DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izlinjaj« vsnlt fieirtek ; ako : ; je ta dan praKiiik, dan poprej. : :
Cena jitu je za celo leto 5 K, za pol leta 2'50 K. Naročnina m Nemčijo, Bosuo in druge evropske države ziiaSa 5*60 K, za Ameriko fi'50 K. IjHt iti oglufii H6 pliičujojo iiii|rrej.
: Vfie Uopine, itaroéiiiiio in oznanila : HpreJ«iiiu titikartm J. Krajec imsl.
Srečen dogodeh v vladarshi hiši.
Cesarica Cita je 10. marca dopoldne ob tričetrt na 11. uro srečno porodila princa v Badnu pri Dunaju. Visoka mati in novorojeni princ sta zdrava in čila.
DunajCaiioiti je naznanil 101 strel rojstvo cesarskega princa. Erarična poslopja so bila okrašena z zastavatiii. ío-poldtic pa so se vršila po vsej uionaihiji, kjer je vojaštvo cerkvene zahvalnice. Cesar se je udeležil zahvalne pesmi ob 6. uri zvečer v mestni župni cerkvi v Badnu.
Ljubljana jc povodom rojstva cesarskega princa ozaljšala svoje hiSe z zastavami. V sredo dne 13. niaica.ob 10. nri dopoldne pa je opravil prevzv. g. kiiezoškof v stolni cerkvi pontifikalno sv. mašo. Ob koncu se je zapel „Te Dcnm".
Novomesto je tudi zopet na prav lep iiaćiii izrazilo svoja patrijolična čuvstva in pokazalo, da se kakor vselej tu:ii sedaj iskreno lailnje veselega in sreCnega dogodka v vladarski rodbini. V pondeljek 11. marca ob 3. uri popoldne je opravil Miil. gospod prošt dr. Set). Elbert z veliko asiistenco slovesen „Te Deum«. Slavnost je zaključila cesarska pesem. Udeležili so se te eeaafske slovesnosti predsedniki, predstojniki in zastopniki c. kr. iti civUiiili oblastev. Častniški in [irofesorsk izbor, zastopniki orožništva, Usmiljenih bratov, uniformirane meščanske garde, vetei'anskega društva, požarne brainbe in vcč mcšianov gospa in gospodov ter šolskih otrok. — Hiše so bile tri dni v zastavah. Med cerkveno službo božjo so inieli trgovci in obrtniki svoje prodajalne zaprte.
Bog nam olirajii novorojenega princa in vso presvetlo cesarsko družino! Bog ohrani Avstrijo v miru in ljubezni vseh narodov !
in mirovni pogoji z Rumunijo.
Dunaj, G.niai'ca. O.kr. korespondenční urad poroča dne 5. t. m. iz Bukaiešta: Nemiija, Avstrija, Bolgarija in Turčija ene stiani in Rnmunija z druge strani 80 danes podpisale sledečo preliminarno mirovno pogodbo:
Ker nas vse vnema skupna želja, da končamo vojno stanje med Nemčijo, Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo z ene strani iti Rumunijo z druge strani in da zopet obnovimo mir, so se podpisanci, in sicer
državni tajnikdr.pl.KUhlmann, grof Ozernin,
podpredsednik sobranja dr. Momčiiov, veliki vezir Talaat paša in K. Argetonianu kot pooblaščenec Riimunije, ko so pregledali pooblastila, pogodili: Ker se je odpovedalo v Fosccaniju decembra 1917 podpisano premirje 2. marca t. 1. in poteklo 5. marca 1918 ob 12. opoldne, se prične 5. marca 1918 od opolnoči tiaprej štii'inajstditcvno premii'je s ti idneviiim odpovednim rokom. Podpisanci popolnoma soglašajo, da se mora v t«m času skleniti končnoveljaven mir in sicer na temelju sledečih dogovorov:
L Rumunija odstopi zveznim velesilam Dobnidžo do Donave. IÍ. Velesile četvero-zvezc poskrbe, da se Rumuniji ohrani
tigovinska pot čez Konstaiico k Črnemu morju. HI. Rumunija načelno sprejme zahtevo Avstro-Ogrske, da se avatro-ogrska-runnmska meja spremeni. IV. Položaju primerili uki'epi se načehio tudi na gospodarskem polju pripoznajo. V. RumuTiska vlada se obveže, da precej vsaj osem divizij ruuuinske armade demobilizira. Demobilizacijo bosta vodili skupno poveljstvo Mackeiisenove vojne skupine in rumunsko vrhovno vojno vodstvo. Kakor hitro se zopet sklene mir med Rusijo in Rumunijo, ae morajo tudi ostali deli rumunské arnnide demobilizirati, v kolikor niso poti'ebni za varstveno službo tia rusko-rum unski meji. VI. Rtiiininske Čete morajo precej zapustiti ozemlje, ki so ga v avstro-ogrski monaihiji zasedle. VII. Rumunska vlada se zavcžuje, da podpira z vsemi močmi železniško tehnični transport čet zveznih velesil skozi Moldavo in skozi Besarabijo v Odeso. VIU. Rumunija se zaveže, da pi'ecej odpusti Častnike tistih velesil, katere se vojskujejo s Četvciozvezo, kolikor jih še v Rnmuniji služi. Velesile Četverozveze zagotove tem Častnikom varen povratek. IX. Pogodba se precej uveljavi.
Pooblaščenci so listino te pogodbe podpisali in pritisnili na njo svojo pečate. Napisano v petih izvirnikih v Bufteji dne
5. marca 191K. — Slede podpisi. *
V gospodarskem oziru je seveda mir z Rniimnijo za centralne države trenutno izrcdtio veliko važnosti. Najkrajša pot v Odeso nam je odprta in tam so baje velike zalogo žita. Toda nevarnost je, da bo šlo to žito zopet predvsem v Nemčijo. —■ Igra so torej nadaljuje. Na vzhodu nimamo nikjer miru brez aneksij, miru medsebojnega sporazuma. Čaka nas novo oboroževanje na tej in na oni strani. Nemški mir meča nas uvaja v novo zapletljaje in nove nn'rqvne pogodbe nas navdajajo s stiahom za daljno bodočnost. Tudi lu-miniski mir ne pomeni konec vojske in še manj konec vojská.
Naâim sadjerejcem v poduk.
HI. Kdaj sadimo sadno drevjeî
Sadno drevje se lahko sadi od jeseni, ko mu je listje odpadlo (koncem oktobra) pa do spomladi pi'edeii se začne sočiti (do aprila) ako ni zemlja znn'zla.
Najpripravnejši Čas jo seveda jesen. Dokazalo se je z raznimi poizkusi, da ono drevje, ki stiio ga posadili na svoje mesto že jeseni ali v tali zimi, nuiogo lepše in bujncjše uspeva, kakor ono, ki je sajeno spomladi. Zato nam bodi pravilo, da sadimo drevesa čim preje; bolje meseca oktobra in novembra kakor decembra, bolj januarja kakor febrnai'ja in bolje februaija kakor marca. Škodljivo je le. Če sadimo v mokrem vremeni in zakopljemo z mazljivo in zmrzlo zemljo.
IV. Prostori za sadovnjak ali siuliii vrt.
Ugodnega prostoi^a, kjer naj stoji sadno drevo pač menda ne manjka ni-konuir. Ko bi le imeli dovolj lepih žlahtnih dreves, da bi jih posadili! Le pomisli vsak na svoj dom ! Lejia hiša sredi cvetočega vrta! Kaj hočeš krasnejšegaV
Koliko praznih prostorov pa našteješ v svojem sadonosniku, bodisi da so se drevesa posušila, bodisi da jih je viliar izruval ?
Okolo njiv se nahajajo Široka vratja (omejek). Tudi tam bi lahko stalo sadno drevo. Kjer je lega prestrma, tla pre-skalnata, tam se gotovo ne splača imeti l)olja. Ali bi ne bilo pametneje svet zasaditi s sadnim drevjem ter kupiti za prodani sad ali mošt potrebnega žita?
ThuU pašniki so ugodi» kraji za sadonosnike. Drevesa pašnikom nikakor ne škodujejo. Treba jih je le saditi malo bolj narazen in dobro zagraditi.
