NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti
časo
_
Kmetijstvo Gornja Radgona
• Dobra napoved za kmetijski razvoj
O Stran 3
Ptuj, torek, 28. avgusta 2012
letnik LXV • št. 68 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Olimpija že četrta v vrsti!
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
Tenis • Rola v Vinkovcih do obeh lovorik, uspešen tudi turnir evropske serije na Ptuju
O Stran 12
Ptuj • 43. Festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2012
Zmagovalci Nemir, Petka, Klara Lorger in Vera Šolinc
V idiličnem okolju ptujskega gradu, na spodnji grajski ploščadi, kjer so se v preteklosti v plesnih ritmih ter v izbrani kulinariki zabavale in družile številne generacije Ptujčanov, je 24. avgusta potekal 43. Festival narodnozabavne glasbe.
Na njem se je predstavilo deset izbranih ansamblov, ki so si vstopnico za nastop priigrali na avdiciji v Preddvoru. Ptujski festival ostaja elitni festival na področju narodnozabavne glasbe, je med drugim povedal velik poznavalec te glasbe Brane Klavžar. Letošnji slavljenci so postali ansambel Petka (na fotografiji), ki ga je strokovna komisija prepoznala kot najboljšega med kvinteti, občinstvo pa je za najboljši ansambel letošnjega festivala izbralo ansambel Nemir, ki je bil najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, po izboru televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev pa je zapel tudi najbolj všečno melodijo letošnjega festivala, pesem Samotar. Nagrado za najboljše besedilo je letos prejela Vera Šolinc (Srčni muzikant), Klara Lorger pa Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Zavrč v 2. polčasu zlomil odpor Kalcerja
O Stran 12
Podravje • Nevarne pelinolistne ambrozije je vedno več
Plevel, ki postaja neobvladljiv
Čeprav se o razraščanju najbolj alergene rastline, pelinolistne ambrozije, poroča, obvešča in opozarja že nekaj let zelo aktivno, vse skupaj očitno ne pomaga kaj dosti. Tega nevarnega plevela je namreč povsod okrog nas vsako leto več.
Najbolj nevarna je pelino-listna ambrozija prav v teh dneh pa tja do konca septembra, dokler traja obdobje cvetenja. Povečana koncentracija prahu pelinolistne ambrozije povzroča alergije - seneni nahod.
Obvezno zatiranje pelino-listne ambrozije so sprejeli v več državah srednje in vzhodne Evrope, a se je ne da več izkoreniniti. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje je takšno odredbo, s katero se zahteva sprotno in nujno odstranjevanje rastline z vseh parcel, kjer se pojavi, sprejelo in uveljavilo pred dobrima dvema letoma, in sicer jo mora odstranjevati imetnik zemljišča. Očitno pa odredba ostaja na papirju, saj je ambrozije povsod videti vedno več, še zlasti ob robovih cest (ki so občinska ali državna last), pa tudi na njivah oziroma ob njih.
Kadar ambrozija raste v vito puljenje celih rastlin, si- njenim cvetenjem, lahko tudi manjših združbah v naseljih cer pa je potrebna večkratna v kombinaciji z drugimi mein vrtovih, je najbolj učinko- košnja ali mulčenje še pred todami. Tudi v tem času še ni
Kljub temu da se že več let opozarja na razraščanje nevarne, visoko alergene pelinolistne ambrozije, ki škodi tako zdravju ljudem kot pridelkom, je tega plevela vedno več...
prepozno za njeno odstranjevanje, saj večinoma še ne tvori semen, s katerimi se sicer razmnožuje.
Na izjemen razrast pelino-listne ambrozije se je prejšnji teden odzvalo tudi kmetijsko ministrstvo z javnim pozivom, v katerem navajajo: „Ker se v Slovenijo širi zlasti z vzhoda po brežinah cest, železnic in vodotokov, je treba poskrbeti za njeno uničenje, da se ne raznese na kmetijska zemljišča, kjer je lahko hud plevel, ki močno znižuje pridelke. Pri sedanji tehnologiji pridelave v kmetijstvu, kjer se stremi za čim manjšo uporabo herbicidov ali pa gre celo za ekološko pridelavo, lahko pride do neobvladljivih težav v primeru povečanega populacijskega pritiska ambrozije v posevkih, ki dolgo časa po setvi ne prekrijejo tal, kot so okopavine, koruza, ozimna žita). Strokovne službe opozarjajo imetnike zemljišč, da pričnejo odstranjevati ambrozijo takoj, ko jo opazijo na obronkih poljskih poti, brežin ali posameznih njiv. Zlasti se po spravilu pridelkov ne smejo zapleveliti krompirišča in žitna strnišča, saj seme ostane dolga desetletja v tleh in škoduje vsej nadaljnji pridelavi.
SM
Foto: SM
Slovenija • Enotnosti glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo ni
Koalicija zanika vladno krizo
Parlamentarni vrh sredi minulega tedna ni prenesel bistvenega preboja pri enem najbolj perečih političnih vprašanj tega trenutka - zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Podpore opozicije ni, premier Janez Janša pa meni, da bodo Slovenijo v to prisilile okoliščine. Koalicija je medtem zanikala šušljanja o vladni krizi.
Jankovic: Na sestanku bi morali govoriti o razvoju Slovenije
Na sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin bi po mnenju predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jan-kovica morali govoriti o razvoju Slovenije in ne o namišljenih temah, »ker zlato fiskalno pravilo ne rešuje ničesar«.
»Mislim, da sem eden od dveh članov opozicije, ki sva vabljena na sestanek, s tem, da so po razgovoru z Igorjem Lukšičem (SD) njega prej kontaktirali, če ima čas ob 17. uri. Mene niso, mene so kar povabili. In to je tudi odnos predsednika vlade do predsednika največje parlamentarne stranke. Očitno si me ne želi na sestanku,« je dejal Jankovic.
O holdingu, ki bi upravljal z državnim premoženjem, je Jankovic povedal, da so za enotno upravljanje. »Vendar brez podatkov, da se gledamo v oči in rečemo, to bi bilo dobro, jaz ne znam delati. Vidi se, da nihče ni bil v gospodarstvu, ker tako delajo,« je povedal.
Jankovic je o fiskalnem pravilu v nagovoru na odprtju mostu povedal, da je to v slovensko ustavo vpisano že skoraj 50 let. Po njegovih besedah je treba le spoštovati načela ustave in imeti vsebino, kamor, pravi, spadajo tudi nove investicije, ki državljanom zagotavljajo delo.
Janša je po današnjem sestanku prepričan, da bo Slovenija fiskalno pravilo vendarle zapisala v ustavo. V to nas bodo prisilile okoliščine, bo pa cena visoka, je dejal predsednik vlade, ki še vedno dopušča možnost, da bi na vpis fiskalnega pravila v ustavo vezal zaupnico.
V nasprotovanju zapisu pravila v ustavo s strani opozicijskih PS in SD Janša vidi politizacijo. Da ne gre več za vsebino, je po njegovem opozicija priznala s tem, da je pripravljena enake zaveze zapisati v zakon, ne pa tudi v ustavo. Opozicija namreč meni, da bi zadoščalo sprejetje navadnega izvedbenega zakona.
To pa po Janševem mnenju ne drži, saj se je Slovenija zavezala, da bo zlato pravilo implementirala na ustavni ali podobni ravni. Vlada zato takšnega zakona ne bo predlagala, saj bi »naši partnerji to vzeli kot slabo šalo«, je dejal Janša.
Po njegovih besedah prihaja čas, ko se bo treba soočiti z razmerami in ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo »ne Branimir Štrukelj ne Dušan Semolič ne predstavniki delodajalcev ne parlamentarne stranke«, pač pa bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. »In tisti 'socialni dialog' bo nekoliko drugačen,« še dodaja premier.
Janša še vedno dopušča možnost vezave zaupnice na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe. Prav tako ostaja možnost vezave zaupnice na ukrepe, »ki so potrebni, da koalicija normalno deluje«, je dodal. Glede ugibanj o padcu vlade in morebitni tehnični vladi pa Janša pravi, da se koalicija danes ni ukvarjala z »zadevami, ki so drugotnega pomena«. Pred njimi je namreč priprava proračunov za
prihodnji dve leti, je poudaril. Pri izidih sestanka vodij parlamentarnih strank je Janša izpostavil mnenje udeležencev, da so parlamentarne delovne skupine vendarle dosegle nekaj napredka pri uskladitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakon o agenciji oz. skladu za sanacijo bank. Po Janševih besedah bo v dveh tednih znano, ali bo zakona mogoče uskladiti.
Povedal je tudi, da se je vlada zaradi padca bonitetnih ocen odločila spremeniti prioritete. Tako bo v kratkem pripravila pokojninsko reformo in reformo trga dela. Ker je časa za sprejem bistveno manj, bo vlada »prisiljena usklajeno, lahko pa tudi neusklajeno zakonodajo predlagati še v začetku jeseni«, je dejal premier.
Do poteka današnjega sestanka so bili sicer v opoziciji precej ostri. Vodja poslanske skupine PS Jani Moderndor-fer je tako ocenil, da kakšnega prav resnega namena tega sestanka ni bilo, usklajeno ni bilo nič. Prvak PS Zoran Jankovic pa je znova poudaril, da je fiskalno pravilo nek make-up, ki ga vlada potrebuje za prikrivanje svoje nesposobnosti in nerešenih problemov.
Predsednik SD Igor Lukšič je izrazil predlog, da bi vendarle sprejeli zakon o fiskalnem
Preiskava okoliščin balonarske nesreče se nadaljuje
Preiskovalci nadaljujejo s preiskavo okoliščin četrtkove nesreče toplozračnega balona, v kateri so umrli štirje ljudje. Preiskovalci so v četrtek končali s prvim delom ogleda ostankov balona in kraja nesreče. Balon so nato odpeljali na varovano mesto, kjer bodo nadaljevali s preiskavo, je dejal vodja službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Roman Rovanšek. Prve ugotovitve sicer kažejo, da je do nesreče prišlo zaradi striženja vetra pri tleh.
V Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana so v četrtek pripeljali 21 poškodovanih. V UKC so sprejeli tri otroke, eden je težje poškodovan in je v intenzivni negi. Pet so jih prepeljali v novomeško bolnišnico, po enega pa v Celje in na Jesenice. Iz Ljubljane so zaradi prezasedenosti v UKC Maribor pripeljali dve osebi z opeklinami, eden od teh naj bi bil pilot.
Več balonarjev je sicer v medijih opozorilo, da četrtek ni bil primeren dan za letenje in da bi pilot lahko
pravilu, če pa bi se potem izkazalo, da to še ni dovolj in da s tem Slovenija še ne izpolnjuje svojih zavez, bi delali na ustavni večini. »Naš pogoj za to je, da pridobimo stališče ustavnih pravnikov in ustrezne instance v Evropski komisiji,« je dodal.
Predsednik Državljanske liste (DL) Gregor Virant je vztrajanje opozicije pri nasprotovanju zapisu fiskalnega pravila v ustavo označil za »veliko tveganje«. Ob tem je menil, da tisti, ki temu nasprotujejo, s tem prevzemajo zelo veliko odgovornost za tisto, kar se bo s Slovenijo v nadaljevanju dogajalo na mednarodnih finančnih trgih. »To so resne stvari in mislim, da se malo igračkajo z državo.«
Da je neenotnost slovenske politike glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo slaba novica, je ocenil minister za finance Janez Šušteršič. Ta meni, da bo Slovenija to novico le težko pojasnila mednarodni javnosti. Sicer pa minister poudarja, da trenutno ni toliko pomembno, kaj o potrebi po vnosu fiskalnega pravila v ustavo meni slovenska politika ali pravna stroka, še najmanj pa na primer francosko ustavno sodišče, na mnenje katerega se med drugim opira opozicija.
Po ministrovih besedah je pomembno, kaj tisti, ki Slove-
vremenske spremembe predvidel, a je Rado Petrovič, pilot drugega balona, ki je istočasno, a varno pristal na Barju, zatrdil, da vremenske napovedi pred njihovim vzletom tega niso kazale.
Nekatera opozorila so letela tudi na dejstvo, da je ponesrečeni balon v košaro sprejel 32 potnikov in je največji v Sloveniji, hkrati pa tudi težje upravljiv v slabših vremenskih razmerah, zato je izkušenost pilota zelo pomembna. Ob tem so na dan prišle tudi informacije, da pilot ponesrečenega balona ni imel veljavnega dovoljenja, saj so mu ga junija preklicali, ker ni v določenem roku opravil izrednega zdravniškega pregleda. Pilot naj bi bil sicer skupaj s kopilotom v nesreči tudi hudo poškodovan. (sta)
RTV-prispevek znižan za 10 %
Vlada se je na zadnji seji odločila znižati RTV-prispevek za deset odstotkov, so potrdili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Na ministrstvu so razložili, da mora vlada po zakonu do konca avgusta sprejeti sklep, ali se bo prispevek za prihodnje leto spremenil.
nijo ocenjujejo in jo spremljajo in od katerih je odvisno, ali lahko dobi denar za financiranje svojih potreb, menijo o tem, ali je zakon dovolj resna zaveza.
O tem, da je fiskalno pravilo potrebno vpisati v ustavo, so se že dopoldne na ločenem srečanju strinjali predstavniki koalicijskih strank. Ti so se sestali v zelo napetem ozračju, saj je se v zadnjih dneh pojavilo nekaj namigovanj o vladni krizi, njeni rekonstrukciji in celo o možnosti nastopa tehnične vlade. Takšne govorice so predstavniki koalicije odločno zavrnili.
Po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina tako o rekonstrukciji vlade danes niso govorili, prav tako ne o nezaupnicah. Tudi Virant je zagotovil, da so se na sestanku »zelo malo pogovarjali o samih sebi«, pač pa o problemih in rešitvah zanje.
Je pa koalicij a ob poenotenju glede fiskalnega pravila na srečanju pregledala tudi poročilo delovne skupine, ki se je ukvarjala z ustanovitvijo holdinga za
Sporočilo po seji vlade z obvestilom o znižanju RTV-prispevka naj bi prišlo v kratkem, je pa minister za izobraževanje Žiga Turk na spletnem omrežju Twitter odločitev vlade že objavil. Zapisal je, da se s tem zategovanje pasu v javnem sektorju širi tudi na Radiotelevizi-jo Slovenija (RTVS), prihranek pa ostane gospodinjstvom. Na zapisano se je - prav tako na Twitterju - odzval tudi že generalni direktor RTVS Marko Filli. »Petnajst evrov letno za gospodinjstvo, izjemen prihranek! RTV pa bo ukinil veliko programa ...«, je objavil. Vodstvo RTVS je julija na vlado, pristojno ministrstvo in v državni zbor naslovilo vlogo, kjer jih pozivajo k pravočasni določitvi ter zakonski ureditvi višine rtv-pri-spevka od 1. januarja 2013 dalje. Po prepričanju vodstva ekonomski razlogi govorijo v prid zvišanju ali vsaj ohranitvi dosedanje višine prispevka. Od 1. januarja letos sicer RTVS obračunava prispevek v višini 12,75 evra. (sta)
Občine z več prihodki in odhodki kot lani?
Analiza občinskih proračunov, ki jo je opravil Planet GV, kaže,
upravljanje z državnim premoženjem. Ta je ugotovila, da je zadeva v veliki meri usklajena. A kot je dodal Virant, je pri upravljanju državnega premoženja »daleč najpomembnejše vprašanje, kdo bo tistih osem ali devet nadzornikov«.
Glede vprašanja sanacije bančnega sistema pa je dejal, da je koalicija soglasna, da se slabe terjatve prenesejo na agencijo oziroma sklad in se to stori čim prej. Tako bi lahko čim prej šli tudi v prodajo NLB, je pojasnil.
Tema današnjega koalicijskega sestanka je bil tudi proračun, vendar po Virantovih navedbah v podrobnosti še niso šli, zato je lahko danes omenil le »splošne principe priprave proračuna«. Virant je tako napovedal rešitve v smeri zniževanja primanjkljaj, tako da bi se ta ustavil pri 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Posegi za uravnoteženje proračuna naj bi bili takšni, da ne bodo nikogar drastično prizadeli.
STA (Pripravlja: SM)
da so letošnji proračuni precej večji od lanskih. Napovedani prihodki znašajo 2,54 milijarde evrov in bodo, če jih bodo dosegli, za 23 odstotkov višji od tistih iz zaključnih računov za leto 2011. Odhodki pa naj bi bili višji za kar 30 odstotkov. Iz podatkov je razvidno tudi, da so za občine vse pomembnejša evropska sredstva. Letos naj bi jih pridobile rekordnih 291 milijonov evrov. Leta 2007 so občine pridobile na račun evropskih skladov le za odstotek prihodka, lani za pet odstotkov, letos pa naj bi ta delež znašal kar 11,7 odstotka. Ob tem se povečuje tudi vrednost sredstev, ki jih občine dobijo iz drugih virov, denimo s prodajo zlasti zemljišč in nepremičnin. Ti prihodki naj bi bili letos kar trikrat višji od lanskih in naj bi dosegli 166 milijonov evrov.
Se pa povečuje tudi proračunski primanjkljaj in zadolženost občin, kaže analiza v okviru projekta Zlati kamen. Lani je primanjkljaj vseh občin skupaj znašal 36 milijonov evrov, letos pa naj bi zrasel na 188 milijonov. Zadolženost občin naj bi se glede na proračune povečala za skupaj 87 milijonov evrov. Skupni občinski dolg bo tako presegel 710 milijonov evrov. (sta)
Uvodnik
Starši smo vzgled tudi v slabostih
Čeprav nedeljske padavine z ohladitvijo ne pomenijo, da se poletje poslavlja, je dejstvo, da smo sredi zadnjega počitniškega tedna in da so priprave na novo šolsko leto v zaključni fazi. Pričenja se tiidi skrb za varnost naših šolarjev. Učenci, ki so najpogosteje pešci, so namreč najbolj ranljiva kategorija udeležencev v prometu, zato smo dolžni na njihovo varnost vedno znova opozarjati. Da bi novo šolsko leto pričeli čimbolj varno, so se v ponedeljek sestali ravnatelji ptujskih osnovnih in srednjih šol s policisti ter člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Večjih nepravilnosti ob pregledu varnih šolskih poti sicer niso ugotovili, kljub temu pa sklenili, da morajo biti vse pomanjkljivosti do pričetka pouka odpravljene.
Pozitivno je, da v letošnjem letu na našem območju v prometnih nesrečah ni umrl noben otrok, in pohvalno, da so vzdrževalci cest v glavnem že obnovili talne označbe. Opozoriti pa velja, da so čez poletje opazili veliko mladih kolesarjev brez varnostnih čelad. Ker nosijo za to največ odgovornosti starši, jih moram spomniti, da so dolžni poskrbeti za nakup in obvezno uporabo varnostne čelade svojih otrok. V prvih dneh pouka bodo za varnost otrok tudi letos skrbeli policisti, člani svetov za preventivo in združenja šoferjev in avtomehanikov, pa tudi gasilci in upokojenci. Vendar ne smemo pozabiti, da je ob tem izredno pomembna in odgovorna vloga staršev. Skupaj z otrokom večkrat prehodite njegovo najvarnejšo šolsko pot in ga opozarjajte na najbolj nevarne dele. Ne pozabite, da se otroci do 12. leta ne smejo voziti na sprednjem avtomobilskem sedežu, da je uporaba varnostnega pasu obvezna tudi na zadnjem sedežu, da je uporaba otroških varnostnih sedežev obvezna, dokler otrok ne zrase do določene višine, da lahko varno uporablja tovarniško vgrajene varnostne pasove. Odsvetujemo, da otroci prihajajo v šolo z rolerji in kolesi, če pa se z vašim soglasjem za to odločijo, pa se pogovorite o varnem ravnanju. In ne pozabite, da otroci vsa vaša ravnanja opazujejo, pogosto jih celo posnemajo. Zato bodite dober vzgled. Vse vaje na šolskem ali domačem dvorišču, zloženke, prometne igre in računalniške igrice ter šolske ure o prometu so dragocena pomoč pri spoznavanju in utrjevanju pravilnega ravnanja otrok v prometu, vendar brez vaj v prometu skupaj s starši tega ne bodo znali uporabljati.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Spuhlja • Srečanje krajanov in vaške igre
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 25. avgusta, je v večnamenski dvorani v Spuhlji potekalo že tradicionalno srečanje krajanov ČS Spuhlja, ki so jih povezali z drugimi vaškimi igrami v organizaciji domačega športnega društva.
Veselo druženje krajanov je v klimatizirani dvorani trajalo pozno v noč. Za zabavo je skrbel DJ Brane. Druženja se je udeležilo okrog 200 krajanov, pozdrave MO Ptuj pa je letos prinesel direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Janko Ši-rec. Ker so v ČS Spuhlja letos že praznovali, pripravili so slovesnost ob odprtju športnega parka, tokrat niso izgubljali časa z govori. Predsednik sveta ČS Franc Bolcar je povedal, da je njihov praznični dan namenjen predvsem druženju in veselju. V šaljivih vaških igrah se je pomerilo deset ekip; med drugim so svoje spretnosti preizkusili v skakanju v vrečah, smučanju na travi, prenašanju vode. Vse ekipe so prejele priznanja, najboljša, Mladi gasilci, pa zaboj vina.
MG
Rogoznica • Mednarodna likovna kolonija
- m III \		
	i	
1 i i i	t.	K J
■J	i i	

Foto: Črtomir Goznik
Z 10. mednarodno likovno kolonijo Rogoznica 2012 so v tej ptujski četrtni skupnosti pričeli letošnje prireditve ob 9. krajevnem prazniku. 26 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške (z otoka Paga) ter Bosne in Hercegovine je motive za svoje likovno ustvarjanje iskalo v okolju ČS Rogoznica, zlasti na območju naselja Spodnji Velovlek, kjer poteka večina letošnjih prazničnih prireditev. Kot je povedal koordinator kolonije Maks Menoni (na fotografiji skupaj s predsednikom sveta ČS Rogoznica Jankom Cehom in predsednikom KUD Rogoznica Marjanom Cajnkom), se je letošnje kolonije udeležilo 26 umetnikov, katerih stvaritve bodo razstavili na priložnostni razstavi, ki jo bodo svečano odprli 1. septembra, ko bo v Spodnjem Velovleku potekala osrednja prireditev ob krajevnem prazniku. Slovesnost ob 10-letnici likovne kolonije Rogoznica bodo pripravili jeseni, ko bodo izdali tudi jubilejni zbornik kolonije.
MG
Ptuj • Samo dobra volja je potrebna
O neurejeni podobi ptujskih potočkov smo že velikokrat pisali. Pa povečini brez odmeva. Ampak tistim, ki živijo ob njih, ni vseeno za svoje okolje. Tako sta se Stanko Šerona starejši (80 jih je že zdavnaj mimo) in Stanko mlajši (ki tudi ni več rosno mlad) iz Spolenakove ulice v Ptuju brez 'pokroviteljstva' svetlo ali temno zelenih strank lotila čiščenja Studenčnice. V današnjih časih redko viden in posnemanja vreden prizor.
LK
Odprtja sejma sta se udeležila tudi predsednik države dr. Danilo Tiirk in kmetijski minister Franc Bogovič.
Gornja Radgona • Največji kmetijski sejem pri nas odprt
Tradicionalna svežina - dobra napoved za kmetijski razvoj
Jubilejni, 50. kmetijsko-živilski sejem AGRA je odprl predsednik države Danilo Türk. Trajal bo do četrtka. Sodeluje 1720 razstavljalcev iz 32 držav. Obeta se predstavitev lipiške jahalne šole in parada kmečkih šeg in opravil.
Tudi tokratna največja sejemska prireditev s kmetijsko-živilskega področja v Sloveniji ponuja vrhunske izdelke za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo, gastronomijo in izrabo obnovljivih virov energije. »Sejem upravičeno štejemo med tradicionalne dogodke dobre, vsakoletne poslovne, pa tudi že kar življenjske prakse številnih med nami, ki že vrsto let spremljamo najpomembnejše dogajanje na pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni,« je mnoge prisotne visoke goste iz političnega, gospodarskega in družbenega življenja nagovoril direktor družbe PS Janez Erjavec. Ob tem je nanizal nekaj zgodovinskih dejstev, ki so zaznamovali rojevanje in nadaljnji sejemski razvoj. Spomnil se je tudi nedavno preminulega Ivana Kovača, ki je začel in tlakoval sejemsko pot. »Bil je človek z vizijo, ki je po korakih let ter vzponov in padcev stopal v prihodnost ter bogatil slovensko kmetijstvo in še posebej prostor ob Muri,« je dejal Erjavec.
Slavnostni govornik predsednik RS Danilo Türk, ki je sejem tudi odprl, se je najprej zahvalil za ponovno potrditev častnega naziva prvega sejalca v Sloveniji, nato pa dejal: »Ta sejem nas spominja na zelo pristen in zelo poučen način, kako temeljnega pomena je kmetijstvo za naše skupno bivanje. Večkrat sem že poudaril in ni odveč, če ponovim, da je kmetijstvo veliko več kot gospodarska dejavnost. Je naša temeljna kultura, agrikultura, naš odnos do zemlje in do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo s posebno skrbnostjo in z veliko pozornostjo razvoj usmerjati in se vsi skupaj potruditi, da bo resnično dober in takšen, kot ga zahteva naš čas.« Türk je izpostavil pomen povečanja samooskrbe s hrano in razvoj podeželja. Oboje po njegovem zahteva veliko konkretizacij in predvsem trdega ter vztrajnega dela. »Nenazadnje se moramo dobro zavedati naše vpletenosti v EU, morda bolj kot kadarkoli doslej. Letos obeležujemo 50-letnico skupne evropske politike, ki je tudi naša politika. V njej moramo iskati rešitve za naša vprašanja, dobre odgovore in izzive, ki jih prinaša naš cilj skladnega razvoja podeželja,« je poudaril predsednik Türk.
Župan občine prirediteljice sejma Anton Kampuš je prisotne spomnil na dejstva iz
preteklosti. »Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, predvsem v trgovini, zlasti s sadjem, živilskimi izdelki in vinom. Iz ohranjenih zapiskov je zaznati, da se Radgona kot sejemsko mesto omenja že v 14. stoletju. Takrat je naš kraj že imel en enotedenski in štiri enodnevne sejme v letu, leta 1877 je bila velika kmetijska razstava, po drugi svetovni vojni pa sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah,« je dejal Kampuš.
V imenu slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje je na otvoritveni slovesnosti govoril minister Franc Bogovič. »50 let je obdobje, v katerem se zrcali razvoj slovenskega kmetijstva, z njegovimi vzponi in padci. Obletnica zaznamuje tudi razvoj kmetijske politike v tem obdobju: od administrativnega določanja cen in planskega pristopa v času
Jugoslavije, spodbujanja razvoja zasebnega kmetijstva in priznanja vloge kmetov v 70. letih prejšnjega stoletja, do povečevanja pomena strukturnih ukrepov in delitve pristojnosti med federalno in republiško ravnjo, pa vse do osamosvojitve Slovenije in naprej. Danes, na pragu nove reforme, se mora skupna kmetijska politika učinkovito odzvati na probleme, povezane s finančno in gospodarsko krizo, vedno večjim nihanjem cen kmetijskih pridelkov, podnebnimi spremembami, hkrati pa je nujno, da so ukrepi kmetijske politike naravnani tako, da v največji možni meri varujejo naravne vire, zlasti pitno vodo, kmetijska zemljišča, tla in gozdove,« je dejal Franc Bogovič.
Ob jubileju mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je družba Pomurski sejem obudila parado kmečkih šeg in opravil. Kot zaščitni znak sejma so v preteklosti organizatorji pripravili več kot 15 parad kmečkih običajev. Po nekajletnem zatišju je
na tokratni paradi sodelovalo enajst slovenskih in ena avstrijska skupina z okoli 250 udeležencev. Na 22 vozovih so ob spremljavi ljudskih godcev, folklornih skupin, citrarjev in harmonikarjev prikazali običaje, šege in kmečka opravila prejšnjega stoletja. Na podlagi ocene strokovne komisije, ki so jo sestavljali Jelka Pšajd (Pokrajinski muzej Murska Sobota), Stanka Dešnik (Krajinski park Goričko), Alojz Slavič (Pomurski sejem) in Milan Ne-krep (Občina Gornja Radgona), je najboljšo predstavitev starih običajev pripravilo TD Sveti Jurij ob Ščavnici, drugo mesto je osvojilo TD Mala Nedelja - Radoslavci, tretje pa KUD Budinci.
Na sejmu AGRA se bo v šestih dneh zvrstilo več kot sto spremljevalnih dogodkov, na sočasnem 18. mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK pa so na ogled nagrajeni izdelki iz ocenjevanja slovenski oskar za embalažo.
NŠ
Utrinek s kmečke parade
Foto: Menc
Ptuj • 43. Festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2012
Festival, ki ohranja žlahtnost in prestiž
Nova lokacija Festivala narodnozabavne glasbe - spodnja grajska ploščad - se je pokazala kot odličen prostor tudi za tovrstno dogajanje. Občinstvo jo je 24. avgusta napolnilo do zadnjega kotička. Nastopi desetih ansamblov so navdušili občinstvo, najbolj seveda najboljši po izboru komisij in občinstva, radijskih in televizijskih gledalcev, zadovoljni pa sta tudi festivalski komisiji.
Doslej je festival potekal na minoritskem dvorišču, v dvorani Center, na Mestnem trgu in v šotoru pred Termami Ptuj, nova lokacija pa je prinesla novo dodano vrednost najstarejšemu ptujskemu in najstarejšemu slovenskemu festivalu narodnozabavne glasbe, ki kljub drugim tovrstnim festivalom še vedno ostaja eliten festival te zvrsti glasbe v Sloveniji tako po oceni prekaljenih slovenskih glasbenikov kot tudi glasbenikov mlajše generacije. Pripravili so ga družba Radio-Tednik Ptuj, agencija Geržina Videoton prireditve Maribor, RTV Slovenija - RTV-center Maribor ter Založba kaset in plošč RTV Maribor.
