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »zelo hitro« 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih pacientov vpisanih pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »zelo na čakalni seznam za kontrolni pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. sprememba v % dec.-sep. 2022. V kategoriji »redno«, primerjava prvih in kontrolnih kardioloških pregledov (Slika 11 in Tabela 7) pokaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 31 % manj pacientov, in za 9 % manj na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 11), kaže da se je povprečna ČD podaljšala za 5 %, in da je 5.042 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 301 dni, kar je za 119 dni nad DČD (183 dni < 301 dni). Ne glede na zmanjšanje za 32 % čakajočih nad DČD v kategoriji »redno« (Slika 11) je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 35 % pacientov od vseh čakajočih na prvi kardiološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD . 41 Slika 11. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 12. Dostop do specialističnih pregledov v kardiologiji »redno« kardiologiji »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »redno« na dan 31. 12. Kategorije: 1 – število čakajočih za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih nad pregled »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. DČD za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »redno« na dan % dec.-sep. 2022; 3 – število vpisanih pacientov na čakalni seznam 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih za kontrolni pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »redno« na dan 31. dec.-sep. 2022. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. V splošnem, primerjava skupnega števila čakajočih na prvi in kontrolni pregled v kardiologiji (Slika 12 in Tabela 7) kaže, da se je konec 2022 na kontrolni pregled čakalo za 5 % manj pacientov, in za 6 % manj pacientov na prvi pregled, od tega za 1 % manj pacientov čakajočih nad DČD. Tabela 7. Kardiologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami Specifični kazalniki Povprečna ČD za Število čakajočih Število čakajočih na Število pacientov za prvi pregled nad DČD na prvi prvi pregled kontrolni pregled Kategorije (v dnevih) pregled Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 98,5 2.681 1.694 2.152 dec. 2022 101,6 3.341 2.345 2.351 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 3 % + 25 % + 38 % + 9 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 216,2 8.162 5.793 5.237 dec. 2022 220,9 8.693 5.903 5.638 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 2 % + 7 % + 2 % + 8 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 286,8 7.284 2.606 22.219 dec. 2022 301,4 5.042 1.782 20.257 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 5 % - 31 % - 32 % - 9 % Skupaj sep. 2022 18.127 10.093 29.608 dec. 2022 17.076 10.030 28.246 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 6 % - 1 % - 5 % 3.1.3 Pulmološki prvi in kontrolni pregledi 42 Analiza dostopa do prvih in kontrolnih pulmoloških pregledov v kategoriji »zelo hitro« (Slika 13 in Tabela 8) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 4 % več pacientov, in za 20 % več pacientov na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 13), kaže da se je povprečna ČD podaljšala za 10%, in da je 1.019 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 29 dni, kar je za 15 dni nad DČD (14 dni < 29 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 4 % je konec leta 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 63 % pacientov od vseh čakajočih na prvi pulmološki pregled v kategoriji »zelo hitro« čakalo nad DČD. Slika 13. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 14. Dostop do specialističnih pregledov v pulmologiji »zelo hitro« pulmologiji »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.- pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »zelo hitro« 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih pacientov vpisanih pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »zelo na čakalni seznam za kontrolni pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. sprememba v % dec.-sep. 2022. Primerjava prvih in kontrolnih pulmoloških pregledov v kategoriji »hitro« (Slika 14 in Tabela 8) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 17 % več pacientov, med tem ko je na kontrolni pregled čakalo za 14 % več pacientov. Nadaljnje primerjave povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 14), pokažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 16 %, in da je 3.282 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 56 dni, kar je za 35 dni pod DČD (91 dni > 56 dni). Ne glede na povečanje za 27 % čakajočih nad DČD (Slika 14) je konec decembra 2022, 40 % pacientov od vseh čakajočih na prvi pulmološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. 43 Slika 15. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 16. Dostop do specialističnih pregledov v pulmologiji »redno« pulmologiji »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »redno« na dan 31. 12. Kategorije: 1 – število čakajočih za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih nad pregled »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. DČD za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »redno« na dan % dec.-sep. 2022; 3 – število vpisanih pacientov na čakalni seznam 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih za kontrolni pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »redno« na dan 31. dec.-sep. 2022. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. V kategoriji »redno«, primerjava prvih in kontrolnih pulmološki pregledov (Slika 15 in Tabela 8) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 1 % manj pacientov, in za 13 % manj pacientov na kontrolni pregled. Primerjave povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 15), kažejo, da se je povprečna ČD podaljšala za 19 %, in da je 3.388 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 79 dni, kar je za 104 dni pod DČD (183 dni > 79 dni). Ne glede na povečanje za 10 % čakajočih nad DČD v kategoriji »redno« (Slika 15) je konec decembra po uvedbi interventnih ukrepov, 42 % pacientov od vseh čakajočih na prvi pulmološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. V splošnem, primerjava skupnega števila čakajočih na prvi in kontrolni pregled v pulmologiji (Slika 16 in Tabela 8) kaže, da je konec leta 2022 na kontrolni pregled čakalo za 8 % manj pacientov, in za 6 % več pacientov na prvi pregled, od tega za 15 % več pacientov čakajočih nad DČD. Tabela 8. Pulmologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami 44 Specifični kazalniki Povprečna ČD za Število čakajočih Število čakajočih na Število pacientov za prvi pregled nad DČD na prvi prvi pregled kontrolni pregled Kategorije (v dnevih) pregled Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 26,5 1.012 617 1.651 dec. 2022 29,2 1.019 641 1.987 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 10 % + 1 % + 4 % + 20 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 48,6 2.803 1.031 2.677 dec. 2022 56,2 3.282 1.309 3.044 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 16 % + 17 % + 27 % + 14 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 65,9 3.407 1.304 18.329 dec. 2022 78,6 3.388 1.436 15.920 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 19 % - 1 % + 10 % - 13 % Skupaj sep. 2022 7.222 2.952 22.657 dec. 2022 7.689 3.386 20.948 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 6 % + 15 % - 8 % 3.1.4 Urološki prvi in kontrolni pregledi Analiza dostopa do prvih in kontrolnih uroloških pregledov (Slika 17 in Tabela 9) kaže, da je konec leta 2022 v kategoriji »zelo hitro« na prvi pregled čakalo za 13 % več pacientov, in za 29 % več pacientov na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 17) kaže, da se je povprečna ČD podaljšala za 13 %, in da je 1.148 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD, v povprečju čakala 70 dni, kar je za 56 dni nad DČD (14 dni < 70 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 16 % je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov (Slika 17), 77 % pacientov od vseh čakajočih na prvi urološki pregled v kategoriji »zelo hitro« čakalo nad DČD. Tabela 9. Urologija – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami Specifični kazalniki Povprečna ČD za Število čakajočih Število čakajočih na Število pacientov za prvi pregled nad DČD na prvi prvi pregled kontrolni pregled Kategorije (v dnevih) pregled Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 61,5 1.017 765 1.417 dec. 2022 69,6 1.148 888 1.831 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 13 % + 13 % + 16 % + 29 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 116,4 2.517 1.378 2.281 dec. 2022 122,6 3.044 1.340 2.720 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 5 % + 21 % - 3 % + 19 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 209,4 1.890 503 22.159 dec. 2022 233,5 1.599 404 19.695 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 12 % - 15 % - 20 % - 11 % Skupaj sep. 2022 5.424 2.646 25.857 dec. 2022 5.791 2.632 24.246 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 7 % - 1 % - 6 % Primerjava prvih in kontrolnih uroloških pregledov v kategoriji »hitro« (Slika 18 in Tabela 9) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 21 % več pacientov in za 19 % več pacientov na kontrolni pregled. Nadaljnja primerjave povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 45 18), kažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 9 %, in da je 3.044 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD, v povprečju čakala 123 dni, kar je za 31 dni nad dopustno ČD (91 dni < 123 dni). Ne glede na zmanjšanje čakajočih nad DČD za 3 % (Slika 18) je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov čakalo, 44 % pacientov od vseh čakajočih na prvi urološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. Slika 17. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 18. Dostop do specialističnih pregledov v urologiji »zelo hitro« urologiji »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.- pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »zelo hitro« 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih pacientov vpisanih pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »zelo na čakalni seznam za kontrolni pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. sprememba v % dec.-sep. 2022. V kategoriji »redno«, primerjava prvih in kontrolnih uroloških pregledov (Slika 19 in Tabela 9) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 15 % manj pacientov, in za 11 % manj pacientov za in kontrolni pregled. Primerjave povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 19), kažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 12 %, in da je 1.599 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD, v povprečju čakala 234 dni, kar je za 51 dni nad dopustno ČD (183 dni < 234 dni). Ne glede na zmanjšanje za 15 % čakajočih nad DČD v kategoriji »redno« (Slika 19) je konec leta 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 25 % pacientov od vseh čakajočih na prvi urološki pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. 