Št. 86. V Gorici, ,v sredo dne 30. julija 1902. Tefiaj XXXII. Izhaja trikrat na teden r šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in sobeto, (Jutranje Is« dhiije opoldne, vežemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom." ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Četrt leta.......3 , 40 » . , 1-70 Popamičae Številke stanejo 10 vin, L-1 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob M uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniftvo v Gosposki nlici fttv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabri&ek vga* dan od 8. ure zjutraj do 6. zveeer; ob nedeljah pa oč »X«<«~ Urednlltve se nahaja v Gosposki ulioi St 7 t Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. dop. UpravniSlvo se nahaja v Gosposki ulici SLU. Naročnino in oglase Je plačati loco gorica, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage tooi, katere no •spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »pravnlštva. v »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K. 20 Ji ali gld. 1-60.______-________**»*_***_ «So&» in .Prhnoreo. se prodajata v Gorioi v to* • 5*"™ ?°hwarz v Šolski ulioi in Jellersitz ? SM!?' _ v ***** v tobakarni Lavrenoid na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra, >Gor. Tiskarna* A. GabržČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Zapiranje rodovniških soi na Francoskem. Na Francoskem so se bili ujedli tekom zadnjih desetletij klerikalci v vso sloje Mi »vejice družbe, slednjič celo v vojsko, v taki meri, da so si že meli Mike ter vsklikali: Naša setev gre v klanja*, lu res je šla v klasje in žetev Iti bila velikanska, da ni pravočasno posegla vmes vlada ter požela to klasje, še prodno je prišlo do velike žetve. Potom So le so st znali klerikalci priboriti za svoje ideje velikansko polje, na katerem so uresničevali svoja stremljenja, in da je francoska vlada čakala še par desetletij, pa bi bil klerikalizem prevzel Francosko tako, da bi bil na vrhu ter bi bili pri tleh vsi svobodo-nuVeljnejŠi življi. dandanašnji živi na Francoskem v .-.led vzgoje v šolah dvoje vrst ljudij: • vohodomisolni in za državo goreči, ki o izšli iz posvetnih šol, reakcijonarni in državi nevarni, goreči le za papeža in redovnike ter pohlepni nadvlade nad drugimi, ki ko izšli iz rodovniških šol. Ker jo bil naval iz slednjih vedno večji ter se torej množilo Število klerikalizinu in njega stremljenjem ndanih državljanov od leta do leta, ker so je kvarila človeška družba v teh redovniških šolah vedno huje, kar se, je pokazavalo utdi vedno očitneje na vseh poljih javnosti, ter je segal jezuit celo že po žezhi vlade, se je ta končno povspela do energičnega" koraka : z a t r o t i k 1 e r i« k a 1 i z e m v k ore n i ni. Vlada Waldeek-Roussoau je pričela de!o, vlada (.'ombesova ga izvršuje. Te '.'(.; zapirajo na Francoskem rodovniške ši-ie. Zapiranje so vrši skoro povsodi brez posebnih izgredov. Res, da tnin-tam napravijo klerikalci hrupne deuion-siraeije, da se protivijo, odpreti samostane uradnikom, izvršujočim re-daistvene ukaze, ali na *pioh se mora reči, da se vrši zapiranje vendar mirno, kakor se ni pričakovalo. Klerikalci pač kričijo s svojo plačano sodrgo in histo- pOFoIo mogla že v doglednem času reči, da jo Francoz svoboden v vsaken pogledu v svoji svobodni domovini. Šola je podlagala vzgoji in mišljenju človeka. Radi tega pa grabi klerikalizem povsodi, kjer le more, s svojimi peklenskimi kremplji po šoli. In kjer ima šolo v rokah, tam je absoluten gospodar. To vidimo marsikje, kako pa je bilo na Francoskem s šolami doslej, pa naj govorijo te-le Številke: Za šolski pouk je skrbelo lij.likj državnih Šol s :»,7H0.