Leto XVnM st 116
Ljubljana, sreda 20. maja I936
Cena 2 Din
UpravmStvo: LguDijana, tlnafljeva ulica S. — Telefon St. »122, 3123. 3124. 3125, 3128P iLnseratn) oddelek: LJubljana, Selen-Durgova UL 3. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št- 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t
2. — Telefon St. 190. fiačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga «slo 78.180, Wien St 105.241.
Med odločitvami
Evropska politična situacija je še vedno povsem negotova. Odločitve se sicer napovedujejo že precej časa, toda nastopile še niso in tudi se ne more reči, da bi se zdele že blizu.
Do sedaj moremo samo ugotoviti, in najbolj nevtralni kronisti ne morejo storiti drugega, kakor da to ugotovitev jx>trdijo, da so za enkrat močnejši v Evropi oni, ki svojo politiko izvajajo z iikcijo. Postaviti svet pred izvršeno dejstvo, to je danes, lahko rečemo, parola vseh onih, ki hočejo nekaj konkretnega doseči, in sicer doseči takoj in v polnem obsegu. Tu ne velja samo oni stari pregovor, da sreča spremlja drznega, marveč se zdi, da je postal celo načelna direktiva za taktiko v mednarodnih odnosa jih. Da je po tem potu Japonska dosegla popoln uspeh v Mandžuriji, nad tem se je Evropa samo teoretsko raz-Imrjala, ker je bila in je še stvar predaleč, da bi jo zadelo neposredno. Toda ko se je ta taktika prenesla v Evropo, je postala zadeva resnejša in je sedaj, vsaj zdi se tako, poglavitna nevarnost za naš kontinent.
Z akcijo je Nemčija dosegla obnovo oborožitve ter remilitarizacijo Porenja z vsem, kar se drži tega uspeha. Z akcijo je Italija dosegla uspeh v svojem kolonialnem prizadevanju in proglasila je sjieksijo Abesinije po istem receptu. Pustimo odprto vprašanje, kak bo končni uspeh v tem problemu, ki je še predmet ogorčenih diplomatskih diskusij, toda eno ostane pri tem pač izven dvoma, namreč to, da brez velikih uspehov abe-sinska ekspedicija prav gotovo ne bo nehala za Rim. Malo je ljudi, ki bi dvomili. da bo to velika vzpodbuda za hitler-jevsko Nemčijo, pri čemer ostane odiprto samo vprašanje, kam se bo obrnila njena akcijska dinamika.
Dandanes se pogosto naglaša, da stopa demokracija, ojačena z levičarsko zmago v Franciji, v odločnejši boj ali vsaj odpor zoper režime, ki so več ali manj fašistični in ki postavljajo tudi v zunanjo politiko načelo pesti in uveljav-l;iajo pravo močnejšega. Blum, soglasno priznani kandidat francoske levice za bodočega ministrskega predsednika, je zares v svojem govoru ter v komentarju, ki ga je moral dodati v njegovo pojasmi-tev, povedal precej naravnost, da misli njegova zunanja politika zbrati v sikupno falango demokratične države ter države socialno pravičnega družabnega reda. Celo naštel je te države ter imenoval pri tem poleg sovjetske Rusije in zapadne Evrope zlasti tudi Malo antanto. Prerokuje se dalje, da bodo oživeli stiki med francosko vlado in angleškimi laburisti v znamenju vpliva na britansko zunanjo politiko. Te dni se je v tej zvezi celo čulo, da bi moglo priti na Angleškem do novih volitev, kar pa seveda ne more biti drugega ko prazno ugibanje v veliki sodobni zmedi. Z B! urno ve strani so prišle celo vesti, da bo treba obnoviti delo splošne razorožitve in pripraviti novo konferenco po vzorcu onih, ki so jih organizirali nekdaj angleški laburisti, ko so bili na vladi. Zdi se, da je ravno v teh vesteh izraženo ono, kar je treba v situaciji, kakor je danes, prav posebno podčrtati.
Množice ki se poslale tako odločno levičarsko večino v francosko zbornico, so storile tako v prvi vrstj zaradi svoje silne želje po miru, ne le po notranjem miru, ki se jim je zdelo, da ga ogražajo parade ognjenih križev in podobnih desničarskih organizacij, marveč tudi in še Prav posebno želje po zunanjem miru. Če vstajajo te množice ter zahtevajo energično politiko na strani Anglije zoper fašistično Italijo, delajo to povsem iskreno toda nikakor ne morda v kakem bojnem razpoloženju. Niti najmanjše želje ni na tej strani, da bi se naj država spustila, v skrajnosti, ako bi bil to edini na,čin, da se rešijo načela Društva 'narodov glede sankcij ali sploh glede AbesL ni je ali glede drugih načelnih diferenc sličnega Področja. Prav isto so mogli ugotoviti na Angleškem o priliki zadnjih parlamentarnih volitev. Dasi so se volil, ci vnemali za zaščito Abesinije ter za odločno politiko napram Italiji, se vendarle nikdar ni to moglo razumeti tako, kakor da hočejo Angleži energično po litiko izvajati do skrajnosti: nasprotno, soglasno so bili volilci brezpogojno za mir, zoper vsakršno operiramje s Pret-njami pa tudi zoper bremena prave ot>orožitve, ki bi zares temeljito posegla v osnove starih britanskih tradicij v tem pogledu. Jako precizno so nekateri angleški Politiki karakterizirali ta paradoksna nasprotja in nedoslednosti v mišljenju povprečnega britanskega vo_ lil ca.
Jasno se vidi, da sta si v očrtanem pogledu francoski in angleški volilec jako podobna in da je obema najvišji zakon: absolutna želja po miru. Ko bo gosPod Robert Blum prevzel vodstvo francoske vlade, pač ne bo mogel drugače, kakor da bo temu razpoloženju dal izraza v taktiki, dasi bo nemara navidez ubiral bolj bojevite strune.
Opravka ima potemtakem Evropa z dejstvom, da gleda na eni strani držaive ter režime, ki so nositelji izredno ener-
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
VEČEN BOJKOT SANKCIJSKIH DRŽAV
Skrajni napori Italije, da bi izsilila ukinitev sankcij - Važna seja
direktorija fašistične stranke
Rim, 19. maja. w. V ospredju vsega za- i v obrambo zmage fašistične Italije v Abe-nimanja italijanske, pa tudi ostale medna- siniji.
rodne javnosti je sedaj vprašanje, kaj bo na svojem izrednem zasedanju, ki se prične 16. junija, sklenil v pogledu sankcij svet Društva narodov. Mnenja so v tem pogledu tako različna. da je zelo težko prorokovati, ali bodo sankcije ukinjene, ali pa morda celo še poostrene. V>e ie v glavnem odvisno od pogajanj, ki se bodo "najbrže pričela že prihodnje dini med Rimom, Parizom in Londonom.
Italijani sami še 6lej ko prej skušajo vzdržati videz, da sankcije Italiji ne morejo do živega .dasi tako v Parizu kakor v Londonu zatrjujejo, da se učinek sankcij v Ltaliji še le sedaj občuti v polnem obsegu. Zagovorniki sankcij slej ko prej poudarjajo, da bodo še le sedaj prišle sankcije do pravega izraza ter da je zaradi te-gla potrebno, da se sankcijskd vijak še bolj privije.
Rimski režimski krogi skušajo navdušenje, ki so ga do skrajnosti stopnjevali s proslavo zmage v Abesiniji, izkoristiti za nadaljnjo obrambno akcijo proti sankcijam. Ne le, da listi na vso moč poveličujejo zmago v Afriki kljub sankcijam, temveč se na vseh poljih organizira tudi nov odpor proti gospodarski blokadi. Listi naglašajo, da se mora obrambna akcija stopnjevati do popolne gospodarske in finančne neodvisnosti Italije od inozemstva-
Sklepi direktorija fašistične stranke
Želeč daiti še večjega poudarka tej akciji in ob enem podčrtati neomajno zvestobo in udanost fašizma do svojega voditelja, je imel danes dlirektorij fašistične stranke sejo, na kateri je — brez dvoma po prejšnjem dogovoru z vlado — sprejel zelo značilne sklepe, ki je bil o njih nocoj objavljen naslednji uradni komunike:
Želeč dati polnega poudarka neomajni zvestobi črnih srajc do duceja in njegove zmagoslavne politike, je direktorij fašistične stranke sklenil:
1. Vse črne srajce, ki so sposobne nositi orožje in sicer v starosti od 21. do 55. leta, zahtevajo zase čast in odlikovanje, da postanejo člani fašistične milice v želji, da na ta način kar najodločneiše nastopijo v obrambo vseh pridobitev fašizma, zlasti pa
2.	Na vseh poljih produkcije »n konzu-ma se mora odslej s še večjo odločno;t.:o voditi borba proti sankcijam, ki se mora stopnjevati do skrajnosti in vse tako dolgo, dokler ne postane Italija popolnoma neodvisna od v*ega inozemstva.
3.	Za vse blago in za vse države, ki iz vajajo Sankcije, naj se za večne čase 'n nepreklicno preglasi uvozna zapora v Ita i o in v^e italijanske kolonije To naj bo odgovor na sankcije in ob enem dokaz, da lahko Italija živi neodvisno od vsega sveta,
4.	Z današnjim dnem se razpisuje vse-narodno posojilo, čefcar iznos naj >luži za zgraditev monumentalne palače v Rimu v Spomin na ustanovitev fašističnega imperija. Fašistična stranka kot prva podpiše na ragun tega posojila 5 milijonov lir.
Priprave za zasedanje sveta DN
Pariz, 19. maja w. Minister Paul Boncour. ki vodi med odsotnostjo Flandlna zunanje ministrstvo, je imel danes dolg razgovor s predsednikom odbora trinajstih in stalnim španskim delegatom pri Društvu narodov Madariago, ki ga je spremljal tudi španski poslanik v Parizu, Carbana. Razgovor se je nanašal v prvi vrsti na izredno zasedanje sveta Društva narodov, ki je določeno za 16. junij. Na tem zasedanju bodo. kakor znano, razpravljali izključno o italijansko-abesin-skem konfliktu in šele v drugi vrsti, ako to čas dopuščal in bodo prilike ugodne, tudi o lokarnskem sporu. Madariaga je opozoril Boncourja, da bo zasedanje sveta Društva narodov uspešno le tedai, fe se bodo velesile že pred tem sporaziin:«:e o svojem stališču. Zato je priporočal, na bi se takoj pričala diplomatska pogajanja med Parizom. Londonom in Rimom-Paul Boncour Je pristal na ta predlog in obljubil sodelovanje Francije pri. teh pogajanjih, za katere pa mora dati pobudo bodisi Rim ali pa London. Francija sama ne bo dala iniciatirc, ker za to nima nobenega povoda. Če bodo ostala ta pogajanja brezuspešna, bo seveda vprašanje, kako se bo končalo zasedanje sveta DN. Madariaga se boji, da bo treba v tem primeru odločitev o italijansko-abesinskem sporu znova odgoditi.
■v
Glavna skrb Italije:
Kakšno politiko napram Italiji bo vodila bodoča Blu-
mova vlada v Franciji
Rim, 19. maja. o Italijansko javnost trenutno najbolj zanima, kakšno stališče bo v pogledu aneksije Abesinije in sankcij zavzela bodoča levičarska vlada v Franciji. »Tribuna« piše, da od bodočo francoske vlade s socialistom Leonom Blumom na čelu Italija nima pričakovati ničesar posebno koristnega, ker imajo na kroge, ki bodo sestavljali to vlado, sankcionisti zelo velik vpliv. Politiki, ki zagovarjajo politiko sankcij, bodo imeli v bodoči francoski vjadi glavno besedo.
>Giornale d'Italia« se v daljšem članku bavi s tem vprašanjem in piše: Dosedanje izjave Leona Bluma in govori njegovih najožjih sotrud3'kov, ki so jih imeli te dni, še prav nič ne kažojo, kakšno stališče bo zavzela vlada Leona 31*tma v vprašanju aneksije Abesinije in sankcij proti Italiji, zdi se pa, da ne bo nenaklonjena angleškim sankcionistom in oni francoski struji, ki hoče uničenje fašizma. Leon Blum naglaša v svoji zadnji izjavi da hoče prvenstveno sodelovati z demokratično urejenimi državami, kakor so Anglija, Rusija, Španija,
Mala antanta in Zedinjene države, četudi Blum še ni podal programa svoje vlade, se da že iz teh njegovih izjav sklepati, kako si zamišlja bodočo francosko politiko, od katere nima Italija ničesar pričakovati. S tem mora Rim računati. Iz tega se da posredno že posneti tudi stališče, ki ga bo nova francoska vlada zavzela tudi v vprašanju aneksije Abesinije in glede sankcij.
Italija in vpraSanje utrditve Dardanel
Rim, 19. maja. o. Rimski diplomatski krogi so s po]no paro na delu, da izsilijo čim prejšnjo ukinitev sankcij Čeprav neprestano naglašajo, da Italijo sankcije niso prizadele, se dejansko sankcije še le sedaj v polnem obsegu občutijo. Zato skuša italijanska diplomacija z vsemi možnimi sredstvi prisiliti Francijo in Anglijo, da se zavzameta za ukinitev sankcij. Poleg tega, da odklanja Italija vsako sodelovanje v evropskih vprašanjih, dokler so sankcije v veljavi, je sedaj italijanska Vlada tudi Turčiji odgovorila, da v načelu pristaja na
Minister dr. Korošec o majniski deklaraciji
V nacionalni uri jugoslovenskih radijskih postaj je sinoči govoril notranji minister g. dr. Korošec o majniski deklaraciji. Podal je v kratkih obrisih razvoj jugoslovenskega udejstvovanja v parlamentarni politiki bivše monarhije, očrtal avstrijsko-nemško miselnost, ki je slonela na filozofiji večvrednosti nemškega naroda, in zlasti opisal težko stanje, v katerem so se nahajali Slovenci,
gične politike, ki so predstavitelji brezobzirne akcijske volje ter razpoloženi za drzna podjetja, uverjeni, da se po tej poti dosegajo zmage, tem bolj, ko imajo na drugi strani države in režime, ki so razpoloženi za vsa druga sredstva, samo ne za sredstva skrajnosti. Prav to spoznanje daje pobudo za čim bolj energično zunanjo politiko in nič se ne moremo čuditi, če se bodo tudi v bodoče prakticirale enake metode.
Razmerje sil je danes v Evropi prav gotovo tako, da bi bila v primeru skrajnosti demokracija z »državami praivič-nega socialnega reda«, da govorimo z Blumom, močnejše nego nasprotniki. Toda nasprotniki so močni v svoji uver-jenosti, da se jim skrajnosti ni bati, pa da si morejo zato upati marsikaj, kar bi bilo sicer opasno. S te perspektive gledana je evropska situacija še posebno malo razveseljiva, toda vendarle pravilneje podana in pokazana, nego samo z vidikov statike.
Hrvati in Srbi v bivši monarhiji po anek-sijski krizi 1. 1908.
V	drugem delu svojega predavanja je g. minister govoril o akciji jugoslovenskih poslancev, ko je bil po dveletnem odmoru zopet sklican avstrijski parlament. Orisal je, kako je prišlo do deklaracije, ki je v sebi združila narodnostno načelo in hrvatsko državno pravo. Prvo so poudarjali pred vsem Slovenci, na drugem so vztrajali Hrvatje. Habsburški okvir je bil sprejet ne le zaradi varnosti pred državnim pravdnikom, marveč tudi zato, da se je omogočila čim širša agitacija. Potrebno je bilo svetu pokazati, da hočejo avstrijski Jugosloveni svobodo. Ideja majniške deklaracije je zajela prav vse Slovence, kar je v prvi vrsti zasluga duhovniške ln svetne inteligence. G. dr. Korošec je ob tej priliki zlasti opozoril na takozvano »ljubljansko deklaracijo«, ki jo je prvi podpisal takratni škof dr. Jeglič v začetku septembra 1917. Deklaracija poziva vse politične stranke in ves narod, da izjavijo solidarnost z Jugosloven-skim poslanskim klubom in z majniško deklaracijo. V treh, štirih mesecih je bilo zbranih nad 200.000 podpisov iz vse Slovenije.
V	zaključnem delu svojega govora je orisal g. minister pomen majniške deklaracije, ki je pokazala svetu trdno voljo vseh južnih Slovanov v bivši monarhiji, da hočejo svojo svobodno državo P tem je bre7 dvoma silno mnogo pripomogla z zedinjenju in o&vobojenju.
zopetno utrditev Dardanel, toda le s pogojem, da se prej ukinejo sankcije. V Rimu pričakujejo, da bodo na ta način pridobili Turčijo za to, da bo predlagala ukinitev sankcij, ki 6o tudi zaveznike Turčije v Balkanski zvezi, zlasti Rumunijo in Jugoslavijo, hudo prizadela
Živahno gibanje angleških vojnih ladij
Gibraltar, 19 maja. o. 21. eskadra rusil-angleškega vojnega
cev
sredozemskega
brodovja, ki je pred tremi dnevi prispela v Gibraltar, je prejela nalog, naj takoj odpluje na Malto, matična ladja za letala »Fu-rious« m neka druga eskadra rušil cev pa se morata vrniti v Anglijo. Te vojne ladje so davi zapustile gihraltarsko vojno luko. Doslej še nihče ne ve, zakaj so morale odpluti v angleške vode.
Sploh se v zadnjem času opaža veliko gibanje posameznih edinic angleškega vojnega brodovja v Gibraltarju. Dan za dnem prihajajo in odhajajo vojne ladje na Malto, v Anglijo ali pa na Ocean. Ti manevri so vsekakor izzvali v javnosti že veliko zanimanje.
Neguš na potu v Evropo
London, 19. maja. g Kak^r se je zvedelo, bo neguš odpotoval v sredo ali v četrtek 3 svojim spremstvom iz Jeruzalema v Evropo.
Sedmi mesec sankcij
Rim, 19. maja. o. Danes se je pričel sedmi mesec sankcij proti Italiji. Listi objavljajo pri tej priliki obširne članke, v katerih dokazujejo, kako se je Italija doslej uspešno upirala sankcijam ter navzlic gospodarski blokadi izvojevala zmago in okupirala Abesinijo. »Giornale d'Italia« pravi v uvodniku, da je za vse, kar se je na polju sankcij storilo proti Italiji, odgovorna Anglija ter piše na njen naslov med drugim:
Fašistična Italija je sklenila, da krene na vojni pohod v Afriko in je to storila. Fašistična Italija je izjavila, da se je sankcije ne tičejo, in se je tega držala. Fašistična Italija je povedala, da bo zmagala, in je zmagala. Na cesarski palači v Adis Abebi plapola danes, ko se pričenja sedmi mesec sankcij, italijanska trikolora poleg fašističnega znaka. Fašistična Italija je izjavila, da je to izrazito afriška zadeva, in je preprečila, da bi se ta konflikt razširil na Evropo. Vse, kar je fašistična Italija ho-
tela, se je zgodilo kljub temu, da so evrop ski sankcionisti stalno podžigali in prili-vali olje v ogenj, da bi uničili Italijo in fašizem. Zato naj si angleški in vsi ostali sankcionisti zapomnijo, da sankcije niti doslej niti v bodoče ne bodo odvrnile Italije od njene poti in njenih ciljev, ki jih bo dosegla, ker jih hoče doseči.
V sličnem smislu pišejo tudi vsi ostali listi, ki prav tako ostro napadajo Anglijo in vale vso krivdo za sankcije na londonsko vlado.
Avenol v Parizu
Pariz, 19. maja o. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je davi prispel v Pariz- Dopoldne se je sestal z Boncourjem. Govorila sta o eventualni reformi Društva narodov o programu prihodnjega izrednega zasedanja sveta DN, ki bo v druei polovici meseca junija, o sankcijah proti Italiji in o porenskem vprašanju.
Blumova posvetovanja o sestav! nove vlade
Danes se bo sestal s Hernotom — Federacija dela bo
podpirala Blumovo vlado
Pariz, 19. maja. w. Bodoči ministrski predsednik Leon Blum je po dvadnevnem odmoru nadaljeval danes svoje razgovore s politiki, ki prihajajo v poštev za sestavo nove levičarske vlade. Dopoldne je najprej sprejel deputacijo bivših bojevnikov, ki mu je izrazila popolno zaupanje in to v pričakovanju, da bo izpolnil zahteve bojevnikov ne samo v gmotnem pogledu, marveč tudi v prizadevanju, da zagotovi Franciji trajen mir. Nato se je sestal s socialističnim poslancem Monnetom, ki se omenja kot član bodoče vlade, opoldne pa z bivšim ministrom Forgeotom. Z največjo napetostjo pričakujejo v vseh političnih krogih Blumov sestanek z bivšim ministrskim predsednikom in radikalskim prvakom Herriotom, ki je nocoj prispel iz Lvona v Pariz. Od tega sestanka in sporazuma med Herriotom in Blumom bo v največji meri odvisna sestava bodoče vlade. Herriot prihaja v poštev kot bodoč? zunanji minister. Prvotno so mu nameravali ponuditi kandidaturo za predsednika poslanske zbornice, kar pa je odklonil že glede na to, ker je dosedanji dolgoletni predsednik poslanske zbornice Bouisson obnovil svojo kandidaturo. Ce bo Herriot odklonil zunanje ministrstvo, kar pa je malo verjetno, bo postal Flandinov naslednik Paul-Boncour, ki že sedaj začasno vodi zunanje ministrstvo. V nasprotnem primeru bo Paul-Bonconr najbrže prevzel vojno ministrstvo, ali pa ostal stalni dele-
gat Francije pri Društvu narodov.
Izvršni odbor federacije dela je snoči po daljšem posvetovanju soglasno sklenil podpirati Blumovo vlado, vendar pa si hoče ohraniti svobodne roke. Na sestanku je bila sprejeta posebna resolucija, ki je značilna po tem, da nikjer ne omenja, da bo federacija aktivno sodelovala z vlado, kar kaže na pomanjkanje volje, da bi federacija prevzela odgovornost za delo Blumovega kabineta. Spričo tega stališča federacije dela in glede na slično stališče komunistov, bo Blum prisiljen sestaviti vlado, ki se bo neposredno in trdno opirala le na socialistično in radikalno-socialistično skupino poslancev.
Snoči bi se bilo moralo vršiti večje zborovanje organizacije »Action Francaise«, na katerem bi morala nastopiti kot glavna govornika znana fašistična voditelja Dauvet in Maurras, policija pa je zborovanje v zadnjem trenutku prepovedala. Mnogo članov organizacije za prepoved ni zvedelo in so se v večjih in manjših skupinah proti večeru pričeli zbirati na zborovališču. PoR-cija je bila takoj alarmirana in je zborova-lišče obkolila, pri čemer je imela težko delo s fašisti, ki so takoj pričeli demonstrirati Več ljudi je bilo ranjenih, mnogo pa aretiranih. Skupina 200 fašistov je še pozno zvečer prirejala demonstracije in ee je razšla šele, ko je nastopila policija v večjih oddelkih in z vso strogostjo.
V Jeruzalemu tanki na ulicah
feruialem, 19. maja o. V Palestini je bil danes položaj neobičajno napet. Angleški vrhovni komisar je izdal zato nalog vsem angleškim kolonialnim četam, da aktivno sodelujejo pri očuvanju javnega reda in miru. Po vseh vaziWj3ih ulicah in cestnih križiščih v Jeruzalemu so bile na vse zgodaj razpostavljene nočne straže, sestavljene iz policijskih stražnikov in angleških vojakov-Vojska je nastopila tudi z lažjimi tanki. Na strateško važnih mestih so razpostavili strojnice, da bi že v kali preprečili vsak incident. Vse kaže. da je dobil vrhovni komisar nalog, da s silo zatre arabski nacionalni pokret in prepreči vsako nadaljnjo demonstracijo proti Židom.
Novi kardinali
Vatikan, 19. maja. d. Papež bo imel 15. junija tajni konztetortj, na katerem bo podelil prefektu vatikanske knjižnice msgr. Giovanniju Mercatiju in proprefektu msgr. Bvgenu Tisserantu kardinalski škrlat. Javni konzistorij bo 18. junija, ko bo papež Pij XL podelil kardinalu Frederieu Tede-schiniju- dunajskemu pronunciju Enricu Si-bili, ter Francesu Malmaggiju in Luigiju Maghonu kardinalske klobuke.
Abesinska kava
Rim, 19. maja- w. Izkoriščanje Abesnni-je. od katerega si Italijani mnogo obetajo, je zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih
sredstev omejeno v glavnem na izvoz koloni jal nega blaga- Danes je prispela v Genovo prva pošiljka kave v teži 113 ton. Kavo bodo razdelili v prvi vrsti rodbinam vojakov, ki so v Abesiniji, da na ta način dvignejo razpoloženje širokih množic in podžgo odpor proti sankcijam, obetajoč iz 'Abesinije tudi še razne druge dobrote-
Preiskava o umoru trgovca Borcvnika
Zagreb, 19. maja o. Preiskava o umoru zagrebškega trgovca Martina Borovnika. ki je po rodu Slovenec, še ni zaključena. Pri preiskavi sodelujejo organi vseh državnih oblasti pod vodstvom zagrebške policije. Kakor se je izvedelo, so danes aretirali 15 ljudi, pri katerih so našli dve puški, mnogo nabojev raznih kalibrov in tudi več predmetov, ki so jih napadalci odnesli iz lovske koče, v kateri je bil izvršen umor. Vse kaže, da bo oblastem uspelo izslediti napadalce.
Preiskovalne oblasti so dognale, da 90 napadalci odnesli iz lovske koče vse orožje, kolikor so ga našli. Borovnik in nadsvet-nik Ilič sta imela pri sebi tudi mnogo denarja, ki se ga pa napadalci niso dotaknili Tudi iz lovske koče same niso ničesar drugega odnesli. Zaradi tega vse kaže, da je razbojnikom šlo v prvi vrsti za orožje.
Danes popoldne ob 16. se je vršil svečan pogreb trgovca Borovnika. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo prijateljev in znancev, lovcev in drugih Zagrebčanov, zlasti Slovencev.
Edenov indirekten napad na Italijo v zbornici
Kako je nastala neutemeljena obtožba proti Angliji zaradi dobave dum-dumskih nabojev Abesiniji
London, 19. maja d. Zunanji minister Eden /e včeraj podal v spodnji zbornici naslednjo izjavo o italijanskih obtožbah, da so iz Anglije dobavljali dum-dumske naboje abesinski vojski;
Čeprav so bile te obtožbe ponovno službeno demantirane, zahtevajo gotovi dogodki v interesu angleške industrije in dobrega angleškega imena podrobno pojasnilo.
