45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije Zbornik referatov strokovnega posveta: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Idrija, 8. oktober 2021 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije Zbornik referatov strokovnega posveta: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Idrija, 8. oktober 2021 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije Zbornik referatov strokovnega posveta: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Izdal in založil: Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija Odgovorna urednica: Tatjana Dizdarevič Lektoriranje: Metka Rupnik Oblikovanje: Uvid.si d.o.o. Fotografija na naslovnici Jašek Borba (Frančiške), Idrija: Žiga Okorn Spletna izdaja Idrija, oktober 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 82726403 ISBN 978-961-95006-3-7 (PDF) Za sodelovanje pri izvedbi strokovnega posveta in reševalne vaje »45. SRRES Idrija 2021« se zahvaljujemo Zavodu ID20 in Mestnemu muzeju Idrija. Vsebina 5 Opravljeno delo rudarskih inšpektorjev in poročilo o varnosti in zdravju pri delu na področju rudarstva za leto 2020 Suzana Macolič, Vili Jožef Tovšak, Mitja Pavlič, Simon Friškovec, Simon Balkovec 16 Državna enota civilne zaščite za tehnično potapljanje Janez Melanšek, Brigita Perbil Puš, Damir Podnar 33 Enota reševalnih psov Tolmin Maja Kenda, Rok Šorli, Ivan Menard 37 Sanacija požara in reševanje odkopne opreme v demontažni komori odkopa CD3/J v Jami Preloge Gregor Uranjek, Ivan Pohorec 43 Merjenje premikov v kamnolomu Doline Jasmina Rijavec, Borut Bogatez 47 Reševanje predmetov kulturne dediščine v požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov Tatjana Dizdarevič, Jože Jesenko, Jasmina Rejec, Davor Vodopija, Tomaž Bizjak, Kristina Seljak, Anže Japelj, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Andreja Ferreira, Mateja Bizjak 57 Temeljni postopki oživljanja v pogojih COVID-19 in pomembnost imunizacije v času pandemije Aleksandar M. Caran, dr.med., spec. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 3 ■ Zbornik referatov Opravljeno delo rudarskih inšpektorjev in poročilo o varnosti in zdravju pri delu na področju rudarstva za leto 2020 Suzana Macolič, Vili Jožef Tovšak, Mitja Pavlič, Simon Friškovec, Simon Balkovec Ministrstvo za infrastrukturo, Inšpektorat RS za infrastrukturo, Vožarski pot 12, Ljubljana Opravljeno delo rudarskih Pooblastila in pristojnosti rudarske inšpekcije inšpektorjev v letu 2020 so opredeljeni v: Podlaga za izvajanje nadzora rudarskih inšpek- • Zakonu o rudarstvu (ZRud-1, Uradni list RS, torjev so materialni predpisi, ki urejajo področje št. 61/10, 62/10, 76/10, 57/12, 111/13, 61/17 - GZ), rudarstva, varnosti in zdravja pri delu, skladnosti • Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD- proizvodov, ter zakoni o zapiranju rudnikov. Pri iz-1, Uradni list RS, št. 43/1), vajanju nadzora iz varnosti in zdravja pri delu pri • Zakonu o inšpekciji dela (ZID-1, Uradni list. rudarskih delih ima rudarski inšpektor pravice in-RS, št. 19/14, 55/17), špektorja za delo in pravice tržnega inšpektorja pri • Zakonu o splošni varnosti proizvodov (ZSVP- nadzoru strojev, protieksplozijske zaščite in oseb-1, Uradni list RS, št. 101/03), ne varovalne opreme. Rudarski inšpektor opravlja • Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in tudi nadzor monitoringa vplivov rudarskih del na o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1, Uradni list okolje in nadzor rudnikov v zapiranju in nad ru-RS, št. 17/11). darskimi muzeji. Posebnost pri nadzoru rudarskih inšpektorjev je predpisana periodika ter takojšnja Inšpekcijski nadzor raziskava nesreč pri delu in nevarnih pojavov. Pri Rudarski inšpektorji so v letu 2020 izvajali in-izvajalcih rudarskih del, ki pri izvajanju del potrebu- špekcijski nadzor pri nosilcih rudarske pravice in jejo električne naprave in instalacije, nadzor izvaja izvajalcih rudarskih del pri raziskovanju in izkori-rudarski elektroenergetski inšpektor. ščanju mineralnih surovin. Poleg tega so izvajali Rudarski elektroenergetski inšpektor izvaja nadzor pri graditvi objektov z minerskimi in vrtal-nadzor na podlagi Zakona o rudarstvu in Pravilninimi deli ter vrtanjem vrtin nad 300 m globine, ka o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja kot to določa 123. člen ZRud-1. pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanju in V Republiki Slovenije je podeljenih 200 rudar-uporabi električnih instalacij in naprav v podze-skih pravic, kar pomeni 200 rudnikov za površin- mnih prostorih in na površini pri raziskovanju in sko in podzemno pridobivanje. Inšpekcija izvaja izkoriščanju mineralnih surovin. nadzor nad izvajanjem rudarskih del pri razisko- vanju in izkoriščanju na tehničnem področju in na Pristojnost in zakonodaja področju varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni Podlaga za izvajanje nadzora so materialni nadzor rudarskih družb in samostojnih podjetni-predpisi, ki urejajo področje rudarstva, varnosti in kov, ki so nosilci rudarske pravice na 200 lokaci-zdravja pri delu, skladnosti proizvodov, ter zakoni jah, nadzor kamnolomov, ki imajo dovoljenje za o zapiranju rudnikov. izvajanje rudarskih del pri sanaciji po starem za-45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 5 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE konu o rudarstvu, nadzor enega premogovnika, Na podlagi določil ZRud-1 je inšpekcijski nad- kjer se še odkopava premog, nadzor rudnikov v zor rudarskih inšpektorjev razdeljen na dve osnov-zapiranju, pridobivanja nafte in nadzor reševalnih ni področji, in sicer na raziskovanje in izkoriščanje postaj rudnikov (4 reševalne postaje). mineralnih surovin ter na izvajanje rudarskih del, Nekateri nosilci rudarske pravice rudarska dela ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem in ne izvajajo sami, ampak za to najamejo izvajalca izkoriščanjem mineralnih surovin. rudarskih del (izvajalske pogodbe). Pri izvajalcih Redni inšpekcijski nadzor je v letu 2020 obse-rudarskih del inšpektorji nadzirajo, ali so ti uspo-gal nadzor rudnikov s podzemnim pridobivanjem sobljeni za izvajanje teh del in če rudarska dela z obrati in strokovnimi službami, nadzor pri pri-izvajajo v skladu s tehnično dokumentacijo. dobivanju ogljikovodikov v SV Sloveniji, nadzor Naloga rudarskih inšpektorjev je zagotavljanje nad zaključnimi zapiralnimi deli v rudnikih, ki se skladnosti izkoriščanja z določili koncesijskih po-zapirajo, nadzor rudarskih družb pri površinskem godb in preverjanje skladnosti del s potrjeno teh-pridobivanju mineralnih surovin, opravljen je bil nično dokumentacijo ter zagotavljanje postopkov nadzor pri izvajalcih rudarskih del, poleg tega je opustitve rudarskih del. bil opravljen nadzor na rudniških prostorih s po-Inšpekcijski nadzor po določbah ZRud-1 in deljenimi rudarskimi pravicami za raziskovanje in ZVZD-1 in podrejenih predpisov zajema: izkoriščanje mineralnih surovin. • nosilce rudarske pravice za izkoriščanje, Na rudnikih, kjer še delujejo rudarske reševalne • izvajalce rudarskih del, službe, je bil opravljen nadzor nad delovanjem ru- • nadzor pri graditvi objektov z minerskimi in darskih reševalnih služb. Rudarski inšpektorji so vrtalnimi deli ter vrtanjem vrtin nad 300 m glo-v letu 2020 opravljali tudi nadzor nad izvajanjem bine, razstreljevanja izven rudniških prostorov, nadzor • raziskave delovnih nesreč in nevarnih poja- pri izvajanju vrtalnih del v globinah nad 300 m iz-vov, ven rudniških prostorov in nadzor nad obratova- • nezakonito izkoriščanje mineralnih surovin njem treh podzemnih rudarskih muzejev. in nepravilno miniranje v pridobivalnih prostorih oziroma pri graditvi objektov, Inšpekcijski upravni postopek • mnenja po ZRud-1. Rudarski inšpektorji so svoje delo opravljali po Za inšpekcijski nadzor rudarskih inšpektorjev sprejetem planu za leto 2020. Prejeli so 62 prijav. je določena periodika izvajanja. Periodika nadzora Večina prijav se je nanašala na nezakonita rudarje določena v 127. členu ZRud-1. ska dela in miniranje. Poleg 405 prenesenih odpr-Rudarski inšpektorji imajo pooblastila delov- tih inšpekcijskih zadev iz preteklega obdobja so v nih inšpektorjev, kot to določata 72. člen ZVZD-1 letu 2020 uvedli 203 nove inšpekcijske zadeve in in 125. člen ZRud-1. Rudarski inšpektorji izvajajo rešili 152 zadev. V letu 2020 so izvedli 255 inšpek-nadzor na podlagi ZVZD-1 pri rudarskih in podze- cijskih pregledov. Rudarski inšpektorji so nadzirali mnih gradbenih delih, ki se izvajajo z rudarskimi nosilce rudarske pravice in izvajalce rudarskih del. metodami dela. Kadar rudarski inšpektor nad- zoruje izvajanje ukrepov s področja varnosti in 2020 Inšpekcija zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del po do- za rudarstvo ločbah ZRud-1, ima pravice in dolžnosti, kot jih Število prejetih prijav 62 ima inšpektor za delo. Število obravnavanih zadev 608 Rudarski inšpektor mora v primeru smrtne ali skupinske nesreče v rudniku takoj na mestu pri- četi z raziskavo okoliščin nesreče, odrediti ukre-V letu 2020 so rudarski inšpektorji v zvezi s pe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne postopki izdali 19 odgovorov prijaviteljem ter 27 narave. Poleg tega mora izdelati pisno mnenje o odgovorov in dopisov drugim organom. Rudarski vzrokih nesreče (127. člen ZRud-1). Zaradi te do-inšpektorji so prejeli 5 pritožb zoper izdane uprav-ločbe je v okviru rudarske inšpekcije in v povezavi ne akte in 8 odločitev drugostopnega organa. s Centrom za obveščanje RS organizirana stalna Natančnejše stanje s podatki o pomembnejših pripravljenost rudarskih inšpektorjev izven redne-dejanjih in ukrepih v okviru inšpekcijskih postop-ga delovnega časa. kov v letu 2020 je razvidno iz naslednje tabele: 6 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov 2020 Upravna dejanja in ukrepi Podatki o dejanjih in ukrepih Število Inšpekcijske zadeve, začete v tekočem letu 203 Zapisnik: redni pregled 158 Zapisnik: izredni pregled 69 Zapisnik: kontrolni pregled 28 Mnenje: vzrok nastanka delovne nesreče 4 Mnenje: vzrok nastanka nevarnega pojava 6 Mnenje po 22., 23. in 24. členu ZRud-1 39 Odločba 33 Opozorilo po ZIN 69 Sklep: ustavitev postopka 75 Sklep: dovolitev izvršbe 5 Ostali sklepi 23 Število odgovorov prijaviteljem 19 Število dopisov in odgovorov drugim organom 27 Po tematskih sklopih oz. temeljnih nalogah je rudarska inšpekcija glede na plan za leto 2020 izvedla: Področje nadzora / število inšpekcijskih pregledov Načrt dela Realizacija % izpolnitve 2020 2020 plana Nosilci rudarske pravice (podzemno pridobivanje mineralne surovine, površinsko pridobivanje mineralne 130 119 92 surovine, pridobivanje mineralne surovine z vrtanjem) Izvajalci rudarskih del (podzemno pridobivanje mineralne surovine, površinsko pridobivanje mineralne 20 34 170 surovine, pridobivanje mineralne surovine z vrtanjem) Graditev objektov z minerskimi deli z minerskimi in 5 3 60 vrtalnimi deli ter vrtanjem vrtin nad 300 m globine Nesreče in nevarni pojavi 5 10 200 Izredni inšpekcijski pregledi (prijave, nezakonito izkoriščanje mineralnih surovin in nepravilno miniranje 30 33 110 v pridobivalnih prostorih oziroma pri graditvi objektov) Zavezanci, ki pri izvajanju rudarskih del potrebujejo 60 56 93 električne naprave in instalacije SKUPNO ŠTEVILO: 250 255 102 Usmerjeni nadzori po ZNB s ciljem preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-191 - 64 Opomba: 1 V letu 2020 so bili opravljeni dodatni izredni nadzori po ZNB, ki niso predmet standardnega načrtovanja obveznosti iz pristojnosti inšpektorata in niso šteti kot standardni inšpekcijski nadzori. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 7 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE V letu 2020 so rudarski inšpektorji v inšpekcijskih nadzorih preverjali: Nadzor Št. nadzorov Rudarska pravica in koncesija 148 Varnost in zdravje pri delu 221 Razstreljevanje 67 Bogatenje mineralnih surovin 3 Prevažalne naprave 2 Reševalne postaje 4 Muzeji 5 Podzemno pridobivanje 11 Površinsko pridobivanje 117 Monitoring vplivov izvajanja rudarskih del na okolje 64 Varstvo okolja 41 Energetika v rudarstvu 56 Stroji v rudarstvu 2 Sanacije površine 117 Opustitev izvajanja rudarskih del 9 Rudarska zapiralna dela 2 Povzetek ugotovitev inšpekcijskih pregledov prepovedi izvajanja rudarskih del. in ocena stanja v rudarstvu sta naslednja: • Rudarski inšpektorji ugotavljajo, da nekateri • Z vidika inšpekcijskega nadzora je površinsko zavezanci rudarskih del ne izvajajo v skladu z ru-pridobivanje po številu objektov in pridobivalnih darsko projektno dokumentacijo. prostorov najobširnejše, nadzor nad varnostjo in • Ugotavlja se, da se pregledi stanja rudnikov zdravjem delavcev pa je pri podzemnem pridobi- po pooblaščenih osebah iz varstva pri delu slabo iz-vanju bolj zahtevno. vajajo oziroma se o tem ne vodi ustrezna evidenca. • Večina pridobivalnih prostorov v Rudarski • Nekateri zavezanci še vedno nimajo urejene knjigi je že »ugotovljenih«, vendar je na posame-namenske rabe zemljišč, na katerih se izvaja izko-znih lokacijah Ministrstvo za infrastrukturo ugo-riščanje mineralne surovine ali izdelanega OPPN. tovilo neskladja. Zemljišče, kjer se nahaja površinski kop, je še • V letu 2020 so glede na urejenost pridobival- vedno gozd ali kmetijsko zemljišče. nih prostorov v Rudarski knjigi zavezanci nadalje- • Ugotavlja se, da so postopki opustitve izva- vali z izdelavo elaboratov o zalogah in virih in si janja rudarskih del počasni, saj Ministrstvo za in-tudi pridobili potrdilo o stanju zalog in virov. frastrukturo zaradi kadrovske podhranjenosti ne • Problem je še vedno pridobljena mineralna uspe pravočasno obravnavati vseh vlog in imeno- surovina pri gradbenih delih, za katero rudarska vati komisije za tehnični pregled. inšpekcija ne ve in zato tudi ne more ukrepati. • Podzemno pridobivanje premoga se izvaja Posledično se tako pridobljene mineralne surovi- samo še v Premogovniku Velenje. Vzporedno s ne ne prijavlja in se ne izdajajo odločbe za plačilo proizvodnjo se v Premogovniku Velenje izvaja po-rudarske koncesnine. stopek opustitve pridobivanja v jami Škale. • Še vedno so primeri, da pri gradnji izvajal- • Ugotavlja se, da imajo površinski kopi teh- ci opredelijo mineralno surovino kot odpadek in nično vodenje zagotovljeno večinoma na podlagi vodijo postopke po Zakonu o varstvu okolja, kar osebe, ki ima z izvajalcem rudarskih del sklenjeno pomeni, da za pridobljeno mineralno surovino ne podjemno pogodbo. Naše mnenje je, da bi bilo v plačajo koncesnine. površinskih kopih, kjer imajo večjo letno proi- • Povečuje se število nezakonitih rudarskih zvodnjo mineralne surovine, potrebno zagotoviti del, zato so rudarski inšpektorji izdali odločbe o stalno prisotnost tehničnega vodje. 8 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov • Zavezanci si v predpisanem roku ne prido- d.o.o. Lendava in CUDHg Idrija. bijo situacijskega načrta pridobivalnega prostora • Rudarska reševalna četa Premogovnika Ve- (Pravilnik o rudarski tehnični dokumentaciji: pri-lenje je vključena v sistem reševanja pri Upravi kaz pridobivalnega prostora, rudniških objektov, za zaščito in reševanje. Usposabljanje reševalcev odkopnih polj, rudniških komunikacij, predeloval-poteka po sprejetih programih, pregledovanje re- nih obratov, odlagališč, skladišča). ševalne opreme pa izvaja pooblaščenec. Rudar- • Ugotavlja se, da nekateri zavezanci ne izva- ske reševalne službe na področju usposabljanja jajo meritev elektro naprav, električnih inštala-in nudenja pomoči usklajuje Koordinacijski odbor cij in ozemljitev ter ne vodijo ustrezne evidence reševalnih služb rudnikov Slovenije, kjer aktivno (manjkajoča enopolna shema, neskladno vgraje-sodelujejo tudi rudarski inšpektorji. na elektro oprema z enopolno shemo). • Kljub zapiranju rudnikov v Sloveniji še vedno Prekrškovni postopek delujejo 4 reševalne čete, in sicer v Premogovniku Rudarski inšpektorji so v letu 2020 uvedli 2 Velenje, Rudniku Trbovlje-Hrastnik, v Petrol Geo prekrškovni zadevi. št. št. št. PN št. odl. št. odl. št. ZSV št. obdol. postopkov opozoril GLOBA OPOMIN predlogov 2 0 0 1 0 0 0 Finančno stanje prekrškovnih postopkov, ki so jih vodili rudarski inšpektorji, je razvidno iz spodnje tabele: 2020 Prekrškovna globa v € Skupna vrednost izrečenih glob 10.500 Plačilo terjatev 500 Plačilo s 50% popustom 250 Akcije v letu 2020 ta bila končana. V naselju, kjer ima izvajalec del Nadzor nad varnostjo in zdravjem pri delu pri nastanjene svoje delavce, je prišlo do povečanega gradnji Karavanškega predora (72. člen ZVZD-1) števila okužb, zato sta se inšpekcijska nadzora V letu 2020 so se pričela dela pri gradnji Ka- nadaljevala v letu 2021. ravanškega predora, zato so rudarski inšpek- torji izvajali usmerjene nadzore nad izvajanjem Nadzor nad koncesionarji, ki jim koncesijska rudarskih del in varnostjo in zdravjem pri delu pogodba oziroma rudarska pravica poteče v letu pri gradnji Karavanškega predora. Nadzori so 2020 in 2021 se izvajali na podlagi 71. člena ZRud-1, ki dolo-Večina rudarskih pravic in koncesij, ki se v ča, da spadajo med zahtevna rudarska dela vse teh letih iztekajo, je bila podeljenih po 105. členu vrste razstreljevanj, in na podlagi 72. člen ZVZD-ZRud. V teh primerih sta izkoriščanje in sanaci- 1, ki določa, da nadzor nad izvajanjem ZVZD-1, ja največkrat opredeljena v rudarskem projektu predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih za izkoriščanje oziroma z dovoljenjem za izkori-predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter nad ščanje. Namen teh nadzorov je zagotavljanje do-varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti končne sanacije in pričetek postopkov za zapusti-delodajalca in kolektivnimi pogodbami pri rudar- tev rudnika pred potekom koncesijske pogodbe, v skih in podzemnih gradbenih delih, ki se izvajajo primerih, ko koncesionar ne bo podaljšal koncesij-z rudarskimi metodami dela in v skladu s poseb- ske pogodbe. nimi predpisi, ki ureja rudarstvo, opravlja rudar-V letu 2020 je bilo opravljenih 82 inšpekcijskih ska inšpekcija. nadzorov nad koncesionarji, ki jim rudarska pravi-Opravljena sta bila dva inšpekcijska nadzora, ca poteče v letih 2020 oziroma 2021. V 9 primerih ki pa zaradi epidemije COVID-19 v letu 2020 nis-je bil inšpekcijski postopek ustavljen na zapisnik 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 9 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE po ZIN, v 73 zadevah so inšpektorji ugotovili nep-odločb in 59 zapisnikov z izrečenimi opozorili po ravilnosti. V teh zadevah so izdali 14 ureditvenih ZIN. Naziv akcije Ukrepi Ugotovitve Usmerjeni nadzori Število 82 • Večina zavezancev želi podaljšati nad koncesionarji, izvedenih koncesijsko pogodbo za izkoriščanje ki jim koncesijska pregledov mineralne surovine. pogodba oziroma • Ugotovljeno je, da tisti, ki rudarsko rudarska pravica Število 14 odločb pravico želijo podaljšati, izvajajo vse poteče v letu 2020 upravnih 59 opozoril po potrebne aktivnosti, da bodo zadostili in 2021 ukrepov ZIN pogojem, ki jih ZRud-1 določa. 9 postopkov • Tistim, ki koncesijske pogodbe ne bodo ustavljenih na podaljšali, je bil izdan ukrep, da morajo zapisnik pričeti s sanacijo in s postopki za opus- titev izvajanja rudarskih del. • Izdani so bili tudi ukrepi, da morajo rudarsko inšpekcijo obveščati o aktiv- nostih, ki jih izvajajo za podaljšanje koncesijske pogodbe. Ker je Slovenija zaradi naraščanja števila pri- zagotavljanju javnega interesa, in sicer na podro-merov okužb s koronavirusom razglasila epidemi- čju varnosti in zdravja pri delu, varovanja okolja, jo in izdala tudi ukrepe oziroma navodila, kar je ustreznosti delovne in varovalne opreme ter na vplivalo tudi na zagotavljanje varnosti in zdravja področju protieksplozijske zaščite na ogroženih pri delu pri izvajanju rudarskih del, so rudarski in-območjih. špektorji v letu 2020 pri večjih izvajalcih rudarskih del uvedli 39 inšpekcijskih nadzorov nad zagota-Poročilo o varnosti in zdravju pri delu vljanjem varnosti in zdravja pri delu v času epi-v rudarstvu demije. Največ nadzorov je bilo izvedenih na Pre-Rudarski inšpektorji imajo pooblastila delov- mogovniku Velenje, kjer so rudarski inšpektorji v nih inšpektorjev, kot to določata 72. člen ZVZD-1 zapisnikih izrekli 6 opozoril, ki so se nanašala na in 125. člen ZRud-1. Inšpekcijski nadzor izvajajo na ukrepe za zmanjšanje tveganja okužb s korona-podlagi ZVZD-1 pri rudarskih in podzemnih grad- virusom. benih delih, ki se izvajajo z rudarskimi metodami dela. Ostalo ZRud-1 določa, da mora rudarski inšpektor v Mednarodno sodelovanje primeru smrtne ali skupinske nesreče v rudniku Rudarski inšpektorji v letu 2020 niso sodelo- takoj na mestu pričeti z raziskavo okoliščin nesre-vali v nobeni mednarodni skupini. če, odrediti ukrepe za zavarovanje dokazov in ukrepe varnostne narave. Poleg tega mora izdelati Zaključek pisno mnenje o vzrokih nesreče (127. člen ZRud-1). V letu 2020 so 3 rudarski inšpektorji in 1 ru- Na podlagi določil ZVZD-1 rudarski inšpektor- darski elektroenergetski inšpektor opravili 255 ji vsako leto izdelajo poročilo o stanju varnosti in inšpekcijskih nadzorov. Letni plan dela je bil za zdravja pri delu v rudarstvu. Podatki o varnosti in 5 nadzorov presežen. Poleg tega so rudarski in-zdravju pri delu so prikazani v tabelah in diagra- špektorji v letu 2020 opravili 64 nadzorov na pod-mih, podanih v tem poglavju. lagi Zakona o nalezljivih boleznih. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen v okviru Uvod zastavljenih ciljev, kar pomeni, da so rudarski in-Dejavnost slovenskega rudarstva oziroma špektorji pri izvajalcih rudarskih del pripomogli k dejavnost izvajanja rudarskih del je v letu 2020 10 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov predstavljalo pridobivanje lignita v Premogovni- v rudnikih Zagorje, Senovo, Kanižarica in Žirovski ku Velenje, v omejenem obsegu so se pridobivali vrh. ogljikovodiki na naftnih poljih v Lendavi, soliden Za Rudnik živega srebra Idrija je pristojni organ delež predstavlja podzemno pridobivanje blokov odločbo o ukinitvi pravic in obveznosti izdal v letu naravnega kamna v Sežani in v Hotavljah. V Pi-2014. Vzdrževanje dela jame, ki ni zalit z vodo, in ranskih solinah se pridobiva mineralna surovina – monitoringa vplivnega območja rudnika s pripa- morska sol. Največji delež pridobljene mineralne dajočimi objekti na površini pa se je z odločbo Mi-surovine predstavlja tehnični kamen za potrebe nistrstva za infrastrukturo št. 361-30/2011-DE-36 gradbeništva. z dne 28. 11. 2014 preneslo na Center za upravlja-Zapiralna dela na površini Rudnika Trbovlje- nje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg Idrija). -Hrastnik so v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Varnost in zdravje pri delu v rudarstvu Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestruk-Podatki o varnosti in zdravju pri delu so prika- turiranju regije (ZPZRTH-G in Uradni list Repu- zani v tabelah in diagramih, podanih v tem po- blike Slovenije, št. 84/2018 z dene 28.12.2018) glavju. končana. Prav tako so rudarska dela zaključena Leto Število Lahke Težje Smrtne Število Izgubljene nesreč nesreče nesreče nesreče zaposlenih dnine 1995 888 875 12 1 8.430 28.513 1996 854 844 9 1 7.879 27.607 1997 736 734 2 0 7.624 25.950 1998 628 624 4 0 7.365 20.513 1999 525 516 8 1 6.815 18.903 2000 454 445 8 1 5.801 16.535 2001 411 402 4 5 5.613 12.101 2002 300 294 4 2 5.248 9.447 2003 363 352 8 3 5.167 10.412 2004 301 292 7 2 4.679 8.239 2005 258 256 1 1 4.255 6.232 2006 278 265 12 1 4.696 8.341 2007 215 203 11 1 4.448 6.797 2008 212 203 7 2 4.968 6.792 2009 163 154 9 0 3.227 4.440 2010 165 158 7 0 2.943 3.112 2011 134 122 12 0 2.956 3.913 2012 129 122 7 0 2.492 4.744 2013 123 117 6 0 2.832 4.722 2014 138 134 3 1 3.537 4.003 2015 151 143 8 0 3.349 5.679 2016 145 142 3 0 3.045 6.661 2017 142 134 8 0 3.244 12.006 2018 162 149 13 0 3.174 11.295 2019 191 183 6 2 3.270 12.253 2020 159 153 6 0 3.099 14.376 Tabela 1: Število nesreč v RS na področju rudarstva in število izgubljenih dnin za obdobje od leta 1995 do leta 2020 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 11 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Tabela podaja pregled števila vseh nesreč, lah- se je zopet zmanjšal na 0,18 %, v letu 2020 pa je kih nesreč, težjih nesreč, smrtnih nesreč, števila narasel na 3,77 %. zaposlenih in izgubljenih dnin v obdobju od leta V navedenem obdobju je iz tabele 1 tudi raz-1995 do 2020. brati, da je v letu 1995 znašala izguba dnin 3,38 Število nesreč pri delu v letu 2020 predstavlja dnin na zaposlenega, v letu 2017 se je povečala okoli 18 % delež vseh nesreč v primerjavi z letom na 3,70 dnin na zaposlenega. Manjše upadanje iz-1995, kar pomeni 82 % zmanjšanje nesreč v da- gubljenih dnin na zaposlenega je bilo v letu 2018, nem obdobju. V letu 2020 se je število nesreč v in sicer 3,56 dnine na zaposlenega. V letu 2019 pa primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 17 % (32 ne-se je ta kazalnik rahlo povečal, in sicer na vred-sreč manj). Število zaposlenih v rudarstvu se je v nost 3,74 izgubljene dnine na zaposlenega. V letu letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 2020 je dosežen najvišji delež do sedaj, in sicer 5 % (171 zaposlenih manj). 4,64 izgubljene dnine na zaposlenega. V primerjavi z letom 2019 je število težjih ne- Indeks nesreč glede na število zaposlenih je sreč enako kot v letu 2020, tj. 6. V letu 2020 ni v letu 1995 znašal 9,49, kar pomeni, da se je na bilo nesreče s smrtnim izidom, medtem ko sta bili 9,49 zaposlenih zgodila ena nesreča. Ta indeks je v letu 2019 dve nesreči s smrtnim izidom. Pove-v letu 2017 znašal 22,8, v letu 2018 je bil 19,59, v čalo se je število izgubljenih dnin z 12.253 v letu letu 2019 pa 17,1. V letu 2020 je ta index narasel na 2019 na 14.376 v letu 2020. Indeks izgubljenih 19,49 (na 19,49 delavcev se zgodi 1 nesreča). dnin za leto 2020 se je v primerjavi z letom 2019 Iz zgoraj navedenih izračunanih parametrov je povečal in znaša 1,17. zaznati zmanjšanje pri številu lažjih nesreč, med- Število izgubljenih dnin na posamezno ne- tem ko je število težjih nesreč ostalo enako. Kazal-srečo se je povečalo. To razmerje je v letu 2019 nik primerjave števila izgubljenih dnin na nesrečo se znašalo 64,15 izgubljene dnine na nesrečo, v letu v letu 2020 povečal. Iz indeksov se vidi, da se je šte-2020 pa 90,42 izgubljene dnine na nesrečo. vilo nesreč v letu 2020 zmanjšalo za 17 % glede na V obdobju od 1995 do 2020 se opazi, da je bil v leto 2019, medtem ko se je število izgubljenih dnin v letu 1995 delež težjih nesreč glede na število za-letu 2020 povečalo 17 % glede na leto 2019. Slednji poslenih 0,14 %, v letu 2017 je ta delež znašal 0,24 kazalnik je posledica manjšega števila zaposlenih in %, v letu 2018 se je povečal na 0,41 %, v letu 2019 večjega števila izgubljenih dnin glede na leto 2019. Diagram: Nesreče pri podzemnih delih in na površini v obdobju 1998 -2020 V diagramu je prikazana primerjava gibanja surovin. Trend krivulje za površinsko pridobivanje števila nesreč v dveh glavnih poddejavnostih: kaže zmanjšanje glede na leto 2019, medtem ko površinsko in podzemno pridobivanje mineralnih krivulja za podzemno pridobivanje tudi kaže pove-12 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov čanje števila nesreč v letu 2020. Pri podzemnem nesreč. Pri površinskem pridobivanju (rožnata kri-pridobivanju (modra krivulja) je največje zmanj- vulja) se je v obdobju od leta 1995 do 2003 pove- šanje števila nesreč v obdobju od 1995 do 2002 čevalo število nesreč, po letu 2003 se je število in nato v obdobju od 2008 do 2011, navedeno je nesreč zmanjševalo do minimuma v letu 2016, ko v povezavi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Pri se je pripetilo 19 nesreč. V letu 2017 se je število podzemnem pridobivanju se je povečalo število nezgod povečalo na 29, v letu 2018 na 38, v letu nesreč iz 87 v letu 2013 na 105 v letu 2014. V letu 2019 na 37, leta 2020 je bilo 19 nesreč na površin-2017 je bilo število nezgod 112, v letu 2018 pa 120. skem pridobivanju, kar je 18 manj kot v letu 2020. V letu 2019 se je število nezgod zopet povečalo na Število zaposlenih v primerjavi z letom 2019 se številko 153, kar je približno enako število nezgod je v letu 2020 zmanjšalo za 171 zaposlenih oziro-kot v letu 2008. Leta 2020 je bilo registriranih 138 ma za 5 %. Diagram: Število zaposlenih v rudarstvu v obdobju 1994-2019 Diagram: Število zaposlenih v rudarstvu glede na dejavnost v letu 2020 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 13 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Od vseh zaposlenih jih še vedno največ, kar V ostalih poddejavnostih je zaposlenih le še 4 % 64 %, odpade na podzemno pridobivanje pre- vseh zaposlenih v rudarstvu, od tega na pridobi- moga (Premogovnik Velenje). Površinsko pridobi- vanju nafte 1 %, na zapiranju rudnikov 1 % in na vanje mineralnih surovin predstavlja 32 % delež. ostalih rudarskih delih 2 %. Diagram: Delež nesreč v rudarstvu v 2020 Diagram prikazuje deleže nesreč med posa- naravo dela pričakovano. Pri podzemnem prido- meznimi poddejavnostmi. Največji delež odpade bivanju se je zgodilo 86 % vseh nesreč, 12 % pri na podzemno pridobivanje mineralne surovine površinskem pridobivanju mineralnih surovin in (Premogovnik Velenje), kar je glede na pogoje iv 2 % pri drugih delih. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Podzemno 55 44 72 73 60 80 70 76 81 82 79 74 80 86 izkoriščanje Površinsko 36 29 20 23 33 19 25 18 16 13 20 23 19 12 izkoriščanje Pridobivanje 1 1 3 1 1 0 1 1 0,5 1 0 0 0 1 nafte Druga 5 24 4 3 5 0 2 1 2 4 1 2 1 1 rudarska dela Zapiranje 3 2 1 0 1 1 2 4 0,5 0 0 1 0 0 rudnikov Tabela 2: Delež nesreč v rudarstvu glede na dejavnost (v odstotkih) Iz tabele 2 je razvidno, da največji delež nesreč, pa 80 %, kar je za 6 % več kot v letu 2018. Trend tako kot v preteklih letih, odpade na podzemno rasti je ostal enak tudi leta 2020, tj. 6 %. Pri po-izkoriščanje mineralnih surovin, ki se nanaša na vršinskem pridobivanju mineralnih surovin je bil izvajanje rudarskih del v Premogovniku Velenje. ta delež 19 % v letu 2019, v letu 2020 pa je padel Ta delež je v letu 2018 znašal 74 %, v letu 2019 na 12 %. 14 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Diagram: Smrtne nesreče v obdobju 1995-2020 V letu 2020 ni bilo smrtnih žrtev. SARS-CoV-2 okužbe 2020 Število oseb s Število oseb, ki so se s SARS-CoV-2 okužbo SARS-CoV-2 okužili pri izvajalcu rudarskih del (velika verjetnost) Podzemno izkoriščanje 307 70 Površinsko izkoriščanje 134 0 Pridobivanje nafte 3 0 Druga rudarska dela 9 0 Zapiranje rudnikov 2 0 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 15 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Državna enota civilne zaščite za tehnično potapljanje Janez Melanšek Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, Maistrova cesta 5, Celje Brigita Perbil Puš Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izobraževalni center RS za zaščito in reševanje, Zabrv 12, Ig Damir Podnar Reef, d. o. o., Vipavska cesta 54, Nova Gorica Povzetek Uvod V 90. letih je bil pravi razcvet potapljanja v Pomemben razvoj tehnike in potapljaške kraškem podzemnem svetu. V Divjem jezeru pri opreme se je začel v sedemdesetih letih 20. stole-Idriji je aprila 1995 prišlo do prve nesreče. Rešetja. V tistem času so bili jamski potapljači najbolj vanja so se lotili potapljači Jamarske reševalne aktivni v Franciji in Angliji, pozneje (petdeseta in službe pri Jamarski zvezi Slovenije (pri JZS) in šestdeseta leta) pa je bilo največ potopov opra-pregledali sifonski rov do globine 60 m, kar jim je vljenih na drugi strani Atlantika (Florida, Bahami). takrat omogočala oprema. Poleg nesreč v jamah Brez ustreznega znanja in izkušenj, ki jih v tistih so se potapljaške nesreče dogajale tudi v vodah časih še ni bilo dovolj, se je marsikateri »izlet« v in t. i. urbanem podzemlju, kot so jaški, kanali in jamo končal tragično. Tako se je samo v začetku drugo. Številne nesreče so tako pokazale potre- šestdesetih let v štirih letih na Floridi v jamah bo po organiziranju posebne specializirane eno-utopilo 48 potapljačev. te za izvajanje iskanja in reševanja, pri čemer je Začetki jamskega potapljanja v Sloveniji se-potrebno zahtevnejše znanje potapljanja, kot na gajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Četrtega primer potapljanje z ustrezno avtonomno pota-avgusta 1933 je Albin Seliškar na robu Planinskega pljaško opremo v večje globine. Z vključevanjem polja v Štirnah Pod stenami (Požiralnik 1 Pod ste-Slovenije v EU, Nato in OZN ter druge mednaro- nami) opravil jamski potop v skafandru. Leta 1939 dne organizacije je nastala potreba po ustanovi- je imela Kuščerjeva skupina (Dušan in Ivan Kuščer tvi posebnih specializiranih enotah Civilne zašči-s prijatelji) prve uspehe pri potapljanju v izvirih Lju-te, ki bi bile sposobne hitrega ukrepanja doma ob bljanice. V Malem okencu je potapljač zlezel skozi potresih, poplavah, plazovih, utopitvah in drugih grlo sifona osem metrov globoko, v Velikem oken-nesrečah večjega obsega ter sodelovati v med- cu pa je preplaval prvi štiri metre globoki in deset narodnih humanitarnih in reševalnih akcijah. Z metrov dolgi sifon. Potapljali so se z doma nareje-Odredbo ministra za obrambo o določitvi Meril za no opremo, z ročno tlačilko za zrak in s 15 m dolgo organiziranje in opremljanje državne enote za hi-gumijasto cevjo, ki jo je potapljač vtaknil v usta. Za tre intervencije je bila leta 2001 ustanovljena Dr-zaščito pred mrazom so uporabili doma narejeno žavna enota za hitre reševalne intervencije (EHI) obleko iz kotenine, premazano s kitajskim lesnim V sestavu EHI je tudi Vod za tehnično potapljanje oljem (povzeto po Mlinar, 1996). (v nadaljevanju ETP). V devetdesetih letih so potekala raziskovanja v izvirih na obrobju Julijskih Alp, v Križni jami, Pla-16 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov ninski jami in ponovno v izviru Divje jezero. Leta Divje jezero pri Idriji je do zdaj zahtevalo štiri 1994 je bilo izjemno veliko potopov v Divjem je- žrtve, tudi življenja izkušenih jamskih potaplja-zeru in že aprila 1995 je prišlo do prve nesreče. čev. Nesreč je bilo toliko, da je vlada celo razmi-Brez vrvice sta se v sifon potopila dva potapljača, šljala, da bi potapljanje v jamah preprosto prepo-eden je izplaval, drugi pa je ostal v globini okoli vedala (Ilič, 2012). 90 m in utonil. To je bil jeseniški potapljač Rado Zaradi reševanja oziroma iskanja žrtev, pred-Pristov. Reševanja so se lotili potapljači JRS pri vsem pa zaradi zelo velikih stroškov, nastalih pri JZS in pregledali sifonski rov do globine 60 me-reševanju, je bilo treba organizirati posebno spe-trov (do te globine so bili z opremo, ki so jo ime-cializirano enoto za iskanje in reševanje, pri če-li, uradno usposobljeni). Malo pozneje, 21. aprila mer je potrebno zahtevnejše znanje potapljanja, 1995, pa se je Tomo Vrhovec, član potapljaškega kot na primer potapljanje z ustrezno avtonomno kluba Norik Sub, med iskanjem pogrešanega po- potapljaško opremo v večje globine (Igor Benko, topil 101,3 m globoko. Potapljača je našel na 97 m. 2021). Enota potapljačev, usposobljenih za teh- Kmalu za prvo je sifon pod »divjakom« zahteval nično potapljanje, se je organizirala v sestavu še eno žrtev (avgust, 1995), tokrat je v globinah državne enote za hitre reševalne intervencije ob sifona ostal italijanski Slovenec Robert Klajn-naravnih in drugih nesrečah, kar je bilo določeno šček. Reševalci so ga našli v globini 63 m. Analiza v 6. členu Uredbe o merilih za potapljanje z avto-je pokazala, da je šlo za neizkušenost. Oba sta nomno potapljaško opremo iz leta 1997. Sledila imela neprimerno opremo, vzrok smrti pa je bila je ustanovitev enote, na katero so bili povablje-tudi prevelika globina. Divje jezero pa je zahte-ni vsi potapljači, ki so se ukvarjali s tehničnim valo tudi življenja izkušenih jamskih potapljačev. potapljanjem. Sestanek je bil v začetku decem- Tako je leta 1997 slovensko potapljaško in jamar-bra 1997 na Upravi za zaščito in reševanje (UR- sko skupnost pretresla novica, da je v globinah SZR). Za prvega vodjo je bil imenovan takratni divjaka umrl izkušen jamski potapljač Benjamin vodja JRS pri JZS Igor Benko na predlog Mirana Gorkič. Bil je odlično opremljen, očitno pa se je Bogataja, poveljnika CZRS. Program usposablja-v globinah zapletel v vrvice, se zadihal in utonil. nja Državne enote za tehnično potapljanje je bil Četrta žrtev tega sifona Aleš Vidic je bil izkušen sprejet maja 1999. potapljač, v jamah se je potapljal že več kot šti-ri leta in vsako leto opravil več kot 25 zahtevnih Državna enota CZ za hitre jamskih potopov. Imel je primerno opremo za po- intervencije – EHI tapljanje v jamah, dvojne sisteme po evropskem EHI je bila ustanovljena leta 2001 z Odredbo načinu (dva popolnoma ločena samostojna siste- ministra za obrambo o določitvi Meril za organizi-ma), največ pa se je potapljal v jamah, v katerih je ranje in opremljanje državne enote za hitre inter-potapljač zaradi ozkosti rovov pod vodo navadno vencije. Pravna podlaga za ustanovitev enote so sam. (STA.si 1995; Analize jamarskih potapljaških 2., 76. in 86. a člen Zakona o varstvu pred narav-nesreč – Glas podzemlja, 2002, Dnevnik, 2001). nimi in drugimi nesrečami ter 39. člen Uredbe o Slika 1: Državna enota za hitre reševalne intervencije (EHI) 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 17 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za EHI je sposobna pomagati ne le prizadetim v Re-zaščito, reševanje in pomoč, ki EHI opredeljuje kot publiki Sloveniji, temveč tudi v tujini, lahko sode-enoto, namenjeno opravljanju posebno zahtevnih luje v mednarodnih humanitarnih in reševalnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za pomoč akcijah v okviru programov OZN, Nata in EU ter v drugim državam. drugih mednarodnih organizacijah. Nastanek EHI je posledica podpisov dvostran- EHI je modularno organizirana in sestavljena, skih sporazumov o medsebojni pomoči, pred- kar pomeni, da se lahko različne (pod)enote med- vsem s sosednjimi državami, zaradi česar je nas- sebojno povezujejo glede na nalogo. V enoti so tala potreba po enoti, ki bo sposobna pomagati organizirane štiri osnovne pod(enote). To so RKB-ob nesrečah v Republiki Sloveniji in tudi v tujini -zaščita, tehnično reševanje, tehnično potapljanje ter za sodelovanje v mednarodnih humanitarnih in moduli (MUSAR, CaveSAR, HCP, FRB). Dodatno in reševalnih akcijah v okviru programov OZN, logistiko omogoča Služba za podporo, ki zagota-Nato, EU ter drugih mednarodnih organizacij. vlja informacijsko-telekomunikacijsko podporo, EHI je namenjena opravljanju posebno zah- zdravstveno oskrbo ter logistiko (prehrano, pre- tevnih reševalnih intervencij, ki zahtevajo hitro voz, nastanitev). Poveljstvo enote je organizirano ukrepanje. Oblikuje se iz državnih enot in služb iz zaposlenih v URSZR. EHI ima trenutno 157 dol-Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje žnostnih pripadnikov CZ, od tega je 84 pogodbe-in pomoč iz državne pristojnosti oziroma tistih, ki nih pripadnikov CZ (Vir: ECZ, april 2021). jih sofinancira država. Za operativno vodenje, organiziranje, opremljanje in usposabljanje državne Vod za tehnično potapljanje – ETP enote za hitre reševalne intervencije je v URSZR ustanovljeno poveljstvo enote. S sklepom o organiziranju enot, služb in or- ganov CZ na državni in regijski ravni ter novimi Merili za organiziranje in opremljanje EHI je URSZR na novo oblikovala enote za izvajane poseb- Slika 2: Oznaka no zahtevnih reševalnih intervencij, ki zahtevajo specialnosti ETP hitro ukrepanje ob potresih, poplavah, plazovih, utopitvah in drugih nesrečah večjega obsega, pri Samostojna enota v okviru EHI je tudi Vod za čemer sta potrebni posebna oprema in usposo- tehnično potapljanje (ETP). V skladu s Pravilni- bljenost reševalcev. Pripadniki EHI lahko opravlja-kom o kadrovskih in materialnih formacijah enot, jo tudi naloge usklajevanja sprejema domače in služb in organov Civilne zaščite je osnovna forma-mednarodne pomoči, če bi Slovenije na primer cija enote vod, ki ga sestavljajo vodstvo, oddelek zaprosila za mednarodno pomoč. Akcijski radij za tehnično potapljanje in oddelek za logistično EHI je do okoli 800 kilometrov od državne meje podporo. RS, saj se večinoma nanaša na cestni transport. Slika 3: Organizacijska shema ETP 18 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov ETP opravlja naloge iskanja in reševanja, pri – dvigovanje bremen, čemer je potrebno zahtevnejše znanje potaplja- – tehnično reševanje iz vode in na vodi. nja, kot na primer potapljanje z ustrezno avto- Pripadniki enote morajo imeti ustrezno licenco nomno potapljaško opremo globlje od –40 m v za jamsko in tehnično potapljanje. jezerih, rekah in drugih odprtih vodah ter vsako potapljanje v podzemnih jamah, rudnikih, izvirih Sestava in opremljenost enote ali podzemnih vodotokih oziroma pod ledom. ETP v formaciji voda sestavlja 20 pripadnikov Enota opravlja naloge: CZ, od tega je 17 pogodbenih pripadnikov. – iskanje in reševanje iz vode do globine 120 m, ETP mora biti sposoben svoje naloge opravlja- – iskanje pod ledom, ti tudi v okviru manjše sestave, če reševanje, – delo v potopljenih objektih, transportne in morda logistične zmogljivosti ne – reševanje v mrzli vodi, omogočijo delovanja celotne enote. – reševanje v zalitih jaških in jamah, Zadolžitev Količina Osnovno znanje/status Posebno znanje Vodstvo 1 Poveljnik 1 inštruktor tehničnega jamarski reševalec/pripravnik in jamskega potapljanja, inštruktor jamskega potapljanja 2 Namestnik 1 inštruktor tehničnega in jamarski reševalec/ poveljnika jamskega potapljanja, pripravnik jamski potapljač 3 Častnik za 1 tehnični in jamski potapljač jamarski reševalec/ povezavo pripravnik jamski potapljač, informatika, zveze Skupaj 3 Oddelek za tehnično potapljanje 4 Vodja/ 1 tehnični in jamski potapljač jamarski reševalec/pripravnik tehnični potapljač jamski potapljač 5 Tehnični potapljač 6 tehnični in jamski potapljač jamarski reševalec/pripravnik jamski potapljač Skupaj 7 Oddelek za logistično podporo 6 Vodja/ 1 tehnični in jamski potapljač jamarski reševalec/pripravnik tehnični potapljač jamski potapljač 7 Potapljač/ 1 tehnični in jamski potapljač jamarski reševalec/pripravnik zdravnik 8 Potapljač 8 tehnični in jamski potapljač jamarski reševalec/pripravnik Skupaj 10 Skupaj v enoti 20 Preglednica 1: Osebna formacija ETP Opremljenost enote – materialna in jamsko potapljanje, jamarsko reševanje ter naj-formacija manj 20 potopov na leto). Sprejeti so bili predlog Po letu 2012 je bila izvedena reorganizacija ce-za pripravo programov usposabljanja in nova me- lotne ETP. URSZR, Urad za operativo (UO), Sektor rila za opremljanje ter tudi načrt polnitve z opre-za operativo (SO), je pripravil načrt za sistematič- mo. Narejena je bila nova strategija, da se v enoto no popolnitev enote s pripadniki, ki imajo že ne-vključijo najboljši potapljači, prednost imajo tisti, katera osnovna usposabljanja končana (tehnično ki se že profesionalno ukvarjajo s potapljanjem. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 19 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Tako lahko rečemo, da smo v teh letih usposobili Pripadniki ETP so opremljeni tudi z osebnim in opremili pripadnike za najzahtevnejša reševa- kompletom za jamarsko reševanje (jamarska po- nja do globine 120 metrov. dobleka in zaščitni kombinezon, zaščitna čelada Vsi pripadniki ETP so opremljeni z osebno s svetilko, reševalni pas s pripadajočo opremo za opremo pripadnika CZ in dodatno osebno opremo vrvno tehniko, z opremo za izdelavo sidrišč …). (oprema za tehnično potapljanje). Vsa oprema je Do leta 2014 so bili pripadniki ETP opremljeni natančno določena v Merilih za organiziranje in samo z dihalnimi aparati odprtega kroga (dvojne opremljanje državne enote za hitre reševalne in- 12-litrske jeklenke, dva regulatorja, suha obleka tervencije. itn.). Glede na zahtevnost pri reševanju v več- Dodatna osebna oprema pripadnika ETP za jih globinah in jamah je bilo treba narediti korak odprti krog: naprej in nabaviti naprednejše sisteme. Začelo se – dvojne jeklenke 2 x 12 l za dihalno mešani- je opremljanje in usposabljanje pripadnikov z di-co, v katere se glede na globino potapljanja polni halnimi aparati z zaprtim krogom dihanja (angl. mešanica Nitrox do 40 m ali pa mešanica Trimix rebreather), ki so namenjeni za večje globine in za globine, ki so večje od 40 m; časovno daljše potope. Aparat zaprtega kroga di- – modularni tehnični kompenzator plovnos- hanja je zadnja najnovejša oprema ETP, ki je bil ti omogoča nastavitve za različne konfiguracije, izbran na podlagi dolgoletnih izkušenj in referenc tako se lahko uporablja na dvojnih jeklenkah, za reševalnih služb iz Italije, Francije, Češke, Hrvaške ožje prehode v jamah se ga pa pretvori v različico in Srbije. Dihalni aparati so bili nabavljeni v letih side-mount in se jeklenke pripne ob strani; 2019 in 2020. – dva regulatorja dihanja za globinsko mešani- co, eden je primarni drugi pa rezervni; – dve dekompresijski Al steklenici, ki sta na- menjeni dihalnim mešanicam z večjo vsebnostjo kisika, ki skrajšujejo dekompresijski režim in je zato vrnitev na površino hitrejša; – regulator za dekompresijo, namenjen diha- nju plinov z večjo vsebnostjo kisika; – potapljaški računalnik za več različnih vrst mešanic, za spremljanje dekompresijskega reži- ma med potapljanjem. Potapljaški računalnik sle- di najstrožjim merilom načrtovanja in simuliranja potopov, z možnostjo nastavljanja varnostnih de-javnikov; – komplet kolutov za jamsko potapljanje, za označevanje potopa in vrnitve na površino; – zaščitna čelada z razsvetljavo; – podvodna svetilka z akumulatorjem, ki je na- menjena za dodatno luč in napajanje ogrevalnega kompleta; – suha potapljaška obleka, namenjena pota- pljanju v hladni vodi in omogoča potapljaču zaš- čito; – podobleka za suho obleko in ogrevalni kom- plet dajeta dodatno toplotno zaščito in omogo- čata daljše bivanje ob potopih v jamah, jezerih in rekah; – silikonska maska, tehnične plavuti in suhe rokavice; Slika 4: Aparata zaprtega kroga dihanja (angl. rebreather ), levo – rezila za vrvico. osnovna različica (angl. Back Side ), desno konfiguracija za nošenje na boku (angl. Side Mount ) 20 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Slika 4a: Shema delovanja aparata zaprtega kroga dihanja Dihalni aparat Liberty podjetja Divesoft je ele-nem Programu usposabljanja državne enote za ktronsko krmiljen aparat zaprtega kroga dihanja tehnično potapljanje. Program je bil sprejet skla-in je zasnovan tako, da dva neodvisna elektronska dno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in dru-sklopa skrbita za vpihovanje kisika v dihalni krog gimi nesrečami ter Uredbo o organiziranju, opre-ter nadzirata delovanje aparata. Tako nobena na- mljanju in usposabljanju sil ZRP. Usposabljanje je paka v elektronskem sistemu ne more povzroči-bilo namenjeno manjšemu številu vrhunskih po- ti okvare celotne naprave in prekiniti delovanje tapljačev, pripadnikov posebne skupine, ustano-med potopom. Aparat je edinstven v analiziranju vljene pri URSZR, ki bodo izpopolnili teoretično in dihalne mešanice, saj uporablja dva različna sis-praktično znanje potapljanja. S programom uspo- tema, en sistem je klasična analiza s štirimi ki-sabljanja so se usposobili za izvajanje najzahtev-sikovimi senzorji, drugi način je pa prek helijevih nejših intervencij tehničnega potapljanja ob upo-senzorjev, ki delujejo na principu ultrazvoka. Apa-rabi dihalnih plinskih mešanic. Temeljni namen rat je modularen in ga lahko uporabnik prilagodi usposabljanja je bil poenotenje dosedanje ravni različnemu načinu potapljanja. V osnovni konfi- potapljaškega znanja ter oblikovanje skupne filo-guraciji se nosi na hrbtu (angl. Back Mount), v pri-zofije organiziranega in discipliniranega pristopa merih, ko se potaplja v ozkih prehodih in jamah se k zelo zahtevnim potapljaškim akcijam. Pozneje konfiguracija spremeni za nošenje ob boku (angl. leta 2002 je enota dobila tudi svoj program, in si-Side Mount), lahko pa se uporablja tudi obe koncer Program dopolnilnega usposabljanja oddelka figuraciji skupaj, tako ima uporabnik na voljo dva za tehnično potapljanje – v sklopu EHI, z večjim aparata. Aparati zaprtega kroga dihanja imajo ve-poudarkom na praktičnem usposabljanju. liko prednost pred potapljanjem z jeklenkami, saj V Sloveniji predstavlja 43 odstotkov površine potapljač diha najustreznejšo mešanico, poraba kraški teren, katerega glavne lastnosti so kraške dihalnega plina se ne povečuje z globino, tako je jame, v katerih se z vse večjim zanimanjem po delovanje aparata omejeno samo z absorbcijskim jamskem potapljanju dogajajo različne nesreče. filtrom, dihalni plin pa je topel in vlažen. Nesreče pa se dogajajo tudi v t. i. urbanem pod- zemlju, kot so jaški, kanali in drugo. Za dostop do Usposabljanje pripadnikov enote sifonov v podzemnih jamah se večinoma uporab- Začetki formalnega usposabljanja ETP sega- lja jamarska vrvna tehnika, za prehod skozi sifon jo v leto 1999, ko so se njegovi pripadniki začeli pa ustrezna tehnika potapljanja. Ob nesrečah lah-usposabljati po takratnem prvem javno veljav- ko učinkovite reševalne akcije izvedejo le dobro 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 21 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Slika 5: Vaja Najdena jama 2012 (foto: A. Hodalič) usposobljeni in izurjeni reševalci, kar je bil namen ševalci, usposobljeni za jamsko potapljanje, ter nadaljnjega usposabljanja. tehnični in jamski potapljači z znanjem jamarske Skupni interes URSZR, ETP in JRS pri JZS je iz-reševalne tehnike. Program je pripravil Izobra- obraževanje dobro organizirane ekipe, ki bo pokri- ževalni center za zaščito in reševanje RS (ICZR) vala tovrstna potapljaška jamarska reševanja. Za v sodelovanju z ETP ter JRS pri JZS . Takšen pro-dosego tega cilja mora biti ekipa sestavljena iz gram in usposabljanje po njem je bilo eno prvih v reševalcev, ki obvladajo jamarske in potapljaške Evropi. reševalne manevre. Da bi preverili sodelovanje, je Program dopolnilnega usposabljanja reševal-URSZR, UO, SO, septembra 2012 organiziral pota- cev izza sifonov podzemnih jam je tako namenjen pljaško jamarsko reševalno vajo Najdena jama, ki pripravnikom in jamarskim reševalcem JRS pri JZS je predstavljena v naslednjem poglavju. ter pripadnikom ETP. Z usposabljanjem po tem Ugotovitve na skupni vaji ETP in JRS pri JZS v programu bodo lahko tako jamarski reševalci kot Najdeni jami (september 2012) so bile temelj za tehnični ter jamski potapljači svoje znanje izpo-pripravo novega programa dopolnilnega usposa- polnili in se usposobili za varno in učinkovito re-bljanja za reševalce izza sifonov podzemnih jam. ševanje izza sifonov podzemnih jam. S programom temeljnega usposabljanja reše- Usposabljanja so potekala v ICZR, bazenu, valcev iz jam jamarji reševalci pridobijo splošno Podpeškem in Blejskem jezeru ter v vodni jami znanje za reševanje iz jam ter znanje o uporabi Bilpa. Med usposabljanji so pripadniki preizku- jamarske reševalne vrvne tehnike. Ne pridobijo sili različne tehnike reševanja iz jam in rešitve iz pa znanja za reševanje izza sifonov podzemnih nepredvidenih situacij, ki se lahko zgodijo med jam, pri katerem je treba uporabljati kombinaci- jamskim potapljanjem. Glavni poudarek je bil na jo jamarske reševalne vrvne tehnike in ustrezne pakiranju nosil, pripravi in prenosu nosil skozi si-tehnike jamskega potapljanja. To znanje je nujno, fon in za sifonom s poškodovancem ter na izvedbi kadar je treba ponesrečenca v nosilih prenesti do reševalnega vrvnega manevra za sifonom. Zara-sifona (po suhem delu), skozi sifon (pod vodo) di zahtevnosti usposabljanja in izvedbe manevra in za sifonom (po suhem delu) podzemne jame. reševanja izza sifona je v jami Bilpa vedno pot- Pri tem načinu reševanja sodelujejo jamarski re- rebna številčnejša ekipa potapljačev in jamarjev. 22 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Zato poleg vseh pripadnikov ETP sodelujejo in se tudi usposabljajo še člani JRS pri JZS. Pripadniki morajo za potrditev licence skladno z navedenim programom vsako leto opraviti tudi vajo reševa- nja izza sifonov podzemnih jamah. Skladno z Uredbo o merilih za potapljanje je bil pripravljen Program usposabljanja za inštruktorje potapljanja, ki usposabljajo potapljače za tehnično potapljanje. Na podlagi 18. člena Zakona o varstvu pred utopitvami lahko usposabljanje za tehnično potapljanje opravljajo le inštruktorji potapljanja, ki pridobijo pooblastilo za usposabljanje za potapljanje. Pooblastila izdaja URSZR oziroma organizacija, ki jo skladno s predpisi o športu pooblasti minister, pristojen za šport. Program ob-Slika 7: Usposabljanje ETP in JRS pri JZS na Podpeškem jezeru, sega vse kategorije inštruktorjev potapljanja, do-priprava ponesrečenega za transport (foto: A. Hodalič, 2013) ločene v prilogi uredbe o merilih za potapljanje. Pooblastilo se izda za dve leti in se lahko podaljnja, ki bi bil namenjen tej ciljni skupini. Program šuje za enako obdobje, če inštruktor potapljanja tako obsega vse kategorije tehničnih potapljačev, izpolnjuje predpisane pogoje, določene v 15. členu določene v prilogi uredbe o merilih za potapljanje, Uredbe o merilih za potapljanje. in je razdeljen na pet modulov. Modul 1 je name- Skladno z določbo drugega odstavka 16. čle- njen tehničnemu potapljaču 1. stopnje, modul 2 na Uredbe o merilih za potapljanje so v izvajanje tehničnemu potapljaču 2. stopnje, modul 3 teh-nalog zaščite, reševanja in pomoči, pri katerih je ničnemu potapljaču 3. stopnje, modul 4 tehnične-potrebno tehnično potapljanje, lahko vključeni mu potapljaču 4. stopnje in modul 5 tehničnemu ali razporejeni le potapljači, ki so usposobljeni za potapljaču 5. stopnje. tehnično potapljanje. Programe za usposabljanje Pripadniki ETP se od leta 2015 do 2020 uspo- tehničnih potapljačev na podlagi drugega odstav- sabljajo po programu temeljnega usposabljanja ka 11. člena navedene uredbe pripravi uprava in potapljačev za tehnično potapljanje. Pripadniki so jih potrdi minister, pristojen za varstvo pred na-tako usposobljeni po modulih 1, 2, 3 in imajo naziv ravnimi in drugimi nesrečami. Tako je ICZR leta tehnični potapljač 1., 2., in 3. stopnje. Usposablja-2015 pripravil Program temeljnega usposabljanja nja so skladno s programom potekala na različnih potapljačev za tehnično potapljanje, saj med pro-globinah ob uporabi določenih plinskih mešanic in gramsko ponudbo ni bilo programa usposablja-na različnih lokacijah: v bazenu ICZR, Blejskem, Bohinjskem in Velenjskem jezeru, izviru Bilpa, Divjem jezeru ter v Jadranskem morju. Zraven so se usposabljali tudi potapljači Jamarske reševalne službe pri JZS. Tako je cilj Modula 1 v teoretičnem delu sez- naniti se z razvojem potapljanja s plinsko me- šanico Nitrox, z matematičnimi principi plinske mešanice Nitrox, s toksičnostjo kisika in narkotič- nostjo plinov za potapljanje in z dekompresijsko boleznijo, seznaniti se s podvodno komunikacijo, računalniškim programom za načrtovanje potopov in s potrebno opremo. V praktičnem delu je pomembno usposobiti se za pripravo potapljaške opreme, analizo plinskih mešanic, načrtovanje potopov in za izvajanje tehničnega potopa s plin-Slika 6: Usposabljanje pripadnikov ETP in JRS pri JZS v bazenu ICZR sko mešanico Nitrox, ki se zahtevajo na stopnji (foto: A. Hodalič, 2013) modula 1. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 23 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Cilj Modula 2 je v teoretičnem delu seznani- boleznijo, podvodno komunikacijo in potapljaško ti se z razvojem potapljanja s plinsko mešanico opremo. V praktičnem delu se je treba usposobiti Trimix, matematičnimi principi plinske mešanice za pripravo potapljaške opreme, analizo plinskih Trimix (kisika več kot 20 %), toksičnostjo kisika in mešanic, načrtovanje potopov in izvajanje teh-narkotičnostjo plinov za potapljanje in z dekom- ničnega potopa s plinsko mešanico Trimix (kisi- presijsko boleznijo, podvodno komunikacijo in ka manj kot 20 %). Usposabljanje je potekalo v potrebno opremo. V praktičnem delu se je treba dveh delih, in sicer prvi del v ICZR RS, v bazenu usposobiti za pripravo potapljaške opreme, ana-in Bohinjskem jezeru, drugi del pa zaradi varnosti, lizo plinskih mešanic, načrtovanje potopov in za boljše vidljivosti in lažjega doseganja globin (80 izvajanje tehničnega potopa s plinsko mešanico m), ki se zahteva na 3. stopnji, na Dugem otoku v Trimix (kisika več kot 20 %). Potopi so se vedno Jadranskem morju, in sicer na otoku Mrtonjak, in v začeli s skrbnim pregledom potapljaške opreme narodnem parku Telašćica (Vali Garmenjak in Se- in njene konfiguracije, s pregledom količin plinske strice). Pripadniki so na različnih lokacijah izvedli mešanice Trimix v jeklenkah in načrtovanjem po- štiri zahtevne tehnične potope do globine 50 in 72 topov. Velik poudarek je na podvodni komunikaciji m. Med usposabljanjem so pokazali dobro psiho-in preprečevanju dekompresijske bolezni. Tehnič- fizično pripravljenost, medsebojno sodelovanje, ni potopi so bili skladno s programom usposablja-ekipni duh ter usvojili nova znanja in spretnosti nja od prvega potopa do zadnjega vsakič globlji, za izvajanje globinskih potopov s plinsko mešanizato so potekali na različnih lokacijah. Zadnji dan co Trimix (kisika manj kot 20 %), ki se zahtevajo potopa so pripadniki v Velenjskem jezeru dosegli na stopnji modula 3. globino 65 m, uspešno menjavali plinsko meša- Po končani 3. stopnji tehničnega potapljanja nico, izvedli vse potrebne varnostne in dekom- vseh pripadnikov je bilo za nadaljevanje usposa- presijske postanke in tako usvojili nova znanja in bljanja na 4. stopnji treba zagotoviti aparate z spretnosti za izvajanje tehničnih potopov, ki se zaprtim krogom dihanja, saj je tako določeno po zahtevajo na stopnji modula 2. programu na tej stopnji. Te aparate je URSZR Cilj Modula 3 je v teoretičnem delu seznaniti kupila leta 2019 in 2020 in tako so se pripadniki se z razvojem potapljanja s plinskimi mešanica-začeli z njimi usposabljati na modulu 4. mi, fiziko plinov in matematičnimi principi plinske Cilj Modula 4 je v teoretičnem delu se sezna-mešanice Trimix (kisika manj kot 20 %), z nar- niti z matematičnimi principi plinskih mešanic kotičnostjo plinskih mešanic in dekompresijsko Nitrox in Trimix, s toksičnostjo kisika in narkotič- Slika 8: ETP in JRS pri JZS na usposabljanju v Piranskem zalivu (foto: J. Melanšek, 2020) 24 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov nostjo plinov za potapljanje ter z dekompresijsko Pripadniki ETP so sodelovali tudi v medna-boleznijo in potapljanjem z zaprtim dihalnim kro-rodnih vajah v okviru sodelovanja v Mehanizmu gom. V praktičnem delu se je treba usposobiti za skupnosti za krepitev sodelovanja na področju pripravo zaprtega dihalnega kroga, analizo plin- Civilne zaščite v Evropske uniji na vaji EU TACOM skih mešanic in načrtovanjem potopov z zaprtim SEE 2006 – Reševalne aktivnosti ob posledicah dihalnim krogom ter za tehnični potop s plinsko terorističnega napada – Bolgarija 2006 ter v okvi-mešanico z zaprtim dihalnim krogom. Zaradi ru Programa EU za krepitev sodelovanja z drža-doseganja določene globine je bilo načrtovano, vami kandidatkami in morebitnimi kandidatkami da bo usposabljanje izvedeno na Dugem otoku, na področju Civilne zaščite v okviru instrumenta vendar je bilo zaradi epidemije nato prestavljeno predpristopne pomoči (projekt EU IPA) IPA CRO-v Piranski zaliv. Skladno z načrtom izvedbe uspo- -FLOODS 2012, ki je bila izvedena v Republiki Hr-sabljanja bi udeleženci morali zadnji dan opraviti vaški leta 2012. tudi zaključni praktični preizkus znanja, vendar ga zaradi neugodnih vremenskih razmer za var-Najdena jama – 2012 no izvedbo potopa v Piranskem zalivu niso mogli Septembra 2012 je potekala potapljaška ja- opraviti. marska reševalna vaja v Najdeni jami, v kateri je približno 700 m od vhoda na globini sto metrov Urjenje in vaje enote sifon, primeren za izvedbo vaje. Organizacijo sta Uresničevanja Resolucije o nacionalnem pro-prevzela MO, URSZR, SO in JRS pri JZS. Vaja je gramu varstva pred naravnimi in drugimi nesre- bila izvedena v okviru mednarodnega usposablja- čami na področju izobraževanja in usposabljanja je pokazala, da je uresničevanje njenih ciljev pri-spevalo k razvoju področja in izboljšanju usposobljenosti pripadnikov za opravljanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči. Po letu 2012 je bila izvedena reorganizacija ETP na vseh pod- ročjih (kadrovskem, opremljanju, usposabljanju in urjenju). Nekateri programi usposabljanja so zahtevali vaje za nadaljnje ohranjanje aktivnega statusa pripadnikov enote: na primer dopolnilni program reševalcev izza sifonov podzemnih jam zahteva, da se morajo reševalci vsako leto ude- ležiti najmanj ene potapljaške vaje in ene vaje jamarskega reševanja, vsaki dve leti pa mora ustanovitelj enote (URSZR) organizirati vajo re- ševanja izza sifonov ali pa se udeležiti podobne Slika 9: Vaja v Najdeni jami, pripadniki ETP in JRS pri JZS izvajajo vaje v tujini. V nadaljevanju predstavljamo vaje izvlek poškodovanega iz sifona (foto: A. Hodalič, 2012) Najdena jama 2012, jama Bilpa 2014, 2015 in 2016, Buna 2017, Bilpa 2018, BCS 2018 in 2019. nja Reševanje iz jam (angl. Cave Reccue Training – Za vsa urjenja in vaje je URSZR, UO, SO pripra- CRT 2012), ki je potekalo od 15. do 23. septembra vil načrt urjenja oziroma vaje. Vsa urjenja, vaje in 2012 v ICZR, enota Sežana. Scenarij vaje je bil, tudi usposabljanja so izvedena v skladu s Pravil-da se je nesreča zgodila za sifonom, 150 metrov nikom o izobraževanju in usposabljanju na podro- po suhem delu, kjer je za gibanje potrebna vrv- čju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na tehnika. Želeli smo izvesti vajo, na kateri bodo ter načrtom usposabljanja pogodbenih pripadni-tehnični potapljači prenesli namišljenega poško- kov Civilne zaščite v tekočem letu. Poleg načrta dovanca 200 m do sifona in skozenj, jamarski re-za urjenje oziroma vajo je vodja potopa v skladu ševalci pa bodo opravili transport po suhem delu s 6. členom Uredbe o merilih za potapljanje prip-jame do izhoda (UJMA, Merela, 2013). ravil elaborat potopa, ki ga je treba pred potopom Za izvedbo vaje je bilo najprej treba pridobiti poslati v vednost izpostavi URSZR, na območju vsa potrebna dovoljenja. Julija 2012 je bil tako iz-katere potop poteka. dan Sklep poveljnika Civilne zaščite o pripravi in 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 25 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE izvedbi vaje Najdena jama. Podroben načrt za iz- vedbo vaje sta pripravila URSZR in JZS (Načrt za izvedbo vaje Najdena jama – 2012). Načrtovana je bila tako, da vadbenci poznajo predpostavko vaje, čas, namen in potek vaje. Glede na način preverjanja usposobljenosti enot in služb za zaš- čito, reševanje in pomoč je vaja zasnovana tako, da se izvede praktična naloga s točno določenimi vadbenci v jami in pred vhodom v jamo. Na vaji je sodelovalo 63 udeležencev iz desetih evropskih držav. Poškodovanca smo reševali s kraja, ki je bil 150 m za 30 m dolgim sifonom, približno 700 m od vhoda v jamo in na globini 100 m. Po mnenju vodstva in nadzornih organov vaje je bila ta dob-ro organizirana in zelo uspešno izvedena. Vaja in Slika 11: Poškodovanega so pripadniki ETP in JRS pri JZS prenesli iz ugotovitve so bile temelj za pripravo programa jame Bilpa. (foto: A. Hodalič, 2014) usposabljanja za reševalce izza sifonov podze- mnih jam. ICZR s sodelovanjem ETP in JRS pri JZS povezavo s površjem in namišljenega ponesre- je pripravil Program dopolnilnega usposabljanja čenca v nosilih rešijo skozi 3. sifon do izhoda iz reševalcev izza sifona podzemnih jam. jame. Med vajo so pregledali teren zunaj vode med 1. in 2. sifonom, suh rov nad drugim sifonom Vodna jama Bilpa – 2014, 2015 in 2016 in med 2. in 3. sifonom, da so lahko pripravili načrt Leta 2014 je bilo prvič v ICZR izvedeno dopol-potrebnih reševalnih manevrov zunaj vode. Na tej nilno usposabljanje reševalcev izza sifonov pod-vaji se je prvič praktično uporabila tehnika reše-zemnih jam po novem programu. Usposabljanja vanja ponesrečenca v jamarskih nosilih (posebej so se udeležili štirje predavatelji – inštruktorji, prirejena nosila Petzl NEST), ki jih je pripadnik štirje tečajniki ETP in dva iz JRS pri JZS. Vsi ude-enote ETP, Simon Burja, posebej priredil za pritr-leženci so vse postopke in manevre urili v bazenu ditev 11,1-litrske aluminijaste posode (angl. Stage) ICZR in Podpeškem jezeru, sklepni del pa v vodni na obeh straneh nosil. jami Bilpa. Vaje so se udeležili celotna ETP in JRS Jame Bilpa sestavljajo trije suhi nadzemni rovi pri JZS, ki so imeli ustrezno končano usposablja-in četrti, še vedno delujoči vodni izvir potoka Bilpe. nje za jamsko potapljanje. Predpostavka je bila, Dostop do izvirnega jezera je preprost, do notra-da udeleženci vaje označijo celotno pot potopa z njega dela jame se pride prek 125 m dolgega vo-neprekinjeno vrvico, napeljejo jamski telefon za dnega sifona. Raziskanih je že 1200 m jame. V jami Bilpa je prišlo do tragične nesreče leta 1978, ko se je skozi gornji vhod spustilo pet koče-vskih jamarjev, ki so želeli z miniranjem razširiti ozek prehod. A je bila moč strupenega plina za trojico usodna, umrli so v jami med skalami. Tudi v letih 2015 in 2016 smo vaje oziroma ur- jenja izvedli v jami Izvir Bilpa. V ICZR smo v teh letih nadaljevali usposabljanje preostalih pripadnikov enote in JRS pri JZS s programom reševanja izza sifona podzemnih jam. Tudi v programu do- polnilnega usposabljanja reševalcev izza sifonov podzemnih jam je zapisano, da morajo reševalci vsako leto sodelovati na najmanj eni potapljaški vaji in eni vaji jamarskega reševanja, vsaki dve leti pa mora ustanovitelj enote URSZR organizirati Slika 10: Usposabljanje ETP in JRS pri JZS, priprava poškodovanca vajo reševanja izza sifonov oziroma se udeležiti na transport iz jame Bilpa (foto: A. Hodalič, 2014) podobne vaje v tujini. 