|o() učenci in učenkami, in i>2.in/ rodovniških zavodov s l,(ri»!U'.U! učenci in učenkami. Otroških vrtcev pod državnim nadzorstvom W bilo 'iVM s H.VJ.titin otroki tu 1!«.«»;» rodovniških s ::r.'.».:»i t oir<«i. V državnih in mostnih srednjih Šolah je 8r»..7.l',» dijakov, v privatnih posvetnih io-Rs*J dijakov, v duhovniških pa okoli JU.fKHl. Višjo dekliške šole so skoraj vse v duhovniških rokah. Te številke, govorijo jasno, kako lepo so imeli klerikalci organizirano pot s šolo do svoje vlade! Kajti pribiti treba, da njim ne gre nikjeri za poučevanje samo, čemur mora služiti šola, marveč njim gre za nadvlado, v katere svrho pa naj služi v glavnem šola. V Šoli se dobi v roke mladino, iz katere se naredi, kar hoče. Feepijose jej nauki, katere goji klerikalizem, in tako dobiva tu trdno oporo in ž njim jezuitjo in drugi rodovniki, po katerih potem raste politična moč Rima. (Slavni namen klerikali/ma pa je, dvigniti to moč ua ti^to višini*, ua katerem je stala v srednjem veku, ko so kralji in ees:;rji po-klekali pred papeži, hodili v Kanoso, ter so vladali Škofje in kardinali z opati in vso črno in drugobarvano vojsko vred, ter so goreli na grmadah oni, ki so mislili s ,-vojo glavo U^v se prolivili demoralizaciji, prihajajoči iz kierika- I»iH v družbo, katere namen je bil: okoristiti se s to iznajdbo. Pripeljali so različne stroje, sesalke, vzdigalke, lestve, sode in sodčke, svedre in kotle: postavili so hiše za delavce ter krstili ta kraj z imenom Str nek Oil, in čez nekaj časa je v prazni okolici brez ljudij, v kateri so pred letom bivali zgolj -kujotje-, nastala naselbina, obstoječa iz nekoliko hiš, v katerih je stanovalo nekoliko stotin delavcev. Dve leti pozneje se je Struck Oil že imenovalo - S trnek Oil e. i t v. Rilo pa je to tudi zares -citve (mesto) v pravem pomenu te besede. Opozarjam vas na to, da je stanoval že čevljar, .krojač, tesar, kovač, mesar in zdravnik Francoz, ki je ob svojem času v Franciji bril ljudi, sicer pa je bil kaj »učen« in neškodljiv čloVek, kar jo za amerikanskega zdravnika dovolj mnogo. Zdravnik, kakor se najpogosteje dogaja v malih mestih, je imel ob enem tudi lekarno in pošto; imel je torej trojni popravek. Bil pa je tudi takisto neškodljiv lekarnar kakor zdravnik, kajti v njegovi lekarni je bilo moči dobiti samo dvoje zdravil, sladkorni sirup in »leroe«. Ta tihi in nežni starček je navadno govoril svojim pacijentom: lizma, ter pohujšovanju in poneumno-vanju ljudstva, ilogodki na Francoskem nam kažejo, kako velika je važnost Šole, kako dalekosežna vzgoja v to$ .