43. Festival narodnozabav-ne glasbe je potekal pod generalnim pokroviteljstvom Perutnine Ptuj ter pokroviteljstvom MO Ptuj, Zavarovalnice Maribor in podjetja Trgovine Jager. Sponzor televizijskega prenosa je bil Pomurski sejem - sejem Agra. Povezovalca festivala sta bila Natalija Škrlec in Marjan Nahberger, scenarij je pripravil direktor festivala
Jože Bračič, za sceno pa je poskrbel Jože Napotnik.
Pravico nastopa na letošnjem festivalu si je 10 nastopajočih ansamblov priigralo na avdiciji, ki je bila v Preddvoru 27. maja letos. Na dan festivala je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka s festivalskimi skladbami, in sicer s po eno festivalsko skladbo vsakega ansambla ter s tremi najbolje ocenjenimi skladbami lanskoletnega festivala.
Strokovno komisijo, ki je ocenjevala izvedbo in skladbe, je vodil Franc Lačen, člani pa so bili še Urška Čop Šmaj-gert, Ivo Umek, Štefan Petek in Tone Horvat. Komisijo za besedila je vodil Jože Šmigoc, člana pa sta bila še Liljana Kle-menčič in Jože Skubic.
Strokovna komisija je za najboljši ansambel med kvinteti izbrala ansambel Petka iz Dobja, ki je osvojil skulpturo Orfeja in denarno nagrado v višini 850 evrov, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami na 43. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2012 pa je
bil ansambel Nemir iz Mokronoga, ki je prav tako osvojil skulpturo Orfeja in 850 evrov v denarju. Pod najboljše besedilo letošnjega festivala - Srčni muzikant - se je podpisala Vera Šolinc, pesem je izvedel ansambel Nemir. Pevka ansambla Vihar Klara Lorger pa je prejela Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Občinstvo je za najboljši ansambel letošnjega festivala izbralo ansambel Petka, ki je za nagrado prejel 850 evrov. Televizijski gledalci in radijski poslušalci pa so največ glasov namenili melodiji Samotar avtorjev Denisa Zupana in Marjana Turka, ki jo je izvedel ansambel Nemir iz Mokronoga. Nagrada je znašala tisoč evrov.
Enajsti ansambel letošnjega ptujskega festivala narodnoza-bavne glasbe, ki je nastopil v revialnem delu, v času glasovanja, pa je bil ansambel Pajdaši, odličen ansambel, ki je osvojil že dve skulpturi Orfeja in ki se ponaša s celo vrsto nagrad z različnih festivalov.
Uspešno po kvaliteti in obisku
43. Festival narodnozabav-ne glasbe je uspel tako po kvaliteti glasbe kot po obisku, svoje pa bodo zagotovo dodali še ljubitelji te zvrsti glasbe, ko bodo katero od letošnjih skladbe sprejeli za »svojo«; prvo izbiro so opravili že v okviru samega festivala z izbiro najbolj všečnega ansambla in s televizijskim glasovanjem za najlepšo melodijo. K temu dodajamo nekaj mnenj festivalskih soustvarjalcev akterjev in nekaterih drugih, ki smo jih ujeli na festivalskem prizorišču.
Jože Bračič, direktor festivala in družbe Radio-Tednik: »Mislim, da je festival uspel tako, kot smo pričakovali. Pokazalo se je, da je bila odločitev, da gremo z letošnjim festivalom na spodnjo grajsko ploščad, prava, še posebej ko bomo ali smo že videli posnetke na televiziji. Ta naravna kulisa je resnično fantastična, to je potrdil tudi
Liljana Klemenčič, članica komisije za besedila, o besedilih letošnjih pesmi:
»Pregledala sem 20 besedil, ki so si po tematiki zelo zelo podoba: ljubezenska hrepenenja in zabavna vzdušja, podkrepljena z rujno pijačo. Zdi se mi, da še nobeno leto doslej to ni bilo tako razvidno, pa tudi besedila so nekako uravnotežena po kvaliteti, če se lahko tako izrazim, saj ni zelo 'slabih', pa tudi nasprotnih vrednosti nisem opazila. Morda tudi zato, ker je manj pesmi. Tako se zdijo besedila podobna in nekako imam občutek, da so avtorji zanemarili avtorski pristop in se niso potrudili v izvirnosti, unika-tnosti, ne v izbiri tematike, ne v aktualizaciji ruralnega življenja, ki mu zagotovo ta zvrst glasbe najbolj leži, ne v svežini jezika ... V celoti so sicer besedila dokaj korektno izpisana, brez očitnih slovničnih in jezikovnih odstopanj. A nenavadno se mi mi zdi, da je letos manjkalo (bolj) 'liričnih' opisov podeželja, narave ali pa značilnih kmečkih opravil, praznikov ...«
množičen obisk. Številka tisoč je bila krepko presežena, kar je glede na velikost prostora izjemno.«
Franc Lačen, predsednik strokovne komisije: »Tudi 43. ptujski festival je pokazal, da gre za zelo kvaliteten dogodek. Strokovna komisija je imela v bistvu kar težko delo. Kar nekaj ansamblov je bilo zelo kvalitetnih in so se tudi zelo dobro pripravili na letošnji fe-
stivalski nastop. Pri izbiri najboljših - najboljšega kvinteta in najboljšega ansambla med ostalimi zasedbami - so odločale nianse. Pri kvintetih je kriza, letos so bili le trije. Sicer pa smo odločali le med dvema, ker je bil eden nekoliko slabši. Ostale skupine so lepo zvenele, tudi po pevski izvedbi. Zelo lahka pa je bila odločitev pri Korenovi plaketi, ki je letos nismo podelili skupini,

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Nemir, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami
Korenovo plaketo je prejela pevka ansambla Vihar Klara Lorger
Foto: Črtomir Goznik
Strokovna komisija je imela težko delo - izbrati najboljše.
Foto: Črtomir Goznik
Komisija za štetje glasov občinstva je letos morala glasovnice prešteti v rekordno kratkem času.
torek • 28. avgusta 2012
Festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2012
Štajerski1TEDNIK 5
ampak pevki, saj je zelo su-periorno zapela. Strog izbor, ki je že stalnica, je za ptujski festival dober, dobra popotnica tudi za v bodoče. Ob vsem pa morajo biti zadovoljni tudi organizatorji letošnjega festivala. Ne vem, ali je kdo pričakoval, da bodo že prvič obiskovalci do zadnjega kotička napolnili novo festivalsko prizorišče, spodnjo grajsko ploščad. Prizorišče je bilo resnično izjemno, mislim, da so v festivalskih posnetkih uživali tudi televizijski gledalci.
Organizatorjem moje iskrene čestitke za izvedbo letošnjega festivala.«
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormož: »Festival na spodnji grajski ploščadi je velika pridobitev Ptuja in muzeja ter za vse tiste, ki so končno spoznali, da je ambient ptujskega gradu izjemen. To potrjujejo vsi organizatorji in nastopajoči. Skratka, treba je izkoristiti vse, kar ponuja muzej. Kljub temu da nisem strokovnjak za področje narodnozabavne
glasbe, mislim, da je občinstvo izbralo pravo melodijo, ki gre najbolje v uho.«
Helena Neudauer, pod-županja MO Ptuj: »Vseh deset ansamblov je bilo po moji oceni čudovitih. Pesmi so zelo dobre in spevne, mislim, da se bodo še dolgo vrtele po radijskih valovih. Slika Ptuja je bila tudi na novi lokaciji čudovita, četudi osebno mislim, da bi bilo minoritsko dvorišče (brez strehe) boljša lokacija za televizijski prenos. Ne glede na to pa gre vsa pohvala za odlično
pripravljeno novo festivalsko prizorišče.«
Klara Lorger, pevka ansambla Vihar, Korenova plaketa: »Korenova plaketa mi pomeni zelo veliko; vem, da sem očitno na pravi poti. Pojem že od malih nog, resneje pa okrog osem let. Želim si, da bi mi tudi v bodoče šlo tako dobro kot doslej, da bom vse te lepe pesmi lahko predstavljala in razdajala tudi drugim ljudem.«
Matej Barbo, ansambel Nemir, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami:
»Tega, da bomo najboljši ansambel 43. Festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj, nismo pričakovali. Vadili smo veliko, to se nam je na koncu obrestovalo. Še naprej se bomo trudili za dobro glasbo, se prijavljali na festivale v upanju, da bomo osvojili še kakšno festivalsko priznanje oziroma nagrado. V kratkem bomo nastopili tudi na festivalu Alpen Grand Prix v Italiji; za ta nastop nas je izbrala posebna festivalska komisija na letošnjem festivalu v Števerjanu. Upamo, da
se bomo tudi na tem festivalu dobro odrezali.«
Matjaž Vodišek, vodja ansambla Petka, najboljšega ansambla med kvinteti in najboljšega ansambla po izbiri občinstva: »Nastopili smo z dobrima skladbama, upam, da jih bodo tudi ostali ljubitelji domače glasbe sprejeli tako dobro, kot jih je sprejelo festivalsko občinstvo na Ptuju. Veliko nastopamo, tudi na zelo odmevnih prireditvah. Resnično se trudimo že nekaj let, temu sedaj pritrjujejo tudi rezultati.«	MG
Foto: Črtomir Goznik
43. Festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2012 sta povezovala Natalija Škrlec in Marjan Nahberger.
Foto: Črtomir Goznik
Občinstvo je spodnjo grajsko ploščad napolnilo do zadnjega kotička.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Gadi
Ela in Šarmerji
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Naveza
Slovenskih 6
Ormož • Slovesnost ob prevzemu novega gasilskega avtomobila
Nov avto za ormoške gasilce
Prostovoljno gasilsko društvo Ormož je v soboto slovesno prevzelo novo, sodobno opremljeno gasilsko vozilo GVC 24/50. Vozilo ustreza najsodobnejšim standardom s področja zaščite pred požari in je namenjeno gašenju požarov na večjih objektih. Avto ima tudi opremo za ukrepanje v primeru nesreč z nevarnimi snovmi.
Foto: Viki Ivanuša
Slovesnost se je odvijala na dvorišču ormoškega gradu, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Aleš Hojs, ki je bil pozitivno presenečen nad dogodkom, saj običajno gasilci takšne pridobitve prevzemajo ob okroglih obletnicah, ormoško društvo pa ima letos 126 let delovanja. Minister je pohvalil delovanje prostovoljnih gasilskih društev po vsej Sloveniji, še posebej na vzhodu države, kjer je njihova organiziranost kot dediščina Avstro-Ogrske veliko bolj razvita. V zadnjih dveh tednih je obiskal več velikih pogorišč na Primorskem in nedavno tudi lokacijo tragičnega dogodka z balonom in povsod so prav gasilci pokazali, kaj pomeni hitra in požrtvovalna pomoč. Zato so nepogrešljivi pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja. Minister je pohvalil tudi lokalne skupnosti, ki se zavedajo pomena gasilstva in po svoji moči pomagajo pri skrbi za njihovo opremljenost. Gasil-
Na slovesnosti ob pričetku tabora ob gasilskem domu v Slovenji vasi je po svečanem dvigu zastave blizu 200 udeležencev nagovoril regijski poveljnik Janez Liponik in poudaril, da je osrednja pozornost letošnjega tabora namenjena varnosti mladih v prometu, zato so jim na taboru predstavili delo različnih organizacij in društev, ki delujejo na tem področju. V imenu domače občine Hajdina je udeležence tabora pozdravila Hilda Bedrač, nagovoril pa jih je tudi vodja tabora Janko Fišinger, sicer predsednik komisije za delo z mladino pri OGZ Ptuj. Mladi gasilci so nato ob pomoči svojih mentorjev skupaj postavili velik vojaški šotor, v katerem so prenočevali, takoj zatem pa so pričeli aktivnosti v okviru tabora in se peš podali na nekaj km dolg kondicijski pohod do kartodroma v Hajdošah. Tam so jih pričakali predstavniki Avto-moto društva Ptuj in Haj-dina in jim predstavili ta zanimivi moto šport, razkazali pa so jim tudi tekmovalna vozila karting discipline.
Slavnostni govornik na prired bil minister za obrambo Aleš
Naslednji dan so nadaljevali aktivnosti na področju prometne varnosti, saj jih je obiskal paraplegik Damjan Peklar ter mladim predstavil svojo grenko in nadvse bridko življenjsko izkušnjo ob usodni prometni nesreči, ki ga je za vedno priklenila na invalidski voziček. V nadaljevanju pa je delo potekalo v dveh delovnih skupinah; v
prevzemu gasilskega vozila je
prvi so jim inštruktorji avto-šole Prednost predstavili šolo varne vožnje, jih opozorili na nevarnosti, ki pretijo udeležencem v prometu, predstavili pa so jim tudi park osebnih vozil, motorjev in koles z motorjem. V drugi skupini pa sta predstavnika AMD Markovci Martin Zamuda in Franc Strelec mlade udeležence tabora opozarjala na najpogostejše
gasilcev namenjeni tudi vašča-nom. Občina je doslej sledila razvoju na področju gasilstva in finančno pomagala pri nabavah opreme, v bodoče pa, glede na težave, s katerimi se v državi soočamo, to verjetno ne bo mogoče več s takšno intenzivnostjo. Zato bodo morali obstoječi načrt razvoja časovno nekoliko zamakniti. Župan se je gasilcem zahvalil za dosedanjo delo in jih zaprosil, da pomagajo še naprej.
O društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1886, je spregovoril Rajko Kosič, predsednik PGD Ormož. Mesto Ormož je bilo takrat trdno v nemških rokah, zato se je tudi prostovoljno gasilsko društvo imenovalo Freiwilige Brandwache. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo civilne iniciative ob močni podpori takratnega župana Kada Ferdinanda, ki je postal tudi prvi blagajnik društva. Ne glede na svoje nemško poreklo pa je bil že takrat moto društva: „Ni važno kje, ob katerem času in komu je
napake in nevarnosti, ki prežijo na šolarje na poti v šolo in domov, ter jih tako poskušala s stališča prometne varnosti čim bolje pripraviti na skorajšnji pričetek šolskega leta. Za varnejšo hojo v mraku, ponoči in ob slabši vidljivosti pa so vsem udeležencem razdelili odsevne trakove. Po skupnem kosilu so se zaradi velike vročine vsi z veseljem okopali v
potrebna pomoč!" je povedal Rajko Kosič.
PGD Ormož je skozi vso svojo zgodovino živelo tesno povezano z mestom, saj med članstvom najdemo tudi precej pomembnih meščanov ter meščane vseh poklicev. Prva svetovna vojna je članstvo razpolovila, saj je od nekdanjih 46 ostalo le 22 članov. V tem času je bilo PGD Ormož zadolženo za prevoz bolnikov in ranjencev z železniške postaje v ormoško bolnico. Po koncu I. svetovne vojne je društvo dobilo novo vodstvo in večinoma novo članstvo, leta 1919 pa je prešlo popolnoma v slovenske roke. Prvi slovenski poveljnik je bil Janko Grivec, ravnatelj okrajne posojilnice v Ormožu. „Po ustnih izjavah, ki so se ohranile iz tistega obdobja, je bilo gasilsko društvo tedaj tako priljubljeno, da so
sicer majhnem plastičnem bazenčku, nato pa nadaljevali s popoldanskimi aktivnostmi. Načrtovano predstavitev padalcev in modelarjev Aeroklu-ba Ptuj so zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedali, so pa z zanimanjem prisluhnili kolesarjem iz kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki so jim predstavili varno vožnjo s kolesi, ter članom kluba starodobnih vozil Moped iz Bukovcev, ki so predstavili starodobna kolesa z motorji
bili njegovi člani vsi meščani mesta Ormož in okolice. Humano poslanstvo naših predhodnikov pa nadaljuje tudi sedanja generacija gasilcev PGD Ormož. Tako smo leta 1985 prenovili gasilski dom, namesto starega lesenega stolpa smo postavili zidanega, na mestu lesene lope pa danes stoji servisna delavnica za gasilne aparate, s katero gasilci PGD Ormož dodatno skrbimo za obrambo pred požari. Leta 1994 pa je gasilski dom dobil današnjo podobo. Leto zatem je PGD Ormož zaprosilo za koncesijo za reševanje v nesrečah v cestnem prometu in jo tudi pridobilo. Od tedaj naprej ormoški gasilci požrtvovalno sodelujejo pri reševanju človeških življenj v celotni občini Ormož," je zapisano v kronologiji delovanja društva.
Viki Ivanuša
oziroma mopede. V soboto zjutraj pa so tabor obiskali ptujski reševalci in jim predstavili svoje zahtevno delo in nudenje nujne medicinske pomoči v prometni nesreči, z zanimanjem pa so prisluhnili tudi predstavnikom PGD Ptuj, ki so predstavili svojo gasilsko tehnično opremo ter posredovanje v prometni nesreči. Nekaj pred poldnevom so šesti tabor mladih gasilcev zaključili s svečanim spustom zastave in se polni novih doživetij in znanja napotili priti svojim domovom. Vodja tabora Janko Fišinger je ocenil, da je bil tudi letošnji tabor mladih gasilcev uspešen in nadvse koristen. Za uspešno sodelovanje, gostoljubje in pomoč pri realizaciji tabora pa se je posebej zahvalil prizadevnim domačinom iz PGD Slovenja vas.
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Ormoški gasilci imajo poslej pri svojem delu na voljo tudi novo sodobno opremljeno gasilsko vozilo GVC 24/50.
Slovenja vas • Šesti tabor gasilske mladine
Tabor posvetili prometni varnosti
V Slovenji vasi je od četrtka, 23., do sobote, 25. avgusta, potekal šesti tabor gasilske mladine Območne gasilske zveze Ptuj, na katerem se je 143 mladih in 30 mentorjev iz 11 društev posebej posvetilo varnosti mladih v prometu.
stvo pa se zdi ministru Alešu Hojsu pomembno tudi za negovanje domoljubja, kajti skozi zgodovino so bili in tudi danes so stebri slovenstva.
Gasilci nepogrešljivi pri skrbi za varnost
Župan Alojz Sok je z zadovoljstvom ugotovil, da je stanje na ormoškem območju
na področju gasilske organiziranosti, opremljenosti in pripravljenosti zelo dobro, moda celo preveč, glede na to, koliko je ta oprema dejansko v uporabi. Pohvalil je tudi skrb društev za negovanje medsebojnih odnosov v kraju, skrb za vzgojo podmladka in vključevanje žensk v svoje vrste. Gasilci tudi lepo skrbijo za gasilske domove, ki so poleg
Šesti tabor gasilske mladine
osvetili prome
itrtka, 23., do sobote, 25. avgusta, potekal »rem se je 143 mladih in 30 mentorjev iz 11
Foto: M. Ozmec
Na 6. taboru mladih gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj je sodelovalo 143 mladih gasilcev in 30 mentorjev (v ozadju).
Foto: M. Ozmec
Inštruktorji avtošole Prednost so mladim gasilcem predstavili šolo varne vožnje, posebej zanimiv je bil njihov park osebnih vozil, motorjev in koles z motorjem.
Majšperk • 90 let Lovske družine Dravinja
Lovci ne streljajo vsega, kar leze in leti
Ob letošnjem prazniku občine Majšperk so v nedeljo, 26. avgusta, proslavili 90-letnico organiziranega lovstva in gojitve divjadi v Dravinjski dolini in Halozah; na slovesnosti v dvorani novega kulturno-poslovnega centra pa so razvili nov prapor Lovske družine Dravinja Majšperk.
Foto: M. Ozmec
Ob 90-letnici lovskega jubileja so svečano razvili nov prapor, kar sta ob pomoči praporščaka Marjana Avblja opravila županja dr. Darinka Fakin in starešina Božidar Kopušar.
V novi dvorani kulturno-poslovnega centra so se poleg članov LD Dravinja zbrali številni predstavniki drugih lovskih družin, sodelujočih društev in ljubitelji zelene bratovščine. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril Božidar Kopušar, starešina LD Dravinja Majšperk, je začetek organiziranega lova na širšem območju povezan z željo lovskih rodoljubov, da bi si pridobili lovišče tedanje občine Ptujska Gora, s katerim so upravljali tujci. Želja se jim je uresničil z ustanovitvijo Lovskega kluba Ptujska Gora ter z odlokom Okrajnega glavarstva, s katerim je bilo 13. septembra 1922 lovišče Ptujska Gora oddano v najem temu klubu. Ustanovitelji kluba so bili Jakob Horvat, Ivan Peče, Simon Kerbler, Zvonko Predan, Ivan Škrila, Jurij Sajko, Franc Me-sarič, Alojz Širec, Martin Goj-kovič in Viktor Stefancioza. Leta 1923 so ustanovili Lovski klub Majšperk, ki se je kasneje združil z Lovskim klubom Ptujska Gora, člani obeh klubov pa so do 2. svetovne vojne pridno gospodarili z loviščem in izvajali lov. Po vojni so k lovu pristopili še bolj organizirano, večji poudarek pa so
Pričakali so jih njihovi domači, sokrajani, župan Jurij Borko, za obujanje spominov in skomin po Rusiji pa so jim zapele tudi članice skupine Kalinka iz Čakovca. Vodja popotovanja Franc Škrjanec je
posvetili gojitvenim ukrepom v lovišču. Vrsto let je lovsko družino vodil starešina Zvon-ko Predan, s starešino Ivanom Kopušarjem si je družina pri-gospodarila lastna zemljišča in pričela gradnjo lovskega doma v Stanečki vasi.
Ob praznovanju 50-letnice so svečano razvili svoj družinski prapor, v kasnejšem obdobju pa so si zgradili in opremili še strelišče za umetne golobe. Ves ta čas so za svoje delo prejeli številna lovska in državna odlikovanja. Podrobnejša zgodovina je orisana v zborniku Po stečinah lovske
ob ponovnem srečanju iskreno povedal, da je vesel, da je 7500 kilometrov za njimi, saj je pot letos od vseh udeležencev zahtevala izjemne napore: „Kar smo videli in doživeli je težko strniti v nekaj stavkov,
družine Dravinja Majšperk, ki ga je let a 2005 izdal je njihov član Ervin Avbelj.
Slovenski lovci proti pretiranemu lovu
Danes je v LD Dravinja včlanjenih 56 lovcev, njihova lovišča se raztezajo na 7.050 hektarih. Za zimsko krmljenje divjadi obdelujejo njive in vzdržujejo krmišča za malo divjad, skrbijo pa tudi za lovske preže, za varen lov ter za pravilen odstrel. V zadnjih 10 letih so v lovski dom in njegovo okolico opravili kar nekaj investicij,
našo pot bomo zato poskušali strniti v film, saj slika pove več od besed. Tudi na slovenskem veleposlaništvu smo prejeli potrditev, da gredo naša prizadevanja v pravo smer, kajti bili smo promotorji naše majhne
obnovili hladilnico, zgradili novo strelišče, tako imenovano tarčo za bežečega merjasca, razširili koruznike za skladiščenje lastnega pridelka za krmljenje, na lovskem domu so zamenjali vsa okna in vrata, obnovili talne obloge, strop in delno tudi električno napeljavo. Letos pa se jim je izpolnila večletna želja, da so posodobili cesto do lovskega doma, pri
in lepe Slovenije. Na celi poti so nas domačini spraševali, od kod smo, in nenehno smo bili predmet fotografiranja."
Med potjo so doživeli ek-stremne temperature, saj je bilo v Volvogradu kar 40 stopinj Celzija. Zato je bilo potovanje zelo naporno. Pot jih je vodila skozi Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Litvo, Latvijo, Rusijo ter Ukrajino, ki so jih spoznali kot zelo lepe dežele. V potovanje so vključili so tudi nekaj humanitarne note, na slovenskem veleposlaništvu pa bodo kmalu stekli tudi dogovori o možnem gospodarskem sodelovanju slovenskega in ruskega gospodarstva. Tako da se bodo januarja vrnili v Moskvo z delegacijo gospodarstvenikov. Seveda pa razmišljajo že tudi o organizaciji poti, in sicer bo na pot krenila zelo majhna skupina avtomobilov s pogonom na vsa štiri kolesa, pot pa naj bi jih vodila tudi skozi puščavo.
Viki Ivanuša
čemer so vsa zemeljska dela opravili sami, sredstva za asfaltiranje 600 m dolgega odseka pa je prispevala občina Majšperk . Vsako leto pripravljajo meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki predstavljajo pomemben vir dohodka za investicije, saj z gospodarsko dejavnostjo ne morejo zagotavljati pozitivnega poslovanja.
Predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Srečko Felix Krope je ob čestitki lovskim tovarišem ob visokem jubileju poudaril, da je v slovenskem prostoru malo lovskih družin, ki se lahko pohvalijo z 90-letnico. Ob primerjavi z lovstvom v svetu pa je opozoril, da se slovenski lovci borijo za to, da bi streljali manj, kot dovoljuje država. Na seznamu imajo namreč le 22 lovnih vrst, v sosednji Italiji jih imajo 54, v Franciji pa kar 87, kar pomeni, da streljajo skoraj vse, kar leze in leti. V Sloveniji deluje 417 lovskih družin, v katerih je povezanih okoli 22.000 lovcev, med njimi 365 žensk. Zanimivo pa je, da slovenski lovci opravijo vsako leto okoli milijon delovnih ur fizičnega dela v naravi samo zato, da lahko državi plačujejo koncesnino. Sicer se 50 odstotkov koncestnin vrača nazaj v lokalno skupnost in večina teh skupnosti jih vrača lovcem, saj vedo, da ti skrbijo za divjad na svojem območju. Vodstvo Lovske zveze pa si prizadeva, da bi 50 odstotkov koncestnin, ki sicer gre v državno blagajno, vrnili lastnikom kmetijskih zemljišč. Prizadevajo pa si tudi, da bi načrtovanje v lovstvu, kar sedaj počne državni zavod za gozdove, spet prevzela Lovska zveza. To bi namreč pomenilo precejšen prihranek za državo, saj ji potem za to opravilo ne bi bilo treba plačevati 76 državnih uradnikov.
Ker je LD Dravinja Majšperk tudi članica Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, je o pomenu lovske družine in njenega dobrega sodelovanja z zvezo govoril tudi mag. Emilijan Trafela, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Poudaril je, da se lovci ukvarjajo predvsem z varstvom in gojitvijo divjadi, pri svojem delu pa skušajo zagotavljati kar najugodnejše pogoje preživetja za živali, ki krasijo našo naravo. Ob Dravinji srečujemo raznolike vrste ptic, v osrednjem delu lovišča pa so najpogostejše vrste divjadi srnjad, divji prašiči, lisice, jelenjad, mufloni in gamsi.
Majšperškim lovcem je ob visokem jubileju čestitala tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in se jim zahvalila tudi za uspešno sodelovanje.
Ob 90-letnici je lovska družina Dravinja podelila spominske plakete Lovski zvezi Slovenije, Zvezi lovskih družin Ptuj - Ormož, občini Majšperk ter Ribiški družini Majšperk. Priznanja in odlikovanja Lovske zveze Slovenije pa je najzaslužnejšim izročil predsednik mag. Srečko Felix Krope.
Vrhunec jubilejne slovesnosti pa je pomenilo svečano razvitje novega prapora LD Dravinja, kar sta ob pomoči praporščaka Marjana Avblja svečano opravila županja dr. Darinka Fakin in starešina Božidar Kopušar. Za bogat kulturni utrinek so poskrbeli rogisti Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina in tamburaški orkester KUD Majšprk pod vodstvom Draga Kleina. Praznovanje visokega jubileja so sklenili z veliko zabavo pod prireditvenim šotorom ob gasilskem domu in asnamblom Modrijani.
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Na igrišču pred Sokolano so v soboto popoldne starodobniki zaključili svojo dolgo pot po prostranstvih vzhodne Evrope in Rusije.
Središče ob Dravi • Zaključili tretji Moskva tour 2012
Polni vtisov in doživetij
V soboto popoldne so se po 15 dneh dogodivščin v vzhodni Evropi domov vrnili udeleženci letošnjega že tretjega Moskva toura 2012 z oldtajmerji po Rusiji. Na igrišče pred središko Sokolano je prišlo vseh šest vozil s 13 člani posadke.
Zagreb • Hrvaška zunanja ministrica Pusiceva:
Ratifikacija pogodbe z EU prednostna naloga hrvaške diplomacije
Foto: regionalexpress.hr
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je v pogovoru za hrvaško tiskovno agencijo Hino izpostavila, da je absolutna prednostna naloga hrvaške zunanje politike ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške z EU. Izrazila pa je upanje, da bo tudi Slovenija čim prej začela postopek ratifikacije, ki je končan v parlamentih enajstih držav članic EU.
Pusiceva sicer ne pričakuje nobenih težav v postopkih ratifikacije v ostalih državah EU, vključno s Slovenijo.
»Za naše odnose bi bilo koristno in pozitivno, da bi slovenska vlada čim prej poslala predlog ratifikacije v parlament,« je dejala Pusiceva in ob tem ponovila, da vprašanja Ljubljanske banke ni mogoče povezovati z ratifikacijo.
»Problem Ljubljanske banke je treba rešiti in smo se pripravljeni o tem pogovarjati. Dogovorili smo se, da se s tem vprašanjem ukvarjata finančna strokovnjaka, s hrvaške strani Zdravko Rogic, s slovenske pa France Arhar,« je še povedala vodja hrvaške diplomacije.
Pusiceva sicer pričakuje, da bo do konca leta hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 21 držav članic EU. Napovedala je, da bo zaradi pospeševanja ali sklenitve postopka ratifikacije do konca leta 2012 obiskala Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Finsko.