Projektili z mehkimi konicami
Ce se hoče pravilno razumeti celotni položaj, se je treta spomniti, da uporabljajo prebivalci Abesinije vsakovrstne naboje, na enak način kakor nekatere dežele svoje valute. Orožje in municija sta najdragocenejša last abesinskih vojščakov Razen tega je Abesinija dežela kjer je potreben lov na zveri. Municija za pobijanje zveri obstoja seveda iz projektilov z mehko konico, ki so edino primerni v to svrho. Že dolgo pred izbruhom vojnih sovražnosti, so brez dvoma zapustili lovci v Abesiniji velike množine municije te vi ste, ki je bila razdeljena med prebivalstvo. Povsem je tudi umevno, da se je v teku bojev abesinsko vojaštvo posluževalo zastarelih pušk, katerih municija je, ako so italijanska poročila o poškodbah italijanskih vojakov resnična, prav verjetno obstojala iz projektilov z mehkimi konicami.
Zagonetno pisme tvrdke Bates
Italijanske obdolžitve trdijo, da so bili ti naboji po otvoritvi sovražnosti dobavljeni od angleških podjetij abesinski vladi za vojaške namene- Že 4. februarja je angleška vlada opozorila Društvo narodov na utemeljenost italijanskih obtožb. Poudarila je. da ne more biti niti angleška vlada niti angleška industrija odgovorna za to dejstvo, ker se v Abesiniji že dolga leta prodaja med prebivalstvom municija vsake vrste. Razen tega izvaja angleška vlada strogo nadzorstvo nad vsem izvozom orožja in munici je v inozemstvo. Zato bi v nobenem primeru ne mogla izdati dovoljenja za izvoz dobav, ki so prepovedane po haaški konvenciji. Kljub temu je 12. aprila rimski list »Messaggeroc objavil po ponovnem demantiju ovrženih ob-dolžitev fotografije nabojev z mehkimi konicami, ki so bili baje izdelani v Angliji, poleg tega pa pismo, ki ga je tvrdka George Bates v Birminghamu poslala 19. februarja abesinskemu poslaništvu v Londonu o vojaških dobavah.
... in kako je pri$f v italijanske roke
To pismo in zbirka vzorcev sta prispeli v italijansko posest na naslednji način:
Dne 19. februarja se je zglasil pri vodilnem ravnatelju tvrdke Bates človek, ki je nastopil pod imenom polkovnika Petra Lo-peza kot zastopnik abesinske vlade- Ko je predložil priporočilno pismo neke abesinske banke, ki je bilo ponarejeno, je izjavil, da želi kupiti abesinsko poslaništvo municijo za puške angleškega izvora med njimi tudi dum-dumske natoje. Ta polkovnik Lopez je takrat poudaril, da v Abesiniji kar mrgoli leopardov, ki se ne morejo streljati z obi-jajno municijo. Tvrdka se je izjavila pri
pravljeno, da mu dostavi zbirko vzorcev zaželjene irste. Istočasno je Lopez zaprosil
za pismeno potrdilo, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so naboji angleškega izvora. Z zbirko vzorcev in s tem pismom je Lopez nato odpotoval v inozemstvo. O zadevi so se culi zopet glasovi, ko ie bilo omenjeno pismo objavljeno v italijanskem tisku. Abesinski poslanik v Londonu ni prejel niti zbirke vzorcev niti omenjenega pisma. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ni Lopez dobil nobenega naročila za dobavo munlcije-
Iz Lopeza — Mezler
Lopez je 31. marca in sicer tokrat pod imenom polkovnika Gustava Mezlerja oonu-dil abesinskemu poslaništvu velike dobave municije za abesinsko vlado. Pri pregledovanju seznama blaga je abesinski poslanik prezrl da je v njem tudi postavka 3 milijonov nabojev z mehkimi konicami, v resnici pa ni bilo izdano dovoljenje za izvoz municije, ki je bila zaznamovana v tem seznamu. Kljub temu je bil od abesinskega poslanika podpisani dokument objavljen kasneje v »Messaggeru«.
Obžalujem, da sem moral spraviti ta primer na sramotni oder, da očuvam dobro ime ne samo angleške industrije, temveč tudi angleške vlade.
Umaknjena nova italijanska obtožba
Italijanska vlada je pretekli teden poslala Društvu narodov noto, ki obnavlja stare obdolžitve. Ta nota je bila sedaj umaknjena, vendar pa so inozemske delegacije v Ženevi prejele med nedavnim zasedanjem sveta Društva narodov njene prepise kar je predstavljalo nadaljnji povod, da pojasni zadevo do temelja.
Po Edenovi izjavi se je razvila kratka debata. v kateri je zunanji minister Izjavil na postavljena vprašanja, da ni tako zvani lo-pez noben inozemec, temveč angleški državljan poljskega porekla.
Vtis Edenovih odkritij
Izjava zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici more po mnenju političnih krogov samo še bolj poostriti napetost med Anglijo in Italijo- Menijo da je Eden namenoma govoril povsem odkrito o teh kočljivih stvareh, da bi pridobil na ta način angleško javnost za poostritev sankcij. Razen tega mislijo, da je Eden podal te izjave na pobudo voditelja francoske socialistične stranke Leona Bluma, ki mu je obljubil močnejšo francosko podporo pri bodočih akcijah proti italijanski sredozemski politiki. Splošno so mne nja, da bi Eden brez take obljube ne izvršil tega indirektnega napada proti Italiji-
Mussolinijev odgovor
London, 19. maja. o. »Daily Express« poroča, da je sklenil Mussolini za odgovor na Edenove izjave v spodnji zbornici glede dobav dumdumskih nabojev Abesiniji odpo-klicati več vodilnih članov italijanskega poslaništva v Londonu. To naj bi bila nekaka grožnja s prekinitvijo diplomatskih odnošajev z Anglijo. V Londonu bo ostal samo poslanik Grandi in par pisarniških uradnikov.
Tsaldarisova poslednja pot
Atene, 19. maja. d. Danes so položili bivšega ministrskega predsednika Tsaldarisa k poslednjemu počitku. Žalni svečanosti v katedrali so prisostvovali kralj Jurij, člani kraljevskega doma, predsednik vlade Mertaxas. diplomatski zbor, vodje vseh političnih strank in mnoge druge ugledne osebnosti. Med pogrebom so bile na vseh javnih poslopjih in mnogih zasebnih hišah razobešene žalne zastave na pol droga. Pogrebnim svečanostim je prisostvovalo na tisoče ljudi. Po zadušnici v katedrali se je razvil žalni sprevod, v katerem so nosili nad 200 vencev, med njimi tudi venec kralja Jurija in jugoslovenske vlade- Sledili so oddelki vojske in mornarice, godba vojaške šole in duhovščina Krsto so vozili na lafeti, za katero je stopala pokojnikova rodbina, člani vlade s predsednikom generalom Metax«som na čelu, voditelji političnih srtrank, generali, zastopniki organizacij ljudske stranke z za-
stavami ter na koncu oddelek motoriziranega topništva, oddelek konjenice in pehote. Od pokojnega Tsaldarisa sta se na pokopališču poslovila v imenu vlade pr d-sednik Metaxas, v imenu lj-dske stranke pa bivši predsednik parlamenta Vozikis.
Sožalne brzojavke so med drugimi poslali Nj. Vis. knez namestnik Pav'«, predsednik pruske vlade, general Goring, predsednik jugoslovenske viade in zunanji minister dr. Milan Stojad novič, turški zunanji minister Ruždi Aras. rumunski zunanji minister Tiitulescu, aleksandrijski patrijarh in mnoge druge ugledne politične osebnosti.
Jutri se bosta sestala glavni odbor ljudske stranke in poslanski klub na skupni seji, na kateri bodo razpravljali o vodstvu stranke, kakor tudi o sporočilu Teotokisa, ki se odreka vsem osebnim pretenzijam in poziva vse frakcije ljudske stranke, naj se v sedanjem težavnem času ziedtaijo.
Stavka tobačnih delavcev v Bolgariji
Sofija, 19. maja. k. Med tobačnimi delavci v Bolgariji se je v zadnjih dneh razvilo veliko stavkovno gibanje. Sedaj stavka že 35.000 delavcev. Prvi so stavko napovedali delavci v Plovdivu, ki so se sprli s podjetjem zaradi mezd. Delavci so zahtevali 20 do 30 odstotno povišanje plač podjetje pa je bilo pripravljeno pristati največ na 3 odstotno povečanje. Zato je 2.000 plov-divskih delavcev v nedeljo pričelo stavkati. Že naslednjega dne so se jim pričeli pridruževati še tobačni delavci po drugih mestih. Najprej se jim je pridružilo več tisoč delavcev. zaposlenih v tovarnah na deželi,
nazadnje pa še delavstvo tobačne tovarne
v Sofiji, tako da je njihovo skupno število z včerajšnjim dnem narasto na 35.000 ljudi. Notranji minister Sapov je takoj imenoval posebno komisijo, da posreduje v mezdnem sporu med delavci in podjetji. Minister je novinarjem izjavil, da se bo stavka gotovo končala že v kratkem. Predsednik delavske zbornice v Sofiji je izjavil, da so zahteve delavcev popolnoma upravičene in da jih bo delavska zbornica v celoti pod-* pirala. ker je v interesu države, da se ta spor reši v korist delavcev
Cigani napadli skupino slovenskih kmetov
Zagreb, 19. maja. o. Blizu rečice Krapin-ščice med Podsusedom in Zaprešičem je prišlo v pretekli noči do spopada med skupino slovenskih kmetov in cigani. Kmetje iz okolice Brežic so prišli na sejem v Stup-niku. Pred kratkim so jim namreč cigani ukradli par konjev in kmetje so sumili, da jih bodo skušali prodati na omenjenem sejmu. Zares so na sejmu spoznali ukradene konje, ki so jih cigani ponujali na prodaj. Razkačeni kmetje so ciganom odvzeli živali.
Ko so se zvečer kmetje vračali domov, so jih cigani počakali v zasedi in jih napadli. Trije kmetje so bili ranjeni, eden med njimi precej hudo. Cigani so zbežali, ostali kmetje, ki so jim prihiteli na pomoč še orožniki, pa so jih zasledovali in ob Krapinščici dohiteli. Pri tem sta bila ranjena dva cigana, ki so ju odpeljali v
bolnišnico. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
V pretekli noči je pogorela hiša nekega kmečkega posestnika v Selih pri Dobovi. Domačini so si v zadnjem hipu rešili življenje in spravili iz gorečega poslopja še nekaj opreme. Ljudje govorijo, da so hišo zažgali cigani iz družbe, ki je imela včeraj spopade s kmeti.
Nov pomočnik zunanjega min istra
Beograd, 19. maja AAV imenu Nj. Vel. kralja Petra n. je z ukazom kraljevih namestnikov od 9. maja t 1. postavljen za pomočnika zunanjega ministra v drugi polo-žajni skupini druge stopnje g. Mflivoj Pilja, načelnik tretje skupine prve stopnje oddelka za zunanjo trgovino in industrijo.
Beležke
O svobodi tiska
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše o svobodi tiska pri nas in drugod ter pravi med drugim:
»Te dni se je izvršila v Avstriji velika politična sprememba. Iz vlade so vrgli kneza Starhemberga zaradi neke brzojavke, ki jo je bil poslal Mussolini ju. Cejih pet dni ni smel avstrijski tisk črhniti o tem niti besedice, .čeprav je cela Evropa o tem pisala. Pri nas se kaj takega ne bi moglo nikoli več zgoditi. Pri nas se takoj objavljajo vsi dogodki, ki se izvrše v državi, pa če so še tako hudi«.
Zanimivo bi bilo, ako bi »Samouprava« še večkrat prinesla kako primerjavo, kako je s svobodo tiska v raznih državah.
Banovinski odbor JNS za vrbasko banovino
Na biinkoštno nedeljo 31. t. m se bodo v Banja Luki sestali delegati sreskih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke iz vrbaske banovine. Izvolili bodo v smislu novih strankinih statutov banovinski odbor m delegate za kongres stranke, ki bo na Vidov dan v Beogradu.
Iz združene opozicije
Predstavnik bivše zemljoradniške stranke dr. Gavrilovič, ki je bil v ponedeljek dvakrat konferrral z dr Mačkom, je ostal v Zagrebu tudi včeraj. Sestal se je z voditeljema pribičevičevskega krila zagrebške opozicije Večeslavom Vilderjem in dr. Srdja. nom Budisavljevičem O vsebini in uspehih svojih razgovorov ni hotel novinarjem izjaviti ničesar. Sinoči se je vrnil v Beograd. V zagrebških političnih krogih so mnenja, da njegovi obiski ln razgovori niso izboljšali situacije v taboru združene opozicije.
Tudi argument proti samoupravam
Beograjsko »Vreme«, ki je znano po svojih intimnih zvezah z vodstvom JRZ, piše o banovinakih samoupravah:
»Dajte nam čim bo tj široke samouprave! Dajte čim večji delokrog banovinam! To so klici ,ki jih čujemo. Kadar pa se preide na delo, potem se vrše zlorabe in to tako velike, da so zadnjič činitelji, ki skrbe za usodo naših ženskih obrtnih šol, pričeli prositi za zaščito pred vplivom banovin na te šole. Kaj se je zgodilo? Oni, ki vedre in oblačijo na banovinah, so namreč pošiljali na te šoje same lepe in mlade učiteljice ne glede na njihovo sposobnost. Sedaj pa čujemo klice, naj ministrstvo za trgovino in industrijo rešuje te šole ter Jih prevzame pod svoje nadzorstvo«.
»Vreme« ne pove, kje se Je to zg-odflo, pa zato ni mogoče kontrolirati, koliko Je na njegovi trditvi resnice. Pa tudi če bi bilo vse res, to ne br bil -mkak argument proti čim večji samoupravi, ker centralizem proti oblasti ne nudi prav nič večjih garancij, samo da je kontrola še mnogo težja. Iskanje podobnih argumentov Je le dokaz, da »Vremenu« samouprave ne dišijo.
Kmečke občine in vzdrževanje osnovnih šol
Bana primorske banovine dr. Jablanoviča je posetila deputacija županov raznih dalmatinskih občin. Predložila mu Je obširno spomenico o težkem finančnem položaju dalmatinskih kmečkih občin ter ga prosila, naj urgrna v Beogradu že objub-ljeno reformo glede obveznosti za vzdrževanje osnovnih šol in za stanarino učiteljem. Kakor je znamo, je v finančnem zakonu za leto 1936/37 predvideno, da se prenesejo stroški za vzdrževanje osnovnih šol in za stanarine od občin na banovine. Do sedaj pa še ni bilo v tem smislu ničesar storjenega. Vprašanje vzdrževanja osnovnih šol m učiteljskih stanarin je prav tako pereče tudi za slovenske kmečke občine, ki že težko čakajo, da se izvedbe pooblastilo ki ga je dobila vlada v finančnem zakonu za spremembe v tem pogledu.
Tanimiva francoska ugotovitev
Znani francoski dnevnik »Le Matin« je priobčil to-le beležko:
»Bil je nekoč — pred več kakor 20 leti je to bilo — majhen narod, ki je bil nenadoma napaden in potolčen, Moral je zapustiti svojo prestolnico, ležečo na meji, ali radi tega ni bilo tu nobenih izgredov, nobenih ubojev, nobenih požarov in nobenih napadov na tuja poslaništva. Njegovo vojsko so potisnili daleč v gore, toda njen vrhovni poveljnik , — sivolasi kralj, je ni zapustil. Ni se odpeljal ne z vlakom, ne s parnikom. On je šel s svojimi borci, ko so se umikali, spal je ž njimi na goli zemlji in kamenju, jedel ž njimi suhi črni kruh, delil ž njimi bedo in trpljenje. Ta mali narod je bil srbski narod in sivolasi njegov kralj je bil kralj Peter I. To je bil čudovit narod in velik kralj.
Toda ker se ni boril proti kaki fašistični državi in ker ni bil zapreka na potu v Indijo, niso angleški laburisti v tistem času prelil i niti ene solze nad njegovo usodo in nadškof canterburyški mu ni posvetil niti ene molitve. To se pravi, da enaka usoda ne povzroča vedno enakega čutstva usmiljenja, marveč da je to odvisno od zemljepisne oddaljenosti, od političnega čustvovanja in trenotnega razpoloženja«
Beckov obisk v Beogradu
Varšava, 19. maja. g. Rok za obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Beogradu je sedaj definitivno določen za 24. maja. Beck se bo mudil v Beogradu tri dni V njegovem spremstvu bodo mnogi novinarji, med njimi člani poljsko-jugoslo-venske tiskovne antante. Poljski novinarji bodo ostali 10 dni v Jugoslaviji ter bodo posetili tudi druga večja jugoslovenske •ta.
Izjave in ugotovitve voditeljev JRZ
V	nedeljo so bile tri banovinske konference Jugoslovenske radikalne zajednice: V Sarajevu za drinsko, v Splitu za primorsko in v Zagrebu za savsko banovino. Vseh konferenc so se poleg drugih vodilnih oseb nove stranke udeležili tudi aktivni ministri. V naši ožji domovini je imela stranka javen shod v Velikih Laščah. Govorili so ministri dr. Krek, ljubljanski župan dr. Adlešič in bivši poslanec župnik Skulj. V govorih gg. ministrov in drugih prvakov JiRZ so tudi nekatere zanimive in važne ugotovitve.
SLS ln JRZ
V	Velikih Laščah je župnik Skulj govoril o dr. Korošcu in rekel o njem, da »nikdar ni odstopil za las od svojega prepričanja, sedaj nas je uvedel v JRZ, toda tja gremo s celim našim programom«.
Pričetek demokratskega življenja
Ljubljanski župan dr. Adlešič je med drugim konstatiral: »Padla je diktatura, padli so zakoni, ki so ovirali svobodo«. Kateri politični zakoni so bili razveljavljeni, odnosno spremenjeni od lanskega junija dalje, g. župan ni povedal, pač pa je povedal, da »so pri nas (v Sloveniji) nasprotniki skoraj točno vedeli za dan, kdaj se bo izvedel atentat v narodni skupščini«. G. župan je dalje svaril pred letaki, ki baje širijo intrige proti vladi, in končno napovedal, da bo »/. junija kongres JRZ, ki bo zaključil dosedanje delo. Potem se prične demokratsko živijen je.*
Bivša SLS in vlada
Tudi minister Krek je govoril o očitkih proti sedanji vladi in med drugim dejal: Boljša je najslabša vlada, kakor katerakoli druga vlada v kateri sedi naš nasprotnik. Mi svojih vlad ne smemo več samo metati zaradi kakšnih lokalnih nezadovoljstev . . . Kadar stranka stopi v vlado, je naša dolžnost, da s pametjo podpremo svojega voditelja. Danes je državnik dr. Korošec poleg dr. Stojadinoviča in dr. Spaha tako močan, da se v garnituri te vlade sicer lahko kaj spremeni, dr. Korošec, se ne bo spremenil. Z večjo korajžo moramo gledati v bodočnost stranke in njeno moč.«
Razveseljiva napoved
G. dr. Krek je po poročilu »Slovenca« končal svoja izvajanja z naslednjo važno in razveseljivo napovedjo: »Vprašanje raz-dolžitve kmeta bo treba postaviti na novo podlago. Že sedaj vam morem povedati,
da bomo ie letos poskrbeti za ogromna sredstva in da bodo še letos mogle posojilnice in hranilnice pričeti poslovati«.
Dober nasvet
V	Sarajevu je bil glavni govornik minister dr. Spaha Tudi on ie zavračal vesti, ki se razširjajo proti vladi in rekel, da so vse izmišljene. >Jaz vas prosim.« je pozval poslušalce. >da vsakokrat zabeležit« datum, kadar vam kdo pove kako novo vest, pa «!a na ta datum pogledate, ali se ie to res iavr-šilo«. G. minister je dalje govorili o komunistični propagandi in izjavil da te treba lo propagando pobijati ne le z zakonom :n oblastnimi ukrepi, marveč Dredvsem z delom za one. ki danes najtežje živijo, zlasti za kmeta in delavca.
Bosna-Hercegovina in Slovenija
O JRZ je rekel minister Snaho, da je bila ideja JRZ navdušeno spreieta od pristašev bivše SLS in jugoslovenske muslimanske organizacije. Težkoče pa so bile pri radikalih. ki so se cepili že pred 6. januarjem, pa so se cepili tudi kasneje- Te težkoče pa so 6edaj že obvladane.
Tudi minister dr. Kaludierčič. drugi glavni govornik na sarajevski konferenci, je govoril o sodelovanju Slovencev in muslimanov v JRZ. Rekel je, da ie tako sodelovanje zabeležiti že v letih 1927-28 »ko sta ista dr. Spaho in dr. Korošec bila v vladi Vc-Velje Vukičeviča- To je dokaz, da se ideja sporazuma javlja v vseh časih kadar se naše notranje politično življenie kreta po razburkanem morju. Jii samo slučaj da vedno r teh težkih časih Bočna, Hercegovina in Slovenija dado svoje sinove, da prihitijo na pomoč državi Bosna. Hercegovina in Slovenija spadajo med one pokrajine naše domovine, ki so med svetovno voino najbolj občutile kako beden je položai naroda, ako nima svoje države in svoje svobode.
Narodno edinstvo ie dogma
V	Splitu je govoril o programu JRZ narodni poslanec dr. Niko Novakovič ki je bil izvoljen za predsednika banovinskega odbora. Kot tri temelje programa nove stranke je označil dinastijo Karadjordievičev, narodno in državno edinstvo ter svoboda O edinstvu je dejal: »Naša stranka stoji na principu narodnega in državnega edinsVva. JRZ se ne more o tem vprašanju s nikomur pogajati, ker je to dogma«.
O svobodi je g. poslanec iriavil da ona >ni anarhija niti samovolja, marveč delovanje v mejah zakonov. JRZ hoče povsod uvesti to zakonitost in TavnoDravnost za vse državljane-«
Minister Cvetkovič v Ljubljani
Ljubljana, 19. maja. d. Snoči je prispel v Ljubljano minister socialne politike m narodnega zdravja ter namestnik ministra pravde g. Dragiša Cvetkovič. Danes dopoldne je na banski upravi obiskal bana dr. Natlačena in njegovega pomočnika dr. Majcena. V banovem spremstvu se je nato odpeljal na Studenec, kjer ga je pozdravil upravnik umobolnice dr. Gerlovič. Ogledal si je tudi prostor, določen za zgradbo novega paviljona, ter obljubil, da bo vse storil za čim prejšnjo zgraditev.
Ko se je vrnil v Ljubljano, je g. minister obiskal državno bolnico. Začasni upravnik dr. Robida ga je pozdravil in mu podrobno orisal razmere v bolnici. Minister je v polni meri priznal potrebo, da se v najkrajšem času zgradi še en kirurški paviljon, ker je sedanja natrpanost v bolnici res velika. Odredil je, naj pripravijo načrte za zgradbo paviljona s 130 do 200 posteljami Kot zastopnik ministra pravde je mini-
ster Cvetkovič nato obiskal lji&ljanska sodišča. V apelacijskem sodišču sta ga sprejela predsednik dr. Golia m podpredsednik dr. Gradnik, v okrožnem sodišču predsednik g. Keršič, v sreskem sodišču pa starešina dr. Jerman. Minister si je ogledal vse prostore sodne palače, v jetnišnici pa se je posebno zanimal za oddelek za mladoletnike. Ko je odhajal, je izjavfi, da je s stanjem v justični palači prav zadovoljen.
Popoldne se je g. minister v spremstva g. bana odpeljal na Golnik, da si ogleda tamkajšnje zdravilišče za bolne na pljučih.
Z Golnika, kjer ja je poedravfl ia jima razkazal zdravilišče šef zdravnik dr. Nea-baner. sta se g. minister in ban &e% Tržič odpeljala v Begunje, kjer sta »i ogledala ta-mošnjo žensko kaznilnica Od tam sta šla se na Bled, zvečer pa sta se vrnila v Ljubljano. od koder je g. minister odpotoval v Rogaško Slatino.
četrta zagorska deputacija v Beogradu
Zagorje, 19. maja. Prebivalstvo zagorske doline je nestrpno pričakovalo povratka deputacije iz Beograda, kjer je ponovno intervenirala za večja naročila od strani državnih železnic. V torek je deputacija odšla, vrnila pa se je v soboto. V ponedeljek popoldne se je zbralo mnogo rudarjev in ostalega občinstva, da čujejo poročila o uspehu deputacije v Beogradu. župan Prosenc Je apeliral na vse, naj se shod vrši dostojno in naj odpadejo neumestni medklicu
Kaplan g. Vodušek je poročal, da Je deputacija pritiskala na mnoge kljuke. Uspelo Ji je dokazati zapostavljanje slovenskih rudnikov. V teku tega tedna se bo položaj razčistil ln mnogo upanja Je, da ne bo redukcije. Delegat EL skupine g. Kraut-berger je podrobneje opisoval, kako je deputacija hodila po Beogradu, da je mogla zainteresirati to prepričati odločujoče čini-telje. Tajnik Zveze rudarjev g. Arh je opisal potek štirikratne intervencije ▼ Beo-
gradu in je ob odobravanju zborovalcer izrekel željo, da se ustanovi iz vrst vseh strokovnih organizacij poseben odbor, ki bo reševal pereča življenjska vprašanja rudarjev in vsega slovenskega gospodarstva. Izrazil je svoje prepričanje, da bosta oba slovenska ministra dosegla ugodno rešitev v premogovnem vprašanju.
Ker je banska uprava nakazala 6000 Din za siromašne družine rudarjev, je medstro-kovni odbor razdelil vsoto takole: družinskih očetov je 389, od teh jih je 275, ki so v petih plačilnih periodah zaslužili pod 2500 Din. Ti so upravičeni do podpore ta ker imajo skupno 758 otrok, prejmejo za vsakega otroka po 6.50 Din, kar iznese skupno 4927 Din. Ostanek 73 Din ostane za eventualne reklamacije. Te dni je občina delila brezposelnim in siromašnim rudarskim rodbinam koruzno moko in zdrob. Obljubljena je tudi krušna moka, ki Je baje že na potu in Jo bodo poleg brezposelnih rudarjev prejeli tudi siromašni občani.
Naša reprezentanca za Gradec
Včeraj se je na igrišču-Primorja nadaljeval izbirni miting za sestavo Ljubljanske lahkoatletske reprezentance, ki bo natopila v soboto in nedeljo proti graški v Gradcu. Reprezentanca je bila na podlagi rezultatov sestavljena takole:
100 m:	Sušrteršič: 200 m: ista;
400 m: GabrSefc, Pleiteriek; 800 m: Goršek, Czurda: 1500 m: Krevs, 2o<0a; 5000 m: Krevs, Bručan; 10.000 m: Bru&m, Starman Ivan; 4X100 m: Sodnik, šusšteršič, Urban-čič, Pleteršek: 4X800 m: Franc. Czurda, Goršek, Gabršek; disk: inž. Stepišnik. prof. Dobovšek: troskok: Svetek, Korče; kladivo: inž Stepifinik, Korče; skok v višino: Martini. Marek (Slanina); skok v daljino: Požar, Stepišnik, (Martini); skok v daljino: Orozsy, Sikošek; krogla: mž. Stepišmk, Ma^ rek- Postava za kopje bo določena naknadno.
