PRI IOCA
^ DOMOVINI
Leto VIII. V LJubljani, dne 20. septembra 1033.
30. štev.
Sedemdesetletnica smrti narodnega prosvetitelja
Preteklo soboto je poteklo 70 let, odkar je zatlsnil svoje blage oči eden največjih sinov našega rodu Anton Martin Slomšek, kne-zoškof lavan-tinaki. Š svojim delom je rešil našo štajersko, da je ni zajela povodenj nem-štva. Učil je naš rod ljubezni in zvestobe do Boga, domovine in jezika. Njegova dela bodo ostala večna kakor njegove pesmi, k—or . jih pojejo še vsaka Bloven-ska usta: Preljubo veselje oj kje si doma ... Slava njegovemu spominu.
Poklonitev primorskih Sokolov kraljevi družini
Prejšnjo nedeljo so se v Novem vršile velike svečanosti: primorski Sokoli so se poklonili kraljevi družini. O teh veličastnih manifestacijah je obširneje poročalo po-nedeljsko »Jutro«. NJ. Vel. kraljica Marija je prisostvovala svečanostim s prestolonaslednikom Petrom, kraljevičema Tomislavom in Andrejem, z grško princesa Marino, sinom kneza Pavla in dvorno damo Djundjersko
Blagoslovitev zastave rušilca »Dubrovnika"
Preteklo nedeljo je bila na svečan način posvečena zastava naše nove vojne mornarice »Dubrovnik«. Kr. brod »Dubrovnik«, prvi razarač naše vojne mornarice je bil zgrajen pri Yarrowu v Glasgovvu. 2e na poizkušni vožnji 14. maja letos je pokazal mnogo odličnih svojstev. Zastava je dar mesta Dubrovnika. Ze zgodaj v jutru se je opažalo veselo razpoloženje in ob 8. je bila zbrana velika množica ljudi na Pilah. Odtod je povorka krenila v Gruž, kjer je na Novi obali bil privezan ponos našega Jadrana, kr. brod Dubrovnik. Ko je vojna glasba odigrala »Triglavsko koračnico«, je mestni načelnik g. dr. Miče Mičič z lepim govorom pozdravil Dubrovčane, naglasil njihovo delovanje v pogledu pomorstva iz davnin, ter se zahvalil g. Vasiču, poveljniku podmorske eskadrile in kraljevemu odposlancu, nakar Je izročil zastavo poveljniku »Dubrovnika«. Najprej Je zastavo posvetil na pravoslavni način prota Božidar Mi-trovič in nato don Niko Cevanovič. Posvečenju je prisostvovala nepregledna množica iz Dubrovnika in okolice ter mnoge ugledne osebnosti.
Nova šola v Ravnah pri Šoštanju
Dolga leta, vse do 1929, je prostrana pokrajina Ravne nad Šoštanjem imela samo ekskur. šolo, zdaj pa se postavlja z ličnim novim domom prosvete, za katerega sta si pridobila največ zaslug sreski , šolski nadzor. Grmovšek Miloš ter župan Novak Anton iz Družmirja. Nova šola je stala dosedaj okrog 450.000 Din. Sam šolski vrt meri 20.5 arov in ga je iz puste la-porjeve njive znal predelati tamošnji šolski upravitelj v sliko celotnega vsakovrst. cvetja in žlahtnega sadn. drevja, šola ima tudi svoj vodovod. Po vsej svoji ureditvi in podobi Je Ravnam res v kras.
Novi gasilski dom na Bizeljskem, ki so ga zgradili z veliko požrtvovalnostjo. Ni M popolnoma dograjen, a je že zdaj kras vse| lepi obsotelski dolini.
Vzor ljudskega vzgojitelja
Najstarejši med vsemi v LJubljani živimi učitelji je upokojeni nadučitelj g. Martin Breznik, ki se je rodil 11. septembra 1850 v Vojnlku pri Celju in je aktivno služboval polnih 40 let. V priznanje te službe je dobil v Mariboru zlato kolajno. Po upokojitvi pa je privatno poučeval polnih 8 let na obrtnih, trgovskih ln gozdarskih Šolah do 1918. Vse osnovne dole, na katerih je služboval, so se pod njegovim vodstvom razširile v 3, 4 in 5 razrednice. Prva njegova služba je bila v St. Jakobu ob Savi, potem v Ljubnem v Savinjski dolini, v 2e-talah, v Trofajah, pri Sv. Marjeti ob Pesnici in v Jarenlni. Enako vzorno in uspeSno kakor v Šolah pa je deloval vsa dolga leta tudi na vseh področjih splošne prosvete in narodnega gospodarstva.