»Za Hrvaško je pomembno, da bo glavno poročilo Evropske komisije oktobra letos pozitivno. Upamo, da se bo potem zmanjšalo število poglavij, za katere je treba pošiljati redna poročila Evropski komisiji,« je izjavila Pusiceva v danes objavljenem pogovoru za Hino.
Ocenila je, da poročila niso slaba oblika nadzora, ker so na Hrvaškem po sklenitvi pogajanj z EU uredili vrsto pomembnih vprašanj, kot sta ladjedelništvo in pravosodje.
Je pa še napovedala, da bo Hrvaška nadaljevala pogovore z BiH o rešitvi spora o meji, ki je pomembno tako zaradi uvajanja schengenskega režima na zunanji meji EU, ko bo Hrvaška postala polnopravna članica unije, kot tudi zaradi prometne povezave na jugu Hrvaške.
Predviden vstop Hrvaške v EU je sicer 1. julij 2013. (sta)
odvisno, ali se bo potrudila in izpolnila, kar je nujno za dosego tega cilja,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še pred začetkom delovne večerje z nemško kanclerko dejal Hollande.
Merklova je izpostavila, da morajo vsi izpolnjevati svoje zaveze, ki so jih dali. »Zato bi vzpodbudila Grčijo, naj nadaljuje po poti reform, ki zahteva veliko od Grkov,« je dejala.
V kratkih izjavah pred sicer zelo pomembnim srečanjem nemške kanclerke in francoskega predsednika pa ne eden ne drugi nista nakazala, ali bosta uslišala prošnje Grčije, da bi za izvajanje reform dobila nekaj več časa.
Odločitve z današnjega srečanja bosta Merklova in Hollande v prihodnjih dneh sporočila tudi grškemu premieru Anto-nisu Samarasu. Merklova ga bo sprejela v petek, Hollande pa v soboto.
Grčija je v zameno za drugi program pomoči evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) obljubila, da bo v letih 2013 in 2014 privarčevala dodatnih 11,5 milijarde evrov. Samaras pa je že v predvolilni kampanji napovedoval, da bo
Berlin • Srečanje Merklove in Hollanda
Grčija se mora bolj potruditi z ukrepi
Foto: diplomatic-srevices.si
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta ob začetku srečanja pozvala Grčijo, naj nadaljuje z reformami in varčevalnimi ukrepi. »Grčija naj nadaljuje po poti reform,« je dejala Merklova. Hollande pa je dejal, da je od Grčije odvisno, ali bo ostala v območju evra.
»Želim, da bi Grčija ostala v območju evra, a od Grčije je
San Francisco • Vodilni proizvajalec programske opreme na svetu Microsoft je v četrtek predstavil nov logotip podjetja. To je že peti logotip od ustanovitve podjetja pred 37 leti, vendar pa se je zadnja sprememba zgodila februarja 1987. Do novega logotipa prihaja v času, ko se Microsoft pripravlja na uvedbo več novih proizvodov. Prejšnji logotip podjetja je tvoril le izpis imena podjetja, novi logotip pa ime pred izpisom imena še kvadrat, sestavljen iz štirih manjših kvadratov v rdeči, zeleni, modri in rumeni barvi. S tem se nanaša na logotip Microsoftovega operacijskega sistema Windows. V ameriškem tehnološkem velikanu so po poročanju tujih tiskovnih agencij ob predstavitvi novega logotipa pojasnili, da je tokrat tudi prvič doslej, da ima njihov logotip poleg izpisa imena podjetja tudi simbol. Washington • Prodaja novih hiš in stanovanj v ZDA je julija v primerjavi z junijem porasla za 3,6 odstotka in izenačila najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih, doseženo v maju. Gre za še enega v vrsti znakov, da se stanje na ameriškem nepremičninskem trgu normalizira, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo, da se je sezonsko prilagojeno število prodanih novih stanovanj in hiš v ZDA julija zvišalo na leto raven 372.000. V primerjavi z julijem lani je bila prodaja višja za 25 odstotkov. Kljub visoki letni rasti se podatki primerjajo z zgodovinsko nizkimi ravnmi. Prodaja novih stanovanjskih nepremičnin ostaja občutno pod letno ravnijo 700.000, ki jo ekonomisti smatrajo za znak zdravega nepremičninskega trga.
Beograd • Ministri nove srbske vlade imajo v okviru priprave rebalansa državnega proračuna nalogo, da do septembra pripravijo načrte za znižanje stroškov, kamor sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih oziroma najetih sodelavcev. Do konca leta bi po pisanju časnika Večernje novosti brez dela v državni upravi lahko ostalo 3000 ljudi. Ministri nove vlade, ki jo vodi predsednik srbskih socialistov Ivica Dačič, so tako začeli z novo sistemizacijo delovnih mest po resorjih, do konca meseca pa naj bi bilo znano, koliko je presežnih zaposlenih. Ministrstva tako ukinjajo zastavljene projekte, načrtujejo zmanjšanje števila honorarnih sodelavcev in ocenjujejo delo posameznih uradnikov. Prvi je korenitejšo kadrovsko potezo potegnil kmetijski minister Goran Kneževič, ki se je takoj po nastopu funkcije odrekel 1658 agronomskih strokovnjakov, ki jih je za svetovalne posle najel njegov predhodnik Dušan Petrovič.
Washington • Ameriški regulatorji so priljubljenemu spletnemu družbenemu omrežju Facebook dovolili prevzem aplikacije za deljenje fotografij Instagram. Gre za eno redkih dobrih novic, ki jo je v zadnjem času prejel Facebook, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ameriška zvezna komisija za trgovino je v sredo sporočila, da je zaključila svoj pregled posla brez kakršnih koli ukrepov. Prevzemu je s tem prižgala zeleno luč. Facebook je prevzem napovedal aprila, preden je na borzo v prvi javni ponudbi umestil svoje delnice. Takrat so se z ustanovitelji Instagrama dogovorili, da bo cena znašala milijardo dolarjev. Ker pa naj bi bil del kupnine izplačan v delnicah, katerih vrednost je v zadnjih mesecih močno upadla, se je vrednost posla znižala na okrog 740 milijonov dolarjev. Madrid • Španska vlada v okviru bančne reforme pripravlja zakon, ki bo centralni banki omogočil preventivni zgodnji poseg v šibke banke, četudi bodo te izpolnjevale kriterije likvidnosti in solventnosti in še ne bodo potrebovale državne pomoči, poročajo španski mediji. Okrepila se bo tudi vlog državnega sklada za pomoč bankam, ki bo odigral skrbniško vlogo. Osnutek predloga zakona o prestrukturiranju in urejenem reševanju posojilnih institucij, do katerega so se dokopali španski časniki, predvideva, da bo Banco de Espana preventivni zgodnji poseg lahko izvedla tudi za banke, ki še izpolnjujejo zahteve na področju likvidnosti in solventnost, a kažejo »objektivne elemente«, iz katerih je moč »racionalno sklepati«, da jih v prihodnje ne bodo več izpolnjevale in da se ne bodo mogle ustrezno kapitalsko okrepiti.
Berlin • Grški premier Antonis Samaras je v danes objavljenem pogovoru evropske politike, tudi številne nemške, ki bi radi videli Grčijo zunaj območja z evrom, posvaril pred domino učinkom takšne poteze. Ob tem pa je obljubil, da bo Grčija pripravila »spektakularen povratek«. Samaras je za nemški časnik Bild izpostavil, da so se pomembnejši nemški politiki od izjav, ki bi namigovale na izstop Grčije iz območja z evrom, distancirali. »Pod črto potrebuje Nemčija močno območje z evrom. Če bi eno državo izključili iz evra, ta verjetno ne bi bila zadnja - vsaj finančni trgi bi to tako videli,« je menil Samaras. Dodal je še, da bi se proti temu zelo težko borili. Na vprašanje glede dejstva, da 70 odstotkov Nemcev podpira izstop Grčije iz območja z evrom, Samaras odgovarja, da je njegova država v preteklosti storila številne napake. »Ampak sedaj začenjamo znova in naši partnerji bodo videli, da izpolnimo, kar obljubimo,« je napovedal. (sta)
evropske partnerje prepričal, da državi čas za izpolnitev zavez podaljšajo do leta 2016.
A Nemčija vztraja, da Atenam ne gre popuščati ne pri obsegu reform in varčevalnih ukrepov ne pri časovnici, znotraj katere jih mora izpeljati. Poleg tega naj bi Merklova tudi osebno zamerila Saamarasu, ker je kot opozicijski voditelj skušal tor-pedirati reformna prizadevanja Grčije.
Od načrta dodatnega varčevanja v prihodnjih dveh letih in odločitve trojke - Evropske komisije, IMF in Evropske centralne banke - naj bi bilo sicer odvisno, ali bo Grčija septembra prišla do novega obroka posojila v višini 31,5 milijarde evrov ali ne. Ta denar pa nujno potrebuje za servisiranje dolga ter izplačevanje plač in pokojnin. (sta)
Oslo • Končano sojenje teroristu
Breivik je duševno zdrav, zaprt bo najmanj 21 let
mu
Foto: ¡btimes.com
Norveški terorist Anders Behring Breivik, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya 22. julija lani ubil 77 ljudi, je duševno zdrav, je razsodilo sodišče v Oslu, poročajo tuje tiskovne agencije. Breivika je obsodilo na največ 21 let zapora z možnostjo podaljšanja.
Pet sodnikov je odločitev sprejelo soglasno, je sporočila predsedujoča sodnica Wenche Elizabeth Arntzen, ki je tudi prebrala sodbo. V skladu z odločitvijo sodišča bo Breivik za zapahi najmanj deset in največ 21 let, kar je najvišja možna zaporna kazen na Norveškem. Bo pa moč to kazen še podaljšati, če bo sodišče ocenilo, da obsojenec še naprej predstavlja grožnjo družbi.
Breivik se je na razsodbo odzval z zadovoljnim nasmeškom. Vztrajal je namreč, da je bil med napadom prišteven in je že napovedal, da se bo pritožil, če bodo sodniki odločili, da je bil med morilskim pohodom neprišteven. Sam je namreč dal jasno vedeti, da bi bila zanj psihiatrična ustanova, kamor bi ga poslali, če bi sodišče ugotovilo, da je neprišteven, »hujša od smrti«.
Potem ko so mu odstranili lisice, je Breivik danes na sodišču pozdravil z desničarskim pozdravom.
Najodmevnejši sodni proces v zgodovini države se je na Norveškem po desetih tednih sklenil 22. junija. Breivik je na sojenju svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in »muslimanski invaziji« na Evropo.
O njegovi krivdi ni bilo nobenega dvoma, tako da je bilo tudi zaradi razhajanj psihiatrične stroke v ospredju ves čas
vprašanje njegovega duševnega zdravja. (sta)
Kosovo • Ponovno napet položaj
Nato znova vpoklical rezerve
Zveza Nato je zaradi napetega položaja na severu Kosova znova vpoklicala rezerve za sile Kfor, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Septembra naj bi tako na Kosovo znova odpotoval nemško-avstrijski bataljon s približno 700 pripadniki.
Kot so za dpa pojasnili v poveljstvu bataljona, »poveljnik sil Kfor vidi možnost za ponovno poslabšanje varnostnega položaja«.
Nemško-avstrijski bataljon, ki predstavlja operativno rezervo sil Kfor, naj bi bil popolnoma nared za delovanje do 1. oktobra, na Kosovu pa naj bi zamenjal italijansko bojno skupino, še navaja dpa.
Bataljon po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sestavlja približno 170 avstrijskih vojakov, ostalih nekaj več kot 500 pripadnikov pa je nemških vojakov. Na Kosovo so zaradi napetosti vpoklicani že tretjič v zadnjem letu dni - dvakrat zaradi nemirov na severu Kosova konec lanskega in v začetku letošnjega leta ter maja zaradi srbskih volitev..
Na Kosovu je v mednarodnih silah Kfor trenutno okoli 5600 vojakov iz 29 držav. Med njimi je tudi okoli 300 slovenskih vojakov. Po poročanju dpa pa v Natu trenutno situacijo na Kosovu ocenjujejo kot »krhko«, v prihodnjih mesecih pa obstaja »znaten potencial za novo poslabšanje razmer«. (sta)
Balkan • Primež vročinskega vala
Vročina in požari še ta teden
Jugovzhodna Evropa je v teh dneh že četrtič letos v primežu vročinskega vala. V več državah na Balkanu so temperature dosegale 40 stopinj Celzija in več. Ohladitev naj bi prišla v teh dneh, toda dežja, ki ga ni že dva meseca, še ni pričakovati. Območje bodo zato verjetno skupaj z vročino vsaj še nekaj dni pestili tudi požari.
Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, se Balkan po letošnji izredno mrzli zimi, eni najhujših v zadnjih desetletjih, sedaj spopada še z najbolj vročim poletjem v skoraj 40 letih. Opustošen je pridelek in kmetje govorijo o ogromnih škodah, vse bolj primanjkuje vode, v Makedoniji počasi že tudi pitne, in elektrike.
V Bolgariji so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za vso državo konec prejšnjega tedna razglasili opozorilo zaradi hude vročine. Rumeni alarm zaradi visokih temperatur je bil v veljavi tudi v Makedoniji.
Vročinski val sega sicer vse do Grčije, kjer so temperature na jugu in zahodu države po napovedih meteorologov presegle 40 stopinj Celzija, tudi ponoči pa se ne bodo spustile pod 27 stopinj.
Poleg tega po vsem Balkanu zaradi vročine in suše pustošijo še požari. V Bolgariji so oblasti zaradi požara, ki divja pri Dolni Banji, kakih 75 kilometrov južno od Sofije, razglasile izredno stanje.
Izredno stanje zaradi več požarov, ki jih zaenkrat ni mogoče ukrotiti in so med drugim zajeli gost borov gozd, so razglasili tudi na območju občine Konjic v BiH. Gašenje med drugim otežuje težko dostopen teren. Še vedno gori tudi pri Bratuncu, kjer so izredno stanje razglasili pred dvema dnevoma, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
V Srbiji se z ognjem med drugim spopadajo v pogorju
Zlatibor na jugu države, kjer je od srede zgorelo 80 hektarjev gozda. Samo v sredo so srbski gasilci uspešno omejili skoraj 250 požarov. Napeto je še na območju Bujanovca in Preševa na meji s Kosovom, kjer veliko dodatno težavo predstavljajo mine, ki so ostale tam po spopadih v letih 1998-1999.
V Grčiji medtem po pisanju beograjske tiskovne agencije Beta po petih dneh pojenja uničujoč požar, ki je opustošil otok Hios in uničil tamkajšnje dragocene plantaže mastike. Novi požari pa so se medtem razširili drugod po državi, med drugim na otoku Zakintos v Jonskem morju. hiše zaenkrat niso ogrožene. (sta)
Destrnik • Pomoč učencem
Podmladek z dobrodelnimi akcijami v podporo Zveru
V OŠ Destrnik so mladi prostovoljci iz ptujske regijske koordinacije SDM skupaj s predsedniškim kandidatom Milanom Zverom v četrtek opoldne predali zbrane šolske potrebščine za učence iz socialno ogroženih družin. Gre za akcijo SDM, v okviru katere bodo šolske potrebščine po besedah predsednika Andreja Čuša šolske potrebščine zbrali in predali še v 20 osnovnih šolah v Sloveniji.
Prostovoljci iz ptujske regijske koordinacije SDM so skupaj s predsedniškim kandidatom Milanom Zverom zbrali veliko šolskih potrebščin za učence iz socialno ogroženih družin ter jih predali vodstvu OŠ Destrnik.
Zbrane je ob predaji učil najprej pozdravil ravnatelj Drago Skurjeni, ki je ob tem povedal, da so darila zelo veseli in da bo prav gotovo čisto vse prišlo še kako prav, saj živijo v okolju, kjer je socialna stiska velika: „Konkretno lahko povem, da je v naši šoli kar 35 odstotkov učencev, ki so upravičeni do različnih subvencij. Kljub temu pa se vsi skupaj trudimo, da imajo prav vsi naši učenci enake
možnosti, da lahko vsi gredo v šolo v naravi, na izlete ipd. Pomagamo na različne načine, tudi prek Rdečega križa, pa z dobrodelnimi koncerti, ki jih pripravljajo otroci sami in so bili vedno dobro obiskani."
Akcijo mladih demokratov je pozdravil tudi destrniški župan Vladimir Vindiš in se zahvalil tako podmladku kot Milanu Zveru, ki mu je zaželel še veliko uspeha v predsedniški kampanji.
Predsednik SDM Andrej Čuš pa je pojasnil, da so tovrstne dobrodelne akcije del podpore kampanji evropskega poslanca in kandidata za predsednika države Milana Zvera: „Njegovo kandidaturo smo se odločili podpreti s takšnimi dobrodelnimi akcijami. Že pred tem so naši prostovoljci pomagali starejšim v domovih upokojencev, zdaj so na vrsti akcije zbiranja šolskih potrebščin, kasneje, septembra in oktobra pa bomo
brezplačno pomagali kmetijam pri kmečkih opravilih. Akcija zbiranja šolskih potrebščin za OŠ Destrnik je odlično uspela, nabrali smo precej stvari, za kar gre posebna zahvala tudi Urši Zver."
Kot je nato povedala Zvero-va, so uspeli zbrati okoli 200 zvezkov, preko 20 kompletov barvic, tudi tempera barvice, lepila, radirke, nalepke, ravnila, flomastre, kolaž papir itd.
Zbrane je seveda pozdravil še predsedniški kandidat Milan Zver, sicer tudi sam nekoč učenec destrniške osnovne šole. Med drugim je povedal, da ga na to šlo vežejo prav lepi spomini, čeprav še zdaleč niso imeli tako dobrih pogojev za učenje kot danes: „Tudi nekoč je bilo zelo težko, pravzaprav je bilo še veliko več revežev kot danes. Zato pa je prav in pozdravljam akcijo našega podmladka z Andrejem na čelu, da se tistim v stiski pomaga. Stopnja humanosti družbe se namreč kaže in meri prav po tem, koliko se pomaga socialno ogroženim ljudem."
Zver je ob tem še povedal, da se kot edini slovenski član evropskega odbora za šolstvo in kulturo zavzema za čim širši dostop do izobraževanja za vse otroke na svetu: „Eden od osnovnih ciljev evropskega izobraževalnega sistema je vključitev vseh otrok v različne stopnje izobraževalnega sistema. Mnogi otroci po svetu nimajo enakega dostopa do učenja in do šol. Zato sem sam že sedem let boter takemu otroku v Afriki. Edino izobraževanje in uk bosta pripeljala te države, ki živijo v revščini, na višji nivo."
Še isti dan, v četrtek popoldne, je sledila predaja zbranih učnih pripomočkov za učence iz socialno ogroženih družin v OŠ Poljčane.
SM
Velika Nedelja • Prve Kolpingove delavnice
Postali so dobri prijatelji
Kolpingova družina župnije Velika Nedelja je med 20. in 23. avgustom pripravila počitniške delavnice za otroke. Vsak dan med 9. in 12. uro so se zbrali v Elizabe-tini hiši pri Veliki Nedelji, kjer so ustvarjali v delavnicah pod naslovom Jezus, ti si moj prijatelj.
Foto: Viki Ivanuša
Ko se je za delavnice razvedelo, je bilo vsak dan več otrok.
Na delavnicah, ki so bile namenjene osnovnošolskim otrokom, so se učili novih iger, ročnih spretnosti ter spoznavali pravi pomen prijateljstva. Odpravili so se na pohod, na katerem so sledili različnim navodilom, reševali uganke ter se zabavali. Udeleženci so se fotografirali, natisnili fotografije in si izdelali okvirje za slike. Ustvarili so tudi mozaike v obliki križa iz lesenih delčkov. Igrali so se pantomime in drugih otroških iger ter veliko peli. Ker so bili različnih starosti, so se pri dejavnostih razdelili v več skupin in vsak na svoji starosti primeren način raziskovali in razmišljali o tem, kaj pomeni iskreno prijateljstvo. Ker so se veliko pogovarjali, so se v teh dneh precej zbližali in postali dobri prijatelji, je povedal Matjaž Kosi, predsednik Kolpingove družine župnije Velika Nedelja in eden od organizatorjev delavnic.
Delavnice v organizaciji Kolpingove družine so potekale letos prvič in dnevno se je na njih zbralo med 10 in 15 otrok. Ker so bili organizatorji
Pa brez zamere
Vesoljski kavboji
Človeško, vse preveč človeško
Zadnjič sem v mesečniku, ki bralcu ponuja izbor (po mnenju uredništva) najzanimivejših člankov iz svetovnega tiska, naletel na izjemen in zelo nazoren primer nadutosti in egoizma, ki ga je "sposobna" človeška vrsta. Na faksu smo temu rekli antropocentrizem, kar povedano bolj domače pomeni predvsem parazitski egoizem človeške vrste terpostavljanje samih sebe kot vladarja vse narave in - to je za pričujoči tekst zelo pomembno - celotnega vesolja kot takega. Zaradi različnih razlogov je naša vrsta, gledano na splošno, zmotno prepričana, da je ta celotna zmes energije, mase in delcev, ki ji pravimo vesolje, ustvarjena neposredno in zgolj za nas, da lahko vladamo njej in vsemu, kar vsebuje. Kakšna naduta in ohola misel!
Za kaj torej gre v članku, ki ga omenjam? "Vesoljski zaklad", kot se imenuje članek iz revije "New Scientist" (po naše recimo "Novi znanstvenik"), govori o načrtih za izkoriščanje rudnih bogastev na asteroidih ter o (pravnih) bitkah, povezanih s tem. Ljudje se pač nismo zadovoljili s tem, da si lastimo vse, kar obstaja na našem planetu (od rib v morju do ptic na nebu), ampak si seveda moramo čimprej prilastiti tudi vse, kar je koristnega tam zunaj, v neskončnosti vesolja. Ker pa tam zunaj po zaenkrat znanih podatkih ni rib, ptic ali česa drugega, kar bi bilo mogoče pojesti, se "velikopotezni" načrti na novo nastalega podjetja Planetary Resources iz ZDA osredotočajo na, pričakovano, vesoljsko rudarjenje.
Saj ne, da bi bili ob tem presenečeni - le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo nekdo spomnil širjenja izkoriščevalske-ga ravnanja, s katerim smo svoj planet že dodobra izčrpali, v vesolje -, a človeka, ki še ni popolnoma zblaznel in padelpod vplivpotrošniško-parazitske religije sedanjosti, vseeno pretrese arogantnost, s katero se "podjetneži" lotevajo projekta vesoljskega rudarstva. Tako načrtujejo izstrelitev teleskopov, ki bodo odkrivali potencialno "koristne" asteroide, bogate z dragocenimi rudami, na katere bodo potem poslali rudarske robote ter jih oplenili. Ne izključujejo tudi možnosti, da bi katerega od teh asteroidov "privlekli" tudi v zemeljsko orbito, da bi ga potem lažje (in seveda ceneje) razkopali. Direktor podjetja ne vidi v plenjenju vesolja prav nobene težave ali pravnega problema, saj pogodba Združenih narodov o vesolju iz leta 1967 razglaša, da "naj bo raziskovanje in izkoriščanje vesolja v korist vseh držav in v domeni vsega človeštva". Točno - pri celotni zadevi ne gre le za dobičkonosne sanje nekaj ljudi, ampak, kot jasno kaže že omenjena pogodba, za mentaliteto človeštva, saj je izkoriščanje vesolja povsem resna tema tudi v -vsaj na papirju - tako mogočni organizaciji, kot so Združeni narodi. Gre za prevladujoč modus človeške eksistence, ki se vse bolj kaže kot parazitska. Kaj pa mislite, kako bi nas videli pripadniki napredne civilizacije, ko bi se približali našemu planetu? Kot krono stvarstva? Ja, seveda. Prej kot parazite, škodljivce, zajedalceplaneta. Videli bi nas kot bolne kreature, obsedene s profiti, denarjem in predvsem z nenehno rastjo. To zadnje pa je med drugim tudi lastnost virusov.
A četudi vas to prav nič ne gane in ste povsem zadovoljni s pozicijo človeštva kot virusnega parazita, vas najbrž še zmeraj mora skrbeti možnost, da bi kak tak asteroid, ki bi ga ta ali katera druga nadebudna vesoljska rudarska firma privlekla v zemeljsko orbito, padel na Zemljo in povzročil katastrofo, ki bi lahko bila usodna za to našo predatorsko vrsto. A nič se bati! Tudi za to je že poskrbljeno, saj neka konvencija Združenih narodov o vesoljski odgovornosti določa, da je država, ki izstreli vesoljsko plovilo, odgovorna tudi za morebitno škodo. Krasno, a ne? A kaj, če po treščenju asteroida ne bo več držav? In ljudi? In, groza, podjetij?
Gregor Alič
z odzivom zadovoljni, upajo, da se bodo ponovile tudi v prihodnjih letih. Za otroke so vsak dan skrbeli vsaj trije odrasli in tudi prostovoljcev je bilo dovolj. Kolpingovo družino sestavlja okrog 50 članov, pri uresničevanju večjih projektov, kot sta recimo pasijon in žive jaslice, pa pomaga tudi veliko ljudi, ki sicer niso člani Kolpingove družine. Delavnic so se udeleževali otroci iz Ormoža, Velike Nedelje, Gori-
šnice in drugih okoliških vasi. Matjaž Kosi je ob koncu povedal, da so vsi zelo zadovoljni, da so aktivno in kakovostno preživeli ta čas, hvaležni so tudi donatorjem, ki so prispevali hrano in pijačo, zahvala pa gre tudi domačima župnikoma Tončku Košarju in Janku Štamparju, ki sta prispevala material za delavnice in omogočila uporabo prostora, v katerem so se srečevali.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ormož • Prehodna ocena škode po suši v kmetijstvu
Ponekod je stanje katastrofalno
Visoke temperature brez padavin so v drugi polovici julija in v avgustu povzročile precejšnjo škodo na vseh poljedelskih posevkih in travinju. Ponekod je stanje katastrofalno. Velik izpad pridelka se pričakuje predvsem na lažjih prodnatih tleh in kjer so parcele izpostavljene močnejšemu osonče-nju. V zadnjem mesecu pa se kažejo posledice suše na poljščinah tudi že na srednje težkih tleh. Zato nas je zanimalo, kakšno je stanje ob evidentiranju prehodne škode po suši.
Letošnje razmere so specifične, saj so redke padavine vse od meseca aprila padle večinoma v obliki kratkotrajnih neviht, visoke temperature v poletnih mesecih pa so pogojevale povečano evapotranspi-racijo, kar je ob pogostih toplotnih udarih povzročilo izjemno sušo. Podatki, ki so nam jih posredovali na izpostavi kmetijske svetovalne službe Ormož, veljajo za območje celotne UE Ormož in kažejo, da bo izpad pridelka koruze in pridelka na travinju tudi letos najbolj prizadel živinorejce. Zaradi izpada pridelka koruze za silažo in zrnje bodo živinorejci pred velikim problemom, kako zagotoviti krmo za živali za zimsko obdobje. Večina rejcev zaradi slabega finančnega stanja ne bo mogla dokupiti krme za prehrano živali. Ob nadaljevanju sušnih razmer, saj se ne napoveduje večje deževje, pa se bo škoda na pridelkih hitro povečevala. Po oceni Bojana Mlakarja, vodje izpostave KSS Ormož, je bilo v letu 2012 na območju izpostave KSS Ormož posejanih 1.080 ha koruze za silažo in 1.737 ha koruze za zrnje: „Na lažjih peščenih tleh in prodnatih delih njiv so posevki koruze skoraj povsem suhi. V
Foto: Viki Ivanuša
Koruza je zelo prizadeta zlasti na prvi dravski terasi in njivah s peščeno prstjo, na drugih legah pa je pridelek lahko tudi bistveno boljši.
tem primeru se lahko pridelki znižajo tudi za 30 do 50 %, na nekaterih plitvih prodnatih delih njiv lahko pričakujemo znižanje tudi do 80 %. V povprečju pa so posevki koruze v tem času zaradi pomanjkanja vlage prizadeti med 30 % in 50 % na lahkih tleh in od 10 % do 30 % na srednje težkih in težjih tleh." Poleg koruze pa živinorejce najbolj skrbi zmanjšanje pridelka na travinju, ki se je zaradi sušnih razmer pokazalo že pri prvi košnji. Na
Foto: Viki Ivanuša
Vodja izpostave KSS Ormož Bojan Mlakar je pripravil prehodno oceno škode po suši v kmetijstvu, ki ne kaže dobre slike, za nekatere kulture pa se stanje lahko še poslabša.
lažjih tleh je pridelek zmanjšan tudi za polovico, saj zaradi nadaljnjih visokih temperatur in pomanjkanja vlage na lažjih prodnatih tleh druge košnje sploh ni bilo. Rastline so se na najbolj izpostavljenih delih tudi povsem posušile. Na KSS Ormož ocenjujejo, da ob nadaljevanju suše ne bo niti zadnje jesenske košnje in verjetno se bo tako stanje odrazilo na sestavi travne ruše, težko pa tudi ocenjujejo dokončen izpad pridelka na travinju, saj ne vedo, kakšne vremenske razmere bodo v prihodnje. Na območju izpostave KSS Ormož je 2.284 ha travinja in posejanih okrog 477 ha travno-deteljnih mešanic.
Zgodnji krompir brez škode,poznega tudi pol manj
Na območju občine Ormož je bilo letos posajenih okoli 110 ha poznega krompirja, ki mu zaradi šibkega koreninskega sistema in omejene moči črpanja hitro zmanjka vode.
Foto: Viki Ivanuša
Lešniškega potoka je ob izlitju v reko Dravo le še za vzorec.
Na KSS Ormož so povedali, da posevki krompirja potrebujejo največ vode v času formiranja gomoljev, zato se bo suša negativno odrazila tudi na kakovosti gomoljev, predvidevajo pa tudi, da bodo nastajale dodatne težave ob skladiščenju pridelka. Na lažjih tleh in pri poznih sortah pričakujejo izpad pridelka krompirja za 30 % do 50 %. Pri zgodnjem krompirju pa večje škode, nastale zaradi suše, ni bilo.