Gradec je odredil naslednjo reprezemitan-oo: 100 m in 200 m: Kerf, Guttmayer: 400 m: Ortner, Dt. Sienkiewicz; 800 m: Fnebe, Frank, 1500 m: ista; 5000 m: Polž, Burgstal-ler (Hader, Haderer), 10 km: Polzi. Hade-rer, 4X100 m; Karf. Guttmayer, Plattner, Hirfltner; 4X800 m: Pugelj, dr. Sienkievicz, Kornberger, dr. Schoft; skok v višino: Zahl-brnekner, Tuttner; skok v daljino: Stiegier, Karf: skok ob palici: Schdrer, Keossel; disk: Tunner, Kempatsbh; krogla: Schwarz, Kamputech; Za ostade točke posta«« ie m
Dva šahovska turnirja
Moskva
Moskva, 19. maja. i V V. kolu je Botvi-nik porazil Kana, partije Ragozin - Rjumin, Lowenfisch - Capablanca in dr. Lasker -Flohr 90 bile remis, Lilienthail in Eliskases sta pa prekinila svojo partijo-
Stanje po V. kolu: Bofcvinik 3(1), dr. La-sker 3, Lowenfisch. Capablanca 2-X(l), Ra-gozin 2(2), Flohr, Rjumin, Kan. Lilienthai 1K(1), Eliskases 1(1).
V VI. kolu igraio Rjumin - Eliskases, Kan - Lilienthai, Flohr - Botvinik, Capablanca - dr. Lasker, Regozin - Lowenftsch-
Nauheim
Nauheim, 19. maja. V II. kolu je Bogoljubov porazil Weissbergerja, partije dr. Vidmar - Rellstab, Stahlberg - dr. Aljehin, 'Ahues - Keres in Ven den Bo.sch - Hei-niicke so bie remas.
Vremenska napoved
Zemanska vremenska napoved sa srede;
Na severozapadu nekaj dežja topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, ponekod oblačno, v ostalem hladno vreme.
vremenska napoved aa
ponekod deževno.
Maši krafi ln ljudje
Usoda dr. Matije Schmiermaula
Pokopali so ga v ponedeljek ob velikem spremstvu
Brežice, 19. maja.
Izpred brežiške bolnišnice Be je včeraj popoldne vil dolg sprevod na mestno pokopališče. K večnemu počitku je odšel zdravnik dr. Matija SchmiennauL Njegovo ime je kazalo Nemca, toda v resnici je bil dr. Schmiermaul eden izmed naših starih narodnjakov tistega kova, ki je čist in dragocen kakor zlato. Po rodu je bil iz Jarenine. Kot mlad zdravnik je prišel v Djakovo v dobi, ko je vladika Josip Juraj Strossmaver razvijal ideologijo jugoslovenskega nacionalizma. Mladi, značajni zdravnik se je velikega vladike oklenil z ljubeznijo in je ostal za vse Življenje njegov najzvestejši pobornik.
Ko je bila ustanovljena bolnišnica v Brežicah je bil dr. Matija Schmiermaul imenovan za prvega primarija. V takrat močno psnemškutarjenih Brežicah je začel razvijati fronto narodne in sokolske zavesti. Ostre borbe so tako značajnemu možu, kakor je bil on, marsikdaj zagrenile življenje. Umaknil se je z odgovornega mesta in se preselil v Rajhenburg, kjer je potem kot zasebni zdravnik prebil nad 30 let. Vseskozi demokratičen si je pridobil spoštovanje poslednjega kmeta izpod bohorskih gozdov in zadnje bajtarice iz revnih vinorodnih okolišev. Malo čudaški je. so sodili preprosti ljudje o njem. Ker je namreč bil gostoljuben — toda več, kakor z izdatno čašo izvrstnega vina. ni rad postregel nikomur. Da mu ne bi škodoval. Hotel je biti svojemu narodu svetovalec in vodnik v vsakem pogledu. V Bohorju si je uredil vzorno posestvo in je ceneno oddajal revnim in naprednim kmetovalcem plemensko živino. V idiličnem Sremiču pa si je uredil vzorno vi-
nogradniško posestvo ter je prvi dal pobudo, da se je ustanovila podružnica kmetijske družbe skupno za Rajhenburg in Videm. Botroval je pri ustanovitvi sokolskega društva v Rajhenburgu kakor v Brežicah in njegova roka je bila vedno odprta, kadar je bilo treba tiho podpreti koristjo narodno akcijo.
Ves njegov ideal je bila Jugoslavija. Srečen jo je učakal, Ali v svojem prevelikem idealizmu je doživel tudi marsikatero razočaranje. Prodal je posestvo v Bohorju in v Sremiču. kmalu po vojni, nato je domala obubožal. Pred 10 leti je zapustil Rajhenburg. Bival je nato nekaj časa v Ljubljani in Jarenini. svojcev ni imel. pa se je zglašal pri prijateljih, dokler ni naposled našel v visoki starosti 84 let zavetišča pod streho brežiške bolnišnice, kjer je zdaj v miru zatisnii oči.
K pogrebu so prihiteli Sokoli iz Rajhen-burga. Bizeljskega. Cerkelj in Brežic z dvema praporoma, nadalje gasilci s praporom in gasilsko godbo na čelu. znanci, prijatelji in predstavniki so prinesli vence. Zastopana so bila oblastva in uradi s sre-skim načelnikom dr. Pokljukarjem in sodnim starejšino Hočevarjem na čelu. Pred bolnišnico sta izpregovorila tople poslovilne besede brežiški starosta dr. Zdolšek in pri-marij dr. Cholewa. a ob odprtem grobu se je poslovil namestnik brežiškega župana g. Poljanšek. Sklonili so se prapori, potem so začele padati grude na krsto. Njihovi udarci so v srcih vseh onih Posavcev. ki so vedeli ceniti življenje in usodo dr. Matije Schmiermaula. dramili otožen odmev in željo: Lahka Ti bodi zemlja, poštenjak, kf si jo ljubil z vso svojo srčno krvjo!
Po 21 letih iz Rusije v Ljubljano
Roman vojnega ujetnika Karla Selana iz Šiške
Maribor, 19. maja.
Iz Omska preko Dunaja je danes zjutraj dopotoval v Maribor s svojo ženo in 10 letno hčerko 42-letni ruski ujetnik Karel Selan iz Zgornje šiške pri Ljubljani. V Mariboru na obmejnem policijskem komi-sariatu so nujno ukrenili vse potrebno, da bi našega človeka, ki se vrača po 21 letih iz ruskega ujetništva v svojo domovino, fcimpreje odpravili na dom k njegovi ljubljeni materi na Brdu pri Viču, ki ga nestrpno in željno pričakuje. Selan govori že sjabo slovenski in imajo vse njegove slovenske besede ruski naglas. Saj ni čuda, 23. let proč od domovine!
SeJan je zanimivo opisal svojo trnjevo življenjsko pot. Leta 1914. je moral k vojakom v Ljubljano k 17. pešpolku, odkoder je kmalu odrinil na karpatsko fronto. V Karpatih je bil 6. februarja leta 1915. ujet ju kot vojni ujetnik prepeljan naprej v Kiew, oc tam pa v ujetniško taborišče v viatsko gubermjo, kjer so bili zaposleni naši ujetniki pri sekanju drv v gozdovih. Tu j« Selan ostal leto dni. S solzami v očeh je pripovedoval o žalostni usodi, ki je doletela tu okrog 1800 avstrijskih ujetnikov. Od 2<)00 jih je za raznimi boleznimi in lakoto ostalo pri življenju samo še okrog 200. Za nje se je zelo zavzel švedski Rdeči križ, na katerega prizadevanja so bili pripeljani v Ka. tarinburg v Piejmsko gubernijo. Tu niso ostali dolgo časa. Kolikor jih je bilo še zdravih, so jih zaposlili pri gradnji nove severovzhodne uralske železnice. Takrat se je bližala svetovna vojna h koncu. Ko so nstši ujetniki poleti leta 1918 zvedeli za polom, so zapustili delo in se odpravili na pot
v domovino. Niso pa imeli sreče. V Kate. rinburgu so jih zajeli boljševiki in jih odgnaji v Omsk v Sibirijo. Nekaj časa so bili zaprti v zasilnih taboriščih, nato pa so jih razdelili kmetom na delo. Selan je bil tako srečen, da je dobil delo pri nekem veleposestniku in mlinarju Kolmakovem. Pri njem je ostal dio konca leta 1924, ko se je v njem ponovno zbudilo domotožje po domovini. Poslovil se je od svojega gospo darja in se napotil v Moskvo, da bi dobil tam dovoljenje za povratek domov. Vse njegovo prizadevanje pa je bilo zaman. Zvedel je namreč, dokler ni v Rusiji našega konzulata, je vsak povratek nemogoč. Selan se je udal v svojo usodo in se povrnil nazaj k svojemu gospodarju v Sibirijo.
Kakor sam pripoveduje, je vsa povojna leta do 1930. lepo živel. Ko pa je leta 1931 država prevzela vsa večja posestva, je bilo vsega dobrega konec. Kot specialni delavec v mlinu je prejemal na dan 3 kg pšenice, nekaj drugega živeža in. 24 kopejk. Selan si je že leta 1920 poiskal družico Anastazijo, s katero se je oženil v neki pravoslavni cerkvi. Rodila mu je 4 otroke, od katerih so trije umrli, ostala je pri življenju 6amo še 10 letna hčerka Anica. Anastazija je prava Sibirka, živih oči ln zete zgovorna.
želja po domovini pa v Sejanu ni ugasni, la Zato je leta 1931 pri češkoslovaških oblastvih ponovno zaprosil za isposlovanje povratka v Jugoslavijo. Ko mu je njegova dobra mati poslala vse potrebne dokumente, je dobil potom Rdečega križa pri konzulatu v Varšavi potni list, ki mu je bfl dostavljen leta 1934. v Moskvo. Sovjetske
PREMIERA RAZKOŠNE OPERETE!
Za razvedrilo in zabavo skrbe Heinz Ruhmann Adele Sandrock in Theo Lingen
Film petja in humorja ob 16., 19.15 in 21.15 url. — V glavni vlogi slavni tenorist LOUIS GRAVEURE, CAMELLA HORN. KINO UNION, tel. 22-21
VALČEK ZA TEBE
liulfRiiTii pregled
Anton Lajovic:
Iz zagrebške opere
Dijaški parter zagrebške opere in njene kulturno politične perspektive
Naši ustvarjajoči umetniki, zlasti lite-ratje so mnogo razmišljali, kakšen pomen ima v življenju umetnost. Cankar jo je imel za križan temo v gumbnici. Drugi so skladnjo z njim, čeprav ne tako plastično, marveč bolj abstraktno videli njeno vlogo v tem, da služi življenju v nakit ln okras. Iz takega naziranja bi se dalo sklepati, da je mogoče umetnostno življenje tudi pogrešati posebne škode.
Toda ko pogledaš natančneje, se pokaže da je mogoče tako misliti le, če zreš nar umetnost zgolj z vidika posameznega človeka, torej induvšdualistično. Tako je mogoče reči, da ta ali oni posameznik lahko izhaja, če njegovo življenje tudi nikdar ne pride v stik s to ali ono umetnostjo, enako kakor po potrebi lahko po: grešaš ta ali oni okrasek ali lišp Toda ali je s tem rešeno vprašanje o pomenu umetnostnega življenja?
Kakor ni mogoče prav razumeti človeka, če ga ne vzameš v njegovi celoti z vsemi hibami in vrlinami, prav tako ni mogoče posamezne vrline v človeku prav oceniti, niti ne pretehtati pravično posamezne hibe, če obeh ne pogledaš v tisti harmoniji, v kateri sta strnjeni z drugi-
mi hibami in vrlinami v eno celoto: v osebnost.
Prav tako je pomen umetnostnega življenja v družbeni skupnosti, recimo v na. rodu, viden šele, ko se t! odkrije umetnost kot nerazdružljiv del duhovnega narodovega življenja v takem gledanju je prav umetnostno življenje ena najbolj značilnih potez v duhovnem obrazu naroda In ne da se več misliti, da je umet-nosst samo nakit življenja m zato pogreš-ljiva, marveč postane s tem tako bistvena in nepogrešljiva narodovemu duhovnemu doživljanju kakor vse, kar narod duhovno ustvarja in preživlja na katerem koli polju svojega življenja.
Ko je moje zanimanje zaradi posebnega osebnega nagnjenja obrnjeno zlasti na glasbeno življenje, ne morem, ko me ob-vladatjo zgoraj na kratko začrtane misli, omejiti svojega interesa tako, da bi me privlačila samo glasbena dela, ter njihovi tvorci in izvajalci, ko se mi ne zdi manj važno slediti tudi resonanci, katero vsi ti vzbujajo v narodu
če človek dolgo dobo motri življenje in skuša razkriti vire, iz katerih vro skrivnostni tokovi človeškega duhovn. vstvar-
oblasti pa so njegov potni list zadrževale vse do 5. maja t. 1. dokler se niso prepričale, da ni Selan ruski državljan, marveč vojni ujetnik. Ko je Se]an dobil potni list je takoj prodal vse. kar je imel, in se 10. maja odpravil v Omsku na pot v domovino. Med potjo se je ustavil na Dunaju pri našem konzulatu dva dni, kjer je dobil podpore 54 šilingov. Ves srečen, kakor sam zatrjuje, je stopil na naša tla. Najtežje mu je bilo pri srcu, ko ni vedel, kje je pravzaprav meja njegove domovine .
Povedal je tudi. da je v Rusiji še več naših ljudi, kj bi se radi vrnili domov, pa si ne vedo pomagati S popoldanskim osebnim vlakom so ga naše oblasti spravile na pot proti Ljubljani, v naročje njegove tako srčno zaželjene dobre matere.
Danes praznuje Milan
Drevi bo režiser in igralec Milan Skrbin-šek, eden najbolj samosvojih in hkratu najbolj eruptivnih odrskih oblikovalcev, kar jih je od začetka do danes ustvarjalo v ansamlblu našega Narodnega gledališča, v naslovni vlogi Besierovega »Tirana« praznoval 25 letnico svojega umetniškega de-
V vlogi Edvarda Barretta v »Tirana«
la. Bolj kakor za kateregakoli drugega tvorca ,ki smo ga kdaj spoznali v hiši naše Talije, velja za Skrbinška, da je igra igral, cu življenje samo. človek, ki v tisočerih podobah doživlja človeka, nima narodu in
Huda nesreča treh delavcev
Ljubljana. 19. maja.
Na gradnji za preložitev mednanskega klanca, ki jo vrši podjetje inž. Josipa Dedka iz Ljubljane, se je popoldne pripetila precej huda obratna nesreča, ki bi bila skoraj utegnila terjati nekaj delavskih življenj. Kakor znano, bo klanec s svojimi znamenitimi ovinki vred preložen od Cir-manove restavracije tja do onstran Seni-čice, tako da bo dosedanja vzpetina skoraj povsem izravnana. Delavci so v nekaj tednih odkopali rušo po trasi novega cestišča. sredi travnika pod klancem pa so postavili precej močno grajeno leseno ogrodje z ozkotirno železnico, po katerem so prevažali materijal od izkopa za nasip.
Malo po 14. se je na tem primitivnem »viaduktu« nahajale- kakšnega pol ducata z zemljo natovorjenih vozičkov, pri katerih so bili zaposleni trije delavci, 34-letni, . oženjeni Janez Špenko iz Kosez pri Vodicah, 32-letni Jernej Škerlj iz Kleč ter 25-letni Lovrse Sleme iz Dvorij pri Cerkljah Špenko si je pravkar prizadeval, da bi prevrnil voz materiala po nasipu, ko se je ogrodje pod prevelikim bremenom iznena-da ulomilo, da so vozički, kamenje, zemlja in leseno tramovje zdrvili v globino ter potegnili vse tri delavce s seboj. Tovariši so ponesrečencem takoj hiteli na pomoč, da so jih oteli iz ruševin. Sleme in Špenko sta dobila precej hude notranje poškodbe in sta bila nezavestna, medtem ko je Škerlj dobil le nekaj precej nerodnih ran po levi strani. Reševalci, ki so takoj pridirjali z avtomobilom, so Slemcu in Špenku nudili prvo pomoč ter vse tri odpeljali na kirurški oddelek. Kakor nam poročajo, so življenja vseh treh izven nevarnosti.
r O/i


Ne zahtevajte enostavno „eno tubo zobne paste", ne ampak izrecno
hlorodont
kakovostno zobno pasto zo veliko_in malo Jugoslovanski proizvod
svetu dati ničesar drugega, kakor poslednji najtišji in najstrahotnejši vzgib svoje duše, poslednjo kapljo krvi svojega živega srca. Igra ni nič drugega kakor življenje in kakor življenju je treba tudi za njeno najvišjo veličino vseh zvokbv in barv, vseh oisli in dejanj, ki se lahko kdaj zganejo iz osrčja sveta, treba je tudi zanjo vseh odtenkov dobrote in zla. Naprosili smo slavljenca, naj nam kaj pove o ustvarjanju svojih karakternih vlog, ki so tako silovito plastične in tako pestre v svojih mnogovrstnih likih. Dejal nam je:
»Plastika mojih karakternih vlog, po-sbno onih, ki so v sliki drame najtemnejše sence, je v tem, da sem v občutenju celote, iz katere naj sijejo žarki etično pozitivnih in estetiftno najlepših potez drame, zme-
rom pomakal v kolikor mogoče najtemnejše črne, rdeče in modre tinte ali v jedke rumene in zelene barve, da so idealizem, lepota duše in dobrota srca drugih figur tembolj jarko zasijali. To mi narekuje po. slanstvo, ki ga imam kot odrsko ustvarjajoč človek, da bi gledališče ne kazalo samo všečnih in nevšečnih ter razburljivih dejanj, temveč bi izvrševalo — kakor nekdaj — spet svojo pravo misijo, ki je dviganje človeka v etične višine, katere more spoznati in se jim približati samo, če spoznava tudi globoke prepade neznačajnosti, nemorale in amoraJe!«
□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUULJULJtJUUn Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnih!
Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev za borbo proti jetiki!
Akademiki v borbi proti jetiki
V petek bo ustanovni zbor nove lige na univerzi
Te dni, ko se vrši propaganda borbe proti jetike, ustanovijo akademiki naše AJmae matris svojo protituberkulozno ligo,. V petek 22. t m. bo na univerzi ustanovni zbor.
Naši akademiki so že zgodaj začeli borbo za izboljšanje zdravstvenih prilik, ki niso spričo njihovih socialnih razmer prav nič ugodne. Sključeno sedenje nad knjigami jim kvari vid in jih ovira pri zdravem dihanju, gmotne nepri]ike jih silijo v temne sobice in mnogim inteligen-tom ostanejo poleg lepih spominov na štu-dentovska leta tudi trpki, kakor pokvarjen želodec in kali revmatizma in tuberkuloze. Da bi vsaj v najnujnejših primerih imel tudi siromašen akademik omogočeno zdravniško pomoč, je že leta 1929. tedanji svet slušateljev ljubljanske univerze osnoval akademsko bolniško hlagajno. Toda prostovoljni prispevki akademikov niso zadostovali za dosego namenov in šele v začetku 1931. se je z združenimi močni po srečijo ustanoviti zdravstveni sklad, ki posluje še danes. Sredstva tega sklada se zbirajo izključno iz prispevkov akademikov 6amih, ki plačujejo ob vpisu vsak semester poleg drugih taks še 30 Din za zdravstveni sklad. Toda z istim zakonom, ki je uvedel to zdravstveno takso ln akademiku omogočil zdravniško pomoč, je bil akademik tudi hudo prizadet. Od pobranih prispevkov gre namreč polovica, in ta znaša na naši univerzi letino 50.000 Din, v Beograd v osrednji sklad, od katerega ni dobila naša univerza vsa leta niti najmanjšega zneska
Pa še nekaj drugega: Zakon ne omenja niti najmanj, kako se bodo sredstva osrednjega sklada uporabila. Pri tem je prav občudovati, kako se more s tako majhnimi sredstvi nuditi bolnim akademikom prva zdravniška pomoč. Jasno je, da to ne zadostuje, in kakor smo informirani, so februarja letos vložile vse tri univerze skupno na ministrstvo prosvete predlog, da se vsa pobrana taksa obdrži na univerzi, želeti je, da ta predlog podpro posebno zastopniki z območja naše univerze kot ene najsiromaš-nejših m se tako oddolže spominom na svoja študentovska leta ter izpolnijo obljube, ki so jih dali akademikom, ko so jih v tej zadevi obiskali. Potem bodo sredstva zadoščala vsaj za vse nujne potrebe zdravljenja lažjih obolenj.
Ostaneta pa seveda še nerešeni vprašanje akademske menze in vprašanje dolgotrajnejšega zdravljenja resnejših obolenj, posebno tuberkuloze. Po podatkih zdravstvenega sklada na univerzi je v tem trenutku nujno potrebnih zdravljenja nad deset primerov tuberkuloze, med njimi štirih s kostno tuberkulozo. Nekaj izmed njih se sicer zdravi delno na lastne stroške in delno na stroške zdravstvenih oblastev,
toda kdo naj potolaži obup ostalih? Da se bo pomaglo tudi v teh primerih, se snuje na pobudo šefa primarija na Golniku in akademikov samih nova organizacija. Upra vičenost svojega obstoja je dokazala že doslej, ko je njen pripravljalni odbor dosegel v zadnjih mesecih, da si je dalo preiskati pljuča pri agi]nem borcu na zdravstvenem področju g. dr. Prodanu skoro dvesto akademikov. Odbor je pripravil tudi pregled akademikov, ki vrše svoje znanstveno delo v najslabših higienskih prilikah, to je kemikov, pri dr. Hausu, ki 8 svojo pomočjo stalno spremlja akademsko mladino v njenem boju za izboljšanje zdravstvenega stanja. Kakor je vsa javnost z največjim razumevanjem pozdravila ustanovitev akcije za vseučiliško knjižnico tako tudi želimo, da novo akademsko organizacijo sprejme s simpatijo in svojo pomočjo, saj je razveseljivo dejstvo, da je tudi akademska mladina spoznala važnost organizirane borbe proti jetiki.
Zvočni kino IDEAL
V četrtek na praznik PREMIERA filmskega veledela
VSTAJENJE
po romanu L. N. TOLSTOJA. V glavnih vlogah ANA STEN, FREDRIC MARCH
Po 18 letih prijeta razbojniška družba
Po polnih 18 letih je bila v pribojskem srezu razkrinkana razbojniška družba, ki je kmalu po osvobojenju vršila rope in roparske umore po Sandžaku. Dolga je vrsta teh zločinov. Takrat so obdolžili vseh teh zločinov zloglasna razbojnika Jusufa Melioni-ča in Huseina Boškoviča, vendar se je izkazalo, da večine teh zločinov nista mogla izvršiti ta dva. le dni pa je bila razbojniška tolpa odkrita po čistem naključju. V vasi Goleših so pri nekem kmetu kuhali žganje. Prisostvovali so sosedje in se seveda nekoliko opili- Pa je začel sosed Milan Djurovi-3 pripovedovati kako so v sosedni vasi neki njegovi sorodniki obogateli. Povedal je. da so pred 18 leti morili in ropali. Za glavne kolovodje roparske družbe je označil sorodnike dva Mihajla Djuroviča, Nedeljka Moiče-viča, Dika Kuburoviča, Tošo Tico in Janu-za Jusufoviča. Priznal je, da je tudi sam sodeloval z njimi. Razbojniki, ki so zdaj vsi pod ključem, imajo na vesti strašne zločine. Zlasti krvav je oni. ko so v Goleših vrgli leta 1921. bogatega starega kmeta slečenega v ogenj, da jim je povedal, kje ima denar Nesrečniku so noge skoro zgorele. Ko so pograbili denar, so pustili svojo žrtev, da je umrla v strašnih mukah. Aretacija razbojniške družbe je izzvala veliko senzacijo po vsem Sandžaku.
janja, blešči oči čedalje bolj skrivnostni čar, ki leži v vsem, kar tvori človeški du. A zdi se mnogokrat v trenotkih, ko človeka omamlja globoka glasba, da je prav glasba še skrivnostnejša. še bolj su-gestlvna, še očarijivejša in še bolj čudežna, kakor so vse druge manifestacije, človeškega duha. Zdi se da je ona pravi, čisti, popolnoma dematerializirani duh sam.
A najsi bi marljivost glasbe, preplavljajoča me mogoče zaradi mojega ljubi-teljstva, (ali mogoče natančnejšega spoznanja) frla še tolika in osebno še tako pomembna, je vendar težnja po resnici v človeku toliko močna, da mu ob motrenju glasbenega življenja ni mogo?e. da ne bi videl in cenil one moči in onih globokih odmevov, ki odzvanjajo v vseh dušth predajaiočih se vdano utripom glasbenega življenja.
Ko z globoko simpatijo spremi iam zagrebško glasbeno življenje, kakor daje naše lastno, mi ni poleg močne dinamike, ki ga v to življenje vnašajo vstvar-jajoči glasbeniki, nič manj zan'mivo opazovati tudi resonanco tega gibanja Saj baš harmonično in široko sozvočje obeh znači glasbeno kulturo naroda v njeni
prav individualni posetvosti *
Ko te živahno prime glasbena ln dra-matska izvedba na odru, te ne zavzema ničmanj tudi pogled v publiko, njene številnost in razvrščenost, njeno občutljivost in temperaturo.
A najbolj potegne našo pozornost nase to, da je dijaški parter zagrebške opere v primeri z ostalim prostorom izredno majhen. Ko poizvemo na merodajnem mestu za odnose, se pokaže, da ima cela opera prostora za 1200 ljudi, a da gre v dijaški parter, če je nabito poln, vsega skupaj le 120 mladih obiskovalcev, če vzamete, da ima samo zagrebška glasbena akademija okoli 700 dijakov in dijakinj, da je razen tega v Zagrebu še nekaj privatnih glsabenih šol, da je dalje dija-štva, ki prihaja v poštev za pose t opere, namreč vseh visokih šol, najmanj 15.0o0 se pokaže, da je velikost dijaškega parterja frapantno majhna, tako da niti vsak stoti dijak ne pride v položaj, da se pota ugodnost ni samo materialna, marveč je tudi psihološka tn moralna. Zanos in vzhičenost, ki moreta nastajati baš v teh vrstah ln v tej družbi zaradi kontagije, n;sta dosegljiva nikjer drugod in na noben drug način Razmerje prostorov v dijaškem parterju proti prostorom v vsem ostalem gledališču kaže, dt polaga uprava gledališča že toliko let, kar obstoja to razmerje, razmeroma prav majhno važnost naobisk dijaštva, a desetkrat večjo važnost na obisk ostalega občinstva. Take so kulturno politične perspektive te razdelitve prostorov v zagrebški operi ?