46 Slika 19. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 20. Dostop do specialističnih pregledov v urologiji »redno« urologiji »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »redno« na dan 31. 12. Kategorije: 1 – število čakajočih za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih nad pregled »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. DČD za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »redno« na dan % dec.-sep. 2022; 3 – število vpisanih pacientov na čakalni seznam 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih za kontrolni pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »redno« na dan 31. dec.-sep. 2022. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. Na splošno, primerjava skupnega števila čakajočih na prvi in kontrolni pregled v urologiji (Slika 20 in Tabela 9) kaže, da je konec leta 2022 na kontrolni pregled čakalo za 6 % manj pacientov, in za 7 % več pacientov na prvi pregled, od tega za 1 % manj pacientov čakajočih nad DČD. 3.1.5 Okulistični prvi in kontrolni pregledi Analiza dostopa do prvih in kontrolnih okulistični pregledov (Slika 21 in Tabela 10) kaže, da je konec leta 2022 v kategoriji »zelo hitro« na prvi pregled čakalo za 21 % več pacientov, in za 14 % več pacientov na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 21), kaže da se je povprečna ČD skrajšala za 3 %, in da je 2.873 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 91 dni, kar je za 77 dni nad dopustno ČD »zelo hitro« (14 dni < 91 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 22 % je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 82 % pacientov od vseh čakajočih na prvi okulistični pregled v kategoriji »zelo hitro« čakalo nad DČD. 47 Slika 21. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 22. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki »zelo hitro« okulistiki »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.- pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »zelo hitro« 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih pacientov vpisanih pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »zelo na čakalni seznam za kontrolni pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. sprememba v % dec.-sep. 2022. Primerjava prvih in kontrolnih okulistični pregledov v kategoriji »hitro« kaže (Slika 22 in Tabela 10), da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 11 % več pacientov, in za 12 % več pacientov na kontrolni pregled. Nadaljnja primerjave povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 22), kažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 10 %, in da je 7.113 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 199 dni, kar je za 108 dni nad dopustno ČD (91 dni < 199 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 10 % (Slika 22) je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 69 % pacientov od vseh čakajočih na prvi okulistični pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. V kategoriji »redno«, primerjava prvih in kontrolnih okulističnih pregledov (Slika 23 in Tabela 10) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 9 % manj pacientov, in za 15 % manj pacientov na kontrolni pregled. Primerjave povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 23), kažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 12 %, in da je 12.169 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 260 dni, kar je za 77 dni nad dopustno ČD (183 dni < 260 dni). Ne glede na zmanjšanje za 3 % čakajočih nad DČD (Slika 23) je konec leta 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 40 % pacientov od vseh čakajočih na prvi okulistični pregled v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. 48 Slika 23. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 24. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki »redno« okulistiki »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »redno« na dan 31. 12. Kategorije: 1 – število čakajočih za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih nad pregled »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. DČD za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »redno« na dan % dec.-sep. 2022; 3 – število vpisanih pacientov na čakalni seznam 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih za kontrolni pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »redno« na dan 31. dec.-sep. 2022. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. Na splošno, primerjava skupnega števila čakajočih na prvi in kontrolni pregled v okulistiki (Slika 24 in Tabela 10) kaže, da je konec leta 2022 na kontrolni pregled čakalo za 11 % manj pacientov, in za 1 % več pacientov na prvi pregled, od tega za 7 % več pacientov čakajočih nad DČD. Tabela 10. Okulistika – prvi in kontrolni pregledi: primerjave med kategorijami Specifični kazalniki Povprečna ČD za Število čakajočih Število čakajočih na Število pacientov za prvi pregled nad DČD na prvi prvi pregled kontrolni pregled Kategorije (v dnevih) pregled Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 93,9 2.378 1.926 1.756 dec. 2022 91,1 2.873 2.347 1.996 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 3 % + 21 % + 22 % + 14 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 181,3 9.276 6.440 4.306 dec. 2022 199,3 10.273 7.113 4.839 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 10 % + 11 % + 10 % + 12 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 230,7 13.416 5.093 41.828 dec. 2022 259,5 12.169 4.919 35.576 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 12 % - 9 % - 3 % - 15 % Skupaj sep. 2022 25.070 13.459 47.890 dec. 2022 25.315 14.379 42.411 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 1 % + 7 % - 11 % 49 3.1.6 Okulistični prvi in kontrolni pregledi vida za očala in kontaktne leče Analiza dostopa do prvih in kontrolnih okulističnih pregledov zaradi očal in kontaktnih leč (Slika 25 in Tabela 11) kaže, da je konec leta 2022 v kategoriji »zelo hitro« na prvi pregled čakalo za 98 % več pacientov, in za 23 % več pacientov na kontrolni pregled. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 25), kaže da se je povprečna ČD skrajšala za 14 %, in da je 83 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 61 dni, kar je za 47 dni nad dopustno ČD »zelo hitro« (14 dni < 61 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 1,8-krat je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov 75 % od vseh čakajočih pacientov na prvi okulistični pregled zaradi očal in kontaktnih leč v kategoriji »zelo hitro« čakalo nad DČD. Slika 25. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 26. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »zelo hitro« okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi prvi pregled »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.- pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »zelo hitro« 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »hitro« na dan 31. 12. na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih pacientov vpisanih pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »zelo na čakalni seznam za kontrolni pregled »hitro« na dan 31. 12. 2022 in hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. sprememba v % dec.-sep. 2022. Primerjava prvih in kontrolnih okulističnih pregledov zaradi očal in kontaktnih leč v kategoriji »hitro« kaže (Slika 26 in Tabela 11), da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 76 % več pacientov in za 53 % več pacientov na kontrolni pregled. Nadaljnja primerjave povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 26), kažejo da se je povprečna ČD skrajšala za 1 %, in da je 229 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 117 dni, kar je za 26 dni nad dopustno ČD (91 dni < 117 dni). Ne glede na povečanje čakajočih nad DČD za 51 % (Slika 26) 50 je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 37 % pacientov od vseh čakajočih na prvi okulistični pregled zaradi očal in kontaktnih leč v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. Slika 27. Dostop do specialističnih pregledov v Slika 28. Dostop do specialističnih pregledov v okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »redno« okulistiki zaradi očal in kontaktnih leč »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za prvi pregled »redno« na dan 31. 12. Kategorije: 1 – število čakajočih za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za prvi 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih nad pregled »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. DČD za prvi pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za prvi pregled »redno« na dan % dec.-sep. 2022; 3 – število vpisanih pacientov na čakalni seznam 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 4 – število vpisanih za kontrolni pregled »skupaj« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % pacientov na čakalni seznam za kontrolni pregled »redno« na dan 31. dec.-sep. 2022. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. V kategoriji »redno«, primerjava prvih in kontrolnih okulističnih pregledov zaradi očal in kontaktnih leč (Slika 27 in Tabela 11) kaže, da je konec leta 2022 na prvi pregled čakalo za 5 % več pacientov in za 2 % manj pacientov na kontrolni pregled. Primerjave povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 27), kažejo da se je povprečna ČD podaljšala za 2%, in da je 4.517 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 155 dni, kar je za 28 dni pod dopustno ČD (183 dni > 155 dni). Ne glede na zmanjšanje za 9 % čakajočih nad DČD v kategoriji »redno« (Slika 27) je konec leta 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 23 % pacientov od vseh čakajočih na prvi okulistični pregled zaradi očal in kontaktnih leč v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. Na splošno, primerjava skupnega števila čakajočih na prvi in kontrolni okulistični pregled zaradi očal in kontaktnih leč (Slika 28 in Tabela 11) kaže, da je konec leta 2022 na kontrolni pregled čakalo za 5 % več pacientov, in za 11 % več pacientov na prvi pregled, od tega za 1 % več pacientov čakajočih nad DČD. Tabela 11. Okulistika – prvi in kontrolni pregledi vida za očala in kontaktnih leč: primerjave med kategorijami 51 Specifični kazalniki Povprečna ČD za Število čakajočih Število čakajočih na Število pacientov za prvi pregled nad DČD na prvi prvi pregled kontrolni pregled Kategorije (v dnevih) pregled Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 71,4 42 22 47 dec. 2022 61,1 83 62 58 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 14 % + 98 % + 182 % + 23 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 117,5 353 152 176 dec. 2022 116,6 623 229 269 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 1 % + 76 % + 51 % + 53 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 152,0 4.290 1.121 3.118 dec. 2022 154,5 4.517 1.020 3.178 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 2 % + 5 % - 9% + 2 % Skupaj sep. 2022 4.685 1.295 3.341 dec. 2022 5.223 1.311 3.505 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) + 11 % + 1% + 5 % 3.1.7 Operacije sive mrene (katarakte) Analiza dostopa do operacij sive mrene (katarakte) (Slika 29 in Tabela 12) kaže, da je konec leta 2022 v kategoriji »zelo hitro« na operacijo sive mrene čakalo za 7 % manj pacientov. Primerjava povprečnih ČD v kategoriji »zelo hitro« (Slika 29), kaže da se je povprečna ČD skrajšala za 41 %, in da je 489 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 58 dni, kar je za 44 dni nad dopustno ČD »zelo hitro« (14 dni < 58 dni). Ne glede na zmanjšanje čakajočih nad DČD za 7 % je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov, 58 % od vseh čakajočih pacientov na operacijo sive mrene (katarakte) v kategoriji »zelo hitro« čakalo nad DČD. Tabela 12. Operacije sive mrene (katarakte): primerjave med kategorijami Specifični kazalniki Povprečna ČD na poseg (v Število čakajočih na poseg Število čakajočih na poseg dnevih) nad DČD Kategorije Stopnja obravnave »zelo hitro« sep. 2022 98,8 508 305 dec. 2022 58,0 489 285 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 41 % - 4 % - 7 % Stopnja obravnave »hitro« sep. 2022 215,1 3.275 2.044 dec. 2022 146,3 3.176 1.964 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 32 % - 3 % - 4 % Stopnja obravnave »redno« sep. 2022 294,2 9.512 4.170 dec. 2022 223,5 7.693 3.302 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 24 % - 19 % - 21 % Skupaj sep. 2022 13.295 6.519 dec. 2022 11.358 5.551 Primerjava v % (dec.