Istotako drevesa niso škodljiva travnikom, ako se le dovolj narazen sade (18 do 20 m) in se zemlja i>oseje s primernimi travnimi semeni, ki tudi v senci dobro uspevajo in dajo tečno krmo.
Na Češkem sadijo tudi ob občijiskih cestah sadno drevje. Za pridobljeni denar se plača za vse posestnike davek. Res posnemanja vredno!
In koliko je še praznih prostorov, kjer bi sadno drevo izborno uspevalo in prinašalo dotičniku lep dohodek!
Glede zemlje pa ponniimo, da sftdimo v dober, če tudi nekoliko plitvi svet jablane, v globok in pregiiojen svet pa Žlahtne vrste hrušk, v nepregnojenega pa tepke za mošt.
V. Kako daloř vsaksotii se sade sadna drevesa?
Ko smo določili prostor za sadonosnik, moramo si izmeriti in zaznamovati mesta, kjer naj drevesa stojé. Paziti pa moramo, da jih ne bomo sadili pregoato, na kar se pri nas tako rado pozabi; kajti vsako drevo potrebuje gotovega prostora, da ima dovolj hrane, da niu blagodejno solnce ogreva lahko vsak listič, vsako debelce in ga preveva lahko sapica. Le v tem slučaju bode sadje lepo dozorelo, Miiogib neuspehov je kriv sadjeiejec, ki se ni dovolj oziral na zahteve posameznih vrst ter drevesom ni dovolj prostora dat.
Nasledki pregostega sajenja se sicer ne pokažejo takoj v prvih letih. Mlada drevesca imajo Se dovolj prostora. Pozneje pa, ko se veje razprostro nad zemljo in ko se korenine- razširijo po zemlji, takrat zmanjka drevesu prostora. Sedaj ne more uspevati ne to ne ono drevo, oboje ostane nerazvito, rodi malo in drobno sadje, jame hirati in kmalu je konec. Da tedaj ne bodeš grešil v razdalji, sadi jablane in hruške 8 do 10 m vsaksebi. Le majhno-kronasta drevesa kakoi' so ananas, zlata parména in slive smeš saditi po 6 do 8 m narazen.
Navadno se drevesa sadi v kvadratnem (štirikotnem) zasadu. Bolj priporočljiv pa je enakostranski trikotni nasad (stik). V tem slučaju se prostor popolnoma izkorišča, nasadi se večje število dreves ter se za-branjujejo plazi in usadi.
Dogodki ppctečenega tedna.
Dne 3. t. m. je bila v Brestu Litovskem podpisana mirovna pogodba z Rusijo. Predsednik ruske delegacije je izjavil, da podpiše Rusija predloženo mirovno pogodbo le prisiljena; Nemčija jo prelomila premirje
in jo napadla, ko je Rusija demobilizirata. Rusija se zato odpoveduje vsem podrobnim obravnavam o predloženih pogojih, a obenem ugovarja proti nasilju, ki se ji prizadeva. Ko je bila pogodba podpisana, je nemška armada vstavila svoje prodiranje v Rusijo. Tedaj je prišla vrsta na Rumunijo, kateri so 3. marca odpovedali premirje, 4. je pa že naznanila, da sprejme miiovne pogoje. Tudi tem pogojem se dobro pozna, da jih je narekoval nemški meč: Runniiiija mora odstopiti Bolgariji celo Dobrudžo do Donave z morskim obrežjem in lepim edinim pristaniščem Konstanco. Tudi Ogrski moiajo odstopiti ob sedmograški meji pas ozemlja. Svojo armado mora Rumunija pod nemškim nadzorstvom takoj demobiliziiati in izprazniti zasedeno avstro-ogrsko ozemlje. Prevoz iz Ukrajine i)0 Činem morju in Donavi je sedaj popolnoma prost. — V Ukrajini Nemci in naši prodirajo dalje. Nemci so zasedli tudi Alandske otoke in so se izkicali na Finskem, da zaduše upor domačega kniet-skega pi'ebivalstva proti veleposestnikom, ki so švedskega pokolenja in tlačitelji ljudstva. Finska je podpisala mirovno pogodbo z nami. — V Časopisju se vzdržuje vest, da se Japonska z vso naglico pripravlja za vojaški nastop v Sibiriji, ki je bila proglasila samostojno vlado. — Avstrijska vlada se je zaenkrat zopet izmotala iz zagate. Pomagali so socialni deniokratje, na katere očividno deluje zgled sodrugov v Nemčiji, ki so najzvestejša opora vlade cesarja Viljema in pa — seveda ! — Poljaki. Po dolgih, vročih pogajanjih s strankami, v katere je ponovno posegel tudi cesar, je vlada 7. t. ir,. v poslanski zbornici tvegala glasovanje o proi'ačutin. Pred glasovanjem je govoril ministrski predsednik di: vitez pl. Seidler; pariameiitu je predočil njegove neodložljivo velike naloge na poprišču gospodarskih in socialnih preosnov ter davčnih odredb za upostavo ftnančnega ravnotežja; napovedal je revizijo nstavc in je obljubil narodom avtonomijo v dosedanjih deželnih mejah. Oh tej priliki je omenil tudi jugoslovansko vprašanje in rekel, da tega vprašanja ni več mogoče prezirati. Ticba ga bo rešiti, seveda le tako, kakor zahtevajo oziri na , državno celoto in dinastijo ter druge soprizadete iiaiode. Nato je ministrski predsednik pozival na notranje premiije in povedal, kako rada bi imela vlada v parlamentu trdno večitio. Končno je odgovoril na neko nemško interpelacijo glede ustanovitve samostojne ogrske armade, da pozna zakon le skupno armado, da ne more no-beTia obeh držav enostransko ustanoviti samostojne armade. Po daljši debati je zbornica prešla na glasovanje o proračunskem provizoriju, ki je bil sprejet. Jugoslovani so glasovali proti provizoriju. — 2. in 3. marca se je vršil v Zagrebu sestanek raznih jugoslovanskih strank, da bi se dogovorili za skupno postopanje. Namen se je dosegel. Razen tega je zagrebška policija s svojim nepotrebnim nastopom dosegla, da je zagrebško dijaštvo in drugo občinstvo prii edilo dr. Korošcu, kise je udeležil sestanka, navdušene ovacije in manifestiralo za jugoslovansko misel.-— Ministrski svet je zboroval 11. marca pod predsedstvom dr. Seidlerja. Navzoči so bili vsi ministri. — Nemškemu državnemu zboru je došla zakonska ])redloga, ki zahteva nov vojni kredit petnajst tisoč milijonov mark.
Visoka cena letošnjih vin.
Jjaiiska vina so se proilajak iiazřidrijci po 3 ]v ill (lez, najboljša vina tudi [lo 4 iv.
Novi iniilelek je obotal biti silno dobei in /ato ni šla cena nanaj. PiiOtilaUi se je v resnici izredno dobra kapljica, kakoršnežc dolgo ne pomnijo naj.>itai'ejši ljudje. Pravijo, da je bila lota 1S34 tako dobia letina.
Tej nenavadno dobri kakovosti (kvaliteti) je seveda tudi pripisati, da se letošnja vina povsod tako visoko cenijo. Ugodno vreme je po vseh vinskili deželali pripomoglo do izi'Rdno finega pridelka.
Ltttošnja vina se tiiorajo zaiadi lega drugače pi'esojati, kakor vina drugih navadnih lelin. Tudi avstrijsko vinarsko društvo na Dunaju stoji na tem stalisiu in pi'avi, da to niso navadna si'cdnja namizna vina, '/.'A katera veljajo ravnal ne cene, ampak, da so to fina namizna vina ali kvalitetna vina.
Zaradi tega se tudi di'uštvo ne vjeina z ravnalnimi cenami, ki jih je nastavila ccntralna pi'esôjevalna komisija dunajska. Po njenem mnenju ne gre, ila bi se vina, ki imajo tudi toliko alkohola v sebi kakor letos, iiann'eC po 9 do 10 prostornih odstotkov, smatrala za „navadna" ali „srednja" vina.