Posledice sušnega obdobja, predvsem pa visoke temperature, so se pokazale tudi na posevkih oljnih buč, najprej na lažjih peščenih in prodnatih tleh, v avgustu pa tudi na srednje težkih tleh. V fazi cvetenja in formiranja plodov so zaradi pomanjkanja vlage in visokih temperatur začeli odpadati plodovi oziroma ni prišlo do oploditve, zato so lahko pridelki oljnih buč na lažjih tleh nižji tudi za 30 % do 50 %, medtem ko je škoda na težjih tleh med 10 % in 30 %. Ocenjuje se, da so bile oljne buče posejane na okrog 650 ha.
Katastrofalno je bilo letos s strniščnimi dosevki, ki so po setvi sicer vzklili, a so nato zaradi suše in visokih temperatur v celoti propadli. Posejanih je bilo okrog 150 ha strniščnih dosevkov.
Na območju izpostave KSS Ormož je bilo posejanih tudi okrog 127 ha različnih vrtnin, kot so zelje, solata, paprika, fe-feroni, korenje, čebula, česen, fižol, paradižnik, jajčevec, pe-teršilj. Škoda, nastala zaradi suše, je od parcele do parcele različna, zato je zaenkrat nemogoče podati natančnejši izpad pridelka, so povedali na KSS.
Vinski trti običajna suša ne škodi, saj je odporna rastlina in ima rada sonce. Občutno pomanjkanje padavin pa je
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kakšna jesen nas čaka
To leto nam ne prinaša najboljših novic. Čeprav so analitiki, ekonomisti in gospodarstveniki pričakovali, da naj bi se trendi gospodarske rasti po hudem padcu v letih 2008 in 2009 začeli obračati na bolje, pa so realne razmere v gospodarstvu povsem drugačne. Ugled Slovenije je strmoglavil, bonitetne ocene padajo z neverjetno hitrostjo, zadolžujemo se po rekordno visokih obrestnih merah. Med razlogi za padanje bonitetnih ocen sta tudi nezmožnost poenotenja politične elite in slab bančni sistem. Gre za dejstva, ki so narodu znana že dolgo, tisti na vrhu pa igrajo po svoje. Ne vidijo, nočejo ali ne zmorejo videti. Junija lani je padel trojni super referendum in z njim pokojninska reforma. Kmalu za tem je padla še vlada. Decembra smo šli na prve predčasne parlamentarne volitve v samostojni zgodovini naše države. O tem, kakšnih malverzacij se je politika posluževala v mesecih pred volitvami in po njih, in kako so eni in drugi sestavljali vlado, kupčkali in preštevali glasove, ne velja izgubljati besed. Janezu Janši je uspelo sestaviti vladno koalicijo. V tistem hipu je bil zmagovalec. Pol leta po prevzemu funkcije pa je morda iz zmagovalca postal poraženec. Slovenija tone v globoko brezno brezupa, gospodarske neuspešnosti in revščine. Politična elita se ni sposobna poenotiti, čeprav tudi sama ne verjamem, da bi nas samo nekaj besed o zapisu fiskalnega pravila v ustavo čudežno rešilo vseh finančnih bremen. Vse glasneje se govori o vladi od zunaj. Da je slovenska suverenost pošteno ranjena, razmišljam že dalj časa. Po besedah predsednika vlade prihaja čas, ko se bo treba soočiti z razmerami in ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo „ne Branimir Štrukelj, ne Dušan Semolič, ne predstavniki delodajalcev, ne parlamentarne stranke", pač pa bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. „In tisti 'socialni dialog' bo nekoliko drugačen," razmišlja predsednik vlade.
Sama menim, da slovenska politika zaostrenim finančnim razmeram že dolgo časa ni kos. Politične malverzacije in metanje polen pod noge - to je scenarij, ki ga že leta spremljamo iz dneva v dan, iz tedna v teden in iz meseca v mesec. Ne levi ne desni, ne modri, rumeni, zeleni ali rdeči - nihče ne bo kos težavam, v katere smo zabredli.
In po dvajsetih letih nam bodo državo najbrž res vodili ljudje od zunaj. Težko, res težko mi gre z jezika: zavozili smo si državo. Da, tudi sami smo krivi za to. Glasni smo tam, kjer nas nihče ne sliši. Naši izvoljeni predstavniki pa gledajo na svoj žep in svoje koristi. Tudi država ni vreča brez dna. In tudi ta vreča je enkrat prazna.
Dodatno zaskrbljenost pa vzbujajo še letošnja suša, slab pridelek in napovedi o podražitvi hrane. Torej - v jeseni nas najbrž ne čaka nič dobrega.
povzročilo, da so posledice suše vidne tudi že v vinogradih. Prvi znaki pomanjkanja padavin so se pokazali v vinogradih na peščenih in lapor-natih tleh, ki imajo manjšo sposobnost zadrževanja vlage ter v mladih nasadih. Večje škode v starejših vinogradih, ki jih je v občinah Ormož in Sveti Tomaž 1.246 ha, zaenkrat še ni, prizadeti so predvsem mladi vinogradi, ki so jih vinogradniki posadili v tem letu. Obseg škode je zaenkrat zelo različen in se razlikuje od vinograda do vinograda, zato ni bilo možno podati posplošene ocene škode.
Sadovnjaki so največjo škodo utrpeli ob spomladanski pozebi, poleg tega pa v neka-
terih intenzivnih nasadih jablan beležijo tudi škodo, povzročeno zaradi suše in visokih temperatur. Plodovi se ne debelijo, odpadajo, dobivajo opekline. Nekoliko bolje je v nasadih, ki so zaščiteni s pro-titočno mrežo, saj so sončni ožigi manjši. Natančne ocene škode zaradi suše v sadovnjakih pa ta trenutek še ni.
V pogovoru z Miranom Klincem, ki je v občini Ormož zadolžen za kmetijstvo, pa smo izvedeli tudi to, da je škoda večja na parcelah z manj humusno prstjo in s slabšo agrotehniko kmetovanja. To je lepo vidno, kadar sta dve parceli ena ob drugi, a sta različno prizadeti zaradi suše.
Viki Ivanuša
Nogomet
Zavrč v 2. polčasu zlomil odpor Kalcerja
Stran 12
Tenis
Rola v Vinkovcih zmagal v obeh konkurencah
Stran 12
Športno plezanje
Markovičeva zaključila na skupnem 4. mestu
Stran 13 14. PAOI 2012
Začetek paraolimpijskih iger v Londonu
Stran 13
Nogomet
Na lokalnem derbiju »petarda« Središča
Stran 14 Šahovska olimpijada
V Turčijo tudi trije člani ptujskega društva
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 7. krog
Olimpija že četrta v vrsti!
Aluminij -Olimpija 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Valenčič (38.), 1:1 Kurež (55.), 2:1 Bingo (82.).
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Medved, Sulejmanovič, Kašnik, Spahič, Drevenšek, Bingo, Kožar (od 66. Kmetec), Bešič (od 77. Rešek), Kurež (od 83. Žagar). Trener: Bojan Flis.
OLIMPIJA: Džafič, Jovič, Zarifovič, Trifkovič (od 84. Škrjanec), Šporar, Valenčič (od 63. Vicente), Nikezič, De-lamea Mlinar, Omladič, Srete-novič, Sarasola. Trener: Ermin Šiljak.
Nogometaši Aluminija so po treh zaporednih zmagah z napetostjo pričakovali srečanje z Olimpijo, saj je šlo za najatraktivnejšega tekmeca, ki je v tem prvenstvu gostoval v Kidričevem. Kljub dežju se je na tekmi zbralo približno 500 gledalcev, verjetno pa bi jih bilo vsaj enkrat več, če bi bilo vreme »prijaznejše«. Po srečanju zagotovo nikomur ni bilo žal, da si je tekmo ogledal v živo ...
Srečanje so boljše pričeli gostje in s hitrimi prenosi žoge povzročali domačim nogometašem veliko preglavic. Pri tem sta bila v ospredju Omladič in Trifkovič; slednji je v 7. minuti lepo podal iz kota, v skoku je bil najvišji Šporar in žogo usmeril proti golu, na črti pa jo je izbil Medved. Kidričani so nato pričeli nekoliko tesneje pokrivati tekmece, kar je ne-
koliko zaustavilo njihov nalet. V 15. minuti je vratar Murko poskrbel za zastanek diha pri domačih navijačih, saj je pre-igraval v svojem kazenskem prostoru - na srečo je bil uspešnejši kot vratar Barcelone na četrtkovem El Clasicu ... V 20. minuti je od daleč poskušal Valenčič (bil je nenatančen), pet minut kasneje pa je bil po dolgi akciji v dobrem položaju Nikezič, a je za malenkost zamudil podajo s strani. V naslednjih minutah so več poskušali varovanci Bojana Flisa; najprej je Kureža na nedovoljen način zaustavil Sretenovič (rumeni karton), kasneje pa je lepo pre-igraval in streljal Adnan Bešič,

PRVALIGÄ
IMZ5
REZULTATI 7. KROGA:
Aluminij - Olimpija 2:1 (1:0); strelci: Kurež 57., Bingo 82.; Valenčič 36.; Celje - Maribor 0:2 (0:1); strelca: Ploj 31., Črnic 73.; Domžale - Rudar Velenje 2:0 (0:0); strelca: Majer 55., Osmanaj 71.; Triglav - Gorica 2:1 (1:1); strelci: Burkovic 26., Šulica 93.; Vetrih 30.; rdeči karton: N'Diaye 37./Gorica ;
Luka Koper - Mura 4:1 (2:0); strelci: Bukic 9., Brečevic 35., 62., Čadi-kovski 85.; Bohar 64.
a je bil Džafič na mestu. V trenutkih navidezne premoči domačinov pa so gostje povedli. V 37. minuti so namreč izvedli hiter nasprotni napad, v katerem je Omladič lepo podal v prazen prostor do Valenčiča, ta pa je mimo Medveda in Murka z lepim diagonalnim strelom poslal žogo v mrežo - 0:1. Do konca prvega polčasa je tekma večinoma potekala na sredini igrišča, le malo pa je bilo povezanih akcij.
Prerojeni Kidričani
Po premoru smo spremljali veliko boljšo predstavo, v glavnih vlogah pa so bili brez dvoma Kidričani. Ti so v 50. minuti izvedli uigrano kombinacijo, v kateri je Drevenšek podal do Topolovca, ta je žogo natančno poslal pred gol, Ku-rež pa jo je z glavo preusmeril malenkost preko gola. To je bil znak za popolno ofenzivo igralcev Aluminija, ki se je pet minut kasneje končala z izena-
čenjem. Akcija se je odvijala na desni strani, za podano žogo v sredino pa sta se borila Kožar in Sretenovič; na koncu je prišla do osamljenega Kureža, ki jo je iz kakšnih šestih metrov poslal v mrežo - 1:1. To je bi že peti zadetek Kureža v dosedanjih sedmih tekmah. Gostje so spoznali, da je vrag odnesel šalo in da bo treba za ugoden izid pokazati več, zato so izvedli nekaj zaporednih napadov. Pri tem so bili najnevarnejši po visokih podajah pred gol, kjer so imeli premoč v višini. V 60. minuti je po eni od takšnih akcij odbita žoga prišla do Joviča, ki je močno in natančno streljal, Murko pa je strel še lepše ubranil in si prislužil aplavz navijačev. Že v naslednjem napadu je z glavo neoviran iz sedmih metrov poskušal Zarifovič, a je zgrešil gol. Trener Flis je v tem času opravil nekaj menjav, s katerimi je uspel znova vzpostavili ravnotežje na igrišču. Pred golom vratarja Murka je bilo znova vroče v 79. minuti:
1. MARIBOR	7 5	2	0	11:3	17
2. KOPER	7 4	2	1	9:3	14
3. domZale	7 4	0	3	7:5	12
4. CELJE	7 3	3	1	7:6	12
5. ALUMINIJ	7 4	0	3	9:9	12
6. HIT GORICA	7 3	1	3	12:10	10
7. OLIMPIJA	7 2	2	3	12:10	8
8. TRIGLAV	7 2	1	4	3:5	7
9. RUDAR VELENJE	7 1	2	4	4:12	5
10. MURA 05	7 0	1	6	6:17	1
Naj strelci: 6 zadetkov: Dejan Zigon (Gorica); 5 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 4 zadetki: Roman Bezjak (Celje); 3 zadetki: Nusmir Fajic (Mura 05), Marcos Tavares (Maribor) ...
Po porazu odstop Šiljaka in Ačimoviča
Aluminij je očitno letos določen za to, da menjuje trenerje. Po slavju Aluminija v 4. krogu v Velenju je odstopil trener Rudarja Milan Ouričič, po srečanju 7. kroga in porazu v Kidričevem pa je podobno storil trener Olimpije Ermin Šiljak (temu se je pridružil tudi športni direktor Mile Ačimovič). Gre za neuradne informacije, saj o odstopih še ni odločal upravni odbor kluba. V javnosti se že dalj časa ugiba o morebitnih naslednikih Šiljaka, vse pa kaže na to, da je najbližje temu sloviti Robert Prosinečki, ki je ob koncu bogate igralske kariere - med drugim je nastopal za Barcelono in Real Madrid - igral prav za Olimpijo. Prosinečki je pretekli teden odstopil z mesta trenerja beograjske Crvene zvezde, s katero je kot igralec leta 1991 postal evropski klubski prvak.
Bojan Flis, trener Aluminija: »Na začetku tekme smo pokazali preveliko spoštljivost do tekmeca kljub drugačnemu dogovoru v sla-čilnici. Kasneje smo videli, da tudi z Olimpijo lahko 'igramo', in smo to začeli izvajati. Na srečo se nam je izšlo in smo slavili. Za nas je vsaka zmaga zelo pomembna v boju za obstanek. Doslej smo zbrali kar nekaj točk, vendar nas v nadaljevanju čaka še veliko težkih tekem.«
Tomaž Murko: »Zmagali smo tudi z nekaj sreče, a povsem zasluženo. Predvsem v drugem polčasu smo močno pritisnili proti vratom Olimpije, plod takšne igre pa sta dva zadetka. Na srečo smo se na drugi strani uspeli ubraniti, zato je zmaga v pravih rokah.«
Ermin Šiljak, trener Olimpije: »Pričakovali smo težko tekmo, a smo jo dobro začeli. Ob polčasu smo imeli zasluženo vodstvo, vendar v drugem polčasu nisem prepoznal svoje ekipe na igrišču - ne vem, kaj se je zgodilo. V Olimpiji so vedno prisotni pritiski in zgleda, da jih nekateri igralci slabo prenašajo. V zadnjih tekmah se nam tako redno dogaja, da imamo ugoden rezultat, a ga ne znamo obdržati.«
Foto: Marjan Kelner
Klemen Bingo (Aluminij) je z zadetkom v 82. minuti odločil zmagovalca dvoboja Aluminij - Olimpija.
glavni sodnik Emir Huselja iz Velenja je pred tem storil napako in gostom podaril strel iz kota, po katerem je bila pred vrati nastala velika gneča, končalo pa se je s prekrškom v napadu. Tri minute kasneje pa je padla odločitev o zmagovalcu: Kidričani so dolgo kombinirali na desni strani, na koncu je Re-šek žogo potisnil povratno do Binga, ki je iz razdalje več kot 25 metrov brez oklevanja močno streljal. Žoga je na spolzkem igrišču dobila še dodaten pospešek in je končala za hrbtom vratarja Džafiča - 2:1. Domači navijači so bili navdušeni in so do konca srečanja glasno vzpodbujali domačine, ki so se srečno in spretno ubranili vseh napadov Ljubljančanov; glavna vloga pri tem je pripadla vratarju Murku, ki je v so-
dnikovem podaljšku ubranil dva strela gostov.
Zmaga moštva
Igralci Aluminija so s predstavo v drugem polčasu zasluženo zmagali - že četrtič zapored! Do te zmage so prišli z izjemno borbeno igro, očitno pa je bilo, da so si zmage želeli veliko bolj kot igralci Olimpije. Prav vsi posamezniki so tokrat prispevali svoj delež, zato lahko znova govorimo o zmagi moštva. Trener Bojan Flis uspešno komponira okostje moštva iz lanskega leta z novinci; vsak prispeva svoj delež k napredku v igri. Ta je očiten iz tekme v tekmo, zato lahko Kidričani brez strahu pričakujejo naslednjo tekmo, ko se bodo v gosteh pomerili s Celjani.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Maribor že korak pred vsemi
Kljub smelim načrtom pred prvenstvom, predvsem Kopra in Olimpije, se po sedmem odigranem krogu zdi, da nihče ne more resneje ogroziti nogometašev Maribora. Ti so tokrat v gosteh gladko odpravili letos razigrane Celjane, kljub temu da so igrali z »rezervno« zasedbo. Trener Milanič je namreč pred ključnim obračunom za vstop v elitno Ligo prvakov spočil udarno enajsterico. V Celju se je zbralo spodobnih 2500 gledalcev, toda Mariborčani so bili tisti, ki bi lahko dosegli še višjo zmago. Skromnemu Rudarju ne gre in ne gre. Tudi pod taktirko Andreja Gorška »knapi« ne kažejo boljših iger, posledica tega je poraz v Domžalah. Ob tem velja dodati, da je bil v gostujoči zasedbi najboljši igralec vratar Matjaž Rozman. Triglav je do zmage proti Gorici prišel v 93. minuti, ko je zadel Šujica (gostje so skoraj uro nastopali brez izključenega Ndiaya). V zadnjem obračunu 7. kroga sta se pomerila Luka Koper in Mura 05, utrujeni Sobočani pa pričakovano niso mogli slediti ritmu rumeno-modrih. Tekma se je zaradi silovitega naliva pričela z 20-minutno zamudo.
V torek v Ljudskem vrtu za Ligo prvakov
Nogometaše Maribora čaka zadnjih 90 minut boja za uvrstitev v nogometni raj - Ligo prvakov, ki prinaša bajne milijone. Teh devetdeset minut pa bo sila težkih, saj morajo vijoličasti nadoknaditi gol zaostanka s prve tekme z Dinamom (1:2). Vsekakor to ni misija nemogoče, toda zlasti napadalci bodo morali bistveno bolje naravnati svoje strelske naprave, kot je to bilo pred tednom v Zagrebu. Predvsem Beriču se zagotovo še sedaj po glavi »vrti film« dvobojev s Kelavo, toda če bo zadel v prepolnem Ljudskem vrtu in se bo Maribor uvrstil v Ligo prvakov, bo vse pozabljeno. Kot zanimivost omenimo, da zloglasnih navijačev Dinama Bad Blue Boysev zaradi spora s predsednikom zagrebškega kluba Zdravkom Mamicem v štajersko prestolnico ne bo.
Svojo letošnjo evropsko odisejado počasi zaključuje tudi soboška Mura. Črno-bele čaka le še povratni dvoboj s slovitim Laziem v Rimu, nato pa bodo počasi morali pričeti nabirati točke v domačem prvenstvu, sicer jim bodo tekmeci preveč ušli. V četrtek se je v Mariboru prvič predstavil nov trener Mure Oliver Bogatinov, ki je poskrbel za to, da so Sobočani vendarle pokazali precej več kot na nekaterih prejšnjih preizkušnjah.
Tadej Podvršek
Nogomet m 2. slovenska liga, 4. krog
g
Zavrč v drugem polčasu zlomil odpor Kalcerja
Zavrč - Kalcer Radomlje 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Mušic (65., ag.), 2:0 Murat (80.), 3:0 Go-lubar (86.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Kokol, Golubar, Letonja, A. Čeh, Šnajder (od 46. Kelenc), Kuserbanj (od 79. Dugolin), Avguštin (od 74. Murat). Trener: Miran Emer-šič.
KALCER RADOMLJE: Ju-
račič, Mušic, Šutic, Varga, Kosec, Barukčič, Zalaznik (od 87. Vengust), Cerar (od 74. Robič), Lunder, Zavrl, Sefero-vič (od 80. Zadnikar). Trener: Matjaž Obrstar.
V srečanju 4. kroga sta se pomerila tekmeca, ki nista najbolje začela prvenstva. Dvoboj »ranjenih levov« je bil v prvi vrsti pomemben za dvig samozavesti; če sklepamo po izidu srečanja, potem so v Zavrču na pravi poti. V vročem petkovem večeru (temperatura je bila kljub večernemu terminu okrog 30 stopinj) je kakih 400 gledalcev videlo zanimivo predstavo, v kateri je bil prvi polčas dokaj izenačen, v drugem pa je igrala praktično le domača zasedba in zasluženo vknjižila prve domače točke letos.
Zavrč je že kmalu pokazal, kdo je gospodar na igrišču in goste potisnil na njihovo polovico, toda večjih priložnosti si z izjemo poskusov Letonje in Šnajderja ni pripravil. V sredini prvega dela igre so zobe pokazali tudi gostje, vendar je v 32. minuti Zalaznik streljal preko gola vratarja Finka. Blizu vodstva so bili Zavrčani v 39. minuti, ko je iz prostega strela iz 22 metrov poskušal Aleš Čeh, toda njegov projektil
je za malo zgrešil cilj. Zelo razburljive so bile zadnje minute v prvem delu igre: najprej je za Zavrč poskusil Letonja, toda Juračič je bil dovolj priseben in je žogo izbil v polje. V 45. minuti pa je številnim gledalcem zastal dih, saj so Radomljani po podaji Marka Lundra (njegov brat Matjaž je lani nastopal za Zavrč, op. a.) iz kota preko agilnega Zalaznika zapravili najlepšo priložnost v tem delu igre, potem ko je slednji na
srečo domačih nogometašev slabo meril z glavo.
V drugi del igre so belo-črni krenili še odločneje, nogometaši Kalcerja pa so se zgolj branili. V 50. minuti je rezervist Kelenc, ki je močno poživil igro Zavrča, atraktivno poskusil iz 20 metrov, toda njegov strel je zletel preko gostujočih vrat. Zelo blizu zadetka so bili varovanci Mirana Emeršiča v 60. minuti, ko je po prodoru Kokola z glavo streljal Letonja,
takoj zatem pa je še enkrat poskusil Kelenc, toda vratar Kalcerja Juračič je iz tega dvoboja ponovno izšel kot zmagovalec. Pritisk domače vrste se je obrestoval v 65. minuti, ko je gostom samim »uspelo« to, kar ni nogometašem Zavrča. Po prodoru razpoloženega Ke-lenca in njegovemu predložku je nespretno reagiral branilec Mušic in žogo poslal za hrbet svojega vratarja - 1:0. Pritisk Zavrča se je po tem dogodku le še stopnjeval: tako je v 71. minuti od daleč poskusil Ku-serbanj, vendar za las zgrešil. Gostje so si edino omembe vredno priložnost v tem delu igre priigrali v 77. minuti, ko je iz prostega strela iz 25 metrov poskusil nekdanji član Domžal Varga, toda njegov strel je ustavil prečnik. Akcijo tekme je številno občinstvo videlo v 80. minuti, ko je polovica domače zasedbe povsem osmešila ekipo iz Radomelj, novinec Golu-bar je v zaključku atraktivno podal do rezervista Murata, ki mu iz bližine ni bilo težko potrditi zmagovalca. Zadnji zadetek smo videli v 86. minuti, ko je Murat močno streljal, toda vratar Juračič je žogo odbil v kot. Po kotu so gostje žogo na kratko odbili, Kokol je z lepo podajo zaposlil Golubarja, rumeni so obstali, misleč da gre za prepovedani položaj, hrvaškemu novincu v završkem dresu pa ni bilo težko postaviti
REZULTATI 4. KROGA: Zavrč -Kalcer Radomlje 3:0 (0:0), Roltek Dob - Krka 0:1 (0:0), Bela krajina -Dravinja 2:2 (2:1), Krško -Šmartno 1928 1:2 (1:0). Srečanje Šampion Celje - Garmin Šenčur bo 28. 8.
1. KRKA 4	4	G	G	15:2	12
2. ŠMARTNO 1928 4	S	G	1	8:5	9
3. ŠAMPION CELJE 3	2	1	G	6:2	7
4. ZAVRČ 4	2	G	2	6:7	6
5. GAR. ŠENČUR 3	1	2	G	7:5	5
6. ROLTEK DOB 4	1	1	2	6:5	4
7. BELA KRAJINA 4	1	1	2	4:9	4
8. K. RADOMLJE 4	1	G	S	5:6	S
9. KRŠKO 4	G	2	2	6:12	2
10. DRAVINJA K. 4	G	1	S	4:16	1
Doris Kelenc, nogometaš Zavrča: »Povsem zasluženo smo zmagali. Že v prvem delu igre smo imeli veliko priložnosti, nato pa nekako čakali na ta prvi gol, saj smo vedeli, da če bomo dali enega, jih bomo še več. Med odmorom smo se dogovorili, da igramo bolj mirno, spustimo žogo na tla ter skušamo čim hitreje zadeti. Tudi proti Dravinji bomo igrali na zmago in skušali osvojiti vse točke.«
končnega izida srečanja.
V naslednjem, 5. krogu, bodo nogometaši Zavrča gostovali v Slovenskih Konjicah pri domači Dravinji in lovili še tretjo zaporedno zmago, ki bi jih približala vrhu lestvice.
Tadej Podvršek
Tenis m Turnirji v Vinkovcih, Ptuju in pri Budimpešti
Rola v Vinkovcih zmagal v obeh konkurencah
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola tudi v Evropi nadaljuje podobne uspehe, kot jih je začr- Zmagovalec turnija U-12 evropske serije na Ptuju je postal Srb tal že v letošnji študentski ligi v ZDA.	Bodin Živkovič.
Foto: Črtomir Goznik
Pri dekletih je naslov osvojila Jovana Vukovič (levo), v finalu je ugnala Niko Radišič.
Ptujski teniški igralec Blaž Rola še naprej navdušuje na turnirjih serije futures z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Na turnirju hrvaške serije v Vinkovcih je bil tokrat za razred boljši od konkurence in je v zrak dvignil zmagovalna pokala med posamezniki in tudi med dvojicami, kjer je nastopal skupaj s Hrvatom Mislavom Hižakom. To je bil tretji podoben turnir, na katerem je slavil; pred tem je zmagal na Floridi in v Avstriji.
Futures turnir v Vinkovcih, rezultati, posamezno:
1.	krog: Blaž Rola (4.) - Ole-ksander Gorovytz (Ukrajina) 6:0, 6:1
2.	krog: B. Rola (4.) - Matej Šabanov (Hrvaška) 6:1, 6:1
četrtfinale: B. Rola (4.) -Joško Topič (Hrvaška, 7.) 6:4, 6:3
polfinale: B. Rola (4.) -Mate Delič (Hrvaška, 8.) 6:3, 1:6, 6:4
finale: B. Rola (4.) - Toni Androic (Hrvaška, 2.) 6:2, 6:2
Dvojice:
četrtfinale: Rola/H ižak (Slovenija/Hrvaška, 2.) - Dur-guti/Kondulukov (Makedonija/Rusija) 6:1, 6:0
polfinale: Rola/Hižak (2.) - Draganja/Goles Babič (Hrvaška) 7:6(5), 6:4
finale: Rola/Hižak (2.) -Šetkic/Brkič (BiH, 1) 6:4, 7:6(3)
Blaž je skupno med posamezniki in dvojicami nanizal osem zaporednih zmag; še največ časa je ostal na igrišču v polfinalu, kjer je odigral tri nize z domačinom Deličem. Finalni obračun je bil bistveno krajši: Tonija Androiča je v tednu dni brez težav ugnal še drugič zapored. S tem je potrdil novo napredovanje na svetovni računalniški lestvici ATP; brez točk iz Vinkovcev je trenutno na 478. mestu.
TE U-12: turnir na Ptuju uspel v vseh pogledih
Pretekli teden je na Ptuju potekal turnir evropske serije, ki se ga je udeležilo več kot 120 mladih igralcev in igralk iz 15 evropskih držav. V petek in soboto so bili na sporedu le še odločilni dvoboji. Ti so
pokazali, da imajo mladi veliko tehničnega znanja in da odločno stopajo po stopinjah vzornikov iz velikih teniških aren: Federerja, Bokovica, Nadala pri moških in Šarapove, sester Williams, Kvitove pri ženskah.
Obe lovoriki sta odšli v Srbijo, saj sta tako pri fantih kot pri dekletih slavila igralca iz te
Luka Hazdovac, predsednik organizacijskega odbora: »Organizacija takšnega dogodka je zahteven projekt, ki je vsem v klubu vzel precej časa in energije. Treba je bilo poskrbeti za številne podrobnosti, od namestitve igralcev in trenerjev, za sodniški del, veliko je še manjših podrobnosti, ki so gledalcem skrite. Odzivi udeležencev so bili izjemno pozitivni, zato so občutki dobri.«
države, kjer je tenis v zadnjih letih v izjemnem vzponu. K temu so veliko pripomogli uspehi Bokovica, Jankoviceve in Ivanoviceve. Od slovenskih igralcev si je finale priigrala
Nika Radišič, pri fantih pa je Matic Podlipnik izpadel v polfi-nalu. V finalu dvojic pri dekletih je slavila Slovenka Kristina Novak, ki je igrala v paru z Jo-vano Vukovic iz Srbije.
Rezultati finalnih obračunov, posamezniki:
fantje: Bodin Žarkovic (Srbija) -Alexander Gima (Romunija) 6:1, 6:1 dekleta: Jovana Vukovic (Srbija) - Nika Radišič (Slovenija) 6:3, 6:2
ITF turnir: Nina Potočnik odlična na Madžarskem
Pretekli teden je v mestu Budaors v bližini Budimpešte potekal zelo močan turnir mladinske ITF-serije, 2. ranga. Na njem je nastopila tudi Nina Potočnik, ki je pred kratkim prekinila sodelovanje s TK Terme Ptuj in jo sedaj individualno trenira Goran Djurdjevič.