-sep. 2022) - 15 % - 15 % Primerjava podatkov v kategoriji »hitro« (Slika 30 in Tabela 12) kaže, da je konec leta 2022 na operacijo sive mrene (katarakte) čakalo za 3 % manj pacientov. Nadaljnja primerjave 52 povprečnih ČD v kategoriji »hitro« (Slika 30), kažejo da se je povprečna ČD skrajšala za 32 %, in da je 3.176 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 146 dni, kar je za 55 dni nad dopustno ČD (91 dni < 146 dni). Ne glede na zmanjšanje čakajočih nad DČD za 4 % (Slika 30) je konec decembra 2022 po uvedbi interventnih ukrepov 62 % pacientov od vseh čakajočih na operacijo sive mrene (katarakte) v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. Slika 29. Dostop do operacije sive mrene »zelo hitro« Slika 30. Dostop do operacije sive mrene »hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za operacijo sive mrene »zelo hitro« Kategorije: 1 – povprečna ČD za operacijo sive mrene »hitro« na dan na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih čakajočih za operacijo sive mrene »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in za operacijo sive mrene »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v sprememba v % dec.-sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za % dec.-sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za operacijo sive operacijo sive mrene »zelo hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba mrene »hitro« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. v % dec.-sep. 2022. V kategoriji »redno«, primerjava podatkov pokaže (Slika 31 in Tabela 12), da je konec leta 2022 na operacijo sive mrene (katarakte) čakalo za 19 % manj pacientov. Primerjave povprečnih ČD v kategoriji »redno« (Slika 31), kažejo da se je povprečna ČD skrajšala za 24 %, in da je 7.691 pacientov, vključno s čakajočimi nad DČD v povprečju čakala 224 dni, kar je za 41 dni nad dopustno ČD (183 dni < 224 dni). Ne glede na zmanjšanje za 21 % čakajočih nad DČD v kategoriji »redno« (Slika 31) je konec leta 2022 po uvedbi interventnih ukrepov 43 % pacientov od vseh čakajočih operacijo sive mrene v kategoriji »hitro« čakalo nad DČD. 53 Slika 31. Dostop do operacije sive mrene »redno« Slika 32. Dostop do operacije sive mrene »skupaj« Kategorije: 1 – povprečna ČD za operacijo sive mrene »redno« na Kategorije: 1 – število čakajočih za operacijo sive mrene »skupaj« dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022; 2 – število čakajočih za operacijo sive mrene »redno« na dan 31. 12. 2022 in čakajočih nad DČD za operacijo sive mrene »skupaj« na dan 31. 12. sprememba v % dec.-sep. 2022; 3 – število čakajočih nad DČD za 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. operacijo sive mrene »redno« na dan 31. 12. 2022 in sprememba v % dec.-sep. 2022. Na splošno, primerjava skupnega števila čakajočih na operacijo sive mrene (katarakte) (Slika 32 in Tabela 12) kaže, da je konec leta 2022 na operacijo sive mrene čakalo za 15 % manj pacientov, od tega prav tako za 15 % manj pacientov, ki so sicer pred uvedbo interventnih ukrepov čakali nad DČD. 54 3.2 Rezultati vrednotenja po kategorijah in kazalnikih določenih v raziskavi 3.2.1 Vrednotenje po kriteriju skrajšanje povprečnih čakalnih dob in ne preseganje dopustnih čakalnih dob Dostop do zdravstvenih storitev, vrednoten na podlagi zmanjšanja povprečnih ČD po stopnjah nujnosti obravnave oziroma kategorijah — zelo hitro, hitro, redno (Tabela 13) pokaže, da so se v proučevanem obdobju (1. september 2022‒31.december 2022), po uvedbi interventnega ukrepa povprečne ČD v kategoriji: • »zelo hitro«, skrajšale pri operacijah sive mrene za 41 %, prvih pregledih v diabetologiji za 14 %, okulistiki za 13 %, pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč za 3 %, ter podaljšale pri prvih pregledih v urologiji za 13 %, pulmologiji za 10 % in kardiologiji za 3 %; • »hitro«, skrajšale pri operacijah sive mrene za 32 %, prvih pregledih v diabetologiji za 6 %, pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč za 1 %, ter podaljšale, pri prvih pregledih v pulmologiji za 16 %, okulistiki za 10 %, urologiji za 5 % in kardiologiji za 2 %; • »redno«, skrajšale pri operacijah sive mrene za 24 %, prvih pregledih v diabetologiji za 1 %, ter podaljšale, pri prvih pregledih v kardiologij za 27 %, pulmologiji za 17 %, za 12 % okulistiki in urologiji ter pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč za 1 %. Tabela 13. Primerjava povprečnih in dopustnih čakalnih dob pred in po interventnih ukrepih Povprečne ČD Zelo hitro Povprečne ČD Hitro Povprečne ČD Redno (DČD = 14 dni) (DČD = 91 dni) (DČD = 183 dni) Šifra Vrsta zdravstvene Pred Po Pred Po Pred Po VZS storitve Sprem. Sprem. Sprem. ukrepi ukrepih ukrepi ukrepih ukrepi ukrepih v % v % v % (dnevi) (dnevi) (dnevi) (dnevi) (dnevi) (dnevi) Diabetološki pregled - 1053P 22,6 19,6 - 13 % 33,8 31,9 - 6 % 50,5 50,1 - 1 % prvi Kardiološki pregled - 1018P 98,5 101,6 + 3 % 216,2 220,9 + 2 % 236,8 301,4 + 27 % prvi Pulmološki pregled - 1039P 26,5 29,2 + 10 % 48,6 56,2 + 16 % 66,9 78,6 + 17 % prvi 1050P Urološki pregled - prvi 61,5 69,6 + 13 % 116,4 122,6 + 5 % 209,4 233,5 + 12 % Okulistični pregled 1930P 71,4 61,1 - 14 % 117,5 116,6 - 1 % 152,6 154,5 + 1 % zaradi očal/leč - prvi 1028P Okulistični – prvi* 93,9 91,1 - 3 % 181,3 199,3 + 10 % 230,7 259,5 + 12 % Operacija sive mrene 1195 98,8 58,0 - 41 % 215,1 146,3 - 32 % 294,2 223,5 - 24 % (katarakte) Opomba: * brez pregleda vida za očala in kontaktnih leč. Analiza povprečnih ČD in DČD je pokazala, da so konec leta 2022, po uvedbi interventnih ukrepov, povprečne ČD presegale DČD (Tabela 13), v vseh izbranih vrstah obravnav ter kategorijah, razen v kategorij »hitro« pri prvih pregledih v diabetologiji (32 dni) in pulmologiji (56 dni), ter kategorij »redno« pri prvih pregledih vida za očala in kontaktne leče (155 dni), pulmologiji (79 dni) ter diabetologiji (50 dni). 55 3.2.2 Vrednotenje po kriteriju zmanjšanje števila vseh čakajočih na čakalnih seznamih Dostop do zdravstvenih storitev, vrednoten na podlagi kriterija zmanjšanje skupnega števila čakajočih po stopnjah nujnosti obravnave oziroma kategorijah — zelo hitro, hitro, redno (Tabela 14 in Slika 33) pokaže, da so se po uvedbi interventnih ukrepov, v proučevanem obdobju (1. september‒31.december 2022), čakalne vrste v kategoriji: • »zelo hitro«, skrajšale pri operacijah sive mrene za 4 %, ter podaljšale pri prvih pregledih vida zaradi očal in kontaktnih leč za 98 %, kardiologiji za 25 %, okulistiki za 21 %, urologiji za 13 %, diabetologiji za 6 % in v pulmologiji za 1 %; • »hitro«, skrajšale pri operacijah sive mrene za 3 %, ter podaljšale pri prvih pregledih vida zaradi očal in kontaktnih leč za 76 %, urologiji za 21 %, pulmologiji za 17 %, okulistiki za 11 %, diabetologiji za 10 % in v kardiologiji za 7 %; • »redno«, skrajšale pri operacijah sive mrene za 19 %, pri prvih pregledih v kardiologiji za 35 %, urologiji za 15 %, diabetologja za 14 %, okulistiki za 9 %, in pulmologiji za 1 % ter podaljšale pri prvem pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč za 5 %. Slika 33. Primerjava števila čakajočih — učinek interventnih ukrepov Opomba: * pregled (razen pregled vida za očala in pregleda zaradi kontaktnih leč). Primerjava števila vseh čakajočih pacientov vpisanih na čakalni seznam po stopnjah nujnosti obravnave – kategorijah (zelo hitro, hitro, redno) pokaže, da se je konec leta 2022, po uvedbi interventnih ukrepov število vseh čakajočih za izbrane vrste zdravstvenih storitev (Tabela 14), zmanjšalo v kategorij »redno« za 14 % (za 5.484 čakajočih pacientov), ter povečalo v kategoriji »zelo hitro« za 17 % (za 1.324 čakajočih pacientov) in »hitro« za 10 % (za 2.738 čakajočih pacientov). 56 Tabela 14. Primerjava števila čakajočih vpisanih na čakalni seznam pred in po interventnih ukrepih Št. čakajočih Zelo hitro Št. čakajočih Hitro Št. čakajočih Redno Šifra Vrsta zdravstvene (DČD = 14 dni) (DČD = 91 dni) (DČD = 183 dni) VZS storitve Pred Po Sprem. Pred Po Sprem. Pred Po Sprem. ukrepi ukrepih v % ukrepi ukrepih v % ukrepi ukrepih v % Diabetološki pregled - 1053P 155 164 + 6 % 315 348 + 10 % 643 550 - 14 % prvi 1018P Kardiološki pregled - prvi 2.681 3.341 + 25 % 8.162 8.693 + 7 % 7.284 5.042 - 31 % 1039P Pulmološki pregled - prvi 1.012 1.019 + 1 % 2.803 3.282 + 17 % 3.407 3.388 - 1 % 1050P Urološki pregled - prvi 1.017 1.148 + 13 % 2.517 3.044 + 21 % 1.890 1.599 - 15 % Okulistični pregled 1930P 42 83 + 98 % 353 623 + 76 % 4.290 4.517 + 5 % zaradi očal/leč - prvi 1028P Okulistični – prvi* 2.378 2.873 + 21 % 9.276 10.273 + 11 % 13.416 12.169 - 9 % Operacija sive mrene 1195 508 489 - 4 % 3.275 3.176 - 3 % 9.512 7.693 - 19 % (katarakte) Skupaj 7.793 9.117 + 17 % 26.701 29.439 + 10 % 40.442 34.958 - 14 % Opomba: * pregled (razen pregled vida za očala in pregleda zaradi kontaktnih leč). 3.2.3 Vrednotenje po kriteriju zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo Dostop do zdravstvenih storitev, vrednoten na podlagi zmanjšanja števila čakajočih nad DČD po stopnjah nujnosti obravnave oziroma kategorijah — zelo hitro (nad 14 dni), hitro (nad 91 dni) ter redno nad 183 dni pokaže (Slika 34 in Tabela 15), da se je v proučevanem obdobju (1. september 2022 ‒ 31.december 2022), po uvedbi interventnega ukrepa število čakajočih nad DČD v kategoriji: • »zelo hitro«, zmanjšalo pri operacijah sive mrene za 7 %, ter povečalo pri prvih pregledih vida zaradi očal in kontaktnih leč za 1,2-krat, kardiologiji za 38 %, okulistiki za 22 %, diabetologiji za 20 %, urologiji za 16 %, in v pulmologiji za 4 %; • »hitro«, zmanjšalo pri operacijah sive mrene za 4 %, pri prvih pregledih v diabetologiji za 8% in urologiji za 3 %, ter povečalo pri prvih pregledih vida zaradi očal in kontaktnih leč za 51 %, pulmologiji za 27 %, okulistiki za 10 % in v kardiologiji za 2 %; • »redno«, zmanjšalo pri operacijah sive mrene za 21 %, pri prvih pregledih v diabetologiji za 44 %, kardiologiji za 32 %, urologiji za 20 %, pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč za 9 % in prvem pregledu v okulistiki za 3 % ter povečalo pri prvem pregledu v pulmologiji za 10 %. 