HoefctoM. K.k. Hof'biWiothek, "XK^—TT-an Wien V Gorici, v fietvrtek 15. julija 1875. t in obfine shode. V prvem je glasovalo 17 gla-bov to je, 11 vefiih drzav je imelo po 1 glas, 27 osta-lih pa ie 6 glasov po kurijah. V drugem obfinom zbo-ru je glasovalo 69 glasov, ker so imole voce drzave po 4, 3, 2 glasova, 24 majhuih pa vsaka le po 1 gias, to pa ne na podlagi Stevila drzavljaoor, teraufi vsled dru-gih razmer. V prvem je odloficvala nadpolovifina veeina glasov, v drugem vo?ina dveh tretin, v prevafcuih opra-vilih n. p. o spreme litvi vstave, verskih zadev o bi-stvenih zaveznih naredbah so obveljali le soglasni skle-pi. Refieno je dalje bilo, da imajo vsi udje enake pra-vree in Avstrija je imela predsedniStvo. Vojna med za-vezniki ni bila pripusfcena, in prepire med njimi je raz-sojeval odbor iz obcnega zbora. Dovolili so, da sine Nemec zemljisea podedovati tudi r drugik nemskih dr-zavah, tudi se preseljevati broz po&ebnega davka, in sto- LISTEK. Denar. Njegova raba in zloraba (Dalje). Delo je prokletstvo, s kterim jo bog cloveka blagoslovil. Got he. Uvafcivii vse to, mora se reei, da sta posteni do-biSek in prava raba denarja velevazna. D^nar, kteri se je posteno pridobil, predstavija v resnici, potrpezljivo obrtnost, stanovitni trud, preraagano sku§njo, popluca-no upanje;—denar, kteri se je dobro uporabil je, dokaz razbornost, previdnosti in zatajevanja samega sebe: prave podlage moskega zna«aja. Ct» prav predstavlja denar marsikake reei, ki nijso koristne in ki nijmajo realne vrednosti, predstaTlja pa tudi take reft, ki «.o velevredne: hrano, obleko, dobrostanje, in kar nij inenj vredno, nego vse to, spostovanje do samega sebe in o-sobno neodvisnost. Tako je za delalca vsaka stednja jez proti potrebi (oskudiei), ki mu zagotavlja trdno za-%lombo, da zamore z veseljem pri^akovati boljsih dnij. Olovek pa, kteremu je oskudica (potreba) vedno pred nogama odprto brezno, bliza se robstvu. On nij saui svoj gospodar, kajti vedno je v pogibelji, da ne pride pod oblast druzih, da mora prevzi'ti dolznosti, kakor mu se nalagajo; in on mora biti vsakakor nekako Llap-cevski, ker ne more gledati odprto svetu v obraz, saj ve, da v slabih casih bode moral zaprositi bodisi javno, bodisi privatne milo§5ine. Ako mu pa delo zmanjka, ne more iti drugam si ga iskat, ker nijma s Lem: on je privezan na svojo obcmo, kakor je prilepljena ostri- piti v drzavno slu?,be v drnoa zavezno drzave. Oblju-bili so med drzavami svobodno trgovaujo in brodarstvo, pa ne izpeljuli. Obljubili so,* do z o 1 n e v s t a ve pa le v obee, zato so nekirtew (kjftelo kmidi dobilo vstavo, prva: Nasau, Voimar, Wftrtwiberg, drugo kasnej, drugo mkdar. Skupna vlado nijso te drzave imele in tudi ne-bi je bile trpolo. Sploh so so v Frankobrodu le pored-koma soglutfiio zedinili, le leta 1819 so v Karloviii Va-rili mooarhi se Intra zedinili v torn, da so obljiibljeno twkovno svobodo zafiasno za 5 let vstavili, po proteku ten let pa provizorj ne odstranili. Vendar se nijso svo-bodna mesta za to mnjgo brigale, in v Hamburgu in. p. so tiskali, kar so pisatelji hot-li. Gensura nij bila povsod enako stroga, in samo v Avstriji naj ostrejfta. Kar je sredis&e potrebovalo denarja tirjalo se je po sklepu od posameznih vlad. Odlofiono je bilo natanj-ko, koJiko vojakov mora v potrebi vsaka drzava posla'ti v skupno vojsko, in za slu&aj vojne jo srodisfio imeno-valo zaveznoga, vojskovodjo. Pogodbo z zunjunimi je smela vsaka driava sklepati, in svojo poslance pri dru-gih imeti. L Tej zavezni ustavi so Nomoi ofiitnli, da nijma prave pofitavodajavno, sodnijske n.1 izvrficwnvna inoiii. To jo res; ali to no more drugate biti ker no morejo vlaiiar-ji podlofcni in ob onern nopolnonui neodvisni biti. Tu zavoza dtiw ali monarliov je bolj varovala njih interesov, in nekatere de^ele so ra/.uvetele kakor nikdar poproj. Oelota je bila sieer jako slabotna, toda zboljsa-lo bi se bilo vse, ko bi se bila skupna pogodha natanj-ko izvrSevala. Welkor pravi: Politifina sistema jo toliko mofineja in y notranjih ali zunajnih novarnostih neraz-rusljiva, kolikor bolj je vedno Bvojomu bistvu zvestaje harmoni&no zloXona, in kolikor bolj se prilega fiutom in pravieam naroda. Nemski narod je Srtil to zavozo, in zelel je, da bi bil tudi on po poslancih v sredisci zastopan, da bi se zaveza, drzav spremenila v zavezno drzavo. Lota 1848 sn je to poskusilo, ali posiocilo se nij. Nas cesar je po Scbmerlingovi ideji nasvetoral tudi nuko spreme-.m't(;.v',toda Prusija nij prisla v zbor. Leto 1866 je pa izkiju&Io Avstrijo iz zaveze, Prusija je stopila na fielo, in leta 1871 v Versailles an je prnskikralj Vilhelm pro-glasil cesarja nomskega s to skupno ustavo : I. Zaveza obsega ^6 drzav skoro samih Netncov. Drzava ima postavodajavno oblast na podlagi ustave, in ga na morsko sieno; no more ni potovjili ni izsoliti se. Kaj jo pa ntski potrebno, da si clovek priborijsla-novitno neodvisnost? Ni« druzega nego navadno go-spadarstvo. In gospodarstvo no zahteva ni posebnega poguuia, ni posebnih lastnostij. ono zabteva ie navadno krepost in sposobno^t. Gospodarstvo nij prav za prav nic druzega, nego r«d, kterega se jo drzati pri o-skrbljevanji domafiili zadev. Gospodarstvo je razlozil nas bozji ueitelj s temi le bcsedarai :v „T poberite vse ostanke, da se nicesar ne izgubiu *). Co prav je bil on vsegamogoc, nij se sramoval najmenjSih drobtinic ; in med tern, ko je mnozicam odkrival svojo neskoneno vsegaraogoenost, ucil jih je gospodariti, cesar vsi toliko potrebujejo. To pa §e nij vse. Gospodarstvo je pa tudi moc od-refii si kako sedanje veselje za to, da si clovek zagoto-vi prihodnje dobrotepin pod tem predstavlja ono zma-go razuma nad prirqjenimi nagoui. Gospodarstvo nijma denar za boga, temuC ga sooatra za koristnoga poslov-nika. Ekonomija ali gospodarstvo je hci razboritosti, se-stia treznosti, mati