Nina je bila na turnirju 8. nosilka, na začetku glavnega turnirja pa je izločila dve domači predstavnici. V četrtfinalu je bila njena tekmica več kot leto starejša Romunka Cristine Ene (ta je pred tem izločila 2. nosilko), Nina pa jo je ugnala v treh nizih. V polfinalnem obračunu je na nasprotni strani mreže stala 17-letna Čehinja Pantuck-ova, ki je bila za Nino prevelik zalogaj. Čehinja je na koncu tudi osvojila turnir.
Jože Mohorič
Budaors Cup, Madžarska, rezultati:
1.	krog: N. Potočnik (8.) -Dalma Galfi (Madžarska) 7:5, 6:1
2.	krog: N. Potočnik (8.) -Bianka Bekefi (Madžarska) 6:4, 6:3
četrtfinale: N. Potočnik (8.) - Cristina Ene (Romunija) 4:6, 6:2, 6:1
polfinale: N. Potočnik (8.) -Gabriela Pantuckova (Češka) 0:6, 2:6
Rokomet • Prijateljske tekme
Sanjski prvi polčas vinarjev, zmaga Drave v Gorišnici
VIDOVEC - JERUZALEM 32:39 (11:21)
VIDOVEC: Črnilo, Balent, Grd, Matušec; Lovrenčič, Marčec, Herman 3, Sršen 8 (1), Vidaček 3, M. Melnjak 3, Dobovičnik, Svetec 3 (2), Turkovič 1, Vincek 2, Breljak
1,	Jeftič 3, Peček 2, Težak, Miško-vič 3. Trener: Sašo Kuček.
JERUZALEM: Belec, Žuran; Ogorelc, Deržič, Radujkovič 5, Rajšp 4, Bogadi 9, Žmavc 2, Hru-pič, Mesarič 4, Gregorc 5 (2), Ču-dič 4, Špiljak 4, Šišmanovič 1, R. Cvetko 1, Topolovec. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Vidovec 6/4; Jeruzalem 2/2.
IZKLJUČITVE: Vidovec 6; Jeruzalem 10 minut.
Slovenski 1. A ligaš iz Ormoža je odigral svojo šesto pripravljalno tekmo in zabeležil peto zmago. V razmaku treh dni sta ekipi Vidov-ca in Jeruzalema odigrali dve pripravljalni tekmi. Prvo v Ormožu je z izidom 33:34 (18:18) dobil novopečeni hrvaški 1. A ligaš, ki v prvenstvu meri na četrto do peto mesto. Vinarji so v Vidovcu pred okrog 200 gledalci po odlični predstavi zadali visok poraz gostiteljem z 32:39 (11:21).
Pomlajeni Jeruzalem je po zaslugi odlične igre v obrambi najprej povedel 4:10 in nato še s 7:13. Slovence je v naletu zaustavil desetminutni izpad elektrike in Vidovec je znižal na 10:13. Pri vodstvu Ormožanov 16:11 je vinarjem uspela neverjetna serija 8:0 in prevzem vodstva 24:11. Po zaslugi obramb domačih vratarjev in ob obilni pomoči sodnikov so Zeljari iz Vidovca znižali zaostanek na - 4, 27:31. Bližje ni šlo, saj je prav vsak posameznik v ekipi Jeruzalema bil dobro razpoložen. Za predstavo si vinarji zaslužijo veliko pohvalo in le upati je, da bo mlada ekipa tako napredovala iz meseca v mesec in si zagotovila želeno 10. mesto v državnem tekmovanju, ki ji prinaša obstanek v slovenski elitni ligi.
V	torek, 28. avgusta, ob 18.30 uri na Hardeku gostujejo državni prvaki iz Velenja. Tekma proti Gorenju bo pravi pokazatelj, v kakšnem stanju so varovanci trenerja Saše Prapotnika. Od petka, 31. avgusta, do nedelje,
2.	septembra, bodo jeruzalemč-ki gostovali v Milanu na mednarodnem turnirju.
Uroš Krstič
Za uvod zmaga Ptujčank
CELJE - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 33:36 (15:19)
ŽRK MERCATOR TENZOR:
Bolcar 5, Mateša 10, Pušnik, Majcen, Kac, Prapotnik 9, Kolednik 1, Grabrovec, Borovčak 5, Šraj-ner 2, Kovačič, M. Selinšek 1., B. Selinšek 3, Lazar. Trener: Nikola Bistrovič
V	prvem pripravljalnem obračunu pred novo sezono so se rokometašice Mercator Tenzorja podale v Podčetrtek, kjer so se pomerile s Celjem. Kljub temu, da so nastopile brez Tumpejeve in Močnikove, so Ptujčanke slavile, za prvo uradno srečanje pa so pokazale dobro formo. Prvi del je bil iz vidika varovank Niko-le Bistroviča dinamičen in hiter, polčas pa se je končal z izidom 15:19. Celjanke so v 2. polčas krenile z izidom 3:0, toda nato so bile pomlajene Ptujčanke tiste, ki so vseskozi držale vse niti igra v svojih rokah in niso dopustile, da
bi se igralke iz knežjega mesta približale na manj kot 3 zadetke.
Sicer so se priprave ptujskega ženskega prvoligaša prevesile v drugi del. Tek in vaje za moč je zamenjala žoga, taktično-tehnič-nim prvinam na treningih sledi niz prijateljskih tekem. Tudi v novi sezoni bo mlado ptujsko vrsto, ki bo najmlajša v ligi, vodil Nikola Bistrovič, seveda pa v ekipi upajo na pomoč občinstva, saj mlade rokometašica potrebujejo bučno pomoč s tribun. Ekipa bo seveda doživljala številne oscilacije, osrednji cilj v sezoni pa bo seveda ubranitev prvoligaškega statusa brez pretresov, če pa se bo ponudila priložnost za kaj več, pa jo bo potrebno seveda zgrabiti z obema rokama. Ekipo Mercator Tenzorja sedaj čaka slab teden treninga, nato pa sledi prijateljski obračun na Ptuj; v petek se bodo varovanke Nikole Bistroviča pomerile s hrvaškim drugoliga-šem Vidovcem.
tp
Zmagali, a niso navdušili
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL -ARCONT RADGONA 32:29 (16:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA
OPTYL: Preac, Zorec 1, Hržič, Kaučič 6, Bombek 1,Bezjak 1, Bračič 5, Šerod,T. Preac, Ivančič 8,Tušak 2, Dogša, Lorenčič, Me-ško 1, Špindler 4, Hojžar 3, Marin. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so v drugem srečanju, ki so ga imeli v minulem tednu, gostili ekipo iz Gornje Radgone, ki nastopa v 2. SRL. Domačini so bili nekoliko boljši in so z minimalno razliko vodili skozi vso srečanje. Z igro niso ravno navdušili, a je bilo to vseeno dovolj za zmago.
MOŠKANJCI GORIŠNICA -DRAVA PTUJ 31:33 (15:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
E. Bratuša, Zorli 3, M. Bedrač 3, Valenko 3, Arnuš 6, Lozinšek 2, Lukaček 2, Vincek 5, Dimec 3, Prejac, Bratuša, Kovač 2, T. Be-drač 1, Leben. Trener: Sebastjan Oblak.
DRAVA PTUJ: Maroh 4, Bezjak 3, Požar 3, Janžekovič 9, Verde-nik 3, Toš 3, Šalamun 1, Pukšič 2, Čeh 1, Žuran 1, Sabo 1, Lesjak 2, Bedenik. Trener: Tomi Matjašič.
V	Gorišnici so domači rokome-taši konec tedna želeli odigrati dve tekmi, vendar je ostalo samo pri eni - proti ptujski Dravi -, saj je Ivanec srečanje odpovedal. V srečanju starih športnih tekmecev je vedno precej več naboja, kot na ostalih tekmah in to ne glede na to, kdo je manjkal v ekipah. Pri domačih ni bilo Petka, Firbasa, Anderluha in Preaca, pri gostih pa vratarja Grma. Igra je bila sicer razgibana in borbena. V prvem polčasu so domačini dolgo časa vodili, nato pa so jih gostje iz Ptuja ujeli in odšli na odmor z minimalno prednostjo.
V	drugem polčasu so rokome-taši Drave ves čas vodili in na koncu prišli do zaslužene zmage. Takšno srečanje je v tej fazi priprav dobrodošlo, saj sta trenerja videla trenutno formo svojih varovancev, obenem pa bosta v nadaljevanju priprav odpraviti vse slabosti, ki so pojavljale v sami igri.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje • Svetovni pokal v balvanskem plezanju
Markovičeva zaključila na 4. mestu
V Munchnu je potekala zadnja letošnja preizkušnja najboljših športnih plezalcev v balvanih. Tukaj je lani na zaključku sezone Mina Markovič dosegla prvo zmago, ob idealnem razpletu pa je letos še lahko računala celo na odličje v skupnem seštevku svetovnega pokala. To ji na koncu ni uspelo, saj je obstala v pol-finalu (zasedla je končno 8. mesto), kljub temu pa je lahko zadovoljna s celotno sezono in končnim 4. mestom v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju.
Tekma v bavarski prestolnici je potekala na steni na olimpijskem stadionu in je sodila tudi v sklop praznovanj 40. obletnice poletnih olimpijskih iger v Munchnu. Ob tem so s to tekmo opozorili na športno plezanje kot enega izmed športov, ki so se uvrstili v ožjo skupino kandidatov za olimpijske športe in se bodo predstavili prvič na OI leta 2020.
Mina Markovič in Jernej Kruder sta svoje nastope končala v polfinalu, na 8. in 9. mestu, ter ostala tik pod pragom finala, kamor se uvrsti šest najboljših v vsaki od konkurenc.
»Ni se razpletlo po naših željah. Lahko rečemo, da sta oba
imela nekaj smole. Mini so zaradi napačne interpretacije startne pozicije s strani sodnika dosodili en poskus preveč in je zato ostala zunaj finala. Na vprašljivo sodniško odločitev smo se pritožili, vendar neuspešno. Zaradi enega poskusa preveč je brez finala ostal tudi Kruder, ki si je za napako nekoliko sam kriv,« je vtise po tekmi zbral selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Simon Margon.
»V bistvu sem si res želela priti v finale, tudi plezala sem
14. paraolimpijske igre 2012
»
London, prihajamo!
«
Tako so na spletni strani Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpij-skega komiteja pred dnevi organizatorjem 14. parao-limpijskih iger sporočali slovenski športniki skupaj z ostalimi udeleženci in vodstvom zveze. Ko to prebiramo, so slovenski paraolimpijci že na kraju dogodka in z nestrpnostjo pričakujejo začetek tekmovanj, ki se bodo pričele z jutrišnjo svečano otvoritvijo, v četrtek pa že s prvimi tekmovanji.
Začetek gibanja športa invalidov sega v leto 1948, ko je zdravnik Ludwig Guttman v Londonu začel športno rehabilitacijo ranjenih vojnih invalidov. Dr. Guttman je bil prepričan, da bi ranjeni vojaki prav s športnimi aktivnostmi lahko krepili svojo moč in samozavest. Ob tej priložnosti so kar na vrtu bolnišnice organizirali tekmovanje v lokostrelstvu, ki je ostalo kot redna športna panoga na vseh ka-
snejših igrah do danes. Iz omenjene ideje so se »rodile« prve neuradne paraolimpijske igre leta 1952 v kraju Stoke Man-deville v Veliki Britaniji, kjer
Slovenski športniki na 14. paraolimpijskih igrah, London 2012 (zapis v oklepaju pomeni število iger, na katerih nastopajo):
atletika: Tanja Cerkvenik (2), Tatjana Majcen-Ljubič (3), Jože Flere (2), Henrik Plank (2); kolesarstvo: Roman Pongrac (debitant); namizni tenis: Andreja Dolinar (4), Mateja Pintar (3);
odbojka sede - ženske: Marinka Cencelj (3), Anita Goltnik - Urnaut (3), Danica Gošnak (3), Lena Gabršček (debitantka), Alenka Iršič (3), Bo-
gomira Jakin (3), Saša Kotnik (3), Suzana Ocepek (2), Regina Terbuc - Roudi (debitantka), Štefka To-mič (3), Jasmina Zbil (debitantka); plavanje: Darko Burič (debitant); strelstvo: Damjan Pavlin (3), Franc Pinter (6), Franček Gorazd Tiršek (debitant);
skupaj 22 (15 športnic, 7 športnikov); šest de-bitantov.
Najbolj izkušen je Franc Pinter, za katerega bodo igre v Londonu že šeste, za Andrejo Dolinar pri ženskah pa četrte.
Najmlajša slovenska udeleženka je Lena Ga-beršček (18), igralka sedeče odbojke, najstarejši Franc Pinter, strelstvo (59).
Svetovni pokal v	
balvanih, München,	
rezultati:	
1. Akiyo Noguchi	Japonska
2. Anna Stöhr	Avstrija
3. Juliane Wurm	Nemčija
4. Melissa Le Neve	Francija
5. Anna Gallyamova	Rusija
6. Melanie Sandoz	Francija
7. Momoka Oda	Japonska
8. Mina Markovič	Slovenija
Mina Markovič je sezono svetovnega pokala v balvanskem plezanju zaključila na visokem, 4. mestu.
v redu, vendar me je na koncu uvrstitve med šest najboljših stala sodniška odločitev. Ta tekma je sedaj mimo, zdaj se bom pripravljala na naslednje,« je povedala Mina, ki je imela tudi nekaj smole s poškodbo tik pred polfinalom: »Med ogrevanjem pred tekmo je prst ostal v luknji enega od prijemov. Med plezanjem na tekmi me je bolelo, kljub temu sem balvane, v katere sem pravilno vstopila, preplezala v prvem poskusu. Forma na balvanih torej ni vprašljiva. Kako bom plezala v naslednjih
Končni skupni vrstni		
red:		
1. Anna Stöhr	Avstrija	425
2. Akiyo Noguchi	Japonska	394
3. Shauna Coxsey	VB	350
4. Mina Markovič	Slovenija	304
5. Alex Puccio	ZDA	245
6. M. Le Neve	Francija	238
Juliane Wurm	Nemčija	238
8. Melanie Sandoz Francija		191
9. Momoka Oda	Japonska	189
10. Jain Kim	Koreja	171
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen - Ljubič upa na dober rezultat v Londonu.
je nastopilo 130 športnikov iz dveh držav.
Prve uradne paraolimpij-ske igre so bile organizirane v Rimu leta 1960, na katerih je
dneh, še ne morem povedati, upam, da normalno.«
Pred svetovnim prvenstvom v športnem plezanju, ki bo od 12. do 16. septembra v Parizu, bo na sporedu še masters tekmovanje Rockmaster v italijanskem Arcu.
JM
sodelovalo 400 športnikov iz 23 držav. Med njimi še ni bilo slovenskih predstavnikov, ti so prvič nastopili na 4. igrah leta 1972 v nemškem Heidel-bergu.
Na letošnjih, 14. paraolim-pijskih igrah v Londonu, bo nastopilo 4200 športnikov iz prek 150 držav, med njimi tudi 22 slovenskih. Od 21 športnih panog, ki so na rednem programu poletnih paraolimpij-skih iger, bodo Slovenci nastopili v šestih, in sicer v atletiki, kolesarstvu, namiznem tenisu, plavanju, sedeči odbojki (ženske) in strelstvu.
Za Ptujčane bo vsekakor najbolj zanimiv nastop nosilke dveh paraolimpijskih medalj iz Aten leta 2004 Tatjane Majcen - Ljubič. Tatjana je v Atenah osvojila srebrno medaljo v metu kopja ter bronasto medaljo v suvanju krogle. Njen tokratni prvi nastop bo suvanje krogle, ki bo na sporedu v soboto, 1. septembra, v dopoldanskih urah. Ob vprašanju, kaj pričakuje v Londonu, je Tatjana odgovorila: »Na para-olimpijskih igrah v Londonu želim premagati samo sebe.«
Sicer pa bomo bralcem Štajerskega tednika v naslednjih številkah v času iger poskušali v kratkem predstaviti športe, v katerih bodo v Londonu nastopili slovenski športniki invalidi. Spremljali bomo tudi njihove dosežke. Ob tem ne bo manjkalo nekaterih zanimivih statističnih podatkov o Slovencih na dosedanjih igrah in še marsičem. Seveda vas vabimo, da si ogledate svečano otvoritev 14. iger, ki bo v sredo, 29. septembra. Na njej bo slovenska zastava v rokah namiznoteniške igralke Mateje Pintar, nosilke zlate medalje iz Aten 2004 in bronaste iz Pekinga 2008.
Silva Razlag
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Na lokalnem derbiju petarda« Središča ob Dravi
»
3. SNL - vzhod: Bistričani uspešni
REZULTATI 1. KROGA: Odranci - Aha EMMI Bistrica 0:1 (0:0), Kovinar Štore - Farmtech Veržej 0:1 (0:1, Malečnik - Agroservis Beltinci 1:4 (0:2), Čarda - Grad 2:4 (2:3), Ljutomer - Zreče 0:1 (0:0), Rakičan - Koroška Dravograd 1:3 (0:1), Tromejnik G Sukič - Šmarje pri Jelšah 4:3 (0:1).
Super liga: stoodstotna le še Drava in Gerečja vas
REZULTATI 2. KROGA: Pod-vinci Betonarna Kuhar - 1A avto Gerečja vas 1:2, Stojnci - Hajdina 4:0, Oplotnica - Bukovci 3:2, Središče - Carrera Optyl Ormož 5:1,
Boč - NŠ Poli Drava 0:4					
1. NŠ DRAVA PTUJ 2	2	0	0	8:0	6
2. 1A GER. VAS 2	2	0	0	6:3	6
3. SREDIŠČE 2	1	0	1	6:3	3
4. STOJNCI 2	1	0	1	6:4	3
5. PODVINCI B. K. 2	1	0	1	4:2	3
6. BUKOVCI 2	1	0	1	4:4	3
7. OPLOTNICA 2	1	0	1	3:4	3
8. HAJDINA 2	1	0	1	2:4	3
9. C. O. ORMOŽ 2	0	0	2	1:8	0
10. BOČ 2	0	0	2	0:7	0
Foto: Tadej Podvršek
Središče ob Dravi
Kar nekaj razburljivih trenutkov je prinesel 2. krog Super lige. Ptuj-čani so visoko slavili v Poljčanah, z novo zmago pa so zavzeli vrh prvenstvene tabele. Oplotnici je uspel velik preobrat, saj je zadnja zadetka za zmago 3:2 dosegla v zadnjih dveh minutah srečanja. Zelo zanimivo je bilo tudi v Pod-vincih, kje so domačini klonili proti ekipi iz Gerečje vasi, ki si tako z dvema zmagama v uvodu prvenstva na lestvici deli vodstvo z ekipo Drave. Povsem drugačen obraz kot v 1. krogu so tokrat pokazali nogometaši Stojncev in visoko ugnali Hajdino. Tako so na najboljši možni način dokazali, da jih upravičeno prištevamo med ekipe, ki naj bi krojile vrh lestvice. Dva zadetka je dosegel M. Ko-kot. Na lokalnem obračunu med Središčem in Ormožem je preko 200 gledalcev pripravilo odlično vzdušje in kljub izjemni vročini videlo kar šest zadetkov. Pet so jih zabili domačini ...
SREDIŠČE - CARRERA OPTYL ORMOŽ 5:1 (3:1)
STRELCI: 0:1 Žganec (5.), 1:1 Lesjak (24.), 2:1 Zemljič (26.), 3:1 Vočanec (31.), 4:1 Zadravec (66.), 5:1 Zadravec (74.)
SREDIŠČE OB DRAVI: Kocen, Osterc (od 75. Panič), Novak, Dogša (od 84. Rotar), Zemljič, Rakovec (od 46. Sakelšek), Borko (od 70. Mlinarič), Ivanuša (od 65. Klanjčar), Zadravec, Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Kardum (od 74. Žinko), Hri-beršek, Plečko, Mlinarič, Kuhar (od 46. Srša), Kolarič, Lah K. (od 79. Kolarič), Cimerman (od 32. Lah R.), Perger, Žganec. Trener: Aleš Jurčec.
Drugi krog Super lige je prinesel lokalni derbi Središča in Ormoža. V vročem vremenu, ko so bile temperature primernejše za poležavanje ob morju kot za igranje nogometa, se je v športnem parku na Tratah kljub vsemu zbralo spodobnih 200 gledalcev, ki so predvsem v prvem polčasu imeli kaj videti.
Že uvod je nakazal, da izkušeno domačo zasedbo zanima le zmaga, mlada gostujoča ekipa pa je predvsem želela zapreti doho-
Carrera Optyl Ormož
Foto: Tadej Podvršek
de do svojih vrat ter pretiti iz protinapadov. Iz enega izmed njih je po samostojnem prodoru že v 5. minuti zadel Žganec za vodstvo gostov in navdušenje privržencev iz Ormoža. Toda domačini so se zbrali, zaigrali še podjetneje in v pičlih sedmih minutah povsem obrnili potek srečanja sebi v prid. Najprej je v 24. minuti zadel kape-tan Lesjak, potem ko se je žoga po njegovem strelu odbila od vra-tnice. Sledil je pravi »evrogol« izkušenega Zemljiča, ki je obenem tudi trener, med drugim pa je v pr-voligaški karieri nastopal za Muro in Nafto. Izkušeni veteran je iz prostega strela sprožil iz kakih 25 metrov z leve in vratar Ormoža Fi-javž, sicer najboljši posameznik v vrstah gostov, je bil brez moči. Na 3:1 je v 31. minuti iz bližine zadel Vočanec. Po tem zadetku je tempo igre predvsem zaradi izjemne pripeke pričakovano splahnel, še vedno pa so bili boljši domačini.
Drugi del je bil slabši, domačini v zelenem so s pametno igro povsem kontrolirali potek srečanja, mladi gostujoči zasedbi pa kljub nekoliko večji posesti žoge ni uspelo resneje ogroziti vrat vratarja Kocena. V 66. minuti so se na stadionu v prid vrsti Boštjana Zemljiča ponovno prižgale bakle, za katere je poskrbela domača navijaška skupina. Zadravec je namreč zadel s strelom iz 20 metrov. Isti nogometaš je zablestel tudi nekaj minut kasneje, ko je z »lob« udarcem presenetil Fijavža, ki je stal preveč zunaj svojih vrat. Do konca srečanja smo nato videli le še nekaj poskusov na obeh straneh, vsi pa so komaj čakali zadnji žvižg sodnika Kornika, ki je odlično vodil srečanje.
Tadej Podvršek
BOČ - NŠ DRAVA PTUJ 0:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Ljubec (18.), 0:2 Antolič (20.), 0:3 Arsič (83.), 0:4 Letonja (87.)
BOČ: Mlinar, Curk, Žgajner, Kralj, Babulč, Graf, Volavšek, Gro-bin, Rojs, Jelovšek, Kuraj. Trener:
Bojan Brodnjak.
NŠ POLI DRAVA: Ajlec, Hojnik (Pukšič), Nikolaj, Horvat, Fridl (Le-tonja), Ljubec, Krajnc, Marinič, Nežmah, Arsič, Antolič. Trener: Franc Fridl.
OPLOTNICA - BUKOVCI 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Naglič (15.), 1:1 Roškar (45.), 1:2 M. Meznarič (85.), 2:2 Ferčec (89.), 3:2 Grifič (90.).
OPLOTNICA: Veber, Petelinek, Grifič, Vodopivec, Kunštek, Založnik, Višnar, Crni, Marinšek, Trdin, Naglič. Trener: Anton Krajnc.
BUKOVCI: Ferčec, M. Roškar, Habrun, Mar (Žganjar), Kodrič, Strelec, R. Roškar (M. Meznarič), Herga, Vajda, T. Meznarič (Kosec), Kramberger. Trener: Janko Maje-rič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - 1A AVTO GEREČJA VAS 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Tominc (30.), 0:2 Leben (46.), 1:2 Novak (90.).
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Brumen, Toplak, Lah, Topolovec, Belšak (Novak), R. Petrovič, Požegar, Zagoršek (Kokol), Simonič (Juršek), Haupt-man (R. Osterc). Trener: Miran Ljubec.
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Kokot, Debevec, Horvat (Gavez), Kancler, Lešnik, Šešo, Vrabl, Leben (Kaisesberger), Rozman, Tominc (Hertiš). Trener: Ivan Or-nik.
STOJNCI - HAJDINA 4:0
(2:0)
STRELCI:1:0 Kokot (6.), 2:0 Zorko (22.), 3:0 Kokot (68.), 4:0 Kokot (88.).
STOJNCI: Zupanič, Janžekovič, Golob, Pečnik, Horvat (T. Pernek), Korez (Meznarič), P. Pernek, Kokol, Kokot, Rižnar (Vinkovič), Zor-ko (Ratek). Trener: Boris Klinger.
HAJDINA: Lubej, Kurež, Vra-bl (Babšek), Črnko, Jazbec, Pal (Štumberger), Robar (Kozel), Cebek, Flajsinger (Nahberger), Gaiser, Horvat (Mlinarič). Trener: Sandi Verlak.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Tržec -Markovci 2:1, Apače - Majšperk 5:1, Dornava - Gorišnica 0:0, Ro-goznica - Lovrenc 1:0, Skorba -Videm 5:1.
APAČE - MAJŠPERK 5:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Petek (16.), 1:1 Rumež (18.), 2:1 M. Bauman (54.), 3:1 M. Bauman (61.), 4:1 Šenkiš (75.), 5:1 Žgeč (88.).
DORNAVA VRTNARSTVO KO-VAČEC - GORIŠNICA 0:0
ROGOZNICA - LOVRENC 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Zorko (80. iz 11-m).
SKORBA - VIDEM 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Muršak (30.), 1:1 Brodnjak (39. iz 11-m), 2:1 Ž. Krajnc (40.), 3:1 U. Krajnc (48.), 4:1 Brodnjak (81.), Ogrinc (89.).
TRŽEC - MARKOVCI 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Skrbinšek (43.), 1:1 Vnuk (50.), 2:1 Pečnik (75.).
Veterani 35
REZULTATI 1. KROGA: Hajdina - Dornava 3:0, Boč - Videm 1:11, Skorba - Grajena 3:1, Apače -Cirkulane 2:0, Pohorje Oplotnica -Borovci 0:2.
Danilo Klajnšek
1. SZNL • Dornava brez točk iz Novega mesta
Tekmovanje so pričela tudi dekleta v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Ta bo letos bogatejša za novi klub, Radomlje. V ligi tako nastopa neparno število ekip, zato bo v vsakem krogu ena počivala. V prvem krogu ni bilo presenečenj, pa čeprav je po njih vsaj malce dišalo po prvih polčasih v Mariboru, Jevnici in Novem mestu. Igralke Maribora, Rudarja Škal in Krke so potem stvari postavile na svoje mesto in osvojile tri točke. Dornavčanek so se v Novem mestu dolgo časa uspešno upirale favoriziranim domačinkam, v zadnji tretjini srečanja pa popustile in prejele tri zadetke. Odločilna sta bila predvsem tista v razmiku petih minut, v 63. in 68. minuti.
REZULTATI 1. KROGA: Krka - Dornava 3:0 (0:0), Radomlje -Teleing Pomurje 0:7 (0:3), Maribor - Velesovo Kamen Jerič 4:1 (0:1), Jevnica - Rudar Škale 1:3 (1:0). V tem krogu je bila prosta ekipa Slovenj Gradca.
Krka - Dornava 3:0 (0:0)
STRELKE: 1:0 Dragica Stipič (63.), 2:0 Sara Gruden (68.), 3:0 Amina Mujanovič (87.).
DORNAVA: Laura Maksimovič, Gabrijela Milec (od 61. Petra Kristovič), Martina Potrč, Urška Pavlec (od 63. Saška Makovec), Nuša Pernat, Saša Ljubec, Valentina Pernat (od 71, Nuša Ploj), Nina Cafuta, Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Andreja Pajnkiher. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Triatlon moči
Simon Veldin cilja na naslov svetovnega prvaka
V Virovitici na Hrvaškem je v organizaciji Powerlifting kluba Spartak potekal mednarodni turnir v triatlonu moči, katerega se je udeležil tudi Simon Veldin, sicer aktualni slovenski državni prvak in evropski podprvak.
29-letnik iz Obreža pri Ormožu je omenjeni izjemni uvrstitvi dosegel na Bledu pred nekaj meseci v kategoriji Open, kjer je nastopal v starostni skupini od 24 do 40 let v kategoriji do 82,5 kg brez opreme. Zadnji turnir v Virovitici je Veldinu služil kot priprava na SP, ki bo od 17. do 22. septembra potekalo na Slovaškem v mestu Bardojev.
Na Hrvaškem je Slovencu uspelo osvojiti 1. mesto v kategoriji Open do 82,5 kg ter tretje mesto v absolutni konkurenci. Pričakovanja Simona pred nastopom na SP so zelo visoka: »Želim osvojiti naslov svetovnega prvaka v svoji kategoriji. Ob tem upam, da mi uspe postaviti nova svetovna rekorda v mrtvem dvigu in
Triatlon moči ali power lifting sestavljajo naslednje panoge (v okviru so rezultati Simona Veldina v Virovitici):
-	počep (240 kg - novi slovenski in balkanski rekord)
-	bench press oz. potisk s prsi (135 kg)
-	mrtvi dvig (260 kg - svetovni rekord Simona Veldina)
-	skupaj: 625 kg oz. 646,75 točke
počepu. Treniram 5 krat tedensko v F Fitnesu. Pri treningih mi pomaga tudi pred leti uspešni bodybilder Marko Zidarič. Na treningih je poudarek na prsih, rokah, nogah in hrbtu. Treba je biti pozoren na prav vse dele telesa. Ob tem ne smem pozabiti tudi na prehrano, zato uživam veliko ogljikovih hidratov, meso, zelenjavo in športno prehrano. Upam, da se mi želje in pričakovanja uresničijo.«
Uroš Krstič
Simon Vedlin med nastopom v Virovitici
Planinski kotiček
Križ (Koroška Rinka) - 2433 m
Koroška Rinka je gora v osrednjih Kamniško-Savinjskih Alpah. Preko sedla v južnem grebenu je vezana na Kranjsko Rinko (2453 m), severni greben se spušča proti Jezerskemu sedlu (2034 m) in Savinjskemu sedlu (2001 m), medtem ko se vzhodni greben preko Štajerske Rinke zaključuje na škrbini vrh Turskega žleba.