šoli, sojeno p stališča svobodomiselne vlade kakor tudi z onega klerikalcev. Ta prilika more pa tudi nam služiti v ra/mišljanjt« o važnosti šole ter o pogubnih nakanah klerikalcev s šolo. Tudi pri nas stezajo klerikalci svojo umazane roke po šoli, dobro vedo, da le na temelju šole si morejo zagotoviti popolno nadvlado nad našim narodom. Glavni bojevnik v tako svrho je bil pokojni kardinal Missia. Kranjsko deželo je proinrcžil z raznimi rodovniki, ki naj bi vplivali na ljudstvo kakor na Francoskem, vstvaril je Slomškarjo, klerikalne profesorje ter znal dvigniti veljavo rimskega duhovnika med nami na tako višino, ua kakoršni še ni bil nikoli. V Si. Vidu pri Ljubljani rastejo zavodi, kateri naj objamejo slovensko mladino z rokami klorikalizma, iz katerih naj bi izhajali mlačni Slovenci ali goreči Rimljani, pri nas pa je nabavljena vila Rockmanovu v Klicno svrho. Ali general jo umrl in delo je zastalo. To delo stoji več ali manj, radi tega pa je dolžnost, učiti ljudstvo, kake važnosti je šola, ter delati z vso silo na to, da se no uresničijo nameni naših klerikalcev, kateri stremijo v glavnem po tem : polastiti se šole. Kajti potem bi bil slovenski narod izgubljen. Postali bi pač goreči bojevniki za Rim, v narodnostnem pogledu, v tisti nalogi, katera ima naš narod in za katero so borijo njega svobodomisolnojši življi, bi postajali vedno mlačnojši, in nekega lepo;ra dne bi izginila iz nas vsaka narodna zavest, bili bi le orodje rimskih fanatikov, kateri bi pasli na tem pregrešnem svetu svoje mastno trebuhe, ubogo ljudstvo pa bi preganjali k molitvi in k čakanju plačila onkraj groba. Zapiranj«; rodovniških šol na Francoskem pa je tudi glasen memento državnikom v Avstriji, omejiti vpliv klorikalizma na šolo, katerega je Se vedno-preveč, ne pustiti zidati rodovniških šol, marveč skrbet!, da bo usta-novljajo na pravi svobodomiselni podlagi z dobrim pametno in svobodomiselno vzgojenim učiteljstvom, katero bo moglo gmotno stati na svojih nogah, V naši državi ima klerikalizem še volikansk vpliv na vse strani, tudi na šolo. Zato pa je dolžnost vseh pravih rodoljubov, politikov in državnikov, utegniti ta vpliv, da bo naša šola svobodna, gojenci patrijotje in dobri državljani, ter da se bo vzgoja v narodnem duhu vseh posameznih narodov ravnala tako, kakor zahtevajo zajamčene jim pravico in kakor pritiee našim prosvit-Ijenim Časom. Posebno pa se moramo mi Slovenci braniti z vso močjo klerl* kalnih Šol, kor tu gre nam za: biti ali no biti! Dopisi. »No bojte se mojih zdravil. Navajen sem, kadar prirejam bolniku zdravilo, da i udi sam povžijem takšno poreijo, kajti mislim si, da ako meni zdravemu ne Škoduje, ne bo škodovalo tudi bolniku. Ali mar temu ni tako?* j Resnica!« so odgovarjali pomirjen' bivalci, katerim niti ni prišlo v glavo, da dožnost zdravnika jo: ne le zgolj ne škodovati bolniku, marveč mu tudi pomagati. Gospod Dasoville — tako se je imenoval zdravnik — jo verjel zlasti v čudovito moč »leroe*. Večkrat jo na »mi-tingah« snel klobuk z glave in, obrnivši se k občinstvu, dejal: »Gospodje, in gospe! Prepričajte se sami, kaj je to »leroa!« Imam že sedemdeset let; sedaj je temu že štirideset let, kar rabim vsaki dan »lerov« in glejte: niti jednega sivega lasu nimam na glavi. Gospodje in gospe bi mu bili lahko odvrnili, da zdravnik lahko ni imel kakega sivega lasu na glavi, ker sploh ni imel nobenega, kajti glava mu je bila gola kakor trebuh svetilnice. Ker pa takšne opombe ne bi nič hasnilo naraščaju Struck Oil city, torej jih tudi nihče ni delal. Iz Kobaridu, 2B. julija. (S j a k, -Obmejna državna cesta. — Ko-neena uravnava Idrije.) — Komisija zc zajezevanjc hudournikov torej jo žo izdelala načrte za zajezitev naloga Šjaka. Ka-košni so ti načrti, tu nt nikakega sluha. Zato tudi ne vemo, ali je upoštevana možnost, da bi dali Sjaku docela nov odtok od vznožja