svobode. Ona je prod vsem obdr-iateljica,—obdrzateljica poStenosti znafiaja, domace sreL-riosti in splosnega dobrostan.ja. Ona ublazuje jezo in zdrazbo, ter zadovol;uje vse ljudi. l*o njej postajajo Ijud-je Ijubitelji mini in javno varnosti. Kedar si bodo d«-Ialci se svojo obrtnostjo in z gospodarstvoin pridobili neodvisnost, ne bodo vefi nevoSljivim ofiesom gledali na bogastvo druzih in ne boiio vec imeli bogastvo za kri-vieo in drazilcem ne bode vefi mogoce napravljati si pofiticnih kapitalov iz domisljenih nesrefi siromasaega ljudstva. drzavno postave imajo predstvo pred do&elnimi postava-rai. Drzavnomu postavodajanju in nadzorovanju so prihranjnno to skupno zadeve: 1. OdloSbo o prese-Ijevanji iz wie zavezno doBelo v drugo, o domovfnstvu in drzavljaiistvu, o zailovnh potnih listov in tujcev sploh, o obrtniji in preBidavaiiji v zunanjo dr&avo, & Vso kar zad(fva eolnino, trgovino, miro in Mo. Si. Davko za skupno potroho, donarstvo, glavno odlofbo o izdfljanji papirnafccga denarja in o osnovanji bank. 4, Patente o znajdbah, in varstvo dnfiovne lastnino. 6, Skupno var-stvo ncmskoga trgovanja in broilarsfcva na tujoin, skupno zastopanjo po konznlih, 6. Kidoznioe, drzavno ooste in Strugs, poSto, tdegraft. 7. Odlofbo o vzajoinnom, iz-vrfiovanji eivilnih sodeb, o resoi'anji uradiiih' dopisov, o poverjovunji jnvuih spisov, 8. Skupno pOHtiivodajanjo o pogodbah, o kazeiiHkein, trgovskem in monjifinein pra-vu in o Horinijskam postopanji. 0. Drzavno vojafitvo in vojno inoriuirstvo. 10. Policija o zdravilstvu ljudi in divine. 1.1. OdJoiibo o tiskovanji in o drufitvih. II. Drzavno poHtnvo izdajati tlfio dvoina zboroma, zavnznomu svetu in drzavneinu zboni, v katerih odlo-rujo nadpolovi^Mni vefiina glasov razun nokaj slueajov. V ziiveziKMu svotu sodijo poslanci zaveznikov (vlad). Prusija ima 17 glasov, Havarija 0, Saksonija 4, Virton-bersko 4, Harfonsko in llcsija po 3, ftvorln 2 glasova ostali po 1 glas, vsi skupoj 58 glasov. Zr vsako sesijo izvole se still ni odseki, v torn za zunanja opravila so stiiluo zaslopani Bavarija, Saksonija pa Virtonbersko, prva predsednje. Predsednik zaveze je kralj Pruski znaslovom: „Nemski cesar." On zastopa zavezo na vse strani, imapravieo vojno napovedati, mir sklepati, poslanco za zunanje dr%avo poverjcvati in sprejemati, pogodbe sklepati z dovolitvijo driavnega sveta in zbora. Cesar imenuje drzavuega kance-larja, kaleri predseduje drz. svetu in vodi opravila. Cesar sklicujo in razpu^ea oba zbora, sklicati pa ju mora vsako leto. On imenuje in odpusea zavezne uradnike, pro-glasuje postave in nadzoruje, da se izvrsevajo. Vse do-Mcn? ukazo ima tudi kancelar podpisati, in je za vse odgovoren. Zavezniki smejo se eksekvirati, drzavni svet sklene eksekucijo in cesar jo izvrsi. ' Cesar je v vojni in ob easu mini povelnik vse vojske na suhom in po inorji, on ie tudi nadzornik konsulatstva. Drzavni zbor ima '682 poslancev, katere izvoli ves narod, 100.000 dus 1 poslanca. Volitvo so neposredne, ») Sv. Ivan pogl. VI. vrsta 12. Mnlovredno je Stediti le za to, da se bogastvo na-bira in kopici, Stediti pa za to, da se postane neodvi-son, je pravi dokaz moskega znafiaja, in ta-le krepost, kcdar je zdruiena s ciljem uzdrLevati in rediti one, ki od nas o.ivise, je krepost plemenita. Ko je Fran. Hor-n •Y stopil javno v svet, dal mu je otec njegov ta-le do-ber svet: Co prav zelim, da bodes ziv«l ugodno, moram ti vendar priporofiiti ekonomijo. Ona je krepost, ktera je vsm pofcrebna, in fie prav je paglavci zanifiujejo, ona je zje linjena z neodvisnostjo. Vsaki bi moral urediti svoje stroSke po svojih last-nih moceh. V torn je bitnost postenja; kajti, ako filo-vek ne zna ziveti poSteno od svojega truda in dela svojega, mora vsakakor 8iveti neposteno od dela in truda druzih ljudi. Ljudio, ki lie ume pokritt svojih stroSkov so svojimi dohodki, in ki druzega no misle, nego za-dovolji'ti svojih strastij, spomnijo se prepozuo, koliko da velja prava raba denarja. Co prav po naravi plemeni-te, so veckrat take nespametno osebe primorane lotiti se kacega zanifiljivega dejanja. One zapravljajo tako ?voj denar, kajtor trate svoj fias. Potezajo menjice nabo-dofie case, pozro Le v naprej svoje prihodne dohodke i tako so primerani vlafiiti za sabo celo verigo tefckih dolX-nostij in dolgov, ki uklepa njih na neodvisnost. Denar, drobifc, kteri marsikteri nepremisljeno potrosa, bi bjl veckrat podlaga bogatstva in neodvisnostizacelonjihovo zi-venjo. Taki zapravljilci so najliujSi sovrazniki sami sebi, fie orav se nahajajo navadno med onimi, ki to^ijo, da je svet sebifien in kri'vicen. <3e pa clovek nij pijatelj sara sebi, kako bode on neki zahteval, da mu bodo drugi prija-telji? Dobri go^podarji, fie prav so njih dohodki le pifi-li, zamorejo vend»ir le vefikrat drugim pomagati; raz- z Hstki in obravnave jaTne. Poslanci poslnjejo 3 leta, ne smefo sprejeti nobene plage aii odskodbe in so neodgo-vorni. Ta zbor ima pravico predlagati postave. Finaneni budget se ?sako leto sklene, in fie nij zadosti ka? nesejo cotoine, po§te, telegrafi Ltd. raorajo dokladati posamezni zavezniki po Stevilu prebivalstva m kancelar razpisnje svote. Zaveza sme tudi se zadolzevati. PrepJre med zavezniki ima razsoditi drsavni svet. Ustava se sme spremeniti po postavodavstvu, vsak pred-log se pa zavrie Ce dobi v drzavnem svetu 14nasprot-nmglasov. To je eela ustava, ki daje posameznim dezelam dovofj svobodn in samostalnosti. Bavarya in YirtenberS-ko tndi Badensko ima nekaj izjem pri voja§tvuy posli, telegrafflb in zeleznicah. Toliko na kratko, zaniraiva pa je Nem^ija, ki je po tem takem zopet zavezna drzava, in je j*ko raocna, ker se nasJanja na 40. mil. dus in na vehko armado zedinjeno pod povelstvom cesarjevim. Na podlagi teh razprav, doraaCe zgodovine in do-mftSih Hsta?, Gala bi se, raislimo, nacrteti prlmerna federals* ustava tudi za na§o Avstrijo, katera ima boN ko nobena drag* drifts priroerne elemente za oblika zavezne driave, zlasti ker imajo vse kraljevin© in de-tele enega samega in istega vladarj*. in ker je ve&ina Cutila, kako hud in nepravicen je centralizem. Dopisi. Is Tolmimkegt 7. Julija 1875. (Izv. dop.) Prej ko bom nadaljeval o istem presnctem modrejskem klaneu, zarad kterega si bo §e menda mnrsikdorogove iztaknil, ˇam bom nekaj o naslh lokalnih zadevah portal. Na-dejam se tndi, da se bo raorda kaksna kukaviea oglasi-la zarad mojega zadnjega Clanka, in to bi mi bilo prav vSeCno, ker bi jo potent laze v§Cipnil.