26 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Leta 2016 je URSZR nabavila novo reševalno potapljaško obleko, v katero se je lahko namestil poškodovanec po vzoru francoske jamarske re- ševalne službe (Speleo Secours Francais – SSF). Praktičen preizkus reševalne obleke in postopkov namestitve ponesrečenca v obleko in nato na nosila Nest je bil najprej izveden v bazenu ICZR in Podpeškem jezeru, nato pa junija 2016 še v vodni jami Bilpa. Vaje sta se kot opazovalca udeležila Ivica Čukošić iz Hrvaške gorske reševalne službe (HGSS) in Zoran Vlaho iz Interventne reševalne službe BiH (ISS BiH). Slednji je izrazil interes in željo po nadaljnjem sodelovanju med državama, ki ga je v poslanem poročilu z vaje posredoval tudi Slika 12: Transport poškodovanca v jamarskih nosilih za sifonom na svojim nadrejenim. Interes za mednarodno vajo, vaji »Buna 2017« (foto: A. Hodalič, 2017) ki naj bi potekala prihodnje leto v Mostarju, sta izrazili obe strani, tako slovenska kot bosanska. Glede na to, da ETP že več let ni bil na nobeni mednarodni intervenciji oziroma se ni udeležil nobene mednarodne vaje, je bil sprejet predlog, da se načrtuje sodelovanje oziroma udeležba na mednarodni vaji. Vaja Buna – 2017 Jamarji iz BIH so se udeležili Osnovnega tečaja reševanja iz jam (CRT), ki je leta 2015 potekal v BiH v Banja Luki. Gre za tečaje, ki jih soorganizira URSZR skupaj z vsakokratno državo gostiteljico tečaja ter pristojnimi službami za reševanje iz jam v okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za Jugovzhodno Evropo Slika 13: Transportiranje poškodovanega na vaji »Buna 2017« (foto: A. Hodalič, 2017) (DPPI SEE). Izražen je bil interes po nadaljnjem sodelovanju med državama, ki se je do zdaj pokazal za zelo uspešnega. Tako je bila na temelju izvedbi dvostranske vaje »Buna 2017« (Sklep Vla-leta 2016 sklenjenega sporazuma med URSZR in de RS in Tehnični dogovor št. 51002-44/2017/3 z Ministrstvom za varnost Bosne in Hercegovine, dne 21. 6. 2017). Sektorjem za zaščito in reševanje, izvedena dvo- Vaja »Buna 2017« je bila večdnevna zašči- stranska vaja, namenjena enotam za tehnično tno-reševalna štabna in praktična vaja, ki je bila potapljanje (reševanje izza sifona vodne jame) s izvedena na temo podvodnega reševanja v okvi-podporo reševalcev iz jam. ru dvostranskega sodelovanja z BiH. V predho- Dvostranska praktična vaja »Buna 2017« je po- dnem štabnem delu vaje so se preverjali postopki tekala v BiH med 26. in 30. julijem 2017 v okolici zaprošanja in zagotavljanja mednarodne pomoči. Mostarja. Organizirana je bila s podporo in sodelo-Na vaji so se urile enote za tehnično potapljanje vanjem Ministrstva za varnost Bosne in Hercego-obeh držav, s sodelovanjem jamarskih reševalcev vine, Sektorja za zaščito in reševanje, Federalne iz jam. Iz Slovenije se je vaje udeležilo do 20 pri-uprave civilne zaščite Federacije Bosne in Herce-padnikov EHI ETP in JRS pri JZS. Cilj vaje je bil zlas-govine in Zveze gorskih služb za reševanje Bo- ti usposobiti udeležence za reševanje izza sifona sne in Hercegovine. Za ta namen je bil podpisan podzemne jame, preveriti pripravljenost in uspo- Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo sobljenost enot ter njihov odziv ob pomoči drugi Republike Slovenije, URSZR, in Ministrstvom za državi, hkrati pa preveriti dogovorjene postopke varnost Bosne in Hercegovine o sodelovanju pri za hiter prehod državnih mej. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 27 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE CUDHg Idrija je URSZR oziroma ETP prosil za sodelovanje oziroma prisotnost pri preizkusu robota UX-1, če bi bilo treba intervenirati pri reševanju robota (Tatjana Dizdarević, Zbornik referatov 43. SRRES). Za preizkušanje robota v potopljenem delu jaška Borba so bile potrebne predhodne priprave, tako za pripravo tehnične dokumentacije in navodil za varno izvedbo preizkusa, ki jih zahtevajo predpisi s področja rudarstva, kot tudi za poizku-sni potop v primeru reševanja robota iz poto-po- topljenega dela jaška v primeru intervencije reševanja robota UX-1 iz črpališča jaška Borba, če bi izgubil stik z upravljavcem na površini. ETP je na podlagi Načrta potopa v črpališče ja- ška Borba (avgust 2018) izvedel predhodni potop z vizualnim pregledom stanja potopljenega dela jaška. Štirje pripadniki ETP so opravili potop (ogled in izvidovanje) v jašek Borba CUDHg Idrija od nivoja vode na VI. obzorju do maksimalne globine – 30 m. V septembru 2018 je potekal preizkus avto- nomnega robota UX-1, ki je izvajal snemanje v črpališču jaška Borba. Če bi prišlo do nepredvidene ovire v vodi črpališča (kabli, rešetke, ipd.), se robot ne more rešiti sam in bi bilo treba zadevo reševati z ustrezno opremljenim in usposobljenim po- tapljačem. Preizkus robota je potekal skladno z načrti, zato posredovanje pripadnikov ETP ni bilo potrebno. V Divjem jezeru so se v nadaljevanju urjenja pridružili še potapljači JRS pri JZS. V jezeru je bil Slika 14: Vaja »Buna-2017«, dvig poškodovanca v nosilih iz izvira izveden trenažni potop z avtonomno potapljaš- reke Bune (foto: A. Hodalič, 2017) ko opremo in tlačno posodo za plin z manome- trom do globine – 40 m ter z aparatom na zaprti Predpostavka vaje je bila, da je pri raziskovanju krog dihanja do globine – 80 m. V Divjem jezeru izvira reke Bune jamarski potapljač padel z višine je potop potekal iz sifona jezera v sam sifon do 5 m in pri tem dobil poškodbe, in sicer zlom noge. največje globine – 40 m. Uporablja se izključno di-Nesreča se je zgodila približno 120 m od vhoda izvira v suhi galeriji sifona. Zaradi poškodbe in ne-zmožnosti, da nadaljuje potop oziroma, da se vrne, ga pustijo v galeriji sifona ter takoj obvestijo OK 112. Aktivirana je služba za reševanje (ISS BiH), ki po prvi oceni ne zmore zagotoviti vseh nujnih re- ševalnih aktivnosti, zato na podlagi dvostranskega sporazuma posreduje prošnjo za pomoč RS. CUDHg Idrija in Divje jezero – 2018 ETP je septembra 2018 izvedla urjenje v jašku Borba Centra za upravljanje kulturne dediščine živega srebra Idrija (CUDHg Idrija) in v Divjem jezeru Slika 15: Preizkusni potop pripadnikov ETP v jašek Borba (foto: R. pri Idriji. Majnik, arhiv CUDHg Idrija, 2018) 28 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov halni plin »zrak« in Nitrox 50 za dekompresijo ter zaprtokrožni sistem za dihanje (angl. rebreather) z Trimix mešanicami, ki ga uporabljajo do globine – 80 m. Udeleženci so izdelali poligon, vrvica je bila na-peljana z obale jezera do globine – 40m. Balcan Cave Summit – 2018 in 2019 Pripadniki ETP so se v letih 2018 in 2019 ude- ležili dogodka Balkan Cave Sumit v Mostarju (BCS). Srečanje jamskih in tehničnih potapljačev je potekalo v Mostarju, v BiH, v organizaciji ISS BiH. Namen srečanja je bila izmenjava izkušenj Slika 16: Udeleženci BCS 2018 v Mostarju (foto: D. Podnar, 2018) s področja jamskega in tehničnega potapljanja, reševanja ter načini uporabe različne opreme in Usposabljanje leta 2020 treniranje potopov na večjih globinah do – 100 m. Leta 2020 se je nadaljevalo usposabljanje pri- Srečanja se vsako leto udeležujejo številni jamski padnikov ETP po Programu temeljnega usposa-in tehnični potapljači iz celotne Evrope. Pripadniki bljanja potapljačev za tehnično potapljanje, mo-so izvedli več potopov v Crno oko, Vrijoštico, jamo dul 4. Praktično usposabljanje bi morali izvesti na Bunica, jamo Jasenica ter izvir Buna. Udeležbo na v Dugem otoku na Hrvaškem v večjih globinah z srečanju so pripadniki ocenili kot zelo uspešno, uporabo posebne tehnične potapljaške opreme, saj so v potopih sodelovali z vrhunskimi jamskimi ki omogoča potapljanje z zaprtim dihalnim kro-in tehničnimi potapljači iz vse Evrope, s katerimi gom v večje globine. Ker pa je Vlada RS v terminu so izvajali potope in si izmenjavali izkušnje. Med usposabljanja uvrstila Republiko Hrvaško na rdeči potopi so preizkusili opremo za zahtevne potope, seznam zaradi razmer, povezanih s covidom-19, se kot so uporaba skuterjev, bočnega aparata zapr-je temeljno usposabljanje potapljačev za tehnično tega kroga dihanja (angl. side mount rebreather) potapljanje, modul 4, izvedlo v Sloveniji v Bohinj-in druge potapljaške opreme. Novost je bila tudi skem jezeru, Velenjskem jezeru in Piranskem za-uporaba podvodnega merilnika, ki se je pokazal livu »Rt Madona«, in sicer po prilagojenem načrtu kot dobra naprava za izris in meritev jam. izvedbe usposabljanja zaradi omejitev pri dose- Slika 17: Pripadniki ETP in JRS pri JZS na usposabljanju v Piranskem zalivu s SV 430 MOD (foto: J. Melanšek, 2020) 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 29 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE ganju globin potopov. Pri izvedbi usposabljanja je celotno logistično podporo omogočala Slovenska vojska, 430. MOD oziroma EVOJ Ankaran. Uspo- sabljanje modula 4 pripadniki še niso končali, izvesti morajo še en potop v večje globine. Intervencije enote Enota za tehnično potapljanje je v Sloveniji in- tervenirala trikrat, in sicer: Januarja 2009 leta se je pet moških in ena ženska (italijanski državljani) dopoldne ob 10.30 uri napotilo v vodni izvir Bilpe. Od takrat niso prišli na površje, na vrhu sifona je ostala le potapljaška boja. Aktivirani so bili pripadniki ETP ter specialna enota policije, izurjena za potapljanje. Na kraj so Slika 19: Priprave na intervencijo pred vhodom v Planinsko jamo prišli tudi reševalna vozila in gasilci. Reševalci so (foto: J. Melanšek, 2015) se že pripravljali na potop v sifon, ko so Italijani sami, ob 17.55, prišli iz sifona in reševalna akcija je spada med daljše jame v Sloveniji, meri 6656 me-bila preklicana. trov. Pripadniki ETP so ga našli ravno v času, ko je Pripadniki ETP so leta 2012 sodelovali z Dr-z zadnjimi vdihljaji izplaval iz zračnega žepa. žavno enoto CZ za varstvo pred neeksplodiranimi Gregor Aljančič, ki je tudi sam jamarski reševa- ubojnimi sredstvi (NUS) v Piranskem zalivu pri lec in se redno potaplja, je med čakanjem reševal-dvigu oziroma prestavitvi petih neeksplodiranih cem pomagal tako, da je dal jeklenko v vodo in po morskih min LMB III na točko odlaganja, ki ga je njej udarjal s karabinom ter tako ustvarjal zvok, določila Uprava za pomorstvo. Celotna intervenci-obenem pa je dal v vodo svetilko in nase opozarjal ja je dokumentirana na filmu ICZR. s svetlobo. Če bi bil vodostaj višji, v jami ne bi bilo V Izviru Bilpa so 11. 7. 2015 pripadniki ETP in JRS zračnih žepov, tok pa bi ga lahko odnesel. Planin-pri JZS izvajali urjenje. Po koncu urjenja in vrnitvi ska jama je v preteklosti že zahtevala žrtve. Priz-v ICZR je CORS obvestil (soavtorja prispevka Ja- nal je, da je podcenjeval potop in naredil napako, neza Melanška), da je v Planinski jami pogrešan ker ni napeljal vrvice, kar je pravilo jamskega po-jamarski raziskovalec Gregor Aljančič. V podvodni tapljanja. svet Planinske jame se je odpravil skupaj z biologi Pripadniki ETP so dvakrat izvedli intervencije v in jamarji, ki so ga spremljali v dveh čolnih med tujini na podlagi dvostranskega sporazuma med proučevanjem človeških ribic. Planinska jama, ki Slovenijo in BIH ter Makedonijo. Slika 18: Pripadnik ETP pri označevanju morske mine v Piranskem Slika 20: Enota ETP v Črni gori zalivu (foto: A. Hodalič, 2012) (foto: A. Hodalič, 2002) 30 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Sklepne misli Leta 2021 načrtujemo, da bodo pripadniki ETP končali usposabljanje po Programu temeljnega usposabljanja potapljačev za tehnično potaplja- nje, in sicer z zaključnim potopom za modul 4 in z usposabljanjem za modul 5. Pripadniki enote bodo tako usposobljeni po modulih 1, 2, 3, 4 in 5 in bodo pridobili naziv tehnični potapljač 1., 2., 3., 4., in 5. stopnje. Tudi v prihodnje so načrtovana usposabljanja ETP, saj le tako enota ohranja visoko raven iz- kušenosti, strokovnosti in pripravljenosti. Usposabljanja se bodo nadaljevala po novem Progra- mu dopolnilnega usposabljanja potapljačev za tehnično potapljanje, ki je bil pripravljen zaradi Slika 21: ETP se pripravlja (polnjenje jeklenk) pred potopom v jezero potrebe po specialnih in dopolnilnih znanjih, ki Kalimanci v Makedoniji, (foto: M. Mihailovski, 2005) jih tehnični potapljači potrebujejo za opravljanje Julija 2002 je prišlo do nesreče potapljača v iz-zahtevnih intervencij. Tako kot je temeljni pro- viru Crno Vrelo v jezeru Salakovac na reki Neretvi gram razdeljen na posamezne module, je tudi ta v Mostarju. Potapljač se je zaradi prevelike globi-razdeljen na pet različnih samostojnih modulov ne 70 m izgubil v veliki podvodni dvorani. Ker za (usposabljanje dajanja kisika pri potapljaških ne-seboj v jamo ni napeljal varnostne vrvice, ob vrnit-srečah, za pripravo plinskih mešanic, za površin-vi ni našel izhoda iz dvorane. Našli so ga na glo-sko dobavo plinov, za pregled kraja potapljaške bini – 65 m, ga izvlekli iz sifona in s čolnom pre-nesreče in peti modul usposabljanja za uporabo peljali do obale akumulacijskega jezera Salakovac potapljaškega skuterja). Pri opremljanju ETP je bil na reki Neretvi. Po profilu potopa, ki so ga dobili v zadnjih letih narejen velik korak naprej. Nabava iz njegovega potapljaškega računalnika, so ugo-naprednejše opreme in sistemov omogoča poto- tovili, da je pokojni neuspešno iskal izhod na več pe v večje globine in časovno daljše potope ter iz-različnih globinah. V jeklenki je bilo še približno 25 boljšuje in povečuje varnost pripadnikov. Skladno barov zraka. Analiza je pokazala, da je do nesreče z materialno formacijo in finančnimi možnostmi prišlo zaradi preobteženosti, dezorientacije in t. i. se bo v prihodnje nadaljevalo opremljanje in po- globinske pijanosti, saj potapljač ni uporabljal za sodabljanje opreme in sistemov za tehnično po-tako globino primerne plinske mešanice. Vzrok tapljanje. smrti so bili neprimerna oprema in prevelika glo-ETP ni registrirana v skupni nabor EU-meha- bina ter neizkušenost potapljača. nizma CZ kot reševalni modul, namenjen pomo- Leta 2005 je Ministrstvo za notranje zadeve či drugi državi. Razvoj enote od leta 2012 siste-Republike Makedonije prek Veleposlaništva RS matično narašča tako glede usposobljenosti kot v Makedoniji zaprosilo RS za nujno pomoč pri re-opremljenosti. Izkušnje sodelovanja na vaji »Buna ševanju potopljenega vozila. Vozilo z voznikom 2017« potrjujejo, da je slovenska ETP ustrezno je bilo potopljeno na globini 60–65 m v jezeru organizirana, usposobljena in opremljena ter je 140 km jugovzhodno od Skopja, blizu mesta Ko- na visoki ravni v primerjavi s podobnimi enota- cani. mi na JV Evropske unije (na zahodnem Balkanu Devetnajstega avgusta 2005 je po odločitvi ni ustrezno opremljene in usposobljene enote, Vlade RS na pomoč odšla skupina petih reševal- so le posamezniki) glede izvajanja postopkov in cev ETP in delavca URSZR. V akumulacijskem reševalnih nalog. Vidni so rezultati intenzivnega jezeru Kalimanci v bližini mesta Kočani so na dela pri formiranju enote, usposabljanjih in obli-globini 35 m našli truplo voznika in ga dvignili kovanju kolektivnega duha enote. Poleg prever-na gladino ter predali pogrebni službi. Vozilo so janja ustrezne organiziranosti in zadostne opre-s pomočjo podvodnih padal prav tako dvignili mljenosti ter usposobljenosti članstva je bila vaja na gladino in s pomočjo vrvne tehnike ter vitla odlična izkušnja tudi za preverjanje skupinske di-izvlekli na kopno. namike enote v zahtevnih razmerah neprekinjene 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 31 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE dejavnosti v času vaje. Tudi v tem delu je enota ETP in JRS (št. 846-7/2016-65 – DGZR z dne 30. 5. 2016). kot celota delovala usklajeno in enotno, čeprav 15. Načrt za udeležbo enote CZ na vaji »Buna 2017« (št. 843-43/2017-15-DGZR z dne 18. 7. 2017). člani enot izhajajo iz različnih reševalnih sesta-16. Pravilnik o kadrovskih in materialnih formacijah enot, vov. Enota je od drugih enot in opazovalcev dobila služb in organov Civilne zaščite (Ur. l. RS, št. 104/08). visoko oceno. 17. Pravilnik o vajah na področju varstva pred naravnimi in Nadaljevanje razvoja zmogljivosti EHI za po-drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 104/08). 18. Program usposabljanja državne enote za tehnično pota-moč drugim državam oziroma prek ustreznih pljanje (št. 849-02-4/99 z dne 15. 5. 1999). modulov za skupno pomoč v okviru EU in za izva- 19. Programa dopolnilnega usposabljanja za reševalce izza janje intervencij ob večjih nesrečah v Sloveniji bo sifonov podzemnih jam (št. 604-17/2013-3 – DGZR z dne tudi v prihodnje temeljilo na ciljih, ki so določeni v 9. 5. 2013). 20. Program temeljnega usposabljanja potapljačev za Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred tehnično potapljanje (št. 604-10/2015-5 – DGZR z dne 21. naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 5. 2015). 2022. Resolucija določa specializacijo enot Civilne 21. Program usposabljanja za inštruktorje potapljanja, ki usposabljajo potapljače za tehnično potapljanje (št. 604-zaščite in smernice, po katerih se v okviru EHI raz-11/2015-4 – DGZR z dne 21. 5. 2015). vijajo enote (tako imenovani moduli) za vključe- 22. Poročilo o službenem potovanju v BIH (št. 0100-24/2017-vanje v sistem modulov v okviru EU z enotami za 81 – DGZR z dne 8. 8. 2017). reševanje v jamah (CaveSAR), prečrpavanje večjih 23. Projekt UNEXMIN, Podvodni raziskovalec potopljenih rudnikov. http://www.unexmin.eu in http://www.cudhg-količin poplavnih vod (HCP), reševanje ob potresih -idrija.si. (USAR) ter reševanje na vodi in iz vode (FRB). Na-24. Podjetje Divesoft. https://www.divesoft.com/en/pro-vedene modularne enote so oziroma bodo certifi- ducts/ccr-liberty. cirane po standardih, ki bodo oblikovani v okviru 25. Programme for Basic Training of Cavers Rescuers (št. 604-66/2009-2 , Ljubljana, 1. april 2009). Mehanizma civilne zaščite Unije. 26. Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (Ur. l. Viri in literatura RS, št. 75/16). 1. Aktiviranje ekipe za tehnično potapljanje in pomoč v 27. Sklep o organiziranju enot, služb in organov Civilne mestu Kočani, Makedonija (Šifra 843-05-21/2005 z dne zaščite na državni in regijski ravni (št. 846-270/2009-1 z 19. 8. 2005). dne 1. 10. 2009). 2. Balcan Cave Sumit. https://www.facebook.com/events/ 28. Vrhovec, T., 1999. Jamsko potapljanje, Bilten Jamarskega mostar/balkan-cave-summit-in-mostar. kluba Železničar, 18–24. 3. Benko, I., 2021. Moji spomini ustanovitve ETP. 29. Sklep VRS o seznanitvi in podpisu Tehničnega dogovo-4. Dizdarević T., Zagotavljanje varnosti pri preizkusu avto-ra med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, nomnega robota UX-1 v črpališču jaška Borba Rudniku Upravo RS za zaščito in reševanje ter Ministrstvom za živega srebra Idrija, Zbornik referatov 43. SREES. varnost Bosne in Hercegovine o sodelovanju pri izvedbi 5. Ilič, U., 2012. Jamsko potapljanje, Gea, letnik XXII, 24–26. dvostranske vaje »Buna 2017« (št. 51002-44/2017/3 z dne 6. Intervencija NUS v Piranskem zalivu. https://www.youtu-21. 6. 2017). be.com/watch?v=LLwYIzm7a1g. 30. Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil 7. Merela, M., 2013. Potapljaška jamarska reševalna vaja za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. l. RS, št. 92/07, 54/09, Najdena jama 2012, Ujma 27, 291–302. 23/11 in 27/16). 8. Merila za organiziranje in opremljanje državne enote za 31. Uredbe o merilih za potapljanje z avtonomno potapljaš- hitre intervencije (št. 846-33/2019-3 z dne 27. 11. 2019). ko opremo (Ur. l. RS, št. 65/97). 9. Mlinar, C., 1996. Razvoj jamskega potapljanja v Sloveniji, 32. Uredba o merilih za potapljanje (Uradni list RS, št. Naše jame, 38, 116–136. 81/03). 10. Načrt za izvedbo vaje »Najdena jama« (št. 843-45/2012-33. Uredba o oznakah v Civilni zaščiti Republike Slovenije 5 – DGZR z dne 12. 9. 2012). (Ur. l. RS , št. 114/03, 122/07 in 98/11). 11. Načrt urjenja EHI ETP in JRS pri JZS (št. 604-27/2018-1-33. Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreča-DGZR z dne 1. 8. 2018). mi (Ur. l. RS , št. 51/06 – Uradno prečiščeno besedilo in 12. Načrt potopa ETP – JRS (št. 604-16/2014-3 – DGZR z dne 97/10). 11. 4. 2014). 34. Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur. l. RS, št. 42/07 – 13. Načrt izvedbe praktične vaje tehničnega potapljanja EHI UPB1 in 9/11). ETP in JRS (št. 846-7/2015-72 –DGZR z dne 29. 6. 2015). 