Si'ednja vina, za katera velja lavnalna cena 3 K, so vina srednje dobrih ali navadnih letin. Taka vina imajo ])ii nag k večjemu 7 do 8 odstotkov alkoliola, NiČ več. Letošnja vina so pa kvalit.etna vina, izvaiu'ftdno dobi a, odli('na ne samo s svojim alkt>holom, ampak, kar je pri naših vinih še posebno merodajno, s svojim finim okusom in s svojo slastjo. Letošnja vina imajo tudi res po 9 do 10 odstotkov alkohola in več, Sploh so mnoga vina Še tako sladka, da morajo prej še dokijieti, da ge bo dalo vsebitio alkohola dognati. Neopi'aviČeno je tedaj meriti jiii po nastavljeni lavnaliii ceni.	Vinogradnik.
Gospodarsivo.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani nam spoj-oča, da se bo izdaja Ëetile številke „Krm^tovalca" zaradi pomanjkanja řasniškega papirja za negotov čas zakasnila. Di'užbi je papii' sicer zagotovljen in odposlan, a pošiljatev zaradi neugodnih trans))oitnih razmer še ni dospela. Naročniki naj blagovolijo nekoliko potrpeti.
Oddaja sena in slame. Stianke, ki so naročilo pii Deželnem mestu za krmila seno, naj Čimpi'eje aporoče, Če so zadovoljne, da se jitii pošlji! wlanio namesto sena; to zai'adi toga, ker dobiva imenovani ni'ad v zadtijem času skoraj samo slamo namesto sena in ne more vslcd tega iz-vi-ševati naroČil na seno. Ob enem je vzeti na znanje, da imenovani nrad ne more sprejemati nobenili novili naročil več, ne na seno, ne na slamo, ker nc dobi več blaga in je za dobavo določena množina že s prvimi naroČili prekoračena.
NaroČila na otrobi in močna krmila.
Pri otrobih je nastopilo tako pomanjkanje, da ni mogoče zadostiti vsestranskim in obilnim naročilom. Županstvu liočejo po več tisoč kilogramov za posatnezne o\)čin6, deželno mesto ima jta za celo deželo komaj jiai- tisoč kilogramov na razpolago, tako, da v zadnjem časusjiloh ne mofe žiipanstvom več dobavljati kakoi' po 300 kilogr. Če jii blaga, ga ni mogoče deliti. Drugili močnih krmil je pa sploh zmanjkalo. Vsled t(;ga iii dobiti nobenih oljnih tioiiin, ne laiieniii, ne makovih ali lapsovili. ř;n])an>;tva naj nastali položaj in to stisko upoštevajo ni naj ne zahtevajo takih množin oti'obov, ki jiii ni mogoče dati.
Poàijiie naročnino za Dolenjske Novice!
Za Jugoslovansko deklaracijo.
Farani župnije Sniihel |>ri Novem mestu so vložili izjavo za deklaracijo jugoslovanskega kluba, podano v lii'žavuem zboru na Dunaju dne 30. maja 1917, glede združenja „Slovencev, Hrvatov in Sibov" v ein" državi ' pod žezlom Habs-bui'žaiiov z imenom „Jugoslavija". — Sledi 2081 podpisov.
Ostiitieli smo, ko stno čitali to izjavo, ko smo šteli te podpise! ICakšna silna agitacija, kako mogočni vplivi so piitisnili na ljudstvo, da se je izjavilo tako nedvoumno iti v takem številu? Tako smo se vprašali, ])a kako smo se motili! Nobenih shodov, nobenih govoranc — Čez noč so bile pole polne iiodpisov. Kedo je vzel stvar v roke, da se je tako sijajno posrečila? — Ljudstvo samo, — in to je še prav posebno znamenito pi'i tej izjavi. Biali so ljudje izjave drugih občin in župnij, radi bi se jim bili pridružili in vprašaje so zrli na naravne svoje vodnike, ki so bili vedno glasniki njihovih želja iti teženj. Ali iz teh nst ni bilo bodrilne besede. Pa s tem molkom se silno naraščajoče gibanje med ljudstvom ni dalo zadušiti, iskalo je druzega izhoda in ga našlo. Naše mladenke, vnete za vse, kar naj našemu narodu koristi in mu vstvari lepšo bodočnost, so stopile b polo v roki 0(1 hiše do hiše, od vasi do vasi, in Število podpisov je rastlo, da so komaj same sebi verjele. Da bi jih imenovali, same ne žele; pa tudi ni poti'eba; v tej izjavi in s trudom, ki so si ga rade volje tialožile, so si zaslužile hvaležnost šmihelskih faranov in si l)OStavile trajnejši spomenik, tiego ga mo-renjo mi v našem listu. —
Izjava s poiljiisi se izroči „Jngo-slovanskemu klubu na Dunaju**,
V. Hiteiic-Rados;
Slovo od Lublina.
Oj, z Bogonij mesto, kromiiio s poiiosonij poslavljam se od tvoje katedi'ale, od tvojega rankošjii, gostoljubja; iz tvojih n>k nevidnih se utrgani, ki so mi v duši t;ijno toiiki'îit igi'iUe.
A grenki índi so sponiiiai nate: xidovje iz ])relek!osti s6 dviga kot črni grad v bajkali Andcracna; oči zakrijeiiij nuj gi'cdo prikazni mimo, bolesti čtit že plamen svoj ))rjžiga.
V največjih dneh, v trenotkih najsvetejših si bilo mi kot tilii božji "liram; in v tebi videl sera vstajenje niíijke*) in v tebi setn prejel novice snu'ti, ostal sem, uredi tnjiii krajev, — sam...
Oj, z Jiogom, mesto, romar te pozdravlja, ki uni usojena je težka pot usode; čez rcli svet bninii, poglej, vihar sovraštva, a vendar zdaj jii v dneh blagoslovljcniii dih tvoj živel ud v sreu liode...
*) Poljsko kraljestvo.
Vojaki Dol.Novicam!
G. ui'ednik! Obnavljamo naročnino. Obnavljamo jo zato, ker so nam Dol. Novice lako dobro došle, tako ljube tukaj na fronti. Dobrodošle so nam, ker nam vsakokrat povedo, kako se imate doma ter v kratkih in jcdeniatih besedah tiaslikajo v.se svetovne in vojne dogodke preteklega tedna. Ljube so nam Dol. Novice, kei' ljubijo in oznanjujejo mir, mii- rncd Dolenjci, riiii' med Slovenci, mir med brati, mir, katerega smo vsi tako potrebni. Ko pridemo po truda in Žrtev polni vojtii domov, naj bi gledali, kako se preiiirajo in koljejo bratje, tisti dobrosrčni in plemeniti Dolenjci-Belokranjci, ki so bili vedno tako edini, tako veseli in družabni? Ne, to ne more in ne sme biti! Zato pa, „Novice," boj bratomornemu boju,
oznaniijte Jiiir in edinost! Naj vas zapuste zaiadi tega malenkosini ljudje, naj vas spode iz)>od svoje strehe! Nič zato! Zgodovina jih bo obsodila! Povejte nam število teh iRš — tie bo jih veliko! — in obljubimo vam, da vam hočemo nadomestiti število teh z novimi naročniki tia frotiti, naročniki, ki vedo ceniti mir in razumejo sedanje velike Čase. Dolenjkam in Belokranjicam |»a kličemo: Naročite svojim sinovom iti možem Dol. Novice, ti as list! Veseli jih bodo kot vašega pisma! — Vojaki-Dolenjci in Belokranjci, poročajte Dol. Novicam o padlih in ranjenih naših tovariših! Dolenjci-Belokranjci, bodimo zavedni in delujmo ter agitirajmo za nas list, na katerega smo, moremo in m o r a m o bitř ponosni! S tem delamo za lastno Čast, za srečno, veliko bodočnost tie-le Dolenjske-BeloWrajine, temveč cele domovine od Miire do Dritie; in ta more in mora priti, samo treba je delati, delati, delati--Pozdravi Vojak na fronti.
iz državnega zbora.
Med splošno pozoj tiostjo preide zbornica dne 7. marca par minut po 5. nrí k glasovanju proračunskega provizorija in vojtiega kredita. Zborničtie galerije so bile Jiapolnjcne radovednega ljudstva.
