M 1 a d i n i. (Praktična obravnava pesmice št. 9. v drugem berilu str. 8.) a) U v o d. Kako se imenuje ona človcSka doba, ko smo mladi? (Mladost.) — Kako pravimo mlademu človeku? (Mladenič.) — Ženski ? (Mladenka, deklica.) — Mlade ljudi nazivljamo sploh mladino. Ali ste vi mladina? (Da, smo.) — Ker ste pa v oni dobi, ko hodite v šolo, pravijo vam? (Solska mladina.) — Kdaj izgubite to ime? (Ko nehamo hoditi v šolo.) — Koliko časa hodi vsak od vas v šolo? (Šest, osem let.) — Kaj dela človek torej po največ, dokler je mlad? (Uci se.) — Ali se učimo samo zato, da znamo lepo odgovarjati, ali za to, da nam bo kdaj koristilo ? (Zato, da nam bo kdaj koristilo.) — Kdaj koristijo oloveku ti nauki? (Ko doraste.) — Torej na starost si ve pomagati vsak sam v vsaki potrebi. S svojim znanjem si pridobi, če je tudi pošten, dobro službo ali premoženje. Kaj inora delati mladina v mladosti, da bode bolj srečna na stare dni ? (Mora se pridno učiti.) — Učiti se mora v mladosti, dokler je še čas. Kdo mi ve inienovati žival, ki dela pridno, dokler je še čas, po lotu, da inia o čem živeti po zimi? (Bučela, mravlja.) Nek moder mož tudi primerja bueelo in mladino tako-le: b) U c i t e 1 j p r i p o v e d u j e v s e b i n o pesmi v prozi, n. pr.: _Mladina! Glej, trudaljubne (marljive) bučelice nabirajo med po cveticah in skrbe že v gorkem poletji za zimo. Mladina! Učisenanjih: delaj skrbno v mladosti in v starosti bodeš srecna!" c) U c i t e 1 j p o n a v 1 j a z v p r a š a n j i vsebino. e) Učitelj čita sam, zanjiramorda še kak bolji ueenec. d) I s k a n j e m a n j z n a n i b b e s e d. Citati je vsako kitico posebej in zamenjati ali kako drugače pojasniti neznanke. N. pr. Kaj ljubijo bucele, ce so trudaljubne ? (Trud.) — Torej rade delajo? (Da, rade.) — Kakšne pa so, v.e rade dolajo ? (Pridne.) — Na mestu trudaljubne pravimo lebko torej tudi ? (Pridne.) — Še drugače ? (Marljive.) — Besedice ,,po cvetji" leliko zamenjamo ? (Po eveticah). — Kako skrbe bučele za zimo? (Da si nabirajo raed za hrano po zimi.) — Kdor dela skrbno, ali dela tudi rad? (Da.) — Ali ga treba priganjati? (Ne.) — Zakaj? (Ker dela sam rad.) — Zato, ker sani skrbi, da bo prav delal in mnogo naredil. Ali živi srečno, kdor ima srečne dneve ? (Da, sreeno živi.) — Ce pa koga na starost še to teži, kje bo jedel, kje spal, v kaj se oblaeil, ali je tak človek srečen? (Ne.) — Zakaj ne? (Ker ima skrbi.) — Ako ima kdo v pozni starosti sreone dneve, ali jih je imel tudi že prej, ko ni bil še star? (Tudi prej.) — Vse svoje dni je preživel srečno. e) Splošno ("itanje. /¦) Nanion pesmice. V katerem letnein oasu si nabirajo bučele medu za zinio ? (Po letu.) — Ali si ga ne morejo po zimi? (Ne.) — Kdaj se mora pa človek nčiti? (V mladosti, dokler ima še čas.) — Kaj mora torej delati mlad človek? (Mora se ut-iti, da bo srečen na stare dni.) — Katero živalico mora mladina posnemati? (Buoelo.) — Kako se mora torej učiti ? (Pridno, skrbno se mora uciti mladina, da bode srečna na starost.) — Še ti! Ti! Ti! y) V p o r a b a. 1. To berilce se laže čita kot druga navadna. Kakšne vrste iraa po dolgosti? (Kratke.) — Po kolikaj skupaj ? (Po štiri.j — Takenm berilcu pravimo pesem. Poiščite še katero! 2. Ozir na vejice v čitanju. 3. Ozir na nadpieje in piko. 4. Klieaj. 5. Učenje na pamet. (Opomnja pisateljeva: Ta pesmiea bi so dala zbog svoje didaktične tvarine obravnavati na dolgo in široko; toda, ker se nam ponuja večkrat prilika, da poudarjamo slično svrho, ne smerao se spuščati predaleč, če hocemo v jednem letu obravnavati vsacega nekaj.) ivo TroSt — Ra/drto.