14. Načrt izvedbe praktične vaje tehničnega potapljanja EHI 32 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Enota reševalnih psov Tolmin Maja Kenda, Rok Šorli, Ivan Menard Športno kinološko društvo Tolmin, Trg tigrovcev 1, Tolmin Predstavitev Naša enota je majhna in je poleg novogoriške V okviru Športnega kinološkega društva Tol- edina za iskanje na severnem Primorskem, po- min že od leta 1993 deluje tudi Enota reševalnih dročje dela in iskanja pa je lahko zelo obsežno. psov. Delujemo pod okriljem kinološke zveze Slo- Poleg poslušnosti svoje pse šolamo na vseh treh venije. Enota je bila ustanovljena s predanim de-področjih: iskanje v naravi, ruševinah in snegu. lovanjem prvih članov, saj pred tem nihče na na- Glavna naloga vodnikov reševalnih psov je torej šem območju ni imel izkušenj z reševalnimi psi. iskanje ponesrečencev in nudenje prve medicin- Dolgoletno prostovoljno delo se je obrestovalo, ske pomoči. saj imamo danes izurjeno ekipo, ki je usposoblje-na za hitro posredovanje ob iskanju pogrešanih Kdo lahko postane vodnik oseb. reševalnega psa in kako Naša enota trenutno šteje 18 članov, vodni- Vodnik reševalnega psa lahko postane vsaka ki prihajajo iz občin Tolmin, Kobarid in Bovec, v polnoletna oseba, ki ima željo po delu s psom, ki zadnjih letih pa so se nam pridružili še člani iz ji čas dopušča ogromno ur, ki jih vlagamo v naše Cerknega in Idrije, imamo pa tudi predstavnici iz delo za treninge in iskalne akcije. Biti vodnik re-Goriških Brd in Nove Gorice. Vodniki in psi so na ševalnega psa pomeni način življenja in ne le hobi različnih stopnjah šolanja, saj se nam pridružujejo ter zapolnjevanje prostega časa. Vodniki smo mladi psi ter novi vodniki. Ker vemo, da je življenj-na leto odsotni tudi po več kot mesec dni. Naše ska doba psa (pre) kratka, smo vodniki primorani, udeležbe na iskalnih akcijah niso refundirane, kar da prilagodimo delo psa njegovi usposobljenosti, pomeni, da si za akcije in treninge jemljemo svoj sposobnosti, starosti ipd. dopust, čas in denar. Enota reševalnih psov Tolmin, foto Dejan Škuc 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 33 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Za pridobitev naziva vodnika reševalnega psa ker ob potresu, ko se stavba zruši, potrebujemo je potrebnega veliko napora in večletno delo s hitro posredovanje in čimprej izpod ruševin spra-psom. Vsak vodnik psa, ki si želi postati vodnik viti žive ljudi, z odkopavanjem trupel pa lahko po-reševalnega psa, mora najprej obiskovati nekaj- čakamo. mesečni seminar za vodnike pripravnike, kjer se Z našimi psi treniramo iskanje ljudi na vseh spozna z delom reševalnega psa, z nudenjem treh področjih, vendar lavine, iskanje izpod plazov PMP človeku ter psu, spozna se z nevarnostmi prepuščamo gorski reševalni službi. Za ta del ur-v gorah, ruševinah, nauči se uporabljati radijske jenja namenjamo le teden dni treninga na zim-zveze in GPS, ki postaja naš glavni pripomoček pri skem usposabljanju. To je tudi najlažja disciplina iskalnih akcijah, nauči se tudi vse o mednarodnih iskanja, saj sneg nima ne vonja ne okusa, kvečje-oznakah na ruševinah ter vse, kar je povezano s mu lahko zasuti v plazu izgubijo kakšen sendvič, šolanjem psa. Temu sledijo izpiti ter preizkušnje ki pa ga pes ne sme nakazati. Sam plaz je torej za območne enote, nato pa šele sodelovanje na čist, pes išče samo vonj človeka. Najtežji del ur-iskalnih akcijah. Šolanje psa do naziva »pes reše-jenja je iskanje in nakazovanje zasutih v ruševini, valec« tako traja kar tri do štiri leta. Znanje vo-kajti največkrat mora pes ugotoviti lokacijo vsadnika se nato izpopolnjuje leta in leta. Vedno re-kega posameznega človeka, v ruševini pa je lahko čemo, da ko »naredimo« prvega psa, znamo šele zasutih več ljudi na izredno majhnem območju. osnove. Pri drugem se nam velikokrat zalomi, ker Ko se zruši stanovanjska stavba, so lahko pod ru-mislimo, koliko že znamo, potem pride tretji, če- ševinami tudi mačke, ptiči, polni hladilniki hrane trti … Moramo pa se zavedati, da je vsak pes lah-ter številne ovire, ki lahko psa premamijo med ko karakterno drugačen, tako da se vodniki prak- samim iskanjem. Psa je potrebno že od majhne- tično učimo celo življenje. ga učiti in naučiti varnega gibanja po ruševini. Naši psi so navajeni iskati po ruševinah, med beKakšen pes je primeren za tonskimi bloki in mrežami, »špicami« in steklom, reševalnega psa pri tem pa imamo izredno malo ali skoraj nič po- Za reševalnega psa je primeren skoraj vsak pes. škodb, ker so naučeni varnega gibanja. Najbolj agilni in primerni so psi srednje rasti, med Seveda je iskanje pogrešanih v naravi naša prva 15 in 35 kilogrami, ker niso preveliki, preokorni in in vodilna disciplina, za katero urimo naše pse. med samim gibanjem, treningi, vajami in akcijami ne pride prehitro do obrabe sklepov psa, poškodb Športno kinološko društvo - kdo ipd. Med reševalnimi psi prevladujejo prinašalci obiskuje tečaje, kdaj ti potekajo in (labradorji, zlati prinašalci, dolgodlaki prinašalci …), kako »odberete« bodoče vodnike ovčarji (nemški ovčarji, belgijski ovčarji …), pašni psi reševalnih psov ( border colie, avstralski ovčarji …). Šolamo seveda Tečaji se pričnejo z malo šolo in socializacijo tudi mešance ter netipične pasme, kot so nemški psov ter nadaljujejo s šolanjem za BBH, kjer se že bokser, bernski planšar, lovski psi ipd., vendar je izvajajo naloge poslušnosti. Ob vsem tem so tečaj-delo s takimi pasmami lahko včasih malo daljše in niki deležni tudi predstavitve dela ERP in če se med zahteva večjo potrpežljivost vodnika. njimi kdo najde, ki bi se bil pripravljen odrekati veliko uram prostega časa ter jih usmerjati v treninge Kje in koga iščemo in delo v ERP-ju, je vabljen, da se nam pridruži. Naši psi so izurjeni za iskanje pogrešanih oseb v naravi, izpod ruševin ter zasutih v snežnem pla-Kako izgledajo treningi zu. Iščejo samo žive ljudi, mrtvih ne nakazujejo. Ker se izginotja oseb dogajajo v vsakem vre- Morda se nekateri psi ob najdi trupla pričnejo ne-menu, treninge opravljamo tako v snegu in mra- koliko drugače obnašati, od vodnika pa je odvisno, zu, kot v dežju, neurju ter sončni pripeki. Psi mo-ali prepozna to drugačno, nenavadno obnašanje rajo biti pripravljeni tudi na nevihtne strele, strele, psa ali ne. Iskanje mrtvih v Sloveniji ni omogoče-izstreljene iz pištole, na različne močne zvoke, no, ker se za koščke tkiva ne dobi dovoljenja. V zvoke gradbenih strojev na ruševini ipd., kar po-tujini, recimo na Hrvaškem, pa vodniki urijo svoje meni, da ne smejo biti streloplahi. Na vse to se pse tudi za iskanje trupel. Niti ni smiselno, da bi psa da privaditi tako, da jih počasi in postopoma istega psa učili nakazovanja živih in mrtvih hkrati, spoznavamo s temi zvoki in situacijami. 34 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Iskanje pogrešane osebe v gozdu, foto arhiv ERP Tolmin Treningi so razdeljeni na ponedeljkove trenin-nje se srečujemo tudi z ostalimi psi in naš pes ge poslušnosti ter petkove treninge iskanja. Vsaj mora biti pod nadzorom. dvakrat letno se udeležimo mednarodnih tabo- V sklop poslušnosti poleg osnovne posluš- rov, kjer se psi in vodniki štiri zaporedne dni urimo nosti sodi tudi premagovanje različnih ovir, ki so v iskanju ter v mešanih skupinah izmenjujemo postavljene na poligonu (lestev, most, gugalnica, mnenja in načine treninga. Poleg dveh tedenskih tunel …), prinašanje različnih predmetov ter vo- srečanj za treninge namenimo tudi številne viken-denje in usmerjanje na daljavo. Poslušnost je vse-de in proste dneve za urjenje drugje po Sloveniji in kakor navezanost na vodnika in se prične že doma v tujini (Avstrija, Italija, Češka, Nemčija, Madžar-takoj, ko dobimo mladega psa. ska, Švica, Hrvaška ...). K urjenju reševalnega psa spadajo tudi vaje iz poslušnosti in premagovanja Kako potekajo iskalne akcije, kdo jih ovir, zato imamo na Logu v Tolminu temu primer- skliče no urejen poligon, kjer se nahaja tudi konstrukcija Iskalne akcije pogrešanih oseb v Sloveniji po-za vadbo vrvne tehnike in premagovanje ovir na tekajo skorajda ne vsakodnevno. Največkrat se večjih višinah. išče starejše, dementne ljudi ali psihiatrične bol-Zavedati se moramo, da v resničnih iskalnih nike. Izgubijo se tudi otroci, ki v igri ali na spre-akcijah ne bo nič potekalo, kot bi lahko predvideli hodu odtavajo od doma, lahko se kam skrijejo na treningih. Izgubljen otrok bo lahko v gozdu jo-zaradi slabe šolske ocene in strahu pred kaznijo. kal, oseba s posebnimi potrebami bo lahko krilila Izgubljajo se tudi gobarji v gozdu, žal pa preveč- z rokami, ko bo zagledala psa, psihiatrični bolnik krat iščemo tudi samomorilce. Psi so nam pri is-se bo lahko pred iskalci skrival ... Zato moramo kanju pogrešanih v zelo veliko pomoč, z njimi smo pse na vse te različne situacije pripraviti, to pa hitrejši, saj pes lahko zavoha kapljico vanilije v lahko delamo šele takrat, ko je pes res stabilen in olimpijskem bazenu, kar pomeni, da lahko na da-naučen osnov iskanja in nakazovanja (oblajanja) leč zavoha onemoglega človeka. Z laježem nam pogrešane osebe. nakaže mesto najdbe človeka, pri laježu pa se ga ne sme dotakniti. Z laježem mora vztrajati in na-Zakaj je pomembna poslušnost kazovati osebo toliko časa, dokler ne pride vodnik Osnova poslušnosti je odpoklic psa, ker lahko do psa in najdene osebe. Pse učimo tudi, da sledi-v gozdu naletimo na kačo, močerada, prepad …, jo vonju na višini (človek na drevesu) ali v globini. na ruševini pa se moramo ob signalu nemudoma Sklice iskalnih akcij vedno odredi center za umakniti zaradi popotresnih sunkov. Navsezad- obveščanje, ki se najprej posvetuje z regionalnim 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 35 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Iskanje pogrešanih oseb v ruševinah, foto arhiv ERP Tolmin vodjem skupine za iskanje pogrešanih, nato pa osvetljene poti in se mora zanašati le na svoj čut, vodnike skliče preko pozivnikov, ki so danes nare-vonj in sluh. jeni že kar preko GMS-ov. Udeležba in uspešnost v iskalnih Kako poteka sklic na iskalno akcijo akcijah ob potresu Iskanja pogrešanih v naravi potekajo preko ce- Za iskanje zasutih v ruševini je poseben proto- lega leta. Naši člani izvajajo iskanje pogrešanih na kol, udeležijo se ga lahko le vodniki in psi s potrje-celotnem območju Primorske in idrijsko-cerkljan- no mednarodno licenco, ki se jo obnavlja vsaki dve ske regije. Razdeljeni smo na tehnični del ekipe, ki leti. Takih vodnikov v Sloveniji je le malo (okrog pomaga pri organizaciji ter določitvi terena, ki ga 15), organizirani so v enoto MUSAR, ki vključuje bomo pregledali, in na koncu prenese sledi iz GPS-tako vodnike s psi, kot tudi gasilce, medicinsko in -ov ter sledilnikov, ki so nameščeni na nekaterih drugo tehnično osebje, saj mora biti skupina sa-psih, na računalnik. Tako imamo izdelan pregled mozadostna. Skliče se jih le na prošnjo oziroma preiskanega območja, da izločimo, kje pogrešane povabilo države, ki jo je prizadel potres. Ve se, da osebe ni. Drug del pa predstavljajo vodniki z reše-smo uspešni le, če se gre na akcijo v prvih 24 urah, valnimi psi s potrjeno licenco za iskanje pogreša-nato se z vsako uro izgublja upanje na preživetje. nih, ki jih potrjujejo na letni ravni. Le oboji skupaj ter s pomočjo svojcev, policije, gasilcev, lovcev, Kako in kje poteka treniranje na jamarjev in drugih iskalcev smo na koncu lahko iskanje zasutih v ruševini uspešni. Kajti jamar preiskuje jame, gorski reše-Iskanje na ruševinah treniramo na vseh mo- valci prevzamejo strmejše in zahtevnejše terene, gočih lokacijah, kjer so prisotne ruševine, tako mi s psi pa preiskujemo območja, kjer se lahko da smo se primorani voziti po celi Sloveniji. Vsaj prebijamo z njimi. Med uspešne iskalne akcije se, dvakrat letno skušamo izvesti večdnevni trening žal, štejejo tudi najdbe mrtvih oseb, teh pa je vsa-v tujini, kjer imajo posebne centre za usposablja-ko leto kar nekaj. V naši enoti pa smo v preteklih nje; v bistvu imajo postavljeno porušeno mesto letih našli kar dve živi pogrešani osebi, ki sta jih v malem. Tu se najdejo vrtec, šola, restavracija ... nakazala naša psa. Za končno najdbo smo vedno Treningi se izvajajo tudi v rudnikih ter zapušče-zaslužni celoten team in pomočniki. Naš trud je nih bunkerjih in rovih, kjer se psi navajajo iskanja vedno poplačan, ko najditelj pogrešane osebe v v temi. Vedeti moramo, da pes največkrat nima postajo javi: „Našli smo, živ/a je!“ 36 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Sanacija požara in reševanje odkopne opreme v demontažni komori odkopa CD3/J v Jami Preloge Gregor Uranjek in Ivan Pohorec Premogovnik Velenje d.o.o., Partizanska cesta 78, Partizanska cesta 78, Velenje Uvod ter v začetku odkopavanja v širino 71,7 m do mar-V prispevku je opisana kronologija in potek ke 280 m. Nato je bil odkop podaljšan do dolžine sanacije požara in reševanja odkopne opreme na 94,0 m. Odkopavanje se je nadaljevalo do načrto- odkopu CD3/J v Jami Preloge v Premogovniku Ve- vane odkopne meje s pomočjo t. i. slepega dela lenje (PV) v času med 23. 2. 2020, ko je bil odkrit odkopa, ki omogoča enakomerno posedanje krov-ogrev v demontažni komori CD3/J, ter do zaključ- ninskih plasti med odkopnimi ploščami. ka demontaže odkopne opreme dne 7. 5. 2020. Za zagotavljanje varnega delovnega prostora Odkopavanje je potekalo na tretjem nivoju na odkopu je bilo potrebnih do 52 kosov hidravlič- stebra CD v Jami Preloge po postopkih Velenjske nega podporja oziroma sekcij širine 1,75 m. Teža odkopne metode. Odkop CD3/J (slika 1) je bil drugi posamezne sekcije je znašala med 22 in 24 tona-odkop na tem nivoju in je v dolžino meril 630,5 m mi. Slika 1: Tloris situacije odkopne plošče CD3/J z odkopnimi višinami 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 37 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Zaradi učinkovitejšega prezračevanja slepega oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega dela odkopa je prezračevanje na odkopu potekalo stoletja. Pred tem je bilo v jamah PV med 100 in v nasprotni smeri kot običajno. Smer prezračeva-200 požarov letno. V zadnjih desetih letih je bilo nja je bila v smeri dostavna proga-odkop-odvozna saniranih v povprečju 26 ogrevov letno in 2 požara proga (slika 1). Slepi del odkopa se je prezračeval v celotnem obdobju. separatno. Za spremljanje oksidacijskih procesov so glede Po zaključenem odkopavanju dne 5. 2. 2020 in na smer zračenja za vsakim deloviščem in požar- odkopanih 631.716 tonah premoga se je začela de- nim sektorjem nameščeni stacionarni merilni- montaža odkopne opreme. Za ta namen je bila v ki ogljikovega monoksida (CO), ki preko VTIS-a zaključku odkopavanja izdelana t. i. demontažna alarmirajo oziroma opozarjajo dežurnega Premo- komora, ki je omogočila varno izvedbo demonta- govnika Velenje, ki 24/7 spremlja vse varnostne že. parametre VTIS-a. Dodatno se izmensko izvajajo Demontaža opreme je potekala skozi odvozno ročne meritve CO s prenosnimi merilniki plinov za progo, kar pomeni, da je bil najprej demontiran delovišči in v glavnih izstopnih progah. V jamah celoten odvozni sistem odkopa, skupaj z odkop-PV je v delovnih dnevih izvedeno povprečno 800 nim strojem – kombajnom. Nato se je 20. 2. 2020 dnin. Vsi zaposleni v jami so poučeni o NOiR ter pričela demontaža sekcij od zadnje do prve sekcije o obveščanju prepoznanih potencialnih nevar-v križišču odvozne proge. Po ustaljenih postopkih nostih. Nadzorno-tehnično osebje poleg nadzora je demontaža potekala do 24. 2. 2020 zjutraj do varnega dela še posebej spremlja delovno okolje 9. ure, ko se je moralo moštvo demontaže zara- z vidika potencialnih nevarnosti. Dodatno oksida-di povišanih koncentracij ogljikovega monoksida cijske procese vsak dan v letu spremljajo t. i. tur- (CO) umakniti. Do takrat je bilo demontiranih 7 nusni zračni nadzorniki, ki dnevno obhodijo veči-sekcij, vendar je bilo posamezne dele 46. sekcije no jamskih objektov PV, enkrat do trikrat dnevno potrebno še transportirati iz demontažne komo-pa vsa jamska delovišča. re. Požar v jamah Premogovnika Velenje (PV) je Kronologija in postopek sanacije ena od osmih prepoznanih potencialnih nevar- požara ter reševanje odkopne nosti. V osnovi se jamski požari delijo na eksoge-opreme ne in endogene tipe. Med endogene tipe spada V nedeljo, 23. 2. 2020, ob 18.30 je dežurni nad- samovžig lignita. Za vse potencialne nevarnosti zornik zračenja na obhodu odkril ogrev v demon- so v »Načrtu obrambe in reševanja Premogovni- tažni komori odkopa CD3/J. Na območju stropa ka Velenje« (NOiR) sistematično implementirani med 44. in 45. sekcijo je opazil dim, kar je takoj ukrepi za preprečevanje nastanka nevarnosti in javil dežurnemu Premogovnika Velenje, ki je skli-reševanje ob nastanku nevarnosti pri vseh po- cal dežurno protipožarno ekipo. Od prihoda do stopkih izdelave podzemnih objektov in odko- 9. ure zjutraj naslednjega dne so z nanašanjem pavanju lignita. Jame PV se spremlja s približno izopor pene in vtiskavanjem težke mehanske 5000 varnostnimi in tehnološkimi parametri v pene izolirali in hladili območja nad sekcijami. realnem času s pomočjo Varnostno-tehnološkega Hlajenje je bilo zaradi nedostopnosti območja ne-informacijskega sistema (VTIS). uspešno in CO je pričel naraščati. Aktivirana je bila Glavni ukrep proti samovžigu lignita je izde-jamska reševalna četa Premogovnika Velenje. Po lava izolativnega plašča v vseh jamskih objektih pričetku naraščanja CO so bili z izstopnih prog v premogovem sloju, v katerih je to izvedljivo. umaknjeni vsi zaposleni. Prav tako so bili prepo-Postopek izdelave izolativnega plašča je del po- vedani oziroma zakrižani vsi dostopi do izstopnih stopka izdelave jamskih objektov in se izdela po prog območja požara. vgradnji podpornih elementov podporja proge. Po Prva ekipa je najprej dokončala transport de- zatesnitvi proge z lesenimi deščicami in pepelno-montirane opreme ter nato, v sodelovanju s pro- -cementnim ometom se za plaščem še injektira tipožarno ekipo, nadaljevala s hlajenjem požara. pepelno-cementna-vodna mešanica, ki zapolni Hlajenje se je nadaljevalo še dodatno z vrtanjem vse prazne prostore in s tem minimizira prepiho-in vtiskavanje vode. Druga ekipa je imela nalo- vanje premogovega sloja. Sistematično so se izo- go ojačati in zavarovati demontirani del komore lativni plašči začeli izdelovati konec osemdesetih z vgradnjo lesenih stojk. Zatem so nadaljevali s 38 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov lala še dodatno zračilno pregrado in medprostor med obema zapolnila (»sendvič zračilna pregra- da«). Prav tako je z namenom dodatne tesnosti izvedla dodatno injektiranje območja za podpor- jem proge po celotnem obodu zračilne pregrade. Kasneje v marcu je bila zaradi minimiziranja mož- nosti prepihovanja izdelana še dodatna zračilna pregrada v dostavni progi na lokaciji C. Medprostor med zračilnimi pregradami na lokacijah A in C je bil nato zapolnjen s pepelno–cementno-vodno mešanico. Sodelovalo je 5 ekip (skupaj 27) reševalcev, opremljenih z reševalnimi aparati Dräger BG4, in 2 člana vodstva. Akcija je trajala od 24. 2. 2020 ob 9.00 do 25. 2. 2020 do 15.00, in sicer: - Prva ekipa od 9.00 do 15.00 – 5 članov, - druga ekipa od 13.00 do 20.00 – 6 članov, Slika 2: Situacija jamskih objektov po zaključenem odkopavanju odkopa CD3/J z lokacijami zračilnih pregrad - tretja ekipa od 19.00 do 2.40 – 5 članov, - četrta ekipa od 00.30 do 9.10 – 5 članov, - peta ekipa od 6.30 do 15.00 – 6 članov. hlajenjem z vodo ter ob poslabšanju razmer priče-11. 3. 2020 je ekipa reševalcev pregledala sta- li z gašenjem odprtega ognja s težko mehansko nje zaprte demontažne komore. Ugotovljeno je peno. Tretja ekipa je bila osredotočena na gaše- bilo, da je stanje generalno dobro in da je med 28. nje požara s povratne strani v bližini križišča med in 45. sekcijo v približni dolžini 30 m akumulirana dostavno progo in komoro (slika 2). Situacija se večja količina vode, ki jo je potrebno izčrpati. Ki-je kljub intenzivnemu hlajenju oziroma gašenju sika v zaprti komori glede na meritve ni bilo. So- še naprej slabšala. Zato je okoli 21. ure vodstvo delovala je ena ekipa s petimi člani, opremljenimi reševanja sprejelo odločitev o izolaciji celotnega z reševalnimi aparati Dräger BG4, ter dva člana območja požara. Za lokaciji zračilnih pregrad pred vodstva. Čas izvajanja dela med 15.30 in 20.30. in za požarom sta bili določeni lokaciji A in B (slika V soboto, 28. 3. 2020, se je jamska reševal-2) v dostavni in odvozni progi. na četa zopet lotila odpiranja zračilne pregrade Lokacija v demontažni komori, ki bi sicer ob-v odvozni strani na lokaciji B. Namen akcije je čutno zmanjšala izolirano območje za požarom, bila priprava demontažne komore za nadaljeva- ni bila primerna zaradi občutno slabših pogojev ne demontaže odkopne opreme. Ob ponovnem povišane temperature in vidljivosti ter predvsem pregledu je bila ugotovljena še povečana količina zaradi veliko večje verjetnosti prepihovanja zra-vode z obsegom približno 1,3 m globine, in sicer čilne pregrade v območju starih del za še ne de-v dolžini okrog 40 m v območju med čelno ste- motiranimi sekcijami. Tretja ekipa reševalcev je no in sekcijami ter povečana količina nabreklega nadaljevala s hlajenje požara, medtem ko je pro-premoga v dolžini približno 30 metrov z maksi- tipožarna ekipa izdelovala zračilno pregrado. Če-malno višino 1 m, ki je zahtevala strojni povzem trta ekipa je najprej namestila dve kovinski cevi – z nakladalcem. injektirni igli v žarišče nad sekcijami in injektirala Prva ekipa je po pregledu nadaljevala z vzpo-vodo. Nato je pomagala dodatno zatesniti zračil- stavitvijo separatnega zračenja do 23. sekci- no pregrado s tervolom. Merilnik metana na 22. je. Temperatura je po vzpostavljenem zračenju sekciji so prestavili v odvozno progo. Peta ekipa je padla s 25 °C na 18 °C. Do menjave so nato pri-imela nalogo izdelati zračilno pregrado v odvozni čeli predpripravo za črpanje vode. Druga ekipa progi na lokaciji B. Vidljivost je bila približno 2 m, je vzpostavila dva voda za črpanje s stikali in čr-koncentracija plinov je bila prekoračena. Reševal-palkami. Po vzpostavljanjem črpanju so zatesnili ci so zračilno pregrado izdelali do konca in tako še stike na zračilnih ceveh in pospravili material izolirali območje požara. Protipožarna ekipa je v od zračilne pregrade. Tretja skupina je menjala nadaljevanju v dostavni progi na lokaciji A izde-okvarjeno 8 kW črpalko. Nato so uredili še dva 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 39 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE voda za pnevmatsko membransko črpalko ter do - šesta ekipa od 9.00 do 15.20 – 6 članov, menjave urejali delovišče. Četrta in peta skupina - sedma ekipa od 13.00 do 19.00 – 6 članov. je nadaljevala s črpanjem in urejanjem delovišča. V ponedeljek, 6. 4. 2020, so ekipe vrtale in Zjutraj 29. 3. 2020 je pričel naraščati CO. Ob 7.15 je vgrajevale injektirne igle ter vbrizgavale težko bila izmerjena koncentracija 126 ppm, zato sta še-mehansko peno. Izvedeno je bilo prezračevanje sta in sedma ekipa prejeli navodila od vodstva ak-do 32. sekcije in kontrola plinskega stanja. Sledi-cije, da iz zaplinjenega območja odstranijo elektro la je montaža verižnega transporterja DVT 420 in opremo, zračilne cevi in ponovno izdelajo zračilno povzem dela komore z nakladalcem. pregrado v odvozni progi na lokaciji B. Sodelovale so 3 ekipe (skupaj 12) reševalcev Sodelovalo je 7 ekip (skupaj 34) reševalcev, ter izmenično 3 člani vodstva. Akcija je trajala od opremljenih z reševalnimi aparati Dräger BG4 in 6. 