Poslanec grof Baworowski izjavi v imenu Poljskega kola, da se Poljaki v znak protesta proti vladi ne udeležijo glasovanja. Proti ne glasujejo, ker hočejo preprečiti vojaško strahovlado in absolutizem. Nato zapuste Poljaki z izjemo poljskih socialistov in poslancev Myjaka in Kubika zborovatije. Posl. dr. Stránský (Češki svaz) predlaga, naj se po §§ 1 in 2 konstatira razmerje glasov, pri g 3 pa naj se poimensko glasuje. Íía § 1 proračunskega provizorija glasuje 240 proti 121 poslancev. 1'roti glasujejo .lugoslovani, Cehi, poljski socialisti in poljska poslanca Myjak in Kubik. § 2 (prispevek k skupnim izdatkom) se sprejme z 203 glasovi proti IGl glasovom Jugoslovanov, Óehov, soc. demokratov, Štirih Italijanov in poljskih poslaticev Myjaka in Kubika. § 3 (vojtii kredit: 6 milijard) se sprejtiie v poimenskem glasovatiju z 202 glasovi proti 165 glasovom.
Nato se sprejmejo ostali paragrafi. Proi'aČunski provizorij še sprejme nato tudi v drugem in tretjem bianju. — Vlada je torej dobila potrebno veČitio za državni proračun, kar bi se pa ne bilo zgodilo, Če bi Poljaki v zadnjem trenutktt ne bili sramotno spremenili svojega stališča.
Dopisi.
Iz Mirnepeči. iiopet imamo poročati o tatvinah. Na Malem kaln so odnesli gospodinji Grabnar vso mast, špeh, meso iti tlrngo blago. Na Velikem kalu iti v Mirnipeči so tudi zopet tatovi pridno grabili. Vse jim pride prav: krompir, med, krub, obleka itd. — K zadnjič omenjeni tatvini na Jablanu pri Stai ički" ]»oročamo, da je prišla gospodinja sama na sled tatom. Nekaj rjuh, posteljnih pod/,glavnikov, obrisaČ, velikih i'iit in drugo so našli s pomočjo orožnikov v nekem mlinu, katerega gospodar je baje veiik prijatelj' ciganov. Mlinarica pa pravi, da je kupila blago na Hrvatskem, drugič zopet, da je kupila od beguncev. Sodnija bo že razsodila, kje je blago dobila.
Iz AdleŠiČ, G. marca. Zadnji čas sta ušla dva naša vojaka iz luskega ujetništva. Lansko jesen je pisal Miha Novak, posestnik iz Sel h. št. 6., svoji ženi, da je pobegnil iz Ruskega. 2H. februarja pa je jiisal Ivan Grabrijan iz Adlešič h. št. 25. svojim stališem, da je ušel iz ruskega ujetništva 8. fehr. in da je zdaj v Striju v Galiciji.
Za mesec februar smo poslali iz naše župnije za belokranjski invalidni dom zop«t
33 kron 14 h. Zanj pobiramo dvakrat v mesecu, kadar se deli vojaška [lodpora, in zadnjo nedeljo v mesecu v cerkveno pušico. Kakor se sUsi, je zanj dozdaj nabraniii menda že 7000 kron. Lepa svota za prva dva meseca, kaf nam kaže, da ima Belo-krajina dosti prijateljev tudi drugod. Le žal, da ne izvemo njili imena in da se nikjer ne izkazujejo nabrani zneski, kar bi Ijtidje gotovo radi izvedeli. Še bolj žalostno pa je, da se nameravanemu invalidnemu domu v Heli Krajini ponekodi celo nasprotuje, kakor je slišati. Kaj ne bo bolje, Če bodo ostali naši belokranjski invalidi doma v Beli Krajini, kakor pa, da bi bivali izven domačega kraja? Pa tudi nabrani denar bo ostal doma. Vsaj Bela Krajina tako nima dozdaj nobenega dobrodelnega zavpda,
V Mohorsko družbo se je vpisalo letos pii nas 88 udov, osem več od lani. Med temi sta dva dosmrtna, katerih imamo do zdaj devet.
1. marca odšli so od nas trenarji, bivolski štafelj, ki je bival tu v pobreškem gradu od konca septembra minulega leta in nekaj tudi v naši stari šoli. Žli so menda na italijansko mejo. Vozili so vodo iz Kulpe v Bukovlje vojakom, ki so tam drva pripravljali in gradili železtiico iz Bukovlja do črnomaljskega kolodvora. Ker bivoli večkrat niso imeli zadostne hrane, niso bili vajeni našemu podnebju in so bili vsied tega tudi nekateri oboleli, jih je poginilo vsega sktipaj 20. Ker se ceni ena žival na 3000 kron, je bilo tu Škode do 60.000 kron. Kakor se sliši, stalo je samo dova-žanje vode v Bukovlje četrt milijona kron.
Pokora za stari greh.
„Nič se ne huduj, prijatelj Tone, da Te spomnim na obljubo z nedavnih let. V vlaku dolenjske Železnice si mi očitno izpovedal, da si v dijaških Ictib bil deležen „tatvine" 22 liti'ov vina iz moje banke v Lezjanah. Seveda ga nisi sam izpil, toda povračilo si prevzel nase, čeS, da naj pridem k tebi na dom in tamkaj ga imam pravico popiti celiii 22 litrov. Tvoj sosed Martin pod Gorjanci, pa je dodal še osem litrov, tako da imam na dobrem 30 litrov. IlaČunaj prijatelj, koliko škode bi ti napravil, ako se poslužim letos te piavice, ko je vino po 5 do 6 K liter! V globini svojega nesebičnega srca sem sklenil, da odstopita od svoje zaliteve do 22 litrov vina pod pogojem, da mi preskrbiš 12 litrov „ješprenja" odnosno tudi 15 litrov kaše.
Časi so sedaj pač taki, da človek rajši jé, nego pije."
Predstoječe pisemce sem naslovil na l)rijatelja Toneta, ki mu je sicer Že davno odpuščen „tatinsko-vinski bančni" greh, ki pa pokore še ni opravil.
Takrat, ko sem prejel od svojih roditeljev banko vina 22 litrov, so biti dobri Časi, a nizke cene. Vino se je dobilo po 3 goldinarje vedro, torej litei po „groš". Bi bila res malo prehuda pokora za dobrega Toneta, ko bi mu letos izpraznil 22 zvrhanih literskib meric tliage vinske kapljice v tisti Župniji, ki je tri ure od Novega mesta.
Odgovora sicer še nimam; a ker vem, da je prijatelj Tone spravljiv in odkritosrčno Ijubeznjiv možak, gotovo ne bo neprijazen. Greha se je pred menoj na javnem kraju izpovedal, hudo skesal, pokoro si sam naložil, tiiu gotovo ne bo nevšeČ, da sem mu pokoro olajšal jaz, ki itnam edini pravico za to v tem slučaju.
Prijazni čitalelji, med koje se prišteva tudi ])rijatelj Tone, bodo pa izvedeli v jedni prihodnjih številk „Dol. Novic", kako ae je na te besede odrezal prijazni Tone. Ali se bo odločil za ječmen ali za proso, ne morem vedeti. Gotovo pa je, da ima obojega več nego jaz, ker kraljuje sredi polja „in Campis".
Vojna sličica.
Pieil iiitiiioj — iHilič! Eden iznied naših naštetih, ki so žilvovali vso v tej
grozepoliii svetovni neviliti--Odvzeli
so mu legitimacijo in z njo rodbinsko sliko, katero je tiosil seboj kot di'îigocen zaklad, kot spomin tia srečne, solnfine dni tam v prekrasni češki deželi v krogu svojih dragih. Slika kaže Sest Ejuhkih ntročičev, zbranih krog matere' in oÈeta-vojaka. Torej oie šest eri h otrok! Je-li to mogoče? Saj je bilo že meseca oktobra lanskega leta dano povelje, da se morajo odstraniti iz bojnih jaikov vsi očetje, ki imajo vsaj šest otrok! In ti si ostal na fronti! Zakaj? Tudi na-te je čakala doma žena, mati šesterih otrok, ki so pričakovali od tebe toliko in toliko, da,
vse, vse--Sedaj je prepozno! Kdo,
kdo je.kriv, da nisi mogel oditi odtod poprej ? Gorje dotičiieiiiu, ker oropal te je pravice! Doma so te čakali, a namesto tebe bo prišel pismonoša z usodepolno dopisnico! Jok in stok sirot bo čulo Nebo in toliko obrekovani češki narod bo pripisal svojim neštetim žrtvam : šest sirot.	Engo.