—Nasa tolminska Citalnica se je po veCkratni odpovedi preselila iz lopo Devetak-ove dvorane v Riimonda Presl-ovo hiso. Za-mena ni sicer ugodna, ali ker ni bilo mogoee boljSih proatorov dobiti, se je otlbor neogibljivim raziuornm vda-ti moral. Zarad tega bo zaliboze na§ domaei oder prej ko ne prisiljen zaCasno mirovati, in tndi velikih plesov ne bo mogoCe vee napravljati. 0 torn se sicer uze laze pomirujemo, akopram so v nasi Citalnici se rajse ple&ali, od kar jih je neki gospod iz medvedove dezeie s tem spodbudil, da so je nekda na vpraganje nekega druzega gospoda, ali se bo velikega plesa v Citalnici ndeleiil, prav klasicno in Se bolj esteticno izra-zil: „Ne, t citalnico ne pojdem, ker tam se shaja nino-go visokih bot, in kder so visoke bote, je tudi dovelj gnoja".—Da ima ta endez pravo poeticno zilo, ni dvo-miti, ali da je tudi kulturonosec, ki ima dolge hlaCe in kratko pamet, ne boste dolgo vgibali. Mi n^ daja-mo sieer radi sveta nobenemu, ako bi mo ga pa dali, bi bil ta, naj on rajSe pred lastnim pragom pometa, saj bo menda kaj nastel, fie le dobre oCale natakne.— KjQ mi nosimo visoke bote, iraanio pa tudi dobre scete, s kterimi si apamo dobro ocfditi ne samo svoja usta, ampak ako je treba he bolje nabrkane usta onim gospo-dom, ki tako zani^ljivo gledajo na visoke bote. — Od kar je odsel na§ jako priljubijeni gospod Winkler, so se naie razmere zaliboze na slabo obrnile. Vgnjezdi-lo se je neko strankarstvo. ki zatira vsak napredek in osnovatelji in izbuditelji tegj. so ravno tisti, ki bi ime-li nad strankami stati in med strankami posredovatt. Sieer v:mo, zakaj se je to vcinilo, io ee ravno imajo oni dobre vohnne in se celo predrznejo tija nos vtikati, kder bi ga jim lakko en malo odscenili, naj ne mislijo, sipniei in zapravljivci, ki potroSe vse, kar si pridobe, ne morejo pa nikdar pomagati svojemu bliznjpimi. Stara prislovica pravi, da prazen zakelj ne more stati po konei. Tudi clovek pod bufcaro dolgov ne more se vzdrzati na nogtih. Dolgovanje zapelje cloveka v marsikako skusnjavo. Ono unicnje spostovanje, ktero mora clovek imeti do samega sebe, ono ga podvrze sa-movolji njegovega staeunarja in njegovega hlanca, ter ga napravi suznjega, kajti on ne more vec reei, daje sam svoj gospodar in tudi ne more vec giednti sveta v obraz. Clovek zadolz^n je tudi prisiljen legati. Dolznik je vsakakor primoran izmisljati si razlienih izgovorov in vsakovrstnih ugovoror, da potolazi svoje npnike, ter da si tako odlozi na neodloeen cas izplacilo denarja, kterega dolgaje. Lehko je izogniti se prvemu dolgu, a prvi dolg je ze akcgnjava za drngi, in po nedolgem Sa-su se nesredni dolznik tako zaplete, da ne ve kam se obrniti z glavo. Imenitni malar flaydon priznava, da je njegov propad zaeel z dnevom, ko je dobil denarje v zajem.— V njegovem dnevniku se nahajajo velevazne besede: Tn se zaeenjajo moji dolgovi, kterib nijsem se mogel in kterih ne bom se mogel v celem svojem zi-ˇenji znebiti. Popis njegovega zivenja dokazuje jasno, kako denarne zapletke slab6 pamet, vznemirjajo duh in kako 61oveka ponizujfjo. Svet, kterega je on dal nece-mu mladenfiu, ko je ta k marini sel, vredno je tn za-bilje^iti: „Ne i§5iti veselja, ako ga ne raorete imeti, ne-go z dolgom. Ne pravim vam, da nijmate dati nikdar vzajem, le pravim, da ne daste nikdar vzajem, kedar morate s tem kar hofiete namreS dati v zajem, kaj iz-plaeiti, nikakor pa ne primajte zajmov. Dalje prihodnjid. da nam niso znani njih skriti nameni; ko pride do skrajne borbe, si uze bistrejSe r oko pogledamo. — Tnje tiee, ki so k nam prifreale, so tudi eno akomanditno druztvo osnovale. V to dru§tvo ni se ve, da nobeden sprejet, ki ne nosi dolgih hfae, in ne zna saj malo po neraski zlobudrati. Glavni namen tega drustva je men-da, s sknpnimi mo^mi jesti in piti in semtertje malo „evikati*. Ali cvikanje ni za vse Ijndi, eeravno nosijo dolge hlace. Nekteri znajo predobro Bevikati," sploh pa imajo le nenmnezi veliko sreeo pri tej igri, in za-tcraj ne vemo, ali se je zastran prvega aii druzega uzroka sechij opnstila ta zabara,— ^Glas" ima prav, ako imenuje na§ iepi trg mali Paris. Marsikaj pari§kega ne pri nas go Ii. Na.st; boteree imajo sedaj veliko Sepotanjn o tem, da so nekda dala?ei na polja endga dne proti mraku videii—Fiiemona, ki je svoja Baucis po prav romantienih krajih na sprehod pljal. Roma -tika pa se dendenes polasiuje ozenjenih in neozenjcnih. Iz Nabrelint 11. julija. (izv. dop.) Tudi Xubrezina se je vredno spomniia svojega biv^ega, dobrotljivega j carja, Ferdinanda 1. Akoravno je visoki gospod uze 1. I 1848. odcaritval, vendar se ga dezelani h e z i v i o spo- i minjajo. Nij tore; nikakor res, da dobroiijivost ne naj- I de spomina, najde ga; toda srca so nepopueena, kder I ga najde. Vceraj ob 10. uri predp. je bila po Xjih | Veli6anstvu, rajnkem carju avstrijskem, Ferdinandu I. | slovesna crna pcta maLti, (jospod J. Kopriva, tukajSnji j postajski vrii predstojmk se svojitnt en ako vrlimi, ce- I sarskej liisi, kakur on, v resnici zvesto udanimi uru ini- : ki, i se svojimi zeleznicnimi sluzabniki, bil j»i pri za- J lostnej sveuenosti navzoc. Pristaviti gre, da ye gospod { Kopriva ta fep spomin na misenega rajnika uzrocil, in on jo tudi obcinarje z lastnim