4. 2020 od 6.00 ter do 7. 4. 2020 do 1.00, in Respirator R12, ter 2 člana vodstva. V času, ko sicer: demontaža komora ni bila zaplinjena, se reše- - Prva ekipa od 6.00 do 13.00 – 4 člani, valni aparati niso uporabljali. Akcija je trajala od - druga ekipa od 15.00 do 22.00 – 4 člani, 28. 3. 2020 od 6.30 ter do 29. 3. 2020 do 16.00, - tretja ekipa od 20.00 do 1.00 – 4 člani. in sicer: V torek, 7. 4. 2020, se je ponovno vtiskovalo v - Prva ekipa od 6.30 do 13.00 – 6 članov, že vgrajene injektirne igle težko mehansko peno - druga ekipa od 12.00 do 18.00 – 6 članov, in dodatno tesnilo s tervolom. - tretja ekipa od 14.30 do 20.30 – 6 članov, Sodelovali sta 2 ekipi (skupaj 8) reševalcev ter - četrta ekipa od 19.00 do 1.00 – 3 člani, član vodstva. Akcija je trajala med 6.00 in 19.30, - peta ekipa od 00.00 do 7.15 – 3 člani, in sicer: - šesta ekipa od 6.00 do 13.20 – 3 članov, - Prva ekipa od 6.00 do 12.00 – 4 člani, - sedma ekipa od 11.00 do 16.00 – 7 članov. - druga ekipa od 11.00 do 19.30 – 4 člani. 3. 4. 2020 je ekipa šestih reševalcev, opremlje- V četrtek, 9. 4. 2020, so ekipe dodatno nana- nih z reševalnimi aparati Respirator R12, skladno šale izopor peno in vbrizgavale težko mehansko s sklepi vodstva reševanja (3 sestanki pred ogle-peno pri zaprtih vratih zračilne pregrade na 32. dom), izvedla pregled stanja v komori, opravila sekciji. Sledilo je razplinjevanje prostora od 32. meritve, ocenila možnosti povzema in nanosa sekcije do povratne ter s tem omogočilo zame-izopor pene in vtiskavanja težke mehanske pene njavo demontažnega vitla. ter črpanje vode. Vodstvo reševanja se je na osno-Po približno dvanajstih urah je bilo potrebno vi ogleda reševalcev odločilo, da bo prva ekipa za-pregrado na 32. sekciji zapreti zaradi naraščanja čela z akcijo v soboto, 4. 4. 2020, ob 10.00. CO. Poleg ekipe reševalcev so sodelovali še trije Sodelovale so 3 ekipe (skupaj 12) reševalcev člani vodstva. Akcija je trajala med 15.00 in 20.30. ter član vodstva. Akcija je trajala med 6.00 in V soboto, 4. 4. 2020, in v nedeljo, 5. 4. 2020, 23.10, in sicer: se je pričelo s pripravo delovišča v demontažni ko- - Prva ekipa od 6.00 do 13.00 – 4 člani, mori. Vse ekipe, ki so sodelovale, so črpale vodo, - druga ekipa od 12.00 do 19.00 – 4 člani, prezračevale komoro, pripravljale les za zračilno - tretja ekipa od 17.30 do 23.10 – 4 člani. pregrado, tesnile prepihovanje, nanašale izopor V soboto, 11. 4. 2020, je protipožarna ekipa peno, vtiskovale težko mehansko peno, kontroli- Obrata zračenje in sanacija ob normalnih pogojih rale plinsko stanje ter izdelale zračilno pregrado z izdelala dodatno zračilno pregrado z vrati na 26. vrati na 32. sekciji (lokacija D na sliki 2). sekciji (lokacija E na sliki 2) pri normalnih pogojih Sodelovalo je 7 ekip (skupaj 31) reševalcev in dela. izmenično 5 članov vodstva. Akcija je trajala od V torek, 14. 4. 2020, je ekipa reševalcev pos-4. 4. 2020 od 10.00 ter do 5. 4. 2020 do 19.00, in krbela za spojitev zračilnih cevi, zamenjavo CO sicer: merilnika, pregled vitla in razplinjevanje od 32. do - Prva ekipa od 10.00 do 17.40 – 4 člani, 46. sekcije. Za njimi je prišla ekipa Obrata proi- - druga ekipa od 15.00 do 22.00 – 3 člani, zvodnja, ki je začela z demontažo preostalih delov - tretja ekipa od 20.00 do 3.00 – 3 člani, 46. in 45. sekcije. Po približno šestnajstih urah je - četrta ekipa od 1.00 do 7.30 - 3 člani, bilo potrebno pregrado zapreti zaradi naraščanja - peta ekipa od 6.00 do 12.00 – 6 članov, CO. 40 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Sodelovala je ena ekipa s štirimi člani ter član opremo, kot so komande, cilindri, hidravlika, čr-vodstva reševanja. Akcija reševalcev je potekala palke. V nadaljevanju so izdelali zračilno pregrado med 7.15 in 14.00. med 41. in 40. sekcijo (lokacija F na sliki 2). Zadnja V četrtek, 16. 4. 2020, so ekipe reševalcev iz-ekipa je dokončala zračilno pregrado in prezrači-vedle pregled zaprtega območja in dodatno na- la prostor s postavitvijo separatnega zračenja do našale izopor peno nad območje med 42. in 44. 40. sekcije. S tem je bila omogočena demontaža sekcijo ter vtiskavale težko mehansko peno. preostalih sekcij. Sodelovale so 4 ekipe (skupaj Nato so vzpostavile prezračevanje zaprtega 20) reševalcev ter izmenično 2 člana vodstva. Ak-območja med komore med 26. in 44. sekcijo. Ven- cija je trajala med 5.00 in 23.20, in sicer: dar je bilo potrebno po približno treh urah dela - Prva ekipa od 5.00 do 13.00 – 5 članov, ekipe Obrata proizvodnja ponovno ta del komore - druga ekipa od 6.00 do 13.00 – 5 članov, zapreti zaradi naraščanja koncentracije CO. - tretja ekipa od 11.00 do 19.50 – 5 članov, Sodelovale so 3 ekipe (skupaj 13) reševalcev - četrta ekipa od 17.00 do 23.20 - 5 članov. ter izmenično 3 člani vodstva. Akcija je trajala od Skupaj je v akcijah sodelovalo 43 ekip oziroma 16. 4. 2020 od 17.00 ter do 17. 4. 2020 do 7.30, in 202 reševalca in 27 članov vodstva reševanja. Ob sicer: povišanih koncentracijah plinov so jamski reše- - Prva ekipa od 17.00 do 23.00 – 4 člani, valci aktivnosti izvajali z nameščenimi reševal- - druga ekipa od 21.00 do 2.30 – 4 člani, nimi aparati Dräger BG4 oziroma Respirator R12. - tretja ekipa od 1.00 do 7.30 – 5 člani. Skupno je bilo za izdelavo dvokomponentne izo- V torek, 21. 4. 2020, je pričela prva ekipa re- por pene porabilo 900 kg izopor smole in 280 kg ševalcev pod reševalnimi aparati Dräger B4 z izopor trdilca. Za izdelavo težke mehanske pene demontažo 44. sekcije v zaprtem delu komore. uporabljenih 750 litrov Towalex penila, ki se vodi Izvedba je bila zaradi visoke temperature (45 °C) primeša v 3 % koncentracijo. Poraba ostalega zelo otežena. Po dve ekipi sta se pri delu izme- material je bila: 130 m alkaten cevi, 50 m perfori-njavali. Demontaža 44. sekcije je potekala skozi ranih jeklenih cevi – injektirnih igel, 60 m2 tervola, celotno akcijo. Nadaljevanje demontaže nasled-debeline 5 cm, in 3 m3 lesa. nje sekcije ni bilo mogoče zaradi povečane kon- Pri reševanju sekcij je bilo ob normalnih plin- centracije plinov v prezračenem delu komore in skih pogojih dodatno potrebnih 79 dnin interven- naraščanja temperature. Zaradi poslabševanja cijske skupine, za pripravo in strojni povzem 14 pogojev reševanja in nadaljnjega poslabšanja dnin, za demontažo 42 sekcij pa je bilo potrebnih stanja v preostalem delu komore se je med akcijo 710 dnin. sestalo vodstvo reševanja ter sklenilo, da 3 sekcije ostanejo na mestu. Situacija se je namreč še Zaključek dodatno poslabševala. Naslednjih šest sekcij je V uvodnem delu reševanja so bili vsi napori bilo »nasedenih« (cilindri – stojke sekcij so bile do usmerjeni v sanacijo in omejitev požara. Po izola-konca stisnjene in dodatno spuščanje stropnika ni ciji požara oziroma območja demontažne komore bilo mogoče), samo stanje na preostalih sekcijah od preostale jame se je pričelo spremljanje stanja in preostali demontažni komori se ni umirilo in se v zaprtem območju z meritvami plinov (CO, O, CH 4 je še naprej slabšalo. in CO ) s pomočjo prenosnega merilnika plinov in 2 Sodelovalo je 6 ekip (skupaj 30) reševalcev in s stacionarnimi merilniki, ki omogočajo meritve v izmenično 2 člana vodstva. Akcija je trajala od območju M1 – nad 1,5 % CH , ter v nadaljevanju s 4 21. 4. 2020 od 5.00 ter do 22. 4. 2020 do 1.00, in pregledi zaprtega območja z reševalci. Spremlja-sicer: nje izoliranega območja je pokazalo, da se je širje- - Prva ekipa od 5.00 do 13.20 – 5 članov, nje požara po zaprtju območja in porabi kisika hitro - druga ekipa od 6.00 do 13.20 – 5 članov, ustavilo, ter da je bila preostala odkopna oprema - tretja ekipa od 11.00 do 18.00 – 5 članov, večinoma nepoškodovana. Vendar je bilo samo - četrta ekipa od 12.00 do 18.00 - 5 članov, potencialno reševanje opreme časovno zelo ome- - peta ekipa od 17.00 do 1.00 – 5 članov, jeno. Pri demontažni komori gre za jamski objekt - šesta ekipa od 18.00 do 1.20 – 5 članov. najkrajše življenjske dobe, le za čas demontaže. V sredo, 22. 4. 2020, so reševalne ekipe ime- Običajno demontaža odkopne opreme iz demon- le nalogo, da na 41., 42. in 43. sekciji demontirajo tažne komore traja tri do štiri tedne. Ob zaprtju 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 41 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE območja je bilo potrebno predvidevati, da bo vsa reševalce in ostale zaposlene v jami, ki so delova-preostala odkopna oprema ostala ujeta. Izkazalo li na tem območju. Uspešno reševanje odkopne se je, da je hitra izolacija območja z žariščem učin-opreme nam je v prvi vrsti omogočila usposoblje- kovito in hitro preprečila nadaljnje širjenje požara nost in številčnost Jamske reševalne čete Premo-sicer težko dostopnega gorenja lignita v območju govnika Velenje, ki poleg reševanja poškodovan-nad sekcijami, katerega obseg se je hitro povečecev in gašenja v jami obvladuje tudi najrazličnejša val oziroma širil, kljub takojšnjemu hlajenju. Prav rudarska dela v zaplinjeni atmosferi z nameščeni-tako pa se je z nadaljnjimi pregledi demontažne mi reševalnimi aparati. Rudarska reševalna služba komore vedno ugotavljalo, da se stanje s časom PV šteje 95 članov, od tega 78 aktivnih reševalcev. poslabšuje. Ne glede na časovne omejitve in po- Poleg tega pa je reševanje odkopne opreme tencialno enormno škodo je bilo reševanje opreme omogočil relativno enostaven in kratek dostop do najprej gledano iz perspektive varnosti za jamske izoliranega območja. 42 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Merjenje premikov v kamnolomu Doline Jasmina Rijavec MARMOR, Sežana, d.d., Partizanska cesta 73a, Sežana Borut Bogatez GPS, Bazoviška cesta 2, Sežana Uvod najstarejših naravnih kamnov na Krasu in zaradi Gospodarska družba MARMOR, Sežana, d.d. delne rekristalizacije najbolj odporen na atmosfe-raziskuje in izkorišča kamnolom naravnega kam- rilije. Je sive barve z različno pogostimi temnej-na – repenskega apnenca Doline že več kot pol šimi pa tudi svetlejšimi fosilnimi ostanki, ki dajo stoletja. Sprva je bil to površinski kamnolom, ki kamnini lisasti izgled. Njegova trdnost, odpornost pa se je, zaradi razgibanosti površja, preselil in in barva, ki je v svetu naravnega kamna redkost, prelevil v podzemni kamnolom. so razlogi, zakaj je ta kamen cenjen ne le doma, Kamnolom Doline se nahaja na Matičnem kra-temveč tudi v svetu. su, tik ob meji z Italijo. Okolica je grajena iz repen-Pridobivanje naravnega kamna repen danes skega apnenca, ki daje ime naravnemu kamnu, ki poteka na izključno podzemni način, z modifici- se tukaj pridobiva – repen. Repen je eden izmed rano komorno stebrno metodo od zgoraj navzdol Slika 1: Podzemni del kamnoloma Doline 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 43 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE in s 3 - 6 metrskimi etažami. Za stabilnost pod- zemnih prostorov skrbijo varnostni stebri, ki omogočajo pridobivanje brez dodatnih podpor- nih ukrepov, ravno tako pridobivanje ne vpliva na površje. Raba tal se nad kamnolomi ohranja, ravno tako kamnolom ne vpliva na značilno kraško pokrajino. S tem je omogočeno sobivanje človeka (industrije) in narave (Natura 2000). Za zagotavljanje stabilnosti površja in pod- zemnih prostorov je na območju nad podzemni- mi prostori in na ključnih mestih v kamnolomu vzpostavljena spremljava (monitoring) premikov. Monitoring premikov površja nad podzemnimi prostori kamnoloma Doline V kamnolomu Doline je v sodelovanju z ge- odetskim podjetjem GPS nastavljen sistem za monitoring vertikalnih premikov. Na območju ka- mnoloma je stabiliziranih 15 reperjev. Od teh je 8 referenčnih reperjev, stabiliziranih na območjih, za katere predpostavljamo, da so stabilni in ne-odvisni od del v kamnolomu. 7 reperjev je izmeritvenih. Ti so stabilizirani bliže robu kamnoloma, in sicer na mestih, za katere obstaja nevarnost, da bi se zaradi del v kamnolomu posedali. Slika 2: Položaj reperjev in približen potek nivelmanskih vlakov Prvi reperji so bili vgrajeni poleti 2016. Po vgradnji so bili referenčni reperji najprej pomerjeni s klasično tahimetrično izmero, umeščeni reper, tako da lahko zaznamo morebiten posedek na kartah kamnoloma, določena je bila njihova referenčnega reperja. Nivelmansko zanko nato v približna nadmorska višina. Nato se je z metodo pisarni izravnamo v programu Leica Infinity tako, preciznega nivelmana izvedlo meritve reperjev da se napaka zapiranja zanke porazdeli enako-trikrat neodvisno in dobljene nadmorske višine merno na vse meritve. Napake zapiranja zanke se združilo. Te meritve imenujemo bazne meritve gibljejo od nekaj desetink mm do 1 mm. in pridobljene višine služijo kot referenčne višine za nadaljnja opazovanja. Od takrat dalje se izvaja Monitoring premikov klina v niši N4 redne meritve reperjev dvakrat letno. Ob zazna- Pri odpiralnih delih v niši N4 je bil v stropu vanju kakršnegakoli posedanja ali drugih anomalij nameščen klin večjih dimenzij. Klin se nahaja v se meritve izvaja pogosteje. vhodnem delu niše in sega 9 m visoko pod strop Reperje se meri s precizno nivelmansko iz- galerije G3. Približno 6 m globoko v niši je v stro-mero z inštrumentom Leica DNA03, z deklarira- pu razširjena razpoka, ki je zapolnjena z ilovico. no natančnostjo 0,3 mm na kilometer dvojnega nivelmana. Poleg nivelirja se uporablja še stativ, žabe in late. Uporablja se dve invar lati, eno dolži-ne 2 m, drugo dolžine 3 m. Zaradi strmega tere- na je na tem delovišču nepogrešljiva lata višine 3 m. Specifika tega delovišča so kratke razdalje ter strm, zaraščen in skalnat teren. Nivelmanske vlake vedno začnemo in zak- ljučimo na istem referenčnem reperju. V vsaki Slika 3: Merilec premikov, uporabljen nivelmanski zanki imamo več kot en referenčni v kamnolomu Doline (http://www.earthsystem.it/) 44 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Da bi zagotovili varnost del na območju niše N4, je bil leta 2019 klin opremljen z instrumentari-jem za sprotno spremljanje premikov na razpo- kah, ki tvorijo klin. V ta namen so bili na razpokah montirani trije precizni merilci premikov (vibra-ting wire crackmeter) z avtomatskim zajemom podatkov, ki se jih periodično pobira na prenosni računalnik. Spremlja se tudi temperatura. Merilec omogoča neprekinjeno merjenje pre- mikov na razpokah. Orodje je sestavljeno iz va- ljastega telesa, znotraj katerega je nameščen pretvornik premika, in drsne palice, povezane z istim vibrirajočim žičnim pretvornikom, ki prevaja premike (širjenje ali zoženje) reže, ki jo je treba spremljati, v različno frekvenco. Oba konca sen-zorja sta pritrjena v stabilni del stene, vsak na svoji strani razpoke. Rezultati meritev Površje Površinska opazovanja brežin in površja izko- pa v kamnolomu Doline v obdobju med leti 2016 Slika 4: Niša N4 z nameščenim klinom (rdeča) ter tremi merilci in 2021 ne kažejo trendov deformacij, plazenja ali premikov in datalogerjem (zelena) izpada kamnitih blokov. Razlike višin so znotraj natančnosti meritev. Ilovica je deloma cementirana s kalcitom. Njene Na območju točke Sp1 je sicer v letu 2020 priš- razsežnosti v samem kamninskem masivu ni mo- lo do nekoliko opaznejših premikov, vendar gre to goče določiti. najverjetneje povezovati s samim mestom točke. Slika 5: Rezultati meritev vertikalnih pomikov s preciznim niveliranjem. Podane so izmerjene nadmorske višine posamezne točke. Slika 6: Izmerjeni vertikalni pomiki na površju med leti 2016 in 2021. Razlike višin so znotraj natančnosti meritev. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 45 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Slika 7: Spremljanje premikov na klinu v niši N4 med 4. 5. 2021 in 26. 5. 2021. Iz grafa je lepo razvidna povezava med spremembo temperature in izmerjenimi manjšimi premiki v klinu. Točka se namreč nahaja na delu ceste, ki sicer ni Doline – Repen se je pridobivalni prostor povečal več v uporabi, vendar je bila v celoti nasuta. Prav in nadaljevalo se je s pridobivanjem naravnega lahko bi prišlo do delnega spiranja nasutja in s kamna vzhodno od useka iz obstoječih galerij. tem premika merilne točke. Da bi vedeli zagoto- Zaradi izključno podzemnega pridobivanja je pou- vo, sta bila na širšem območju postavljena 2 nova darek na varnosti še toliko bolj pomemben. Poleg reperja, ki se nahajata nad podzemnimi prostori. stabilnosti zunanjih brežin je namreč potrebno Po več meritvah, ki so si sledila mesečno v obdob-zagotoviti tudi stabilen strop, boke in varnostne ju šestih mesecev, premikov ni bilo zaznati. stebre. Za zagotavljanje stabilnosti podzemnih pro- Niša N4 storov je družba Marmor, Sežana, d.d. zagotovila Spremljanje premikov na klinu v niši N4 po-tako geotehnično spremljanje površja nad podze- teka od septembra 2019. V tem času ni bilo za- mnimi deli in brežin kamnoloma Doline, kot tudi beleženih večjih premikov klina. Manjše premike spremljanje večjega klina, ki se nahaja na vhodu klina merilci sicer zaznajo, vendar so ti pod 1 mm v nišo N4. in pogojeni z nihanjem temperature okolice. To Spremljanje se zagotavlja z uporabo geodet- je lepo razvidno tudi iz spodnjega grafa. Klin je skih metod niveliranja in preciznih merilcev za torej stabilen. To dokazujejo tudi druge spremne merjenje premikov. Kot dopolnilne metode se še metode, ki se uporabljajo za določevanje stabil- vedno v uporabi tudi osnovni prijemi, kot so vizu-nosti klinov v kamnolomih Marmor, Sežana d.d., alno opazovanje klina in okolice ter uporaba ste-in sicer vizualna spremljava razpok in okolice klina klenih plomb. ter montiranje in opazovanje steklenih plomb. To Tako nivelmanske vlake kot meritve na klinih so stekla predhodno določenih dimenzij, ki se s znotraj kamnoloma dokazujejo, da so podzemni posebno maso čez razpoko montirajo na stabilni prostori kamnoloma Doline stabilni in ne vplivajo del stene. Morebitne poškodbe mase ali samega na samo površje nad kamnolomom. Meritve na stekla nakazujejo premike v klinu. površju, izvedene v zadnjih petih letih, ne nakazujejo nikakršnih posedkov površja, ravno tako Zaključki ne premikov brežin kamnoloma. Meritve so tako Podzemno pridobivanje se je v kamnolomu še dodatno zagotovilo, da je pridobivanje z mo-Doline pričelo v letu 2009. V ozkem in globo- dificirano komorno stebrno metodo varno in ne kem površinskem useku so bile v vzhodni brežini povzroča sprememb površja. zastavljene galerije G1, G2 in G3 ter kasneje še G4 Niveliranje in neprekinjeno merjenje premi- in G5 v južni in zahodni brežini. Podzemni prostori kov na razpokah klinov sta dve orodji, s katerima so dosegli višino do 26 m, kjer se je pridobivanje povečamo varnost v kamnolomu, saj lahko pred-zaradi geoloških danosti ustavilo. S sklenitvijo vsem z neprekinjenim merjenjem premikov omo-nove koncesijske pogodbe za pridobivalni prostor gočimo spremljanje stanja v realnem času. 46 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Reševanje predmetov kulturne dediščine v požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov Tatjana Dizdarevič, Jože Jesenko, Jasmina Rejec, Davor Vodopija, Tomaž Bizjak, Kristina Seljak Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Bazoviška 2, Idrija Anže Japelj, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Andreja Ferreira Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana Mateja Bizjak Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija, Mestni trg 1, Idrija Uvod Vaja »Reševanje predmetov kulturne CHEERS (Cultural HEritagE. Risks and Secu- dediščine v požaru v Turističnem ring activities) je evropski projekt, ki se je v ob-rudniku Antonijev rov« dobju 2018 –2021 ukvarjal z varovanjem kulturne Skladno z Načrtom za izvedbo vaje »Reše- dediščine, izpostavljene različnim okoljskim tvevanje predmetov kulturne dediščine v požaru v ganjem, kot so naravne nesreče, klimatske spre- Turističnem rudniku Antonijev rov« je bila junija membe ipd. Alpe so prostor, kjer se prepletata 2021 v okviru projekta CHEERS izvedena skupna raznolika snovna in nesnovna kulturna dediščina, reševalna vaja enote rudarskih reševalcev Cen-in prostor, ki predstavlja osnovno identiteto nje-tra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija nih prebivalcev in močno prispeva k lokalnemu in nacionalnemu gospodarstvu. Naravne nesreče, ki pestijo alpsko območje in bodo zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti najverjetneje še hujše, predstavljajo grožnjo kulturni dediščini. Ocene tveganja, zmanjševanje tveganja in obvladovanje nesreč se osredotočajo na zaščito ljudi in infra-strukture, medtem ko varovanje kulturnih virov še ni bilo deležno ustrezne obravnave. Projekt CHEERS se je ukvarjal s to vrzeljo. Projekt CHEERS je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj prek programa Interreg Ob- močje Alp, njegov vodilni partner je bila italijanska Fundacija za okolje iz Lombardije. Projekt je združil 12 partnerjev ter več kot 30 evropskih opazovalcev iz različnih strokovnih inštitucij, trajal je od aprila 2018 do avgusta 2021 in se uspešno zaključil. Slovenska projektna partnerja sta bila Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in Gozdarski inštitut Slovenije. Slika 1: Formiranje štaba reševanja CUDHg Idrija, foto Tatjana Dizdarevič 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 47 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Attemsovem vpadniku z vrvno tehniko in nato prenos po Antonijevem rovu na površino. Iznos najpomembnejših predmetov kultur- ne dediščine iz Antonijevega rova (leseni jamski voziček, jamski telefon, glinena lutka in teodolit), ki predstavljajo del »Dediščine živega srebra. Almadén in Idrija«, vpisane na UNESCO Seznam svetovne dediščine, je potekal po predhodno opre-deljenem prioritetnem vrstnem redu, ki so ga iz- vedli izključno rudarski jamski reševalci CUDHg Idrija. Za prevzem in nadaljnjo oskrbo predme- tov so poskrbeli strokovni sodelavci oddelka za upravljanje in koordinacijo UNESCO Svetovne de- diščine CUDHg Idrija. Vaja je vsem udeležencem nudila možnosti za usposabljanje v čim bolj realnih pogojih, kot bi se sicer pojavili ob tovrstnih nesrečah (zadimljenje, omejitev zračenja z zračilnimi loputami in vrati, Slika 2: Zbor ekipe rudarskih reševalcev CUDHg Idrija, foto Mateja izklop/vklop prezračevalnega ventilatorja idr.). Bizjak Predpostavka reševalne vaje (CUDHg Idrija), enote gasilcev Prostovoljnega gaVaja je bila pripravljena in izvedena na podlagi silskega društva Idrija (PGD Idrija), Civilne zaščite predpostavke, da je zaradi udara strele ob nevihti Občine Idrija in Inšpekcije za energetiko in rudar-predhodnega dne prišlo v rudniku, na nivoju An- stvo. V vaji smo preverjali usklajenost ukrepanja tonijevega rova, do kratkega stika v elektro oma-pri požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov rici v križišču proge kapelica sv. Trojice-slepi jašek ter učinkovitost Načrta zaščite in reševanja s po- št. 20, sledil je vžig in nato požar na jamski progi stopki reševanja predmetov kulturne dediščine. z leseno podgradnjo. Pri tem so nastali dim in ne-Vaja je bila izvedena kot načrtovana, napoveda- varni plini, prišlo je do izpada električne energije v na, enodnevna in kombinirana terenska praktična muzejskem delu jame, kjer so ogroženi tudi pred- vaja z obveščanjem preko ReCO s klicem na 112. meti kulturne dediščine. O posledicah izrednega Vaja »Reševanje predmetov kulturne dedišči- dogodka v turističnem delu jame CUDHg Idrija je ne v požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov«, strokovni sodelavec Antonijevega rova nemudo-ki jo je vodil štab reševanja CUDHg Idrija, je bila ma obvestil tehničnega vodjo rudarskih del, ki je načrtovana v smislu preverjanja zmogljivosti re-nadalje ravnal v skladu z Načrtom zaščite in reše- ševanja ob tovrstnih nesrečah, s poudarkom na vanja CUDHg Idrija. Enota rudarskih jamskih reše-reševanju predmetov kulturne dediščine. Zahte- valcev CUDHg Idrija je po formiranju takoj začela vala je usklajene aktivnosti vseh sodelujočih reše-s predpisanimi ukrepi za zadušitev požara (izklop valnih enot, služb in organov, in sicer od zaznava-prezračevalnega ventilatorja Inzaghi ter zapira- nja nesreče, obveščanja in aktiviranja, dostopov nje glavnih vrat za prezračevanje in loput za predo območja nesreče do organiziranja in izvajanja prečitev vstopa svežega zraka v rudnik ter s tem reševalnih ter drugih aktivnosti. Aktivnosti na vaji preprečitev širjenja požara v njem). Naslednji dan so bile namenjene procesom vodenja kompleksne 18. 