Franjo Neubauer:
Ob snežnem polju.
I
Vejico déniaiitiio, biserna polja! S fantom po cesti gie Židana volja.
V liiši premožni je ■ dekle zasnubil, očka mu s hčerko je doto obljubil.
Dobremu staiříkil bi deniantov nese!, z biseri bulijtii glávo potrcsel.
Ali že ieta so dolga ski'bela, da kakor snežec jc glava nni bela.

Domaće in tuje novice.
® čitalnica novomeška se je preselila 1. marca zopet v svflje di'uštvene prostore v Narodnem domn. potem ko je odSla • vojaška bolnica iz Novega mesta. Skrb novega odbora mora biti, da se IzviŠe v najkrajšem času popravljalna dela, da se zaCne zopet v našem mest» vsaj malo razvijati družabno in pa kulturno življenje, ki je v predolgi dobi strašne vojne naravno moialo zastati- Živimo v velevažni dobi našega narodnega življenja in k pripravi ^ za lepšo bodočnost bodo morala prispevati posebno vsa naša kuUiiitia društva. Odbor, katerem» nařoluje odličeií novomeščan in kulturen delavec slovenski, vladni svetnik gosp. prof. Feid. Seidi, gg zaveda novih"^nalog, ki jih bo treba vršiti,' in upa, da ga bo rodoljubno in zavedno meščanstvo podpiralo s tem, da vstopi prav mnogo novih članov v di'UŠtvo, stai'i pa mu ostanejo tudi vnaprej zvesti. Naša čitalnica je ena najstarejših na Slovenskem in njena več kot 60 letna zgodovina je V veliki meri zgodovina Novega mesta in Dolenjske sploh. Žalostni Čast, ko smo si Slovenci v zabavo in korist tujcev, nase lasti lačnih, pobijali iz strankarskih ozirov medsebojno prepotrebne kulturne naprave, so — bili i» jih naj ne bo nikdar več! V najkrajšem Času bo Članom in prebivalstvu sploh zopet na razpolago bogata
društvena knjižnica, ki doslej zaradi ne-preniiigljivih ovir ni mogla redno poslovati. Po veliki noći se l;)o priredil v korist Krekovemu spomeniku — znamenje nove dobe našega naroda — konceit ob sodelovanju domačih in zunanjih umetnikov, za katerega se kaže veliko zanimanja.
Imenovarye. Nadpoiočnikom je inie-nova» poročnik 28. poljskega liavb. polka gosp. Viktor Brežiiik, prideljen artilerijski avtoniobilni Šoli na Dunaju.
Odlikovan je bil s častnim znakotii Rdečega kiiža IL razreda gospod Josip Frank, zaslužni in občespoštovan vodja poSttiega urada v ČerraoŠnjicah. Čestitamo!
Dr. Frančišek B. Sedej, goriški nadškof se je vrnil iz Zatičine v Gorico, kjer pričakuje iz vseh strani sveta povrnitev svojih vernikov. Bog ga ohrani zdravega!
Duhovne vaje. V tukajšnji fiančiš-katiski cerkvi bodo na cvetno nedeljo, pondeljek in v toi'ek prve svete duhovne vaje samo za moške, mladeniče in može. Vsak dan bo ob pol S. uri iti Četrt na 11. uri govor. K obilni udeležbi se vljudno vabijo vsi moški iz mesta in okolico.
Poročila se je v Novem mestu dno
11.	t. m. gdčtia Frančiška Bohte, strežnica z g. Alojzijem Pekolj, delavcem.
Umrla je v Novem niestn 7. marca samska pei ica Marija Roztiian, stai'a 74 let in 10. t. m. jc umrl samski zasebnik Janez Fotočar, star 35 let. Naj počivata v miru!
Umrl jo v Dobiuški vasi v Škocijanu
12.	marca, star 56 let, posestnik in gostilničar g, Anton Zaman. Počivaj v miru!
Nagla smrt. Na Krnpi pri Semiču se je 11. marca sitn'tno ponesrečil veleposestnik graščine Krupa, g. Anton Zurc, bivši trgovec v (Jrnoiiiljn, star 47 let. Rajni se je nahajal s svojitni gosti na lovu. Med prodiranjem gostega grmovja se mu je sprožila puška, krogla ga je zadela v pljuča in bil je na mestu mrtev. Blag Tiui spomin!
Umrl je v Litiji tamošnji Župan in posestnik, vclezaslnžo» in priljubljen mož, g. Oroslav lîric, dne 10. marca, star šele 3(i let. Naj vživa za svoja mnogobrojna dobra dela večno plačilo!
Daroval je za novomeške uboge narednik v cesaiice Elizabete bolnici gospod Martin Kugler 16 kron. Mestno županstvo i/.reka ceiij. dobrotniku prisrčno zahvalo.
Smrt našel je v službi za domovino Josip Borse, rojen v Pristavi, občine Oi'e-hovica pri Št. Jerneju. Dne 4. marca m» je transmisija v Skagtiettijevi tovarni v Ljubljani, v mizarski delavnici, stila levo nogo od stopal do stegna. Po opej-aciji je kmalu izdihnil svojo dušo, star šele 44 let. Ponesrečenec zapušča šest povsem nepreskrbljenih otrok v starosti od ein-ga do deset let. Bil je skrbeti rodbinski oče in veren vojak ter prav dober mizar. Učil se je pri mojstru Cetelj-iin v Ki'onovein, Naj počiva v miru!
Povodom miru z Rumunijo so bile tudi v našem mest» razobesene radostne zastave po vzgledu mestnega rotovža.
Semenj v Črnomlju bo kakor navadno v torek pred Veliko nočjo, to je: dne marca t. I. Dobrodelni koncert v Ijubljani, Dne 16. mai'ca (ob 8. uri zvečer) se vi'ši v tukajšnjem deželnem gledališču od gospe grofice Marije Atteins prirejeni koncert v prid „Kranjskega deželnega društva C. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok- in oskrbo mladine". Pri koncertu sodelovati so na ljubeznjiv in nesebičen način obljubile c, in ki-, ko-inoriiEi pevka dvorne opere iia Dunaju gospa Lucija \Veidt in gospa baronica Sarolta Vay (tia glasovii'jn). Tudi se je posrečilo pridobiti za ta konceil godbo C. in kr. mornarice pod vodstvom vcleiz-ktlšenega kapelnika Božidarja Chiistoidi, ki je v Ljubljani še v najboljšem spominu. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki bode izreden muKikaliČoti »žitek ter dala ob jednem priliko, podpirati tako
patrijotično in Človekoljubno akcijo za vdove in sirote hrabrih vojakov naše ožje domovine Kranjske, tei- za ubogo mladino sploh. Ker je kotiiorna pevka gospa Vay kot Wagnei'jeva tolmačica na svetovnem glasu in bodo raznn velike „Aiije Elizabete" tz opere „Taiin-hiiuser" pela tudi več skladb Bi'ahmsa, Riharda Straussa, Dvoraka in Weingart-nerja, ter obetajo tudi izvajanja baronico Vay in mornariške godbe velik užitek, se pričakuje koncert z največjo napetostjo. Vspored: 1) Riliard Wagner; Predigra k operi „Mojstrski pevci". C, in kr. mornariška godba. — 2) Riliard Wagner: „Tannhauser", Arija Elizabete. C. in kr. komorna pevka gospa Lucie Weidt. — 3) C. M. pl. Weber: Koncertni komad v F-molu op. 79, s spretnljevaiijem orkestra. Gospa Sarolta baronica Vay. — 4) Jan. Brahms: a) Zvesta ljubav; b) Nedelja; c) Od večne ljubezni. C. in kr. komorna pevka gospa Lucie Weidt. — Odmor. — 5) Franc Liszt: Prva rapsodija. C. in kr, mornariška godba, — G) Feliks Wein-gartner: Praznovanje Ijnbezni. Pesmi Ant. Dvorak. C. in kr. komorna pevka gospa LncicwWeidt. — 7) F. Chopin: Berceuse, Oorelli-Friedenlhal: Caprico de concert. Gospa Sarolta baronica Vay. — 8) Riliard Strauss: a) Jutro; b) Podoknica; C) Cc-cilija. C. in kr. komorna pevka gospa Lucie "Weidt. — 9) llihard Sli'auss: Snu't in odrešenje, sinfonična skladba. O. in kr. mornariška godba. — Vstopnice se prodajajo od 10. marca 1918 naprej v društvenih prostorih v poslopju deželne vlade, pritličje na levo, vbod z Erjavčeve cesto, od 10. ure dopoldne do 1, ui'e popoldne in od 2. do 4. u'ro popoldne ter na večer koncerta pri blagajni deželnega gledališča. — To notico objavimo na željo predsedništva deželne vlade, Čoprav zaiadi neugodne železnične zvoze ne bo moglo biti zastopanih veliko Dolenjcev pri tem koncertu.