spisom povabil po zu-pan»tvu, kafcero je t a k o j okroznieo p o v a s i ! razposlalo. In lejte, ob 9. uri imenovanega due ] zafene veliki nabrozinski zvon tuzno kleitkanje. Kakor i jaz, ^otovo jo tudi vsaki obfiinar cul, da zvonski jezik danes drugacie poje ko po navadi. Saj mi, v dusevnem polozaji dajemo inrtvim stvarem i pomen in imenitnost. Oudno jo se to. da kder je bil pisoe teh poni/.niu vr-stic pri kakem posebnom pogrebu alt spominku, jo dez lil, kakor bi hotela tudi nar.iva v skupnem soSutji ho-praznovati. Tudi tukaj je bilo, i seer tako, da sum se bal, da se ljudje ustrastjo. Vsa druga je bila. Kakor sem omenil, zeleznieni uradniki so prijSli v obilnem stevilu, potem v paradi zendarmerijski i iinancni odsek, obcinski odborniki se svojim vrlim zupanom, veliko go spa od postaje, mnogo obcinarjev in obcinaric, tako da je bila cerkov, ki nij ravno majhna, be zalujocimi na-polnjena. Nekatere gospe >o bile celo v erno oblefiene, gospod zel. predstojnik je bil v uniformi, njcgovi g. g. uradniki s crnim oblacilotn; zeleznieni sluzabniki v slnzbenej opravi s crnim florom na levej rami. Gospod Franjo Tance, nadepoln organist, se svojimi spretnimi pevci vied, je storil to, Cesar bi ne bil Clovek v hitrici ne mogel se priCakovati. Orgljanje i petje je bilo gin-Ijivo Kaj pa je cerkev stoiila ? G. dohovnik je sv. ma-go tako ginljivo pel, da se je zalost iz glasu brala, tako reksi.. Sred cerkve je stal mrtvaSki tabor, z drazimi svetilniki, kakor§njih ima menda le Nabrezina na Kra-su; vrhu mrtvaskega tabra je stal pozIaCeni dvoglavni orel, na straneh krone, na sprednjisci dolg, sirok, erno-rumen trak i velik ziv venec; spredej pred tabrom je stal kriz s crnim florom, enako so bile vecfuntne svece okincane s cruim pajeolanoin. II koncu pristavljam se izjavo Nabrezineev: BDans je praznik." Z visokim gospodom smo pokopali ono 5ase, na katere se jili mnogo ozira, Ki ne znajo do'^ro staro z d o b r i m n o v i . strinjati, o n a k o d o b r i in . Bili so takrat res idiuoni casi, i to do 1848. leta v na-sej lepej Avstriji. Rajnki visoki gospod je bil dobrottjtv do konca, dosleden v tem. Naj se odpro zlate bukv«. v katere zapisemo radovoljnega srca: Cay Ferdinand I. je bil velik tudi v dobrotljivosti. iVo; zivi nam v zed-nem spominu, i zivela vsa sprevrla habsburska hisa naj-castitljevejsa ioliko rodom kaJcor postenostjo. Avstrija naj zivi I Naj zivi n.is dobrotljki i viteski car, Franc Josip L, mlujoci pri rakti vzvisenega mrtveca. Bazovica pri Trstu 13. julija 1875. (Izv. dop.) Cu-dim se, da vlada tako gkilavo gleda slovensko zastavo, Ce ni ene cesarske zraven, mej tem ko sraejo grske, nemske, angle&ke, italijanske, in sploh vseh narodnosti za-stave slobodno same viseti po okoliei. Koliko ptnjih zastav visi po okoliei, nobene Se ni &lavna policija zabranji>va-la, tudi ne silila avstrijsko tik nje imeti, le sloveuska zastava je tako castna, da jo mora avstrijska straziti ali spremljati. Cudi se tudi vsak, da ni ta ukaz javno razgla-§en, ampak le tiho na uho kot pri vojakih „Iozengaw povedan in le tako receno ustmeno poroeilo. To se ve, ako bi se to javno razglasilo, bi naredilo pri narodu slabi utis in bi bilo dokaz, da nas vlada posebno ljubi. V nedeljo, ko ravno proti domu korakam, videl sem, ko so zandarmi pri sv. Ivanu na visini nekemu ,vrc-marjn narodno zastavo ukazali doli potegniti, na na-, sprotnem griCu, kjer je vila „Botacinu,paje vihrala ve-likanska nem§ka tribrojnica Crno-belo-rndeca, pa te zan-I darmi niso zapaziii, ali pa imajo veci del zandarmi in policija kratek vid.—^Zraven te germanske nizji proti mestu vihrale so razne zastave ptujih narodov, tudi teh no-ben ni vidil od policije. Pa naj bo uze kakor hofie, vlada nas Slovence pritiska, to jest faktum, pa to ima zopct korist v sebi, da narod sprevidi, kako se mu kri-viea godi za svojo zvestobo, in kako se pravice z no-gami teptajo, ker se izjeme dolajo. DomaCin je precej puntar, ptujee pa sme vse storiti, kar mu drago. Ako bo dalje tako §lo naprej, se bo zatrl v okolico pravi patrijotizem, glede katerega se je odlikovaladozdaj oko* lica. Narodni okoliCan. Iz Treta 3. julija (Izv. dop.) Ko hodi Clovek po trzaski okoliei, zapazi z veseljem narodno gibanje. napredek in zavednost prostega ljudstva, ktero je do leta 1868 spalo spanje praviCn*!ga (recte:neinarnega in§e boijle zanemarjenfcga.) V trzaikej okoliei pa ste dve vasi na skrajni mc\ji in to je na jugu sv. Krifc in izho-du Bazovica, za katere mesttii magistral bolje od dru-gih vasi skrbi in to iz tega uzroka, ker ste naj bolj oddaijeni od Trsta, da bi irii.sliii, da migistrat res iz Ijabezni do svojih obfiinarjev po oCetovsko skrbi; pa to je \se kaj druzega, magistrat s tem le svojo domeno vtr-duje pri nevednih ljudeh, ker se vedno boji, da pride Cas, ko bo okolica tirjala loci to v od mesta. Zato so pa ti ljudje in prebivalci ju/ne vasi jako vneti za magi-btrat, da celo zavirajo narodno gibanje. Pa Casi so sprem.*nljivi in tako se jo tudi v sv, Krizu dosto spre-meniio, kar me je tako vesolilo, da se mi je sree rado-valo. Na sv. Potru dan, ko je naval no procesija tam, namesto na sv. telesa dan, vidilo se je uze od dalefi vi-hrati slovensko zastavo; nij bilo skoro verjeti ali vender y\ bila i.stina. Srre se je vsakemu rodoljubu radosti tajalo, ko dospe blizo visokega droga na kterem je visela tribojni-ca slavjanska. vi.leti krepko zdravo rnladfiiCo, lepe po^ stave, kteri so stra/ili zastavo, kajti mnogiit' privrien* cdn magintrata j-* bila tru v peti; ali vsu to niC ne pomaga slovenska znmlja jo. Hvala Vain Krizanski fantje, pokazali ste ta dan, da ste vredui sinovi Slovenijo, da ni Se zgubljeno vsu, pozurite so in vedno trdni ostanito na braniku za omiko in svobodo, r»-s poslusajto starih zngrizeticov in mngistratovih klefioplazov, bodite Sloven-ci, a ne podlaga tujCtsvi