Odhod: ob 5.00 - železniška postaja Ptuj (zbor 5 minut prej).
Vrnitev: ob 20.00 - železniška postaja Ptuj.
Oprema: planinska oprema za visokogorje (čelada, plezalni komplet, pl. čevlji, pohodne palice ...).
Hrana in pijača: iz nahrbtnika ali v Frischaufovem domu na Okrešlju.
Oblačila: primerna glede na vremenske razmere.
Prevoz: osebni avtomobili (ob prijavi sporoči, če lahko voziš).
Cena: 25 €.
Opis ture: Koroško Rinko bomo začeli osvajati po severni strani. Z Okrešlja nad Logarsko dolino se med Tursko goro in Malo Rinko na Male Pode dvigne divja skalna deber, imenovana Tur-ski žleb. Skozenj je speljana v železje okovana pot, ki se najbolj razbitim podorom v dnu žleba izogne po navpičnih poteh vzhodnega boka Male Rinke. Na Malih Podih se srečamo s pristopi iz Kamniške Bistrice, od koder je zlahka dosegljiva po markirani poti. Za gornike brez alpinističnih ambicij in za ljubitelje plezalnih poti je Križ ali imenovana Koroška Rinka najprivlačnejši cilj!
Zahtevnost ture: zelo zahtevna označena pot (vzpona je dobrih 5 ur).
Prijave: na PD Ptuj ali na tel. št. 041 215 547 (Aleksander) do torka, 11. 9. 2012. Ob prijavi navedi tel. številko (v primeru slabih razmer izlet odpade). Izlet vodi Aleksander Berlič s sovo-dniki.
Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta in zavrnitvi udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov. Izleta se lahko udeležijo samo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto.
Dodatne informacije o izletu: 041 215 547 (Aleksander).
40. šahovska olimpijada v Turčiji
V Turčijo trije člani ptuskega društva
Slovenska ekipa z vodstvom zveze (manjkata Ana Muzičuk in Jana Krivec)
Foto: Primož Kokalj.SZS
S svečano otvoritvijo se je včeraj v turškem Istanbulu pričela 40. šahovska olimpijada, največji športni dogodek za ša-histe, ki se odvija vsaki dve leti. Nastopilo bo preko 1500 šahistk in šahistov iz 157 držav. Med 162 moškimi in 126 ženskimi ekipami bodo nastopile tri ekipe organizatorja, prav tako pa tudi tri ekipe športnikov različnih kategorij invalidnosti, ki jih sestavljajo šahisti iz različnih držav. Slovensko odpravo sestavlja pet šahistk in pet šahistov, med katerimi sta dva člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, velemojstra Aleksander Beljavski in Jure Borišek, »Ptujčan« pa je tudi moški selektor VM Du-ško Pavasovič.
Pred odhodom na olimpija-do so se šahisti zbrali na krajših pripravah v Zrečah, kjer je bila ob zaključku tudi novinarska
konferenca. Na njej so izpostavili svoja pričakovanja in želje. Bili so si enotni, da ima tokrat nekoliko več možnosti za dobro uvrstitev ženski del reprezentance, na čelu s trenutno dru-gouvrščeno na svetovni lestvici, velemojstrico Ano Muzičuk. Ob njej bodo nastopile še tri velemojstrice: Jana Krivec, Vesna Rožič in Ana Srebr-nič ter mlada mojstrska kandidatka Špela Orehek. Malo je manjkalo, pa bi Ptujčani imeli tudi v ženskem delu ponovno svojo predstavnico z MM Ani-to Vrabič - Ličina, ki se je po nekajletnem odmoru odlično vrnila na slovensko sceno s 3. mestom na letošnjem članskem državnem prvenstvu. Vendar je Anita v tako kratkem času glede na službene in družinske obveznosti težko sprejela izziv, ki bi zahteval ne samo skoraj pol-
mesečno odsotnost od doma, ampak tudi naporne priprave. Vsekakor pa pušča odprto možnost za prihodnje.
Vodstvo Šahovske zveze Slovenije skupaj s selektorjema pričakuje uvrstitev obeh selekcij do 16. mesta, kar bo nekoliko težje za moški del, v katerem so ob že omenjenih »Ptujčanih« še velemojstri Luka Lenič, Matej Šebenik in Jure Škoberne. Vsekakor pa si oboji želijo izboljšati uvrstitve iz olimpijade izpred dveh let, ko so moški osvojili 36., ženske pa 32. mesto, čeprav so po začetnem ra-tingu prvi zasedali 29., drugi pa 13. mesto.
Prvo kolo je bilo že danes s pričetkom ob 15. uri, v nadaljevanju tekmovanja pa jih bo sledilo še deset z dvema prostima dnevoma.
Silva Razlag
Predstavitev aktivnosti na 18. Ptujskem športnem vikendu
TENIS - PARI
V okviru 18. Ptujskega športnega vikenda bo v organizaciji Tenis kluba Terme Ptuj potekal rekreativni teniški turnir za dvojice (moški in ženske) brez starostih omejitev po sistemu naključno izžrebanih parov. Turnir bo potekal na teniških igriščih Terme Ptuj v petek, 7. 9., od 14. ure naprej. Prijave na email naslov: mljet@yahoo.com ali na telefonsko številko: 040 304 897 - Luka Hazdovac.
STREETBALL - KOŠARKARSKI TURNIR TROJK
Košarkarski klub Ptuj bo 8. septembra organiziral največji ulični košarkarski turnir 3 na 3 na Ptuju na košarkarskem igrišču Mladika (zraven stadiona). Tekmovanje bo poskrbelo za košarkarsko zabavo brez primere, na tartanskem košarkarskem igrišču se bodo namreč pomerile najboljše domače ekipe za najboljšo ulično ekipo. Dovolj bo prostora za vse rekreativne in manj rekreativne košarkarje. Prijave na email naslov: kosarka.ptuj@gmail.com ali pa na dan dogodka. V e-poštnem sporočilu je potrebno navesti ime ekipe, ime in priimek igralcev in kategorijo (moški, ženske, mlajši igralci - letniki 1994 in mlajši). Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Za najboljše ekipe so pripravljene nagrade, prav tako pa tudi nagrade za najboljše izvajalce metanja trojk.
SPINNING
Vadba bo potekala v soboto od 15.00 naprej ob Mestnem stadionu pod vodstvom inštruktorja, organizator je Fitnes center Zdravo, vse podrobnejše informacije pa na email naslovu: info@fitnes-zdravo.si
Kaj pravzaprav je spinning? To je skupinska vadba na stacionarnih kolesih pod strokovnim vodstvom licenci-ranega inštruktorja. Primerna je tako za moške kot za ženske, ne glede na starost in fizično pripravljenost. Kljub temu da je vadba skupinska, si namreč vsak posameznik sam prilagaja intenzivnost in obremenitev na kolesu (t. i. spinnerju), glede na svoje sposobnosti ter cilje, ki jih želi doseči. Ker se pri vadbi intenzivno »kurijo« kalorije, je primerna za vse, ki želijo shujšati in se znebiti nekaj odvečne maščobe. Udeležujejo se je tudi rekreativni in vrhunski športniki, saj vadba izboljšuje kondicijo
in vzdržljivost. Vadba je zelo priljubljena pri kolesarjih, saj omogoča kolesarjenje v vseh vremenskih razmerah in vseh letnih časih. Velik poudarek pri vadbi je na psihični pripravi, učenju vadečih o intenzivnosti vadbe in pravilno načrtovanem treningu, na periodizaciji treninga, kako organizem reagira na različno intenziven napor in kako varno trenirati. Pri spinningu ne gre samo za fizični napor, ampak tudi psihično sprostitev. Uči nas, da je za doseganje naših ciljev nujno potreben trud.
HOKEJ NA ROLERJIH
Predstavitev te zanimive športne panoge bo v soboto, 8. 9., od 15.00 naprej na parkirišču pred Mestnim stadionom. Vse podrobnejše informacije na email naslovu: matevz.zavec@gmail.com
V	Sloveniji inline hokej velja za relativno mlado športno panogo, čeprav se lahko moška inline hokejska reprezentanca pohvali z zavidanja vrednimi uspehi na svetovnih prvenstvih. Na zadnjem svetovnem prvenstvu na Finskem so med 16 najboljšimi ekipami sveta zasedli sedmo mesto. Nič neobičajnega ni, da se mla-dež spomladi na vseh mogočih dvoriščih pred stanovanjskimi bloki z rolerji in hokejskimi palicami podi za žogicami raznoraznih barv in oblik. Pravi inline hokej se igra s ploščkom (pakom), ki se od hokejskega razlikuje že na prvi pogled, saj so paki za hokej na rolerjih vedno živopisanih barv, ker morajo biti v kontrastni barvi z barvo igrišča, ki je lahko zelo različna.
V	primerjavi s hokejem na ledu velja hokej na rolerjih za manj agresivnega, saj je prepovedan kakršenkoli telesni stik z igralcem nasprotnega moštva. Tekma se igra štirikrat po 12 minut, pri tem pa lahko moštvo opravi poljubno število menjav. Vsaka ekipa lahko na tekmi zaprosi le za en enominutni premor (time-out). Tudi pri inline hokeju tako kot pri nogometu poznamo offside, saj podaja soigralcu preko sredinske rdeče črte igrišča ni dovoljena. Domovina rolerjev, tudi teh, ki se uporabljajo pri inline hokeju, so ZDA, sedež Mednarodne inline hokejske zveze pa je v Švici. Leta 2000 je tudi Slovenija dobila svojo nacionalno inline hokejsko zvezo. V Evropi zagotovo najboljši inline hokej igrajo Švedi, Finci in Čehi.
Če se želiš tudi ti preizkusiti v tej hitri in atraktivni igri, ki je priljubljena po vsem svetu, se nam pridruži na letošnjem Ptujskem športnem vikendu.
Šport mladih • Zabavna šola nogometa
Čezmejno druženje preko športa
Foto: Črtomir Goznik
Mladi so se družili in spoznavali s sodobnimi metodami treninga nogometa.
Pod sloganom Prijateljstvo je petič potekala Zabavna šola nogometa, v katero so bili vključeni otroci OŠ Videm, Bednja in Lepoglava. Prva dva dni je bil projekt izveden v Bednji na Hrvaškem, medtem ko je prejšnji četrtek, petek in soboto ta potekal na nogometnem igrišču v Vidmu.
Vsak dan se je ogrevanje pričelo s posebnim plesom, nato pa se je 192 otrok razdelilo v 12 delovnih skupin. Vsako postajo je vodil eden izmed učiteljev prostovoljcev, ki so se posebej za ta projekt nekaj dni izobraževali tudi v Darovarju. Na teh dvanajstih postajah so se učenci in učenke na različne načine spoznavali z nogometom in vsi istočasno izvajali različne vaje. S temi vajami so pridobili določena nova tehnična nogometna znanja, hkrati pa so se otroci dobro zabavali, med seboj spoznavali in spletali prava prijateljstva. Seveda je bila prva želja organizatorjev - ti so poskrbeli za vsako malenkost -, da otroci čim več prostega časa preživijo aktivno.
Iz OŠ Bednja je pogled na projekt podal vodja Vladimir Heček: »Pri nas v Bednji je prva
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Heček in Jože šoštar, vodja projekta na OŠ Bednja in OŠ Videm.
dva dni projekt potekal dobro in po načrtih, a je bilo zelo vroče. Mogoče je bilo zaradi tega tudi slabše igrišče, vendar smo izpeljali vse vaje. Tukaj v Vidmu je bilo super, saj so se otroci zabavali in smo jih tudi z različnimi aktivnostmi seznanili s športom. S tem bi se morali ukvarjati vsak dan ter manj sedeti pred računalniki ali televizijo.«
Podobno mnenje je podal tudi Jože Šoštar, vodja projekta v OŠ Videm: »Bistvo celotne Zabavne šole nogometa je, da je otrok v središču pozornosti. Otroci so bili nasmejani in so začutili utrip športa, prav tako pa so v teh petih dneh spoznali
tudi nove prijatelje.«
Seveda je treba izpostaviti tudi veliko pomoč vseh treh vključenih občin in županov - Bednje Mirka Bistroviča, župana Lepoglave Marjana Škvariča in župana Vidma Friderika Bračiča. Slednji je o projektu povedal: »Zabavno šolo nogometa ocenjujem kot izredno dober projekt, s katerim se lahko naši najmlajši s sovrstniki s Hrvaške družijo preko športa. To je tudi projekt, ki ima širok pomen in preko njega se spletajo nova prijateljstva.«
Vsi otroci so za spodbudo pri nadaljnjem ukvarjanju s športom prejeli športno opremo in žogo, ki bi jo po mnenju organizatorjev moral imeti doma vsak otrok. Letošnja šola se je zaključila s posebno prireditvijo, na kateri so bili prisotni starši, učitelji in predstavniki občin. Otroci so po uvodnem plesu prikazali tudi poseben kulturni program na temo prijateljstva. In prav prijateljstvo med udeleženci projekta je največja zmaga za vse otroke in sodelujoče, ki so ob koncu Zabavne šola nogometa prejeli tudi spominske diplome.
David Breznik
PTUJSKI .^ŠPORTNI VIKEND
MESTNItfTADION PTUJ - 7. DO 9. SEPTEMBER 2012
W ^P
> ^'
P ZAVOD mi ZA ŠPORT
<rpn" m
SvaOMB AKORDI

TURNIR V TENISU ■ pari * STREETBALL - košarkarski turnir trojk ■ HOKEJ NA ROLERJIH
predstavitev, delavnica,Tekme ■ FOTOORIENTACIJA po mestnih ulicah - SPINNING - vadba na stacionarnih kolesih ODBOJKA NA MIVKI ■ PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI ptujskih klubov, društev in zavodov • MINI OLIMPIJADA za otroke ptujskih vrtcev • MALI NOGOMET navijačev velikih evropskih klubov -TEST HOJE na 2 km * NORDIJSKA HOJA • ANIMACIJA ZA OTROKE * VOŽNJA Z GOKARTI • PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI ptujskih klubov, društev in zavodov ■ TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA DEKLICE od 10 do 16 let • ROKOMET NEKOČ - tekma • MALI NOGOMET-tekme med politiki,gospodarstvenrki,novinarji,športniki"ZUMBA REKORD
Informacije: ZAVOD ZA S PO RT PTUJ.Čučkova ulica 7, Ptuj, T: 02 787 76 30, www.sport-ptuj.si
Ptuj • Glasba v kloštru
Ni se konec, to je začetek ...
Poletno festivalsko dogajanje v našem mestu se nadaljuje: kakor hitro se zaključi eden, mu že sledi nov, svež festival. Tokratni, ki se je pričel včeraj, je po obsegu sicer manjši od ostalih, je pa gotovo nekaj posebnega, saj je v prvi vrsti namenjen otrokom, ki jih veselita ples in glasba.
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju letos že četrtič prireja festival z naslovom Glasba v kloštru. Vodja letošnjega projekta, ki se je pričel včeraj, zaključil pa se bo v petek, je profesorica na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla (ZGŠ) Doroteja Dolšak. Dogajanje bo kot vsako leto doslej tudi tokrat umeščeno v prostore omenjene šole.
Lansko leto so udeleženci festivala spoznavali obdobje baroka, letos pa se bodo podali naprej po poti glasbene zgodovine - glavna tema bo tako obdobje klasicizma. „To je vsebinsko eno najbogatejših obdobij v glasbeni zgodovini, ki stremi k sproščenosti, preprostosti in optimizmu. Od takrat poznamo izredno veliko pomembnih glasbenih del izpod peresa največjih skladateljev, W. A. Mozarta, L. v. Beethovna, J. Haydna in mnogo drugih. Otroci bodo tako lahko spoznavali virtuozna dela in značilnosti iz tega obdobja,"
rim nastopom. Včerajšnjemu otvoritvenemu koncertu, na katerem so se predstavili učitelji ZGŠ, danes sledi nastop Simboličnega orkestra z godalkarji.
Pihalni oktet Grenzlos se bo s klasično glasbo predstavil v četrtek, zadnji dan festivala pa bodo na oder stopili udeleženci festivala, ki po dobri stari navadi pripravljajo dva koncerta: prvega ob 11.30 pred Mestno hišo na Ptuju in zaključnega ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana.
Po besedah ravnateljice ZGŠ se je festival, ki ga letos prirejajo četrtič, skozi vsa ta leta pokazal kot zelo pozitivna izkušnja za učence in učitelje: „Mladi glasbeniki, ki so aktivno so-
delovali v projektu, so cel teden skupinsko muzici-rali, igrali svoj inštrument pet dni v tednu po več ur. To se pozna v začetku šolskega leta, saj učitelji trdijo, da s temi otroki kar nadaljujejo v novo šolsko leto in so krepko v prednosti pred drugimi, kar zadeva glasbeno dojemanje nove snovi, pouka. Otroci se vpeljejo v nadaljnje šolsko leto. Dobijo pa tudi neprecenljivo izkušnjo skupinskega mu-ziciranja, igranja v orkestru, spoznavanja izvrstnih glasbenikov in seveda tudi vseh profesorjev naše šole. Ta projekt je eden izmed veliko stvari, ki nas dela drugačne od ostalih glasbenih šol."
Dženana Kmetec
REPUBLIKA SLOVENIJA • V? MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, | JUD ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT	I "*IE- ■ \n:.'r; p »ni :':-'„■:." v
Ponujamo vam izobraževanje	za pridobitev poklicev:
Foto: arhiv ZGS
Včeraj se je pričel festival Glasba v kloštru. Fotografija je s prvega festivala, ki je potekal leta 2009.
pojasnjuje ravnateljica ZGŠ Klavdija Zorjan Škorjanec.
Letošnje leto imajo prijavljenih 17 mladih glasbenikov, za katere bodo profesorji šole organizirali delavnice komorne igre in orkestra, letos prvič pa se bodo udeleženci spoznavali tudi s plesom.
„Otroci bodo prisotni vsak dan. Zjutraj se bodo ob zbiranju spoznavali preko iger, pripravljali na delavnice, vadili na svoje inštrumente. Vsak dan imamo pripravljene tudi oglede različnih ustanov na Ptuju. Letos si bomo pogledali našo ptujsko knjižnico
in Mestno gledališče Ptuj. Jutri pa se gremo vsi skupaj kopat v Terme Ptuj, kjer vedno poskrbijo za nas," še dodaja Zorjan Škorjančeva.
V večernih urah pa se bodo v refektoriju mino-ritskega samostana odvijali različni koncerti, letos bomo lahko prisluhnili šti-
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
-	pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	živilsko prehranski tehnik (PTI)^
-	inženir živilstva in prehrane,
-	organizator socialne mreže (izredni študij).
PRI NAS IMAMO ŠE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!		
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel .št.: (02) 33 1 3 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.a	M2EUUAH CEHlBt FHMMHM MU rnes.si	L ÍBOS^^HS
Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500
www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@amis.net
LJUDSKA UNIVERZA
vnnm* ,, v, |. . I	v	.	v	.v v I. ■ I
ormož vsezivljenjsko učenje za uspesnejse življenje!
Programi za poklic: gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), prodajalec, ekonomski tehnik (PTI, poklicni tečaj), gastronomski tehnik (PTI);
jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce; Priprave za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij; Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Studijsko središče za e-izobraževanje (študij na daljavo):
Višješolski programi Zavoda IRC Ljubljana: ekonomist, logistično inženirstvo, organizator socialne mreže in visokošolski program Zavoda Erudio Ljubljana: podjetništvo in mednarodno poslovanje.
Enajst (11) brezplačnih krajših programov, ki jih financirata ESS in MIZKS:
Računovodske kompetence za začetnike;
Učenje kot temelj za premagovanje ovir v življenju;
Spoznajmo naše kraje - turizem in trajnostni razvoj v domačem okolju;
Oblikovanje in izdelovanje internetnih strani;
Računalniška pismenost za odrasle; Računalniško in digitalno opismenjevanje; Most do izobrazbe; Beremo in pišemo skupaj;
Knjige so zame; Branje za znanje zabavo; Razgibajmo življenje z učenjem. Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info-točke.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Predstavili vam bomo programe, ki jih začenjamo izvajati jeseni 2012 in v začetku januarja 2013!
NEZGODNO ZAVAROVANJE
za predšolske otroke, učence, dijake in študente^-
A
v šolo z •T avtobusom
PREVERI UGODNOSTI!
sklenitev zavarovanja prek www.adriatic-slovenica.si in prek mobilnika na http://rn.aspolica.si	4r
ti prinaša 10 «Vb POPUST
vse ostale ugodnosti najdeš v zloženki, na www.adriatic-slovenica.si ali nas obišči v eni izmed poslovalnic Adriatica Slovenice.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. ■ Članica Skupine KD Group
nove dimenzije varnosti
Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe Veolia Transport Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Za VSE dijake in študente znašajo cene mesečnih vozovnic: . 20,00 EUR za razdalje do 60 km, • 30,00 EUR za razdalje od 60 do 90 km in
. 50,00 EUR za razdalje nad 90 km. Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@veolia-transport.si ali obiščeš enega od naših prodajnih mest.
Veselimo se tvojega obiska!	TRANSPORT
Veolia Transport Štajerska
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (4. del)
Proti Albaniji
Na poti proti avtobusni postaji v Tetovem sem moral iti še na stranišče, zato sem se ustavil v nekem kompleksu trgovin, kjer sem poiskal javno toaleto. Zunaj je sedel možakar, zraven je pisalo '10 denar' in sem pač mislil, da je to kakšna pristojbina za uporabo. Možakar mi je nekaj momljal, ker pa mi je bila sila, mu hitro dam denar in grem na pozicijo. Že od malega si na stranišču vedno vzorno umijem roke in tako je bilo tudi tokrat, le ko sem si jih hotel obrisati, ni bilo nikjer brisač. Kaj hočemo, jih je pač zmanjkalo ... Pa pride možakar od zunaj, mi prinese brisače,
nato pa se mi zasmeji v brk in pravi, da sem že plačal. Takrat se mi je posvetilo. Možakar ni pobiral pristojbine za toaleto, temveč je pobral vse brisače ter jih na izhodu prodajal, ko so si ljudje umivali roke. Kaj si ja nor .
Pri razvrščanju potnikov je nastalo nekaj zmede, saj so poslali avtobus in kombi, zdaj se pa ni vedelo, kje je kdo. Na tihem sem upal, da me bodo dali v avtobus, da se ponoči lepo naspim, vendar sem na koncu pristal v kombiju. Kakšna vožnja je bila to, ljudje božji. Sedel sem neposredno nad zadnjim desnim kolesom, takoj
Z Makedoncem Zlatkom na pivu
Foto: Dani Zorko
Opera v Tirani - tam gostilna obratuje vso noč.
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Eden mojih najljubših t. i. računov in vrhuncev matematike v Tirani za dve 'čorbi'
sem pa vedel, da so amortizerji čisto fuč, saj sem v riti čutil sleherni kamenček. V kombiju smo bili pisana druščina, najbolj pa sem si zapomnil neko žensko v kaftanu, ki je zraven imela menda svojega vnuka. In to dete je kričalo na vso moč, tulilo in jokalo, kot da je sodni dan. Razumljivo, bilo mu je vroče, kombi je skakal kot ringlšpil, verjetno pa je bil tudi lačen. A ta ženska, namesto da bi ga z lepimi besedami ali na drug kulturen način poskušala pomiriti, ga je obračala, vrtela, spuščala in dvigala, na koncu pa še tiščala v sedež, da naj bi zaspal. Pa otrok je moral imeti potem pulz na 200!
Ko smo prečkali albansko mejo, pa smo tudi ostali dobili visok pulz. Kakšne ceste imajo to, luknja na luknji. Celo noč nas je premetavalo gor in dol, ropotalo, ko pa si končno za minutko zadremal, pa je že počilo v neko gromozansko luknjo, da se je kombi zavrtel. Pa še po samih ovinkih smo se vozili, saj neke avtoceste ni bilo na razpolago . Zjutraj ob petih sem bil tak, kot da bi me imel Dejan Zavec za trening. Mislil sem, da se bomo ustavili kje na glavni avtobusni postaji, vendar nas je šofer vrgel ven kar v neki ulici. Takrat še nisem vedel, kako deluje transportni sistem v Albaniji. V Albaniji sem namreč videl zgolj eno samcato avtobusno postajo, pa še tista ni bila v glavnem mestu. V Tirani namreč centralno avtobusno postajo predstavlja veliko krožišče, kjer se vozijo kombiji in avtobusi z imeni de-stinacij, ti pa kar po poti skočiš gor. Tudi drugače, kamorkoli greš, lahko ustaviš kombi in skočiš noter.
Lepo sem se usedel na stopnice, da si spočijem, nakar pride mimo en možakar z avtobusa, pa ga povprašam, ali ima
kaj pojma o avtobusni postaji. Tudi on je bil prvič tukaj, imel je čas in sva se kar podala na kavo ter zamenjat denar. Obratovala je gostilna pri operi, plačala pa sva lahko z evri. Kar hitro sva se ujela. Ime mu je bilo Zlatko, delal pa je za izposojevalnico avtomobilov. Popoldne bi moral prevzeti nek avtomobil in ponudil se je, da me kam odpelje. Super biznis že zjutraj ob šestih.
Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem s sabo nosil kar štiri različne valute. Poleg evrov sem od doma prinesel še srbske dinarje, v Skopju sem nabavil denarje, v Albaniji pa se njihova valuta imenuje kar lek. Po kavici sva se odločila nekaj pojesti, zato sva zavila v stranske ulice, da se poskusiva nekaj lokalnega. Kot sem ugotovil tudi kasneje, so policisti najbolj zabavni za dajanje informacij in tudi tukaj so naju napotili kar v prvo gostilnico, ki jo je ujelo oko. Tam sva se vrnila v leto 1960. Oprema je bila videti še od mizarjev Marije Terezije, gostje pa tudi niso bili videti nič mlajši. Šefica je bila grozno obilna gospa brez zob, kar sicer ni bil dober obet, največjo težavo pa je prestavljal jezik. Večina Albancev ne razume ne srbsko in ne angleško, zato sem se že prej naučil nekaj osnovnih fraz. Še najbolj pride v poštev italijanščina. Albanci zjutraj najraje jedo juho ali pa riž, midva pa sva pač naročila to juho ali čorbo, saj drugega ženšče ni razumelo. Juha, ki naj bila piščančja, ni bila za nikamor. Vsi so naju gledali, midva pa sva z obilo gri-masami pospravila to čorbo in plačala račun, ki je bil napisan kar na roko. Brez besed sva se usedla v prvo gostilno s senco in se začela smejati kot norca. Še vedno lačna sva si namreč naročila malico v obliki piva ...
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Eden najhitrejših načinov transporta v Tirani
Vedno sveža zelenjava in sadje v Tirani. Super okus!
Na valovih časa
Torek, 28. avgust
Danes goduje Avguštin.
430 je umrl filozof, teolog in svetnik Avrelij Avguštin. Bil je najznamenitejši predstavnik zgodnje krščanske filozofije patristike. 1749 se je rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe, s katerim je dosegla nemška književnost svoj vrhunec.
1801 se je rodil francoski ekonomist in matematik Antoine Augustin Cournot. Razvil je matematične modele oblikovanja cen pri monopolu in oligopolu.
1899 se je rodil se je francoski igralec Charles Boyer. Umrl leta 1978.
1963 se je pod vodstvom borca za črnske pravice Martina Luthra
Kinga udeležilo pohoda na Washington čez 200.000 Američanov.
Martin Luther je bil kasneje ubit v atentatu.
1973 je bilo v hudem potresu v Mehiki po ocenah 500 mrtvih.
Sreda, 29.avgust
Danes goduje Janez.
1521 so Turki zavzeli Beograd.
1533 so ubili zadnjega slavnega inkovskega poglavarja Atahualpa. 1632 se je rodil angleški filozof, politik in pedagog John Locke. 1780 se je rodil francoski klasicistični slikar in risar Jean-Auguste Ingres.
1917 se je rodila v Stockholmu slovita švedska filmska igralka Ingrid Bergman.
1949 je Sovjetska zveza izvedla prvo eksplozijo atomske bombe. 2005 je orkan Katrina začel pustošiti po državah ZDA v Mehiškem zalivu.
Četrtek, 30. avgust
Danes goduje Roza.
1800 se je zbralo v bližini Richmonda v ZDA na prvem velikem uporu čez tisoč sužnjev.
1871 se je rodil britanski fizik Ernest Rutherford. Bil je eden izmed utemeljiteljev sodobne jedrske fizike. Povzročil je prvo jedrsko reakcijo kot rezultat človekovih rok. 1942 so nemške čete zasedle Luksemburg. 1945 so v Berlinu ustanovili nadzorni svet, ki je prevzel upravo in poveljstvo nad zasedeno deželo. Sestavljali so ga predstavniki zavezniških držav. Petek, 31. avgust Danes goduje Rajko.
12 se je verjetno rodil Kaligula, ali Gaj Julij Cezar Germanik. 1840 se je rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga. Po njegovi noveli Cavaleria Rusticana je napisan libreto za istoimensko opero. 1928 so pod režijskim vodstvom Ericha Engla uprizorili v Berlinu Opero za tri groše.