Za lanske kl\)ige družbe sv. Mohorja in slične za naše vojake so priporoča P. Engelbert Klasinc, vojni kurat pri čino-vojiiiškem pešiiolkn 26, vojna pošta 376. Pošilja se z malimi pošiljkami, križnimi ovitki in bi'ez znamk!
Najlepše pozdrave pošiljamo iz laškega bojišča od Piave vsem fantom in dekletom iz novomeške okolice, bralcem in bralkam Dol. Novic: Fi-anc Šinkovec, Ratež; Franc Tui k, PangrČgrm ; Anton Redenšek, Ktim-polje; Peter Novak, Dobrepolje; Matija Eiipe, Uršna Sela; Franc Sknfca, Potok in Vinko Rebolj, Mirna.
Pametna odredba. Kakoi' poiočajo listi iz Dunaja, namerava vlada vpeljati tretji brezmesni dan. Ta odredba bo prepozna, ker že itak imamo Četrti i» i>eti brezmesni dan, saj mesa sploh voč ne dobimo.
Zapri oči ob krasnem solin"inem dnevu le za eno minuto, in zamisli se v usodo slepih mladih vojakov, ki ne bodo nikdar-nikdar več gledali krasote naiave in lepote zemlje, — sem prepričan, da še danes pošlješ nekaj ki'onic za te največje vojne siiomako!
Zaplenitev obleke. V Nemčiji nameravajo zapleniti obleke. Vsakemu posamezniku se bodo prepustile le dve obleki, ostale pa zaplenile. Gotovo sledi tenui vzgledu kmalu tudi Avstrija. To Še nič ne diši po toliko zaželjeiiom resničnem miru!
Sarajevskemu zločincu Principu so odrezali v jetnišnici v Terezinu roko, ker mu je gnila kost^ Dobil je kmalu potem v ječi, ko je vi'gel bombo, kostno jetiko.
Raznotero.
Času primeren insérât. Neki časopis je priobčil sledeči inseiat: „Samec (star okoli trideset let) išče pri kaki družini vsaj enkrat na teden (po večei'ji) gorko zavetišče, nima namreč zadosti kuriva, da bi mogel imeti sobo toplo zakurjeno. Jo vesele, družabne nai'avo in no gre rad vsak večer v gostiliu). Družine, ki so nni
pripravljene dati goiak prostor v svoji hiši, se prosijo, da javijo-naslove uprav-ništvu tega časopisa."
Konfiscirani sneženi mož. Pi od kratkim se jo zgodila v nekem moravském mestecu imenitna dogodbica. Pričakovali so rekvizicijo in vsakdo je skušal rešiti, kar se je pač dalo. Neki kmet bi bil rad skril pred strogimi očmi komisijo dva metoi-ska stota žita in pošteno giučo prekajenega mesa. Ni pa vedel, kam bi skril te stvari. Tedaj zagleda, da delajo na vrtu otroci sneženega moža in lakoj niu pride srečna misel. Vreče z žitom in mesom so obdali s snegotii, otroci so z veseljem delali tega velikega moža. Zviti kmet je mirno čakal na komisijo. Kako bi mogel kdo kaj sumiti na tem sneženem možu! Ampak stvar se je vendar drugače obrnila. Župan mesteca se je tudi priglasil komisiji in ravno njegov nos je začel vohati okoli sneženega moža. Župan je končno sunil moža in glejte iz njegovega ledja se privali velika gruča suhega mesa. Tudi drugi koinisai-ji so se začeli zanimati za sneženega moža in odkrili so njegovo nenavadno notranjščino. Konec dogodbice seveda ni bil tako vesel.
Iz dobrih starih časov. Leta 1493. je dal pek Vid Grundlinger v Augsburgu svojo hči za ženo kornetistn Adamu Blanchu. Omožitev z muzikantom se je smatrala dokaj za n^''astno, kajti kornetist niti daleko no dosega časti meščana. Moral je ta muzikant na zahtevo tasta pustiti svojo umetnost in postati vinski (rgovec. Obleka nevestina je bila po tedanji šogi sestavljena iz koscov različno svile, šivi pa so imeli zlate porte. Okoli pasa je imela zlato verižico, zapestnice so bilo zlato, z udelanimi krasulji. Nogavice so bile stkane iz zlatih niti, čevlji so bili okrašeni s srebront. Gostili .so se pri Šestnajstih mizah, ob vsaki dvanajst oseb, torej je bilo vseh gostov 720, med njimi 157 pekovskih pomočnikov. Ta imenitna gostija je trajala celih osem dni in potreba je bilo zanjo 20 „voličkov", 40 „kožic", 500 kosov različne perutiiine, 30 jelenov, 15 fazanov, 46 telet, 900 klobas, 96 prašičev, 25 pavov, 900 gosi, 14X00 različnih rib. S pijačo se tudi ni skopai'ilo. Dota nevestina je znašala 3000 zlatnikov.
Gostilniška zabava pred sto leti. Dandanes, ko so gostilne brez godbeite zabavo še jako redke, ko ima že vsaka vaška pivnica gramofon, se nam zdi sledeči oglas, ki je bil priobčen v nekom časopisu leta 1821, prav čuden. — „Od 27. novembra dalje se bodo dvakrat na teden, namreč v pondeljek in četrtek, zvečer od osmih do devetih v posebnem za to urejenem lokalu bi'ali gostom različni časopisi, da bo pač s tem omogočena Častitiiii gostom ob dolgih zimskih večerih prijetna zabava. To dajem vdano na znanje" itd.
Pobožna želja. Svojo jezo nad tatom si je neka gospa olebčala s sledečo pobožno željo, ki jo je pi'iobčila med oglasi nekega Časopisa: „Pretkanenni nepridi-pi'avu, ki mi je ukral z dvorišča sedemnajst nogavic, naznanjam, da lahko dobi tudi osemnajsto, z monogramom V. M. Zelo Želim, da bi onemu, ki nosi moje nogavice, odgiiil prst za prstom od nog".
Nenavaden dogodek. Neki nemški list poroča o čudnem doživljaju nekega pi'o-testantovskega žitiniika iz mesta Kassel. Ko je šel župnik po stopnicah iz prvega v drugo nadstropje Župnišča, zagleda, da jo ravnokar iz vràt, stopnicam nasproti, izstopil on sani, nesoČ na rokah svojo bolno hčer, ki je ležala v tisti sobi. Župnik so jo zelo zgrozil ob prikazni; ko mu odleže, steČo v sobo ličerino, vzame bolnico na roke in jo odnese ven. Komaj pa je prestopit prag, se je z velikim trnŠČeni zrušil strop v sobi.
Hranilnica in posojilnica v Kandiji
nazTianja, da je obligacije sedmega vojnega posojila že prejela, ter jih podpisovalcem razdeljuje ob uradnih urah.
Teden dni dopusta.
PiSe Jaiioz Nep. GriiniiS. (Dalje. t(J,)
Sadja nisem áe nikdar videl toliko, kakor tamkaj, Niti časa niso imeli ljudje, da bi bili pospravili vse. Drevje se je šibilo pod težo božjega daru. Posebno orehov je bilo čuda veliko. Pri nas je bilo vse pozeblo.
Iz vseli koncev in krajev se je kadilo. Vsa vas je prijetno diiala po sušju.
Po tleh je gnilo sadje, kakor da bi ne bilo nič vredno.