Matajurja mimo lakozvanega Srčnega Brega in po Blati dalje v Idrijo. Tako bi imel Šjak daljši tek, bi torej ne bil tako silovit, kakor zdaj, a za odlaganje grušča bi zadoščalo par branov, ki bi se ob suši po potrebi čistili. — Bodi pa kakorkoli, vlada predloži svoje načrte deželnemu zboru, in Šjak bo gotovo uravnan. Katastrofa, kakoršna je doletela to dolino lanskega decembra, bodo tako zanaprej nemogoča. In ko se iz-čisti struga Idrije, kar bo stalo največ 2000 K, se vrnejo zopet prejšnje razmere. Vse to se gotovo zgodi! Ljudstvo komaj pričakuje, da se izvrše taki lepi načrti. — Ne more se pa prečuditi nameri cestnega erarja, ki hoče preložiti ves oni kos državne ceste, kateri je poplavljala voda, više v h rib. Ta preložitev bi stala najmanj 40.000 K, — in ljudstvo vpraša: C e m u ta trošek? Med tem je Struck Oil city rastlo. Po preteku dveh let so napeljali vanj panogo železniške proge. Mesto je že imelo svoje uradnike. Zdravnik, kateri je bil splošno priljubljen, je postal kot predsuvitelj razumništva sodnik; čevljar, poljski Žid, mister De vi s (David) je ostal »šerif«, to je načelnik policije, katera je štela samo jednega „;člena, namreč »širifa«; pozidali so šolo, katere vodstvo je prevzela nalašč tjekaj poklicana »School Malam«, pred večna devica, kateri je nagajal revmatizem; končno so postavili prvi hotel pod imenom »IJnitet States Hdtel«. Pa tudi »business« je postal zel<5 živahen. Izvoz nafte je prinašal gotov dobiček. Opazili so, da je >nrister« Devis zapovedal, postaviti pred svojo štacuno stekleno razstavo, podobno onim, ka-koršne zalšajo čevljarske štacune v San-Francisco. Na sledečem »mitingu« so bivalci gospoda Devisa javno zahvalili za ta »novi okras mesta«, na kar je mister Devis skromno odgovarjal: »Thank yon! thank yon! Oj weg!« Kjer pa je sodnik in načelnik policije, ondi se dobe tudi pravde! To pa »zahteva pisanja in papirja, na kar je Ta denar bi bil povsem po nepotrebnem vržen v vodo. Sedanja cesta drži lepo po ravnem, je prav Čedna, v dobrem stanu, da si lepše nikdo ne želi. Ko bo Sjak uravnan in Jdrija izčišcena, kar mora biti prej nego izdelana nova cesta, ne bo ta cesta nikdar več poplavljena. Čemu torej nova cesta? — Tisti croitelji, ki so si izmislili to preložitev ceste, ravnajo naravnost s kazni vredno IehkomiseInostjo.Ali40.000 K državnega denarja, vržen v vodo, niso žulji ubogih davkoplačevalcev?! Ali ima država denar za take nepotrebne novotarije?! — Ljudstvo si povsod želi novih cest in popravil itd., v tem slučaju pa se naravnost zgraža nad vsiljivostjo cestnega erarja! Črnogledi pa govore Se nekaj drugega! Pravijo, da so si izmislili to preložitev ceste taki ljudje, ki -vražijo na*e ljudstvo. Rekli da so tako: »Mi preložimo državno cesto vise, da je voda ne doseže, vi pa delajte s svojim močvirjem in Šjakom, kar se vam zljubi 1 ¦ — Jaz ne verujem, da so tako hudobni tisti, ki bi morali na vise mesto poročati resnico in predlagati rešitev, ki odgovarja potrebi ljudstva, 'e-žele in države. Opozarjam pa zastopnike ljudstva tudi na to — govorico« ki se tod prav resno pripoveduje. Skratka: Preložitev ceste je bedarija, ki b! stala vsaj 40.000 K, vrženih torej v vodo! Ali »ko bi imela država toliko denarja za neumnost, ki je nastala kdo ve iz kakih vzrokov v glavah podrejenih uradnikov, — želi ljudstvo, naj bi dala le del tiste svote* za koneCno