57 Slika 34. Primerjava števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo — učinek interventnih ukrepov Opomba: * pregled (razen pregled vida za očala in pregleda zaradi kontaktnih leč). Primerjava števila čakajočih nad DČD vpisanih na čakalni seznam po kategorijah – stopnjah nujnosti obravnave pokaže, da se je konec leta 2022, po uvedbi interventnih ukrepov število čakajočih nad DČD za izbrane vrste zdravstvenih storitev (Tabela 15) zmanjšalo v kategorij »redno« za 1 % (za 1.976 čakajočih nad DČD), ter povečalo v kategoriji »zelo hitro« za 23 % (za 1.254 čakajočih nad DČD) in »hitro« za 6 % (za 1.016 čakajočih nad DČD). Tabela 15. Primerjava števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo pred in po interventnih ukrepih Št. Čakajočih nad DČD Zelo Št. Čakajočih nad DČD Hitro Št. Čakajočih nad DČD Redno hitro Šifra Vrsta zdravstvene (DČD = 91 dni) (DČD = 183 dni) (DČD = 14 dni) VZS storitve Pred Po Sprem. Pred Po Sprem. Pred Po Sprem. ukrepi ukrepih v % ukrepi ukrepih v % ukrepi ukrepih v % Diabetološki pregled – 1053P 75 90 + 20 % 53 49 - 8 % 96 54 - 44 % prvi Kardiološki pregled – 1018P 1.694 2.345 + 38 % 5.793 5.903 + 2 % 2.606 1.782 - 32 % prvi Pulmološki pregled – 1039P 617 641 + 4 % 1.031 1.309 + 27 % 1.304 1.436 + 10 % prvi Urološki pregled – 1050P 765 888 + 16 % 1.378 1.340 - 3 % 503 404 - 20 % prvi Okulistični pregled 1930P 22 62 + 182 % 152 229 + 51 % 1.121 1.020 - 9 % zaradi očal/leč – prvi 1028P Okulistični – prvi* 1.926 2.347 + 22 % 6.440 7.113 + 10 % 5.093 4.919 - 3 % Operacija sive mrene 1195 305 285 - 7 % 2.044 1.964 - 4 % 4.170 3.302 - 21 % (katarakte) Skupaj 5.404 6.658 + 23% 16.891 17.907 + 6 % 14.893 12.917 -13 % Opomba: * pregled (razen pregled vida za očala in pregleda zaradi kontaktnih leč). 58 4 Razprava V raziskavi smo na primeru nujnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti slovenskega zdravstvenega sistema — interventni ukrepi (8, 9, 24–26) ter prvih rezultatov (50, 51), izvedli sumativno vrednotenje, primerno za vrednotenje javne zdravstvene politike (1–3, 27). Z namenom razumevanje koncepta vrednotenja (ne)uspeha javne politike (1, 27) in teorije dostopa do zdravstvenih storitev (29, 32, 35, 37), smo pri pregledu literature, sledili hermenevtičnemu pristopu — teoriji interpretacije (53, 54). Obe glavni temi smo v nadaljevanju raziskovanja razširili na področje merjenja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev s kazalniki ter oblikovanju ukrepov upravljanja (dopustnih) čakalnih dob in čakalnih vrst, vključno z značilnostmi slovenskega zdravstvenega sistema (6–9, 23). Na podlagi pregleda virov in literature, kjer smo sledili hermenevtičnem in narativnem pristopu analize pomena (besedila) diskurza (53, 54) ugotavljamo, da je bil cilj interventnih ukrepov, že v začetni fazi oblikovanja besedila, torej v pomenu besedila nejasen, dvoumen, terminološko zmeden. V začetni fazi procesa nastajanja ukrepov je bil cilj določen kot »skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, nastalih kot posledica pandemije covid-19« (6, 7). S sprejetjem oziroma spremembo zakonodaje o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (24) je bil cilj re-definiran in predstavljen, kot »vse zdravstvene storitve v javnem zdravstvenem sistemu, od 1. septembra 2022 dalje, do konca leta 2023 plačane sproti, kar bo pomembno skrajšalo čakalne vrste« (25). V nadaljevanju diskurza so sledile opredelitve kot so: »prebivalstvu RS zagotoviti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo – to je odpraviti nedopustno dolge čakalne dobe, nastale zaradi preprečevanja in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19« (25) ter »skrajševanje čakalnih dob« (24, 51), ali celo z »odprava oziroma skrajšanje čakalnih dob« (25, 51). Primerjava pomena (besedila) ciljev interventnih ukrepov, kot so »pomembno skrajšanje čakalnih vrst«, »skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob«, »odprava nedopustno dolgih čakalnih dob«, »skrajšanje čakalnih dob« ali »odprava oziroma skrajšanje čakalnih dob«, nakazuje na odsotnost razumevanja pomena pojmov — skrajšanje, pomembno skrajšanje, odprava oziroma skrajšanje, v povezavi s kazalniki — čakalne vrste, (dopustne) čakalne dobe, kar ni značilno za znanstveno-strokovno razpravo (11). 59 Znanstveno-strokovna razprava o obvladovanju čakalnih dob in čakalnih vrst razlikuje med čakalnimi dobami in čakalnimi vrstami, ker zajemajo različne razsežnosti dostopa. Če velja, da paciente čakalne vrste ne zanimajo, ker je zanje pomembna čakalna doba – koliko časa čakajo na zdravljenje, so za oblikovalce zdravstvene politike pomembne tudi čakalne vrste, ker merijo število ljudi, ki jih prizadenejo dolge čakalna doba (11). Ker so čakalne dobe in čakalne vrste prepleteni pojmi, ki imajo kompleksno dinamično interakcijo je za oblikovanje uspešnih interventnih ukrepov potreba po razumevanju pomena ter interakcije med obravnavanima pojmoma več kot potrebna (64). Kot izhaja iz znanstveno-strokovnega opazovanja kompleksne dinamične interakcije med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami je potrebno razumeti, kot poudarjajo Siciliani in drugi (11, 64), da se čakalne vrste in čakalne dobe, praviloma sčasoma povečajo, ko število pacientov na čakalnem seznamu preseže število obravnavanih pacientov (op. pri čemer avtorji izhajajo, da se število čakajočih na čakalnem seznamu zmanjša, ko je zdravstvena storitev opravljena, in ne ko je pacient dobil datum za obravnavo). Vendar pa to ne velja vedno, kar pomeni, da je interakcija med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami lahko drugačna — če je število obravnavanih pacientov večje od števila pacientov na čakalnem seznamu, se bo čakalna doba verjetno skrajšala, medtem ko se bo čakalna vrsta lahko še podaljšala, vsaj začasno, če staranje prebivalstva in tehnološki napredek povzročata povečanje potreb po zdravstvenih storitvah in s tem več pacientov, ki se zdravijo v zdravstvenem sistemu (64). Siciliani in drugi (11, 64), opozarjajo tudi, da so pri interakciji med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami možni tudi povratni učinki. Zaradi daljših čakalnih dob se lahko nekateri pacienti odločijo za zdravljenje pri drugem izvajalcu, lahko se pacientom med čakanjem zdravstveno stanje celo izboljša – ali obratno, med čakanjem lahko umrejo, lahko se zgodi, da zdravniki napotijo manj pacientov k specialistom, kar lahko zmanjša rast čakalnih vrst (11, 12, 64), ne pa tudi čakalnih dob. Iz navedenega izhajamo, da koncept interventnih ukrepov s plačevanjem vseh zdravstvenih storitev na podlagi (dopustnih) čakalnih dob in čakalnih vrst, ki ne sledi znanstveno-strokovnim dognanjem, omenjene interakcije med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami (11, 12, 64), ne more biti uspešen. Slednje ugotovitve poglablja nekonsistentna opredelitve ciljev v fazi implementacije, ki se odraža v neustreznem nadzoru (ang. monitoring) gibanja čakalnih vrst in čakalnih dob ter opravljenimi dodatnimi zdravstvenimi storitvami, saj ločene evidence o številu opravljenih zdravstvenih storitev ne omogočajo nadzora nad odlivom pacientov, ki so pred tem čakalni na čakalnih seznamih (24). 60 V empiričnem delu znanstvene monografije, smo na podlagi analize podatkov ter v raziskavi definiranih kriterijev na podlagi veljavne zakonodaje ter raziskovanja za vrednotenje (ne)uspeha interventnih ukrepov po specifičnih kazalnikih, kategorijah – stopnjah nujnosti obravnave ter izboru trinajstih vrst zdravstvenih storitev, petih specialnosti – diabetologiji, kardiologiji, urologiji, pulmologiji ter okulistiki vrednotili po štirih vrstah kriterijev. Po kriteriju skrajšanja povprečnih čakalnih dob po kategorijah — stopnjah nujnosti obravnave, kjer so se povprečne čakalne dobe skrajšale so interventni ukrepi v prvih štirih mesecih izvajanja dosegli pozitivne učinke pri operacijah sive mrene (katarakte) zelo hitro (‒ 41 %), hitro (‒ 32 %) in redno (‒ 24 %) ter pri prvih specialističnih pregledih v diabetologiji zelo hitro (‒ 14 %), hitro (‒ 6 %) in redno (‒ 1 %), v okulistiki zelo hitro (‒ 13 %), ter pri pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč zelo hitro (‒ 3 %). Manj uspešni so bili interventni ukrepi, kjer so se povprečne čakalne dobe podaljšale in sicer pri prvih specialističnih pregledih v kardiologiji zelo hitro (+ 3 %), hitro (+ 2 %) in redno (+ 27 %), v pulmologiji zelo hitro (+ 10 %), hitro (+ 16 %) in redno (+ 17 %), v urologiji zelo hitro (+ 13 %), hitro (+ 5 %) in redno (+ 12 %), v okulistiki hitro (+ 10 %) in redno (+ 12 %), ter pri pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč redno (+ 1 %). Na podlagi kriterija dopustnih čakalnih dob v primerjavi s povprečnimi čakalnimi dobami interventni ukrepi niso pokazali pozitivne učinke, saj so povprečne čakalne dobe, pri vseh prvih specialističnih pregledih po kategorijah – stopnjah nujnosti obravnave (zelo hitro, hitro in redno) ostale nad dopustno čakalno dobo, razen pri prvih specialističnih pregledih pri kategoriji »hitro« v diabetologiji (32 dni) in pulmologiji (56 dni) , in pri kategorij »redno« pri pregledih vida za očala in kontaktne leče (155 dni), v pulmologiji (79 dni) ter v diabetologiji (50 dni), kjer so bile povprečne čakalne dobe že pred uvedbo interventnih ukrepov pod dopustnimi čakalnimi dobami. Ugotovili smo, da so se interventni ukrepi izvajali, in da so analizirani interventni ukrepi v prvih štirih mesecih izvajanja, dosegli pozitivne učinke po kriteriju zmanjšanja števila čakajočih na čakalnih seznamih po vseh treh kategorijah — stopnjah nujnosti obravnave in sicer pri operacijah sive mrene (katarakte) zelo hitro (‒ 4 %), hitro (‒ 3 %) in redno (‒ 19 %) ter pri izboljšanju dostopa do prvih specialističnih pregledov pri stopnji redno v kardiologiji (‒ 35 %), v diabetologiji (‒ 14 %), v urologiji (‒ 15 %), v okulistiki (‒ 9 %), pulmologiji (‒ 1 %). 