Videl sem, kako so ljudje krasna jabolka brcali izpod nog.
Tam pri nas — že veste kje — bi se bili ljudje naravnost stepli za nje.
Dobro sem bil zadel.
Moja eksistenca vsaj za nekaj tednov ni bila v nevarnosti.
To pa sem se imel zahvaliti edino le svoji zviti gospodinji, svoji najnovejši nečakinji.
Aha, ti mencaš.
Bode te.
Rad bi izvedel, kje je ta obljubljena dežela, kjer sc cedi mleko in med, kaj ne?
O, ne bom ti povedal tega.
Prav vseeno je, ali je ta dežela Kala-brija ali Koromandija, Šlarafija pa je, samo išči jo,
Jaz sem jo fudi le prav slučajno izvohal.
Da pa )ie boš mislil, da molčim iz hudobije ali zavisti, poslušaj.
Pri nas doma, no tam itd., je življenje jako resno, tako resno, da je morala priti država na pomoč. Vstvarila je takozvane prehranjevalne urade, ki ti dajejo najnujnejših življenskih potrebščin toliko, da ne moreš ne živeti, ne umreti, Pos^ieznik bi si sicer že pomagal sam, ali ne sme, Mi živimo skupno po strogo predpisanem merilu ali pa umremo skupno kot žrtve vojne. Posamezno živeti, posamezno umreti, je prepovedano. Toda glad je sila vseh sii. Pojdi, kamor hočeš, tam za goro, srečal boš dolge karavane izmučenih ljudi, starih, mladili, celo otrok. Iti nosijo kakor tihotapci pod zaščito noči z živili napolnjene nahrbtnike, vreče, torbe itd. proti domu. Gorje jim, ako jih zalotijo. Blago jim odvzamejo, povrh so pa še kaznovani. To so reveži, ali lopovi so, ker kršijo predpise oblasti, prodajalci pa so dvojni lopovi, ker prodajajo proti prepovedi in ker ti odvzamejo zadnji denar za desetkrat manj vredno blago. Okolice mest in trgov so popolnoma izropane. Ko bi ljudje vedeli za to Šlarafijo, no, jutri ne dobiš niti trohice več tega, kar je podobno živilom. Boljšim ljudem naš kmet sploh nič ne da. Veliko jih je, ki so postali ošabni, ker dobivajo neprimerno velike podpore. Sam sem doživel slučaj, ko je neki tak mogočnež osorno odpravil gospoda od hiše, češ, da nima nič, za njim pa je mrmral: Nič ne dobiš, naj crkne zdaj škric,
Fej!
Vidiš prijatelj, kaka razlika je med deželo onstran in tostran gore. in če mi dobri ljudje radodarno ponujajo, Česar imajo preveč, az pa premalo ali nič, bi bil pač bedak, da )i odklanjal. Posebno ker je človek lahko v zmoti in ne vc, kaj je dovoljeno, kaj prepovedano. Imamo namreč celo povodenj vojnih naredb, ki segajo druga v drugo, Saj se že tisti sami, ki so jih izdali, več ne izpoznajo v tem kaosu.
Zato je najbolje vzeti pa molčati.
Preveč zahtevaš od mene, ako misliš, da te bom še vabil semkaj, da bi ti in drugi meni pobrali iz korita, kar sem si pripravil v potu svojega obraza.
Mislim, da razumeš, zakaj sem se zavil v tako tajnost.
Pa ne vprašaj več.
Glavna stvar je povest na sebi. Ako ti ne ugaja, pa jo vrzi v stran — potem, ko si jo prebral.
Sicer pa sem ti itak povedal vse.
Ako ne znaš brati, pojdi Še enkrat v šoto, ali si pa pusti povrniti takó malo plodonosno šolnino.
Pustimo torej to jadikovanje pa bodimo prijatelji. —
Ko sem se vračal s svojega rekvizi-cijskega pota — kaj pa je bilo to drugega? — sem se mogel šele izključno baviti s pokrajino.
Hribovi, ki so stegali svoje vratove precej daleč'proti nebu, so bili visoki.
Pa veliko jih je bilo, prav okrog in okrog dolinice, kamor so pridni ljudje nanesli svoje hiše, iz katerih je nastala vas.
Trava zelena. Grude po njivah rjave il] mehke, kamen siv in trd.
Kjer je hipno zmanjkalo ravnine, je bila zemlja vdrta. Pred seboj si ime! kotle, kotanje, drage.
Nizkih gričev je bilo posejanih povsod.
Kjer je rastlo veliko drevja, hrastov, gabrov, smrek, tam je bil gozd.
Ako je pa rastlo sadje po drevesih, potem je bil to sadovnjak.
Jabolk in hrušlt nisem videl na gabrili in brezah nikjer.
Kjer vsega tega ni bilo, tam je bila ali košenica, aH njiva ali pa pušča.
Razvedrilo.
v zakonu. Soproga: „Vam moškim lie moremo niSeaar verjeti; iired jioroko pravite, da brea nas bi ne mogli živeti, a po poroki pa ne morete z nami živeti."
Dokaz, Učenec mojstrovi žetii: „Gospa, gospa, ste li čiili v veži? Mojster je padel!" — Gospa: „Za Boga, pa vendar ni padel po stopnjicali?!" — Učenec; „Kako lia, kakor po stopnjicah, liajti iz nebes še ni padel Jiohen mojster!"
Ženitna ponudba, „Iščem času primerno nevesto; umetnicc v stradanju imajo prednost."
Odkritosrčno, A: „Kaj je res tvoja žena na simt ijolana?" — B: „Kaj še! Saj je vendar smrtJio nevarno — zdi'ava!"
Tolažba, O^e: „Zopet si dobil tako slabo šolsko spričevalo! Upam, d» bode priiiodnje bolje!" — Sin : „Prav imaš, papa — le ne obnpaj !"
Kazen. Obiskovalec: „Kje pa je vaš soprog?" — Gospa, bivša učiteljica: „Tam, stoji v kotli, kei' je prišel prepozno h kosilu!«
Nepremišljeno. Mož in žena sta prišla k duhovnu /.aradi ločitve zakona. Žena: „Ali, lia bi bila v nebesih!" — Mož: „In jaz bi bil rad v gostilni!" — Žena: „Vidite častivredni gospod, oTi hoČc paČ vedno imeli boljšo stvar!"
Časovno. A: „Kaj pa delaš ti navadno 110 kosilu?" — B: „Žalno ko-1'ačnico žvižgam!"
Moderna hčerka. Mama: „Kaj, ti se boB priloževala zaradi dela! Saj večji del dela vendar jaz sama naredim !" — Hčerka: „Že mogoče, mama, ampak jaz z vašim delom nikakoi' nisem zadovoljna!"
Dober odgovor. Madžar: „Povej mi, ljubi Tirolec, ali je res, da izpregledate vi Tirolci šele deveti dan po rojstvu?" — Tirolec: „Da, res je! A kadai' pa iz-pregiedamo, vidimo devet ur daleč takega madžaiskega osla!"
Dober zagovornik. Sodnik; „Zato-ženec! Imate li zagovornika?" — Zato- ■ ženec: „Pa še prav imenitnega, gospod sodnik! Svojo ženo sem pripeljal s seboj; ta ima jezik za tri dolitarjc!"
Prepozno. Lovec: „Ali si videl zajca tu mimo teči?" — Pastir: „Da!"' — Lovec: „Kdaj?" — Paslii': „Kake dve leti bo že tega."
V Šoli. Učitelj: „Kake barve so imeli stari Slovani lase?" — Učenec: „Sive!''
General tatov. V Parizu so vjell tatu, po vsem mestu znanega, ter ga tii'ali v ■ ječo. Milo je prosil, naj ga puste pred ministra, kar so mu dovolili. ICo pride pred ministra, paile na kolena in prosi milosti. Minister se da končno izprositi in pravi tatu: „Dobro, za enki'at i»rizanesem, toda zadnjič. Gorje ti, ako te Še zasačijo pri tatvitii!" — Tat pravi: „Hvala ekselejica! Gotovo se bom poboljšal. In tla spoznate moj« resno voljo, vrnem vam takoj tukaj srebrne zaponke, ki sem vam jili vzel ravnokar raz čevelj, ko sem se oklejiil vaših nog!"