Zlasti v gospodarskem pogledu je bilo važno in uspešno njegovo delovanje, kar dokazujejo že naslednja njegova priznanja: Nekdanja štajerska kmetijska družba ga je odlikovala s srebrno kolajno za njegov sušilni aparat. Od vodstva razstave na Dunaju, kjer je razstavil po svoji metodi posušeno sadje, pa je prejel nagrado 50 goldinarjev v zlatu. Pohvalno priznanje mu je izročil tudi v imenu Kmetijske družbe v Ljubljani dr. Bleiweis leta 1872. za njegova navodila o semenarstvu, zlasti pa o izreji krompirja iz semena in presajanja sadik kakor pri zelju m čebuli. Zastopal je načelo, da se mora vršiti vse naravno, kajti z rezanjem gomoljev krompir naposled celo propade. Po 60 letih ae je izkazalo, kako pravilno je bilo njegovo naziranje. Leta 1872. so obširno pisale »Novice« tudi o vzornem herbariju, ki ga Je nadučitelj Breznik poslal Kmetijski družbi za razstavo na Dunaju.
Pa tudi drugače je lnlcijativno in požrtvovalno pomagal kmečkemu prebivalstvu. V St. Jakobu ob Savi se je leta 1872. boril za zgradbo mostu preko Save. Sam je izdelal načrt in ga predložil deželnemu zboru, o čemur so takrat tudi obširno poročale »Novice«. Načrt je bil sprejet in pozneje uresničen. Nekdanja štajerska Kmetijska družba je priporočala že pred 30 leti, naj se pred mrazom in pozebo v maju Varujejo nasadi s kajenjem. Te predloge je Breznik po vsej svoji okolici praktično uveljavil ter dosegel velike uspehe. Tam, kjer so po njegovem vzgledu sredi noči smodili in žgall grmovje, so Imeli najboljšo sadno letino, drugod, kjer niso kurili, ali pa so to storili prepozno Bele proti jutru, je mraz vse uničil.
Ko je po dolgih letih stopil v pokoj, Je svoje sposobnosti ln svojo vnemo posvetil druStvu upokojenega učiteljstva ln vedo o tem največ povedati vdove ln sirote učiteljskih upokojencev. Pravicoljuben in nesebičen do skrajnosti se že od nekdaj ravna po geslu: Vse, prav vse ca druge, nič za sebe.
Zglednemu ljudskemu vzgojitelju g. Martinu Brezniku želimo, da bi Se dolgo zdrav m krepak užival zasluženi pokoj ter se veselil priznanj, ki Jih razvoj gospodarskega in splošnega življenja izkazuje njegovim idealom.
Slika levo i
Slavje slovenske pesmi
Pevsko druStvo v St. Rupertu v Savinjski dolini bo proslavilo v nedeljo 2. oktobra v Gasilskem domu v Trna^i 20-letnico svojega delovanja z velikim koncertom ob sodelovanju pevskega društva »Savinjski zvon« iz St. Petra in cerkvenih pevskih zborov iz Braslovč in St. Pavla. Nastopi 80 pevcev in pevk ter obeta biti prireditev velik dogodek za Savinjsko dolino.
Na konjskih dirkah v Polju
Za konjski šport je pri nas veliko zanimanja, kar lahko sklepamo po konjskih dirkah, ki so vedno dobro obiskane. Preteklo nedeljo so se vrSile v Polju letošnje dirke ob obilni udeležbi.
Na prvi sliki je vozač Marinšek iz Ljubljane, ko vozi v veliki dirki mesta Ljubljane z 8-letnim Lovčenom prvi skozi cilj, na drugi pa je Ivan Krušič iz Most s svojim 14-letnim konjem »Posilnim«, ki je zmagal v dirki Monte Christo.
Nov predsednik višjega deželnega sodišča
Nj. Vel. kralj je imenoval za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. Ivana Vranči-ča, dosedanjega apelacijskega sodnika istega sodišča. Vodstvo naše pravosodne uprave prevzame torej odlična pravniška moč, ki ima ravno tako kakor njen prednik, upokojeni predsednik g. dr. Rogi-na, velike zasluge pri organizaciji našega pravniStva.
Novi predsednik Je ljubljanski rojak. Rodil se je 1875, študiral je gimnazijo sprva v Novem mestu, pozneje pa ▼ Ljubljani, kjer je maturiral 1894. Pravne študije je dovrSil na Dunaju, 1900 pa je bil sprejet v prakso pri deželnem ■lodišču v Ljubljani. Sodniški izpit je napravil že 1902 v Gradcu. Kot pristav je služboval tudi v Kostanjevici in v Kamniku, 1. 1912 pa je kot okrajni sodnik in kot predstojnik okrajnega sodišča nastopil službo v Ilirski Bistrici. Iz Ilirske Bistrice je bil kot rez. oficir poklican v vojno službo, po prevratu se Je vrnil v Ljubljano, kjer Je postal decembra 1918 svetnik deželnega sodišča, dodeljen oddelku ministrstva pravde. Vzorno Je uredil naša sodišča ter tako s svojimi Velikimi sposobnostmi mnogo koristil mladi državi. Svetnik višjega deželnega sodišča je postal i. 1920 in udejstvoval se je kot vizitator naših sodišč. Ko je bil 1. 1924 ukinjen oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, Je Se vedno ostal sodni inšpektor, poleg predsedstva civilnega senata pa je vodil tudi centralno knjižnico v justičnl palači.