peti. Hvalo vain Se enkrat izre^e narod celi, da ste so probudili iz narodncga spanja, bodite ponosni, in no delajto kot vasi stari strahopeki, in ne mislite, da Vain bo magistrat kaj dal zastonj, k vecemu imate od njega silno visoki uzitni davek, kar je zavnb Cisto nepotrebno, ker ste oddaijeni od mesta. Posebno pa priporoCam vara, Krizanski fantje, le-po slovensko petje, gojite domaCo posem, ne pokvarjenih Iaskih posini, katerim se vsak omikan Clovek posmuhu~ je, in posteno uho zalijo. To vrstice, dragi Krizani, mm Vam namenil, da wis zopet obiSCem ako ne prej oblet-nico sv. Petra, da se prepriCam vaSega rodoljubja in napredka. Zivili Krizani! V Ljubijani 12. julija. (Izv. dop.) (BazSkoi Widmar.) V saboto id> 5. uri popoldne jerazSkof dr. Jaruej Widmar zapustil za zinirom Ljubljano in sel v Kranj, kjer si je sezidal lepo hiso, in kjer za stalno ostane. Pri njegovem odhodu ga je Cakal stolni kapitel, duhovni stoluo cerkve in kakih 5') otrok in trcjalk, ktere zad-nje m med pricakovanjem ugibaie, ali bodo Skof 5e kaj -/.fgna" siah, in ali se njim bode v Kranji dobro ali slabo godilo. V obce je bilo innenje to, da im.ijo dosti denarja in da se njim toraj ne more slabo goditi. ToC-no ob 5. uri se je razskof Widmar usedtd v svoj voz, zvonovi zazvone in odiSid jp za zmirom iz Ljubijane. (Jotovo je vredno, da javno mnenje se bavi s tera mozem nekoltko, ki je zased.d skozi 14 let stolico Ijub-ljanskcga skofa. Dr. Widmar je bil nasle lnik skofa An-ton-a Alojzi-ja Wolfa, moza, ki jo bil visoko Ci§lan in o kterem s*1 popravici reee, da je skozi desetletja Ljubljano in sploh Kranjsko vladal. Skof Wolf je bil moz, kter.ga radodarnost je bila skoro in reci neomejena in kateri je vedel in znal zastopati svoje visoko Castno oiesto, kakor to zahteva skofovska Cast. Dr. Widmar, po protekciji ecsarjere matere nadvojvodinje Sofije za skofa Ijubljanskega imenovan, je priSel 1861 I. v Ljubljano, z veseljem po.lzravljen, kot rojak in ker smo vsi mislili, da bodo veren in vreden naslednik blagega, oe-pozabljivega Wolfa. Ko je prisel v Ljubljano bil je sijajno sprejet. Pricakovala ga je solska mladina. vse korporacije in mnogo ljudstva. Aii komaj je dobro zasedel ljubjjanski §ko-fovski sedez, zo se je zacelo v njegovej palaCi „ur3ko-vanje-* prisli so Casi, ki bodo, in to smelo reCemo, vedno na neCast ljubljanskej skoUji. Latiiiski pregovor: Mulier tacet in ecclesiam so popolnem v ljubljanski Skofovski palaci pozabili, in prvo pa zadnjo odloCilno besedo v vsaki stvari je imela zmirom sestra kne^oskofa ! Precej prvo leto je postal dr. Widmar melanholiCen, menda mu je bilo dolgCas po dvorskih krogih, in zmiram je naglaseval, kako tesko breme mu je skofijstvo, in da bi bil raje kaplan, kakor sk-vJ. Ravno isto je ponavjid v dozelnem zboru kranj-skem, kterega obravnav se je skozi dve leti zmirom udelezeval, po tem pa do denaSnjega dneva iz njega popolnem izostal. Zmiram je v njegovih govorih, Uli je spadalo k stvari ali ne pripovedal, da bode eosarfc pro-sil, naj mu odvzame tesko breme §kofijstva. Med tem je izgubii pri kranjskem duhovenstvu prav mnogo, do-bro se ve kedo je imenoval dekane, fajmoStre, prostav-ljal kaplane in koperatorjc, na dobre ali slabo niesta. Du je tako vecinom samovlastoo in kriviSno rav-nanje pri nastavljanji duhovenskih mest provzrofiilo v dezeii mnogo Skandala je razumljivo, tern bolj 6e so ve, da je bila vsemogofina sestra proti vsakemu, kateri se jej nij kljanjal brezobzirno. Gorje vsakemu lemenater-ju ali pa kaplanu, kt je pri§el na njen index, zgiibljen . je bil za .zmirom, na najslabsem rnestu je moral ostati, dokler je bilo mogo5e. Marsikateri kaplan in poSten duhoven, ki je ime! toliko ponosa, da se nij hotel UrSki kljanjati, je " soboto z veseljem uskliknil, da je zdaj hvaia Bogu urSkovanja za zmirom konee. Kar je razSkof Wiiimar dolgo prerokoval, je pred tremi lo-ti vendar, gotovo na veselje vsega duhovenstva in prebivalstva na kranjskem izvr&il, izaprosil je papeza dovoljenje, da odstopi kot ljubljanski iskof. Pa komaj je dovoljenje dobil, uz«> mu je bilo zal in drzal se ju fckotovskega sedeza ko smola, doklor ni-80 storili drzavni poslanci po interpelaciji in potem mi-nisterstvo odlofiilen korak, da je dr. Pogacarja predlnga-lo biti Skofom ljubljanskim. Kaka je bila situacija v ljuhljauskej fekofiji uied tem Casern, to jo grozovito. Brez vso discipline je duhovenstvo na Kranjskem bilo in godile so se <*tvari, ktero v nobiMii drug! skofiji no bi bile mogofce. Posebno zadnji eas, ko so easniki za-fieli pisati in dokazovati, kako strasmnlovastira Ijubljan-ski Skof borSte v Gornjem grad.i na &tajorskein (Ober-burg) in vG orifian ah pri Medvodih na Kranjskem, obe grnj&cmi ljubljanske skofije, je splavala po vod tse mala mrvicaspoStovanja do razskofa. Odgovora proti v „81o-venskein Narodu** navedenini faktom ui bilo nobenega, toraj vso resnica. Se zmirom je dr. Widiuar niislil.da bode osftil do smrti Jjubljiinski Skof, ali motil h« ,;o. Ko je zrericl, da je imenovan dr Popfsi^ar ljuhljan-skim ftkof'om, postal j<* silno jozon in hitro & jo pccol seliti v Kranj. Stolnenm kapitelnu, ki se je v potok od njega po.slovil, je jako osorno Sital, da samo t,n jo kriv, da zapnsti Ljubljano. Kar se sIovon.sk" nurodno-stt USe, je bil dr. Widmar zmirom protivnik njen. Sto-ril ni prav nif, za naro.lne zavode, in (w so mn je kak krojuer zmu/.nil z roke, padel je gotovo nomskutarKkiin drufitvom. Se nalog, ki ga mu jo nolozil ranjei blagi §kof Wolf, izdati drugi del slovarja v skoraj 15 letili nij izvrftil, brigal se je malo za to, kakor sploh za vse, kar je bilo slovenskega. Kako je bilo z njegovo auio-ritoto, kaze naj bolj to, da so ga zaC.eli po duliovnikiU izdrzani slovenski iisti napadati in to na naeiu, ki jc obudtl obfino pozornotst. No zdaj "je Sel. Sre&tn mu pot, mi ga ne bomo nikoli pogresali. Upamo pa za trdno, da bo njegov stol zasedel moz in to je dr. Pogaear, ki bode gotovo .0-vedel starodavni skofovski sedez do prejsne casti in ki bode kot naslcdnik nepozabljivega skofa Wolfa. vladal Ijabljansko skofijo v pravem krSauskein duhu, ki pa ne bode nasprotnik. nego gorki prijatelj svojega, naniree slovenskega naroda! In v to Bog pimozi! Iz Moziija na slov. Stajerju. 