Rešitev zadnje uganke: „Čebela".
Loterijske številke.
Trst, G. marca 68 48 50 13 82
Hiša št. 100
Ustnica uredništva:
Se cukríLt ponavljamo : Drjpisov brez popoln eg JI podpisa ne objavimo, Četudi je dotičuik niirocnik. To naj velja veliko do-pÍHovid(;ciu ' in diiiies Se ptav posebno U, v St. .fcnieju. Sitrer pa VaS dopis ni /.a javuont. Vi ste ptipohioma napačno niKiimeli dotični sjiíh v Dol. Novicah. Tam sc je vavno trdilo, (ia kmet ni odcrtťh, Vi ste ])!i razumeli in 8C jezite, kakor da bi mi iiiieli ali hoteli imeti kmeta za oderuha. Nikakor iie! Mi ravuo kmečki stan visoko spoštujemo, ker je to stan, iz katerega izhajajo vsi drugi stanovi. Brez kmetov se hi moralo nehati življenje. Torej čitajte še enkrat! — Fr. V. v Laèkih Tirolah: Oprostite blagovoljno! Vaš spis je vsakdanji, kakoršnili je v vseli listih dovolj. Nič novega nam ne poveste; vedno se poje stara pesem: pomanjkanje, draginja, o propadu kmečkega stanu itd,
Presojevolnicfl cen v Rudolfovem
Je po naročilu c. kr, osrednje komisije za presojanje cen na Dunaju 2 dne 21. jan. 1918, št. 307, v svoji seji dne 20. februarja 1918 postavita nasledile
vodilne cene za piuo v nodrobni prodaji.
Iz pivnice „Union" v Ljubljani,— „Reininghaus" v Gradcu:
1)	Pivo iz soda pri toóei\ju po gostilničarju na porabnika za eden liter: Union
1	K 56 vin., Reininghaus 1 K 60 v.
2)	Pivo v steklenicah po pol iitra v prodaji; a) po gostilničarju v gostilni za 1 liter: Union 1 K 96 v, Reininphaus
2	K, — b) po trgovcu za I liter: Union 1 krono 70 v, Reininghaus 1 K 76 v.
Rudolfovo, 7. mm-a 1918.
Predsednik : I. Škerlj.
VABILO
na XXI. redni občni zbor
,;Hranilnice in Posojilnice" za Kandijo in okolico
reg, /.adi'uga z neomejeno zavozo
ki se vrši v iMnideîjek, (lue H. iiprila 1918 «Ii 1. nri pojioldiie v pisarni zadrugo s sledečim dnevni m redo m :
1)	Poročilo načelstva.
2)	Poročilo nadzorstva in odobrenje letnih računov.
3)	Razdelitev čistega dobička,
4)	Nadomestna volitev luukdjoiiaijev. ň) Slučajnosti.
NH. Ako bi ta občni zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi občni zbor, ki sklepa veljavno, ne oziraje se na Število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Starejši tiiopec zo oskrbovanje govedi, in mladenič zo vožnjo z voli
se sprejmeta na veť^e posestvo, Prosta hrana in stanovanje, ter plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Dolenjskih Novic.
Poslano.
(Odgovornost prevzamu poJpisaiii.)
Slavno uredui&tvo Dolenjskih Novic! — Najprej izjavljam, da podpisani nisem niti narekoval, niti pisal dopisa iz Dobrniča v f), št. Vašega lista, kakor si nekdo domiSIjuje, Ker pa „Poslano" i/Dobniiča resnico oineiijenega dopisa prceej zavija in se dotika tiidl moje osebe, zato resniei na Ijnho v jKijasnilo sledeče:
V soboto zvečer, pred dijaško prireditvijo, sem imel kratko pevsko vajo s ilcstimi pevkami. Štiri so bile ecrkveue, dve iz Marijine družbe. Po vaji sem jim naroČil: „l'ovèjte jutri Še drugim pevkam iz Mar. druitbe, vsaj glavnim, naj pridejo ob eni popoldne z vami k vaji. Plivlo je pa k vaji drugi dan samo 10 pevk, 5 cerkvenih in 5 iz Mar. dr.; dasiravuo je samih druibeuihpevk — nevstevSi »cerkvenih, ki so tiidi v „Dnižbi" — 23.
Ko jih zagledam, se začudim rekoč: „Tako malo vas je?" Odgovore mi: „Zadosti." Jaz odvrnem: „Pokličite Še to in ono pevko, da vas bo veČ." Nato se začnete ecrkveui pevki Marya Staričeva, zlasti pa Teresïlja (iole, z menoj prepirati in braniti, da ne. Meni je bilo teh „spasov" že tudi zadosti, zato kratko-malo rečem; „ftamo z vami pa jaz ne grem na oder-, „komandirala" mene ne bo nobena ])evka." Po teh besedah odidem v sobo, misleč, da bodo sedaj sklicale ali vsaj dale sklicati k vaji Še druge družbene pevke. Pa, kaj sc zfçodi? Ponižne in ubogljive pevke jo pa kot nalašč pobrišejo v cerkev. Tuko se je ves prizor vrSil.
Sedaj ai naj pa ccnjcni bralec Dolenjskih Novic, ki ga ta preponia zadeva zanima, sam napravi sodbo, kje je resnica. Ali v zadnjem „Poslanem", ali v 9. Št. „Novic",
Meni se zdi, da sledi iz tega pojasnila to-le:
1)	Res je, da so cerkvene pevke, oziroma zgoraj imenovani pevki, razdrle petje pri dijaški ])ri redit vi.
2)	Res je, da se jim je videlo poniževalno, kakor pravi omenjeni dopis, da bi Cisto priproste deklice iz Mar, dr. pele pri tako visokih korskili slavčienh, sicer bi sc jih ne bile branile.
3)	Torej je tudi res, da so Štrajkale.
4)Nipare8,	— kakor govori „Poslano",— da niso prišle k vaji samo nekatere levke iz Mar. dr.; temveč res je, kakor se vi( i iz pojasnila, da velika večina ni prišla k vaji, ker jih eerkvenc tiljub ukazu pevovoilje niso marale i>oklicati.
5)	Tudi ni res, da sem jaz rekel; „Ker
vas je premalo, pa iie bo pc^Ja pri igri. Res
je pa, da sem rekel: „Samo z vunii pa jaz
ne grem na oder." .	, ,
°	A, tnmgeij, kaplan.
Dobriiie, 9. marca 1918.
(Scilaj smo sllâati Lo historijo od Iroh strani, y prihodnjo ne bomo voC sprejeli morohitnih tozadevnih iiljav. Osebo BO ířiarie, torej naj obraĚiitiajo ïadovo med seboj )3onia. Op. urod.)
Dobro ohranjen
otroški vozičeK
za ležati ter sedeti, se ugodno proda, Naslov pove upravništvo Dotenj. Novic.
Burni za cepljenje trt
se dobi pri tvrdki
FRANC KENDA
•r RUDOLFOVO, t
NaroČila se sprejemajo samo do 30. aprila.
Zidarski mojster se priporoma za vsakovrstno «lelo, bodisi za peči, .Štedilnike, nanovo, ali pa v popravilo. Naslov pove 11 p la vil i št v o Ool. Novic, ampak le proti znamki 15 vinarjev.
Kupisevečjeposestvo
sir na DOLENJSKEM — najraje
v Novem mestu, je naprodaj. Pojasnila v bližini Novega mesta. Cenjene ponudbe se dobe ravnotam v I. nadstropju, ali pa in pofloji do 20. marca 1918 pod šiiro pri g. Avg. Kuncu, trgovcu v Črnomlju, „posestvo 20" Rudolfovo, poste restante.
Priporočilo. HmBtOWfllci, pozor!
Kdor si hote napraviti zdrav in dober domafi sir iz kravjega mleka, naj pošlje po nakaznici 38 kron in dobi eno škatljo šrša in poduk zraven. — Pri meni se dobi še nekaj parov čevljev z lesenimi podplati Št 36 za 26 kron. Imam še sirkové metle po 6 kron in moške dežnike po 40 kron. Denar se pošlje naprej. — Se priporočujem JOŽEF FRENETIČ, trgovina Landol pri Postojni.