61 Pomembno manj pa so bili interventni ukrepi uspešni, pri izboljšanju dostopa do prvih specialističnih pregledov, kjer so se čakalne vrste vseh čakajočih podaljšale po vseh treh kategorijah pri pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč zelo hitro (+ 98 %) , hitro (+ 76 %), redno (+ 5 %), in dveh kategorijah v kardiologiji zelo hitro (+ 25 %) in hitro (+ 7 %), v diabetologiji zelo hitro (+ 6 %) in hitro (+ 10 %), v urologiji zelo hitro (+ 13 %) in hitro (+ 21 %), v pulmologiji zelo hitro (+ 1 %) in hitro (+ 17 %), v okulistiki zelo hitro (+ 21 %) in hitro (+ 11 %). Na podlagi kriterija zmanjšanja števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo smo ugotovili smo, da so v prvih štirih mesecih izvajanja interventni ukrepi dosegli pozitivne učinke pri vseh treh kategorijah – stopnjah nujnosti obravnave in sicer pri operacijah sive mrene (katarakte) zelo hitro (‒ 7 %), hitro (‒ 4 %) in redno (‒ 21 %) ter pri prvih specialističnih pregledov v kardiologiji redno (‒ 32 %), v diabetologiji hitro (‒ 8 %) in redno (‒ 44 %), v urologiji hitro (‒ 3 %) in redno (‒ 20 %), v okulistiki redno (‒ 3 %) ter pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč redno (‒ 9 %). Pomembno manj pa so bili interventni ukrepi uspešni, pri izboljšanju dostopa do prvih specialističnih pregledov, kjer so se čakalne vrste čakajočih nad dopustno čakalno dobo podaljšale v kardiologiji zelo hitro (+ 38 %) in hitro (+ 2 %), v diabetologiji zelo hitro (+ 20 %), v urologiji zelo hitro (+ 16 %), v pulmologiji zelo hitro (+ 4 %), hitro (+ 27 %) in redno (+ 10 %), v okulistiki zelo hitro (+ 22 %) in hitro (+ 10 %) ter pri pregledu vida zaradi očal in kontaktnih leč zelo hitro (+ 1,2-krat) in hitro (+ 51 %). Primer vrednotenja rezultatov (ne)uspeha interventnih ukrepov, predstavljenega v znanstveni monografiji, obravnavamo kot zaključno fazo procesa izvajanja interventnih ukrepov, ki podaja objektivno sintezo predhodnih faz delovanja javne zdravstvene politike, ter razkriva dejstva med zamišljenim in dejanskim uresničevanjem ciljev javne zdravstvene politike (1, 24, 27). V znanstveni monografiji uporabljen koncept vrednotenje javne politike je teoretičen, s pomočjo katerega smo raziskovali primer (ne)uspeha interventnih ukrepov: »z ukrepi interventne zakonodaje do večje dostopnosti do zdravstvenih storitev«, sprejetih v letu 2022 (49). Koncept vrednotenja smo izbrali, ker omogoča raziskovanja dobrih in slabih učinkov javne politike ter s tem učenje in seznanjanje s posledicami izvajanja politike, kar je osnovni namen koncepta vrednotenja ukrepov (1, 27). Čeprav zametki evalvacije javne politike segajo na področje javnega zdravstva (1, 27), vrednotenje dostopnosti do zdravstvenih storitev v Sloveniji, razen zbiranja mesečnih podatkov (19–21) še ni bilo deležno znanstveno-raziskovalne pozornosti z vidika vrednotenja ukrepov javne zdravstvene politike. 62 Iz obravnavanega primera vrednotenja interventnih ukrepov, v znanstveni monografiji, lahko zaključimo, da ukrepi zdravstvene politike, ne morejo delovati učinkovito, če že v predhodnih oziroma začetnih faza določanja vsebine interventnih ukrepov (fazi načrtovanja in oblikovanja javne zdravstvene politike), ni predvidena tudi formalna faza vrednotenja interventnih ukrepov na podlagi kriterijev določenih s cilji (3). Koncept vrednotenja (ne)uspešnosti interventnih ukrepov v obravnavanem primeru razkriva razhajanja med razumevanjem zamišljenega (25) in dejanskega uresničevanja ciljev (1, 24, 27), ki so bili sprva načrtovani obetavno z obstoječim sistemom nadzora ter definicijami pojmi, nato pa je sledila terminološko-strokovna nasladnost (6, 22, 24, 25, 49–52). Odsotnost formalne faze vrednotenja (ne)uspešnosti interventnih ukrepov, ocenjujemo kot ključni razlog, da interventni ukrepi med procesom izvajanja niso biti spremenjeni. Na podlagi koncepta vrednotenja interventnih ukrepov je moč povzeti, da je šlo pri oblikovanju interventnih ukrepov za dajanje prednosti perspektivi tistih, ki imajo formalno moč za interpretacijo podatkov (53, 55, 56, 65) Pripovedi posameznikov, ki izhajajo iz znanstveno-strokovnega opazovanja kompleksno dinamične interakcije med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami, kot na primer Siciliani in drugih (11, 64), ter tistih, ki se ukvarjajo s merjenjem pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev, kot so Penchansky in Thomas (29, 32), Donabedian (33–35), Penchansky in Thomas, Millman (36), Saurman (32), Fortney in drugi (37), so v nasprotje s meta-pripovedmi, ki jih ustvarijo oblikovalci politik, ki težave opredeljujejo na drugačen način, in jih označujejo kot bolj ali manj pomembne (53). Na podlagi vrednotenja interventnih ukrepov, lahko zaključimo, da je bilo plačevanje zdravstvenih storitev pomembnejše, od skrajševanja čakalnih vrst, predvsem tistih nad dopustno čakalno dobo (24, 25), kar potrjuje analiza podatkov opravljena v empiričnem delu te znanstvene monografije. Slednje se izraža tudi v razlagalnem pomenu »čakalne dobe« in »čakalne vrste«, ki nista sinonima. 63 5 Zaključki Dodatno financiranje zdravstvenih storitev, kot izhaja iz dinamične interakcije med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami, ne da bi pri tem upoštevali neposreden vpliv zmanjšanje števila čakajočih na čakalnih seznamih s številom opravljenih zdravstvenih storitev, ne more doseči željenega učinka, to je skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob. Tako je odločitev, da se interventni ukrepi vrednotijo na podlagi ločenih evidenc o čakajočih na čakalnih seznamih ter posebej o opravljenih zdravstvenih storitvah omogočila glavno omejitev raziskovanja. Posledično se postavlja vprašanje, ali so dodatne zdravstvene storitve dejansko prejeli pacienti, ki so na dan uvedbe interventnih ukrepov (1. septembra 2022), čakali na pravočasno zdravstveno obravnavo, in so bili vpisani v čakalni seznam. Slednje vidimo kot glavno omejitev vrednotenja rezultatov interventnih ukrepov, in možnost za izboljšave, pri nadaljnjem oblikovanju interventnih ukrepov. Koncept vrednotenja rezultatov interventnih ukrepov zdravstvene politike, prikazan v empiričnem delu raziskave, pa kot koncept za vrednotenje rezultatov (ne)uspeha, upoštevan v začetni fazi izvajanja interventnih ukrepov. Vrednotenje rezultatov s teorijo vrednotenja je pokazalo, da so zdravstvene politike lahko uspešnejše, če obstaja formalna faza vrednotenja ukrepov glede na merila doseganja ciljev v pripravljalni fazi (načrtovanje in oblikovanje). Zaključujemo, da je šlo v fazi vrednotenja za postavljanje prioritet, ki ne ustrezajo z dokazi podprti zdravstveni politiki glede na predhodno dogovorjene in jasno definirane spremljanje ukrepov, ki veljajo za kompleksne in dinamične interakcije med čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami. 6 Financiranje in drugi podatki o avtorju Retrospektivna, opazovalna raziskava je potekala v okviru projekta: Ukrepi na področju obvladovanja širitve covid-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, Vpliv epidemije covid-19 na zagotavljanje pravočasne zdravstvene obravnave in zdravstvenega varstva (DP8). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru odziva Unije na pandemijo covid-19. Znanstvena monografija je plod multidisciplinarnega raziskovanja avtorice, pridobljenega v okviru procesu doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za družbene vede, smer politologija. V znanstveni monografiji avtorica sledi konceptu, raziskovanja policy problema z vidika teorije in praks, kar omogoča interakcijo med znanstvenimi disciplinami, ki jih v 64 znanstveni monografiji tudi obravnava značilni za področje javnega zdravja, zdravstvene ekonomije ter politologije v okviru procesa oblikovanja in vrednotenja javnih zdravstvenih politik. Raziskovanje zdravstvene politike, ukrepov, analiza podatkov ter pregled literature je potekalo med 7. julijem 2022 in 30. avgustom 2023. Drugih oblik financiranja, pri zbiranju, analizi ali poročanju med izvajanjem raziskave s strani sofinancerjev ni bilo. 65 7 Literatura in viri 1. Fink-Hafner D. Uvod v analizo politik. 2007; 2. Dunn WN. Public policy analysish : an integrated approac. Sixth Edit. New York: Routledge; 2018. 3. Lipicer SK. Primer vladnega programa sofinanciranja nevladnih organizacij v času predreferendumskega odločanja. 2003; 4. Setiyawan. An Introduction to the Policy Process - Theories, Concepts, Models of PPM. Let. 53, Journal of Chemical Information and Modeling. 2013. 1689–1699 str. 5. Polin K, Hjortland M, Maresso A, van Ginneken E, Busse R, Quentin W. “Top-Three” health reforms in 31 high-income countries in 2018 and 2019: an expert informed overview. Health Policy. 2021;125(7):815–32. 6. Kuhar M, Gabrovec B, Albreht T. Pregled politik skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu : primerjalna analiza Pregled politik skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu : primerjalna analiza. 2022. 7. Rupel VP, Kuhar M, Marušič D. Decision-making in slovenian outpatient care: Can financial incentives reduce patient waiting lists? Medical Writing. 2021;30(3):28–31. 8. Kuhar M, Gabrovec B, Albreht T. Access to health services in the Republic of Slovenia during the epidemic [Dostopnost do zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji med epidemijo]. 2021. 9. Albreht T, Kuhar M, Rupel VP. Timely access to healthcare during the COVID-19 epidemic in Slovenia. Health Systems and Policy Monitor Network Annual Meeting 13-15 October 2021. 2021;(October). 10. Rathnayake D, Clarke M, Jayasinghe VI. Health system performance and health system preparedness for the post-pandemic impact of COVID-19: A review. International Journal of Healthcare Management. 2021;14(1):250–4. 11. Ewout van Ginneken, Luigi Siciliani, Sarah Reed, Astrid Eriksen FT and TZ. Addressing backlogs and managing waiting lists during and beyond the COVID-19 pandemic. Eur J Public Health. 2022;32(Supplement_3). 12. OECD. Waiting Times for Health Services: Next in Line, OECD Health Policy Studies, OECD. Paris; 2020. https://doi.org/10.1787/242e3c8c-en. 13. Sheard S. Space, place and (waiting) time: Reflections on health policy and politics. Health Economics, Policy and Law. 2018;13(3–4):226–50. 14. Ministrstvo za zdravje. Smernice zdravstvene politike 2023. Ljubljana; 2023. 15. Komisija evropske skupnosti [Internet]. Let. COM(2007). Bruselj; 2007. str. 10 Bela knjiga „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“. Dostopno na: file:///C:/Users/marje/Downloads/bela knjiga - skupaj za zdravje_ strateški pristop-COM_2007_630_SL_ACTE_f.pdf 16. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Evropski steber socialnih pravic, Slovenija 2000–2020. Ljubljana; 2021. 17. Bersano A, Kraemer M, Touzé E, Weber R, Alamowitch S, Sibon I, idr. Stroke care during the COVID-19 pandemic: experience from three large European countries. European Journal of Neurology. 2020;27(9):1794–800. 18. Kalanj K, Marshall R, Karol K, Tiljak MK, Orešković S. The Impact of COVID-19 on Hospital Admissions in Croatia. Frontiers in Public Health. 2021;9(September):1–11. 66 19. National institute of public health Slovenia. Monthly reported Waiting time for January 2021 [Mesečno poročilo o čakalnih dobah, 1. januar 2021] [Internet]. 2021. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/mesecno-porocilo-o-cakalnih-dobah-1-januar-2021 20. National institute of public health Slovenia. Monthly reported Waiting time for January 2020 [Mesečno poročilo o čakalnih dobah, 1. januar 2020] [Internet]. 2020. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/mesecno-porocilo-o-cakalnih-dobah-1-januar-2020 21. National institute of public health Slovenia. Monthly reported Waiting time for January 2019 [Mesečno poročilo o čakalnih dobah, 1. januar 2019]. 2019. 22. Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje. Ljubljana; 2022 [citirano 8. julij 2022]. Sporočilo za javnost - Akcijski načrt za skrajševanje čakalnih vrst. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2022-07-08-strategija-za-skrajsevanje-cakalnih-dob/#:~:text=Akcijski načrt poleg ažurnega zagotavljanja podatkov čakalnih seznamov,zaključka zdravljenja ter pripravo ukrepov ob nespoštovanju le-te. 23. Kuhar M. Kakovost upravljanja in vodenja čakalnih seznamov v zdravstvu – Kakovost upravljanja in vodenja čakalnih seznamov v zdravstvu – II . sklop. Ljubljana; 2022. 