Razen stojišč na galeriji, ki jih je za nekaj nad dvesto oseb. so vsa druga mesta v gledališču, torej za ca. 800 do 900 ljudi, le lože in sedeži. Publika, ki za ta pretež-
ni del prostorov prihaja v poštev, je !e meščanstvo, sposobno plačati ta mesta. Dobri dve tretjini vseh prostorov v gledališču sta torej po tej razporeditvi namenjeni meščanstvu, ki naj tako tvori glavni kader operne publike. Tako sorazmerje obiskovalcev opere ne more ostati brez vpliva na repertoar opere. Ker je teh dvoje tretjin publike, ki je meščanska pretežnih ne samo številčno, temveč veliko bolj še po svojem sinan-čnem efektu, je izključeno, da se ne bi uprava bistveno ozirala v svojem repertoarju na želje baš fce publike, koji mora ustrezati, če hoče, da jo trajno zvablja v gledališče.
A kake so po svojem' značaju želje prav te publike? če rečem meščanska publika, so to vse ljudje, ko imajo tolikšne dohodke, da si morejo privoščiti dražja mesta v gledališču. So torej ljudje v zrelejših letih, ne več čisto mladi. Znano je, da se človek v svojem gledanju na svet In na njegove vrednote dosti rano zaključi. Oblikujejo ga še Jeta študija in v neki meri v njegovi specialni stroki tudi še nekoliko leta njegove početniške prakse, a s tem je njegov duhovni svet notranje oblikovan in individualno uravnovešen, ter se poslej proti vi človek vsemu novemu, kar bi zahtevalo kake bistvenejše izpremembe v njegovem nazoru na svet Ko torej rečem: starejši človek, sem s tem rekel, da je to, poprečno vzeto nosilec vzorov in vrednot, ki ležijo v preteklosti in ki so istovetne in sodobne z ideali njegove mjadopti. Skratka: je to
Domače vesti
Angleži in geografija
Znani angleški tednik »Sunday Expre6S« pripoveduje zgodbo, zaradi katere se baje vesoljni London smeje na račun »gornjih tisočev« angleške družbe. Dobro leto sem se je v angleški prestolnici agilno udej-stvovalo diplomatsko zastopstvo države Astoria. Prirejalo je slavnostne prireditve, na katere so bili vabljeni najodličnejši člani londonske družbe. Ženske so rade prihajale, ker je imelo poslaništvo za svoje atašeje same zabavne mlade gospode, moški pa so se odzivali vabilom zaradi tega, ker je parkratnemu posetu običajno sledilo kakšno visoko astorsko odlikovanje. Tu in tam se je sicer kdo vprašal, kje je prav za prav ta državica Astorija. o kateri v listih ni ničesar citati in je tudi na običajnih zemljevidih ni. Ker pa so Angleži znani po svojem nepoznavanju zemljepisa, se je vsak potolažil, da bo že kje kaka Astoria, mnogo vpraševati pa si ni nihče upal. ker se je bal, da se bo blamiral kot geografski ignorant.
Končno pa je prišla pred nekaj dnevi stvar vendarle na dan. Izkazalo se je, da na svetu ni nobene države Astorije in da zato tudi v Londonu ne more biti astor-skega poslaništva. Sprva so mislili, da gre za kakšno pustolovsko goljufivo družbo, kmalu pa se je pokazalo, da je stvar mnogo bolj nedolžna. Komedijo je uprizoril neki šaljivi južnoameriški milijonar, ki je poiskal družbo igralcev, da so igrali poslanika, atašeje in njihove žene. Vse je sam plačal, tako da ga je šala precej veljala. Očividno pa se je moral pri tem na račun lahkovernih Londončanov dobro zabavati, ker bi drugače komedijo pač že prej zaključil.
»IILOSTTVA! Vaš krzneni plašč črez poletje najskrbneje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni pri prevzemu. Krznarstvo R O T — Mestni trg 5.
♦ Gospod minister trgovine in industrije
dr. Milan Vrbanič je blagovolil prevzeti častno predsedništvo XVI. pomladanskega Ljubljanskega velesejma, ki bo od 30. maja do 8. junija.
+ Važno za posetnike Ljubljanskega velesejma! Ako si pri postajnj blagajni nabavite za ceno 2 Din rumeno železniško izkaznico in celo vozno karto, ki jo pustite na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 25. maja do 8 junija, za povratek od 30. maja do 16. junija vključno. Po Ljubljani se boste lahko vozili s tamvajem, na katerem boste na podlagi velesejmske legitimacije imeli znižano voznino. Pod istimi pogoji (velesejmska legitimacija) velja 50% popust tudi na progah Aeroputa za časa trajanja velesejma. Prevoz ročne prtljage do 15 kg je brezplačen. Na parobrodih ju-gosl. parobrodarskih družb velja 50% popust, odn. popust, obstoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko peljete v višjem razredu: za potovanje v Ljubljano od 20. maja do 8. junija, na povratku od 30. maja do 20. junija
*	Premestitve v orožniški službi. Po službeni potrebi so premeščeni: vodnik pre-valjskega voda kapetan Zlatoje čosič za adjutanta orožniške podoficirske šole, vodnik ptujskega voda Desimir Smiljanič za vodnika klisurskega voda, vodnik mursko-soboskega voda Milisav Milisavljevič za vodnika ljutomerskega voda, za vodnika prevaljskega voda je imenovan orožniški podporočnik Radosav Curic in za vodnika ptujskega voda podporočnik Vinko For-tuna. Vodnik drugega mariborskega orož-niškega voda Beri&lav Popovič je imenovan za vodnika voda v Otočcu. Na njegovo mesto pride podporočnik Božidar Simič.
*	Turistični vozni list za Francijo. V iran-coskem konzulatu v Beogradu lahko dvig-nejo interesenti tako zvani turistični vozni list. Francoska vlada ga je uvedla, da omogoči čim večjemu številu tujcev prebivanje v Franciji in Alžiru. Turistični vozni list velja 6 mesecev. Dobiti ga je mogoče k potnemu listu. Vsak turist mora imeti po 1200 frankov mesečno
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Ana Tičarieva, po rodu Pi-kuševa. Vzorno soprogo in mater bodo danes ob 16. spremili na viško pokopališče. — V Mariboru je umrla v starosti 61 let gospa
Olga Kapusova. vdova po odvetniku. _ V
ormoški bolnišnici je včeraj umrl g. Jakob Krmina na Primorskem, tast ljutomerskega Mucehiut, upokojeni vlakovodja doma iz upravnika pošte g. Urbiča. Pogreb bo danes ob 16. v Ljutomeru. Pokojnim blag spomin žalujočem naše iskreno sožalje!
•	V Narodnem doma t Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3, se bo danes ob 20.30 predvajal poučni film »Obramba pred napadi iz zraka«. Vstop prost.
*	Espe ran tisti, prijavite se takoj pripravljalnemu odboru IX. kongTesa esperan-tistov kraljevine Jugoslavije, ki bo ob Bin-koštih v Ljubljani! S kongresno legitimacijo je prost vstop k vsem prireditvam!
♦	Zahvala. Ob priliki svoje osemdesetletnice sem prejel toliko čestitk, da mi je nemogoče vsakemu posameznemu se zahvaliti. Zato se tem potom vsem iskreno zahvaljujem. Fran Medic, star.
+ Krojaška industrija in obrt bosta na ljubljanskem .velesejmu od 30. maja do 8. junija razstavili kompietne modne obleke za dame in gospode. Prvovrstno blago, natančno krojenje, solidna izdelava in nizke cene same priporočajo obiskovalcem naše domače podjetnike.
*	Žena ni odgovorna možu za gospodinjstvo. Pred letom dni je Franc Pongratz, posestnik iz novosadske okolice, zaprosil pri novosadskem sodišču, da bi podredilo njegovo ženo Heleno njegovemu varuštvu, češ ker žena slabo gospodinji, prodaja razne stvari, ki so potrebne domu in denar jemlje zase. Zahteval je zakonskega varstva proti svoji ženi, s katero je pa tudi še nadalje živel v skupnem gospodinjstvu. Žena je na sodišču izjavila, da ni zapravljivka, priznala pa je, da je prodala neke stvari in dobila zanje 3000 Din. kar pa ji nikakor ni zadostovalo za njene potrebe v položaju gospodinje. Okrožno sodišče je upoštevalo ženine razloge in je zavrnilo moževo zahtevo. Mož pa se ie pritožil in je o njegovi pritožbi razpravljalo sedaj kasacijsko sodišče v Novem Sadu, katero je zavrnilo moževo pritožbo z razlogom, da ženi ni treba polagati računa o gospodinjstvu. Kar se tiče konkretnega primera pa je kasacijsko sodišče smatralo, da mož ni mogel dokazati, da je žena zapravljivka, in ni moglo upoštevati razlogov, ki jih je navedel za to. da bi se žena podredila varuštvu.
*	Strela zanetila požar. Po soparnem nedeljskem popoldnevu je nastala proti večeru nad Gornjo Radgono silna nevihta. — Med bliskanjem in grmenjem je treščilo v veliko klet vinogradnika Ivana H/alenca iz Radgone na Noričkem vrhu pri Gornji Radgoni. Ker je bilo na podstrešju preoej sena in slame, je strela zanetila silen požar, ki je zajel celo ostrešje okrog 26 m dolge stavbe. Gasilci iz Gornje Radgone in Orehovcev so komaj omejili požar na goreči objekt ter rešili v bližini stoječo hišo, ki je krita s slamo. Iz avstrijske Radgone prispeli gasilci niso stopili v akcijo, ker je primanjkovalo vode. Strešni stol je bil pred 4 leti obnovljen in trpi lastnik okrog Din 40.000 škode.
♦	82 obtožencev zaradi poboja. Pred velikim senatom v Somboru se je « ponedeljek začela razprava proti 32 km« tom iz Grabovca zaradi poboja v Grabovcu lani m^d 22. in 23. septembrom, pri katerem so bili ubiti trije delavci z državnega posestva Belja a 17 jih je bilo ranjenih Usodno noč se je nad 20 delavcev zabavalo v gostilni Valentina Šivka v Grabovcu. Pri plačevanju pa je prišlo med gostilničarjem in delavcem Ivanom Bankratovim do spora zaradi šestih dinarjev. Prepir je postajal hujši in vmešavati so se začeli vanj tudi domačini. Naposled je nastal krvav pretep. Vaščani so bili oboroženi s sekirami, mo-tikami, vilami in koli. Rezultat sirovega poboja je bil, kakor rečeno trojica mrtvih in 17 nevarno ranjenih. Nazadnje so se domačini le toiiko pomirili da so ranjence sami spravili v osiješko bolnišnico. Razprava to trajala več dni in bo zaslišanih nad 100 prič. Obtožence brani 11 odvetnikov iz Som-bora in okolice. #
♦	Kovat lažnih srebrnikov Boškovič je kamenjal fotoreporterje. Branilca kovača lažnih 5o dinarskih srebrnikov Milivoja Boš-koviča v Beogradu, sta nedavno predlagala sodišču, naj se njun varovanec pošlje v duševno bolnišnico, kjer naj se preišče. Ta predlog je bil odbit. Boškovič pa dalje simulira blaznost, kar kaže naslednji dogodek: V ponedeljek sta bila Milivoje Boškovič in soobtoženec Krsta Djordjevič iz zapora z avtom odvedena na sodišče k preiskovalnemu sodniku. Ko sta se od sodnika vračala k
avtu, ki ju je čakal pred sodiščem, ao ju hoteli fotoreporterji beograjskih listov fotografirati. Tedaj pa je začel Boškovič ko blazen metati vanje kamenje, ki ga je imel polne žepe. Fotoreporterji in drugi ljudje, ki so bili priče prizoru, so se morali razbe-žati na vse strani. Fotoreporterji so nato poizkušali srečo pred zaporom, kamor sta se obtoženca kmalu pripeljala. Ko je Boškovič spet opazil reporterje, je z besnostjo. ki se mu je videla potrebna, da napravi vtis blaznega človeka, začel pobirati neke opeke in jih metati v fotoreporterje. Čudno je pri tem, kje si je mogel obtoženec napolniti žepe s kamenjem.
* Roditelji uporabljajte za deco zobno pasto Bab.v-Sistom.
ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24
,n ^l^S ari	Dve miadi srci vezani z ijubeznijo
BISER FILMSKE UMETNOSTI! fo razpeti na kalvarijo življenja!!
VELIČASTNA HIMNA LJUBEZNI IN UPANJA !
AVIE MARIJA
V glavnih vlogah MARIJA BOGDA, ADAM BRODZISZ, sodeluje poljska avijacija, pehota, veliki cerkveni pevski zbor in nepregledne množice romarjev
na božjo pot v Censtohovi. PREDPRODAJA VSTOPNIC od 11. do 12.30 in od 15. ure dalje.
iPride: Roman Vleki Raum: ŽENSKO JEZERO"
HALO FOTOAMATERJI TOURIST FILM JE TU.
Nič več si Vam ni treba belite glave z osvetljevalno tabelo, Foto Touristu - Lojzetu šmucu se je posrečilo dobiti film na katerega je vseeno koliko osvetlite — več ali manj, vedno dobite lepe ostre slike. Film stane Din 16.— povrh pa dobite še lepo povečano sliko vel. 13X18 cm gratis. Poizkusite in prepričajte se! Se priporoča
Foto Tourist — Lojze šmue
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8.
MOČVIRNO KOPALIŠČE
PISTVAN:
Kogar muči revma, ta naj Izkoristi pomlad za termalno zdrav, ljenje v Pl. styanu. Znl žane pavšalne cene. Denar se lahko položi pri vsakem jls. poštnem uradu. Pojasnila: Zagreb Plestany In_ lormator Strossmayerov trg 1,11.
*	Revmatični (ishias, giht, ženske bolezni), po vseh neuspehih boste ozdraveli edino v vulkanski mivki in s kopelmi v kopališču Pistyanu, najslovitejšem zdravilišču vseh petih kontinentov. Pojasnila; Pistyan-informa-tor, Zagreb StrossmaJerov trg 1—II.
*	Tovarna JOS. KE1CH sprejema ir-hko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Na današnji produkciji državnega kon-servatorija bodo zastopani skladatelji Novo-viejski. Dvorak, Šček Breda. Gojniir Krek, Anton Lajovic, Slavko Osterc. Chopin, Šker-janc, Štolcer-Slavenski, Milojevič in Janaček. Pester spored in izvrstno naštudirani izvajalci morajo zbuditi pri občinstvu zanimanje za nocojšnjo produkcijo, ki se začne ob četrt na 19- v filharmonični dvorani. Vstop v dvorano je dovoljen na podlagi sporeda, ki se dobi za 3 Din v Matični knjigarni. Ker bo med izvajanji dvorana zaprta, prosimo, da zasede občinstvo svoja mesta nekaj minut pred začetkom.
u— Protituberkulozna zveza v Ljub'- ni opozarja funkcionarje krajevnih zvez, proti-tuberkuloznih odsekov Rdečega križa, kura-torijev. dispanzerjev, ekspozitur OUZD, upravitelje raznih šol da je banska uprava dovolila pobiranje prostovoljnih prispevkov
u— Obdukcija in pogreb inž. Jožeta Skn-bica. V.čeraj dopoldne se je vršila na zahtevo državnega tožilstva sodna obdukcija pokojnega inž. Josipa Skubica. ki se je v soboto ponoči ponesrečil v Gradaščici. Razte-lesenje je izvršil ob navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Kresnika sodni zdravnik dr. Suher s še enim zdravnikom. Zdravnika nista našla nikakih znakov nasilja, marveč sta mogla potrditi le, da je inž. Josip Skubic postal žrtev nesreče- Popoldne ob 14. je nato bil pogreb izpred mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Pogreba so se v velikem številu udeležili poleg svojcev in sorodnikov uradniki kr. banske uprave ter zastopniki katoliških starešinskih akademskih društev.
u— Nagla smrt. Včeraj okrog 10. dopoldne so bili reševalci poklicani v Murnikovo ulico. kjer se je na cesti zgrudil 72-letni mestni ubožec Karel Cimerman, ki je stanoval v Aškerčevi ulici. Reševalci so ga naložili na avto in ga hoteli odpeljati v bolnišnico a starček je že med potjo izdihnil. Nato so ga prepeljali v Mestni dom. kamor je prišla policijska komisija, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
u— Slepi esperantisti. V okviru 9. jugoslovanskega esperantskega kongresa ob Binkoštih bo tudi sestanek slepih esperan-tistov. Vsi, ki se za ta sestanek zanimate, ste vljudno vabljeni. — Levstek Alojzij.
u_ Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma (od 30. t. m. do 8. junija), tudi samo za nekaj večerov dati za plačilo na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu Mestni trg 27-III. soba 50.. ali pa ravnateljstvu velesejma-Od 29. t m. naprej bo posloval stanovanjski urad na glavni postaji v sobi zraven pomož
u— Avtoizlet na Veliki Klek in po Koroški od 30- maja do 1. junija. Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel Slon.
Iz Celja
za zvezne namene v denarju z nabiralnimi	_ ,	.
listki in z nabiralnimi polarni. Navedeni na- | ^	_.Z.?'e.™lf H^ ' o-«?" a 1X1
biralci pa morajo imeti legitimacije pristoj " " """
nih institucij. Hikratu opozarja zveza, da bo v četrtek 21. t m. od 17. do 17.20 predaval v ljubljanski radijski oddajni postaji primarij g. dr. Robert Neubauer, ki želi, da bi se to predavanje prenašalo tudi z zvočniki.
ZARADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne
FRANZ - JO ŠEFOVE
grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa-cijentke uživajo rade
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.
Ogl. rog. & br. 1S4S5/36
u— Slovensko zdravniško društvo priredi XIV. znanstveni sestanek v poslovnem L 1936. dne 22. t . m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v LjutJjani. Predaval bo docent dr. Albin Seliškar; Vloga žolčnega mehurja v hepa-talnem sistemu. Vabljeni vsi gg. zdravniki!
u— Letni uspeh abiturjentov državne učiteljske šole v Ljubljani, šolsko leto, ki se je končalo za vse tri oddelke V- razreda državne učiteljske šole v Ljubljani 15. maja, je zaključeno s prav lepimi rezultati. Od 76 rednih učencev in učenk je dovršilo zadnji letnik 9 z odličnim, 50 s prav dobrim in 15 z dobrim uspehom, ena učenka pa je ostala zaradi bolezni neocenjena. Diplomski učiteljski izpiti se prično po vsej priliki 4. junija.
u— Kolo jugoslovanskih sester javlja rednim in podpornim članom, da je dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči odprt in vzorno urejen. Gostje, ki so v domu, so z vsem zelo zadovoljni, saj je za vse lepo preskrbljeno. Vreme je lepo zato naj vsaka članica, odnosno podporni čian izkoristi priliko in gre na naš sinji Jadran v svoj lepi dom, da se reši vsaj za nekaj časa vsakdanjih mo-rečih skrbi. Prijave in vse tozadevne informacije se dobe pri sestri Fakinovi, Gledališka 12.-III. dnevno od 10. do 12. Istotam se sprejemajo prijave za julijsko in avgustovsko kolonijo, julijsko za dečke, avgustovsko za deklice in prijave novih članic.
u— Motoklub Ljubljana vabi člane in prijatelje kluba na otvoritveni izlet, v četrtek na praznik 21. t. m. v Temenico na Dolenjskem. Sestanek in odhod opoldne ob 12. V primeru slabega vremena se izlet preloži na nedeljo 24. t. m. po istem programu.
ob Masarykovi cesti. Telefon 2720.
u— Pregled motornjh vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike, ki 60 vzeli vozilo izpod plombe ter stavili v promet, odnosno, ki iz kateregakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil naj jih. da se izognejo posledicam, pripeljejo k pregledu v ponedeljek 25. t m, ob 8. in 10. v Ljubljano na Breg 20.. poleg šentjakobskega mostu (dohod z Novega trga).
u— Mestno poglavarstvo r Ljubljani razpisuje javno dražbo za 21. t. m. ob 10. v prostorih šolskega poslopja na Barju in to: 1. za oddajo košnje ob barjanskih potih H. reda in 2. za oddajo trebljenja jarkov ob barjanskih štradonih in cestah I. reda. Interesenti naj se zglasijo navedenega dne na določenem prostoru, kjer jim bodo dražbeni pogoji objavljeni
n— Trije ranjenci od dela in s cest®. Kirurški oddelek je včeraj sprejel v oskrbo 43-letnega Franceta Zimo iz Mozlja na kočevskem. ki je bil v domači vasi zaposlen pri prekrivanju strehe, pa mu je padlo 12 m dolgo bruno na hrbtenico ter mu prizadejalo nevarne poškodbe. S Trojan je morala v bolnišnico 16-letna gostilničarjeva hčerka Helena Cerarjeva. ki se je s kolesom zaletela v tovorni avto pivovarne Union in 60 pri karamtolu precej hudo potolkla. V Ljubljani pa se je 32-letnemu delavcu Lovrencu Brodarju z Vidovdanske ceste pripetila nerodna nesreča. Zvrnil se je nanj voz z do-fcbro tono premoga. Dobil je hude notranje poškodbe.
MIKI IN SILLI REVIJA V
BARVAH
FILM LKJ). V MATICI
kateremu je tradicija ših poklicih med ves
konservativni tip, glavna vrednota.
Nad vsak dvom je jasno, da ni mogoče govoriti o kulturi kakega naroda ne da bi imela ta kultura svoj široki in močni fun-d amen t v tradiciji in njenih vrednotah. Konservativni sloj publike je torej znamenit nosilec fundamentalnega dela kulture. ležečega v tradiciji.
Toda kultura, ki bi slonela edino na tradiciji, ne da ji sproti pritekajo sveži tokovi novih, tradiciji nasprotnih smeri in sil, bi bila v veliki nevarnosti, da začne hirati, ginevati in da končno izmre. Nosilec teh novih svežih tokov ne more biti drugi ko mladina, in med njo zlasti učeča se mladina. Po globokem zakonu mature stremi mladina po novih potih, za novimi cilji, ne da bi bilo treba, da ee tega sploh zaveda. Tisto, kar je bilo preteklim generacijam težko zaželjen in z naporom dosežen cilj, ie za nove generacije samo ob sebi umevna pridobitev in trampolin za drznejše dvige. Ta mladina ni samo nosilec bodočnosti v tem, da bo mogoče vstvarjala nove vrednote, marveč ni nič manj važna v tem, da jih bo s Široko propagando posredovala vsemu narodu. Saj ogromno število dijaštva, ki študira, ne bo vse moglo najti svojega kruha baš v glavnem mestu, temveč ®e bo
glasnik vrednot, ki si jih je osvojila njihova mladost.
Meščanstvo kot nosilec konservativi-| zma in tradicije zahteva repertoar starih ' preizkušenih del, ki so bil ideali njegove mladosti. A gledališče, kadar tako ustre. | za temu delu publike in daje stara dela, j mara, če hoče, da jim da svežo privlačnost, paziti na to, da je njih reprodukcija čim finejša in popolnejša. Z gojitvijo tradicionalnega repertoarja je torej nujno zvezana intenzifikacija umetniške reprodukcije. Visoki reprodukcijski nivo zagrebške opere poteka, kakor se zdi, baš iz tega tradicionalizma in je odločno njegova pozitivna postavka. V to smer je doseženo skoraj vse, kar bi bilo želeti.
Toda močni poudarek, ki leži po razvrstitvi prostorov v operi baš na meščan, stvu ima za posledico, da je resonančni radij umetniških naporov opere razmeroma majhen in skoro omejen na sam Zagreb.
j Večje favoriziranje dijaštva, ki se bo nekoč razkropilo med narodom, bi pomenilo, da se akcijski radij umetniške tvornosti zagrebške opere živo raztegne daleč na okoli .tako da bi visoki stopnji intenzivnosti te kulture ustrezala skladno
narod in bo tam j Večja pozornost na dijaštvo bi prinesla ( pri nas (6estavil urednik), 3. slavnostni go-
TI Vi i /1 nir ft ii 1 n . «	—nf	—	^ —h. —i —o f« Ipm	_—_ ___f Tn.	— — __ — nAA/t.l .1--- _ * II__.... . T
JIH UCU3 V	iliVOLU,	v«- | -v*.—»iMbluv U"
jt znatnem geta razpršilo y najrazličnej- j tudi njena ekstenzivnosL
potrebo, da se repertoar reformira tako, da bo informiral o novejših in najnovejših svetvnih dramskih tvorbah in tako služil bodočemu življenju in zlasti mladini, kateri je natančnejše poznanje Sodobnosti potrebno za uspešno in krepko oblikovanje bodočnosti.
Nedostatkom premajhnega dijaškega parterja skuša uprava sicer odpoemoči s tem, da daje dijakom velike ugodnosti na sedežih, v kolikor dopušča prostor, vendar se zdi, da to sredstvo ne more nadomestiti skupnostnega doživljanja v dijaškem parterju, ne glede na to, da te ugodnosti zaradi večjega navala druge publike dijaštvu prav takrat niso na razpolago, kadar gre za znamenitejše umetniške dogodke.
Zagrebški operi se torej odpira še široko polje v smer pogodovanja dijaštva in ž njim zvezane obogatitve repertoarja.
Zapiski
Društvo prijateljev humanistične gimnazije je pravkar razposlalo svojim članom poslanico (osmo!) Na skromnih 16. straneh so tile trije sestavki: l. Humanizem (in klas-filologija) — drugod (ta informativni pregled je sestavil prof. M. Grošelj), 2. isto —
vor prof. Jos. Osane ob 2000-letnici Horaci-jevi. Kot sklep tega govora čitamo besede heidelberškega profesorja Jaspersa, kličo-čega Nemcem; >Vr6ak veliki razmah človeštva je na zapadu nastal takrat, kadar so se ljudje znova začeli baviti z antiko in se vanjo poglabljati. Povsod pa. kjer so jo pozabili. se je razbohotilo barbarstvo. Kakor omahuje vse. kar zgubi svojo podlago, tako bomo omahovali mi, če zgubimo antiko, ki je naša podlaga, četudi se je ob vsakem razmahu spreminjala«. (»Die geistige Situation der Zeit« S. Goschen, Bd. 1000). Na to podlago kulture opozarjati tudi Slovence je namen imenovanega društva; opozarjati tudi na to. koliko se za humanistično vzgojo mladine stori drugod, v drugih državah in koliko pri nas. (Tudi v sosedni Avstriji n. pr. imajo osemrazredno realno gimnazijo in enako kakor mi začenjajo v 5. razredu z latinščino, ampak kako? Tedenskih ur imajo v višji gimnaziji :6, 6 4, 5, pri nas pa: 4, 4, 3. 3. Ako kdo. ki bi poslanico rad imel. a je pomotoma ni dobil, naj blagovoli pisati ponjo g. L. Grilu gimn. šolsk. slugi v p. Ljubljana. Hrenova ul.