1960 je takratna DR Nemčija zaprla mejo z Zahodnim Berlinom. 1994 so ob navzočnosti ruskega predsednika Borisa Jelcina zapustili Berlin zadnji ruski vojaki. Sobota, 1. september Danes goduje Tilen.
1845 je prva septembrska števila ljubljanske Zgodnje danice poročala o tem, da so takrat pri nas dobrodelno nakupovali in skrbeli za majhne zamorčke.
1875 se je rodil ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs. Zaslovel je z zgodbami o Tarzanu, ki so prevedene v okoli 60 jezikov. 1906 so dokončali gradnjo železniške in cestne povezave pod Karavankami - Karavanški predor. 1923 je potres zravnal z zemljo japonsko prestolnico Tokio. 1939 se je začela druga svetovna vojna, ko so Nemci brez vojne napovedi napadli Poljsko. 1969 so ustanovili arabsko republiko Libijo. Nedelja, 2. september Danes goduje Štefan.
1192 sta angleški kralj Rihard Levjesrčni in sultan Saladin podpisala pogodbo, s katero se je končala tretja križarska vojna. Kristjani so lahko svobodno obiskovali sveto mesto Jeruzalem, sultan pa je ostal njegov vladar.
1853 se je rodil nemški kemik, fizik in filozof Wilhelm Ostwald, zaslužen za nauk o barvah, Nobelov nagrajenec za kemijo 1909. 1937 je umrl francoski pedagog in utemeljitelj Olimpijskih iger moderne dobe baron Plerre de Coubertin. 1945 se je končala druga svetovna vojna na vseh bojiščih. Na palubi vojaške ladje Missouri so podpisali popolno kapitulacijo Japonske. 1968 je v hudem potresu v Iranu umrlo 11.000 ljudi. Ponedeljek, 3. september Danes goduje Dora.
301 naj bi bila sredi italijanskega državnega ozemlja ustanovljena žepna republika San Marino, le 20 km od obale Jadranskega morja. 1609 je Anglež Henry Hudson, vodja holandske odprave, priplul v velik zaliv Severne Amerike, kjer je danes newyorško pristanišče. 1783 so podpisali versajski mir, s katerim je bila uradno potrjena osamosvojitev Združenih držav Amerike. 1875 se je rodil nemški avtomobilski konstruktor Ferdinand Porsche. Zasnoval je volkswagna ter zaslovel po odličnih športnih avtomobilih, ki jih je izdelovala njegova družba. 1939 sta, potem ko je Nemčija pred dvema dnevoma napadla Poljsko, Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji. 1967 so začeli Švedi voziti po desni strani cest. 2000 je nemški kancler Gerhard Schröder ob 50 obletnici podpisa listine Združenja nemških izgnancev poudaril, da Nemčija ne bo odpirala zgodovinskih in pravnih vprašanj in ne bo zahtevala odškodnin za premoženje nemških izgnancev, ki so bili ob koncu druge svetovne vojne izgnani iz vzhodne Evrope.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vročina se je končno unesla
Letošnje leto nas je res dobro ogrelo. Tisti, ki imate dovolj vode, imate tudi veliko vsega na zelenjavnih vrtovih. Glede na to, da so se temperature zdaj znižale, padlo je nekaj dežja, jutra pa so meglena in predvsem je veliko rose, lahko zdaj pričakujete nekaj težav z od vročine utrujenimi vrtninami. Vendar ne tožite, saj so plodovke že do sedaj obilno rodile. Prihaja pač jesen in počasi se bo treba sprijazniti s koncem poletja. Razmisliti je treba tudi o okrasnem delu vrta. Časa za nove zasaditve je še veliko, vendar je bolje, če se razmišljanja, kasneje pa še načrtovanja, lotimo v miru. Najprej pa je treba poskrbeti za zelenico. Prihaja najbolj ugoden čas za setve novih zelenic. Že večkrat sem sicer to napisala, a ni nič narobe, če ponovim še enkrat. Če želite imeti lepo negovano zelnico dolga leta, si je treba vzeti nekaj časa za pripravo terena in setev nove zelenice.
Okrasna zelenica
Tudi v Sloveniji je postala zelenica ponos marsikaterega vrtičkarja. Takoj ko posejemo zelenico in je okoli nas vse lepo zeleno, je okolica lepa in urejena.
Pričnemo tako, da odstranimo trajne plevele, teh se namreč kasneje ne več dalo odstraniti. Kljub temu da nisem pristaš uporabe kemičnih sredstev, je vendarle v primeru prisotnosti trajnih plevelov, kot so slak, gabez, regačica, kislica, pirnica, sirek in podobno, uporaba teh priporočljiva. Zato je treba začeti čim prej, saj vsaj tri tedne po uporabi teh sredstev tal ne smemo obdelovati. No, ekološka rešitev je tudi, da vse skupaj prekrijemo s prozorno folijo, pa tudi to moramo pustiti najmanj 3 tedne, bolje je še več. Vendar v tem primeru uničimo tudi mikroorganizme, ki živijo v tleh, zato je tudi tak poseg vprašljiv. Če ni trajnih plevelov, potem uporaba kemičnih sredstev ni potrebna. Enoletne semenske plevele uspešno odstranimo tudi z globokim zaoranjem v tla. Celo koristni so v ta namen, saj organska masa rahlja zemljo, drži rušo in zadržuje več vlage v poletni suši.
Ko je poskrbljeno za plevel, pride na vrsto oranje zemlje. Lahko uporabimo tudi orodja, kot so freze, vrtavkaste brane. Pri tem delu peščena in težka tla obvezno obogatimo s kompostom, organsko maso, ne pa s hlevskim gnojem ali mineralnimi gnojili. Nekje do 3 l/m2 ga uporabimo. Kompost dobite tudi na našem odlagališču za odpadke in verjemite mi, da je vredno vložiti nekaj več v njegov nakup. V nekaterih vrtnih centrih lahko še kupite v Sloveniji narejen kompost, ki so ga naredili deževniki. Namesto komposta lahko uporabite tudi šoto, ki pa
Zdravstveni nasveti
ne sme biti kisla. Uporabite je do 4 l/m2. Tla nato dobro poravnamo in tudi rahlo povaljamo. Nato jih pustimo tako pripravljena vsaj 14 dni. Organska masa v tleh obdrži tla rahlejša, zračnejša, predvsem pa bolje zadržujejo vlago in hranila. Kasneje organsko maso veliko težje dodajamo v tla, s košnjo pa je veliko odnesemo, zato je res smiselno, da jo v tla zadelamo sedaj.
V 14 dnevih čakanja damo semenu plevelov v tleh čas, da vznikne. Še bolj pomembno pa je tudi, da se zemlja posede in nam pokaže vse nepravilnosti, kjer nismo bili natančni pri pripravi tal. Vsaka jama ali hribček lahko kasneje predstavlja mesta, kjer bo žlahtna trava najprej propadla, na hribčkih v vročini, v jamah pa bo zastajala voda. Po 14 dnevih tla še enkrat poravnamo, uničimo kaleče plevele, v zgornjo plast lahko zadelamo tudi nekaj mineralnega gnojila, količina naj bo nekje tretjina priporočene na vrečkah. V jesenski setvi uporabimo formulacije, ki ne vsebujejo veliko dušika, imajo naj nekaj fosforja in še več kalija. Če imate opravka s težkimi tlemi, svetujem, da jih zrahljate še s kremenčevim peskom; potrebujemo 2,5 kg/10 m2. Posejete ga po površini in zadelate v zgornjo 5-8 cm plast, ne globlje. Še zadnjič poravnate, peščeno ali humozno zemljo tudi povaljajte.
Nato posejemo izbrano travno mešanico in po setvi obvezno povaljamo. Če nimamo valjarja, se znajdemo drugače - betonske cevi, deske, po katerih hodimo. Šele nato dobro zalijemo. Valjanje je potrebno, da pride seme v stik z zemljo in čim prej vzkali. Semena trave se ne pokriva z zemljo, kali na svetlem. Čeprav zaradi toplote pokrivanje z agroko-prenami ni potrebno, je vendarle dobrodošlo, saj v
Tudi hrana je lahko zdravilo - 7.
Nadaljevanje
Brusnica (lat. Vaccinium vitis idaea) je polgrmičasta zimzelena rastlina. Najdemo jo v svetlih gozdovih iglavcev in ob gozdnih mejah. Pobiramo plodove v obliki okroglih jagod, ki so koralno rdeče barve in kislega okusa. Dozorijo v poznem poletju ali jeseni. Kot pri borovnicah tudi tukaj poznamo novejšo gojeno sorto, ameriško brusnico (lat. Vaccinium macrocarpon). Ta ima nekoliko večje plodove in podobno vsebnost učinkovin kot samonikla sorta. Obe sorti se uporabljata na enak način.
Nabrane plodove lahko hranimo v hladilniku tudi dalj časa, saj jih voščena plast ščiti pred izsu-šitvijo. Za kasneje jih lahko posušimo, zamrznemo ali predelamo v obliko marmelade ali sirupa. V kulinariki so cenjene kot doda-
tek k divjačini, v obliki brusnične omake, uporabljajo pa se tudi v sladicah in osvežilnih napitkih.
Zdravilne učinkovine v plodovih so velika količina vitamina C, vlaknine, magnezij, barvilo antocianin in številne polifenolne učinkovine z antioksidativnim delovanjem. V zadnjem času so brusnice in prehranska dopolnila iz brusnic pridobila na veljavi zaradi ugodnega delovanja na sečne poti. Ljudsko izročilo o ugodnem protivnetnem delovanju in dobre izkušnje pri dolgoletni uporabi so bile potrjene tudi v nekaterih raziskavah. Sok iz plodov ali upraše-ni izvlečki v kapsulah ali tabletah preprečijo pritrditev bakterij na sluznico sečil, s tem se zmanjša možnost za njihovo razrast in širitev okužbe. Predvsem se na ta način zavre rast in razvoj bakterije Escherichia coli kot najbolj pogoste povzročiteljice vnetnih procesov v sečilih. Sestavine z antioksidativnim delovanjem ugodno vplivajo tudi na delovanje srčno-žilnega sistema ter krepijo imunski sistem. Barvilo antocianin lahko zniža vrednost slabega LDL holesterola in vrednost glukoze v krvi pri sladkornih bolnikih.
Številni ugodni učinki brusnic so dovolj velik razlog, da jih uvrstimo na svoj jedilnik. Še najbolj priročne in skozi vse leto dostopne so posušene brusnice, ki jih lahko grizljamo ob različnih priložnostih. Kakšen kozarec
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
osvežilnega soka ali čaja je lahko tudi ustrezna izbira za dobro počutje in preprečevanje okužb. Pri blagih oblikah vnetja sečil in takrat, ko pri pogostih vnetjih želimo delovati preventivno, bomo uporabili prehransko dopolnilo z izvlečki brusnic v obliki kapsul ali tablet. Večinoma gre za varne pripravke, ki so primerni tudi za uporabo pri otrocih. Nosečnice lahko uporabljajo čaj ali sok, o uporabi kapsul ali tablet pa se naj posvetujejo z zdravnikom. Brusnica vsebuje tudi oksalno kislino, zato je treba pripravke iz brusnice zaužiti z veliko količino vode. S tem preprečimo nastajanje oksalatnih kristalov in potencialno tvorbo ledvičnih kamnov.
Namig: Tisti, ki imajo ledvične kamne in so nagnjeni k njihovemu nastajanju, naj se pripravkom iz brusnic raje izognejo!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Škotska zelenica ni samo zelena, veseli so vsakega cvetja, pri nas pa ga zatiramo s pleveli.
tako suhem vremenu agrokoprena pomaga zadržati več vlage v tleh. Tudi ptice nam setev pogosto uničujejo, zato je včasih pokrivanje potrebno tudi zaradi njih. V toplem vremenu trava vzkali v nekaj dnevih, takrat kopreno odstranimo. Travo prvič pokosimo, ko doseže 10 cm, takrat mora biti nož na kosi zelo oster, da je ne bo poškodoval ali celo izruval mlade rastlinice. Odrežemo samo centimeter nove rastlinice. Prva košnja zgosti travno rušo še pred zimo. Zato se je treba dela lotiti kar kmalu. Poraba semena je nekje okoli 1 kg/40 m2.
Še dva nasveta: v senci ne bo uspevala nobena trava, tam si omislite raje pokrovne trajnice, ki jih je kar nekaj na razpolago. Pod sadnim, predvsem pa okrasnim drevjem lahko posadite bršljan, drobnjak, volnatec (volnati čišnjak), hoste, praproti in še mnoge druge trajnice za senco. Kar poglejte si na sliki, kako lepo to lahko izgleda.
Drugi predlog je še težje prebavljiv za nekatere glave. Danes ni več potrebe po povsem zeleni zelenici. Tudi slavna angleška travica danes cveti, kar poglejte si slike s Škotske, domovine zelene trave. Zato deteljica in marjetice niso več plevel. Velikih površin ni treba redno kositi. Na bolj oddaljenih površinah, med sadnim drevjem, posejte poleg trave še mešanice okrasnih ali poljskih rastlin, dobite jih tudi že pri nas, in pokosite samo enkrat, dvakrat na leto v sredini avgusta in pred zimo, ko cvetice zasemeni-jo. Pa da ne boste tega dela potem pleli. Tudi vsaka naravna rastlina, cvetoče trave in posejane cvetlice, vse skupaj ustvarja poseben občutek povezanosti z naravo. Pa še nekaj, z manj dela bo naš vrt tudi bolj naraven. Vmes pokosimo poti in tako si naredimo krasen sprehod na lastnem vrtu. Nekaj podobnega so ustvarili letos tudi v Volčjem potoku, veliko tega pa sem imela srečo videti tudi ob letošnjem obisku škotskih vrtov. Če želite (in seveda prenese to tudi hišni proračun), lahko na ta del posadite tudi spomladanske čebulnice, da bo pisana tudi pomlad.
Na zelenjavnem vrtu končno lahko posejemo motovilec, brez skrbi bo kalil
Naj na hitro zapišem nekaj dejstev o tej poznani, priljubljeni jesensko-zimski zelenjadnici. Čeprav motovilec najpogosteje uvrščamo med solatnice, z njimi ni v nikakršnem botaničnem sorodstvu. Med vrtninami trenutno sploh nima sorodnika. Zato kolobarjenje ni zahtevno, sejemo ga lahko na katero koli prazno gredico na vrtu. Motovilec ni zahtevna vrtnina, je pa zelo muhast pri vzniku, kaljenju. Seme, pridelano v letošnjem letu, v avgustu zelo nerado kali. Prav tako skoraj ne kali v vročem sončnem vremenu. Zato so z vznikom motovilca tudi letos velike težave.
Gredice za setev jesenskega motovilca ne prekopa-vamo, samo prerahljamo zgornjo, setveno plast. Mo-tovilec raste hitro, zato ne potrebuje gnojenja. Dovolj hranil je zanj v vsaki vrtni zemlji, ne glede na to, katera vrtnina je pred tem rasla na gredici.
Naj vas ponovno poskušam prepričati, da motovi-lec tako kakor vse ostale vrtnine posejete v vrstice. Te naj bodo 20-25 cm narazen, tako da ga boste z moti-čico lahko brez težav okopavali. Poletna setev naj bo gostejša, obvezno jo močno zasenčimo. Senčimo tako, da ustrezno senčilno ponjavo (stara rjuha, stare vreče, goste mreže, tudi agrokoprena) dvignemo nad tla.
Zelo dobro se obnese tudi setev pod paradižnik, temu odstranimo spodnje že odslužene liste, lahko pa tudi pod papriko ali jajčevec, če imamo dovolj prostora. Ne boste verjeli, lahko celo vzgojimo sadike v mul-tiploščah, v vsak lonček posejemo 2-4 semenke. Setev tako lahko postavimo v senco in brez težav vzdržujemo dovolj vlage, ko bodo vremenske razmere ugodnejše, pa motovilec presadimo na stalno mesto. Motovilec lahko sejemo vse do sredine oktobra, v rastlinjake pa še dalj časa, jesenske setve pa običajno niso težavne. V jeseni ne gnojimo, spomladi, takoj ko se zemlja odtali in osuši, zemljo prerahljamo, motovilec zalijemo (ali pa tudi ne) s kakšnim tekočim organskim gnojilom, po želji pa tudi pokrijemo z agrokopreno. Motovilec odlično prenaša pokrivanje tudi čez celo zimo, tako ga lahko režemo tudi pozimi. Le redko kdo pa seje mo-tovilec spomladi, čeprav je setev lahko uspešna vse do sredine, celo do konca aprila.
Pri nas najpogosteje sejemo tri sorte, to so ljubljanski, holandski in žličar.
Najstarejša sorta je prav gotovo ljubljanski. Odlikuje ga predvsem odlična prezimnost, saj izmed vseh sort, ki jih lahko dobimo v Sloveniji, najbolje prezimi. Ima daljše, nekoliko ožje, a temno zelene liste, v ne trdno sklenjeni rozeti. Zličar je posebnost med motovilci, saj so njegovi ovalni, skoraj okrogli listi v listnem robu rahlo zavihani, tako da so res podobni žlici. Njegova značilnost je gladek, bleščeč, temno zelen list, ki je skoraj okrogel. Rozete so kompaktne, a nekoliko manjše kot pri ljubljanskem motovilcu. Zelo pozno poganja v cvet. Obe sorti sta namenjeni jesenski setvi in prezimo-vanju. V avgustu najpogosteje sejemo sorto holandski, ki bi ji skoraj lahko rekli posvojena sorta, tako dolgo je že pri nas. Sorta naredi široke nekoliko svetlejše ovalne liste v gosti rozeti. Vendar v hladnejših zimah slabo prezimi, zato je primernejša za poletne in zgodnje spomladanske setve.
Na kmetijah je še veliko domačih sort, njihovo seme je treba ohraniti, saj ne vemo, kako dolgo bomo v Sloveniji še lahko kupovali semena domačih, slovenskih sort. Uživajte v prijetnejših poznopoletnih dnevih.
Miša Pušenjak

Foto: Miša Pušenjak
Drobnjak pod hruško - lepo in tudi boljše kakor trava
L L&n
Foto: Miša Pušenjak
Motovileč žličar je zelo priljubljen tudi na Štajerskem.
S svetovne
g/asbene
scene
Seznam izvajalcev, ki bodo nastopili na letošnji svečani podelitvi MTV Video Music Awards, je bogatejši za še eno veliko zvezdnico. Novo ime na seznamu je večkratna dobitnica nagrade grammy Taylor Swift. To bo že tretji nastop te mlade popularne pevke na tej prireditvi, predstavila pa se bo z novo skladbo, ki najavlja njen novi, že četrti studijski album »Red«. Do sedaj so svoj nastop na letošnji podelitvi potrdili naslednji glasbeni izvajalci: Green Day, Alicia Keys, Pink in britanski boy band One Direction. Tudi Alicia Keys se bo po dolgem času predstavila z novo skladbo s svojega novega, že težko pričakovanega albuma, ki naj bi izšel kmalu. Letošnja podelitev MTV video glasbenih nagrad bo potekala v noči med 6. in 7. septembrom v dvorani Staples Center v Los Angelesu in jo bo vodil igralec in komik Kevin Hart.
Taylor Swift
Foto: wordpress.com
Po devetih letih se z novim albumom na svetovno glasbeno sceno vračajo legendarni teksaški rockerji ZZ Top. Novi album z imenom La Futura bo že njihov 15. studijski izdelek in naj bi izšel 10. septembra. Skupina, ki je zaslovela tudi s pomočjo danes že legendarnih dolgih brad, je tokrat k sodelovanju povabila mojstra prvinskega zvoka, znanega producenta Ricka Rubina. Na albumu La Futura, ki je naslednik njihovega zadnjega studijskega izdelka Mescalero - ta je bil izdan leta 2003 -, bo 10 novih skladb. Ob koncu tega sestavka še zanimivost, da sta
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HOW WE DO (PARTY) - RITA ORA
2.	HEATWAVE - WILEY FT MS D
3.	READ ALL ABOUT IT PT 3 - EMELI SANDE
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG - (WANKELMUT REMIX)
2.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
3.	BALADA - GUSTAVO LIMA
člana zasedbe ZZ Top Billy Gibbons in Dustyn Hill pred leti zavrnila ponudbo podjetja Gillette, da si za milijon ameriških dolarjev pobrijeta svoji dolgi bradi.
Nekdanji član lani razpadle ameriške zasedbe R.E.M., kitarist Peter Buck očitno ni dolgo zdržal brez glasbe, saj je že ustanovil svojo novo skupino. Zasedba nosi zanimivo ime Richard M. Nixon, ob Bucku pa sta v skupini še Scott McCaughey in Bill Rieflin. Člani zasedbe že intenzivno delajo na debi-tantskem albumu, ki naj bi kmalu izšel pri založbi Mississippi Records. Na njem bodo sodelovali tudi nekateri drugi glasbeni izvajalci, kot so Mike Mills (R.E.M.), Co-rin Tucker (Sleater-Kinney) in Lenny Kaye (Patti Smith Group).
18. septembra bo izšel tudi novi, četrti studijski album Battle Born popularne ameriške zasedbe The Killers. Na novi zgoščenki bo 12 novih skladb, vključno z že znanim aktualnim singlom Runaways. Pri nastajanju albuma so sodelovali številni priznani producenti, kot so Daniel Lanois, Steve Lillywhite, Damian Taylor, Stuart Price in Brendan O'Brien. Zadnji album zasedbe The Killers
Day&Age je izšel leta 2008, kmalu zatem pa so se vse do lani člani zasedbe osredotočili na samostojne glasbene kariere.
®@®
Po poročanju britanskega tabloida Sun je slavna ameriška pevka Lana Del Rey podpisala donosno pogodbo, s katero je postala zaščitni obraz pri promociji novega športnega avtomobila znamke Jaguar tipa F. Direktor blagovne znamke Jaguar Adrian Hallmark je ob tej priložnosti izjavil »Privlačnost Jaguarja je v glavnem posledica edinstvenega spoja avtentičnosti in modernosti, dve vrednoti, za kateri smo prepričani, da ju delimo z Lano in njenimi profesionalnimi uspehi.« Lana Del Rey je v svetu oglaševanja očitno zelo zaželena, saj se trenutno pojavlja tudi v reklami švedske blagovne
znamke oblačil H & M.
®®®
Kontroverzni pevec Marilyn Manson je priredil tri skladbe legendarne zasedbe The Doors. Manson je prejšnji vikend nastopil na Sunset Strip Music festivalu v Los Angelesu, kjer sta se mu pridružila člana zasedbe The Doors Ray Manzarek in Robby Krieger. Skupaj so predstavili skladbe People Are Strange, Love Me Two Times in Five To One. Kot smo že pisali, se preostali člani te legendarne skupine pripravljajo na leto 2012, ko bodo praznovali 40. obletnico od izdaje svoje najuspešnejšega in najbolj znanega albuma L.A. Woman. Naj spomnimo: originalni člani zasedbe The Doors so bili klaviaturist Ray Manzarek, kitarist Robbie Krieger, bobnar John Densmore in leta 1971 umrli legendarni pevec Jim Morrison. Marilyn Manson je trenutno na svetovni koncertni turneji, na kateri promovira svoj osmi studijski album Born Villain, ki ga je objavil v mesecu maju.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Birokratsko licemerstvo
Enkrat, dokaj pred kratkim, sem na televiziji zasledil prispevek o državnih subvencijah kmetom. Te naj bi namreč edine lahko pomagale slovenskim živinorejcem, predvsem tistim s svinjami, obstati na trgu, saj nemški veleproizvo-dnji kratkomalo ne morejo konkurirati.
Pa se je seveda hitro našel nek bistroumen birokrat, ki je prav lepo zrecitiral nekaj odstavkov evropskih litanij in pojasnil, da, pozor ... bi to bil hud poseg države na trg, kar pa ni v skladu z veljavno evropsko zakonodajo!
Nekako si nisem mogel kaj, da ne bi pri priči začel glasno hli-pati po zraku, tam nekje globoko v želodcu pa me je pričelo močno stiskati; od besa. Namreč v misel se mi je hipoma prikradla ena sama beseda - Ormož. Kako si drznejo, kako jih ni sram! ONI bodo govorili o posegih na trg, oni?! Mar se nihče več ne spominja, kako smo poslušni Slovenci po hitrem postopku v Ormožu zaprli tovarno sladkorja, preprosto zato, ker se je nekomu v Bruslju takole sprdnilo? Ker se je Urad za propagando in prevzgojo Nove fašistoidne Evrope pač tako odločil ... da Slovenija ne bo imela te tovarne, ker je sladkorja v Evropi dovolj. No, zdaj se police pač šibijo pod težo kakšnega drugega sladkorja. Vendar, da ne kdo pomislil, to ni bil poseg na gospodarski trg. Ne, ne, ne, to je bila evropska reforma... Eni pač lahko, drugi pa ne.
Z mojega stališča je povsem jasno, za kaj gre. Prevlado in nadvlado. Koga, tako ali tako vemo. In očitno uspeva. Naše gospodarstvo pa, predvsem prehrambeno-pridelovalni sektor, iz leta v leto vztrajno grmi v prepad. In to ob dejstvu, da je ob enotnem "standardu" enako delo v drugih evropskih državah plačano najmanj duplo, ponavadi pa še več. Dodana vrednosti in svobodni trg, nam razlagajo. Kako imenitno se sliši, mar ne? A nekaj mi še zmerom ni jasno ... Zakaj je moja dodana vrednost toliko nižja od nemške? Saj je vendar povsem fiktiven pojem. Tudi jaz si lahko izmislim, da sem nadvse draga in cenjena delovna sila ...
Pa vendar; še enkrat pokimajmo, zlomimo si še zadnje vretence in poslušno ubogajmo. Od nas bodo tako ali tako ostale le ruševine. Saj mi je jasno, da je ob domači nesposobnosti, skorumpiranosti in birokraciji težko zadihati, vendar če ti kdo stoji na goltancu, pa je še toliko težje.
A vendar sem ravno danes prebral, kako neke evropske komisije pozivajo k spravi in sožitju in in in tako naprej. Pomislim še enkrat in ... Ne, nikoli in nikdar! Od mene ne. Sprave ne bo. Ponavlja se namreč zgodovina izpred sedemdesetih let. Iz daljave se že vse glasneje sliši tisti lepi verz "Deutschland, Deutschland über alles" in temu jaz roke ne dam. Hvala ...
Matic Hriberšek
www. ra d i o-p t u ¡. si
A J
1.	BALADA - GUSTAVO LIMA
2.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
3.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
4.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUSON
5.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
6.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
7.	BLOW ME - PINK
8.	TURN UP THE RADIO - MADONNA
9.	MOVE IN THE RIGHT DIRECTION - GOSSIP
10.	SUMMER DREAMING - KELLY ROWLAND + PROJEC
11.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8* 98,2* 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
brokolijev narastek*, solata SREDA
carski praženec, jabolčna čežana ČETRTEK
pečen oslič, krompir v kosih, rdeča pesa PETEK
skutini štruklji, hruškov kompot SOBOTA
solata s puranom, jajci in sirom** NEDELJA
pečen piščanec, dušen riž, zelena solata, tiramisu PONEDELJEK
špageti po bolonjsko, solata
*Brokolijev narastek
15 dag prosene kaše, 30 dag brokolijevih cvetk, 20 dag jajčevcev, 1 jajce, 2 dcl kisle smetane, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj, muškatni orešček, kos moz-zarele ali kakšnega drugega sira.
V slani vodi skuhajte proseno kašo in brokoli, ki ga že prej narežite na cvetke. Vode naj bo toliko, da pokrije brokoli. Vre naj 5-8 minut. Odstavite z ognja in pustite stati 5 minut, da prosena kaša vpije preostalo vodo. Če je še kaj ostane, jo odlijte. Stepite jajce, dodajte kislo smetano, muškatni orešček, peteršilj, poper, strt česen in sol. Dodajte še proseno kašo z brokolijem in dobro premešajte. Jajčevce narežite na tanke rezine, jih rahlo posolite in zložite na dno pomaščene-ga pekača. Na jajčevce zlijte proseno kašo z brokolijem, na vrh pa denite nekaj rezin mozzarele ali naribajte kak drug sir. Posodo postavite v pečico, ki jo ogrejete na 200 stopinj. Pecite 25 minut oz. do zlato rumene barve.
**Solata s puranom, jajci in sirom
1 glavica zelene solate, 4 jajca, 50 dag puranjih zrezkov, 15 dag sira, 3 žlice olja, 5 paradižnikov, 2 dcl jogurta, 3 žlice majoneze, 1 žlica kečapa, 1 žlička gorčice, sol, poper.
Jajca trdo skuhamo. Meso solimo in ga opečemo na vročem olju. Ko se nekoliko ohladi, ga zrežemo na trakove. Jajca olupimo in narežemo na četrtine. Sir narežemo na kocke, paradižnike na krhlje. Solato očistimo, operemo in narežemo. Jogurt zmešamo s solatno majonezo, kečapom in gorčico. Dosolimo, popramo. Vse sestavine, razen jajc, zmešamo. Obložimo z narezanimi jajci in postrežemo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASELJE PRI KOBARIDU
TIPKA
HRVAŠKI NOGOMETNI
KLUB IZ ZAPREŠIČA
ODISEJEV OČE
POMEN ŠALE
STILNO ZAZNAM. JEZIKOVNO SREDSTVO
KIRGIŠKI LJUDSKI EP
SPOKORNIK
AMERIŠKI VIOLINIST (ISAAC)
DRAGA PODZEMNA GOBA
ŽEBLJI
V oddelek z železnino vstopi fakir in naroči prodajalcu: »Dva tisoč žebljev dolžine 15 cm, prosim!«
»Za kaj pa boste potrebovali toliko žebljev?« je radoveden prodajalec.