6. 2021 je požarna straža rudarskih reševalcev intervencije, medsebojno usklajenemu delovanju ugotovila, da je potrebna intervencija enote PGD enot in ekip, postopkom reševanja najpomemb- Idrija in CZ Občine Idrija, saj je na mestu požara nejših predmetov kulturne dediščine z ogrože-v Antonijevem rovu še obstajala možnost ponov- nega območja v rudniku ter poročanju in vodenju nega vžiga lesene podgradnje v jamski progi. Ker ustreznih evidenc. Hkrati je bil z ekipo gasilcev je ob tem obstajala tudi možnost, da zgorijo ali se PGD Idrija na vaji preverjen tudi način transpor-trajno poškodujejo tudi pomembni predmeti kul- ta gibalno oviranega ponesrečenega rudarske- turne dediščine, je formirani štab reševanja CUD-ga jamskega reševalca iz I/17 etaže po strmem Hg Idrija zaradi oskrbe teh predmetov v aktivnosti 48 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov vključil strokovna sodelavca Oddelka za upravlja- – Načrtom prioritetnega reševanja predmetov nje in koordinacijo UNESCO Svetovne dediščine. kulturne dediščine v Antonijevem rovu (slika 7 v V vajo je bila vključena tudi poškodba rudarskega nadaljevanju), jamskega reševalca na I/17 etaži Turističnega ru-in pri katerem sta bila upoštevana tudi dnika Antonijev rov, ki je zahtevala oskrbo, prenos – Načrt zaščite in reševanja Občine Idrija ob in iznos ponesrečenca z nosili. potresu (verzija 3.0., Aleš Lapajne, januar 2008); poglavje 8.1.5. Zaščita kulturne dediščine, str. 37-Načrtovanje reševalne vaje 38 in P-31 ter Vajo »Reševanje predmetov kulturne dedišči- – Načrt dejavnosti Ministrstva za kulturo ob ne v požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov« naravnih in drugih nesrečah (verzija 1.0, Maja je organiziral CUDHg Idrija v sodelovanju s koordi-Jaklič, 2016) nacijskim odborom za izvedbo vaje: so bili podrobneje razdelani predpostavka vaje, – Jože Jesenko, tehnični vodja rudarskih del, scenarij vadbenih aktivnosti, načrt zvez, načrt vodja Reševalne postaje CUDHg Idrija, imitacij predmetov kulturne dediščine, načrt va- – Tatjana Dizdarevič, direktorica, namestnica rovanja, predstavitve in ogleda vaje. vodje Reševalne postaje CUDHg Idrija, Z namenom usposabljanja so se izvajalci vaje – Matej Homec, rudarski jamski reševalec in drugi sodelujoči predhodno v celoti seznanili s CUDHg Idrija, predpostavko in scenarijem vaje, načrtom zvez, – Andrej Bezeljak, poveljnik PGD Idrija, načrtom zavarovanja delovnega prostora in ob- – Boštjan Brelih, poveljnik Civilne zaščite Ob- močja ter z varnostnimi opozorili. Prav tako so se čine Idrija in predhodno seznanili z načrtom delovanja štaba – Aleš Lapajne, namestnik poveljnika Civilne reševalne vaje in posameznih enot v vaji. zaščite Občine Idrija. Pred pričetkom vaje so bili preverjeni vsi var- V načrtu za izvedbo vaje, ki ga je koordinacijski nostni in drugi pogoji, določeni v načrtu za izved-odbor pripravil v skladu s bo vaje. – Pravilnikom o vajah na področju varstva pred Namen in cilji vaje so bili: naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. – preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev 104/2008), iz načrta zaščite in reševanja ob izrednem dogod- – Načrtom zaščite in reševanja v CUDHg Idrija ku – požaru v turističnem delu jame in reševanju (januar 2021), predmetov kulturne dediščine; – Načrtom zaščite in reševanja v Turističnem – preveriti načrt zaščite in reševanja predvsem rudniku Antonijev rov (januar 2021, skica - priloga v delih, ki se nanašajo na opazovanje, obveščanje, 1 tega poročila), aktiviranje ekip za reševanje, vodenje izvajanja ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči; – preveriti ustreznost vodenja intervencije in vzpostaviti skupno vodenje intervencije v smislu koordinacije med različnimi službami; – preveriti komuniciranje in sodelovanje med posameznimi reševalnimi ekipami; – preveriti operativno usposobljenost in opre- mljenost enot za reševanje in pomoč, vključno z evakuacijo in oskrbo ponesrečenih. Glede na vrsto in obseg vaje je bil poudarek vaje zlasti na: – primernosti in uporabnosti rešitev reševanja predmetov kulturne dediščine in ponesrečenca, ki so se pokazale na sami vaji glede na Načrt zaščite in reševanja v Turističnem rudniku Antonijev rov, – primernosti in uporabnosti operativnih po- Slika 3: Predstavitev reševalne vaje ekipi rudarskih reševalcev CUDHg stopkov reševanja rudarskih jamskih reševalcev, Idrija, foto Mateja Bizjak gasilcev in civilne zaščite, 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 49 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE – izvajanje zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite – tehničnim ukrepom za omejitev izrednega in reševanja, dogodka, – usklajenosti in koordinaciji aktivnosti izva- – oskrbi poškodovanca ter uporabi ustrezne jalcev zaščite in reševanja, tehnike reševanja in ustrezne reševalne opreme. – izvajanju nadzora med vajo nad izpostavlje- nostjo nevarnostim ekip, ki so v vaji sodelovale Naloge posameznih reševalnih enot oziroma ter ekip – izvajanju nadzora nad negativnimi vplivi vadbenih aktivnosti na okolje. Vodja reševalne vaje – tehnični vodja rudar- Opazovanje in ocenjevanje vaje je zagotovil skih del: CUDHg Idrija v sodelovanju s poveljnikoma CZ – Kot odgovorna oseba je vodil vajo ter določil Občine Idrija in PGD Idrija ter CHEERS projektno njen začetek in konec. opazovalko iz ICRA Idrija. – Odločil je o lokaciji in delovanju štaba reše- Vsi udeleženci vaje so bili v skladu z 28. in 31. vanja. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugi- – Za vodenje in izvajanje posameznih ukre- mi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06 – UPB, 97/10 in pov in nalog je organiziral in vodil operativno po-21/18 – ZNOrg) zavarovani za primer poškodbe med veljstvo. vajo oziroma za škodo, povzročeno tretjim osebam. – Odločal je o obsegu in načinu angažiranja Vse dejavnosti pri pripravi in izvedbi vaje je javnih sil za zaščito reševanje in pomoč preko financiral organizator iz projekta CHEERS (Inter-ReCO centra. reg, Območje Alp). – Predlagal oziroma zahteval je vključevanje potrebnih sil in sredstev za zaščito, reševanje in Vodenje in izvedba reševalne vaje skrb za njihovo usklajeno delovanje. Praktična vaja je bila izvedena 18. 6. 2021 in je – Posredoval je zahtevek za pomoč poveljniku trajala 1,5 ure. Po zaključenem praktičnem delu je CZ Občine Idrija. sledila polurna analiza vaje. – S člani štaba je določil vodje posameznih re- Vajo je vodil Jože Jesenko, tehnični vodja rudar- ševalnih intervencij (ekip rudarskih jamskih reše-skih del in vodja Reševalne postaje CUDHg Idrija, valcev), v katerih so sodelovale tudi javne sile za sodelovali pa so CUDHg Idrija kot izvajalec rudar-zaščito, reševanje in pomoč. skih del z Rudarsko reševalno službo in Oddelkom – Vodil in usklajeval je reševalne intervencije v za upravljanje in koordinacijo UNESCO Svetovne skladu z načrtom reševalne vaje, pri čemer je ne-dediščine CUDHg Idrija (skupaj 9 oseb), Prosto- posredno sodeloval z vodji posameznih enot. voljno gasilsko društvo Idrija (13 oseb), Civilna – Določil je ukrepe za varnost. zaščita Občine Idrija (1 oseba), Regijski center za – Če bi obstajala nevarnost povzročitve večje obveščanje Nova Gorica (1 oseba), Inšpekcija za materialne škode ali bi bila ogrožena varnost izvajal-energetiko in rudarstvo Ministrstva za infrastruk-cev, opazovalcev ali prebivalcev, je bila njegova nalo-turo (1 oseba) in ICRA Idrija kot opazovalec projek-ga sprejeti korektivne ukrepe pri izvajanju zaščitnih ta CHEERS (1 oseba). ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči. Med vajo je vodstvo vaje ustrezno skrbelo za nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov. Enota rudarskih jamskih reševalcev CUDHg Med vajo in v pripravah nanjo je bila v skladu s Idrija: cilji posebna pozornost namenjena: – Ob prihodu na zbirno mesto sta se formirali – obveščanju in aktiviranju vseh enot in služb dve ekipi po dva člana. za zaščito, reševanje in pomoč, – Prva ekipa je v popolni opremi z izolacijski- – varnemu iznosu predmetov kulturne dediš- mi dihalnimi aparati (IDA: R-30) v Turističnem čine po prednostnem seznamu in sprejemu v na- rudniku Antonijev rov opravila kontrolo stanja po daljnjo oskrbo in varovanje, požaru in izmerila koncentracije O , CH ter CO ; 2 4 2 – vodenju intervencije z vsemi enotami reše- za poročanje iz jame sta uporabila stacionarna vanja in pomoči, telefona (na zgornjem podestu j. št 20 na nivoju – sodelovanju med reševalnimi službami in Antonijevega rova, na etaži I/17, po potrebi iz re-enotami, cepcije v objektu Šelštev). 50 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Slika 4: Načrt obrambe in reševanja – pregledna karta jamskega muzeja (zračenje, varnostna oprema) – Druga ekipa je opravila iznos štirih najpo- Civilna zaščita Občine Idrija: membnejših ogroženih predmetov kulturne de- – Namestnik poveljnika CZ Občine Idrija je so- diščine in jih izročila v oskrbo ekipi Oddelka za deloval v štabu reševanja. kulturno dediščino CUDHg Idrija. – Spremljal in ocenjeval je izvedbo vaje. – Vodji obeh ekip reševalcev sta vodji reševa- nja poročala o opravljenem delu. Potek reševalne vaje Intervencija – prvi dan Enota Prostovoljnega gasilskega društva Odgovorni strokovni delavec za pregled Turi- Idrija: stičnega rudnika Antonijev rov (vodja Antonije- – Prva ekipa gasilcev je v Antonijevem rovu vega rova) je na predpisanem dnevnem pregledu zavarovala mesto požara in vzpostavila požarno jame pred vstopom prvih obiskovalcev opazil iz- stražo. pad električne energije – razsvetljave. Pri nadalje- – Druga ekipa gasilcev je v jami na I/17 etaži vanju pregleda je opazil požar na elektro instala-oskrbela ponesrečenega rudarskega reševalca in ciji na križišču jamske proge pri kapelici sv. Trojice. ga prenesla iz jame na površino. V skladu s predpisanimi postopki je poskušal po- – Poveljnik gasilcev je sodeloval v štabu reševa- žar omejiti sam, vendar ni uspel, dim in neprijeten nja in vodji reševanja poročal o opravljenem delu. vonj sta se že razširila po celotnem delu Turistič- 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 51 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Zaprte so bile tudi vse vstopne lokacije svežega zraka v jamo. Prezračevanje rudnika ni delovalo, prav tako tudi še ni delovala električna razsvet-ljava. Intervencija – drugi dan Ekipa dveh reševalcev je zjutraj naslednjega dne pregledala stanje pogorišča in ugotovila, da še vedno obstaja možnost ponovnega vžiga. Tehnični vodja rudarskih del se je po prejeti informaciji odločil, da formira štaba reševanja na lokaciji na Ahacijevem trgu, ki jo je zagotovila CZ Obči-ne Idrija. Za morebitno intervencijo PGD Idrija je bil zagotovljen prostor pred vhodom v Antonijev rov. Vodja reševanja je pred pričetkom interven- cije udeležence vaje seznanili s postopki in varnostnimi ukrepi. Vodja reševanja je v Antonijev rov napotil ekipo dveh rudarskih reševalcev v popolni reševalni opremi (IDA) z nalogo preveriti stanje na požarišču in preveriti prisotnost nevarnih pli-Slika 5: Intervencija Prostovoljnega gasilskega društva Idrija, foto nov CH in CO ter količino O (prenosni merilnik 4 2 2 Mateja Bizjak Draeger). Ob varnem prehodu sta nadaljevala s pregledom zgornjega dela turistične poti do jaška nega rudnika Antonijev rov. Vodja Antonijevega št. 20. Rudarska jamska reševalca sta preko sta- rova se je nemudoma vrnil iz jame in o dogodku cionarnega telefona z zgornjega podesta jaška št. telefonsko obvestil tehničnega vodjo rudarskih 20 obvestila vodjo reševanja na mobilni telefon, del. Obvestil je tudi vse vodiče, ki so bili v času da je vstop v muzejski jamski del varen. Nevarnih izrednega dogodka prisotni in čakali na vodenje dimnih plinov nista izmerila, dima ni bilo veliko, obiskovalcev v jamo. Po navodilu tehničnega vod-vidnost je bila 5-8 m. Reševalca sta opozorila je rudarskih del je bil za vse obiskovalce prepove-na možnost ponovnega vžiga na pogorišču lese- dan vstop v jamski del muzeja. ne podgradnje. Po navodilu vodje reševanja sta Tehnični vodja je na podlagi obvestila in po- nadaljevala s pregledom stanja pohodne poti v stopkov v Načrtu zaščite in reševanja CUDHg Idri-jamskem muzeju. Vodji reševanja sta telefonsko ja ter Načrtu zaščite in reševanja v muzejskem poročala enkrat s stacionarnega telefona na etaži delu rudnika sklical enoto rudarskih jamskih re-I/17. ševalcev, ki se je razporedila v dve ekipi z nalogo Za preprečitev možnega ponovnega vžiga je zapreti vse dostope svežega zraka v jamo, kar je vodja reševanja na številko 112 – ReCo Nova Gori-standardni postopek za omejitev ali zadušitev ca, zaprosil za pomoč gasilcev PGD Idrija. požara v kateremkoli rudniku. Prva ekipa je zapr-ReCO Nova Gorica (112) je aktiviral PGD Idrija la vstop svežega zraka v jašek Borba na lokaciji in obvestil pristojno rudarsko inšpektorico, ki je Bazoviška 2, Idrija, druga ekipa pa vstop svežega nato telefonsko kontaktirala namestnico vodje zraka v jašek št. 11 za stavbo Šelštve in glavnih reševanja. zračilnih vrat na vhodu v Antonijev rov v stavbi Formiral se je širši štab reševanja, v katerega Šelštev. Z izvedenimi ukrepi so bila popolnoma se je vključila tudi CZ Občine Idrija. Za dodatno zaprta vsa vstopna mesta svežega zračnega toka komunikacijo v jami je bila preverjena uporaba v jamo. Druga ekipa je izklopila tudi prezračevalni prenosne telefonske veze, ki jo je zagotovila CZ ventilator Inzaghi in s tem širjenje dima in poten-Občine Idrija. cialnega požara skozi muzejski del jame v aktivni Po prvem klicu s podesta jaška št. 20 (zgornji del rudnika do III. obzorja. del Antonijevega rova) je druga ekipa rudarskih V teku poznega dopoldneva in do naslednjega jamskih reševalcev opravila odpiranje loput za dne je ostal Turistični rudnik Antonijev rov zaprt. dostop svežega zraka v jamo (jašek Borba, jašek 52 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov trugca jamski telefon lutka in teodolit št. 11, vhod v Antonijev rov je že odprt). Z vklopom – 1 ekipa PGD Idrija. ventilatorja Inzaghi je bilo vzpostavljeno prezra-Ekipa PGD Idrija (požarna straža) je vzpostavi- čevanje celotne jame. Druga ekipa rudarskih jam- la cevovod do mesta pogorišča v primeru gašenja skih reševalcev je bila po vrniti iz območja jaška pri ponovnem vžigu. Razdalja do mesta pogorišča Borba napotena v turistični del jame z nalogo je bila okoli 200 m, kar je morala ekipa upoštevati reševanja eksponatov kulturne dediščine po pri-pri taktiki morebitnega gašenja. Ekipa je morala oritetnem vrstnem redu reševanja (Test orodja obvezno uporabljati izolacijske dihalne aparate. ATTACH: Seznam objektov kulturne dediščine in Ostali člani enote PGD Idrija so pred vhodom v nivoji pomembnosti): Antonijev rov počakali na nadaljnja navodila za 1. trugca – jamski voziček morebitno intervencijo. 2. jamski telefon V času reševanja predmetov kulturne dediš- 3. glinena lutka in čine je vodja reševanja prejel telefonski klic ru-4. teodolit darskega jamskega reševalca z I/17 etaže, da je Lokacije eksponatov kulturne dediščine v turi- drugi reševalec v ekipi pri kontroli stanja pohodne stičnem delu rudnika Antonijev rov: poti po požaru v Antonijevem rovu padel, si poš- – trugca - nivo Antonijevega rova (pri točki pri-kodoval koleno desne noge in ni zmožen hoditi. kaza »nakladanje jamskega vozička«), Ker je bila ekipa rudarskih reševalcev za oskrbo in – jamski telefon - nivo Antonijevega rova na prenos ponesrečenca iz jame premalo številčna, zgornjem podestu jaška št. 20, je vodja reševanja pozval ekipo PGD Idrija na po- – lutka - etaža I/17 (jamomerec), – teodolit - etaža I/17 (pri postavitvi jamomer- ca). Predmeti kulturne dediščine so bili po izno- su iz Antonijevega rova preneseni na mesto na Ahacijevem trgu, namenjeno za sprejem, kjer jih je v nadaljnjo oskrbo prevzela ekipa Oddelka za upravljanje in koordinacijo UNESCO Svetovne de- diščine CUDHg Idrija. Po prihodu na mesto intervencije je poveljnik PGD Idrija od vodje reševanja prejel navodila z nalogo pripeljati vodo za morebitno intervencijo do požarišča in vzpostaviti požarno stražo. V primeru potrebe bi vodo zajemali iz cisterne gasilskega vozila. V jami so se v času prve intervencije nahajale tri ekipe reševalcev: – 2 ekipi rudarskih jamskih reševalcev CUDHg Slika 6: Reševanje predmetov kulturne dediščine (glinena lutka) iz Idrija (2+2 člana), Antonijevega rova, ekipa CUDHg Idrija, foto Mateja Bizjak 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 53 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE moč. Iznos ponesrečenca je bilo zaradi varnostnih 6. teodolit ukrepov potrebno izvesti v smeri vodenja turistič- 7. minerski vžigalnik in ne poti. Zaradi ozke in strme poti reševanja po- 8. glinene lutke nesrečenca po Attemsovem vpadniku navzgor je bila potrebna uporaba koritastih nosil in sistema Na podlagi sedmih tipov vrednosti: vrvne tehnike. Zaradi nepoznavanja jame je bil – pričevalna ekipi PGD Idrija dodeljen vodnik (vodja Antonije- – zgodovinska vega rova). Ekipa PGD Idrija je ponesrečencu os- – estetska/umetniška krbela poškodovano nogo, ga pripravila za prenos – skupnostna z nosili in z uporabo vrvne tehnike transportirala – ekonomska po Attemsovem vpadniku navzgor do kapelice sv. – rabna in Trojice in do izhoda iz jame v stavbi Šelštev, kjer – znanstveno-izobraževalna ga je v oskrbo (fiktivno) prevzela ekipa NMP ZD so bili vsi predmeti ovrednoteni in na podla- Idrija. gi vrednosti pripisani rangi. Seštete vrednosti so Vaja »Reševanje predmetov kulturne dedišči-rdeče točke in privzeti rangi pomembnosti: ne v požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov« je bila zaključena v času 1,5 ure. Ugotovitve po zaključeni vaji Na vaji je bilo prikazano: Orodje ATTACH – organizacija štaba reševanja, Določitev predmetov kulturne dediščine po – nadzor ogroženosti območja z uporabo izola- prioriteti reševanja v primeru izrednega dogod-cijskih dihalnih aparatov (CUDHg Idrija, PGD Idri-ka ja), V test orodja ATTACH je bilo zajetih 8 objek- – reševanje predmetov kulturne dediščine z tov/predmetov kulturne dediščine rudarskega ogroženih območij v jami (CUDHg Idrija), muzeja Antonijev rov: – oskrba predmetov kulturne dediščine (CUD- 1. prizivnica v objektu Šelštev Hg Idrija) in 2. živosrebrova skulptura v hodniku objekta – oskrba in transport ponesrečenca po Attem- Šelštev sovem vpadniku na površino (PGD Idrija). 