10. jul. (Izv. dop.) (Zvo-njenje zoper tofo.) — Vsako leto prineso razni listi za-iostno novico, da je tu in tarn strela nbila zvonilca zvo-nefega pod zvonikom.—«,Narolu, „Soeau in drugi listi so uze veckrat take ljudi svarili, t',«r govorili o veliki nevarnosti, v katero se podajo, kadar gredo zvonit o hudej uri. — Letosnje ial-jstne prigO'lby po vee kraji! potrjujejo zopet to.— Jedva zaeiicjo frni oblaki zbirati se, zakrijati ne-bo in Jupiter prion*1 blisb* zvijati, za prvo dol/.nost .si §teje j.meznar,* da teee poi zvomk in zvoni, kar se le da brez kouca in kraja, in v nekaterih krajih gorje nje-rau, ako bi opustil zvonenj^s in bi takrat toea pala! Uze o Bahovi vladi bila je izdana postava, vsled katere bi se bila imela ta ncvarna navada odpraviti, in zares je mnogc previdnih zupnikoy zvonenje o hudej uri odpravilo in to p< vsi pravici.—Da brez vseh ugo-vorov—vrazuih ljudij nij bilo povsod, je lahko verjeti, a razntnni poduk je—vraze predial.—Ne da se sicer do-kazati, da bi zvonenje strelo na-se vleklo, kakor se tudi ne more trditi, da je zarad zvononja strela vdarila v kako hiso, katere sicer ne bi bila zadela. Poglavitni nzrok, ki ne dopusea o nevihti zvonenja, ie nevarnost, v kateri je zvoni lee sam. On je nararec\ ko zvoni, v bas tisti nevarnosti, kakor bodalez, ki se skriva o zlera vreraeni pod drevo, da bi se ^umaknil dezju.M—Strela namrefi, naj-i-aj§e vdarja v visoke stvari, tedaj najrajse v kak stolp ali dervo, in se sploh zelo rada prijemlje kovinskih in mokrih stvarij. Glejte tedaj. oeitna je nevarnost, ki pre-ti zvonilcu ! Nij cudez dakle, ce se marsikteremu zvo-nilcu trud plaCa s tem, da ga strela—ubije. Da pak nevarnost, o hudi uri zvoniii ali pod zvoni kom ali pod kacim drevesom stati, bolj spoznate, povem Vam, kako da si je slavni Franklin izmislil strelo-ali bliskovod, to je, isti zelezni rog, ki je izpeljan iz zemlje ob zidu nad streho, da se po njem strela odvodi v zemljo.—Franklin je namre6 o budem vremenu na dolgi niti spustil v zrak zmaja (iintverna) iz papirja narejenega, ki jo imel Xelezno pokrilce.—Ear se zelezo zaene blesketati Franklin nit izpusti iz roke, ta hip sko&i strelna isiorica iz oblaka v zelezc; in zazge-se zmaj^ek z nitjo vred.— Prav tako visoki in mokri zvonik strelo na-se vleSe, in veeidel gorje, kdor takrat stoji pod zvonikom ! Nofiem nagtevati—vraz; ki so sem tor tj& ge raz-stresene mej Slovenei sploh o tem zvonenji; recem le, dajte jim slovo za vselej, in drzite se cerkvenega po-raena naSih zvonov, kateri nas vabijo le k molitvi, da milostljivi Bog odvrne od nas nesrefio. V ta namen pa bas nij treba, da bi zvonilec brez konca in kraja in bag sredi nevihte zvonil; zadosta je, da nam le naznani hudo uro, ki se nam bliza in nas opomni prosilne molitve za odvrnjenje hude uro. Vse drugi je prazno in vrazno.*) Politicni pregled. Zadnji teden so se po coli Avstdji brolo erne ma§e za ranjeoga cesarja Ferdinanda.— Na Oeskem so huteli Mladofahi u2e 6, julija osuovati velikansko slavnost na ^ast prvemu refor-raatorju Hus-u, ki je bil seigan v Kostnici; a vla-da je slavnost propovedala. Veudar pa so zdaj so-pet sliHi, da bodo Mladofohi slavili ta spomiu 15. angusta v Iragi in postavili Hus-u spomiwek, ki bode spomipjal jih staro slave fioskega naroda v husiiski vojski.— Cesarica Ana, soproga ranjeega cesarja Ferdinanda L, ostane v Pragi in ne pojdo v Solnograd, kakor so porocali nekateri listi.- Slifti ho, da ne bo dolgo, ko postane kak nadvojvoda nainestnik na Ueskem in ko m bodo jsafole debiti priprave za kronanje naSega Cesarja v Pragi.-— Ylak, s kaferim se je odpeljal nemSki krou- :inc k Diuiaja, jo pri postaji Haag zadel v drugi te^ovlak, vsled cesar je inasinist ostal mrtov in dvo drugi osohi ste bili ranjoni. Lehko bi se bila «go- dila ^e ve6a nesro^a. Ker so nomftke novino tako legale o pri-tiskanji Italijanov v Dalmaciji, posebno WN. Fr. Pr./ so sedaj tudi itulijanski listi polni popisov, kako so Balijanom hudo godi. Zarad tcgaje italijanski minister poslal naseiuu ministerstvu v tem o/jru vpra-ianje, na katero se jo iz Bunaja odgovorilo, da so vsi dotiSni dopisi bili pretirani iu laiigivi. Poljski wI)zieniiika pravi Ochom, naj popustd pasivno politiko, po tem se Poljaki I njimi zdru-2ijo. — V Brnu bi bilo te doi kmalo prislo do velike rabuke; vojaki so u2e hoteli streljati na delalce, ka-terih 2ene so jim kazale svoje otroke, naj jih po-streljajo. Mej delalci in fabrikanti nij raogofo po-ravnave, oboji so drze strogo svojih tirjatev. Ker je reS nevarna, so v Brnu vojaki zmeroni priprav-ljeni.— Hrvatski list „ObzorK se jozi Lez Slovence, ker simpatizu.iejo z Makancem in pravi, da politika Sloyencev nijma jasnih ciljev, da so se na§i prvaki bali od nekdaj vsacega cina za slovansko solidar-nost i. t. d. Res je, da ljubljanski prvaki vganja-jo od nokdaj cudno politiko; a vocina sloveiiskega naroda resno zelji solidarnosti z Hrvati in bode od svojih zastopnikov zmeroni bolj tirjala odloCnejse politike v tem obziru.—-Na Hrvatskem Makaneeva stranka mofino raste; oni dan je bil shod te stran-ke v Bakru; 18. t. m. pa bode v Zagrebu. Voli-tve na Ogrskem so konSane.—Voljenih je 304 vla-dnih, 17 konservativnih, 30 skrajnih, 14 oppozici-jonalnih Sassov in 7 narodnjakov (Slovanov.) Slo-vani so torej zgnbili skoro vso. 3 miljone Slovakov ima samo enega zastopnika. Madjari bodo vsled te zmage postali §e bolj oholi in Slovane Se mo6uej-§e pritiskali, kakor dozdaj. Sreca §e, da madjari-zem nijma kulturne mofii.