f&ar i*o mulm^o eidrsi- 100 let napredka. Druga svetovna razstava v Čikagi leta 1933 se bo vršila pod naslovom »100 lct napredka«. Na razstavi bo zavzemal glavni del razvoj amerikanskih narodov. Od Ognjene zemlje na najbolj južnem koncu Amerike do Alaske na severu bo nudila na tej razstavi Amerika svoje zanimivosti. Do posebne veljave bodo prišll ob toj priliki Indijanci s svojo raznoličnostjo in visoko starostjo kulture. To velja predvsem za indijansko pleme Maya na Yucatanu v osrednji Ameriki, ki bo nastopilo na razstavi s pravim stavbarskim čudoin: s samostanona v, Uxmalu. Na ogromnem podstavku bo postavljen v prvotni obliki ta samostan s štirimi stavbami in templji. Cela ar« mada inženerjev, stavbenikov, kiparjev, fotografov in starinoslovcev se ja že podala na polutok Yucatan, da bode spravila za stavbo potrebno gradivo v. Čikago. Na čikaški razstavi bo proslavljena tudi znanost z vsemi uporabami in pojavi. To velja za zdravstvo in kirurgijo, za promet in tehniko. Amerikanci bodo pokazali zgodovino početka ter naraščanja veleindustrij tekom zadnjib sto let in razvoj strojev. Od prvotnih čikaških stavb so tri 2e nanovo pozidane. Je to predvsem stara trdnjava Dearborn, ki je pa bila pred 100 leti edina od belokožcev obljudena naselbina v Čikagi in je postavljena da-> nes natančno, kakor jc bila pred enim stoletjem. Od čikaške razstave ne pričakujejo le dolarsko milijonskega dobička, ampak tudi razmah napredka na vseh poljih. Največji plug na svetu. Največji plug na svetu je v Bakersfieldu v Kaliforniji v Severni Ameriki. Izgotovljen je bil leta 1873, je star skoraj 60 let in ga še vodno rabijo. Plužita dva moža, vleče ga vprega 18 volov — vsak peti vol ima svojega gonjača. Brazde, ki jih reže orjaški plug, so 4 in pol mctra široke in tričetrt metra globoke. Sužensivo velia za cdpravljeno. Društvo narodov je že ukrenilo vse mogoče, da bi iztrebilo trgovino z dekleti. Eden največjih trgov za človeško blago, El Djeddach ob Rdečem morju, •je izpraznjen. Na prvi pogled je videti, kakor da bi bila civilizacija konečno le zmagala nad suženstvom. V resnici pa se ni tozadevno prav nič spremenilo. Trgovina s sužnji je v bujnem cvetju. Spremenila in menjala so se samo tržišča. V Taifu, v El Birke, v Midi ter po drugih krajih prodajo dnevno po 5000 ljudi. Povprašanje po sužnjih je tako veliko, da celo primanjkuje tega blnga. Za enega otroka plačajo 1200—6000 D, za žensko 8000 do 10.000 Din, za zdravega in odraslega moškega 18.000—25.000 Din. Trgovanje s sužnji zasledujejo ter kaznujejo po zapadni Afriki in Abesiniji. Po drugih afriških pokrajinah in po Kitajskem, kjer je gospodarila lakota, pa je trgovina s sužnji pozidana celo na zakonsko podlago. Na Kitajskem se pečajo velepodjetja z nakupom ter prodajo živega blaga.