Jubilej SOletne literarne delavnosti K. D. Balmonta. P. N. Miljukov ie sestavil v Parizu častni in pripravljalni odbor za proslavo 501etnice literarnega delovanla ruskega pesnika K- D. Balmonta. Proslava nekoč zelo slavnega "književnika ima predvsem namen. da K. D. Balmontu ki živi v zelo tesnih razmerah v Franciji, nekoliko olajša položaj.
e— Celjski mestni svet bo imel v petek 1 ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov.
e— Slepa deca bo koncertirala. Gojenci zavoda za vzgojo slepe dece v Zagrebu bodo priredili v sredo 27. maja ob 20. koncert v celjskem gledališču. Opozarjamo že danes na ta koncert.
e— Umrl je včeraj v kapucinskem samostanu v starosti 71 let pater Hilarij Per-par. Deloval je dolgo vrsto let v Celju in je do pred dvema letoma opravljal posle dušebrižnika v celjski bolnišnici. Pogreb bo jutri ob 16. iz kapucinskega samostana na okoliško pokopališče.
e— Mezdno gibanje v celjski cinkarni, ki je trajalo že dalje časa, je bilo te dni zaključeno s popolnim sporazumom med vodstvom podjetja in zastopniki delavstva.
e— Na banovinskem posestvu na Mariborski cesti pri cerkvi sv. Duha so spet zgradili neko barako, ki zdaj zakriva cerkev in žali estetski čut. Nadzorna oblast bi morala paziti, da bi se take stvari sredi mesta ne dogajale.
e— Kino 1'nion. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Skozi puščavo« in zvočni tednik«.
Iz Maribora
a— Na razstavi slik in kipov Ijubljan-skih umetnikov, ki se otvori jutri ob 11. v dvorani Kazine in ki ostane odprta do L junija, bodo razstavljali svoja dela Karla Bulovčeva, Maksim Gaspari, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Franc Pavlovec, Matej Sternen, Maksim Sedej, Rajko Slapernik, Franc Smerdu, Franc Tratnik, Ivan Vavpo-tič, Bruno Vavpotič, Anica Zupanek-Sodni-kova, Ivan Zaje in Lojze Žagar. Priključfl se jim je tudi profesor Sirk od mariborske »Brazde«.
a— Tombolska sreča. Pri nedeljski tomboli Ženskega društva so zadeli lepe dobitke (14 tombol): predilka Marija Grazlova, hišnica Ivana Šauperlova, hišnica Fani Vo-dopivčeva, trgovka Terezija Babičeva, vi-ničarka Jožefa Drozgova, gojenec Dečjega doma Franc Križaj, železničarkeva žena Ana Mohorjeva, upokojni podpolkovnik Grebene, poštna uradnica Štefka Strehovčeva, delavec Franc Ploj. mestni delavec Lndovik Urbajs, tkalka Berta Probstova, gojenec Dečjega doma Josip Janešič in kuharica Marijana Kurftirstova.
a— Dekletce pod skladovnica Štiriletna hčerka posestnika iz Hoč Jožefa Fuksova se je igrala na dvorišču. Pri tem je zgrme-la nanjo skladovnica drv. izpod katere so izvlekli ubogo dekletce s strtima rokama in poškodbami po vsem telesu. Stanje dekletca je zelo resno. Dekletce so odpeljali r, bolnišnico.
a— Hranilno knjižico je popravili. Mal! kazenski senat je obsodil 41 letnega posestnika Antona Filipiča iz Logarovcev na Cd mesec in 20 dni strogega zapora pogojno za dobo dveh let, ker je letos januarja fal-zificiral hranilno knjižnico Mestne hranilnice v Ljutomeru ter skušal dvigniti 800 dinarjev. Napravil je iz 10.22 Din kar 2iJ.860.22 Din.
ar— Orožje ni igrača. 16-letni železničarjev sin Albert Postružnik iz Studencev se je po naključju obstrelil in si poškodoval levico. Enaka nesreča je doletela 52-letnega Konrada Breznika, posestnika v Radvanju, ki si je s flobertovko obstrelil levico. Oba ponesrečenca sta v mariborski bolnišnici
a— »Denar aH življenje«, sta vzkliknila roparska cigana Geza Kovač in njegov brat Albert, oba dobro obrožena. proti posestniku Karlu Žekšu iz Pečaroveev, ki sta ga napadla pri Brezovcih. Zekš jima je izročil 250 dinarjev in vse. kar je imel pri sebi Celo čevlje je moral sezuti. da sta jih odnesla. Oba cigana so prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radi« na Jesenicah bo
predvajal v sredo in četrtek ob pol 9. zvečer, v četrtek na praznik tudi ob 3. popoldne velefiim »Veliko pesem« z Marleno Ddetirichovo v glavni vlogi. Dodatki: domači tednik »Zora« in barvana igrica »Otroci dvorišča«- Sledijo »■Črne rože«.
Iz Ptnfa
j— Telovadni nastop dijakov ptujske državne gimnazije bo 21. t. m- ob 15. na letnem telovadišču ptujskega Sokola v Ljudskem vrtu. Vabljeni starši in ostalo občinstvo. Vstopnine ne bo.
j— Veliko tombolo je priredila ptujska gasilska četa v Ptuju v nedeljo. Florjanski trg je zagrnila ogromna množica ljudi, okoli 3000, kar ni čudno, saj je bilo 22 tombol med temi 15 lepih koles. Srečniki, ki so zadeli kolesa, so 6e kar v dežju odpeljali domov. Gasilska četa ima dohodke od tombole
za nabavo novega gasilnega orodja ❖
VELIKE LAŠČE. Obrtniki in obrtnice iz sodnega okraja Velikih Lašč. ki obsega občine Velike Lašče in Videm-Dobrepolje so si ustanovili v decembru lani lastno obrtniško društvo. Kako je bilo to društvo potrebno dokazuje dejstvo, da se je takoj prvi dan vpisalo 60 obrtnikov in obrtnic. To dru-Stvo priredi na vnebohod 21. t. m. v prostorih zadružne dvorane v Vel. Laščah veseloigro »Stric v Toplicah« To bo prva prireditev kjer nastopijo izključno obrtniki in obrtnice, zato prav gotovo ne to manjkalo po-setnikov iz bližnje in daljnje okolice. Agilno obrtniško društvo v Vel- Laščah zasluži naše priznanje!
Sokolstvo
IV. pokrajinski sokolski zlet v Subotici
Vozne olajšave, vstopnice, zletni znaki in prijave za Zlet
Zletni odbor za IV. pokrajinski zlet SSKJ ▼ Subotici obvešča vse Sokole, da je prometno ministrstvo dovolilo na-sednje vozne olajšave:
Na državnih železnicah: 1 75% popusta od normalne vozne cene od izhodne postaj e do Subotice in nazaj — za vse pripadnike Saveza SKJ, bodisi, da so telovadci aii netelovadci, vsem Sokolom — gostom iz inozemstva in bolgarskim Junakom« V6em učencem in učenkam osnovnih in srednjih šol, ka želijo sodelovati ne tmraščajsko-dečjih dnevih. 2. 50% popusta od normalne vozne cene od izhodne postaje v Subotioo in nazaj vsem gostom iz naše države m inozemstva — udeležencem zlerta, ki niso člani eokolske organizacije.
Vse odobrene vozne olajšave veljajo za čas: za naraščajske dneve od 10- do 17-junija, za glavne zletne dneve od 25. junija do 2. julija t. L
Generalne vstopnice: Zletni odbor je izdal generalne vstopnice, ki za polovično ceno omogočajo vstop k V6em najvažnejšim zletnim prireditvam. Vsi bratje in
sestre, ki si želijo nabaviti te velopnice naj se takoj obrnejo na zletno pisarno v Subotici. Cene generalnih vstopnic so tele: stojišča 20 Din, sedeži II. vrste 30 Din. sedeži I. vrste 45 Din in sedeži v loži Din 65—. Generalne vstopnice bodo v prodaji samo do 10. junija t. 1. ter jih morejo interesenti dobiti samo proti povzetju ali v naprej plačani gotovini.
Zletni znaki. V6e braitske edinice ob veščamo- da je treba naročila za zletne znake poslati zletnemu odboru za naraščaj do 1. jun'ja in za članstvo do 10- junija t 1. Na naročila brez sočasno poslanega denarja se ne bo oziralo.
Prijave članstva in naraščaja za zlet. Vse prijave se pošiljajo zletnemu odboru samo potom načelništva župe Vsako prijavo morata podpisati načelnik in načelni-ca, a potrdi jo župni načelnik, ko mu i6ta bo predložena. Prijave morajo od župne-ga načelnika prispeti zletnemu odboru za naraščaj do 1. junija in za članstvo do 10. junija t. I. Po tem roku se na došle prijave ne bo oziralo.
Župni zlet v Celju bo 14. junija
Po dveletnem presledku priredi celjska sokolska župa 14. junija župni zlet v Celju. Zadnji je bil 10. junija 1934, ko je župa razvila prapor, ki ga ji je poklonil blago-pokojni kralj. Pod tem praporom se bodo 14. junija leto* spet zbrale župne edinice da predočijo našemu občinstvu svoje de.o.
Od obstoja župe je letošnji zlet 18. Prvi je bil 1. avgusta 1909. v Krškem, prvi po našem osvobojenju pa 4. julija 1920. v Zagorju ob Savi. Statistika teh zletov nazorno kaze porast pripadnikov. Prva leta po vojni je število telovadečih po malem naraščalo, medtem ko se je število teh od leta 1930. potrojilo. Vkljub hudim gospodarskim prilikam, ki tarejo malone vse države, števi:o članstva zadnje leto ni padlo. Saj je že doslej za župni zlet v Celju priglašenih 1800 sodelujočih pri javnem nastopu.
Zupa je te dni razposlala vsem bratskim edinicam primerno število vstopnic- Storila je to v prvi vrsti zato. da si zagotovi vsaj delno kritje stroškov, če bo vreme neugod-
no. Prepričani smo, da se bodo bratske edinice zavedale dolžnosti do skupnosti in si prizadevale, da vstopnice razprodajo. Vsaka izguba nastala zaradi slabega vremena, bi zadela tudi bratske edinice. Tako pa društva in čete z razpečavanjem vstopnic ničesar ne utrpijo, stvari sami pa mnogo koristijo. Bratska društva in čete, katerim bi vstopnice pošle, jih naj takoj naročijo pri župi. Zletni lepaki so bili ravnokar razposlani. So sicer preprosti toda po svoji izdelavi in osnutku učinkoviti. Bratske edinice naj skrbijo da bodo razobešeni na vseh vidnejših in prometnih krajih.
Župa ni prosila za znižanje voznih cen, ker se udeleženci lahko poslužijo nedeljskih vozovnic. Razlika do polovične je tako malenkostna, da ne pride v poštev. Na zleiu bosta sodelovali sokolski godbi iz Trbovelj in Šmarja pri Jelšah. Organizacijo sokolske konjenice je prevzel jezdni odsek sokolske-ga društva v Trbovljah, kar jamči da bo udeležba soko'ske konjenice pri oovorKi častna.
P O R T
Poziv ljubljanskemu športnemu občinstvu
Na temelju fuzije nogometnih sekcij Ilirije in Primorja je bil ustanovljen nov reprezentančni klub SK Ljubljana.
Z ustanovitvijo tega novega kluba je končano nesportno rivalstvo, ki je vsa leta težilo ljubljanski nogomet kakor težka mora in ki je odvračala tisoče vnetih športnikov — nogometašev od aktivnega sodelovanja.
Ker pa je namen »Ljubljane« združiti
okoli sebe vse, kar hoče sodelovati pri podvigu slovenskega nogometa, vabimo športnike, da se včlanijo v novi klub in dajo z mesečno članarino 5 Din svoj obulus k zgradbi našega vrhunskega nogometa.
Športniki! Podprite solidarno naše stremljenje! Učimo se od drugih športnih središč! Prijavnice dobite in jih oddate v klubskem tajništvu, Beethovnova ul. 9. pritličje levo.
Upravni odbor SK Ljubljane.
Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije
ASK Primorje priredi v soboto in nedeljo 30. in 31- maja lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva.
Prireditev se vrši na igrišču Primorja in prične v soboto ob 15., v nedeljo ob 14. Nastop je obvezen za vse klufce JLAS, razven onih, ki so v mestu sami. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva, je istočasno prvenstvo moštev dotičnega mesta (oziroma radne zajednice) za vsaki razred. V poedinih mestih se lahko izvedejo tekmovanja največ v štirih razredih.
Tekmovalni program za poedine razrede je:
I.	razred; 1. dan: 200 m, skok vis. met krogle. 1500 m. 5000 m, skok dalj., met klativa, 400 m, 110 m zapreke; 2. dan; skok ob palici, 100 m, met diska, 400 m zapreke, 10 km. met kopja. 800 m, troskok, 4X100 m.
II.	razred: 1. dan: 100 m, skok vis, met krogle, 1500 m. skok dalj, 110 m zapreke; 2. dan: skok ob palici. 400 m, disk, 500 m, met kopja, 4X100 m;
III.	razred: 100 m. met krogle, skok vis, 400 m, met diska, 5000 m. sko(k dalj, 1500 m, met kopja, 4X100 m,
IV- razred; JQ0 m. met krogle, skok vis. 800 m. met diska, skok dalj, 5000 m, 4X 100 m. Pri poedinih razredih je tudi označen vrstni red tekmovanja.
Vrstni red tekmovanja v poedinih razredih kot je določen, se ne sme menjati. Točka tekmovanja, v kateri nastopi en klub, se ne sme menjati- Tekmovanja za prvi in drugi razred se imajo vršiti dva dni, ki sledita zaporedoma, a v ostalih razredih en dan. Tekmovanja vseh razredov ni treba, da se vršijo skupno. Slednji predpis velja samo za ponovna tekmovanja, medtem, ko je za klub. ki želi nastopiti v vseh razredih, termin 30. do 31. maja obvezen za nastop v vseh razredih. Število tekmovalcev v vsaki disciplini v prvem razredu je največ tri, v ostalih razredih pa po dva- Dovoljen je nastop ene rezerve. Za placement v prvem razredu pridejo v poštev od vsakega kluba po trije najboljši, v ostalih razredih najboljša dva v vsaki disciplini in eno moštvo štafeta. En tekmovalec sme nastopiti največ v treh točkah všteto stafetno tekmovanje. Od teh treh točk 60 lahko trije teki, ako nobeden ni daljši od 400 m. dva teka, ako nobeden ni daljši od 1500 m, a samo eden ako je daljši od 1500 m. Tekači pa lahko nastopijo v tehničnih disciplinah, da izpopolnijo število točk svojih nastopov na tri. Ocenjevanje se vrši po tabelah IAAF. Stafetna moštva štejejo dvojno od veljavnosti povprečnega rezultata enega tekača Številu točk enega kluba v prvem razredu je prišteti 15%, v drugem razredu 10°/o, v tretjem 5%, v četrtem nič. Naraščaj sme nastopiti v točkah glasom Tehn. posl pravilnika.
Prvenstvo Jugoslavije za moštva se mora obvezno vršiti za vse člane JLAS, izvzemši za klube ki so sami v mestu, 30. do 31- t. m. Zadnji dan. ki je mogoč za ponovne nastope, je 12. julij. Vsak klub sme nastopiti v vsakem razredu največ štirikrat, v časovnem razdobju vsaj 14 dni. TekmovaJec, ki je nastopil v enem razredu, ne sme v istem letu
nastopiti v nobenem drugem. Novi tekmovalci lahko vedno nastopijo.
Splošni prvak Jugoslavije za moštva ]x>-stf-ne klub ki doseže največje število točk v vseh razredih. Za število se računa 6amo ono tekmovanje onega razreda, na katerem je klub dosegel največje število točk. Za razredno prvenstvo Jugoslavije za moštva se izračuna plaeement na isti način, kakor za splošno prvenstvo Jugoslavije za moštva. Vsa tekmovanja za splošno in za razredno prvenstvo Jugoslavije za moštva se vršijo po pravilih JLAS. Za vse točke tekmovanja veljajo v celoti pravila za višeboj. Pri tekih do vključno 400 m je potrebno meriti vsakega tekmovalca z vsaj dvema urama. Pri tekih preko 400 m je dovoljeno čitanje rezultata z dvema urama, ki so v teku.
Prijavnine in nagrad ni. Prijave je poslati na naslov: Jugoslovenski lahkoatletski savez, Zagreb., Hatzova ul. 21-11. do 24. maja ob 12., kopije prijav do istega termina na naslov: ASK Primorje, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 1-IH. Nagradne prijave se ne sprejemajo. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Tekmovanje se vrši na teka-lišču. dolgem 420 m. ki je pokrito z ugaski in ima dva nedvignjena zavoja.
Program in vrstni red disciplin je; Prvi dan. 30- maja ob 15. tek 100 m II. razred, tek 100 m IV. razred, met krogle IV. razr., tek 200» m I. razr. skok v vis I. razr-, skok v vis II. razr.. skok v vis IV. razr., met krogle I. razr met krogle II. razr., tek 80(j m IV. razr., tek 1500 m I. razr., tek 1500 m II. razr.. met diska IV. razr., skok v daljavo IV- razr.. tek 5 km I. razr-, tek 5 km IV. razr., skok v daljavo I. razr., skok v daljavo II. razr, met kladiva razr.. tek 400 m I. razr., tek 110 m zapreke I. razr., tek 110 m zapreke n. razr., štafeta 4XloO m IV. razr.
Drugi dan 31. maja ob 14. skok ob palici I. razr.. skok ob palici II. razr., tek 100 m I. razr., tek 100 m III. razr.. met krogle III. razr.. skok v vis III. razr., tek 400 m II- razr., tek 400 m III. razr.,' met diska
I.	razred, met diska III. razr., met diska
II.	razr. tek 400 m zapreke I. razr. tek 5 km II. razr-, tek 5 km III. razr. skok v dalj III. razr. tek 10 km I. razr., 'tek 1500 m III. razr., met kopja I. razr., met kopja II. razr., met kopja III. razr.. tek 800 m I razr. troskok I. razr., 4X100 m I. razr., 4X100m II. razr., 4X100 m III. razr.
Hermes:
V nadaljevanju finalnih prvenstvenih tekem ze častni naslov prvaka LNP se srečata na praznik 21. t m. na igrišču Hermesa gornja nasprotnika.
Tekma obeta biti zelo zanimiva z ozi-rom na nedeljske rezultate.
Kot favorit velja sicer mariborski Železničar, toda na lastnem igrišču je Hermes '»pašen nasprotnik-
Tek m-: i se vrši ob vbakem vremenu s predtokrno-
Nogometni turnir SK Mladike
Agilni športni klub Mladika priredi na praznik 21. t.m na svojem stadionu v Mladin skem domu na Kodeljevem pokalni turnir za pokal ljubljanskega župana g. dr. Adleši-ča. Sodelujejo štiri odlična ljubljanska moštva: Hermes ki je poleg Ljubljane najmočnejši ljubljanski klub, ki se odlikuje po svoji klasični igri. SK Slovan prvak drugega »azreda se ho predstavil v kompletni sestavi z vsemi svojimi novimi akvizicijami. Rtka, nesrečno moštvo, ki zna jako ;epo igrati ki ima odlično fizično in tehuično izglajeno ino-tvo, pa se v prvenstvu ne more prav uveljaviti. Brez dvoma bo ho'elo vsai na tu"n<rju dokazati, da Slovana prekaša. Četrti tekmec pa je mlado tehnično uglajeno moštvo SK Mladike, ki oi ie preteklo nedeljo osvojilo prvenstvo II! ra/.re da in bo skušam dokazati, da ho prihodnje leto uspešno igralo v družbi drugorazrednih. Pričelek turnirja je določen ob pol 10 do-po dne finala pa ob 16.30 popoldne Izločilne tekme igrajo ob 9.30 Hermes-R^ka, ob 10 45 Miadika-Slovan. Popoldne ob 16.30 premaganca. ob l7.4o zmagovalca.
Iz LNP (Izlet v Celovec). Obveščajo se vsi, ki so si rezervirali mesta v avtobusih za izlet v Celovec, da bo odhod jutri točno ob pol sedmih izpred »Slona«, odnosno izpred trgovine »Goreč« na Tvrševi cesti. Moštvo, ki je določeno za medmestno tekmo, mora biti najpozneje četrt ure pred odhodom na mestu.
SK Ljubljana. Moštvo, ki potuje v četrtek, na praznik v Litijo, je objavljeno na oknu tajništva.
FoStok rezultati od 16. in 17. maja za nacionalne in mednarodne tekme: 1, 1, x, 1, x, 1, 1, x, 2, x.
SK Reka. Drevi ob 20 sestanek I. moštva in juniorjev na igrišču v garderobi. Kdor ima opremo, naj jo prinese s seboj. Na praznik 21. t. m- se igrajo na Mladiki dopoldne in popoldne pokalne tekme.
SK Slavija. Danes ob 20- sestanek za vse igrače v restavraciji Marinšek. V pelek strogo obvezen članski sestanek za vse igrače in odbornike; Punčoh, Feldstein si-
gurno
Gospodarstvo
K trgovinski pogodbi s Španijo
Kakor smo že poročali, je naša delegacija v Madridu podpisala trgovinsko pogodbo s Španijo, ki nam nudi znatne olajšave za naš' izvoz. Takoj, ko so stopile v veljavo sankcije proti Italiji, se je pozornost naših gospodarskih krogov obrnila na španski trg, ki je za našo zunanjo trgovino po svoji strukturi precej sličen italijanskemu. Španija je predvsem uvoznica lesa, kakor Italija, mi pa iz Španije lahko uvozimo znaten del blaga, ki smo ga prej uvažali iz Italije, to so pred vsem bombažna preja, riž in južno sadje. Doslej so naši trgovinski odnošaji s Španijo trpeli predvsem na tem, da nismo imeli iz Španije kaj uvažati. Navzlic ugodni klirinški pogodbi, po kateri nam je Španija plačevala 50% v prostih devizah, nismo mogli ostalih 50% vedno kompenzirati z uvozom iz Španije, ker nam je bil za blago, ki bi prišlo za uvoz v poštev, bližji italijanski trg. Omejene možnosti uvoza iz Španije so prej znatno ovirale tudi naš izvoz v Španijo.
čim so stopile v veljavo sankcije proti Italiji, pa je postal položaj drugačen. Sedaj smo lahko ponudili Španiji znatno večji uvoz španskega blaga pod pogojem, da nam tudi Španija nudi večje kontingente za izvoz našega blaga, čeprav je Španija od vsega početka kazala pripravljenost postaviti trgovinske odnošaje z našo državo na širšo podlago, vendar- do aprila ni moglo priti do pogajanj, in sicer zaradi notranje političnih napetosti v Španiji. Sedaj pa so pogajanja uspešno končana. Nova pogodba nam nudi možnost, da povečamo naš izvoz v Španijo za 100%.
Naš izvoz v Španijo je v letu 1930. po sklenitvi prve trgovinske pogodbe v primeri s prejšnjim letom narasel kar od 6 na preko 70 milijonov Din. Zaradi ponovnih plačilnih težkoč pa je 1. 1932. padel na 37 milijonov, naslednje leto je znašal 42 milijonov, predlanskim skoro 60 milijonov in lani 51 milijonov. Naš uvoz Iz Španije pa se je zadnja leta stalno dvigal: leta 1932. je znašal komaj 6 milijonov, naslednje leto 13 milijonov, predlanskim 15 milijonov, lani pa skoro 20 milijonov. Navzlic temu pa je bil ta uvoz vsako leto premajhen glede na ureditev plačilnega prometa, po katerem bi morali za polovico vrednosti našega izvoza uvoziti blago Iz Španije.
Po novi pogodbi nam bo Španija plačala
le 20% našega izvoza v devizah, za 80% izvozne vrednosti pa bomo morali uvoziti blago iz Španije. To pa za nas ni poslabšanje, ker nam tudi Italija ni plačevala večje kvote v devizah in imamo sedaj več umožnosti za uvoz blaga iz Španije. Tu je treba še pripomniti, da nam Španija po novi pogodbi plača tudi vse prevozne stroške v svobodnih devizah.
Nova pogodba nam nudi predvsem ugodnosti za izvoz lesa v Španijo. Za letošnje leto smo v pogodbi dobili kontingent v višini 62.000 kubič. m (za prihodnje leto 70.000), vrhu tega bomo imeli možnost, da izvozimo še 30.000 kubič. m nekontingen-tiranega mehkega lesa. Nadalje smo dobili kontingent za izvoz jajc in sicer za letošnje leto 200 vagonov, za prihodnje leto pa 250 vagonov (lani smo v Španijo izvozili le dober vagon jajc). Kakor doslej bomo gotovo tudi v bodoče še v večji meri izvažali cement, umetna gnojila, umetni škriljevec, konopljo in živino. Kaj obsega pogodba glede teh predmetov, nam še ni znano.
Kakor rečeno, se bo znatno povečal odslej tudi naš uvoz iz Španije. V novi pogodbi smo Španiji zajamčili kontingente za uvoz bombažnega p rediva, riža, pomaranč in limon, plutovine in nekaterih drugih predmetov. Riža smo sedaj le malo uvažali iz Španije. Skupen naš lanski uvoz riža je znašal 1997 vagonov (za 48 milijonov Din), od tega smo uvozili iz Italije 655 vagonov, iz Egipta 636 vagonov, iz Britske Indije 325 vagonov, iz Španije pa le 161 vagonov. Bombažnega prediva smo lani v celoti uvozili za 364 milijonov, od tega največ iz Italije. Naš uvoz limon in pomaranč pa je lani znašal 31 milijonov Din, od tega iz Španije le 8.3 milijona Din, iz Italije pa 15.2 milijona Din. Od ostalih predmetov našega lanskega uvoza iz Španije je omeniti Se uvoz kolofonije v vrednosti za 2.3 milijona Din, plutovine in zamaškov ▼ vrednosti 800.000 dinarjev, lešnikov v vrednosti 1.6 milijona Din .ter tkanin iz bombaža in jute.
V novi pogodbi je med drugim določeno, da se ustanovi posebna mešana špansko-jugoslovenska komisija, ki bo odločala v primeri nesoglasja in težkoč, ki bi se morda pojavile o priliki izvrševanja trgovinske pogodbe. Tudi so v pogodbi še druge določbe, ki imajo namen olajšati medsebojni trgovinski promet.
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje povečanje zlate in devizne rezerve za 4 na 1521 milijonov Din. Predvsem se je povečalo zlato, deponirano v inozemstvu, in sicer -za 6 na 49 milijonov, dočim so devizne rezerve v podlagi nazadovale za 2 na 12 milijonov. Devize,'ki se ne vštejejo v podlago, pa so se zmanjšale za 6 na 298 milijonov Din.
Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je v drugi četrtini maja narasla za na 418 milijonov, tako da je bilo v obtoku le za 782 milijonov Din kovanih novcev, to je za 150 milijonov manj nego lani ob tem času. Posojila na menice so se zmanjšala za 2 na 1353 milijonov (lani 1519). lombard-na posojila pa so ostala nespremenjena na višini 251 milijonov.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 56 na 4737 milijonov in je bil pri tem za 317 milijonov večji nego lani in za 644 milijonov večji nego pred dvema letoma Obveznosti na pokaz so se povečale za 84 na 1693 milijonov; predvsem so narasli žirovni računi za 66 na 711 milijonov in obveznosti na pokaz po raznih računih za 29 na 958 milijonov, dočim so državne naložbe popustile za 9 na 24 milijonov.
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo znaša sedaj 1954 milijonov in kritje v zlatu in devizah 30-38% (prejšnji teden 30.43).
Gospodarske vesti
a
= Zopet slabost francoskega franka.
Francoski frank kaže zadnje dni na zunanjih tržiščih zopet oslabitev in so bile zadnje dni znova poslane večje količine zlata z letali v Anglijo. Špekulacija navaja kot povod predvsem okolnost, (ja obstojajo tež-koče glede sestave nove vlade. Mnogo se komentira tudi dejstvo, da je Francija zaradi previsokega nivoja cen vedno manj konkurenčna na svetovnih tržiščih. To nam potrjuje tudi letošnji razvoj trgovinske bilance, ki zaznamuje povečanje pasivnosti v prvih štirih mesecih od lanskih 1709 na 3283 milijonov frankov Francoski uvoz se je v primeri z lanskim letom povečal za 1047 na 8154 milijonov frankov, izvoz pa je ponovno namdovai za 527 na 4871 mili-
jonov frankov, tako da znaša le dobro polovico uvoza.
= Indeks cen r trgovini na debelo je v aprilu nazadoval v primeri z marcem od 70.0 na 69-1 točke (1926 = 100). pri tem pa je še vedno za 6.2 točke ali za 10% višji nego lani v aprilu. Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov je popustil za 1.1 na 64.6 točke, indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa se je dvignil za 0.6 na 71.9 točke.
= Uredba o proizvodnji umetnih mine. ralnih vod. Trgovinski minister je na osnovi zakona o obrti izdal uredbo o proizvodnji umetnih in prirodnih korigiranih mineralnih vod, proizvedene iz pitne vode z dodatkom raznih soli in oglikove kisline, dočim se običajna sodavica ne smatra kot umetna mineralna voda.
= Tekstilna industrija bo priredila razstavo mamufakture in konfekcije na ljubljanskem velesejmu od 30- maja do 8. junija. Najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine in čipke, don a tkane preproge in druga ročna dela iz vseh tipičnih jugoslovanskih pokrajin, posteljno perje, puh, bombaž. lan in žima v vseh kakovostih in izdelavah bodo obiskovalcem na ogled in nakup. Vrvarska industrija bo podala sliko svojih proizvodov od najfinejših niti do najmočnejših in naitrpežnejših vrvi.
— Avtomobilska razstava na ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8- junija bo letos posebno privlačna. Omiljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila je uporabo avtomobilov znatno pocenilo, tako da zlasti za poslovnega človeka ni avto nikak luksus več. Razstava bo nudila veliko izbiro: vse mogoče oblike in velikosti boste našli med modeli svetovnih znamk: Amilcar, Austro-Daimler. Blitz, BMW, Cadillac, ChrVsler, DKW, GMC, Graham, Hanomag, Horch, Ford, Merce-dec-Benz, Morris, Matbis, Parich, Praha, Puch, Plvmouth, Pontiac, Renault, Saue-rer, Saks, Skoda. Steyer, Vaujchall, Wande-rer itd
= Dobave. Dne 28. maja bo pri ekonomskem oddelku direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznega elektromaterijala, 4. junija glede dobave raznega železnega materija-la za elektrotehnične potrebe, 5. junija glede dobave raznih cevi in delov Za elektrotehnične potrebe, 6. junija aa dobavo raznih električnih instrumentov, 8. junija
za dobavo električnih svetiljk in raznih delov, 10. junija za dobavo elektromotorjev in transformatorjev ter cevi in delov za elektrotehnično instalacijo v delavnici Kraljevo, 15. junija za dobavo 103.970 kg rebrastega peresnega jekla in 350 kg ploščatega jekla, 20. junija pa glede dobave 44.938 električnih žarnic. Omenjene licitacije se vrše samo za domače izdelke. Dne 3. junjja bo pri upravi VI. oddelka vojno tehničnega zavoda ▼ Kamniku ofertna licitacija za nabavo 65.000 kg raznega papirja za zavijanje. Dne 8. junija bo pri upravi 1. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo bukovih' desk in hlodov. Dne 8. junija bo pri štabu obmejne čete v Skoplju ofertna licitacija za dobavo 60 komadov kompletnih strelovodov in 12. junija za dovršitev štabnega poslopja v Skoplju. Dne 12. junija bo pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za nabavo razvodne naprave z znakom »SCH« za direkcijo državnega rudnika Velenje.
Borze
19. maja
Na ljubljanski borzi sta se devizi London in Newyork ponovno nekoliko okrepili.
V	privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19 in angleški funti po 250.
V	zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.21 in v grških bonih po 30.77, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 6.85. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.55, v Beogradu po 13.3790 in v Zagrebu po 13.35, odnosno za 15. junij po 13.2950 in za konec junija po 13.26.
Na zagrebškem efektnem tržišču je noti rala vojna škoda 358—359 brez prometa (v Beogradu zaključki po 357.50), Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
Devfap
Ljubljana. Amsterdam 2976.00 — 2990.60, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 744.18 — 749.24. Curih 1424.22 — 1431.29, London 218.48 — 220.54, Newyork 4368.92 — 4405.23, Pariz 289.96 — 291.39, Praga 182.34
—	183.44.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3650, London 15.3850, Newyork 309.375, Bruselj 52.30, Milan 24.30, Madrid 42.20, Amsterdam 208.90, Berlin 124.40, Dunaj 55.90, Stock-holm 79.3250, Oslo 77.3250, Kobenhavn 68.6750, Praga 12.80, Varšava 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti
Zagreb. D"ržavne vrednote: Vojna škoda: 258 — 259, za maj — junij 259 bi., 4% agrarne 48 den., 6% begluške 67 den., 6% dalm. agrarne 62.50 — 64, 7% invest. 81 den., 7% Drž. hip. banka 83 — 84, 7% Blair 72.25 — 73, 8% Blair 82 — 83; delnice: Narodna banka 6500 bi., PAiB 218 — 219, Trboveljska 120 den., Šečerana Osijek 150 bi.
Beograd. Vojna škoda 357 — 358 (37JO), 4% agrarne 48 — 49 (48.25), 6% begluške 67-50 — 68 ( 67.50 — 67.65), 7% invest. 82 — 82.50 (82), 7% Blair 72.5 — 73 (73), 8% Blair 82.50 — 83; Narodna banka — (6350) PAB 217-50 — 218-50 (117 — 219).
Blagovna tržišča
2ITO
+ Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška m
sremstka 128—130, okolica Somibor in bana tska 127—129, baška ladja Tisa 136— 137;; ladja Begej 134—136, slavonska 131 -—133- Oves: baški, sremskii in slavonski 118—120. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 122.50—125. Koruza: baška, sremska in banaitska 99—100. Moka: baška in benat-ska »Og« in »Ogg« 310 — 220; *2« 190
—	200, »5« 170—180; »6« 150 — 160; »7« 122.50 — 132-50, »8« 102 — 105, Otrobi: baški, sremskii in banatski 96—100. Fižol: baški in 9remski beli 165—170-
Budimipeštanska termhiska bona (19.
t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.14—15.15; koruza: za maj 11.56—11-58, za julij 11.72—11.73, za avg. 11.83—11-85.
BOMBAŽ
4- LiverpooL 18 maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.22 (prejšnji dan 6.23), za dec. 5.63 (567).
+ Newyork, 18. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.62 (11.62), za dec. 10-46 (10.43).
Kolašice v avdienci pri Nj. Vel. kraljici
Beograd, 19. maja AA. Danes ob 13. je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila sprejeti v starem dvoru nad 50 delegatov Kola jugoslovenskih sester iz vse države.
Nj. Vel. kraljica je ostala nad eno uro ▼ prisrčnem razgovoru z delegati.
Naš konzul na Reki
Beograd, 19. maja AA. Za konzula kraljevine Jugoslavije na Reki je postavljen ▼ 5- položajni skupini dosedanji tajnik zunanjega ministrstva Radislav Mitrovič.
Javna dela v Nemčiji
Berlin, 19. maja o. Po službenih podatkih je porabil narodno socialistični režim za gradnjo velikih avtomobilskih cest približno milijardo mark. Pri gradnji cest je zaposlenih povprečno 50 do 80 tisoč delavcev. Tudi v bodoče bodo gradili ceste po že izdelanih načrtih in z vso naglico. Potrebna finančna sredstva so na razpolago.
Tako dvigajo hfdroplane
V pristaniščih prestavljajo poškodovane hidroplane s posebnimi dvigali, ki dvignejo letalo mirno z vodne gladine in ga zopet položijo nanjo
Kako je v stratosferi
Sončna kopel bi pomenila za Zemljane sigurno smrt-Dobrote in
prednosti bivanja na naši premičnici
Lanskega novembra sta Američana, letalska stotnika AJbert Sfcevens in Orvil An-derson, izvršila, kakor znano, rekorden polet v stratosfero. Dosegla sta s svojim balonom višino 13.71 ameriške milje. V notranjosti in zunanjosti gondole sta imela mnogo znanstvenih instrumentov, ki so zabeležili zelo zanimive podatke iz teh »zračnih plasti, ki postanejo v bližnji bodočnosti območje letalskega prometa.
Stevens in Anderson objavljata sedaj svoja opazovanja in pravita:
V veliki višini je nebo globoko črno. V višini 13.25 milje je sončno žarenje za 20 odstotkov močnejše nego na tleh. Nasprotno pa je bila glasovna moč brezžičnih znakov v višini nad 20.000 m čedalje slabotnejša, Za ta pojav še nisva mogla dobiti prave razlage, mogoče bi bila v razmeroma nizkem zračnem tlaku, v katerem je delovala radijska naprava.
Ker je ozračje izpostavljeno neprestanemu obstreljevanju s kozmičnimi žarki, je
Dva pomorska orjaka se bosta pomerila
„Queen Mary" se pripravlja na borbo z „Normandie"
Med obema največjima ladiama na svetu, angleško »Queen Mary« in francosko »Nor-mandie«, se pripravlja veliko tekmovanje, pri katerem pojde za sloviti sivii trak oceana za tisto priznanje, ki ga dobi ladja, ki v najkrajšem času preplove Atlantik.
Ta čas je sivji trak last »Normandie«, 27. t. m. pa se odpravi na svoie prvo potovanje preko Atlantika »Queen Mary«. Pri
svojih prvih poskusnih vožnjah je angleški pomorskih velikan dosegel največjo brzino 32.840 vozlov na uro- »Normandie« je bila dosegla le 32-125 vozlov, sivii trak pa si je priborila s 30.053 vozla. Toda »Normandie« so imeli dolgo časa v popravilu, pred nekoliko dnevi je spet odplula in kakor vse kaže, bo dosegla sedaj večio brzino nego doslej.
njegova električna provodnost z višino čedalje večja. V višini 20.000 m je bila ta provodnost 81-krat večja nego v višini morske gladine. V višini 19.000 m sva našla za 55-krat več navpičnih kozmičnih žarkov nego ob gladini morja.
Ozon v ozračju učinkuje kakor zastor, ki propušča kratke ultravioletne žarke le v oslabljenem stanju. Spektralne fotografije, ki sva jih napravila v stratosferi, do-
kazujejo, da bi sončna svetloba človeško kožo uničila v nekoliko minutah, če bi prišli vsi ultravioletni žarki do tal. Sončna kopel v stratosferi pomoni torej sigurno smrt!
Po drugi strani pa bi pregost ozonski zastor propuščal premalo ultravioletnih žarkov in to bi fmelo za posledico degene-racijo človeškega rodu in strašno razširitev vseh mogočih kug, ki bi nas uničile v kratkem času.
„Atlantique" razdirajo
Orjaški jeseter
Dramatičen boj z vodno pošastjo v Marici pri Plovdivu
Nekoliko mladih ljudi iz vasice Keršjaka pri Plovdivu se je kopalo v reki Marici, ko jih je nenadno prestrašila »morska pošast«, ki je & svojim repom besno bila po vodi. Mladina je takoj poklicala odrasle može iz vasi in nekateri bolj pogumni med njimi so se odločili, da bodo pošast ujeli. Z noži in palicami oboroženi so se vrgli nanjo, pomagali so ribiči, ki so prispeli s čolni in mrežo
Po razburljivem boju je združenim moškim uspelo, da so pošast ujeli v mrežo in jo spravili na kopno, kjer so v svoje presenečenje ugotovili, da gre za orjaškega jesetra. ki je meril v dolžino skoraj 3 m in je tehtal nad 100 kg. Riba se je na poti od morja do primernega drstišča gotovo izgubila v Marico V boju z njo so bili štirje možje ranjeni.
V ladjedelnici v Glasgown razdirajo francoski prekomornik »Atlantique«, ki je zaradi znane škode po požaru neraben za nadaljnje vožnje po morju
Ženska je9 toda — moškega spola.••
Ovira pri sklenitvi poroke v 6. pariškem okraja
Razdejanje v neguševi palači
Razmetane knjige, razbite mize in raztrgani stoli
Kakor poročajo iz Rima, se v Adis Abe- vsem izboljšala prometne razmere in raz-bo vrača normalno življenje. Poelovno živ- j svetljavo v Addis Abebi in da ji bo pre
I i /vi rt rt rt m^M T « m rt t* .rt i n , U rt U I.I 1- rt U W rt m .L*- /\	r\ n Irt H /-v r\ m rt »A.1 f ri rt *t rtv H rt «* r. rt ^rt A- — "___ _
Ijenje se vrši v normalnih oblikah, banke strežejo svojim klijentom v polnem obsegu in tudi obnovitvena dela napredujejo krepko.
Novi civiilni guverner Bottai je dal časnikarjem priliko, da ©o si ogledali neguse-vo palačo. Tu se nudi obiskovalcu čudna zmes razdejanja in nedotaknjenosti. V neguševi knjižnici je vse razbito, na tleh leži na stotine knjig- V nekaterih knjigah je videti še beležke s svinčnikom, ki si jih je delal cesar. V cesarični kopalnici visi na sten-i kopalni plašč in več brisač Zdi se, kakor da je lastnica pravkar ©stavila prostor. Soba, v kateri je vodili neguš posvete, je vsa razdejana. Plenilci so mizo, ki je stala v sredi, prekucnili in razbili- Raz-biti so tudi vsi težki stoli, ki so jim raztrgali sedeže iz pliša.
Guverner je časnikarjem ob koncu obiska dejoil, du bo italijanska uprava pred
skrbela dobre pitne vode v zadostni množini.
Mična Madeleine Aknče, 184etna tip-karica, se je zaljubila in hotela poročiti. Vse je bilo že pripravljeno, pred nekoliko dnevi je stopila s svojim izvoljencem pred poročnega uradnika v mestni hiši 6. pariškega okraja, da bi se ta formalnost izvršila.
»Zelo mi je žal«, ji je dejal poročni uradnik, »toda ne morem vas poročiti z moškim-.. « Potem je presenečenemu dekletu pokazaJ zapisnik rojstev, v katerem je bil vpi6: »Madeleine Aimee. moškega spola...« Zaman je dekle prisegala, da je dekle. »Verjamem vam na besedo«, je
Državljanska vojna v Palestini
Šestnajst milijonov neviht
Meteorološki urad britskega ministrstva za zračno plovbo je izračunal na podlagi opazovanj iz preko 3000 vremenoslovnih postaj, da je bilo lansko leto na vsej zemiji okroglo 16 milijonov neviht. To se pravi, da divja v istem trenutku neprestano okroglo 18.000 neviht na različnih koncih zemlje-Ker se vsako uro zabliska povDrečno 36.000 bliskov, odpade na vsako sekundo do 100 bliskov. Ljudje se vse premalo zavedamo, kakšna električna krogla ie ta naša pre-mičnica-
Kupujte cSomače blago $
dejal uradnik galantno, »prav gotovo se je pred osemnajstimi Ie'd zgodila pri vpisovanju pomota, toda to je težka zadeva, po tem dokumentu ste, gospodična, moškega spola. Zato se po zakonu ne morete poročiti z moškim«.
In pri tem je ostalo, poroka je šla trenutno po vodi. V svojem obupu se je zaljubljeni par obmil na nekega znamenitega pariškega odvetnika, ki hoče doseči, da bodo dekletu sodno priznali ženski spol- Toda francoska justica deluje počasi in steklo bo še mnogo vode po Seini, preden bo sv. Birokracij opravil svojo dolžnost in se bo lepa Madeleine lahko poročila z izvoljencem svojega srca — ali s kom drugim
Višji od kipa Svobode
Že dve leti izdelujejo v neki rimski livarni ogromen kip Mussolini ia po načrtu faši,stičnega kiparja Bedliroija. T? kip predstavlja italijanskega ministrskega predsednika v antični pozi, odetega v levjo kožo. Kip bo visok 80 m in njegova kovina bo tehtala brez polnilnega materiala 500 ton. Mussolinijev kip bo tedaj dvakrat višji od kipa Svobode v New Yorku in s podnožjem več nego trikrat višji od 33 m visokega srtaroveškega kolosa na Rodu. Denar za ta kip so zbrali z zbiTko baliil.
V Palestini še vedno tH upor arabskega prebivalstva. Žide morijo na javnih ulicah, v mestih je proglašeno obsedno stanje in Arabci stavkajo v vseh industrijskih podjetjih, špekulacija z zemljišči se je zaradi tega začasno ustavila in cene zemlji rapidno padajo — Na sliki levo in desno: Policija razganja demonstrante v Jaffi
VERI
Le malo žensk skriva svojo žalost v svoji notranjosti kajti tam, bi je nihče ne videl.
Ljubezen in navada sta si sprva hudi sovražnici, potem skleneta iz udobnosti kompromisni zakon.
Humoristi, ki jim dela uničuješ, ne razumejo šale.
Za svoje plave lase si iščeš prijateljico, za sffve pa ženo.
KUPUJTE LE DOMAČE IZDELKE!
P E R I O N
PRALNI PRAŠEK JE KVALITETNI IZDELEK SLOVENSKE INDUSTRIJE. — KUPUJTE GA !
Passion d'amour
Na članek »Ali ga ljubiš?«, priobčen r »Jutru« dne 14. maja smo prejeli naslednji odgovor, ki bo gotovo zanimal, če ne vseh, vsaj nekatere naše čitateljice.
Ali si ga lahko predstavljaš, kako stop« zjutraj nepočesan z zaspanim in zehajočkn obrazom v kopalnico?
Da, in se ne jezim, ker je treba možv tudi razvedrila, posebno če ima pu^to ženo.
'AJi bi ga mogla poslušati, ko grgra in se odhrkava, pa bi mu pri tem še kaj prijetnega rekla?
Ljubeče bi ga pogedala in roke bi mu ovila okoli vratu in gorko bi ga poljubila.
Ali bi rmi mogla biti v primeru pokvarjenega želodca v prvo pomoč?
In še kako skrbno bi mu polagala ©b-kladke na želodec!
Ali bi ostala mirna, če bi kaj zarjul nate in to s strniščern na obrazu?
Mirna bi ostala in solze bi mi privrele kakor še pri kakšni priliki.
Ali bi postala nervozna, če bi drsel g visečimi naramnicami po stanovanju?
Lepo bi mu jih popravila in zraven ga poljubila.
Ali te morda že sedaj kaj v njegovem vedenju in načinu govorenja dela divjo?
Marsikaj me boli, a prikrivam, ker le sama vem, da ga ljubim iz vsega sirca-
Ali bi mogla premolčati ves večer, med tem ko bi on lepil znamke?
Prav lahko. Še sama bi mu pomagala in vesela bi bila, ie bi mu ustregla.
Ali bi se mogla kak še n krat odpovedati brez mrmranja gledališču ali kinu, če bi njega bolel trebuh?
Z veseljem bi se odpovedala vs»mu bi mu postregla, vsedla bi se poleg njega in mu pripovedovala njegovo in mojo povest.
Ali bi ne mislila na ločitev ali ne kakšno drugo maščevanje, če bi on hotd kdaj zvečer sam ven in bi se potem izgovarjal na tvojo utrujenost?
Prav nič ne! Boli me pa zelo, da govori drugače nego se izkažejo dejstva.
Kaj hočem! Rada ga imam in zato molčim, čeprav časih trpim peklenske moke. Sem pa toliko uvidfevna, da vem. da bi s prepirom uničila za vedno mir. Vse božje počitnice hodi sam okrog, meni ne privošči niti enega dneva. Tak pride in zopet odide. Ampak kljub temu se nikdar ne jezim in sem vesela, da $=e vrne. Morda poreče kdo: Ta je neumna. Lahko! Kar nosim v srcu, bo s srcem izumrlo.
ANEKDOTA
Španski državnik in zgodovinar Antonio Canovas de Castilk) je dobil nekega dne obisk markize de B., ki je prišla, da bi mu priporočila nekega svojega prijatelja. Ko je odhajala, je izrekla svoje obžalovanje, da ga je motila. »Kar kakšna ženska od mene zahteva,« je dejal galantni državnik, »me ne moti. Moti me samo to, kar rni kakšna ženska odreče.«
VSAK DAN ENA
i*.
Prodajalec: »Zagotavljam vas, če kupite moje sredstvo proti glavobolu, vas ne bo nikoli več v življenju bolela glava«.
(»Judgec)
Ana Boleyn
Ali je bila druga žena angleškega kralja Henrika VIII. kriva, ali je umrla kot nedolžna žrtev strašne osvetoželjnoeti svojega soproga?
V teku stoletij so nastale iz lika nesrečne kraljice neštete podobe. Nekatere so prispevali njeni prijatelji in oboževalci druge njeni nasprotniki in sovražniki. Gotovo je, da je njena podoba zabrisana na obe strani. Eni so jo preveč oboževali, drugi preveč mrzili. Ana Bole>'n ni bila niti mit, niti mračnjaška morilka.
>To dekle je vredno krone« je izjavil Henrik VIII. kardinalu Wolsevu, ko gi je omamila mladost Ane Boleyn 1. 1522, tedaj, ko je stopila mlada dvorjanica v službo Katarine Aragonske Wolsey ie umel vladarju diplomatsko odgovoriti: »Saj bo tudi zadovoljna. če boste našli na nji dopadenje zaradi ljubezni«.
Toda Ana Boieyn je bila mnogo prepa-metna, da bi svojo devetnaistletno mladost kar tako ponudila ena in štiridesetletnemu kralju,- ki si je poželel njenih čarov. Kralj in njegov cinični kardinal sta bila zaradi odgovora, ki ga je dobil Henrik VIII. od te ženske, pri kateri je prosiačil ljubezni, naravnost osupla Ana Bolevn ni bila rojena za kraljevo ljubimko. Mogoče jo je izmodri-la usoda katere je bila deležna njena starejša sestra Mary. katero ie kralj najprej dobil potem pa zavrgel. In prav ta odpor, ki ga je kazala devetuaistletna dvorjanica je Lil, ki je vladarja še bolj podžigal in mikal.
Henrik je bil že davno sit svoje žene. Pobožna in čednostna Katarina Aragonska je bila osem let starejša od njega. Ni mu mogla nuditi nič tega, kar se je mogel mož nadejati mlade, sveže ženske; ne mladosti, ne ve-seljaštva, predvsem pa ne toli zaželjenega moškega potomca.
Zato so začeli iskati vzrok za ločitev zakona in so ga tudi našli. Katarino in njeno hčer Marijo (poznejšo kraljico Marijo Tu-dor) so bili zapodili z dvora. Temu izgonu je sledila dolga borba za paDeško dovoljenje poroke z Ano Boleyn. Henrik VIII. je pri tem preskočil glave vseh tedanjih evropskih vladarjev. Uprl se je paoežu in iz tega procesa je konec konca nastal prelom z rimsko cerkvijo in papežem. Anglija se je ločila od Rima- Zmagal ie Henrik VU1 — dokler ni splavala na površje energična, domiselna in duhovita Ana Bolevn. ki je kmalu zavladala celo nad kraliem Anglije.
Dan. ko 60 jo kronali za angleško kraljico, je bil najponosnejši dan v življenju Ane Boleyn. Trobente so bučale toDovi so grmeli, v vseh cerkvah so zvonili zvonovi. Mlado kraljico je spremljala posebna flotilja 200 čolnov in ladij po Temzi proti Towru, kjer je monarh ves radosten pričakoval družico. Tri leta pozneje se je peljala angleška kraljica isto pot. samo v obratni smeri. Drsela je po Temzi navzdol. Bila je to niena zadnja pot skozi luč dneva in svobode—na morišče.
Ana Boleyn je bila zelo pametna in bistra toda nič manj nečimerna. oblasti željna in visokoleteča Njena nečimernost le bila tako velika, da se je celo kralj čutil prizadetega zaradi nje. Niti iskrice srčne dobrote, skromnosti in miline ne kaže niena podoba.
Po rojstvu prvega otroka (Elizabete) se
je videla Ana Boleyn povsod obdano od sovražnikov. Velevala je svoie nasprotnike brez milosti metati v ječo in jih obglavlja-ti. Vest je ni spričo teh neiani prav nič pekla- Najbolj ie mrzela izrinjeno Katarino Aragonsko in njeno hčer. Vedno iznova je silila svojega soproga, nai uporabi proti Špankama, kakor ju je imenovala, na jstrožja sredstva. Ko se je Henrik temu upiral, se mu je rogala. da se ne upa odkrižati se teh žensk. Spozabila se je celo tako daleč, da je prisegla, da ne bo mirovala prei dokler ne bo uničila španske krvi svojih tekmic, pa če bi morala biti za to i sama sežgana. Nič čudnega torej, da se je splošno govorilo o umoru s strupom, ko se ie doznalo da je Katarina Aragonska umrla na zastrupljenju v želodcu. Ta smrt je prišla 7. januarja 1536. Akte o preiskavi so uničili.
•
Ana Boleyn je zasijala v gloriji zmage-Končno je bila njena tekmica odstranjena! Slu. ki ji je prinesel novico o Katarinini smrti, je poklonila skledo, v kateri 6e je umivala in na dvoru se je pojavila tako razigrana in namesto v črnino, oblečena v bleščečo svilo, da so se vsi spogledovali. Svojim staršem je sporočila: »Veselite se z menoj! Zdaj stoji krona trdno na glavi vaše hčere!« A kako se je varala!