»Žena mi bo preoblekla posteljo!«
»Potem bo vlada odstopila, toda morate priznati, da je to vredno vaših deset tisoč evrov.«
NAPAČNA ŠTEVILKA Možakar pokliče po telefonu in na drugem koncu zasliši glas: »Tu prodajalna obutve.« »Oh, oprostite, nisem dobil prave številke.«
»Nič hudega. Pridite sem, pa vam bomo dali drugo.«
VARNOST
V banko je vstopila starejša ženička in na hranilno knjižico želela položiti 10 tisoč evrov. Še prej pa se je pri blagajniku pozanimala, kako varni so njeni prihranki.
»Brez skrbi bodite!« jo je pomiril blagajnik.
»Kaj pa če banka propade?« »Potem bo za vaš prihranek odgovorna Banka Slovenije.« »Kaj pa če propade še Banka Slovenije?«
NESPODOBNO POVABILO Pri mesarju kupuje meso malce obilnejša gospa. Kupi kilogram svinjskih zarebrnic, pol kilograma zmletega mesa in tri pečeni-ce. Mesar meče meso na tehtnico, in ko se ta sploh še ne umiri, ima že izračunan znesek. Gospa ga pogleda postrani, in ko mesar pove skupni znesek, položi obilno oprsje na pult in reče: »Ali bi me malo pobožali po prsih?«
Mesar jo začudeno pogleda in reče:
»Da se vam ni zmešalo?« »Sploh ne,« odvrne gospa. »Le take vrste ženska sem, da me morate vznemiriti, preden me boste nategnili... «
NE STRAŠI
Američan je prišel na Škotsko z namenom, da si kupi grad. Pri lastniku gradu se pozanima: »In kako je z duhovi? Strašijo po gradu?«
»To pa ne! Jaz živim že petsto let v tem gradu, pa nisem še nobenega videl!«
VNETLJIV PLIN
UTRJENO OBREŽJE
VELEPOSLANIŠTVO
SEVERNOAMERIŠKI SOM
JAPONSKI OTOK
IVAN LEVAR
ZAVINEK ČREVESA
KRAJ PRI KAMNIKU
NAŠA IGRALKA DANILOVA
TRENUTEK, MOMENT
BREZBOŽJE
PEVKA ŽNIDARIČ
POŽETA NJIVA
ZGOLJ
SLABŠA MOKA ZA SVINJE
SL. KOŠARK. MOŠTVO
NATAŠA BOKAL
BERGANT
PRAŠIČ
HERCEGOVEC
SPODNJI DEL SNOPA
IRANSKI DENAR
RUSKA REKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IGRALKA TURNER
SPREMLJEVALEC OGNJA
TROPSKA RASTLINA
NOVINARKA (SAŠA)
NASELJE
ŠAHOVSKI K. O.
DIH IZ PLJUČ
POSODA ZA PITJE
KRAJ PRI ŠMARTNEM
FR. PISEC (ANDRE)
RAZLIČNA MOŽNOST
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JOŽE STABEJ
EVA JELER
REKLAMNI LISTEK
VELIK JEDEC
NAŠ NOGOMETAŠ PROTEGA
POLITIČARKA PERON
HOJA V SPANJU
NEČEDNA ZADEVA
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ČEF = posoda za ^pitje, FLEKSURA = zavinek črevesa, MALE DOLE = naselje pri Vojniku, MANAS = kirgiški ljudski ep, OTEMNA = kraj pri Šmartnem v Rožni dolini pri Celju, PIRŠEVO = kraj pri Kamniku, SMAST = naselje pri Kobaridu, ŠAVEL = slovenska tv novinarka, urednica oddaje Osmi dan (Saša, 1973-).
■oiaie 'efoijous 'e}|A3 'peuaM 'oaAepef
">|eie| 'eojoeuj 'apio 'euiuaio 'sea '|9Aes 'babSb 'unp 'e}S|/\| '|eu '^aju '0J3 'gN 'eljdunio 'uns 'a| 'luaz^e 'djij 'e}sn§A\/ 'ejns^a^ 'wos upow 'guisado 'yee~| 'ja>|U| 'ejsej 'jseius :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da so na uglednem kmetijskem sejmu, ki letos slavi abrahama, spet na veliko govorili o nujnosti samooskrbe s hrano in razvoju podeželja, zelo malo pa o nujnosti spremembe kmetijske politike, kmetijskih kultur in namakanju, brez katerega očitno ni bodočnosti.
... da je tudi v najstarejšem mestu že čutiti predvolilni utrip jesenskih predsedniških volitev. Prvi je prišel bos in v kratkih hlačah, druga odeta v državno zastavo, tretji in četrti sta pričela zbirati podporne podpise občanov, peti pa je pričel medijsko pozornost vzbujati kar v rojstni občini.
... da organizatorjem poeto-vionskega festivala, ki diši po vinu in muzi, lokalni mediji očitno niso najbolj pri srcu, saj so tiskovki pripravili le v državni in štajerski prestolnici.
... da so bili uradni pridelovalci konoplje precej zaskr-
bljeni, kako naj se lotijo žetve svoje konoplje. Namesto da bi poklicali tiste, ki se z žetvijo konoplje ukvarjajo skoraj vsakodnevno - policiste.
. da se v zeleni bratovščini še zmeraj zelo bojijo predvojne tujčevske prevlade v naših gozdovih in loviščih. Še sedaj ne more postati lovec nihče, ki nima našega državljanstva.
... da so se zmagoslavni žo-gobrcarji iz Šume specializirali za odstavljanje trenerjev nasprotnih (poraženih) ekip:
po Milanu Buričiču iz Velenja je tokrat podobna usoda doletela še Ermina Šiljaka iz Olimpije.
Vidi se ...
... da je tudi zvezdniško razpoložen in vsega hudega navajen predsedniški kandidat Artur ob pogledu na osrednji del zastave, v katero je bila oblečena sokandidatka Monika, sramežljivo pogledal vstran. Očitno ne le zaradi grba.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
I*
■A

>
y
-t
i ^
■ © 9 jy
p M
>
' -.V:'
V


±
i ^
Foto: Verena Cehtl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tokratni fotografiji sta nastali na Črešnjevcu. Babi namreč zelo rada fotografira svoja mala sončka ...,«« je zapisala Verena Cehtl.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Knjižno nagrado podarja založba Modrijan.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Danej Lesjak, Podgorci 75, Podgorci.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
7		3	6			8		5
	2	5			3	9	7	
		1		5		3		
3	6		4	1				
2								9
				7	2		3	8
		6		8		1		
	1	8	5			7	4	
4		2			9	5		6
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	000
Bk	¥¥	©	€€	00
Dvojčka		©©©	€	000
Rak		©©	€€€	0
Lev	¥¥¥	©	€€	0
Devica	¥	©©	€	000
Tehtnica	¥¥	©©©	€€	0
Škorpijon	¥	©	€€€	000
Strekc	¥¥¥	©©	€	000
Kozorog	¥¥	©©©	€	00
Vodnar	¥	©©	€€€	000
Ribi	¥¥¥	©©	€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. avgusta do 3. septembra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Uspejo potrpežljivi in vztrajni, drugi pa ne.« Leung Čie
Lau
»Vsak velik uspeh je zmaga upornosti.« Sigmund Gratt
»Jasno moramo razločevati med dejanji, ki izvirajo iz razumevanja, in tistimi iz volje - da prva ne štejejo dosti, slednja pa pomenijo vse...« Walter Pater Lawrence
»Človek lahko doseže prav vse, če je iznajdljiv, vztrajen in usmerjen k izbranemu cilju z vsem svojim srcem in dušo.« Božidar Eržen
»Težave so potrkale na vrata... vendar so zaslišale smeh in pobegnile!« Benjamin Franklin
»Zaradi viharjev poženejo hrasti globlje korenine.«
George Herbert
»Murphyjevi zakoni ne delujejo, če jih želiš demonstrirati.« Grafit
»Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je takih, ki jih lahko rešimo sami.« Lyndon b. Johnson
»Šele v najhujši zimi sem spoznal, da v moji notranjosti vlada nepremagljivo poletje.« Albert Camus
»Najtežji trenutki v življenju so mi pomagali rasti.«
Marcia Cross
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v pripraviti akcijo poletja, le da bomo t
NAJ MEDICI MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašemizboru bo prejel/a:
Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, kopalni plašč, termalno vodo v sobi,
kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro, uporabo fitnes studia,
nočna kopanjavWellness centru Termalija-ob petkih in sobotah, živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
aj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili
SW Horas 4 RESORTS
\ WORLD

A-DERMA
JiOMl^l H I » L ■ A "

Gostilna
T^ibie
octenisept®
4H
IK 2012
j.an
RESTAVRACIJA
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Trenutni vrstni red (prvih 25):
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ ZDENKA VRŠIČ - AMBULANTA DR. ŠAŠKO MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ DANICA AMBROŽ - DOM UPOKOJENCEV MURETINCI ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ JANJA OŽINGER - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ STOPAJNIKIRENA-ZDRAVSTVENI DOM PTUJ JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ BLANKA KRIVEC - ZD VITOMARCI ALENKA RATEK - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ DARINKA SVENŠEK - AMB. DR. LETONJA JAUŠEVEC HELENA POPOŠEK - DIALIZNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ METKA DOLENC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ BREDA ZAVEC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ MAJA KOLEDNIK - AMBULANTADR. ŠAŠKO INDR. JERKOVIČ MARTA HANŽEKOVIČ - AMBULANTA SPLOŠNE MED. DELA POTOČNIK JOŽICA - CENTER STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ ZLATKA KNEZ - KLINKON ZDRAVSTENI ZAVOD
TermeOlimia
GLASOVALNI KUPON
NAJ MEDICINSKA S
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za: Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:_
Naslov: _
Telefonska številka: Davčna številka:.
:rme
i m i a
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati z svojo naj medicinsko sestro I medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10.7.do30.8. 2012. -prikončnem seštevkubomoupo-števali dopisnice, ki bodo prispele v tajništvo družbe najkasneje 30. 8. do 10. ure. Zmagovalecl-ka akcije bo objavljena v petek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
Prireditvenik
Torek, 28. avgusta
10:00 Ormož, park: počitniške delavnice za otroke MCO, do 13:00 16:00 Poljčane, dom krajanov: poletni tabor in delavnice v izvedbi
KUD Janko Živko Poljčane, do 18:00 18:30 Ptuj, minoritski samostan: koncert Simboličnega orkestra z godalkarji v okviru festivala Glasba v kloštru
Sreda, 29. avgusta
10:00 Ormož, park: počitniške delavnice za otroke MCO, do 13:00 16:00 Poljčane, dom krajanov: poletni tabor in delavnice v izvedbi
KUD Janko Živko Poljčane - do 18:00 18:00 Lenart, Dom kulture: LenArt, gledališka predstava za otroke -Pika nogavička
Četrtek, 30. avgusta
10:00 Ormož, park: počitniške delavnice za otroke MCO, do 13:00 16:00 Poljčane, dom krajanov: poletni tabor in delavnice v izvedbi
KUD Janko Živko Poljčane - do 18:00 18:30 Ptuj, Glasba v kloštru: klasika z Grenzlos oktetomi; minoritski samostan
Petek, 31. avgusta
10:00 Ormož, park: počitniške delavnice za otroke MCO, do 13:00 11:30 Ptuj, pred mestno hišo: 4. festival Glasba v kloštru - zaključni
koncert; ponovitev ob 17:00 v minoritskem samostanu 16:00 Poljčane, dom krajanov: poletni tabor in delavnice v izvedbi
KUD Janko Živko Poljčane - do 18:00 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, predstava Radio YU-TUP- Nkol ni prepozn za slavo
20:00 Vurberk, letni oder na gradu: predstava Veliki poročni manevri, KD Grajena
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Tnreft 2B.B. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevn k IV Maribor ■ pori, 9:25 Kuhinj ca - pen. 9;5D Info kanal 0:00 Ptujska kronika- pon. 0:20 Info kanal 1:00 Modro - pon. 1:25 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2i00 Ptujska hranila 2:20 EPK napovednik- por. 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik -pon. 13:30 Info kanal 5:35 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 0:23 Inn Ipai 0:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal 8:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Kultura na dlani -7. oddaja - pon. 3:10 Info kanal
3:25 Zemlja in mi-9. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Smrtim) - pon.
20:50 Ptujske odrske deske - 8. oddaja - pon.
ipean PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Cista umetnost -10. oddaja - pon. 17:30 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo-oon. 18:35 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon. 10:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon. 20:50 Povabila na kaito - pon. 21:25 Resi TV Gori Sni ca 22:25 Info kanal
Četrtek 30,8, 8:30 Prodajno okno
kTV Maribor - pon. oa - pon.
21:2011.
ičanfca - pon.
21:35 Epk na poved nik - 8. oddaja - pon. 22:05 Ptujska kronika-pon. 22:25 Mofo scena -12. oddaja - pon.
Sreda 29.8.
8:30 Prodajno okno
3:33 Dnevnik TV Maribor-pon.
3:25 Kuhinjica - pnn.
0:50 Info kanal
0:00 Ptujska kronika-pon.
0:20 Info kanal
1:00 Modro - pon.
1:25 Info kanal
145 Prodajno okno
2:00 Info k?nal
2:50 Prodajno okno
3:35 Info kanal
5:35 Kuhi nji oa
6:00 Ptujska kronika-pon.
6:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
J:00 Dnevn k 9:25 Kuhinj c 9:50 Info kanal &20 Modro-pon. 0:55 Info kanal 1:45 Proda no okno 2:00 Ptujsfca kronika 2:20 EPK napovednik - pon. 2:55 Info kana! 3:00 Prodajno okno 3:15 Info kanal 5:1611. PtujCanka - pon. 5:30 Kuhiniica 6:00 Ptujsta kronika - pon. 16:20 info kanal 10:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost-10. oddaja-1 7:35 Info kanal J:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Linea Snella - pon. 8:35 Info kanal
:35 Moto scena -9. oddaja, pon.
20:00 Ptujska kronika-pon. 23:23 Epk napcpednik - 9. oddaja 20:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon
21:00 Ptujske odrske deske - 8. oddaja - pon. 21:30Zem[jainmi-9. oddaja-pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Športnik leta 2011 - pon. 22:40 Info kanal
www.petv.tv
IWtj i« lat« spmrjatf «13 in SIOl TV
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
DRAGI STARŠI! Obveščamo vas, da bo z mesecem septembrom prosto mesto v registriranem varstvu otrok Ježki na Ptuju. Prisrčno dobrodošli. Smiljana Čeh Kokot, s. p., telefon 040 802 038.
KMETIJSTVO
SPOMIN
Ko pridemo v hišo našo, vaju v njej več ni, zaman vaju iščejo, draga žena, mama, sin, brat, naše žalostne oči.
Ljudmila Lovrec
Simon Lovrec
21. 8. 1936-28. 8. 2010	3. 2. 1968-6. 7. 2006
28. avgusta minevata dve leti, odkar te več, draga žena in mama, ni med nami. Prav tako je 6. julija minilo šest let, odkar si se poslovil od nas, dragi sin in brat.
Čeprav vaju ni več z nami, ostajata za zmeraj zapisana v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njuna grobova, prinašate cvetje in se ju z ljubeznijo spominjate.	V^ini mtdmžH
NEPREMIČNINE
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01._
PRODAM prašiče, težke od 25 do 70 kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj._
PRODAM 300 l rdečega vina (jurka-kvinton, 50 centov/liter), 400-litrski kov. sod, ročni mlin, brento in 350 l kad PVC. Tel. 031 588 553.
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398._
KUPIM traktor in kiper prikolico Teh-nostroj. Tel. 041 235 349.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785._
KUPIM grozdje, mešano: jurko, kvin-ton, šmarnico. Tel. 031/693-309.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna ter 50 m2 tlakovcev. Telefon 051 890 761._
PRODAM kozlička, srnastega, starega 5 mesecev, cena 70 evrov ali po dogovoru. Telefon 070 896 081.
PRODAM belo vino. Telefon 7408 042.
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764.
V APAČAH, k. o. Kidričevo, prodamo parcelo z velikim vrtom in staro hišo. Telefon 041 664 863.
DOM IN STANOVANJE
STANOVANJE, 1,5-sobno, 42 m2, popolnoma obnovljeno 2009, 1,5 km iz Ptuja, v I. nadstropju, prodam. Telefon 041 409 361.
V centru Ptuja oddamo v najem novejše opremljeno 2-sobno stanovanje s savno v kopalnici, dvigalom in parkirnim prostorom v garaži. Tel: 040 462 150
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
PRODAM 50-litrski bojler Gorenje, malo rabljen, staro leto in pol. Telefon 041 915 368.
RADIOPTUJ
89,8* 98,2 °I04t3
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Anton Kajnih
IZ PTUJA, ULICA 25. MAJA 3
Zadnje slovo od dragega pokojnika bo v petek, 31. avgusta
2012, ob 13. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoča: Rozalija Michetti
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš direktor
Anton Kajnih
Za vedno ga bomo ohranili v lepem spominu. Ptuj, 26. 8. 2012
Kolektiv KA & UP, d. o. o.
ffiZclJ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ I Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	|
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
PEUGEOT BOXER 2.5 D, KOMBI FURGON 2001		2400,00	M0ŽN. ODBIT. DDV	DELA
FIAT SHL01.616V DYNAMIC	2004	2.990.00	1.LASTNIK	KOV. T. MODRA
RENAULT CLI01.216V	2006	4.969,00	SAMO 47.000 KM	KOV. T. SIVA
FORD TRANSIT 300S2.0D	2004	5.490,00	SAM0139.000 KM	BELA
FORD FIESTA FRESH +,1.3	2007	5.899.00	SAMO 29.700 KM	KOV. TANGO ORANGE
CITROEN C41.616V, VTR	2006	6.299,00	TEMP..ALUPLAT.	KOV. ČRNA
NISSAN NOTE 1.416V	2001	6.690,00	1.LASTNICA	KOV. SV.M0DRA
KIACEED1.4FRESCH	2007	6.899,00	VELIKO OPREME	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 TREND	2007	7.299,00	1.LASTNIK,	KOV. SREBRNA
OPELASTRA GTC 1.4 COUPE	2001	7.450,00	1.LASTNICA, SLO	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI	2007	7.490,00	NIZKA PORABA	MODRA
FORD CMAX 1.6 TREND	2001	8.999,00	1.LASTNIK	KOV. T. SIVA
VW T0URAN 2.0 TDI, AVT.	2007 11.290.00		2.LASTNIK	KOV. T. SIVA
MAZDA 6 2.0 ITi SPORT ,C0MBI	2009 13.990,00		1.LASTNIK	KOV. PAR. MODRA
BMW M3SMG COUPE AVT.	2002/03 17.990,00		USNJE	KOV. ZLATA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.n8t/avtomobilipr
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 28. 8.
00:00 Video strani 8:00 Kmečke igre na Destrniku 10:00 Polka in Majolka 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kmečki praznik 2012 na Destmiku 21:30 Oddaja iz Občine Destmik 23:00 Video strani
ČETRTEK 30.8.
00:00 Video strani 8:00 Lukarski praznik v Domavi 8:55 Ujemi sanje 10:00 Ptujska kronika 11:10 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Praznik Občine Juršinci 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
SREDA 29. 8.
00:00 Video strani
8:00 Gasilska slovesnost v Slovenja vasi 9:30 Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Hajdina 21:30 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine Iz OBČINE STARŠE
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D. 2252 Domava
Kidričevo • V Revitalu uvedli nevsakdanjo novost
Poželi prvi pridelek industrijske konoplje
V Talumovem hčerinskem podjetju Revital so v petek, 24. avgusta, opravili prvo žetev industrijske konoplje, ki so jo aprila posejali na kidričevskih njivah in jo pridelali na ekološki način. Kljub suši so s pridelkom zadovoljni, zato bodo pridelavo nadaljevali.
Kot je ob žetvi pojasnil vodja Revitalove proizvodnje Dušan Miki, so se za pridelavo industrijske konoplje odločili iz več razlogov:
»Med pomembnejšimi razlogi je zagotovo ta, da so naše njivske površine v Kidričevem dejansko nad 'bazenom' pitne vode in pri vzgoji konoplje ne uporabljamo nobenih pesticidov. Poudariti moram, da konopljo vzgajamo izključno na ekološki način in smo v postopku pridobitve certifikata za ekološko vzgojo. Širši javnosti želimo dokazati, da industrijska konoplja ni nič spornega, saj bi radi, da bi ljudje izgubili negativni predsodek. Pa tudi drugim kmetovalcem poskušamo dokazati, da se konopljo da vzgojiti, spraviti in prodati po mojem prepričanju brez posebnih težav.«
Kateri del industrijske konoplje pa je za vas komercialno najzanimivejši?
»Komercialno je zanimivih več delov konoplje, za nas pa so trenutno najzanimivejša semena in stebla konoplje. Zagotovo pa vem, da se lahko koristno uporablja tudi listje, korenine in cvetovi.«
Ali ste imeli pri pridobitvi dovoljenja setev konoplje kakšne težave?
»Moram reči, da pri pridobivanju dovoljenj ni več nobenih večjih zadržkov, zato jih tudi mi nismo imeli. Seveda pa je treba spoštovati zakonodajo! Seme industrijske konoplje mora biti ustrezno deklarirano, kupiti ga moraš z računom, pravočasno je treba oddati vlogo za dovoljenje za setev in podobno, a to so le administrativna opravila.«
Na kolikšnih površinah pa ste konopljo prvič posejali?
»Konopljo smo prvič posejali v letošnjem letu na 8 hektarih površin v neposredni bližini sedeža podjetja Revital v Kidričevem (na nekdanjih Kombinatovih
Foto: M. Ozmec
Prvi pridelek industrijske konoplje so poželi s kombajnom novejše izdelave, ki je sicer čisto običajen in je namenjen za žetev pšenice.
njivah na gradu, op. p). Samo setev pa smo opravili 10. aprila z običajno sejal-nico za setev pšenice, pri čemer nismo imeli prav nobenih težav.«
Tudi žetev konoplje ste opravili strojno. Ali je za to potreben kakšen poseben kombajn?
»Vso zrelo konopljo smo poželi s kombajnom novejše izdelave, ki je sicer čisto običajen in je namenjen za žetev pšenice. Pri žetvi nismo imeli večjih težav, morda le to, da je moral strojnik trikrat 'očistiti' nekatere vrteče se dele kombajna, ker so se vlakna namotala in nabirala okrog njih. Rad bi poudaril, da smo se prav žetve najbolj bali, ker je bilo do sedaj s tem opravilom pri nekaterih pridelovalcih kar nekaj težav in problemov. Nekateri kmetje konoplje sploh niso poželi predvsem zaradi neustreznih kombajnov. Zato bi se rad zahvalil celotni ekipi, ki je sodelovala pri naši žetvi, posebej strojniku za odlično opravljeno delo. Sicer pa imajo v tujini za žetev konoplje tudi specialne kombajne.«
Ali ste s prvim pridel-
kom zadovoljni, kako ocenjujete kakovost in kakšne so cene?
»Glede na letošnje razmere v kmetijstvu, predvsem daljšo sušno obdobje, moramo biti s pridelkom kar zadovoljni. O sami kvaliteti pridelka je sicer še prezgodaj govoriti, kajti seme moramo posušiti in očistiti, šele nato bomo videli, kolikšen bo dejanski pridelek. Po prvi oceni je zaradi suše kar nekaj 'gluhih', praznih semen. Sicer pa lahko povem, da se cene semena konoplje zelo različne, gibljejo pa se okrog 1,5 evra za kilogram semena, vse pa je odvisno od načina in kraja prodaje.«
Je vaš pridelek namenjen domačemu ali tujemu trgu?
»Za odkup konopljine slame se dogovarjamo s predelovalcem slame iz sosednje Avstrije, saj jo tam predelujejo v vlakna in pez-dir, ki se koristno uporablja med drugim tudi v gradbe-
ništvu. Semena pa bomo poskušali nekaj predelati v konopljino olje, nekaj pa prodati ali v Sloveniji ali v tujini. Glede na to, da smo med redkimi v Sloveniji, ki so letos pridelovali konopljo, smo prepričani, da bodo domači kupci znali ceniti izdelek, vzgojen in pridelan v Sloveniji, ko ga bomo kmalu dali na trg.«
Torej lahko pričakuje-
mo, da boste industrijsko konopljo pridelovali tudi v prihodnje?
»Ko bomo sešteli stroške in nato seveda tudi prihodke od prodaje, sem prepričan, da bomo nadaljevali svoje 'poslanstvo' vzgoje industrijske konoplje. K temu bomo poskušali pritegniti tudi druge kmetovalce. Glede na pomembnost industrijske konoplje v našem okolju sem prepričan, da se bo vzgoja samo širila tudi zaradi tega, ker je država sprostila kar nekaj omejitev, ki so pred nekaj leti vzgojo konoplje precej omejevale. Vedeti je treba, da je konoplja tudi v zdravilstvu zelo pomembna kultura.«
Kako pa so tako velik nasad konoplje sprejeli domačini, Kidričani?
»Moram reči, da so krajani Kidričevega po moji oceni obe njivi naše konoplje dobro sprejeli; Mnogi so si to čudo hodili le ogledovat, nekateri pa so se med dobra 2 m visokimi sadikami na njivi celo fotografirali. Vsekakor pa so se okoliški ljudje zanimali za to, kaj raste na njivi, saj v glavnem še niso videli v živo, kako konoplja raste v naravi in kako je ta rastlina sploh videti.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vodja Revitalove proizvodnje Dušan Mikl je zadovoljen, saj je kljub suši pridelek konopljinih semen zadovoljiv.
Osebna kronika
Rodile so: Klavdija Prosenjak, Brstje 22, Ptuj - deček Val; Danijela Kovač, Rogoznica 37 d, Voli-čina - deklica Zoja; Dušanka Lazar, Hrastovec 83, Zavrč - deček Sven; Silvija Potočnik, Čermožiše 29, Žetale - deček Nino; Simona Čuš Cep, Naraplje 11, Majšperk
-	deček Jakob; Polonca Lesko-var, Kajuhova ul. 11, Kidričevo
-	deklica Ema; Zlatka Gajšek, Zagajski Vrh 44 a, Gornja _Rad-gona - deček Tjaš; Tamara Žalar, Obrtniška ul. 6, Središče ob Dravi - deklica Neža; Mojca Jurič, Zavita ul. 5 a, Maribor - deklica Ela; Urška Korošec, Spuhlja 132, Ptuj - deček Gašper; Aida Antu-novic, Cesta osvobodilne fronte 42, Maribor - deček Niko; Andreja Pinotič, Volkmerjeva c. 22, Ptuj - deček David; Maja Kuča Belšak, Turški Vrh 50, Zavrč - deklica Lota; Mojca Cerovič Ostrc, Ivanjkovci 80, Ivanjkovci - deček Grega; Tatjana Šulek, Kajuhova ul. 11, Kidričevo - deklica Vita; Lidija Šilak, Nova vas pri Markov-cih 24 b, Markovci - deklica Zala; Tanja Gojčič, Mariborska c. 25 c, Ptuj - deklica.
Umrli so: Nada DAJČMAN, J i r-šovci 60, roj. 1963 - umrla 11. avgusta 2012; Terezija KOKOL, roj. Cafuta, Vareja 34, roj. 1920
-	umrla 16. avgusta 2012; Elizabeta GREGORIČ, Zamušani 52/a, roj. 1927 - umrla 12. avgusta 2012; Stanislav KAPUN, Ločič 7/a, roj. 1939 - umrl 13. avgusta 2012; Anton DOMITER, Starošince 35, roj. 1943 - umrl 15. avgusta 2012; Janez KO-STANJEVEC, Orešje 23, Ptuj, roj. 1925 - umrl 16. avgusta 2012; Borislav OGRINC, Nova vas pri Ptuju 82, Ptuj, roj. 1958
-	umrl 15. avgusta 2012; Jakob BRATEC, Sobetinci 8, roj. 1934
-	umrl 18. avgusta 2012; Stanko SKLEDAR, Kočice 73/a, roj. 1952 - umrl 20. avgusta 2012; Danilo SKOK, Majski Vrh 38/b, roj. 1958 - umrl 18. avgusta 2012; Franc PETEK, Slovenja vas 12/a, roj. 1932 - umrl 20. avgusta 2012; Sašo BELŠAK, Prekmurska ul. 46, Maribor, roj. 1976 - umrl 9. avgusta 2012; Stanko FAJT, Majski Vrh 53, roj. 1928 - umrl 21. avgusta 2012; Franc RIHTARIČ, Gradišča 67, roj. 1960 - umrl 21. avgusta 2012. Poroke - Ptuj: Hinko MAJCEN, Trubarjeva ul. 13, Ptuj, in Sanja KOSTIČ, Trubarjeva ul. 13, Ptuj; Srečko FIJAČKO, Ulica 25. maja 10, Ptuj, in Nada MAJCEN, Ulica 25. maja 10, Ptuj; Robert GOLOB, Zgornji Duplek 96/a, in Natalija ŽUNKO, Zgornji Duplek 96/a; Robert BUTOLEN, Popovci 19, Videm, in Helena KLINC, Po-povci 19, Videm; Slavko JERŠE-ČIČ, Tržišče 2, in Teja POTOČNIK, Majski Vrh 54/a; Anton NOVAK, Krčevina pri Vurbergu 7, in Tatjana Forštnarič, Moškanjci 114/d. Poroke - Ormož: Andrej HORVAT, Podgorci 60, Podgorci, in Mojca ZORJAN, Šalovci 43, Središče ob Dravi.
Napoved vremena za Slovenijo
Orehe stori radpiškave dež na Janeza (29.) glave.
Foto: M. Ozmec
O kvaliteti nevsakdanjega pridelka je še prezgodaj govoriti, saj je treba seme konoplje posušiti in očistiti.
Danes bo jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C.
Vremenska slika
Po prehodu hladne fronte se nad osrednjim delom Evrope krepi območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje od severa priteka suh in hladnejši zrak.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno in topleje.