24. Act Determining Emergency Measures to Ensure Stability of Healthcare System [Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, Uradni list RS, št. 100/22 in 141/22 – ZNUNBZ] [Internet]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8643 25. MMC RTV Slovenija. MMC RTV SLO, Ljubljana. 2022. Interventni zakon o zdravstvu skoraj usklajen. Ukrepi bodo stali manj, kot so predvidevali. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/interventni-zakon-o-zdravstvu-skoraj-usklajen-ukrepi-bodo-stali-manj-kot-so-predvidevali/633651 26. Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje. 2022. Navodilo o spremljanju in porocanju o obsegu izvajanja zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ZDRAVJE/organiziranost/izvajalci-zdravstvene-dejavnosti/Navodilo-o-spremljanju-in-porocanju-o-obsegu-izvajanja-zdravstvenih-storitev-nad-rednim.pdf 27. Kustec S. Vrednotenje javnih politik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; 2009. 182 str. 28. Lipicer S, Lajh D. Monitoring Systems of Governance in Sport: Looking for Best Practices From the European Union and Beyond/Sistemi Za Spremljanje Vladanja V Sportu: Iskanje Dobrih Praks Na Obmocju Evropske Unije in Izven Nje. Kinesiologia Slovenica. 2013;19(3):43. 29. Penchansky R, Thomas JW. The concept of access: Definition and relationship to consumer satisfaction. Medical Care. 1981;19(2):127–40. 30. Jean-Frederic Levesque MFH and GR. Patient-centred access to health care: conceptualising access at the interface of health systems and populations. International Journal for Equity in Health. 2013;12(18):9. 31. McLaughlin CG, Wyszewianski L. Editorial Column Access to Care: Remembering Old. Health Services Research. 2002;37(3):1441–3. 32. Saurman E. Improving access: Modifying penchansky and thomas’s theory of access. Journal of Health Services Research and Policy. 2016;21(1):36–9. 33. Institute of Medicine. Crossing the Quality Chasm: A New Health System for the 21st Century. America C on Q of HC in, urednik. National Academies Press (US). Washington, D.C.: National Academies Press (US); 2001. 231–233 str. 67 34. Beaussier AL, Demeritt D, Griffiths A, Rothstein H. Steering by their own lights: Why regulators across Europe use different indicators to measure healthcare quality. Health Policy. 2020;124(5):501–10. 35. Donabedian A. Models for Organizing the Delivery of Personal Health Services and Criteria for Evaluating Them. The Milbank Memorial Fund Quarterly. 1972;50(4):103. 36. Care H, Millman AM, Access M, Health P, Services C, Isbn M, idr. Access to Health Care in America. 2009. 37. Fortney JC, Burgess JF, Bosworth HB, Booth BM, Kaboli PJ. A re-conceptualization of access for 21st century healthcare. Journal of general internal medicine. 2011;26 Suppl 2:639–47. 38. WHO. The Health for All policy framework for the WHO European Region: 2005 update. DK-2100 Copenhagen Ø, Denmark: WHO Regional Office for Europe; 2005. 39. Siciliani L, Hurst J. Tackling excessive waiting times for elective surgery: A comparative analysis of policies in 12 OECD countries. Health Policy. 2005;72(2):201–15. 40. McIntyre D, Chow CK. Waiting Time as an Indicator for Health Services Under Strain: A Narrative Review. Inquiry (United States). 2020;57. 41. Ewout van Ginneken, Luigi Siciliani, Sarah Reed, Astrid Eriksen, Florian Tille TZ. DURING AND BEYOND THE COVID-19. 2022;28(1):35–40. 42. OECD. OECD Health Policy Studies – Waiting Time Policies in the Health Sector: What Works? Let. 3001. 2013. 1–328 str. 43. Babitsch B, Gohl D, von Lengerke T. Re-revisiting Andersen’s Behavioral Model of Health Services Use: a systematic review of studies from 1998-2011. Psycho-social medicine. 2012;9:Doc11. 44. Cullis JG, Jones PR, Propper C. Chapter 23 Waiting lists and medical treatment: Analysis and policies. Handbook of Health Economics. 2000;1(PART B):1201–49. 45. Siciliani L, Moran V, Borowitz M. Measuring and comparing health care waiting times in OECD countries. Health Policy. 2014;118(3):292–303. 46. Slovenija: Zdravstveni profil države 2021, State of Health in the EU. Brussels; 2021. 47. Hofmarcher MM, Perić N, Simon J. Headline Indicators for Stuctured Monitoirng of Health System Performance in Europe. Quarterly of the European Observatory on Health Systems and Policies. 2017;23(4):13–5. 48. Vlada Republike Slovenije. Državno pročilo o stanju varstva pacientovih pravic za leto 2022. Ljubljana; 49. Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje. 2022 [citirano 21. november 2022]. Sporočilo za javnost - Z ukrepi interventne zakonodaje do večje dostopnosti zdravstvenih storitev. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2022-11-21-z-ukrepi-interventne-zakonodaje-do-vecje-dostopnosti-zdravstvenih-storitev/ 50. Državnega Zbora Republike Slovenije. 16. nujna seja Odbora za zdravstvo, prenos z dne 11. 5. 2023. Ljubljana, Slovenija: RTV SLO; 2023. 51. Ministrstvo za zdravje. Poročilo o izvajanju zdravstvenih storitev iz prvega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) za obdobje oktober 2022 do februar 2023; gradivo za 16. nujno sejo Odbora za zdravstvo. 2023. 68 52. National institute of public health Slovenia. Type of healthcare services code lists, version 13.1 – THS. Last time update in 3. July. 2022. [Šifrant vrst zdravstvenih storitev – VZS, verzija 13.1, zadnjič posodabljano na dan 3. julij 2021]. 53. Greenhalgh T. Health Evidence Network synthesis report 49 Cultural contexts of health: the use of narrative research in the health sector. WHO Regional Office for Europe. DK-2100 Copenhagen Ø, Denmark; 2016. 54. Boell SK, Cecez-Kecmanovic D. A hermeneutic approach for conducting literature reviews and literature searches. Communications of the Association for Information Systems. 2014;34(1):257–86. 55. Shaw SE. Reaching the parts that other theories and methods can’t reach: How and why a policy-as-discourse approach can inform health-related policy. Health. 2010;14(2):196–212. 56. Stevens A. Telling policy stories: An Ethnographic study of the use of evidence in policy-making in the UK. Journal of Social Policy. 2011;40(2):237–55. 57. Bevir M, Rhodes RAW. Interpretation and its others. Australian Journal of Political Science. 2005;40(2):169–87. 58. Colebatch HK. Interpretation in the analysis of policy. Australian Journal of Public Administration. 2014;73(3):349–56. 59. Eisenkraft Klein D, Hawkins B, Schwartz R. Understanding experts’ conflicting perspectives on tobacco harm reduction and e-cigarettes: An interpretive policy analysis. SSM - Qualitative Research in Health. 2022;2(July):100197. 60. Bacchi C. Problematizations in Health Policy: Questioning How “Problems” Are Constituted in Policies. SAGE Open. 2016;6(2). 61. Ahačič J, Bagari Bizjak N, Bogataj B, Božič Povše R, Dragan Frlež O, Erjavec B, idr. HIIS Annual Report for 2020 [ZZZS Letno poročilo 2020]. Ljubljana; 2021. 62. Rules on the referral of patients, the management of waiting lists, and the maximum permissible waiting times [Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, Uradni list RS, št. 3/18]. 63. Patients’ Rights Act [Zakon o pacientovih pravicah, Uradni list RS, št. 15/08] [Internet]. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4281 64. Siciliani L. A note on the dynamic interaction between waiting times and waiting lists. Health Economics. 2008;17(5):639–47. 65. Stone D. Policy Paradox: The art of Political Decision Making, 3rd ed. New York: Norton; 2012. 408 str. 69 8 Stvarno kazalo A F akcijski načrt, 13, 23 faze procesa oblikovanja-implementacije javnih politik analiza dostopa, 37, 39, 42, 44, 46, 49, 51 1. oblikovanje dnevnega reda, 12 analize pomena 2. določitev alternativnih rešitev, 12 besedila, 58 3. legalizacija (uzakonitev) rešitev, 12 diskurza, 58 4. implementacija (izvajanje) rešitev, 12 argumentacija, 27, 28, 29 5. vrednotenje (evalvacija) rešitev, 12 B fenomen proučevanje, 30 Boell in Cecez-Kecmanović, 28, 29 vrednotenje, 14 finančna dostopnost, 16 C Fortney in drugi, 16, 62 Freman, 15 CABG ‒ operacija obvoda koronarnih arterij, 20 cilj zdravstvene plitike G preveriti zmogljivosti slovenskega zdravstvenega sistema, 25 geografska dostopnost, 16 cilj zdravstvene politike, 61 Greenhalgh, 28, 29 odprava nedopustno dolgih čakalnih dob, 13, 58 odprava oz. skrajšanje čakalnih dob, 58 H pomembno skrajšanje čakalnih vrst, 58 hermenevtičen cikel, 28 skrajšanje čakalnih vrst, 25 hermenevtičen pristop, 26, 28, 58 skrajšanje čakalnih dob, 58 hermenevtičen proces, 28 skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, 58 histerektomija, 20 Č I čakalna doba, 72 informacijska dostopnost, 16 čakalna doba nad dopustno, 72 interpretacija, 28, 72 čakalni seznam, 72 interpretacija besedila, 28 časovna dostopnost, 16 interpretacija kategorij, 72 časovna študija, 30 interpretacija pomena D čakalna doba, 34 čakalni seznam, 34 dejansko uresničevanje ciljev, 61 dopustna čakalna doba, 34 diabetologija, 27, 31, 33, 54, 55, 56, 60, 61 kontrolni (specialistični) pregled, 34 diabetološki prvi in kontrolni pregledi, 37, 38 prvi (specialistični) pregled, 34 digitalna dostopnost, 16 stopnja nujnosti obravnave, 34 Donabedian, 62 vrsta zdravstvene storitve, 34 dopustna čakalna doba, 35, 72 interpretacija specifičnih kazalnikov, 72 Dunn, 14 interpretativni postopek, 28 Dye, 12 Irska, 20 izvajanje interventnih ukrepov E začetna faza, 63 izvajanje javne politike ekonomska dostopnost, 16 dejansko, 14 empirično vrednotenje zamišljeno, 14 interventnih ukrepov, 30 izvajanje ukrepov politike eNaročanje, 19, 21, 23, 26, 32, 72, 77, 78 zbiranje dejstev (ang. monitoring), 14 Estonija, 20 etična dostopnost, 16 J Eurostat, 13 Evropska unija, 13 javna politika, 12 javna zdravstvena politik, 23 70 K nekonsistentno, 59 kardiologija, 27, 31, 33, 54, 55, 56, 60, 61 P kardiološki prvi in kontrolni pregledi, 39, 40 Penchansky in Thomas, 16, 62 kategorizacija specifičnih kazalnikov Poljska, 20 po stopnjah nujnosti obravnave, 30 pomen ciljev interventnih ukrepov, 58 po vrstah zdravstvenih storitev, 30 Portugalska, 20 kontrolni (specialistični) pregled, 72 posledice izvajanja politike, 15, 61 kriterij vrednotenja povprečna čakalna doba, 34 interventnih ukrepov, 34 prostatoktomija, 20 preseganje povprečnih čakalnih dobah nad prožna zdravstvena politika, 19 dopustnimi po stopnjah nujnosti obravnave, 54 prvi in kontrolni pregled zmanjšanje povprečnih čakalnih dob po stopnjah v diabetologiji, 38 nujnosti obravnave, 54 v kardiologiji, 41 zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno v okulistiki, 48 dobo, 56 v pulmologiji, 43 zmanjšanje števila vseh čakajočih, 55 v urologiji, 46 kršitve pacientovih pravic, 73 zaradi očal in kontaktnih leč, 50 kulturna dostopnost, 16 prvi pregled, 72 L prvi rezultati interventnih ukrepov poročilo MZ, 25 Lipsey, 15 prvi specialistični pregled, 72 ločene evidence PTCA ‒ perkutana transluminalna koronarna čakalni seznami po podatkih NIJZ, 63 angioplastika, 20 opravljene zdravstvene storitve po podatkih ZZZS, 63 pulmologija, 27, 31, 33, 54, 55, 56, 60, 61 pulmološki prvi in kontrolni pregledi, 42 M R Madžarska, 20 merila za merjenje doseganja ciljev razlika med časovnima točkama, 31 pripravljalna faza interventnih ukrepov, 63 razvijanje argumenta, 28 metodologija izračunavanja rezultati vrednotenja javnih politik, 15 povprečnih čakalnih dob, 34 Rossi, 15 Millman, 62 Morgan, 16 S MZ ‒ Ministrstvo za zdravje, 25 Saurman, 16, 62 N Siciliani, 59 interakcija med čakalnimi dobami in vrstami, 63 najdaljša dopustna čakalna doba, 72 Siciliani in drugi, 62 narativni Siciliani in Hurst, 18, 27 pregled virov in literature, 30 siva literatura (ang. grey literature), 29, 34 pristop, 29 Skriven, 15 NIJZ‒Nacionalni inštitut za javno zdravje, 11, 25 Slovenija, 12, 13, 19, 20, 25 stopnje nujnosti obravnave v Sloveniji O nujno, zelo hitro, hitro, redno, 34 ocenjevanje (ne)uspešne Š zdravstvene politike, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 29, 35, 61, 62, 63 Španija, 20 OECD, 11, 18, 19, 20 Švedska, 20 okulistični prvi in kontrolni pregledi, 46, 47 okulistični prvi in kontrolni pregledi vida T zaradi očal in kontaktnih leč, 49, 50 teorija dostopa do zdravstvenih storitev okulistika, 27, 31, 33, 54, 55, 56, 60, 61 pet dimenzij – geografska, finančna, kulturna, omejitev vrednotenja rezultatov časovna in digitalna, 16 interventnih ukrepov, 63 štiri dimenzije - ekonomska, geografska, informacijska operacije sive mrene (katarakte), 20, 51, 53 in etična, 16, 62 opredelitev ciljev teorija interpretacije, 30, 58 71 teorija vrednotenja javne politike, 61 vrednotenje (ne)uspeha interventnih ukrepov tipologija vrednotenja javnih politik, 15 določitev specifičnih kazalnikov, 30 vrednotenje interventnih ukrepov, 27, 29, 30, 34, 62, 72 U vrednotenje javne politike, 12, 15 akademsko-strokovno, 14 učenje, 15, 61 rezultati doseganje zastavljenih ciljev, 30 ukrepi zdravstvene politike za izboljšanje časovne splošno, 14 dostopnosti zdravstvene, 26, 58 po epidemiji covid-19, 19 vrednotenje na podlagi specifičnih kazalnikov pred epidemijo covid-19, 18 skrajšanje čakalnih dob pod dopustno, 30 urologija, 27, 31, 33, 54, 55, 56, 60, 61 zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno urološki prvi in kontrolni pregledi, 44, 45 dobo, 30 ustvarjanje pomena zmanjšanje števila vseh čakajočih, 30 kaj pomeni pravočasen dostop do zdravstvenih storitev, 30 W kako se ti pomeni sporočajo, 30 kateri elementi politike nosijo pomen, 30 Weiss, 15 s katerimi metodami analiziramo pomen, 30 Wittgensteina, 28 V Y vloga analitika, 30 Yanow, 30 vrednotenje, 12, 14, 15, 63 (ne)dostopa do zdravstvenih storitev, 17 Z (ne)uspeha ukrepov zdravstvene politike, 12, 13 formativno (plastično), 15 Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti metodološko objektivno raziskovanje, 15 zdravstvenega sistema – ZNUZSZS, 75 pred uvedbo ukrepov, 14 Zakon o pacientovih pravicah – ZPacP, 74 programirano, 15 zamenjava kolena, 20 prospektivno (ang. ex-ante evaluation), 14 zamenjava kolka, 20 retrospektivno (ang. ex-post evaluation), 14, 27 zamišljeno uresničevanje ciljev, 61 sumativno, 15, 26, 30, 58 zdravstvena politik, 17 vsestransko (celovito), 15 ZZZS ‒ Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 13 72 9 Priloge Priloga A: Interpretacija specifičnih kazalnikov in kategorij za izvedbo vrednotenja interventnih ukrepov Pregled definicij pojmov, kot jih določa veljavna zakonodaja in Interpretacija oziroma re-definicija pomena specifičnih institucionalni dokumenti kazalnikov in kategorij Čakalna doba je izražena v dnevih, od datuma vpisa pacienta na Čakalna doba je v dnevih in mesecih izražen čas od datuma čakalni seznam do termina dejanske izvedbe zdravstvene storitve. uvrstitve pacienta na čakalni seznam do datuma termina Šteje se, da čakalna doba obstaja, če navedeno obdobje znaša več predvidenega za izvedbo zdravstvene storitve. Šteje se, da čakalna kot en dan. doba obstaja, če je pacient na čakalni seznam vpisa več kot 24 ur. Najdaljša dopustna čakalna doba – doba, v kateri mora biti Dopustna čakalna doba je z Zakonom o pacientovih pravicah opravljena neka zdravstvena storitev, da se z vidika objektivne določena »dopustnost«, kot jo določi minister pristojen za zdravje medicinske presoje zdravstvenih potreb pacienta ne poslabša po posameznih stopnjah nujnosti obravnave in vrstah zdravstvene njegovo zdravstveno stanje ali kakovost življenja. V sistemu storitve. Če je čakalna doba daljša od dopustne, pomeni, da je leta eNaročanje se za osebo šteje, da čaka nad dopustno dolgo čakalno presežena oziroma je čakalna doba nad dopustno (nad DČD). dobo takoj, ko je vpisana v čakalni seznam, v kolikor je njen termin Pojem »najdaljša«, v skupaj s pojmom »dopustna« je irelevanten, ali dodeljeni termin kasnejši od meje za dopustno čakalno dobo. ker oba pomenita »strokovno dopustnost«, ki jo izmed štirih stopenj nujnosti obravnave, ki jih določi minister pristojen za zdravje, izbere napotni zdravnik. Stopnjo nujnosti določi zdravnik, ki pacienta napoti na Stopnjo nujnosti obravnave izbere napotni zdravnik iz nabora zdravstveno storitev, na podlagi uveljavljenih sodobnih stopenj nujnosti določenih (nujno, zelo hitro, hitro, redno), medicinskih smernic, svoje strokovne presoje in ob upoštevanju »v določenih z Zakonom o pacientovih pravicah na podlagi skladu z največjo zdravstveno koristjo pacienta, pri čemer se uveljavljenih sodobnih medicinskih smernic, svoje strokovne upošteva razumen čas«. Stopnja nujnosti se označi na napotni presoje, »v skladu z največjo zdravstveno koristjo pacienta, pri listini. Stopnje nujnosti so: nujno, zelo hitro, hitro, redno. čemer se upošteva razumen čas«, kar označi na eNapotnici. Najdaljša dopustna čakalna doba v Republiki Sloveniji je Dopustna čakalna doba v Republiki Sloveniji je spoštovana spoštovana, če je čakalna doba za neko zdravstveno storitev pri oziroma dosežena, če je le ta manjša ali enaka povprečni čakalni najmanj enem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev dobi vseh čakajočih na čakalnih seznamih za posamezno vrsto javne zdravstvene službe v okviru najdaljših dopustnih čakalnih zdravstvenih storitev, glede na stopnjo nujnosti obravnave, vsaj pri dob. Najdaljšo dopustno čakalno dobo za posamezno vrsto enem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve službe. določi minister, pristojen za zdravje. Čakalni seznam je elektronska zbirka podatkov, ki čakajo na Čakalni seznam je elektronska zbirka podatkov zaporedno izvedbo določene zdravstvene storitve pri izbranem izvajalcu vpisanih pacientov, ki čakajo na izvedbo določene zdravstvene zdravstvene dejavnosti na nacionalni ravni – seštevek vseh storitve pri izbranem izvajalcu zdravstvene dejavnosti oziroma čakalnih seznamov izvajalcev v mreži javne zdravstvene dejavnosti, zdravstvenem delavcu. ki sporočajo podatke v sistem eNaročanje. Prvi pregled je pregled, ki je namenjen opredelitvi novonastalega Prvi specialistični pregled je v raziskavi definiran prvi specialistični zdravstvenega stanja oziroma akutnega poslabšanja kroničnega pregled, za ugotavljanje novega zdravstvenega stanja pacienta ali zdravstvenega stanja in načrtovanju potrebnih preiskav in akutnega poslabšanja kroničnega obolenja ter načrtovanje zdravljenja, vključno z morebitnim zdravljenjem, opravljenim potrebnih preiskav oziroma zdravljenja, vključno z morebitnim neposredno po tem pregledu. Kot prvi pregled se šteje tudi zdravljenjem, opravljenim neposredno po prvem pregledu. Kot samostojno opravljena diagnostika. prvi pregled se šteje tudi diagnostika, brez izvedbe specialističnega pregleda. Kontrolni pregled je pregled, ki je namenjen preverjanju učinkov Kontrolni specialistični pregled je pregled specialista, ki je začetega zdravljenja, morebitnemu načrtovanju dodatnih preiskav namenjen preverjanju učinkov začetnega zdravljenja, načrtovanju in končanju zdravstvene obravnave, ki se je začela na podlagi dodatnih preiskav do zaključka zdravljenja, začeto na podlagi prvega pregleda in ni vezan na posamezno koledarsko leto. Pri prvega pregleda, po strokovni oceni izbranega specialista. kontrolnem pregledu se ob uvrščanju na čakalni seznam upošteva le medicinska indikacija, stopnja nujnosti pa se ne določa. Vir: povzeto po (19–21, 62, 63). 73 Priloga B: Deleži in vsebina obravnav prijav kršitev glede na posamezno pravico pacienta v letu 2022 Pravice po Najbolj izpostavljena področja ter vsebina kršitev pacientovih pravic Pojavnost v ZPacP do: deležih* primerne, družinska medicina - neprimerna zdravstvena oskrba na primarni ravni 24 % kakovostne in urgentna medicina - ne-izdajanje potrebnih napotnih listin varne kirurgija - odrekanje laboratorijskih preiskav zdravstvene ortopedija - ne poglobljeni in površni pregledi obravnave zobozdravstvo odraslih - časovno omejevanje zdravstvenih obravnav otorinolaringologija - odrekanje izdajanja potrdil - pomanjkljiva diagnostika - nekakovostna zdravstvena oskrba na sekundarni in terciarni ravni - časovno omejevanje zdravstvenih obravnav - neprofesionalna komunikacija zdravnikov in drugega osebja s pacientom - komunikacija (neprofesionalen odnos osebja do pacientov) spoštovanja nevrologija - ne-uvrščanje na čakalni seznam v roku iz ZPacP 22 % pacientovega fizioterapija - prestavljanje določenih terminov za zdravstveno oskrbo zaradi časa (vse interna medicina nezmožnosti izvajalca znova na začetek čakalne vrste pripombe se ortopedija - ne-zagotavljanje nadomestnih terminov nanašajo na protetika - ne-sporočanje termina in okvirnega termina v zakonskem roku čakalne dobe) dermatologija - neenakopravne možnosti za naročanje) revmatologija - kršitev ordinacijskega časa - kršitev čakalnega časa - naročanje več pacientov ob isti uri - sprejemanje nenaročenih (ne nujnih) pacientov v terminih za naročene paciente dostopa do družinska medicina - pravica do osebnega obiska pri zdravniku 21 % zdravstvene ortodontija - triažiranje izvajalcev zdravstvene nege obravnave in otroško in mladinsko - dostopnost do zdravnika zagotavljanja zobozdravstvo - neprijaznost preventivnih otorinolaringologija - pacienti nimajo možnosti izbire osebnega zdravnika v svojem storitev ortopedija večjem kraju – mestu psihiatrija - kršitev pravice do nujne medicinske pomoči specialistične ambulante proste izbire družinska medicina - zavrnitev novega pacienta na primarni ravni ne glede na 17 % zdravnika in obravnava pri nezasedenost želenega osebnega zdravnika izvajalca specialistih - pacienti nimajo možnosti izbire osebnega zdravnika v svojem zdravstvene ortodontija večjem kraju dejavnosti psihiatrija - nespoštovanje poimenske izbire specialista s strani izvajalca nevrokirurgija enakopravnega družinska medicina - ignoriranje nekaterih pacientov 8 % dostopa do ortodontija - predvsem starejših in malo bolj odločnih zdravstvene otroško in mladinsko - ignoriranje naglušnosti obravnave in zobozdravstvo - nestrpnost pri obravnavanju pacientov drugih narodnosti do pediatrija - ureditev povratnega reševalnega ali sanitetnega prevoza v dom za enakopravne zobozdravstvo ostarele zdravstvene - neenaka obravnava starostnikov obravnave brezplačne družinska medicina - ne obravnava/zamude pri obravnavi pritožb pri izvajalcu po 3 % pomoči pri fizioterapija določilih ZPacP uresničevanju nevrokirurgija pacientovih interna medicina pravic zobozdravstvo onkologija obveščenosti družinska medicina - kršitev pravice do pojasnilne dolžnosti na vseh treh ravneh – 3 % in sodelovanja ortopedija neizvedena ali zelo pomanjkljivo izvedena pojasnilna dolžnost infektologija - predstavitev informacij o posegu, povezanem z večjim tveganjem za psihiatrija zdravje in življenje pacienta, s