ureditev Idrije v gornjem teku od Sužiškega mosta više. S tem bi bila uravnava te vode dovršena, vse bivše močvirje bi se popolnoma izsušilo, kar bi ne bilo dobro le v gmotnem marveč tndi v zdravstvenem ozira! — In v tem smislu bomo Ko-baridci — delo valil A. G—k. ii rute novice. Osebne Testi. — Iz Gradca nam pišejo: ,Vai vrli rojak gospod Feliks Kovači C h Sv. Lucije je napravil 25. t. m. na vseučilišču v Gradcu II. judicijelni državni izpit s prav dobrim vspehom. Naše prisrčne Čestitke odločnemu narodnjaku.* Evidenčni geometer v Labinju v Istri gosp. Anton Gru.bišič je premeščen v Ljubljano. Ravnateljem tobačne tovarne v Rovinju je imenovan adjunkt pri generalnem ravnateljstvu tobačne režije g. Gustav Kop^er. Javen shod sklicuje narodno-napredna stranka v Nabrežini v nedeljo dne 3. avg. na dvorišču gostilne g. Silvestra Caharije- Na dnevnem redu bode razgovor o gospodarskem položaju v Nabrežini. Govorila bode ta gg. dr. D. Tre o in A. Gabršček. Vabimo vse somišljenike, da se shoda polnoštevilno udeleže. Ustanovni občni zbor akademičnega ferijalnega društva »Adrija* bo v Gorici dne 9. avgusta t. ]. ob 8% uri dopoludne v dvorani .Goriške Čitalnice" s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Vpisovanje članov. 4. Volitev: a) .predsednika, b) 4 odbornikov in S namestnikov, c) 2 preglednikov. 5. Slučajnosti. — Gostje dobrodošli! Gorica, 26. julija 1902. Za pripravljalni odbor: Mirko Koršič, K. Podgornik, stud. ior. canil. iw*. »•planika ,z dežele*. — V .Soči« od sobote čitam dopis ,z dežele*, v katerem se omenja tudi »Narodni sklad*. Prosim g. dopisnika, da prečita pravila, in videl bo, da »N. S.* po svojih pravilih niti ne sme podpirati .Soče* in »Primorca*. Zato jih ni in jih ne bo podpiral, dokler ostanejo sedanja pravila. — V ostalem kaže g. dopisnik dobro voljo in jasen vpogled v naše razmere. Hvala mu za pogum, s kakoršniin nastopa I — Kar se tiče »Soče*, se tiska v prav lepem številu, mnogo večjem nego »Gorica*. Ako se gg. naročniki prince redu.... in plačajo vsi v pravem času naročnino, bo »Soča* prav dobro izhajala edino z dohodki od svojih naročnikov. — Tisti somišljeniki, ki dolžujejo, spre vid i jo torej, koliko oni kvarijo in koliko nepotrebnih težav delajo stranki in nje glasilu. — V Kobaridu, 28. juh A. Gabršček. Prosim še enkrat gg. odjemalce mojih podjetij, naj nastavljajo na moje ime le docela z a s e b n a pisma, edino meni namenjena. Dogaja se, da dobim na deželo nujna naročila, ki se tako zakasnujejo. Vse, kar se tiče tiskarne, časopisov, knjig itd, je treba pošiljati pod naslovom: »G o-riška tiskarna* A. Gabršček v Gorici, ali na ime časopisov. — V Kobaridu, 28. jul. A. G-k. Kdo bo nov namestnik t Trsta? — Grof Goess ostane le še toliko časa, da sprejme cesarja, ko pride na manevre v Pulj. Tako se poroča z Dunaja. Naslednik GeOssu pa baje ne bo Simonelli, kakor se je govorilo, ampak grof Giovanelli, predsednik na-mestništva na Dunaju, ki je že služboval v Trstu kot hamestništveni svetnik. Ali tudi ta ima le pripravljali pot pravemu možu, ki bo docela tikal na težavno mesto namestnika v Trstu. Taki so sedanji čašniški glasovi o bližnji spremembi na namestništvu v Trstu. Toča. — V ponedeljek popoludne v četrti uri smo imeli zopet kratko nevihto's točo, ki je padala zlasti nad Krombergom in Solkanom jako pogosto, tako da je bilo videti od daleč