Gospod predsednik Vrančlč je svoje velike sposobnosti pokazal v pravnem In upravnem pogledu, bil je na vseh svojih službenih mestih vzor sodnika, kajti poleg priznanja v vseh pravniških krogih je bil vedno deležen tudi največjega zaupanja in spoštovanja v javnosti, ima pa tudi velike nacionalne Basluge ln osebne vrline, ki so povod splošne zadovoljnostl zaradi njegovega imenovanja.
Smrt rojaka v VVestSaliji
12. septembra je zadela v jami kap tuhinjskega rojaka Janeza Baloha, starega 53 let. Pokojnik je bil član slovenskega podpor, društva v Stoppenbergu in njegov predsednik od ustanovitve. Polnih deset let je vodil Slovence v Stoppenbergu, deset let se bil za ohranitev slovenskega rodu — dokler ga smrt ni rešila vsega boja.
Z zastavami so prišla katoliška društva iz Buera, Karnapa in Gelsenkirchena. Poleg teh je bilo zastopanih še štirinajst slovenskih društev s člani in predsedniki. Zastopana je bila s svojim predsednikom gosp. Pavlom Bolho tudi Zveza jugoslo-venskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, h kateri je pripadalo tudi pokojnikovo društvo.
____ . tj^uIMlKO
OUe
Zadala Dot ponesrečenih tujskih legionarjev alžirske katastrofe pri Tlemencenu
Ka] vse ri ljudje umislijo
Prizor, ki so ga fotografirali v nekem kopališču blizu Londona
Ivo Hvastja t
Na svojem domu v Savljah 41 je umrl pretekli teden ugleden posestnik g. Ivo Hvastja. Bil Je odličen napred-njak. Iz te pa je sledilo yse drugo — ln je njegova globoko doumeta naprednost pretvorila njegovi najljubSi vasi v moderen kraj, njegova naprednost je zgradila kmetovalcem moderno strojno zadrugo in njen zadružni dom, dala ljudem električno luč v hiše, hleve ih na cesto. Njegova praktična naprednost Je dala dekletom prvi gospodinjski tečaj, Sokolu je dala pravilna pota in lastno streho, a najjačje je bila vrinjena ta Hvast-nikova naprednost v naš občinski odbor, kjer se je baš zaradi njegove kontrole in drezanja napravilo marsikaj dobrega, kar bi sicer ne bilo nikoli izvršeno.
Soustanovil je prvo našo hranilnico ln posojilnico itd. Bil je vnet razširjevalec napredne knjige in časopisja in bil je oče našega naprednega političnega združevanja. Vsepovsod Je^lelal in tudi mnogo naredil ln mnogim koristil.
Mož bi bil zlasti zdaj, ko je onemogočen bratomorni boj ln ko so odrinjeni zdražh»-J- magogi in krivi preroki, zlasti za te čase bi b"	i. Ježica takega telenta, toli-
ko	iža morda ne bo nikoli več
'z zakrknjene, mračne Je-tlovensko trdnjavo, dal je ■>bre, zdrave smernice. Po->je odlične uspehe dosegel č v boju z brezobzirnimi v Ježica globoko klanja nu iskreno priznava za,
Prizorišče nesreče v severnem Alžiru, pri kateri je izgubilo življenje 70 legijonarjev, okolu 200 pa Jih Je bilo življenjsko nevarno ranjenih.
Kako lepo skrbijo za pohabljeno deco po svetu! V Berlinu imajo bolnico, kjer se lečijo ln vdajajo pohabljenci. Otroci prirejajo tudi gledališke igre, da Je njihovim sotrpinom
krajSi čas
Nesreča legionarskega vlaka
Pohabljena deca Igra za sotrpine
wmm •T^gur
.-t^nsfT^r * j i

-----
V, > i« ~<

' " . 4	Jf M
	
Slika levof
Pouk za obrambo pred strupenimi plini
V Rusiji je pouk o ravnanju civilnega prebivalstva s strupenimi plini napredoval tako daleč, da se učijo uporabe plinskih mask že šolski otroci
Slika desno:
Polet čez Mount Everest
26-letni lord Cly-desdale, znani angleški športnik in najmlajši član angleškega parlamenta, zaključuje priprave za polet čez Mount Everest najvišji vrh naše zemlje. Nadeja se, da se mu bo posrečilo doseči višino 9000 m. Njegovo letalo bo posebne konstrukcije ln bo Imelo tudi napravo za kisik.
Slika levo v sredi:
V Londonu Je bila nedavno parada najstarejših angleških bojevnikov. 10.000 udeležencev borb v Sudanu, burske vojne in bojev v svetovni vojni je defiliralo pred angleškim šefom generalnega štaba in londonskim županom
Razorožena Nemčija v orožju
Parada angleških bojevnikov
Nemci manevrirajo tudi z oklopnimi avtomobili, ki so jih pripeljali na vaje v dolgih kolonah.
Slika levo spodaj:
Neprestano pišejo nemški listi, da je Nemčija brez orožja, medtem ko se drugi oborožujejo. Pa vendar ima sedaj Reichs-wehr vojaške vaje, ki v ničemur ne zaostajajo za manevri drugih držav. Na sliki zgoraj vidimo prevoz oklopnega avtomobila čez reko Odro, spodaj nesejo vojaki orjaški ponton.