— V Hrcegovini se je vnel sopet boj mej Turki in kristjani, vsled cesar je poslala tudi Avstrija nekoliko vojakov na mejo.— Na Srbsko je Avstrija poslala druzega diplo-matieuega agenta, kneza Wrede, ki je bil dozdaj *) Sveta doi«no>t vsem intclijjentnim ljudem, katerim je da-tio fJveti raeju narodom, pose'ino pa duhovnikom in uciteljera je, da priprostega kmcta skuse prepricati, da zvononjc nesrece nc odvrne. Saj ipak Slovonec ne ostaje vec itak trdokorno pri svojih trditbah, a samo j asn o do ka zat i rau je treba, ne pak ga be-gati ali celo njegovo nevednost rnorcda so zlorabiti, kakor je to racnda nekdaj sfcoril nekdo v B......h reko* kmetora: „Doklcr scm jaz pri vas, so vara nij bati toce." K<> vender enkrat toca pobije in ga kractje vsi zalostn* prido praiiat, zakaj jim nij pomagal, iz-govarjal se je, ces, da nij mogel Btoce odvrniti", ker so ga obi-sk
  • obhaja v nodoljo 18. t. in. sedmo obletnieo z g o d b o, p e t j o in, d r a rn. i gr o in 1 o t o r i j o.—-Ziieotok koneerta, pnkntorim bodo svi-r«U septet 17. peS polka, je ob 4 uri, ziifietok besede o b 7 uri z v e 6 o r. Za n a u d o vstop 40 n. kr. K tej Hvccanosti vljudno vabi vse C. g.g. ude in rodoljubo „&italDicni odbor."— (Vmor), v Steverjanu jo nodeljo po nofii umoril sin neccga premo^nega posestnika sina ubozega kolona. Bila sta uze mnogo casa v sovraStvu, nodeljo se skro-gata v neki kremi in 19 letni umorilec zabode svojega 24 letnega nasi^rotnika tako nesre&no, da jo po spreje-*JJ sv. oija v hudih bolefiinah umrl. Morilca je lastni oee v ponedeljek v Gorici sodniji izrofiil. (KmIco nek»terl Lu|»nni neralhntarlju pa l«. Skutttrijo.; Nek raladenefi iz Brd pride do zdravnika dr. II. v Gorico po neko sprifievalo; dr. B. mu ga na-pravi v slo venskem jeziku; a zupan in vikarij v Stverjanu sta na to sprifievalo potrdila v nemSkem jeziku to, kar je rodoljubni g. zdravnik napisal v domafiem jeziku. Nek-do je vprasal po uzroku te nedoslednosti, na kar mu j»i bilo rcLono, da gosposka bolje razumi nemSko. — V „G!asu" jo nekdo pohvalil tajnika K. m K., da vse slo-vrn^ko pi so in prav ta tajnik je napisal ono nemSko potrjilo na slovensko sprifievalo. Oa zdravnik slovensko pi§e, pa slovenska Xupan-stva in vikarij mu nasprotvajo, kam pridomo ?! V Grgarji sem tedni videl na hisl stupaua eno tablOBVonditatabacco", kakor bi bil Grgar na Italijanskem; fcupanski pefiat grgarski je pa neraSki: „Gemeindearnt Gargaro."—Kaka doslodnost, kaka zavest in kako rodoljubje je to ?! ob obfinem zboru politifinega druStva „Edinosta za tr-ia§ko okolico pri Sv. Ivanu 11. julija. Predsednje J. Nabergoj, zapisuje J. Dolinar, vlado zastopa komisar V i d i c, nazocih blizo 60 udov. Podpredsednik N a d 1 i § e k naznani, da jo odbor v zad-nji seji izvolil za pvedsednika g. Nabergoja, kar nazo-h\ na znauje jemljtjjo se ^ivioklici. Nabergoj sena kratko pa jedrnnto zahvali za skazano mu east dostav-si, da je zarad mnogih opravil le tezko prevzol to breme, po tem pa odpre debato o I. tofiki dnevnega reda. K besedi te prvi oglasi g. T r o b o c in nasvetuje, da gledo na storjene priprave in objave naj bi se vendar izdajal lastni list in sicer s 1. avgustom pofienSi. NadliSek nasvetuje, naj bi se rajgi en 6as z „So5ott poskusilo in 6e so bo videlo, da „So6.xK ne v-streza, po tem naj se zaene §e le izdajati lastni list. (Dobro). P i p an pravi, da se je enak sklep uze storil na Proseku, da je na vsak nacm bolj prakticno, Se se „So %" pripozna'kot glnsilo nBdinosti" tudi iz ekonomicne-ga stali§6a, kajti novega lista bi stal fcez 7 soldov vsak iztis, „Soca« pa bi bilo veliko boljSi kup, ^oSa* pa je tednik, trzaski list pa bi izhajal le vsakih 14 dm.— Nadalje ima nSofia" sposobno urednijstvo, dosti sodelal-cev in je posebno po Primorskem niofino. razsirjen m priljubljen list. V Trstu vsega tega nij; ce pa sagoto-vimo .Boil* dober obstanek v Trstu, nam nasi goriski bratie ta list pripnste in oni ga bodo po tern gotovo izdatno podpirali.- Sofiaui so pokazali, da so pravi ro-doljubi; tudi mi bi raorali taki biti in no bi smell m-riti nesrofinega partiknlarizma, katen j« pravo proklet-stvo Slovanov. Predlaga torej zdruzenje z ?boeo. Cestiti Krizman se cudi, da se je refi tako zasukala; on je proti zlruzenji z Sofio" ker nacela „Sofiea se ne strinjajo z nafieli „kdmosti BSofa je { liberalna,liberalizem pa je poguben .Soca naj prev- ! zame nase nacela, pa se bomo * njo zdruzihjkajtibolj- j gi nobenega lista. kot slabega. Zraven tega pa bi po- . trebovali iai »ukuj en list, za zdaj le dvakrat na roe- | sec, kesneje tednik. Glede na vso to poupira Trobfiev j PW °P*ipan odgovarja. da so nacela BSoJo« tudi na-fiela vsih zavednih trzaskih Slovencov, da je so le do- j nes zvedul, da „Edinost* se ne strinja z geslom: „\ so za narod, oraiko in svobodo." Kar zadeva sredstva, je resnifino, da nam priraanjkuja denara pa delalmh raoei, kaiti le 8 gospoda jaz v Trstu poxnam, ki In bila temu ; poklieu kos in se ta dva sta vezana. Sofiani delajo ne- , sebifino za slogo. fcalilo we je, da fiest predgovornik ; graja ^oco*, kateri je eden najboljSih hstov, kar Jih : 30 se na Slovenskeni izhajalo; jaz bi se kaj povedal pa j ozir jemljetn na prosto besedo. ,„,.., Cest. Krizman pravi, da nij tako obfiutljiv, ka- i kor predgovornik, ki ga tozi tako rekofi, da m mara za slogo, ,So«a" zastopa eno stranko, to predgovornik sam pripozna in fie bi se mi z „Soeo- zdrnzili, vdali bi se tej stranki.— Da jo nSofia-< dobra, o tern se no bom prepiral, vsak fclovekima glede tega svoj okas, da pa ne prideino ob veljuvo, vstvarimo si svoj list. Tro bee porofia, koliko bi atala wSo&r in koh-ko doinafi fiasnik. Dolinar povdarja, da v Trstu nij m^.ogo du-Sevnih mofii in da je potrebno ter dobro, da se napra-vi pogodba z „Sofio!t, katera bo gotovo ugodna in ma-terijaluo lozeje dosegljiva, kakor pa lastni fiasnik, ki bi ishajal le vsakih 14 dui, mej tem ko „Sofia" vsaki 8 dan prjnese dosti podufinega berila. Cest. Krizman ne ugovarja temu glede dnSev-nib mofii, kar se pa tifie raaterijalne strani, bi morali list podpirati iz rodoljubja, i-t list bo gotovo prav dobro izhajal za zdaj vsakib 14 did.