kakor bi snežilo. V kratkem času je napravila v Krombergu in v Solkanu obilo škode. Toča je bila suha pa debela ter nekam posebno občutna. Živali, katere je zadela na cestir so kar besnele. Ljudska govorica v Krombergu o toči je ta: Odkar imamo sedanjega nerodnega nunca, imamo točo vsako leto, celo po dvakrat. Ko je bil pri nas prejšnji dobri gospod nune, pa je potolkla komaj vsako deseto leto. Iz Pierisa poročajo, da so imeli v ponedeljek med 5. in 6. uro zvečer točo, veliko kot orehi, katera je uničila ves pridelek. na voglu Cojetesotreeta nastalo »statio-nery«, t. j. skladišče papirja, v katerem so se prodajali tudi politiški dnevniki in karikature, predstavljajoče Granta v podobi dečka, ki molze kravo, kar bi imelo pomeniti Zjedinjene države. Služba načelnika policije mu ni zabranjala prodaje podobnih slik, to ne spada v področje policije. Toda s tem še ni bil dosežen konec. Amerikansko mesto ne more prebiti brez časopisa, torej po preteku drugega leta je nastal Časopis pod naslovom »Saturdav Weekly Rewiew« (Sobotni tedenski pregled), ki je štel toliko naročnikov, kolikor je štelo Struck Oil City prebivalcev. Urednik tega časopisa je bil ob enem njega izdajatelj, tiskar, upravnik in raznaševalec. Ta poslednji opravek mu je bil tem lažji, ker je imel krave ter je moral vsako, jutro nositi mleko po hišah. To ga tudi ni oviralo pisati uvodne politične Članke, ki so se pričenjali z besedami; »Ako bi y ravnal naš podli predsednik Zje-dinjenih držav po svetu, kateri smo mu podelili v poslednji številki itd.« Kakor vidimo, ni manjkalo torej ničesar v-blagoslovi]'enem Struck Oil ciiy. Vrhu tega, ker se rudo?topl, ukvar- jajoči se s pridobivanjem nafte, ne odlikujejo ni z nasiljem, niti s surovimi običaji, ki so navadno lastni iskateljera zlata, bilo je tudi v mestu vse mirno. Nihče nikogar ni pobil, o »lvnchu« ni bilo niti slišati; življenje je teklo mirno, t jeden dan je bil podoben drugemu, kakor dve kapljici vode. Zarano se je vsakdo vkvarjal s svojim »businessem«, zvečer pa so požigali smeti, na ulici, in ako ni bilo mitinga, so šli spat z zavestjo, da drugi dan na večer bodo znovič žgali smeti. Jedina skrb »šerifova« je bila to, da jii mogel odvaditi prebivalce streljanja divjih gosij, ki so zvečer letale nad mestom. Mestno pravo zabranja streljati na ulicah. Ako bi bilo to kako kakšno garjevo gnezdice, nii, ne relcel bi; toda v tako velikem mestu pif! paf! pif! paf 1 to je zelo odurno*. Prebivalci so ga poslušali, kimali z glavami, odgovarjali >o yes,« toda ko so se zvečer na rudastem nebu pojavili bali in črni trakovi, ki so se . vlekli z gorovja nad ocean, je vsbkdo pozabil na to svojo obljubo, prfgrabil karabin, in streljanje se je pričelo znovič. (Daflc pride.) . S Proseka nam poročajo : V ponedeljek 2P. m. m. je bila strašna toča v tržaški okolici. Sivi oblaki, pridrvivši okoli 7. ure zvečer iz Furlanije, so jeli spuščati početkoma suho točo; tej se je pridružila velika povodenj in veter; konstatuje se, da */* grozdja in drugih pridelkov je vzelo. Pred to nezgodo je bil vrt in vinograd pravi kinč našemu kmetu, ali v kratkih minutah so splavale vse nade po vodi. Glavno Škodo je povzročilo okoli Miramarja in na Proseku. Nesreče. — Na Bovškem je ponesrečil neki vojak-lovec, Johann, prideljen v službo na bovških utrdbah. V svojem prostem času bi si bil rad nabral lepih