strani nepristojne zdravstvene osebe onkologija ali sploh ni predstavitve ali pa se opravi pisno nevrologija - ne predstavljanje pacientom (priponke na neustreznem delu telesa ali jih ni) - ne izdajanje odpustnic ob odpustu - telefonski pogovori zdravnika med zdravstveno obravnavo pacienta, - ne obveščanje pacientov o postopkih in načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi 74 Nadaljevanje Priloga B. Pravice po Najbolj izpostavljena področja ter vsebina kršitev pacientovih pravic Pojavnost v ZPacP do: deležih* seznanitve z pediatrija - specialistične ambulante in koncesionarji: ne izdajajo se kopije vse 2 % zdravstveno travmatologija zahtevane dokumentacije, ne izdajajo se kopije zahtevane dokumentacijo ortopedija dokumentacije po pacientovi smrti, nedoločen način dodajanja nevrologija pripomb pacienta v njegovo kardiologija in - zdravstveno dokumentacijo, pogojevanje izdaje kopij zdravstvene vaskularna medicina dokumentacije s soglasjem zdravnika, zaračunavanje kopij dermatovenerologija dokumentacije po komercialnih cenah ginekologija in porodništvo radiologija upoštevanja N/A - N/A 2 % vnaprej izražene volje drugega ortopedija - nezakonito razlaganje izvajalca pacientu , da drugo mnenje ni 1 % mnenja nevrologija potrebno zobozdravstvo medicina dela, prometa in športa obravnave družinska medicina - ne obravnava pritožb pri izvajalcu 1 % kršitev - ne obravnava pritožb po določilih ZPacP pacientovih - zamude pri obravnavah pritožb pravic samostojnega kardiologija - ne izdajanje kopij privolitvenega obrazca 1 % odločanja o psihiatrija - neizvajanje drugega odstavka 37. člena ZPacP na vseh treh ravneh zdravljenju (če duševno bolni ni sposoben privolitve v medicinski poseg in nima zakonitega zastopnika, izvajalec zdravstvene dejavnosti obvesti pristojni organ za začetek postopka za postavitev zakonitega zastopnika) - neizvajanje četrtega odstavka 37. člena ZPacP na vseh treh ravneh, zlasti pa v domovih za starejše (dokler pacientu, ki ni sposoben odločanja o sebi, ni postavljen zakoniti zastopnik, lahko privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo dajo osebe, ki so sposobne odločanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, v zakonsko določenem izključujočem vrstnem redu) varstva družinska medicina - ni zvočne izolacije 1 % zasebnosti in medicina prometa, dela - uhajanje poklicnih skrivnosti varstva in športa - vstopanje pacientov v ordinacijo med obravnavo drugega pacienta osebnih interna medicina - vročanje in komentiranje (razlaganje) izvidov v čakalnici podatkov psihiatrija - dajanje navodil v čakalnici specialistična obravnava - več pacientov v predprostoru pred ordinacijo - odprta vrata ordinacije med zdravstveno obravnavo pacienta - vstopanje zdravstvenega osebja v ordinacijo med obravnavo pacienta - v čakalnicah, sprejemnih pisarnah, ordinacijah se sliši pogovore med zdravstvenimi delavci o drugih pacientih - uhajanje poklicnih skrivnosti o poznanih pacientih - pisarniško osebje jih širi v okolje, ki pozna pacienta preprečevanja N/A - neizvajanje paliativne oskrbe v bolnišnicah 0 % in lajšanja - ne lajšanje zobnih bolečin trpljenja - ne izdajanje kopij privolitvenega obrazca - komunikacija Opomba: *Pri posameznem primeru je bil lahko razlog kršitev več pravic, zato seštevek pojavnosti zaznanih domnevnih kršitev pravic znaša več kot 100 odstotkov. Gre za zaznane kršitve z vidika zastopnikov pacientovih pravic. ZPacP – Zakon o pacientovih pravicah. Vir: Povzeto po (48, 63). 75 Priloga C: Predstavitev rezultatov učinkov interventnih ukrepov Ministrstva za zdravje (september 2022 do marec 2023) Opomba: Izsek iz gradiva »Poročilo o izvajanju zdravstvenih storitev iz prvega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) za obdobje oktober 2022 do februar 2023«; obravnavano na 16. nujni seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije. Vir: Povzeto po (50, 51). 76 Priloga D: Analiza števila čakajočih pred uvedbo interventnih ukrepov – izbira vrst zdravstvenih storitev Skupina VZS šifra VZS naziv Št. Št. Zmanjšanje VZS čakajočih čakajočih št. čakajočih na dan na dan 01.09.2022 31.03.2023 KP 1053K Diabetološki pregled - kontrolni 70.377 68.798 - 1.579 KP 1028K Okulistični pregled (razen pregled vida za očala in pregleda 47.909 43.110 - 4.799 zaradi kontaktnih leč) - kontrolni KP 1018K Kardiološki pregled - kontrolni 29.613 27.863 - 1.750 KP 1050K Urološki pregled - kontrolni 25.871 24.170 - 1.701 KP 1039K Pulmološki pregled - kontrolni 22.662 21.295 - 1.367 PP 2639P Splošni zobozdravstveni pregled zaradi protetike - prvi 20.293 19.516 - 777 KP 1026K Nevrološki pregled - kontrolni 19.630 18.338 - 1.292 DP-TP 2325 Presejanje diabetične retinopatije 19.557 18.356 - 1.201 KP 1010K Dermatološki pregled - kontrolni 18.332 17.097 - 1.235 KP 1045K Revmatološki pregled - kontrolni 17.395 15.981 -1.414 KP 2408K Pregled ščitnice (vključuje UZ ščitnice, ob indikaciji UZ vodeno 14.622 13.715 - 907 tankoigelno biopsijo ščitnice) - kontrolni DP-TP 1195 Operacija sive mrene (katarakte) 13.295 11.018 - 2.277 DP-TP 1325 Ezofagogastroduodenoskopija (EGDS) 12.111 11.352 - 759 DP-TP 1311 Operacija krčnih žil 10.247 7.513 - 2.734 KP 1035K Otorinolaringološki pregled - kontrolni 9.830 8.892 - 938 KP 1024K Nefrološki pregled - kontrolni 9.771 9.027 - 744 DP-TP 1626 Endoproteza kolena 9.297 8.126 - 1.171 KP 2361K Okulistični pregled pri diabetični retinopatiji - kontrolni 8.989 8.006 - 983 KP 2007K Kardiološki pregled zaradi srčnega spodbujevalnika - kontrolni 7.920 7.446 - 474 KP 2016K Razvojna ambulanta - kontrolni 7.035 6.457 - 578 PP 1045P Revmatološki pregled - prvi 6.471 5.963 - 508 PP 1014P Gastroenterološki pregled - prvi 6.427 5.977 - 450 DP-TP 1624 Endoproteza kolka delna (PEP)/totalna (TEP) 6.383 5.341 - 1.042 KP 1006K Abdominalni kirurški pregled - kontrolni 6.271 5.455 - 816 DP-TP 1198 Poseg na mrežnici, žilnici ali zadnjem prekatu 5.749 5.256 - 493 DP-TP 1342 Operacija kile 4.980 4.272 - 708 DP-TP 1755 MR glave brez kontrasta 4.963 4.439 - 524 DP-TP 1989 Celoten UZ ven spodnjih okončin 4.513 3.258 - 1.255 KP 1025K Nevrokirurški pregled - kontrolni 4.261 3.641 - 620 KP 1062K Alergološki pregled otroka - kontrolni 4.161 3.747 - 414 DP-TP 1607 Operacija nožnega palca (hallux) 4.022 2.995 - 1.027 DP-TP 1512 Obremenitveno testiranje (Cikloergometrija) 3.821 3.389 - 432 DP-TP 1360 Cistoskopija 3.769 3.268 - 501 DP-TP 2006 Artroskopija kolena (diagnostična in terapevtska) 2.958 2.271 - 687 DP-TP 1724 CT prsnih organov s KS 2.892 1.604 - 1.288 DP-TP 1725 CT trebušnih organov s KS 2.604 1.382 - 1.222 KP 2586K Kardiokirurški pregled v subspecialistični ambulanti - kontrolni 2.353 1.748 - 605 KP 1017K Internistični pregled - kontrolni 2.084 1.561 - 523 DP-TP 1657 Druge ekscizije kože in podkožnega tkiva (vklj.sinusi, razjede, 2.064 1.566 - 498 odstranitev nohtov) KP 2728K Žilno kirurški pregled za arterije - kontrolni 1.667 1.026 - 641 DP-TP 1423 Odstranitev osteosintetskega materiala (OSM ex) 1.555 1.097 - 458 DP-TP 1987 UZ perifernih arterij spodnjih okončin 1.494 1.036 - 458 DP-TP 1032Z Ortodontski pregled - začetek zdravljenja 1.341 897 - 444 DP-TP 2313 Kompleksna rehabilitacijska bolnišnična obravnava 1.311 742 - 569 DP-TP 2100 Injiciranje zdravila v sklep 738 241 - 497 Skupaj 483.608 438.248 - 45.360 NN 9999 VZS Ostalo 19.489 9.449 -10.040 Opombe: NN – Nedefinirane zdravstvene storitve; KP – kontrolni specialistični pregledi; PP – prvi specialistični pregledi; DP-TP – diagnostično-terapevtski postopki. Vir: Podatki povzeti po (50, 51). 77 Priloga E: Nabor podatkov NIJZ za izvedbo raziskave s stanjem na dan 1. september 2022 Povprečna ČD na prvi Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS prosti termin VZS naziv šifra Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro hitro Diabetologija – prvi in kontrolni pregledi 1053P Diabetološki pregled - 22,6 33,8 50,5 155 315 643 1.113 75 53 96 224 prvi 1053K Diabetološki pregled - 47,6 48,2 80,4 2.578 3.771 64.019 70.368 / / / / kontrolni Kardiologija – prvi in kontrolni pregledi 1018P Kardiološki pregled - 98,5 216,2 286,8 2.681 8.162 7.284 18.127 1.694 5.793 2.606 10.093 prvi 1018K Kardiološki pregled - 92,3 158,8 201,9 2.152 5.237 22.219 29.608 / / / / kontrolni Pulmologija – prvi in kontrolni pregledi 1039P Pulmološki pregled - 26,5 48,6 65,9 1.012 2.803 3.407 7.222 617 1.031 1.304 2.952 prvi 1039K Pulmološki pregled - 21,0 29,5 36,5 1.651 2.677 18.329 22.657 / / / / kontrolni Urologija – prvi in kontrolni pregledi 1050P Urološki pregled - prvi 61,5 116,4 209,4 1.017 2.517 1.890 5.424 765 1.378 503 2.646 1050K Urološki pregled - 42,7 45,6 54,4 1.417 2.281 22.159 25.857 / / / / kontrolni Okulistika – prvi in kontrolni pregledi ter operacija sive mrene 1028P Okulistični pregled - 93,9 181,3 230,7 2.378 9.276 13.416 25.070 1.926 6.440 5.093 13.459 prvi* 1028K Okulistični pregled – 88,8 117,2 152,8 1.756 4.306 41.828 47.890 / / / / kontrolni* 1930P Okulistični pregled 71,4 117,5 152,0 42 353 4.290 4.685 22 152 1.121 1.295 zaradi očal/leč - prvi 1930K Okulistični pregled zaradi očal/leč - 40,9 58,4 92,4 47 176 3.118 3.341 / / / / kontrolni 1195 Operacija sive mrene 98,8 215,1 294,2 508 3.275 9.512 13.295 305 2.044 4.170 6.519 (katarakte) Opomba: *razen pregled vida za očala in pregleda zaradi kontaktnih leč. Vir: Podatki iz sistema eNaročanje, Zdravstveno podatkovni center NIJZ, dne 21. 4. 2023. 78 Priloga F: Nabor podatkov NIJZ za izvedbo raziskave s stanjem na dan 31. december 2022 Povprečna ČD na prvi Število čakajočih Število čakajočih nad DČD VZS prosti termin VZS naziv šifra Zelo Zelo Zelo Hitro Redno Hitro Redno Skupaj Hitro Redno Skupaj hitro hitro hitro Diabetologija – prvi in kontrolni pregledi 1053P Diabetološki pregled - 19,6 31,9 50,1 164 348 550 1.062 90 49 54 193 prvi 1053K Diabetološki pregled - 47,1 55,1 89,7 2.972 4.137 62.218 69.327 / / / / kontrolni Kardiologija – prvi in kontrolni pregledi 1018P Kardiološki pregled - 101,6 220,9 301,4 3.341 8.693 5.042 17.076 2.345 5.903 1.782 10.030 prvi 1018K Kardiološki pregled - 75,6 117,4 155,3 2.351 5.638 20.257 28.246 / / / / kontrolni Pulmologija – prvi in kontrolni pregledi 1039P Pulmološki pregled - 29,2 56,2 78,6 1.019 3.282 3.388 7.689 641 1.309 1.436 3.386 prvi 1039K Pulmološki pregled - 29,0 35,4 42,2 1.987 3.041 15.920 20.948 / / / / kontrolni Urologija – prvi in kontrolni pregledi 1050P Urološki pregled - prvi 69,6 122,6 233,5 1.148 3.044 1.599 5.791 888 1.340 404 2.632 1050K Urološki pregled - 35,5 45,9 75,3 1.831 2.720 19.695 24.246 / / / / kontrolni Okulistika – prvi in kontrolni pregledi ter operacija sive mrene 1028P Okulistični pregled - 91,1 199,3 259,5 2.873 10.273 12.169 25.315 2.347 7.113 4.919 14.379 prvi* 1028K Okulistični pregled – 65,7 110,6 161,0 1.996 4.839 35.576 42.411 / / / / kontrolni* 1930P Okulistični pregled 61,1 116,6 154,5 83 623 4.517 5.223 62 229 1.020 1.311 zaradi očal/leč - prvi 1930K Okulistični pregled zaradi očal/leč - 28,0 68,0 101,5 58 269 3.178 3.505 / / / / kontrolni 1195 Operacija sive mrene 58,0 146,3 223,5 489 3.176 7.693 11.358 285 1.964 3.302 5.551 (katarakte) Opomba: *razen pregled vida za očala in pregleda zaradi kontaktnih leč. Vir: Podatki iz sistema eNaročanje, Zdravstveno podatkovni center NIJZ, dne 21. 4. 2023.