3. jamski voziček - trugca Po zaključku in analizi vaje je bilo ugotovljeno: 4. jamski telefon – Ukrepanje na reševalni vaji je bilo izvedeno 5. vrtalna garnitura v skladu z Načrtom zaščite in reševanja na rav- Slika 7: Prioritete reševanja predmetov kulturne dediščine v primeru izrednega dogodka v Antonijevem rovu 54 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov ni občine, regije in države ter v skladu z Načrtom zaščite in reševanja CUDHg Idrija, ki je izdelan na podlagi rudarskih predpisov. – V realnih pogojih reševanja ob požaru je pri- oriteta reševanje človeških življenj. – V Turističnem rudniku Antonijev rov nimamo vzpostavljenega sistema zgodnjega opozarjanja na požar. – Postopki reševanja najpomembnejših pred- metov kulturne dediščine iz Antonijevega rova, ki so jih izvedli za to usposobljeni rudarski jamski reševalci, so se izkazali kot ustrezni, saj postopki v rudniku niso identični postopkom reševanja iz nadzemnih objektov, kjer se aktivirajo gasilci. – Pri oskrbi in transportu ponesrečenega ru- darskega reševalca s poškodbo noge s I/17 etaže po strmem Attemsovem vpadniku do kapelice sv. Trojice z zajemalnimi in koritastimi nosili ter Slika 8: Reševanje ponesrečenega rudarskega reševalca iz Antonije-vrvno tehniko je bilo ugotovljeno, da je tak na- vega rova, ekipa PGD Idrija, foto Tine Mažgon čin transporta ponesrečenca (tudi ponesrečenega obiskovalca v turističnem rudniku) ustrezen, – Vodje ekip so vodjo reševanja obveščali o iz- poveljnik PGD Idrija pa je predlagal dodatne uk- vedenih aktivnostih na posameznih deloviščih v repe za povečanje varnosti v primeru tovrstnega jami. reševanja: za uporabo vrvne tehnike transporta – Delo štaba reševalne vaje in posameznih re- ponesrečenca bi bilo potrebno v kapelici sv. Tro- ševalnih ekip je bilo uspešno. jice dodati k enemu še dve sidrišči, tako bi s sis- – Poveljnik PGD Idrija opozarja, da če bi v turi-temom treh sidrišč omogočili lažji izvlek pones- stičnem rudniku dejansko prišlo do požara, gasilci rečenca navzgor po Attemsovem vpadniku; tudi ne bi mogli intervenirati, ker za tako intervenci-plastična koritasta nosila bi bilo lažje vleči po sto-jo niso usposobljeni oziroma nimajo ustreznih pnicah v Attemsovem vpadniku, če bi bila na spo- izolacijskih dihalnih aparatov. V intervencijo bi dnji strani korit nameščena pločevina; za prevoz se vključili šele, ko bi bil požar obvladan oziroma ponesrečenca iz kapelice na površino je bil upora-pogašen. Kot dodaten ukrep pri obvladovanju po- bljen voziček z vzporednima kolesoma, vendar bi žara in preprečevanju dotoka svežega zraka na bilo na voziček za tak namen potrebno montirati lokacijo požara je omenil generator za lahko peno, sprednje kolo. vendar pa bi bilo potrebno preveriti, ali bi ta pena – Komunikacija med reševalnimi ekipami ru- lahko poškodovala ali celo uničila predmete kul- darjev in gasilcev v jami ter štabom na površini turne dediščine. ni bila mogoča, ker sistem preko radijskih postaj – Poveljnik PGD Idrija ugotavlja, da bi v pri- v jami ne deluje, komunikacija s površino je bila meru resnične intervencije na kraj nesreče pripe-možna samo preko dveh jamskih stacionarnih te- ljali tudi cisterno z vodo za gašenje, s katero bi lefonov; za prenos informacij v jami bi potrebovali gasilci za ves promet zaprli cesto, ki pelje mimo več reševalcev. Antonijevega rova. V tem primeru bi bilo nevarno – Ekipe gasilcev bi v primeru intervencije v ru- postavljati štab reševanja na drugi strani ceste od dniku potrebovale več rudarskih vodnikov, kot jih objekta, kjer poteka reševalna akcija, za tako in-je bilo na vaji. tervencijo je nujno locirati štab na isti strani ces- – Med vajo so se pojavile težave s komunikaci- te, kot je objekt – Antonijev rov. jo med ekipami in štabom reševanja; potrebovali – Sodelovanje ekip CUDHg Idrija in PGD Idrija bi več ljudi, da bi si med seboj prenašali informa-je bilo uspešno. cije. Smiselno bi bilo tudi imeti več vodnikov iz – Reševalna vaja ni imela vplivov na okolje. CUDHg za ekipe gasilcev v jami, tako da bi imela – V skupnem je bila reševalna vaja ocenjena vsaka ekipa zagotovljenega svojega vodnika. kot uspešno izvedena. 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 55 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE Slika 9: Udeleženci vaje »Reševanje predmetov kulturne dediščine iz Turističnega rudnika Antonijev rov«, foto Tine Mažgon Izkušnje, pridobljene na vaji je bila izvedena na deloviščih v jami idrijskega V pripravah na izvedbo vaje se je pokazalo rudnika, kar je za preverjanje postopkov, usposo-dobro sodelovanje inštitucij CUDHg Idrija, PGD bljenosti in opremljenosti reševalnih enot zelo po-Idrija in CZ Občine Idrija. Stiki, vzpostavljeni v membno. Izkazalo se je, da je sodelovanje in delo pripravah in na sami vaji, bodo koristni tudi za na-z enoto PGD Idrija in CZ Občine Idrija pomembno. daljnje delo ob načrtovanju in pripravah na možne Menimo, da je vsem sodelujočim vaja omogočila scenarije nesreč. pridobivanje novih in drugačnih izkušenj s področ- V preliminarni analizi, opravljeni s sodelujo- ja reševanja v rudnikih, zato vajo ocenjujemo kot čimi po vaji, je bilo ugotovljeno, da so bili cilji in uspešno. namen vaje doseženi. Potrdilo se je, da je pravilen pristop sodelova- Zaključek nja različnih reševalnih služb in organov nujno po-V projektu CHEERS smo integrirali strokovno treben za pripravo načrta in izvedbo vaje. znanje in izkušnje s področja analize tveganja Ugotavljamo, da smo za primere intervencij in ranljivosti, podrobnejšo obravnavo ohranja- reševanja ljudi in predmetov kulturne dediščine v nja kulturne dediščine in vrednotenja pri izde-rudniku CUDHg Idrija ter pri samem pristopu teh- lavi načrtov ukrepov, podporo alpskim lokalnim ničnega reševanja ob nesrečah dobro pripravljeni skupnostim pri ozaveščanju in širjenju znanja o in opremljeni. vplivu naravnih tveganj na kulturno dediščino in Vaja »Reševanje predmetov kulturne dedišči-pridobili možne rešitve za zmanjševanje izposta- ne v požaru v Turističnem rudniku Antonijev rov« vljenosti kulturnih dobrin. Projekt CHEERS je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj prek programa Interreg Območje Alp. 56 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 ■ Zbornik referatov Temeljni postopki oživljanja v pogojih COVID-19 in pomembnost imunizacije v času pandemije Aleksandar M. Caran, dr.med., spec. medicinski vodja reševalcev RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o.-v likvidaciji, Nasipi 51, Trbovlje Glavni mehanizem prenosa SARS-CoV-2 viru-bolj ovira reševalca med posegom, vendar je bolj sa, ki povzroča bolezen COVID-19, je z respirator-varno, z drugo kombinacijo OVO pa reševalec lažje nim sekretom (izločkom) neposredno z okužene dela, vendar z malo nižjo stopnjo osebne varnosti osebe ali po dotikanju kontaminiranih površin(1). pred okužbo. Čez delovno uniformo reševalca je Težava s temeljnimi postopki oživljanja (TPO) priporočljivo namestiti polivinilasti predpasnik za med COVID-19 pandemijo je v tem, da najpogo-enkratno uporabo (zaradi dodatne zaščite pred steje ne vemo, kdo je okužen. Zato se je tudi med sekreti). Vsekakor je potrebno po koncu reševanja reševanjem iz rudnikov med pandemijo COVID-19 vsa OVO za enkratno uporabo pazljivo odstraniti potrebno obnašati, kot da je vsak okužen, in in odvreči v posebne kontejnerje ter reciklirati v vedno imeti primerno osebno varovalno opremo skladu s pravilnikom za odlaganje kontaminiranih (OVO) ter poznati navodila za njeno uporabo. V sredstev. Ostalo OVO je potrebno raskužiti/očisti-okoliščinah izvajanja TPO ponesrečenci iz objek- ti/oprati v skladu s smernicami/pravilniki za rav-tivnih razlogov niso zmožni podajati informacije o nanje s kontaminiranim materialom. svojem statusu okužbe in tudi kasneje, asimpto- Reševalci, ki izvajajo TPO pri odraslih paci- matični zavestni pacienti so lahko nosilci in obe-entih s srčnim zastojem v času pandemije CO- nem prenašalci virusa. VID-19, morajo biti vešči uporabe ustrezne OVO in Seveda mora biti OVO ustrezno prilagojena dodatnih varovalnih postopkov v pogojih visoke rudarskim reševalnim ekipam. Osnovna OVO ru-možnosti transmisije kontaminiranih respirator- darskih reševalcev v pogojih pandemije COVID-19 nih sekretov(2). Sama namestitev elektrod AED/ mora vsebovati: rokavice iz lateksa za enkratno defibrilatorja, stiski prsnega koša in procedure uporabo, obrazno masko s filtrom (FFP3) ali N99 predihavanja lahko pospešijo izločanje aerosolov masko z respiratorjem (oz. FFP2 ali N95 maske, pri ponesrečencu. Zato odzivnost ponesrečenca če prejšnjih nimamo) oziroma standardni rudarski ugotavljamo vizualno, ga pokličemo in pretrese-dihalni aparat z masko, ki pokriva celoten obraz, mo (na nepoškodovanih mestih). NIKAKOR NE če se reševanje izvaja v zaplinjenem/kontamini- PRIBLIŽUJEMO OBRAZA USTOM IN NOSU PO- ranem prostoru. Pravzaprav je standardni dihalni NESREČENCA! Pri neodzivnem ponesrečencu v aparat z masko, ki pokriva celoten obraz, najbolj času COVID-19 izvajamo TPO po algoritmu: oce-priročno zaščitno sredstvo za rudarske reševalce nimo dihanje vizualno (ob tem ne odpiramo takoj v najpogostejših razmerah reševanja na rudarskih dihalne poti in se ne približujemo ustom in nosu deloviščih in v pogojih dodatne možne transmisi- žrtve); obvestimo regionalni reševalni center, ki je kužnih respiratornih sekretov. S tem se lahko bo naprej alarmiral najbližjo ekipo NMP; pred iz-izognemo uporabi dodatnega zaščitnega vizirja, vajanjem masaže srca (v razmerju kot doslej - 30 pod katerim je nameščena obrazna filter-maska. stisov prsnega koša : 2 vpiha) je potrebno posta-Delo s prvo kombinacijo OVO (dihalni aparat) malo viti obrazno masko preko ust in nosu ponesreče-45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 57 Strokovni posvet: RUDARSTVO, VARNOST, ZAŠČITA IN REŠEVANJE ne osebe (kot mehanično oviro širjenju aerosolov); akutni COVID-19 lahko tudi dolgi covid prizadene čimprej namestimo elektrode AED/defibrilatorja; številne organe in organske sisteme, vključno izvedemo 30 stiskov prsnega koša; podamo 2 z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, reševalna vpiha. PREDIHAVANJE IZVAJAMO IZ- želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Med KLJUČNO PREKO USTREZNE OBRAZNE MASKE. težavami so v ospredju utrujenost, zasoplost, Poseg izvajata dva reševalca: prvi sprošča dihalno zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana pot in skrbi, da obrazna maska dobro tesni pri po-telesna temperatura, problemi s koncentracijo, nesrečencu, drugi izvaja ventilacije (in tudi masa-težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične žo srca). Primerna je preprosta maska, priključena bolečine, glavobol itn. Opredelitve dolgega covida na dihalni Ambu-balon za predihavanje s filtrom so različne, najbolj pragmatična je definicija ame-za virus, ali maska tipa Ohio s priključeno vrečko riškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), ki za direktno dovajanje kisika. Nadaljujemo TPO v so jo povzeli po Centru za preprečevanje in nad- razmerju 30 : 2, reševalca naj izmenjujeta vlogi na zor bolezni (CDC). Dolgi covid opredelijo kot po-vsake 2 minuti(3). sledice, ki vztrajajo še 4 tedne po začetku okužbe Poleg uporabe OVO za zagotavljanje osebne s SARS-CoV-2, oziroma od začetka bolezni CO- varnosti reševalcev so pomembni tudi drugi ukre- VID-19 naprej in jih ne moremo pripisati drugim pi. Med pandemijo je izjemno pomembna precep- boleznim. Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem ljenost osebja, ki izvaja TPO oziroma prihaja v stik bolniku s COVID-19, ne glede na resnost poteka s ponesrečenci. Kljub nekaterim pomislekom, ki bolezni ali načine zdravljenja(4). se pojavljajo v družbi, je potrebno na to gledati Zato je odločitev o cepljenju najbolj smiselna nekoliko širše ter primarno upoštevati navodila v času pandemije COVID-19 (seveda ob kontinui- medicinske stroke. Številne do sedaj objavljene in ranem upoštevanju ostalih preventivnih metod). recenzirane strokovne študije o COVID-19 so po- trdile, da glede na morebitne stranske učinke po Literatura: cepljenju pri potrjenih primerih poročajo v PROMI-1. www.erc.edu/covid Resuscitation practices during COVID-19 pandemic. LIH, glede na smrtnost necepljenih okuženih oseb Prevzeto: 14. 6. 2021 in zdravstvenih posledic pri osebah, ki so prebole-2. www.erc.edu/covid Adult Basic Life Support. le COVID-19, pa poročajo v ODSTOTKIH. Prevzeto: 30. 7. 2021 Po okužbi s SARS-CoV-2 lahko vztrajajo šte- 3. www.cosy.erc.edu/en/online-course Basic Life Support and Automated External Defibrilation (AED) adapted for vilni različni simptomi in znaki, kar imenujemo COVID-19. For trained healthcare providers. dolgi covid (ang. Long-COVID) ali postcovidni sin-Prevzeto: 28. 8. 2021 drom. Tovrstne težave ima že več milijonov oseb s 4. Dolgi covid (“Long-COVID”): nočna mora COVID-19 COVID-19, od tistih, ki so preboleli zelo blago aku-Prof. Dr. Janez Tomažič; 623. Bilten ZZS, 19.-26., avgust 2021 tno bolezen, do tistih z najtežjo obliko. Tako kot Fotografiji na naslednjih straneh: Rudnik živega srebra Idrija, foto: Arne Hodalič, arhiv CUDHg Idrija, str. 59 Rudnik živega srebra Idrija, foto: Jani Peternelj, arhiv CUDHg Idrija, str. 60 58 45. srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije ■ Idrija, 8. 10. 2021 Rudnik živega srebra Idrija Najboljša ideja za izlet je obisk idrijskega živosrebrovega rudnika Vabimo vas v Idrijo, naše najstarejše rudarsko mesto, kjer obiskovalce čaka nepozabno doživetje podzemnega sveta v Antonijevem rovu, najstarejšem delu rudnika živega srebra, ter obisk interaktivne razstave v Topilnici Hg. Leta 2012 je bila »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija«, zapuščina dveh največjih živosrebrovih rudnikov na svetu, vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Leta 1500 so pričeli kopati še danes ohranjeni Antonijev rov, Obnovljena Topilnica Hg je za inovacijo interaktivnega in izobra-po katerem se v spremstvu vodičev spustite v podzemlje ževalnega doživetja prejela zlato plaketo Gospodarske zbornice idrijskega rudnika. Tu vas bodo prevzeli: skrivnostni svet žive-Slovenije Severnoprimorske regije v letu 2018, priznanje Naša ga srebra, zgodba 500-letnega rudarjenja, pripovedi idrijskih Slovenija 2018 v kategoriji ohranjanje dediščine, potegovala pa rudarjev, podzemna kapela svete Trojice, labirint rudniških ro-se je tudi za Green Solutions Awards za leto 2021. Posebno pa vov in srečanje s hudomušnim rudniškim škratom Perkmandl-smo Idrijčani ponosni, da je dediščina živega srebra vpisana na cem. Doživetje živega srebra boste nadaljevali v Topilnici Hg s Unescov Seznam svetovne dediščine. predstavitvijo zgodovine idrijskega žgalništva in izjemnega po-mena živega srebra, ki je zaznamoval razvoj Idrije in soustvarjal svetovni razcvet človeške civilizacije. S pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi živega srebra, boste spoznali in doživeli pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet, ter njeno vsestransko uporabnost v znanosti, tehniki, industriji, medicini, kulturi in vsakdanjem življenju od prazgodovinskih časov pa vse do danes. Živo srebro je pred petsto leti privabilo v to kotlino prve rudarje, ki so kopali in žgali rudo iz dneva v dan, iz roda v rod. V Idrijo so prihajali strokovnjaki iz vse Evrope in tu snovali številne inovacije, zgra-dili in izpopolnili so več kot enajst vrst različnih peči, od prepros-Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija tih kop do najbolj izpopolnjene Čermak-Špirekove peči. Z dviga-lom se dvignete na najvišji nivo klasirnice – na končno postajo Bazoviška 2, 5280 Idrija tovorne žičnice, kjer boste podoživeli pot rude od rudnika do to-M: +386 (0)31 810 194, E: infohg@cudhg-idrija.si pilnice, ob sejalnih in transportnih napravah do rotacijske peči. W: http://www.cudhg-idrija.si Delovni čas: objavljen na spletni strani Oglas Rudnik Idrija A4.indd 1 05/10/2021 12:32 Podzemlje Pece – Turistični rudnik in muzej Podzemna doživetja in avanture Podzemlje Pece je danes ena od pomembnih turističnih atrakcij v Karawanken/Karavanke UNESCO Globalnem Geoparku in ponudnik unikatnih podzemnih avantur in doživetij. Po opuščenih rudniških rovih se danes lahko sprehodite, popeljete z vlakom, z gorskim kolesom in s kajakom ter doživite izjemno podzemno dogodivščino. Med Peco in Uršljo goro so že od nekdaj poznana nahajališča Kako je bilo na zemlji v času nastanka orudenih kamnin, pred rude, ki so jih odkrili že Rimljani. Prvi pisani viri o izkorišča-200 milijoni let, pa boste spoznali v doživljajskem parku, kjer se nju svinčeve rude so iz leta 1665. To leto beležimo kot začetek v labirintu skrivajo tudi pripovedi o zanimivem vladarju Kralju rudarjenja pod Peco. Od takrat je rudnik svinca in cinka v Mežici Matjažu. in okolici deloval vse do leta 1994, ko so iz rudnika pripeljali še zadnjo rudo in ga začeli postopno zapirati. V letih rudarjenja so rudarji naredili v goro Peco 1000 km rovov od katerih je danes del namenjenih obiskovalcem, ki na zanimiv in unikaten način doživijo rudnik in bogato rudarsko dediščino. V rudnik se lahko popeljejo s pravim rudarskim vlakom nato se po njem podajo peš, se po rovih in odkopih popeljejo z gorskimi kolesi, ali pa s kajakom, po potopljenem delu, 700 m pod Veli-kim vrhom. Podzemna avantura s kajakom se ponaša z nazivom pet zvezdičnega doživetja (slovenia unique experiences), ki ga je Podzemlju Pece podelila slovenska turistična organizacija. Za tiste bolj pogumne, pa je med rudarskimi obzorji speljana tudi bolj zahtevna gorsko kolesarska tura z imenom Black Hole Trail. Po ogledu turističnega rudnika si lahko obiskovalci ogledajo tudi Podzemlje Pece, d.o.o., Glančnik 8, 2392 Mežica muzej, v katerem so številne zbirke, ki pričajo o življenju in delu rudarjev. Razstavljeni so tudi krasni primerki rud, mineralov in Delovni čas: objavljen na spletni strani fosilov, ki predstavljajo edinstvene stvaritve narave. Telefon: 02 8700180 e-pošta: info@podzemljepece.com Spletna stran: www.podzemljepece.com Oglas Podzemlje Pece A4.indd 1 05/10/2021 12:31 Podzemlje Pece – Turistični rudnik in muzej Muzej premogovništva Slovenije Podzemna Podzemna pustolovščina doživetja in avanture 160 metrov pod zemeljsko površino Obvezna je predhodna najava. Podzemlje Pece je danes ena od pomembnih turističnih atrakcij v Karawanken/Karavanke V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju, ki je nastal na podlagi dela številnih generacij UNESCO Globalnem Geoparku in ponudnik unikatnih podzemnih avantur in doživetij. slovenskih rudarjev, se pripravite na pustolovščino, kot je še niste doživeli. Za kratek čas Po opuščenih rudniških rovih se danes lahko sprehodite, popeljete z vlakom, z gorskim kolesom obujte čevlje rudarjev, spustite se 160 metrov pod zemeljskim površjem in se podajte na za-in s kajakom ter doživite izjemno podzemno dogodivščino. nimivo pot v nekoč aktivne rove Premogovnika Velenje – jame Škale, ki so sedaj del muzeja. Kako je bilo na zemlji v času nastanka orudenih kamnin, pred Pridite in se prepričajte, kako skrivnosten je podzemni svet rudarjev. Muzej premogovništva Slovenije je v dobrih 20 letih delovanja obiska-Med Peco in Uršljo goro so že od nekdaj poznana nahajališča rude, ki so jih odkrili že Rimljani. Prvi pisani viri o izkorišča-200 milijoni let, pa boste spoznali v doživljajskem parku, kjer se V spremstvu vodičev boste v premogovnik vstopili povsem enako, kot lo več kot 500.000 obiskovalcev, prejel pa je tudi številna priznanja; nju svinčeve rude so iz leta 1665. To leto beležimo kot začetek v labirintu skrivajo tudi pripovedi o zanimivem vladarju Kralju so vanj vstopali rudarji v prejšnjem stoletju. Oblekli boste rudarska med drugim posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, rudarjenja pod Peco. Od takrat je rudnik svinca in cinka v Mežici Matjažu. oblačila, površnik, si nadeli čelado, s sabo dobili rudarsko malico in Valvazorjevo priznanje, Fordovo nagrado za ohranjanje tehnične ded-in okolici deloval vse do leta 1994, ko so iz rudnika pripeljali še se po Starem jašku iz leta 1888 spustili 160 metrov v globino. V uri iščine in Zlati grb Mestne občine Velenje. zadnjo rudo in ga začeli postopno zapirati. in pol si boste v podzemnih rovih ogledali slikovito predstavitev, kako V letih rudarjenja so rudarji naredili v goro Peco 1000 km rovov je potekalo delo rudarjev nekoč in kakšno je danes. Spoznali boste od katerih je danes del namenjenih obiskovalcem, ki na zanimiv opremo in mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja in unikaten način doživijo rudnik in bogato rudarsko dediščino. Premogovnika Velenje in obisk sklenili z vožnjo s podzemno železni-co. Na koncu si boste ogledali še Belo garderobo z zbirko razvoja V rudnik se lahko popeljejo s pravim rudarskim vlakom nato se premogovništva in rudarsko stanovanje iz leta 1930. po njem podajo peš, se po rovih in odkopih popeljejo z gorskimi kolesi, ali pa s kajakom, po potopljenem delu, 700 m pod Veli-V Muzeju premogovništva Slovenije potekajo tudi številni kulturni, kim vrhom. Podzemna avantura s kajakom se ponaša z nazivom izobraževalni in zabavni dogodki, zadnja leta tudi kulinarični. Že ne-pet zvezdičnega doživetja (slovenia unique experiences), ki ga je kaj let ustvarjamo odlično petzvezdično turistično doživetje Velenje Podzemlju Pece podelila slovenska turistična organizacija. Underground, ki združuje snovno in nesnovno tehnično ter kulturno Za tiste bolj pogumne, pa je med rudarskimi obzorji speljana dediščino Šaleške doline in jo povezuje z vrhunsko lokalno kulinariko. Obiskovalci muzeja za nekaj ur postanejo del rudarskega časovnega tudi bolj zahtevna gorsko kolesarska tura z imenom Black Hole stroja, ki jih vrne v zgodovino pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Trail. Po ogledu turističnega rudnika si lahko obiskovalci ogledajo tudi Zgodba Velenje Underground je bila deležna butičnega certifikata Podzemlje Pece, d.o.o., Glančnik 8, 2392 Mežica Muzej premogovništva Slovenije, Koroška 62, 3320 Velenje muzej, v katerem so številne zbirke, ki pričajo o življenju in delu Slovenia Unique experience, ki ga podeljuje Slovenska turistična or-rudarjev. Razstavljeni so tudi krasni primerki rud, mineralov in Delovni čas: objavljen na spletni strani ganizacija. Projekt je prejel tudi nagrado Big See Tourism Award 2020, Delovni čas: od srede do sobote med 9. in 17. uro fosilov, ki predstavljajo edinstvene stvaritve narave. Telefon: 02 8700180 e-pošta: info@podzemljepece.com bil pa je tudi polfinalist za nagrado Sejalec 2020 Slovenske turistične Telefon: 041 752 418, E-pošta: trgovina@rlv.si Spletna stran: www.podzemljepece.com organizacije in finalist za Conventa Best Event Award 2020. Spletna stran: http://muzej.rlv.si/si Oglas Podzemlje Pece A4.indd 1 05/10/2021 12:31 Center za upravljanje z dedišËino živega srebra IDRIJA Mercury Heritage Management Centre Bazoviška 2 • SI-5280 • Idrija Slovenija