planink, ali pri trganju planink v gorovju mu je spodrsnilo in padel je 8 metrov globoko. Poškodovan je močno na nogah ter na glavi. Prepeljali so ga, ko mu je dal prvo pomoč zdravnik v Bole«, i vozom v Trbiž in od tam po železnici v Celovec. Na Tolminskem sta šli dve deklici, jedna stara 10, druga 8 let, past na travnike. Med potjo sla se zabavili med seboj ter skakali. Starejša Rezika Kavčičeva je skočila na kup kamenja in skal. Ko je stala gori, pa se je to kamenje povalilo pod njo, vsled česar je ubožica padla, na njo pa skala, težka kakih 40 kilov. Mlajša sestrica jej je hotela pomagati, ali ni mogla. Prišla je na to še neka druga ženska in oče, ki je potegnil deklico izpod kamenja. Bila pa je že mrtva. Z Vipavskega nam poročajo, da je pri Kamnjah v varstvu neke stene vedrilo 5 ljudij v ponedeljek, ko je divjala nevihta. Strela pa je udarila v nje ter ubila tri: 45-letnega Franca Vodopivca iz kamenj in dve dekleti Bajčevo in Zvonikovo, stari 16, oziroma 21 let. V Gradežu sta šla dva dečka v čolniček ter plula po morju. Kar je prišlo ednemu na misel, malo se okopati ter je skočil v morje. Drugi pa ni znal ravnati s čolničkom, je padel iz njega ter utonil. Dobili so ga šele drugo jutro. V Škocijanu pri Tržiču je dohitela toča v ponedeljek na njivah nekega 28-letncga mladeniča, kateremu je prizadela v glavi toliko bolečin, da je drugo jutro urnrl. Neki starejši človek pa leži bolan v postelji, ker ga je toča tako poškodovala. Iz učiteljskih krogov (!) smo čitali v »Gorici* dnč 22. t. m. dopis, ki omenja zavzemanje za povišanje učiteljskih plač od strani dr. Luzzatto, dr. Marani in tir. Turna. Dopisnik pravi, da je bil pc tem.,. „gotovo vsak učitelj prepričan, da stvar stoji dobro, da je vse takorekoč že dognano. Šolski odsek se je sešel in v vsej naglici, kar se načrtu tudi pozna, izdelal načrt za preuredbo plač, kar nas je s toliko večjim upanjem navdajalo, da nam konečno sedanje zasedanje dež. zbora prinese zaželjeno zboljšanje. Ali kako razočaranje! Vsa zadeva je bila gola komedija in igra z učiteljskim stanom ! %»Sota* namreč piše, da dotični načrt pride bs»e že v jesenskem zasedanju v razpravo v dež. zboru. »Soči* je to že, nam pa je še-Ie! in 5e to samo baje! Ali se ne pravi to, norčevati se z učiteljstvom?• ... Taka pisava je milo rečeno brezvestna, *zar se pa tiče podtikanja „Soči*, pa naravnost falotska. Dopis je očividno ali skovan v ulici Vetturini ali pa ga je pisalo kako prismojeno Slomškarče, katero vtika v vsako reč naš list. Kar se tiče nas, moramo sedaj povedati, da smo si preskrbeli, k > ^ 0 J* „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Maifonija v jo toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glaubcr« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontonl. p f^opišl^a ^isl^a^a" |f. (§ab*>ščel{ n [V^ V Gorici ^A priporoča knjige: /| flltcoiri l Zofka Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice«. Gena uuatm i. po pošti K _._ Slovensko-ruski slovar in slovnica, L ^f t'%.Gona Lev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94 101. Cena po pošti K 3 50. knjiga 26, str. Trdo vezana; r ijenje VeneC SlOV. pOVeStlj. V. knjiga. Cena po pošti K 120. Knjižnica za mladino.-S?**&L•L*•,L fin papir. — Štiri knjige na leto za K 3 20. KlpfPV nP7VP^tnhp Roman. I. del. Str. 285. — Spisal pisatelj lUBlBV IIBZVBMUUe. zaobljube« Ferdo Bečič; obsežniši II. del v avgustu. Gena celotnemu romanu K 320. Naročniki »Slov. knjižnice« K 2-40. Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. D Naznanilo. Z ozirom na to, da so je preselila e. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznnno gostilno „PEi zlatem fcrižu" (pri Lizi) v Kapucinski ulici kater.a je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno jo s sobami za prenočišča ter s hlevi za. konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi so toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Naznanjamo vsem veičakoi«. častnikom poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor luJi vsakomur ki r;-.l»i dobro ur«, da * . . rdit o razprodajo nfivoiznajdpne originalne fcnfckc. 1V kar.ilne rev.on' u;t' zlatfya-elekt.ro-|>U tiuv,«4, lo ure unajti proMinafneličnc prr ciziski urni stioj, .<¦" najua'.jPvni4;e r»>fc';:!i-tane in prr,k;iien" o 3-h'inn |>i«meno 'sin^n-d freh od-ko/nik p..ki.rt,:kov. in krasno izdelan ter cnpravljm .z nnv•¦ I7.'ja;i]fn<" anierikanske golilinske ko\:ne t»>r prekril -rl-karat. zlaturn. tako, ,la je podoben itotii i; zlatu in ve^^aki jo ne morejo razločevati od \\—-3 are. Lš velja 201) kron. Edina ura na steiu. katera ne z^ul>: nikoli zlatega lic;>. Sprejeli .smo v 6. r..es.oih lO.Oti-:. dr.datnih naroi-b in "koli .lom) r.ohvalci'.! pi-ei«. Cenr uri za gospode rdi dame le Iti kron j r> niua in c-.-'. nina proita. Vsaki uri je l»rezpla.'n-'> p:idejan nic-»-njiiek od usnja. Krasne tu njo.iernc renžiee od zlatega plapue za t;<);i!,('^e a!5 ilan:« (tudi ovt.i'n;ve) p > :?• 5-- in S* K. Akt; ura ne upaj a, se sprejm-nazaj vsled česar se ninvi nobenepa rizika. liarpo Jiljanje p» poJtnen: p;-.-.z.-»fju al: predplačilu. N a r o t" b e ;n j '^išjati na Raxpoillj*nJa ar „CCironos Bas«l(l iJvle«), Za jsi*iaa v švuu i«1 slaviti zn"-:i.ku z.-. 27> stisl, na tol, Pfaff-ovi šivalni stroji najbolji. To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, loda mi smo po naši več kot SO^tni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, -'" so res Plaffovi Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. ** ' * " delajo celo po 10-lelni dobi še vedfto brezSumno. so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene, so posebno pripravni za ume'no vezenje (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. prekosijo na dobroti vsako tovarno. Jamči se za 10 let. Pfaffovi šivalni stroji Plaffovi šivalni stroji v ;^ Pfaffovi šivalni stroji --------„___kif Pfaffovi šivalni stroji „ se za 1U iei. Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« šivalne stroje. laloga ffaffovih šivalnih m drugih strojev y Boriti via iunicipio šlev SAIINIG & DEKLEVA. Fopmvljalnlca šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica U. J>govsko-obrtna zadruga" ' • • v Gorici, naznanjaj tla jo zaključila svoj V. odsek. —• VI. odsek se »tvori januvarja 1003. Prvih pet odsekov stojo: t. Članov 701». ...... . . z 1418 deleži. i. *L * 383........;.* 716 '» ; . 10 » 251.........» 61*. »• 1 i V. » 220.........* 008 *¦ !.• V. > 375 ¦.......» 71-2 => j >-:wpaj .» 1901...........» 4061) » ! Zuuružna glavnica potih odsekov znaša torej K 1,220.700. — j Vrhu tega še daje jamstvo t.901 članov z vsem svojim imetjem. j Za VI. odsek se bodo sprejemali člani od i. jan. .1903. naprej. V. Gorici, 18. julija 1902. NaSelst«..