Bila je pametna, a kakor se primeri tudi najspretnejšemu računarju da napravi napako v računih, se je tudi ona zmotila. Niti slutila ni da pomeni smrt niene tekmice tudi njen last«n propad
Neugnana narava Henrika VIII. je bila našla nov predmet ljubavne strasti in igra se je začela iznova s to razliko, da so bile vloge drugače zasedene- Topot ie bila Ana
tista, ki ji je bila namenjena poguba. Krivica, ki jo je bila storila Katarini Aragonski, je prešla nanjo potom dvorjanice Jane Se7-mour. Prišlo je do viharnih prizorov, ko je Ana Bolevn to odkrila. In zgodilo se je. da je kraljevi par -avno na dan pogreba izobčene kraljice pokopal tudi nado na toli zaželjenega »Waleškega princa«. Ta nedovršeni porod je posta! usoden za Ano BoIeyn, Henrik VIII.. ki ga je bilo življenje zopet enkrat hudo razočaralo, ni več poznal milosti. Izjavil je hladno in brezobzirno da vidi. da mu »Bog noče darovati moškega potomca«. Ana je na to odvrnila; »Tega nisem kriva jaz, temveč Vi in Vaša čarovnica lady Jane!« S temi besedami je prišla Dri vladarju v popolno nemilost
Dokler je še živela Katarina Aragonska, ni bila mogoča poroka Henrika Vin. z Jano Seymour, kajti v tem primeru bi lahko uveljavila svoje pravice preišnia kraljeva žena. Toda Katarina je bila zdai mrtva. Bilo je treba skonstruirati nov vzrok za ločitev od Ane Boleyn
1. maja 1536. se ie naiel ta vzrok. Ana Boleyn je pri nekem viteškem turnirju spustila na tla robec. To so tolmačili kot dogovorjeno znamenje z nekim vitezom, ^ez nekaj dni se je peljala Ana Boleyn po Temzi navzdol proti Towru. Vsak jo je lahko videl, kajti bila je posvečena smrti. Z votlim glasom so se zaloputnile za njo vrata ječe. Obenem s kraljico so zaprli še štiri moške iz njenega spremstva in nienega brata. Tajili so sleherno krivdo, a pomagalo ni nič
Ana je v začetku divjala v ieči. krčevito se je jokala in smejala. Kmalu se je pomi-
rila- Prišla je obsodba. Očitali so ji. da je stregla vladarju po življenju m da um je prelomila zvestobo v zakonu. Dol žil i so jo tudi krvosramnostL Ana se ie branila zelo spretno in z veliko prisotnostjo duha. Toda njeni sodniki so imeli nalog, da jo morajo obsoditi in to so storili.
Obsodba se je imela izvršiti 18. maja zjutraj. Že od 2. ure naprej se je mudil pri Ani duhoven, ki jo je tolažil. Ana je venomer zatrjevala, da je nedolžna. Edino kar je čutila kot obteževaino, je bilo nieno obnašanje proti Katarini Aragonski in njeni hčeri Mariji. Tej je sporočila, da io na kolenih prosi odpuščanja za vse zlo, ki ga ji je bila prizadejala.
In zgodilo se je. da ie bila izvršitev smrtne kazni za en dan odeodena. ne da bi bili obsojenko o tem obvestili. Poslala je zaradi tega po komandanta Towra in se mu pritožila zavoljo takšnega postopanja. Sledili so izbruhi divjosti in histerije. Dejala je poveljniku: »Vzdevka mi pač ne bo treba posebno iskati. Imenovali me bodo kraljico Brezglavo«. Noč nrpd šafotom ii ni prinesla niti minute počitka.
Proti jutru 19. maja ie premagala svoje notranje muke. Njen pozitivni značaj se je prebil skozi vihar borbe. Mirno 6e je pripravila na zadnjo pot. Umrla ie z besedami ki so gotovo tudi v Henriku VIH. zbudile razmišljanje.
Ko je zagrmel strel na towerskem stolpu, so videli, da je Ana Bolevn obglavljena-Henrik je bil dovoli strašen, da je ob tej priliki zaklical svojemu spremstvu; »Naprej! Stvar je končana! V Wolff—HaH!« Tam j? že čakala nanj nova nevesta, ki mu je enajst dni pozneje postala tretja zakonska žena.
LIANA SANDEN:
17
VSE ZAT)Elf
Med tem ko se Wards ne more odločiti, Brown nadaljuje in nadaljuje. Iz drobno počečkane za-pi-snice mu bere cene zemljišč, preden so prešla v Biaokwelk)vo last, z vsemi imeni s fantastično pregnanimi cenami, po katerih so bila proda« na. Pisma pozna, ki sta jih BilaokweH in Gragert drug drugemu pisala še z otoka Wighta. Tu pripomni Brown, da sta bila Blaokwell in Gragert netkaj časa skupaj v Shanklinu. Čudno srečanje, kaj ne? Sau res, takrat se je pripetil tudi tisti znameniti vlom v sobe Mr. BlaokweHa, to je, v sobo mate gospodične Bladkwellove! Sicer ni Mo iz vse skrivnostne zadeve nič, ker se je vfomilec zopet izmuznil. Mr. Gragert je imel najbrže dobre zaveznike med osebjem. In, ali Mr. Blackv/ell ai opazil, s kakšno vnemo se mu je približevala Gra-gertova lepa prijateljica, tista igralka? Da. vsa reč je bila kaj prevejano zasnovana. In če njemu, Brownu, še ne verjamejo, lahlko postreže tudi z zaključnimi številkami proračuna. Mr. Blackwell jih gotovo še ni dobil?
Ko George Wards, zdaj resnično presunjen in omaan, molči, ima Brown to za potrdilo. Saj si je lahko misliti, zakaj se Mr. Gragertu ire mudi s propračunom. Vse te račune je namreč poprej predložil nekj drugi družbi. Ta družba naj bi nato izračunala dokaj mižjp ponudbo, in nič ne de, če bi
to trpežnosti nameravanih stavb ne bito v korist. Ako bi Mr. Gragert s temi manipulacijami pripomogel oni drugi skupini do naročila, ne bi zaslužil samo šest tisoč mank. Zveze so zveze — in poslovna zmožnost Mr. Graigerta je dobro znana. Morda se po vsem tem Mr. Blaokwell vendarle še premisli. Ali je varno, da kar tako brez nadzor* stva zaupa temu Mr. Gragertu tolikšno naročilo?
Sicer ima pa on, Mr. Brovvn, še več in še zanimivejšega gradiva.
»Morda bi zdaij z Mr. Blackwe>lk>m vendarle neposredno . . .«
George Wards vstane. O, saj ni ne menih ne idealist. Kdor stoji v življenju kot tajnik moža, kakršen je Blackwell, sredi neusmiljenega boja za obstanek, ta tudi pozna globine, nad katerimi se gradi to življenje. Ta pozna prevaro v vseh njenih oblikah. Izikuša se obvarovati in storiti zlo neškodljivo. B'lajckweMova družba ni dobrodelna zadeva, dobrodelnost je Blackwellova osebna zabava. Veliki finančni poslj se vodijo s kar najmanjšo čuv-stvenostjo, drugače bi Mr. BlackweH kmalu ne mogel več žrtvovati tolikšnih vsot v namene svoje osebne dobrodelnosti. A ta Gragert je človek, s katerim se j-e zbližal Mr. Blackwell preko poslovnih meja — in zato je z njim tudi Wards v tesnih stikih. George Wards, ki ga je Mr. Blackwell vzdignil iz trume malih pisarjev, se oklepa šefa nekakšno suho ljubeznijo. Suho zato, ker se razodeva v vzornem opravljanju poslov in v previdnosti, s katero izkuša George odvrniti od B!ackwel'la vse, kar bi mu utegnilo biti neprijetno in nadlež* no. Zato sklene, še v tem, ko ga obliva vesela plo-
ha Brownovih besedi, da vzame vso reč najprej sam v ro&e. Saj se konec koncev ne mudi, Grager-tovi uradmi proračuni še niso dospeli. Dokler n» pridejo, je še časa, da piše z letau-sko pošto Gra-gerou pismo in mu kratkomalo sporoči te obtožbe. Hkratu ga bo pa dal opazovati po BlackweKovih zaupnikih, ki so prevejani ljudje. Tega, da je podpisal pobotnico in da ima Mr. B'rown njegove proračune v rokah, pač ne bo mogel tajiti. A kako naj ubrani izsiljevalcu Brownu — zakaj o tem, da se bo stvar končala z denarno zahtevo, tajnik ne mo» re dvomiti — kako naj mu ubrani, da med tem ne proda svojih dokazil Gragertu nazaj?
V nekaj trenotkih se George Wards odloči. Vrlega Mr. Browna je treba voditi za nos, dokler se stvar ne razjasni. Zatrdi mu torej, da so njegova razkritja na vso moč zanimiva. Obraz Mr Browna zašije kakor ščip.
Po tem takem se sme pač nadejati, da bo mogei osebno govoriti z Mr. Blackwel1om? Tajnik se pri ljudno nasmehne. Po njegovem mnenju je tudi za Mr. Brovvna bolje, da je kar moči oprezen. Ce plane s to neiprijetno zadevo kar tako na dan, bi utegnil biti uspeh zelo nezaželen. Mr. Brown začuden dvigne rdečkaste obrvi. Kaj hoče Mr. Wards reči? — Nu. to, da bi se utegnila šefova jeza nad neprijetno novico obrniti proti tistemu, kj mu jo princ« se. ln ker velezanimivo pojasnilo najbrže nima na* mena. škoditi gospodu Gragertu — Mr. Brown odločno in vneto odkima z glavo — ampak namen, pridobiti veliko stavbno naročflo drugim, zanesljivejšim tvrdikam. zato bi bilo priporočljivo, vzet' stvar diplomatsko v roke. Na primer takole: doka-
zila, pobotnico ki proračune naj bi Mr. Brown ix-ročil notarju BladKweltove trdke v shranitev. Za to prepustitev listki bi on, George Wards, nakazal neko vsoto, o kateri bi se bilo trefoa še pogoditi. Kakor hitro bi se mu posrečilo, da Mr. BlackweKu kar naaprizanesbfveje odpre oči, bi povabil Mr. Browna na oseben razgovor s šefom. Tedaj bi bil Mr. -Blackwell gotovo mnogo rajši voljan oceniti uslugo, ki mu jo je storil Mr. Brown.
Mr. Brown premišljuje. Predlog je zelo sprejemljiv ! S kratkim, zaupnim obratom pritegne svoy sto? bliže k mizi in se (jame dogovarjati z Ward* som o začasni vsoti, ki jo je tajnik omenil.
Georg Gragert jezno zarenči in vrže svinčnik po mizi. »Uganjajte svojo komedijo sami!« se zadere na mladega, zdravnika, svetovalca pri gradbi bolnišnice. »To je nemogoče!« Ves besen jame korakati okoli risalnih miz, ki stoje po dvorani. »Sa ml rišite, velecenijeni, sami zidajte, v oblakih, na letalu, kjer hočete, samo od preprostega stavbenika nikar ne terjajte, da bi vsak dan posebej za-metaval načrt. Kdaj pa naj sporočim Mr. Biack-wellu nekaj dokončnega, če boste dan za dnem prihajali z izpremembami?«
»Lahko si mislim, kako vam je. Gragert, in tudi sam nisem navdušen, da moramo spet in spet iz« preminjati — a kaj nad storimo?«
»Kaj naj storimo?« Georg še nikakor ni potola-žen. V njegovem obrazu ;e mahoma nekaj srepega in naveličanega. »Kaj naj storimo? Mr. B!aokweUu pišimo, da se vljudno zahvalimo za njegovo zaupanje in naročilo.«
Vzajemna pomoč pred sodiščem
Veriženje z življenji se pojasnjuje — Sodba pade danes
Ljubljana, 19. maja.
Danes dopoldne se je pričela pred malim kazenskim senatom razprava proti krivcem finančnega poloma pomožne blagajne »Vzajemne pomoči«. Razprava bo s pravne strani osvetlila nevzdržnost poslovanja glavnih akterjev te ustanove, ki naj bi bila služila socijalnim interesom malega človeka, a je v resnici bila v prid koristoljubnim namenom peščice ljudi, ki so se bogatili z zavarovalnimi prispevki siromakov.
»Vzajemna pomoč« je bila ustanovljena aprila 1929. na pobudo Rudolfa Šinkovca iri Avgusta Ogrizka na taki pravni podlagi, da je omogočala nemoralno igro z ljudsko moralo in ljudskim premoženjem brez primere. Zašla je v razmeroma kratkem času v prav tak položaj, ki je že svoj čas narekoval izdajo posebnega zakona o registriranih pomožnih blagajnah, da bi zavrl vsako hazardiranje z zavarovanji.
Pravila in praksa
Pravila »Vzajemne pomoči« so bila sicer glede nekaterih zakonitih določb dobro prilagodena zahtevam zakona, bila pa so v marsičem nejasna m v temeljnem zgrešena zaradi načelnega dokladnega kritja, za katero se niso pobirale po zakonu zahtevane doklade za rezervo. V prvotnih pravilih določeni enkratni ustanovni prispevek za rezervni sklad je bil povsem malenkosten in brez zavarovalno-tehnične podlage ter se je po zadnje odobreni spremembi pravil celo povsem opustil. Ta rezervni sklad, ki se je prvotno nabiral iz navedenih enkratnih ustanovnih prispevkov članov, ne bi nudil nobene sigurnosti in nobene opore na ogromne terjatve članov nasproti blagajni. Nejasnost pravil je odgovorno vodstvo izrabljalo v to, da je članom dopuščalo zavarovanja za primer smrti povsem tujih oseb, sebi v prilog. Zlasti te vrste zavarovanja je vodstvo celo forsiralo sžmo in preko svojih številnih, sijajno plačanih agentov. Tako tvorijo te vrste zavarovanja tudi večino zavarovalnih pogodb Vzajemne pomoči. Ker za zavarovance tudi ni bila omejena starost, se je zaradi možnega pridobitka visoko zavarovane vsote z razmeroma malim vložkom razvila divja gonja za zavarovanjem starčkov. Interes članov špekulantov se je kril z interesi vodstva blagajne, kajti član je imel najboljši izgled na pridobitev visoke zavarovalnine z malim vložkom, blagajni pa je zavarovanje starčkov donašalo najvišji dohodek na vpisninah in naposled še agentom mastne dohodke iz provizij. V blagajni so se teko pričeli stekati najvišji možni dohodki na vpisninah in članarinah, vzporedno pa se je pričel grmaditi tudi največji ri-ziko, kajti zaradi umiranja starih zavarovancev bi tem hitreje sledil polom vse blagajne, ki ni imela urejenega rezervnega sklada in je poslovala le z dokladnim kritjem in pobiranjem prispevkov za režijske stroške. Pri eventualnem prostovoljnem r;izidu, oblastvenem razpustu ali polomu bi se okoristili le tisti člani, ki bi prejeli od blagajne že izplačano zavarovalnino, preden je nastopila te možnost. Preostali člani pa bi izgubili prav vse, kar so bili vplačali.
Pot k bogastvu
Taka je bila pravna podlaga »Vzajemne Pomoči«. Pričela je poslovati v prav skromnih razmerah pod vodstvom Šinkovca ta Ogrizka, ki sta se kot mala zasebna uradnika jela skromno in solidno uveljavljati, izkoriščujoč prvotno male dohodke. Zlasti Šinkovec pa je po kratkem poslovanju s spretnimi špekulacijskimi pogodbami kmalu zrastel v velikega človeka, ob njem pa tudi njegov pomočnik Ogrizek in par drugih, ki so ujeli skromnejše drobtine z do-bičkanosne mize. življenje Šinkovca in Ogrizka, ki se je razširilo preko primernih mej, je končno vzbudilo pomisleke nadzorne državne oblasti, da je z revizijo odkrila protizakonite špekulacije in ugotovila tudi vire nenadne obogatitve odgovornega vodstva. Reviziji je sledila likvidacija »Vzajemne pomoči« in z denarjem iste blagajne ustanovljenih zadrug: Jugošporta, Letoviškega doma ta Prve jugoslovanske kmetijske zadruge proti škodam pri živinoreji.
Proti glavnima odgovornima članoma načelstva, Šinkovcu in Ogrizku, se je izkazala potreba kazenskega postopanja. To je potegnilo za seboj še dve drugi osebi, Janka Poljaka ta Jakoba Zadnikarja, ki ste še pravočasno izkoristila šinkovčevo dobrohotnost.
Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik dolži v obširno utemeljevani obtožnici Rudolfa Šinkovca in Avgusta Ogrizka, da ste v letih 1930. do 1932. iz koristoljubnih namenov skupno s pokojnim Vekoslavom Pel-cem zavedla načelstvo in članstvo '/Vza-
jemne pomoči v zmoto ta ju v tej zmoti tudi vzdrževala s tem, da ste jih zagotavljala o poštenem ta pravilnem upravljanju z imovino blagajne in zatrjevala, da je ustanovitev tako zvanega konzorcija, s katerim jima je pripadel v imovino ves inventar ta vsi dohodki iz prebitkov Jagajne, le v korist članstva ta uspešnega delovanja blagajne. S tem ste jih zavedla v zmoto, zaradi katere je članstvo utrpelo po Šinkovcu škodo v znesku 1,251.937 Din, po Ogrizku pa v znesku 290.440 Din, s čemer ste zagrešila zločinstvo obrtoma izvrševane prevare po § 334 odst. 2 k. z.
Janka Poljaka, ki je septembra 1. 1931. vstopil v službo blagajne kot knjigovodja, dolži obtožba prestopka prevare po § 334 odst. 1—2. k. z., ker je v knjigi posojil ta predujmov lažno izravnal posojilo, ki ga je ob nastopu službe prejel v znesku 7000 dinarjev od »Vzajemne pomoči« in ga vnesel na račun Šinkovca, odnosno honorarja že v času likvidacije ter je na te način oškodoval blagajno za omenjeni znesek. V tej zvezi je Šinkovec tudi obtožen, da je Poljaku pomagal s privolitvijo do transakcije.
Nadalje dolži obtožba Šinkovca prestopka prevare, ker je maja 1931. na škodo blagajne izposloval sklep načelstva o izplačilu zavarovalnine Jakobu Zadnikarju, posestniku z Brda pri Viču, v znesku 34.000 Din še pred potekom karenčne dobe in je to omogočil na način, da je popravil datum pričetka zavarovanja ter tako ustvaril vse potrebne pogoje za izplačilo zavarovalnine. Zadnikar pa se bo moral zagovarjati zaradi nasnove k temu dejanju in zaradi prevzema zavarovalnine, za katero je dobro vedel, da je bila protipravno pridobljena. Slednjič odgovarjate Šinkovec in Ogrizek tudi za prestopek malomarnega bankrota po § 345. odst. 2 k. z., ker sta v letih 1931. do 1932. kot odgovorna organa »Vzajemne pomoči« neredno vodila predpisane knjige.
Razlogi obtožbe
Razlogi, ki so dovedli do te obtožbe ta ki jih navaja obtožnica, so kratko naslednji: Obtoženca Šinkovec in Ogrizek ste kljub prvotnim skromnim dohodkom blagajne najbrž kmalu spoznala, da bi se s takim načinom zavarovanja, kakor je bil urejen po statutih blagajne, vendarle dalo priti do mastnih postranskih zaslužkov, ko so začeli dohodki vidno naraščati in ni bilo več nikakega rizika, da bi prebitki ne krili režijskih stroškov, ste skupno s pokojnim Pelcem ukrenila, da so prišle v načelstvo še nekatere uglednejše osebnosti in je bil let al929. na šinkovčev predlog izvoljen za načelnika dr. Niko Zupanič, ki pa sploh ni prišel do tega, da bi se bil uvedel v poslovanje. Prej ko slej je ostal zlasti Šinkovec neomejeni gospodar vsega podjetja, ker tudi ostali člani načelstva bodisi iz malomarnosti ali pa nevednosti niso posvečali pozornosti poslovanju glavne trojice. Tako je bilo mogoče, da je ta trojica izposlovala z načelstvom ustanovitev usodepolnega konzorcija s pogodbo, po kateri je konzorciju pripadel brez odškodnine ves inventar blagajne ta vsi prebitki iz dohodkov na vpisninah, članarinah ta drugem, o katerih v smislu pogodbe konzorciju niti ni bilo treba polagati računov. Po tej poti ce je konzorcij polastil vsega dobička.
V 35 dneh se je steklo blizu 2 milijona Din
Po tej poti se je "konzorcij polastili vseh dobičkov blagajne. Vsebina pogodbe ni bila prijavljena niti članstvu, niti nadzorni oblasti. Članstvo je zanje zvedelo šele kot za izvršeno dejstvo s pojasnilom, da je pogodba v prid članstvu, keT bi se sv cer zaradi velikih upravnih stroškov morale zvišati članarine. Resničnost tega" pojasnila pa zavrača obtožnica s trditvijo, da so po uradnih ugotovitvah dohodki že tedaj presegali izdatke v ogromni meri in da konzorcij s prevzemom vseh bremen ni prevzel v resnici nobenega rizika, kakor se je zatrjevalo
Konzorcijalna pogodba, ki so jo sklepali z načelstvom Šinkovec, Ogrizek in pokojni Pele, pa je veljala tudi za vse tri zadruge, ki so. kakor pravi obtožnica, fungirale le kot slepilo za javnost in članstvo. Pri teh so 6i člani konzorcija zagotovili glavno besedo s prisvojitvijo večine deležev, ki pa jih v resnici nikdar niso plačali v gotovini.
Kako velike dohodke je konzorcij po svoji ustanovitvi moral zbrati, dokazuje defstvo, da se je steklo v blagajno v zadnjih 35 dneh pred uradno revizijo 4. februarja 1932. na vpisninah, članarinah in v naprej plačanih perijodimih dokladah okrog 1,870-000 Din m to ▼ času rastoče gospodarske depresije,
Z vedno večjimi dohodki blagajne pa so bogateli tudi člani konzorcija, kar se je vedno kazalo tudi po načinu njihovega življenja. Zlasti Šinkovcu očita obtožnica, da je živel razkošno, si kupil hišo in luksuzni avito. Obtožnica tudi domneva^ da je ta vidna obogatitev verjetno končno odprla oči ostalim članom načelstva, ki so sprevideli, da dajejo le svoje ime in svoi socialni položaj za kritje oseb, ki vlečejo mastne dohodke. Pogodba, ki je bila prvotno sklenjena za dobo 20 let, se je namreč po kratkih mesecih razdrla in so jo nadomestili z novo, ki je bila glede rezervnega fonda nekoliko olepšana, drugače pa je ostalo vse pri starem. Kljub temu pa je Ogrizku in Šinkovcu uspelo, da sta si že pred uvedeno revizijo prisvojila v obtožbi navedene zneske. Tako sta v svoje zasebne namene uporabila vse prebitke do-
hodkov, ki bi se glasom obtožnice po zakonitih določilih za te vrste pomožnih blagajn morali porabiti izključno v korist članstva.
Knjigovodstvo
»Vzajemne pomoči« in konzorcija tvori posebno poglavje v obtožnici, ki pravi, da o kakem rednem poslovanju sploh ne more biti govora. C:mbolj so posli naraščali, tem manj redno se je vršilo knjiženje, ki je od 1. 1931. pa do revizije skoro popolnoma izostalo. Za vse poslovanje pa je najbolj značilno, da sta Šinkovec in Ogrizek brez vsake kontrole dvigala posamezne zneske in *am Šinkovec niti ne ve natančno, za koliko se je okoristil. Poleg drugih neTed-nosti in pomanjkljivosti v knjigovodstvu se n. pr. za 1. 1931- ni vodila evidenca o upnikih in dolžnikih in niso bile nikjer knjižene terjatve, ki idh je imela blagajna ob koncu leta 1931. pri raznih dolžnikih v znesku skoraj treh milijonov Din. Glavno odgovornost za to zvrača obtožba predvsem na Šinkovca, o katerem pravi, da je vodiil vse posle več ali manj na lastno pesit.
Šinkovec se zagovarja
Ker se ob pričetku Tazprave obtoženi Janko Poljak ni javil, je državni tožilec izločil del obtožbe, ki se je nanašala nanj in jo naknadno vključil, ko se je Poljak po skoro enotirna zamudi javil pred sodiščem. Šinkovca zagovarja dr- Pegan, Ogrizka dr. Homan, posestnika Zadnikarja po dr. Per-šin. Za konkurzno meso »Vzajemne pomoči« je prisostvoval razpravni upravitelj dr. Viljem Krejči, udeležila pa sta se je tudi izvedenca za knjigovodstvo Zeleniik Franc in Josip Božič. Današnja razprava je bila predtvsem namenjena zasliševanju vseh štirih obtožencev in se bo nadaljevala predvidoma še jutri ves dan. ko bodo zaslišane tudi vse povabljene priče.
Takoj po preojtanju obtožnice, ki je trajalo polno uro, je predsednik senaita s. o. s. Ivan Brelih prešel na zasliševanje prvoobto-ženega Rudolfa Šinkovca, ka je v dolgem, nad dve uri trajajočem zagovoru kazal veliko mirnost. Zanikal je vsako krivdo glede prevare in 6e zagovarjal, da je bilo njegovo poslovanje v »Vzajemna pomoči« tako pred sklenitvijo konzorcijalne pogodbe kakor tudi kasneje povsem pravilno-Zanikal je tudi, da bi bil vedel ali vsaj moral vedeti, da je bil ves zavarovalni sistem zgrajen na nesolidni podlagi. Skupno z ostalimi je sestavil statute po vzorcu pravil mariborske »Ljudske samopomoči« in po nekaterih nemški vzorcih, nikakor pa ni računal z zlorabami ter je svoje zaupnike opozarjal, da se smejo zavarovanja sklepati le za svojce. Ker pa sam ni mogel pregledovati vseh prijav, si ne smatra odgovornega za take primere, ko je n. pr. ena oseba sklenila 45 zavarovanj, vsakokrat za vsoto 45-000 Din. Bil je uverjen, da statuti popolnoma odgovarjajo zakonitim določbam, ker so bila praviia potrjena od banske uprave, potem ko so mu bila vrnjena v svrho nekaterih stilističn h poprav, kov. To mu je bilo dokaz, da je oblastvo predložena pravila tudi preštudiralo.
Pri poslovanju, pravi, ga niso vodili ni-kaki koristoljubni namerni. Delal je izključno le v splošno korist članstva, zase pa je pričakoval le dlogovorjeno mesečno plačo, povrnitev stroškov, ki sta jih imela z Ogrizkom z upravnimi investicijami, ki jih ceni na kakih 300.000 Din, pri čemer naj bi bile upoštevane tudi še nagrade obema za njuno poslovanje.