— P i p a n Se etikrat govori za zvezo in vabi ravno nazofiega* ureduika „Sofie", ki je tudi ud „Edinostia in kateri je bil od odbora v Trst povabljen, da se izjavi glede nafiel „Sofieu, po tem pa opoiainja nazofie, da se ne prenaglyo ter pofiakajo saj se do konec leta, do ka-terega fiasa naj se ali „Sofiatt v Trst preseli, ali pa naj se ustanovi no? fiasnik za vse Primorsko. B o 1 e n e e pravi, da je zdaj primoran govoriti, ker je pozvan in ker se bofie ^Sofia1* deaiti v obtozni stan zarad njenib prineipoT.— Se zadovoljnostjo kon§ta-tnje, da je „SofiaK zmerom zvesta ostala vprogramuiz-povedanim nafielam in da nij ona kalila niira, pafi pa druga stranka, katera je provoeirala prephr. — j-Sofia* zagovarja nafiela narodnosti in prave svobode, v verske zadeve se ne me§a.— Teh nafiel bi se moral drzati vsak narodnjak, fie bofiemo dospeti do kakib uspehov. Mej Soco in trzaskimi Slovenci je bila od prvega zacet-. ka, dozdaj se precejsna solidarnost, to hofie podreti ne-srefini partikularizem in prav za to smo mi Socani, v katerib imeau imam east Vas tukaj pozdravljati, pri-pravljeni tudi kaj zrtovati, da se le edinost ohrani in da tudi v Trstu ne nastane prepir; prav zarad tega smo Yarn nesebifino ponujali svoj list kot skupni organ in §e celo pripravljeni, smo vdati se Vam tako dalee, da list prenesemo v Trst.- To sem opazil. dalehko vsak-do sodi, kje je rodoijubje, kje sebifinost; sicer pa po-skusite z svojim listom, koiikor Yam drago, da le ima-te zmerom pred ofimi korist domovine. Oest. Erizman zanikuje, da bi bila nSoca" zmerom ostala pri prvotnih nafielib, s konca je mirno, poz-neje strastno pisala, ne razumi zakaj bi se ravno „Edi-nost" morala zediniti z nSofio41, naj se poprej zediniti obe stranki na Gonskem in naj neba eni all drugi list. D o 1 e n e c odgovarja, da mu je glede njegove o-sobe vse eno, fie v Trstu izhaja list ali ne in da je sem prisel le na veckratno vabiio; nadalje pravi, da vsak pazljivi citatelj „Soie" ve, da se je ta list zmerom dr-zal enakih nafiel in da nij nikoli provoeiral prepir, am-pak samo branil svojo stranko in postene Jjudi, katere so drugi zafieli strastno napadati,—da Sofiani so zmerom pripravljeni zediniti se in spravo narediti, koiikor se more to zgoditi fiastno in narodnim pa pravim svo-bodnim nafielam primerno. Pozar pravi. da je najboljse fie senapravisaj za-fiasno pogodbo se „Sofiou. ker je najboljsi list in po njegovem mnenji v dubu fiasa pi.san, tako, da se lehko iz" njega zajemlje prav mnogo vsakovrstnega poduka. Predsednik Nabergoj naznanja, da je z ozirom na uze zadosti dolgo raspravo debata o prvi tofiki sklenje-no in vabi nazofie, da poprej glasujejo o Trobfievem predlogu, naj se ustanovi fiasopis v Trstu in naj se po mogofiosti zaene izdajati vze 1. avgusta. Ta predlog je sprejet z vefiino glasov, vsled cesar pade predlog g. Pipana. _^__—1— (Konec prih.) pevskega dru§t?a ^Slavec" v Gorha, osflomnega ? spomin prihoda Njegovega Veli€*estfa, FranciSka Joiefa I., v Gorico dnb 4. aprila 1875. §. 7. JDdinosU udw a) pevajocih. Pevajofii udje imajo se udelezevati pevskih vaj, vsak pri svojem prvskem oddelku. K glavnim (generalnim) poskusnjam se pa shajajo vsi na enem faraji, ki ga odlofiuje in naznanja odbor od slufiaja do sluSaja. b) podpirajofiib. . Potlpiratelji imajo pospeSevati dru§tveno namer v pervej versti s tem, da redno plafiujo odlofieni donesek; prizadevajo naj si pa tudi frilobiti drn&tvu novih pod-pirateljev, pevajofiih udo??in*ustanovnikov. §• 8 Pevajofii in podpirajofii ndje pa morajo na tanjko izpolnovati drustvena pravila in skiope giavnih obfinih zboror. §. 9. Prislop k druMvu. Kpeniiuf«kr-jevi na Travmku. i Zavarovalno drultvo Avstro-Ogrsko „VIKTOBIJA" ustanovljeno leta 1865 Ustanovna glavnica1 po pravilih . . . f. 2,000,000— Vplafiaui denar....., , . w 1,000,000— Reserve na strani...... . „ 1,419,221.95 Letni dodatki ......... n 3,146,082.17 prej^mlje po nizki ceni: a) zavarovanja proti poXarom. b) Zavarovanja na zlvenje na razne nafiine. Podpisano ravnateljstvo naznanja da s 1. junijam je osnovalo v Goriei glavni zastop, katerega je izrofiila gospodu. mm'«*A*ttt-WM. msmM.mxm> Prav temu g. Jozefu Salsa se je izrofiilo tudi glav-no nadzorstvo za goriSko grofijo, vsled fiesar so pro§e-ni podzastopniki in zavarovanci, ki so se dozdaj obra-fiali direktno na zastop v Trstu, da se odslej v vsih zadevah obrafiajo na imenovanega g. J. Salsa.— Zastop zavarovalnega druztva ^VIKTORIJA" P. F. Toninl A. Sellm. Neobhodno potrebno za vsako druzino je tekoce i»llo Toiiequiii (iz smole Tonoquin ime-novane) patentirano od c. k vl»de oWh dr* zavnib poloTic, ima ˇ seM vs« sdrwvilne mof * Klndi ter slepi«]e k»2o. Na tinoce 03eb, ki rabijo to lepoticno milo je zgabilo sfiasoma vse koJne napake, kakor so soffit-rel««l, pt-«e« Uolice, ixp»lHJ mehur-cfae nenavadno rudf cost Uuitx itd. itd. injzadobilo lepo, zdravo elasticno f(l»dko k«»io, kakor je po-trebna zi lep feint. Za otroke, katerih koza je se tako mlada, je to e#iti» milo, katero se sme ra-biti brez strahn za bodocnost. V kopeljl je to milo boljse od vsacega dru-zcga. Edin.t zaloga: \V. HENN naDunaji, Josefstadterstrasse, 53 in dobi se tudi v renomirnnih i>rodijalnicab parfumerij po 75 soldov steKlenica, v zabojckib po 3 steklenice f. 1.80 in po 6 steklenic f. 3. — Odposlje se proti predplacilu. po posti ali pa proti povzetjn, Prodajalci dote odstotke (rabat). ir Lasiaiik YIKTOR DOLENEC. Izdavatelj in za urediiistvo odgoyoren; ALOJZIJ VALENTINdl0. — Ti&kar: PAT1MOLL1 t Gorim.