Zamika tudi, da bi bil s konzorcialno pogodbo napravil kaj nezakonitega, saj je odgovornost načelstva nasproti oblastvu in članstvu ostala ista kakor prej, sprememba je bila le v tem, da so člani konzorcija nasproti načelstvu prevzeli odgovornost za redno poslovanje in za napredek blagajne-Ostali člani načelstva pa so radii pristali na sklenitev te pogodbe, ker niso hoteli nositi bremen, združenih z obveznostmi vodstva-
Glede Zadnikarju izplačane zavarovalnine je priznal, da je združil vse prijave na en datum za 2 meseca nazaj in da je Zad- • nikar doplačal zaradi tega tudi vse doklade za nazaj. Njemu osebno Šinkovec tega sicer ni izplačal in iudi ne ve vzroka, zakaj je zavarovanje pomaknil za no za j. Zanika pa odločno, da bi bil to storil že po smrti 89 letne Marije Zadnikarjeve-
Glede Poljaka je navajal Šinkovec, da ga je vzel v službo kot knjigovodjo, ker je knjigovodstvo močno zaostalo. Res je Poljak prejel od njega iz imovine konzorcija posojilo 7.000 Din. Ta znesek pa ie Poljak nepravilno knjižil v dobro »Vzajemne«, zaradi česar ga je Šinkovec opozoril naj to popravi. Kdiai in kako je Poljak to napravil, tega Šinkovec ne ve: če pa je knjižil v njegovo korist ali korist konzorcija, je pravilno moral pri enem vpisu vknjižbo sboamirati. Zato niti Poljaka niti njega ne zadene nobena krivda.
Nerednost v knjigovodstvu je Šinkovec pojasnjeval s ogromnim delom, ki {e nenadoma preplavilo blagajno, tesni prostori pa niso dovoljevali, da bi se nastavile nove moš» Mnenja .pa je, da bi se daii dohodki fn izdaitki vendarle ngo*0"witii na pod-
lagi knjig, kartoteke in računa pri čekovnem uradu. Ko je revizor, vladni svetnik Anton Mencinger prevzemal 4. februarja 1932. blagajno, Šinkovec ni bil navzočen. Tudi ne more vedeli, koliko denarju je tedaj bilo v blagajni, ker se ni izvršila nobena redna predaja. Prav tako ni mogel Šinkovec pri današnji razpravi dati kakih natančnih pojasnil glede uporabe denarja; krivdo za to pa zvrača na okolnost, da so mu bile kljub ponovnim prošnjam knjige izročene na vpogled šele po preteku dveh let-
Zagovor ostalih
Bistveno skladno s Šinkovcem se je zagovarjal tudi obtoženi Ogrizek, ki je prav teko zanikal vsako krivdo ta zatrjeval, da v času uveljavljenja konzorcijalne pogodbe ni bilo velike razlike med dohodki in izdatki. Dohodki so nepredvideno pričeli naraščati šele kasneje. Smatralo se je, da ste s Šinkovcem povsem upravičeno med upravne stroške zaračunala tudi nagrado za delo od ustanovitve dalje za nazaj. Enako se je Poljakov zagovor strinjal z zagovorom Šinkovca glede transakcije posojila 7.000 Din.
Jakob Zadnikar je zatrjeval, da se na zadevo, kakor jo je tozadevno objasnjeval v zagovoru Šinkovec, podrobneje sploh ne spominja, zlasti ne, da bi se bil s Šinkovcem dogovoril za enotni datum glede izvedbe njegovega zavarovanja. Dopustil je sicer možnost, da se je določitev datuma izvedla po zagovoru Šinkovca, zanikal pa je odločno, da bi bil Šinkovca nagovoril k očitani prevari.
Po zasliševanju obtožencev je bila razprava ob 14. uri prekinjena in se je nadaljevala ob 16. uri.
Bodoče matere
morajo skrbeti da se izognejo vsaki ieni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice.
FRANZ-J OSEFO VA
voda se lahko pije ta deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
OsrL reg. S. br. 10485/36
Popoldne
Za neko manj važno pričo je bil zaslišan sin pokojnega Pelca, Stanislav, ki je izpovedal, da Ogrizek ni imel nikakega posla z blagajno ta knjigovodstvom ter da je opravljal le pisarniške posle ta korespondenco ta sprejemal stranke.
Za njim je bil zaslišan banski svetnik Anton Mencinger, ki je poročal, kako je bila izvršena revizija ta so bili izločeni nekateri člani vodstva ter nastavljeno novo uradništvo ta odstavljeno staro. Po njegovem mnenju ni bilo nobenih izgledov za sanacijo. V teku 15 mesecev je bila na podlagi razpoložljivega dokaznega gradiva izvršena rekonstrukcija stanja blagajne. Važna je bila nadalje njegova izjava, da tudi v naši državi še vedno poslujejo nekatere blagajne s tako imenovanim dokladnim kritjem.
Branilca dr. Pegan in dr. Homan sta slednjič predlagala, naj m pribavl od ministrstva za trgovino In obrt t svrho dokaza akt, da je ministrstvo po ponovni preiskavi in zaslišanju prič ter izvedencev a svoje strani razveljavilo ex offo razpusti-tveni odlok banske uprave in spet dovolilo poslovanje »Vzajemne pomoči«.
Razprava je bila zaključena ob 18.30 in se bo nadaljevala Se Jutri. Občinstvo je dopoldne kakor popoldne napolnilo dvorano.
Šolsko leto gre h kraju
Ko so bili v beograjski četrti moški gimnaziji zbrani učenci četrtega in osmega razreda, z njimi pa tudi starši in sorodniki, ter učenci višjih razredov, da bi slišali, « kakimi uspehi so kandidati za malo ta veliko maturo dovršili šolsko leto, je ravnatelj Miodrag Ristič izpregovoril takole: »Danes pri slovesu moram ugotoviti žalostno dejstvo. Učenci so razbili klopi, pokvarili stene, polomili obešalnike. Davi me je po telefonu klical oče nekega učenca. Rekel mi je, da se pripravljajo demonstracije proti meni Izdaj mi je celo, da se bo uporabljalo orožje. Neki gospod mi je sporočil po telefonu, da se bo njegov nečak končal. Pobegnil je z dama in pustil staršem za slovo; »Ustrelil se bom...« Ko je Ml nato razglašen učni uspeh, ki je zlasti v dveh oddelkih četrtega razreda zelo slab, je ravnatelj Ristič izjavil poročevalcu beograjske »Pravde«: »Je nekaj, česar ne morem povedati. Neuspeha je kriv dogodek, ki pa je samo člen iz velike verige dogodkov. Toda o tem se zdaj ne more govoriti, šele po Vidovem dnevu se bo vse razjasnilo.«
V	Sarajevu so pa v ponedeljek dopoldne imeli halo na učiteljišču. Profesor Atana-skovič je kandidatom za maturo čital rezultate šolskega leta. Ko je prišel na vrsto Anton Kobasič, star 21 let, doma iz Ostrož-ca v Hercegovini in mu je profesor sporočil, da ni pripuščen k maturi, je Kobasič skočil pred profesorja, bliskovito potegnil samokres, pomeril ta — dijaki so vriščali, nekatera dekleta eo se onesvestila. Kobasič je srdit pritisnil dvakrat na. petelima, a po vsej sreči samokreg ni počil. Ko je uvidel, da mu je orožje zatajilo, je Kobasič odvrgel samokres ta se pognal v divji beg. Policija ga je dolgo iska]a po vsem mestu in ko ga je naposled prijela, je priznal, da je hotel s profesorjem kratko obračunati.
V	Beogradu, kjer je šest moških gimnazij, bo moralo nad 200 malih maturantov ponavljati razred. Ob tem žalostnem rezultatu pravi »Vreme«: Srednješolci nikdar ne govore tako prepričljivo o sebi, kakor govore o njih številke, ki jih izvemo na koncu šolskega leta. Srednješolci ne govorijo radi, iz razlogov, ki so znani. Neraraiml^-vo pa je, da številke, ki presenečajo a svojo točnostjo ne morejo ničesar povedati o tem, kakšni so vzroki, da je do njih prišlo. Tega ne morejo pojasniti niti srednješolci, niti oni, ki jih glede tega vprašate. In številke kažejo letos spet žejo štab rezultat. Z malimi maturanti je najslabše.
Vse kaže, da bomo tudi še zanaprej mo. rali samo čakati na presenetljivo točne šte. vilke o porazih, o vzrokih pa borno ugTbaK vsak po svoje.
RADIO
Četrtek, 21. maja
Ljubljana 9: Koračnice slavnih skladateljev (plošče).—9.40: Verski govor (dr. Ciril Potočnik).—10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.15: Zbor balalajk na ploščah.— 11.30: Mladinska ura (gdč. Manca Komanova).—12: Cas spored, obvestila. — 12.15: Radio orkester igra po željah.— 13.15: Plošče po željah.— 16: Kmetijska ura: Slovenski kmetiški dom (g. L. Puš).— 16.20: Koncert vojaške godbe.—17: Predavanje ▼ okviru protituberku-loznega tedna (dr. Robert Neubauer).— 17.15: Koncert vojaške godbe.— 18: Reportaža z mednarodne foto-razstave.- 18.30: Plošče po željah.— 19: Cas, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura: Jugoslovanska misel ta sokolstvo (Hasan Ljubun-čič iz Beograda). —19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila ta Metoda.— 20.30: Vesel večer: Orkestralna glasba, kupleti, šla-gerji,— 22: čas, vreme, poročila, spored.— 22.15: Straussovi valčki (Radio orkester).
—	22.40: Esperantsko predavanje.
Beograd 17: Narodna glasba.— 19.50:
Plošče —20: Klavirski koncert.— 21: Zborovsko petje. — 22: Lahka glasba.— Zagreb 17.15: Orkester.—30.30: Iz Beograda.
—	22.15: Ples.— Praga 30: Opereta »Poljska kzic>— 22.30: Pester program.— Variant 20: Koncertni večer.— 21: Veseloigra —21.30: Pesmi. — 22.15: Komorna glasba
—	22.50: Ples.— Dunaj 11.15: ilfmki« glasba.— 12.35: Orkester. 15.40: Komorni kvartet.— 17.40: Orkester in plošče.—19.45 Zabaven program. — 20.45: Humor. — 23.45: Plesna muzflca.— Berlin 19: Plošče —20: Orkestralen ln pevski koncert.— 22.30: Ples. — Miinchen 18.20: Melodija in ritem.— 20: Serenade.— 22.30 Plesni orkester.— Stuttgart 60: Plesni večer iz Hamburga.— 24: Nočni koncert
CENE MALIM OGLASOM
Po so por m besedo, Din 3.— davka a vsak oglas in enkratno pristojbino Dta S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenitv® se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	% m m
odgovor, priložite JWM	^
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana«
Slu/bo dobi
Beseda 1 Din, davek 8 Din. sa Šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši meeek 17 Dta.
Natakarico
dobro moč, sprejme hotel 8trakel.	12160-1
Mizar
1	lastnim orodjem, dobi »lužbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12153-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj. Plačam dobro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12173-1
Korespondentinja
s popolnim znanjem slovenščine, dobi mesto. Samo pismene ponudbe v obeh jezikih z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju nod >Perfektna«.
12135-1
2	mladi gospodični
čedne zunanjosti, iščem za »erv-iranj« za čas velesej-ma. Javiti se je med Ii9. in 21. uro zvečer v kavarni »Emona.« pri blagajni!
12135-1
Prodata
Beeeda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Botri - botrice
prodam briljantne uhane in dva briljantna prstana. — Istotam naprodaj pisalna miza s stolom. Vošnjakova ulica 18.	1:21136-6
2 roloja
s portali trgovskega lokala, velikost 250 X 185, prodam. Tavčar, Ljubljana, Kodeljevo, Zadružna 14.
12144-6
ulj
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din
Samsko sobo
malo rabljeno in stoječo sobno uro, prodam. Vodnikova ie.	iaiao-12
Posesti
i
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Dta.
Parcelo
v izmeri 4000 kv. m, pro dam. Anton Pogačar. Zg Šiška 81.	11743-20
Stanovanje
odda
Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje laslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din.
Malo stanovanje
oddam boljšemu gospodu za junij. Ogled dopoldne od 10—IS in od 3—4. Groharjeva 115, Mir je.
12156-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj ali nozneje. Poizve se: Mariborska ulica 39/1.	12148-21
Vzgojiteljico
mlajšo, z lepim vedenjem, B popolnim znanjem nemščine, ki zna opravljati tudi hišna dela, iščem k fantku 3y, let in punčki 9 let starosti. Nastop 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
121130-1
Dobro kuharico
pošteno, ki zna opravljati vsa ostala hišna dela, iščem b 1. junijem, plača 300 Din. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.	13140-1
Potniki
Beseda 1 Din. lavek b um. za šifro ali lajanje naslova 5 D.jl Najmanjši znesefc 17 Dta
Potnika
verziranega v mlevski stroki za Ljubljano in okolico sprejme renomirani mlin. Ponudbe z navedbami dosedanjih službovanj, in zahteve plače je poslati na ogl. odd. JutTa pod »Mline 12101-6
Krajevne zastopnike
proti dobri proviziji, išče zavarovalna družba za Celje, Konjice, Šoštanj, Gornji grad, Solčavo, Laško, Rimske Toplice, Krško, Brežice, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Ruše in Marenberg. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »777<.
12171-5
£3ajen<ii ((ce)
Besed* l Din. davek b Din za šifro al! lajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Dta.
Kmečkega fanta
sprejmean takoj v učenje pekovske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12157-44
Vsaka Oeseda 50 par; davek 3 Din za lajanje naslov« s Dta, najmanjši znesek 12 Dta.
Ciganska godba
prvorazredna, 5 mož z znamenito pevačico, nagrajeno na tekmi pevačic, cimbal, jazz-bas, jezz-harmonika, 2 violini, išče mesto. Nastop po dogovoru. Kapelnik Nikolič, Maribor, Koroška SO.
121,70-2
Izgubljeno
Lorgnon
pozlačen, sem izgubila. — Pošten najditelj naj ga odda proti nagTadi v ogl. odd. Jutra.	121*41-38
Živali
Zelen papagajček
je ušel v nedeljo dopoldne v smeri čez Gluhonem-nico proti bolnišnici. Kdor ga je ujel, ga prosim, naj ga odda hišnici Jegličeva cesta 10, proti nagradi.
13147-27
Avto,iHoto
Beseda 1 Din, davek 3 Dta, za šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Dta.
Razproda jamo
avtomobile:
novi 800 kg trgovski ka-mionet, poraba 10 1, 2-sedežni potniški poltovorni, 9 1, 4-sedežno maio limuzino. Več do-bro ohranjenih avtomobilov. Rezervne dele Renault, pnevmatike Dunlop 16 X 45 po smešno nizkih cenah. Sik ar. Cesta na Rožnik 10.
10662-10
Redka prilika!
Prostovoljna javna dražba velikega števila rabljenih, osebnih in tovornih avtomobilov bo v kratkem. — Smešno nizke cene. Cas ta kraj se izve pri »Desa«, Ljubljana, Gosposvetska i.
12164-10
ff.TTflTTB
Beseda 1 Dta, davek 3 Dta, za šifro aii dajanje naslova 5 C^n- Najmanjši znesek 17 Dta.
Kolesa
malo rabljena, nova, od 900 Din naprej, edino pri »PROMET« (nasproti kri-žanske cerkve).
32142-1H
Kapital
Seseda 1 Dta. davek S Dta. sa šifro ali dajanj« naslova 7 Dta. Najmanjši znesek 17 Dta.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov
vnovčuje
po najvišji ceni takoj gotovini Trg. ag. za bančne In kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14/11, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost ta strogo solidnost v vseh poslih.
1TL277-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice v Radovljici, znesek Din 100.000 prodam proti takojšnjemu izplačilu. — Pojasnila daje Alojzij Planinšek, agt. za bančne posle, Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35.10.	12160-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40,
izvršuje najbolje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk.
10750-16
Vrtne solnčnike
IZDELUJE BELA FETTMANN, ZAGREB
Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke.
Makso Neurath in drug
Osijek I, Pejačevičeva ul. 16, telef. 300
Vrtanj« globokih vodnjakov
dobave in čiščenje vode. — Sesalke.
Ob vsaki priliki -se spomnite
da ao .Jutrovi" .Mali oglasi* \ Sloveniji najuspešnejša, naj-cenejSa in najhitrejša posredovalnica sa službe vseh vrst, sa prodajo in nakop vseh stvari, sa nepremičnina, lokale, podjetja, kapital, Cenitve la sa vse drago
Stanovanje
3 sob, komfortno, z vrtom, oddam za Bežigradom. Naslov v posl. Jutra.
12172-31
Sobo odda
tieseda 1 Dta. davek 8 Dta. ca šifro ali dejanje naslova i Dta. Najmanjši znesek 17 Dta
Kot sostanovalko
sprejme starejša gospa solidno gospodično na Mirju. Ponudbe pod šifro »100« na ogl. odd. Jutro.
12175-23
Lepo sobo
zračno ta solnčno, strogo separiran vhod, oddam. — Knafljeva ul. 13/11.
12162-26
Kabinet
v centru mesta, ugodno oddam. Ogledati Knafljeva 113/11.	12161-23
Prazno sobo
v pritličju, strogo separi-rano, oddam s 1. junijem zakonskemu paru, dvema gospodičnama ali gospodoma. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bom točen plačnike.
1)1866-33
TUJ
Beseda 1 Dta, davek 3 Dta. za šifro ali dajanje -aslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, event. 8 stopnic, iščem v centru mu, odnosno ne daleč od velesejma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za dalj časac.	12174-23a
m
V podruž. »Jutra« v Celju je dvigniti sledeča pisma:
Brez posredovanja, Celje, Miren Nemec, Neoddani, Pevovodja, Prijeten in udoben dom, Promet, Zaslužek, Zanesljiva.
12165-24
Razno
Beseda l Dta. davek 8 Du, za šifro ali dajanje naslova 5 Dta Najmanjši znesek 17 Dta.
Trenchkoate
ter vsa
OBLAČILA
v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje
pri Preskerju
Sv. Petra c. 14
Telefon 38-83.
Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto
lepo »Patent«
toaletno ogledalo
s stojalom, izdelano z vložkom za sliko.
D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor.
Za pomlad !
Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni, »Paket serija S« vsebina: 1j5—31 m prima oksfordov, touringov ta cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« i sto tako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. »KOSMOS«, razpošiljalnlca ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta št 1.
Zahtevajte. fUHKod odlično- in, yuxew

DRUŽBO SALAMO
//
IZDELEK: INDUSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPREŠIC (PRI ZAGREBU) TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ŠTEV. 14
Mlin v Bački
išče liferante za letno dobavo
50—100 vagonov
stavbnega in rezanega lesa, slov. blaga, po običajnih kondicijah proti prevzemu približno 50 vagonov prima brez-konkurenčne banaške moke (duplikat blagajna). Ponudbe le od resnih podjetij s ceno za les frco Bogojevo
pod št. 43466 na PubUcitas d. d. — Zagreb, Ilica 9. — Posredovalci izključeni.
Telefon
2 9 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMI Dolenjska cesta
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Iz življenja na deželi
KRANJ. Francosko akademijo kot zaključek tečajev priredi na Vnebohod ob 10- v gledaliSki dvorani Narodnega doma Francoski krožek v Kranju s sodelovanjem gimnazije. Ker se bosta akademije udeležila ljubljanski francoski konzul g. Remerand in lektor francoščine g. Lacroix, vati odbo-občinstvo in urade, da se udeleže v častnem številu omenjene prireditve, h kateri je vstop svoboden.
RAJHENBURG. — »Napredni« dopisnik »Slovenca« iz Rajhenburga je načel razpravo o gospodarskih razmerah, kar je za sedanje dobre čase skoro popolnoma odveč. Serija člankov se je pričela pri novem plotu nekega gostilniškega vrta. Dopisnik »Slovenca« je pa ta plot baje opazil v eni prejšnjih noči, ko se je s potnim čelom moral nasloniti na to ograjo, da je vzdržal ravnotežje pri važnem opravilu. Tudi višino plotu je precenil v tem položaju na dvojno mero. S tem pa vprašanje plotov v trgu še daleč ni rešeno! Cuje se, da se bodo s lični plotovi gradili še pri drugih hišah — tudi zasebnih — da bodo imeli gotovi ljudje več prilike skakati čez plot v vseh mogočih oblikah. Spočetka bodo služili ti plotovi za vaje doma, da se jih ne bo moglo motiti zunaj, četudi pod plaščem teme. Ponekod bodo pa služili taki plotovi tudi v obrambo pred radovedneži. Pa še nekaj! Večerne majniške pobožnosti opravlja v rajhenbur-ški baziliki po večini neki laik, ki pa je že prvo nedeljo v maju odpovedal — kakor se pritožujejo obiskovalci teh pobožnosti. Pa kaj to? Zdaj so na dnevnem redu Občinske volitve, kar je — kakor pričajo dejstva— nekemu gospodu menda važnejše, kakor pa cerkveno opravilo. Naj le Se kdo zine, da v teh časih peša naša vera! No, pa je zato na Senovem drugače. Da tam niso prikrajšani na takih pobožnostih, skrbita zato dve gospodični učiteljici na meščanski šoli. V vneti gorečnosti in pobožnosti sta priredili v nedeljo v cerkvici po. leg šole tako majsko pobožnost v dobro preračunani točnosti baš ob uri, ko se Je vršila v šolski dvorani igra sokolskega društva. Zelo lepo je to, ako se človek spreobrne ter z dobrimi deli in pokoro skrbi za preteklost in bodočnost.
VOJNTK. Narodna šola je s pomočjo Kola J. S. v Vojniku priredila 10. maja v posojilniški dvorani lepo uspel materinski dan. Da je bilo še lepše, je prihitela na pomoč mladini priljubljena gdč. Manica Romanova Dvorana je bila polna mater in otrok. Po kratkem pozd a^i s. predsednice ge. Mire Jankovičeve Nj. VeL kraljici
Mariji, prvi materi v državi in po pozdravu vseh navzočih so se vrstile deklamacije in i-etje učencev narodne in meščanske šoie. Nato je nastopila s. Manica Romanova, ki si je s pravljico o zakleti kraljični in ugankami osvojila malo in veliko. Sledila je igra »Snidenje« Ivana Albrehta. 2ela je tako veliko navdušenje, da so morale na primer vile ponavljati svoj rajalni ples. Čestitamo s. Vovkovi in Ahtikovi na lepem uspehu. Tako ljubkih otroških igric si želimo videti še večkrat na odru!
SEVNICA, Zvočni kino bo predvajal danes in jutri fiim »Izgubljeni otrok«, sestavljen po zgodbi o ugrabitvi Lindberghovega otroka
BREŽICE. Dramski odsek Sokola je po dolgem času vprizoril zadnjo soboto Go-goljevo »ženitev«. Vloge so bile zelo posrečeno razdeljene in je vsak posamezni igralec podal svojo vlogo prav dobro. Upamo, da nam prihodnja sezona prinese spet kaj novega!
Ta kisikova kopel odstranjuje
KDRUOftU

Nase gledališče
D B A M A
Sreda, 20. maja: Tiran. Premiera. rroshwa 251etnice umetniškega delovanja Milana Skrbinška- Izven.
Četrtek, 21. maja: Prva legija. Izve«. Znižane cene od 14 Din navzdol.
Petek, 22. ma.ia; Tiran- Red Četrtek.
OPERA
Sreda 20. maja; Othello. Red Sreda. Gostuje Marij Šimenc.
Četrtek, 21. maja: zaprto (Gostovanje v Mariboru: Seviljski brivec. Izven).
Petek, 22. maja; zaprto. (Gostovanje v Mariboru; Seviljeki brivec Izven)-
Mariborsko gledališč« Sreda 2o.: Zaprto.
Četrtek 21.: ob 20. Seviljski hrfvee. Gostovanje ljubljanske opere. Red C.
Petek 22 : ob 20. Seviljsiki brivec- Gostovanje ljubljanske opere. Red A.
Kurja očesa, ki bolijo in pečejo, se lahko i korenino odstranijo po tej zdravilni kisi-kovi kopeli. Brez bolečine in nevarnosti »o sa vedno izginila. Dajte ▼ vodo toliko Saltrat Rodella da bo dobila videz mleka, potem pa pomočite noge v tako kopel. Poškodovana koža se bo zacelila, otekline bodo izginile, žulji pa ne bodo več boleli. Saltrat Rodell se prodaja v vseh lekarnah, droge-rijah m parfumerijah. Cena je neznatna.
Postani in ostani član Vodnikove družbe !
OCdvr o|/acu;e ta
mafM*c«fufe/
---------"
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
JOSIPA TRDINA
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Kancu, čč. duhovščini, pevskemu društvu Sloga in godbi Sloga, gasilskemu društvu, Olepševalnemu društvu Rožna dolina, in njegovim kolegom, ter vsem sorodnikom in prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
VTC, dne 19. maja 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
V nepopisnih mukah nas je zapustila, previdena s svetotajstvi naša zlata, nepozabna soproga, mamica, teta in svakinja, gospa
Ana ličar, roj. Pikuš
dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Pogreb bo v sredo, dne 20. maja 1936. ob 4. uri popoldne izpred
mrtvaške veže spln?ne bolnice na pokopališče na Viču.
LJUBLJAN ' - 19. maja 1936.
Žalujoči soprog JOSIP TICAR z otroci in ostalo sorodstvo.
Zahvala
za premnoge izkaze iskrenega sožalja ob priliki smrti naše nepozabne soproge in mamice, hčerke, sestre, svakinje in tete, gospe
K ATI TRŠAR
e
soproge posestnika, lesnega trgovca in župana,
Iskrena zahvala za vse poklonjene vence in cvetje, kakor tudi za vsa pismeno in ustmeno izkazana sožalja.
Posebno zahvalo izrekamo č. g. duhovščini, gg. zdravnikoma, Gasilski četi, Dol. ^ Logatec, Sokolskemu društvu, pevskemu društvu. Podmladku Jadranske straže, vsem zastopnikom oblasti in uradov.
Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem in cenjenemu občinstvu, ki so spremili blagopokojno k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo darovala v domači farni cerkvi v petek, dne 22. t. m.
Naše dobre mame, gospe
DOL. LOGATEC, 20. maja 1936.
Žalujoči ostali.
ODVETNIKA VDOVE,
ni več.
Z 61 leti se je postavila od tega sveta in je odšla od nas za vedno.
Spavaj mimo! Ti zeli Tvoj sin
VLADI«
Urejuje Davorin Ravijen, «- Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Rflmlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane JezerSek. — Za inseratoJ del Je odgovorni Alojz Novak. ~ Vsi v ItfabUan: