"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čit&telje. v st. — no. 1257 _______... mi» OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P.GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE ^^ rsa^s^ar g^wga^y•■•¿arar mg chicaco. m... 15. oktobra, (october 15,) 193»? DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list leto—vol. xxv RAZMERE EVROPI V0U1VE V ANGLUI IN DIKTATURA V NEMČIJI POVEČAVA NEZAUPNOST Orientacija strank na Angleškem.—Ogromni dolgovi davijo Evropo.—Politična zamotanost v rajhu Anglija vzlic koncentracijski vladi Se ni pridobila zaupanja v ekonomskem in političnem svetu. Vsled notranjega in zunanjega pritiska je bil parlament razpuščen. Nove volitve se bodo vršile 27. oktobra. Najbolj jih je želela konservativna stranka, katera upa, da dobi večino mandatov. Delavska stranka je po izločitvi Mac-Donalda, Snowdena in Thoma-Ba, kateri še vedno naglašajo svojo lojalnost delavskemu razredu, zavzela militantnejše stališče in v svojem volilnem manifestu naglasa, da je socializem edina lešitev iz krize. V boj je šla s to parolo. Najhujše je v iem političnem metežu prizadeta liberalna stranka. Njen glavni voditelj Lloyd George je bolan, ostali pa so se razdelili na tri skupine. Resnična borba v volilni kampanji je med konservativci in delavsko stranko, ka^eia je imela v razpuščeni zbornici 288 poslancev. Domnevajo, da jih bo v prihodnji radi siožnejšega p;itiska konservativnih elementov dobifct precej manj, a ni izključena možnost, da izide iz borbe kot najjačja stranka. V svojo stranko so se konstituirali zdaj tudi komunisti, ki so nominirali 17 kandidatov. Mosleyjeva stranka ima kakih 20 kandidatov. MacDonald kandidira v svojem prejšnjem okraju in podpira ga delavska unija, medtem ko mu je delavska stranka dotičnega mesta indorsiranje odklonila s 40 proti 39 glasovi. Delavska stranka v splošnem je odločno proti podpiranju tistih laboritov, ki so šli v koalicijsko vlado. 1' Veliko se v tej kampanji govori o vprašanju carine. Anglija ni obdana s carinskim zidom. Konservativci smatrajo, da je v protektiranje angleški industriji carino potrebno uvesti, ker ji je drugače nemogoče uspešno konkurirati. De-lavsivo je proti carini, istotako Lloyd Georgeovi liberalci, toda prihodnja zbornica jo bo v omiljeni obliki bržkone sprejela. Delavska stranka s sodelovanjem unij prireja velikanske manifestaciji brezposelnih in drugih, v katerih protestirajo proti zniževanju podpore ¡brezposelnim in drugim .nakanam reakcije. Angleško delavstvo, ki je v socialnem pogledu s pomočjo politične akcije veliko pridobilo, se bo borilo z vsemi sredstvi, da si jih ohrani. — Mednarodni bankirji, predvsem ameriški, so največ krivi padca prejšnje delav- KRIZA delavskim listom ne prizanaša. DELAVCI naj to upoitevajo in store m v tvoji moči v širjenju in podpiranju "Proletarca" ske vlade, ker so ji namignili, da odrečejo kredite, Če ne pride tlo spremembe ter balanci-ranja budžeta. Delavska vlada je morala pasti, toda nova vlada tudi ni vzbudila zaupa-¡nja v inozemstvu in začel se je finančni naval na angleške zla-' te rezerve. Vlada je bila prisiljena v rešitev svoje denarne enote preklicati zlato valuto. Kljub vsemu je napetost naraščala in vlada se je odločila razpisati nove volitve, da se svet uveri, kakšen je sentiment prebivalstva. Anglija je zelo obremenjena z vojnimi dolgovi ter s slabimi viožbamj v deželah kot je npr. Nemčija. Pravzaprav izbirajo sedanje kritične finančne razmere v Angliji največ vsled nestabilnosti v Nemčiji. Bankrot Nemčije bi potegnil za sabo v enem ali drugem ozi-iu tudi Veliko Britanijo, katera ima v Nemčiji trenotno največ izgubiti, na drugem mestu pa so Zed. države. Evropske dežele dolgujejo Zed. jurzavam okrog enajst milijard dolarjev samo vojnih posojil. To je zanje pretežko breme, posebno ker trosijo za militarizem velik del svojih dohodkov, ljudstvo pa pod težo davkov gospodarsko propada. Vsi Hooverjevi poskusi ublažili to situacijo so se dozdaj izjalovili vzlic podpori Morganove 'finančne diplomacije. Ključ pomirjenja Evrope je zdaj v Nemčiji. Od te je odvisno, ali se bo proces ekonomske preosnove razvijal brez katastrofalnih potresov, ali pa bo treba skozi civilno vojno in fašistično diktaturo. Fašizem v Nemčiji je zelo močan. Okrog 150,000 njegovih članov je vojaško oigani-ziranih za vstajo. Razmere so zdaj v prilog fašistom. Njihova glavna voditelja sta Adolf Hitler in Alfred Hugenberg. V nedeljo 11. oktobra so imeli nekako konvencijo v Hazbur-gu. Tisoče fašistov je bilo prisotnih v vojaških formacijah. | Cerkvena slovesnost se je vršila na prostem. Katoliški in proiestantovski duhovnik sta molila, "da bi ta veliki zgodovinski moment prinesel osvoboditev domovini." Vlada kancelarja Brueninga krmari državo z diktatorskimi dekreti, toda zborovalne in tiskovne svobodščine še niso odpravljene. Močne opore ta vlada nima. Živi iz dneva v dan. V najtežjem položaju je socialistično delavstvo. Komunisti groze s svojo revolucijo, toda fašisti so jačji. Faktično delajo fašisti in komunisti skupaj za strmoglavljenje republike. Eni kot drugi bi vladali s terorjem. Brueningova vlada priznava ustavo republike in obljubuje vrniti demokracijo v polni meri ko hitro mine sedanja nevihta. Fašisti resno nameravajo podvzeti nasilen prevrat. Ako socialisti podpro Brueninga, pomagajo reakciji. V nasprotnem slučaju bi njihova neaktivnost pripomogla toliko sigurnejše k fašistični zmagi, kar bi bilo še slabše zlo. Socialisti so za ohranitev republike in proti terorju. Diktaturo STRAH PRED NOVO "RUSKO NEVARNOSTJO" POOSTRUJEJO JAVNI URADNIKI SI POMAGAJO PO SVOJE 12 KRIZE BANKE HIRAJO DALJE VZLIC TOLAŽEČEMU HOOVERJEVEM FONDU Vsa prizadevanja Hooverja in njegovih velebankirjev niso v stanju ustvariti takozvano zaupanje med ljudstvom. Komu naj sploh zaupa? Mar bankam? Te se lomijo druga za drugo. V prošlih 14 dneh so prenehale poslovati med drugim Union State banka v So. Chicagu, v kateri je prizadetih mnogo Jugoslovanov; South West Trust Saving banka, West Side Atlas National banka, Marshal Square, Hegewisch State in Brighton State banka, vse v Chicagu. Dalje je propadlo prošlih par tednov šte- Služabniki ljudstva" »o si z malimi plačami "prihranili" ctotisočake", je ugotovila komisija. Šerif Thomas M. Farley v New Yorku je vložil v šestih etih v banko $360,660. Njegova plača je bila $6,500 le no m zdaj je $15,000 na leto. Ako bi služil 24 let po petnajst tisoč na leto, in bi dal vse do centa na stran, bi komaj prihranil tolikšno V Detroit je nedavno priplula ladja Pendrecht napolnjena z gasolinom, katerega je naročila neka ameriška firma. Do tu ni r.ič napačnega, kajti gasolin naročajo različne ameriške kompanije. Razlika }e le, da je ta ladja pripeljala olje iz inozemstva, za to so ameriški oljni interesi dvignili krik o novem ruskem "dumpingu" olja v to deželo, da uni cijo ameriško oljno industrijo. Firma, ki je cprej^la poiiljatev, pravi, da to olje sploh ni iz vilo bank v drugih mestih lili-¡^Tor^V^el noisa, v Texasu, Indiani itd. |kupninah v 'i^^o&i Se celo v Franciji je propa- milijon dolarjev, ako prišteje-fc.a ena banka, namreč v Rheim- mo k omenjeni bančni vlogi tušu, ki je poslovala že od leta d; njegovo drugo imovino ter I80O, m ena v Indiji. V Haagu viseke izdatke, kajti taki na Nizozemskem sta dva ban- "ljudski služabniki" ne žive kirja storila samomor vsled ve- revno. Rusije nego iz Rumunije, česar pa nekateri alarmlsti nočejo! verjeti. Na vsak način se za tem skrivajo mednarodne ¿pekalacijske intr ge, katere javnosti še niso znane. Znano je pac, da sovjetska Unija prodaja v inozemstvo v^fike količine olja, toda prodajajo ga istotako Zed. države, Rumunija, Mehiko, Angl ja itd. Cemu strah samo pred ruskimi p wu-Ijatvami ? Tudi Rusi namreč ne morejo dajati ničesar zastonj, ker svojim delavcem plačajo in za stroje morajo tudi oni šteti dober denar. Panika pred sovjetskim dumpingom je v glavnem le neosnovan bavba»r. katerim gotovi interesi zakrivajo »vo-je prave namene, al, pa—gospodarski polom. Na sliki je ladja Pendrecht, na levi >e zvez- n. carinski uradnik, 4« jemlje vzorce pošiljatve, in na desni kapitan, kateri je pripeljal nevarni tovor. j r v j«» likih izgub s padcem zlate valute angleškega funt-šterlinga. Banke, "trdnjave sigurnosti", so v teh dneh zelo nesigurne, William Doyle, newyorški mestni uradnik v oddelku za zravnavanje odškodninskih zadev si je "prihranil" dva mili- TISOČE IZSTRADANIH OTROK V ČIKAŠKIH ŠOLAH. POMOČ NUJNA Čikaška Tribuna, ki je eden najbogatejših listov v Ameriki 2 milijoni kapitala, zbira fond za prehranjevanje otrok, ki prihajajo sestradani v šolo.Tribuna je eno izmed najbolj izrazitili glasil ameriškega kapitalizma. Vzlic temu priznava, da je *v Chicagu najmanj 15,000 otrok, ki so shirani vsled kroničnega stradanja. Tiaoče otrok prihaja v šole brez zajtitreka. Tisoči dobivajo le kruh in velikokrat tudi tega manjka. "Beda med njimi je nepopisna", pravi Tribuna. Zavzela se je zbrati fond v vsoti $300,-OOO, ki bi omogočil dobivanje hrane najbolj bednim. Ta slika je sama na sebi zadosten dokaz bankrotira-nosti kapitalističnega sistema, ki dopušča, da pri kupih bogastva in ogromnih zalogah živil gine gladu tisoče otrok, taevključrvši ti- , soče odraščenih. A. F. L V TEŽKIH ZAGATAH IN BREZ ODLOČNOSTI V SVOJIH PROGLASIH n ^ - dokazali, da ni bilo nobenega Senator James J. Davis in bivši kongresnik Edward vzroka za p°višanie T,em "ek- «r .. " BnortAm" ip ¿ikaškn nhrinA nla- Ičesar pač ni krivo ljudstvo, ne- j0na dolarjev; James McQuade" «o brez vestnost špekulantov in $511 >000; Harry C Perrv pa sistem kakršen je. ¡135,000; Michael J.' Cruise $142,000; John C. Lewis ?150,- Dragi eksperti i"00- fn dalje- vsetoje ir nu- ■ . . dognala llofstadteijeva držav- V Chicagu se je mestna ob- n„ k._wi„ J , . čina več let borila proti cestno- ^JT nltv 1 T^T železniški kompaniji in družbi, o T \°b" katera lastuje nadulične že. f Ognjen, so mali grafter- leznice, v namenu, da prepre- £Iilrtodla .sluZ1J" v l ustrac,J°' .» ' . • tr • 'koliko večje prihranke lmaio ci zvišanje voznme. Kompani-še)e ' £ « rt « t L r« «I IA A I 1 »A «*v% /A O ♦ / \ 1 n » New York je pod upravo demokratov, kateri so v grafta-nju dovišeni mojstri. je so jih zvišale in mesto je najelo advokate ter veščake, ki i:aj bi tozadevnim tfT£>unalom Podpiranje brezposelnih v < ai i? •• Nemčiji Brezposelni v Nemčiji so prejeli lansko leto $600,000,000 zavarovalninske podpore. Vsled večjega števila nezaposljenih domnevajo, da bo skupni izdatek v ta namen letos še večji. Keating med govorniki.—Odborniki svare in groze Konvencija Ameriške delav- predstavlja. Nič nista hranila ske federacije v Vancouvei^4*-besedami, kajti od delegatov Kanada, ni pokazala poti de-¡sta čula toliko bedastoč v raz-jJavstvu iz sedanjega kaosa J pravah, kakor da sploh nista kden glavnih govornikov izven , na delavski, neg0 na konven-delegatov je bil bivši delavski ciji, katero sicer tvorijo zastop-|tajnik senator James J. Daviš niki delavcev, ki pa so popol-iz Pennsylvanije, ki je govoril proti zavarovanju brezposelnih in pumpal delegate s frazami o svojem prijateljstvu do delavstva. Daviš je multimi-I lijonar in je naravno, da je go-, voril proti vsemu, kar bi škodovalo privatnim interesom. Čudno je le ,da takega "delavskega prijatelja" konvencija povabi za govornika. Tudi predsednik Green se je Jzrekel zoper zavarovanje proti brezposelnosti in s tem le ponovil kar ameriški kapitalizem že pol let venomer naglasa. S take konvencije ameriško delavstvo pač ne more pričakovati nikakega konstruktivnega programa in taktike. ... ,ni„JO(tllJt Se najbolj odprto je govoril indžunkšnom in zahteva delo hdvvard Keating, bivši kongres- ,za vsakega delavca. - ¡2 iiaLCoi?raIda in zdaJ ure<*nik I Voditelji so prišli na to kon-tednika "Labor" v vendjo Mj nerVQ2ni kot Mm noma navdani s kapitalistično ideologijo in ne vprašujejo gospodarje za nič drugega kot drobtine. Taka je ta konvencija v resnici tudi bila od vsega začetka. Skoro vsi govorniki so jokavo svarili kapitaliste, da naj bodo oprezni pri svojem rušenju "ameriškega življenskega standarda", kajti delavstvo utegne postati zelo nezadovoljno in dostopno rdečkarski propagandi, katera bi spravila ameriške u-stanove v nevarnost, česar nas bog varuj! Konvencija je sprejela mnogo resolucij ,naglasila je svoje običajno mokraško stališče, je za skrajšanje delavnika, proti spertom" je čikaška občina pla čala četrt milijona dolarj.ev. Odvetniki s© računali po $150 dnevno. In vožnje so ostale povišane. Razporoke v Chicagu in New Yorku Iz statistike je razvidno, da je v Chicagu število razporok večje nego v New Yorku. V prvoimenovanem mestu je bilo razporočenih 39,820 oseb, v New Yorku pa 28,071. Vzrok tej razliki je, da je v New Yorku ločitev zakona legalno mnogo bolj otežkočena kakor v Chicagu. te= 1= Draga policija Načelnik newyorške policije Mulrooney zahteva od budžet-ne komisije, da določi za policijski oddelek v proračunu za prihodnje leto $65,165,881, ali par milijonov več kakor znaša budžetna postavka za policijo v tekočem letu. Brezposelnost posega v vse sloje V Nemčiji je med brezposelnimi nad 30,000 graduantov iz univerz. Na tisoče jih je ob službe tudi v Zed. državah, medtem ko je brezposelnih klerkov na stotisoče. Bratstvo v mestu "bratske ljubezni*' odklanjajo. Razvoj Nemčije se vsekakor ne bo gibal popolnoma proti njihovi volji. Tak je položaj v teh dveh deželah, od katerih je veliko odvisno, kako se bo razvijala Evropa v bodoče. Cezdalje bolj jasno postaja, da kapitalizem ne bo več mogel reorganizirati svetovnega gospodarstva. O-čitno je, da je to naloga socializma. tednika "Labor" v VVashingto-nu. Na račun Da viša je povedal par gorkih, ali tudi njegov govor je izgubil važnost v hva-lisanju politične taktike ameriških unij, ki "nagraduje prijatelje in kaznuje sovražnike". To je star bluf demokratskih uc mtM in republikanskih političarjev |avcev na vodstvih ameriških unij, ka- j J_____ terega članstvo še ni zapopa Tujerodci v Zed. državah Bratska delegata anglešjeega V Zed. državah je 13,366,-delavstva sta povedala ameri- j 407 tujerodcev; nad polovica je škim unijcem, da se jim zava- naturaliziranih, pravi podrob-rovanje brezposelnih v ameri-1 na statistika prošlega ljudske- čajno. Problemi, ki so pred njimi, so zanje prevelika naloga. * ko ne pride dovolj pritiska ou članstva, se bo A. F. of L. še bolj pogreznila v formalno telo brez vpliva in zaslom-be med milijoni ameriških de- V PHilacUlphiji, Pa., prmoinj« mnogo brospotolnih na proetom, kakor ▼ mh drugih moetih to bogato dafeU. Slika prikasuja bra>4omca, ko pra- nočujajo na granitnih stopnicah pred mastno biio. Na la stari ljudja, tudi Kaj bo ------ —------------ . ......... ---- --------*----------_ niKujrjo na graniinm sropnacan prao masino niso. r*a •• ««n ■ dački, katerim ja skrb in bada postarala obraaa, »o mod njimi. ioU poBimil Qlasooi iz Našega (Jibanja NA AGITACIJI V CLEVELAND!) Piše Anton Vičic (Nadaljevanje.) Vsi ameriški Slovenci so napredni — kar velja tudi za cle-velandsko naselbino. Vsakdo ti zatrjuje, da je napreden in da vsem dobro hoče. V zagotovilo še poudari, da ako bi bili vsi tako napredni kakor je demokratskih političarjev in čt so 'bili pohvaljeni od kakega demokratskega ali republikanskega govornika. Kakor delavci, so hlapci mo-loha tudi nje preslepili, da ne vedo, kje bi morali biti s svojo protekcijo. Blagostanje delav- on, pa bi bilo veliko boljše na ¡cev pomeni blagostanje malih svetu. Drugi bo dejal isto, rav- trgovcev. Propadanje prvih po-no tako tretji, četrti itd. Toda meni propadanje malih trgov-nihče izmed njih ni član delav- cev. Seveda, slovenski trgovec je bil mišljenja, da ni gosposko, če je član socialistič- KITAJCI V AMERIKI PROTESTIRAJO ske organizacije, nihče izmed takih ni aktiven v delavskem gibanju. Kadar mu ponudiš jnega kluba. Vse lepše in "od-v naročitev delavski list, se ga ličnejše" je, ako lahko občuješ bo branil kakor vrag križa. jz "uglednimi" gospodi v me- Jauiiranje je neizmerno. Vča- stu. ai nam narodnjaki očitajo, da . , ... , socialisti ljudstvu veliko ¿ko- L ,Vsi m drugojezični dujemo, ker mu v naših listih llStl 80 tudl v Clevelandu "de-venomer predočujemo le krivice, namesto da bi ga navdajali z upanjem ter ga navajali na podjetnost. Zdi se mi, da so tisti, ki nam to očitajo, zelo slabo uspeli s svojim optimizmom, kajti baš meu ljudmi, ki čitajo njihove lis„e in se gibljejo v njihovem kroga je največ jamranja. Ni lavski", kakor v Chicagu ali kjerkoli drugje. Vsi izražajo svoje simpatije nezaposljenim. Vsi kritizirajo "sedanje raz mere" Ali vsi taki nedelavski "delavski" listi ob enetm pod« j ——=-~_ ~ pirajo kapitalizem in njego- nos Strankama velekapitala, v0 politiko. V volilnih bojih bodo brez vpliva v političnem agitirajo za plačilo in zastonj življenju in brez močne za-za stranki korupcije in izkori- slombe v zakonodajah. To ščevalcev. Listi v Clevelandu dejstvo je jasno in mislim, da Slabo Volitve In drugo Cleveland, O. — Sto šerftin-šestdeset kandidatov za koncil-mane je bilo priglašenih, dasi jih je treba izvoliti samo 25. Veliko izmed teh je bilo brisa-nih vsled nezadostnega števila podpisov na peticijah, m^d njimi tudi socialistična kandidata John Willert v I. distriktu in Max Wohl v III. Ostaneta na listi izmed socialistov Joseph Siskovich v IV. distriktu in Jos. Martinek v II. Volitve bodo v torek 3. novembra. Pet Slovencev se poteguje za , koncilmanske sedeže. Vsi, ra-izen kandidatov soc. stranke, so nja, nevedoč, da bi te krize v Ameriki ne bilo, če bi sledili socialističnemu klicu vsaj leta 1928. Hujskanje proti socialistom, ki ga uganjajo komunisti med brezposelnimi, slednjim v nobenem oziru ne koristi. Kdor se jim pusti preslepiti, igra le v roke reakciji, kapitalizmu in pustolovcem, -ki se igrajo z najnesrečnejšimi delavci. Le socialistična stranka je res iskreno v borbi za delavska prava. Kako naj neorganizirano delavstvo prične z revolucijo? Kapitalizem ima vso ofolast, ječe in oboroženo silo, delavci pa nimajo ničesar razen roke. So- brez programa. Glavni cilj jim ¡cialistična stranka dopoveduje Kitajci v ameriških mestih prirejajo p oleitne manifestacije proti Japonski zaradi njenega okupiran j a Mandžurije. Ta slika p ikazu je protestno parado Kitajcev v Chicagu. Spominju nas na slične parade med voj *o za demokracijo, samoodločevanje narodov, za osvoboditev Ircev, Poljakov, Čehov, Jugoslovanov, Armencev itd. Izgleda pa, da b» treba vsem še veliko demonstrirati. mi uobro, vem, kaj je brezpo- niso izjema. Slabo razširjen ga mi ni treba še posebej pod- aeiiiost in pomanjkanje, pa se delavski (socialistični) tisk ne preti z dokazi, vendaile kaj hitro .naveličam more predočiti te resnice onim neprestanega jamranja. Na- tisočem in milijonom, katerih vaai.i so se tarnati, kakor so duševna hrana je lažnjivo-de- preje prekomerno hvalili ali lavski in kapitalistični pa sanjali o dobrih časih. Res 'je slabo, toda kaj bi ti ljudje Agitator bi rad, da bi delavci razumeli položaj kakršen je in VZROKE. Zato jih sili v — _ , delavsko organizacijo in jim Zgrešeno pojmovanje 0 listih ponuja deiavski list. A čudno vidim na tej agitaciji tudi med,.. delavec se obojega brani... RAZGLAS IN AFEL DELAVCEM VCLILCEM V CLEVELAKDU je služba. Pripadajo demokratski in republikanski stranki, od katerih nimamo drugega kakor brezposelnost, gospodarsko krizo in pomanjkanje. Socialistični municipalni program bi bil ljudstvu v veliko korist. Določa municipalno lastništvo elektrarne, plinarne, cestnih železnic itd., kar bi prinašalo mestu lepe dohodke in olajšalo ljudstvu delavcem, da naj rabijo razum, ne pest, pa bodo osvojili oblast in potem bo vse drugo njihovo. John Krebel. Debsov spominski shod Chicago, lil. — V torek 20. oktobra ob 8. zvečer se bo vršil v Labor Liceju na Ogden Ave. in S. Kedzie Ave. Debsov breme dav- spominski shod. Glavni govor- tkov. O tem nam bodo razloži- nik bo Fred D. Warren, ki je tli govorniki na socialističnem mnogo let delal skupno z Deb- ! kampanjskem shodu v petek ~~ . • 30. oktobra v Slov. nar. domu, renim iz političnega življenja. na katerem nastopijo Jog. Si. stranki Zveze med velebusinesaom Iskanje pomoči pri demokra titni in republikanski strank. «veze mea ve.eDusmesaom in Bkovich, Max Wohl'in Jos. Mar-je brezpomembno. Delavstvo.politiko moramo strmoglavit., tinek V nedeljo 1. nov. pa se stopa v tretjo zrmo brezposel- Ihko hočemo pravo premembo vr4i shod y s,ov de] d na »Mh. nomanikania in trulie- ■ v svonh razmerah! katerem nastopijo isti govorni- poče*i, ako bi bilo še slabše ? mnogimi naprednimi slovenski- Socialističnega lista ne more in . _ . M. lugo.anje ne bo spremenilo jmi delavci v Clevelandu. Vpra-|ne more naro£iti. ..So slabi ča- *«v»lno privatno miloščino. Obe nja." Samo v Clevelandu Je j Socialistična stranka delav- ki Na obeh sodeluje tudi najmanj 75,000 družin, kate- ska politična stranka kliče in gki zbor ..Zarja.. da a k rim bodočnost ne obeta druge- vabi elevelandsko delavstvo, boljšemu uspehu, ga kot stradanje, ali pa ponir da se politično organizira ter ~ položaja. Saj ga bo še Hoover, sanje tiska jemljejo, da je šir- fii Kakor da bi moral začeti ki nič ne jarma, težko .preme- jenje lažno-delavskih listov pač;že dr i dan umirati g|adUt če ml z vsemi svojimi bankirji in stvar, ki je tukaj kakor slabo bi naročil list/ki zastopa inte-komisijami. Ali reci tem jam- vreme in se ne da nič napraviti,rese delavskeKa razreda. iovcea i, da naj se rajse orga- proti rjjemu. Kadar preide, pa . .. , , . , .. nizirajo in delajo za preobrat, bo lepše vreme. Slabo vreme Zadnjič sem omenil, da bi bil pa bodo spet stoteri izgovori. 'res mine, ne pa zavajalen iv tej naselbini zunanji agita V časi so 'bili za tako stvar "pre- ¡tisk, kajti proti temu bi se tor pri delu za razširjenje I ro dobri časi", zdaj pa so prešla-¡morali zavedni delavci boriti, bi. letarca uspešnejši ako bi pri-posebno ko7vidij~o7 kak0"jih'je sem takrat, ko sem pripor o- S ovenska naselbina v Cleve- ta ali oni list varal. Tudi lo-landu je pod vplivom političar- kalni oziri ne bi smeli odloče-jev s.arih strank in svoje gla-|vati v tako važnih načelnih čal. Zdaj so tisti časi zamuie-ni in treba se je truditi, .da storimo vsaj toliko kolikor se v gre v boj za pošteno politično DePresiJa je dala priliko mi- štva in posamezniki: in industrialno demokracijo. V,?1*! žue .m1ar!lko?lu' Delavec vl Vidergar , dosego tega vam priporoča dva *»JJ ^ «J«'* " kandidata v mestni svet, katera g®" bz\K\p^a,18t^ "T1 Poh" ie„i Bratje št 2< bosta po svojih najboljših mo- *0,lk°. smo .de« št 566 SNPJ.; klub št; 49 JSZ. som. V imenu JSZ. bo govoril D. J. Lotrich. Jugoslovanski delavci, pridite na ta shod v velikem številu. Pomožna akcija v Clevelandu za premogarje VI. itluu. V ta aklad za srtavkujoče premogarje so dalje prispevala sledeče dru- (republikanska in "demokratska) stranki nista in ne moreta storiti ničesar, da bi zmanjšale brezposelnost in trpljenje delavstva. Ravnotako je brezpomembno pričakovati, da bi se prenehalo a K<*nui z grafiom, izsiljevanji in korupcijo, katero se je razkrinkalo v mestni administraciji (da ne pišemo o večjih škandalih, ki so se potlačili z umorom nabral v veseli $5 darovala dr. Vi-312 SNPJ., dr. Združeni Bratje št 26 SSPZ., dr. Comra- se aove oddaja njim, ker jo v nji-¡vprašanjih. Ako smo hove Staje vodijo lokalni de- zato, ker verujemo v pravič-mokratski in republikanski'pa- nost in izvedljivost svojih idej stirji. Vse to se vrši "v interesu in verujemo v končno našo Slovencev". Največji uspeh "slovenstva" jim je, kadar kak socialisti se(ianjih razmerah more stori- ¡koncilmana Potterja). zmago, tedaj ni prostora za mlačnost med nami. Če pa bi rojak dobi službo vpliva slovenskih demokrat- jgijo mlačnosti, bomo postiali akih ali republikanskih politiš- socialisti iz navade, brez bonov. To je namreč glavna toč-1 jevnega duha in brez vere v ka in takorekoč edini program svoje poslanstvo. Zaveden de-repubtikancev in demokratov: lavec bo vse storil, da se mlač- ti. % stari Stanki kontrolira z du-- in telesom velebusiness v Članstvu kluba Št. 5 JSZ iClevelandu. Edino le taka o Franklin-Conemaugh, Pa. - ' Pozicijonalna stranka, ki Naznanjam članstvu kluba, da ima Čeh delovala, da esniči. kandidata sta Joseph Martinek v 11. in Joseph A. bi-skovich v IV. distriktu. Če vam je za izvolitev delavskih predstavnikov v mestno zbornico, tedaj dajte svoj FIRST CHOICE (No. 1) obema, to je, oni v 2. okraju Mar tineku in v 4. pa Siskovichu. V vašo korist je, da ju izvolile! Socialistična stranka v Cleve- ta ideal ^ ™UČi]} ori <^Presije pri nas, daroval $3; Po $2,' Frank Band« m ¡bodo pokazale volitve 3. no- dr. Prijatelj at. 215 SSPZ.; po $1 vembra. Dva socialistična za- Jc>hn Lokar, Joseph Ogrin; po 50c, stopnika sicer ne bi mogla Urlula Mul^j, V. Junnan, M. Petro- apremeniti razmer proti večini \aLIZ™k ^ ^ran^pStolfa' __ v j • 1 Alojzija Kovaijč, Frank Rant n ¿1. koncilmanov, toda njun Anton Podpadec; F. Mack 35c; A. glas bi delavstvo vedno čulo in Abram 30c; po 25c, John Grošelj! večina v koncilu ne bi bila več Mary Li"iak >n F. čebul. Skupna tako svobodna kakor ie danes. tem P°roiilu Je $36.75. V kongresu je bil samo «n i >kaz je bil $350.69, skupaj Victor L. Berger — toda delav- za seboj večino ljudstva, lahko nandUf 305 prpSpect __ 4th pomočjo začeli uvajati medse psiholo-1 rpdnA npdeii0 18 uvede pošteno vodstvo v mest- Bldg., Cleveland, Ohio. »mnkrat,- 1 iriio mlačnosti. bomo nostali 8?.7?!^ . "" SCJf _J0_.V ni upravi in vladi. V dosego-- malim agitatorjem službe, velikim pa službe in grafi. O slovenskih trgovcih v Clevelandu dostikrat Čitate. Ne vem čemu in kako je prišlo, da ao se do poslednjih časov — dokler ni potrkala kriza na vrata in do«kler niso segali po njihovem bizniau "chain" prodajalne, slovenski trgovci smatrali kot nekak lokalen sloj zase. Ne sicer vsi, ali v splošnem. Vsi izhajajo iz našega kmečkega ljudstva, vsi so imeli več ali manj svoje težke življenske boje predno so postali Ugovci in večinoma imajo zdaj ravno tako težke, mnogi celo najtežje. Delavsko gibanje pa ima med njimi le malo simpatične nosti zajezi pot, namesto nje pa naj prevladuje bojevni socializem. Naši "delavski" prijatelji radi tolmačijo, da* so navdušeni za ljudstvo, toda kaj hočemo, ko pa je Slovencev premalo, da bi mogli kaj storiti in zato se jim ne izplača ukvarjati se s socializmom. Zakaj pa jih takrat ni premalo, kadar jih pehajo v demokratsko in republikansko stranko? Zdaj, ko ameriški Slovenci po večini glasujejo za demokrate in republikance, res nič ne pomenijo, bilo v socialistični stranki recimo 20,000, bi potegnili za sa oktobra točno ob dveh popol- d rtR gam0 ena one v klubovih prostorih. U, ^ _ o,jtev ,judi> ki znajo razloga, ker bodo na tej redni F . . , seji izredne zadeve v pretresu, je važno, da se je članstvo udeleži polnoštevilno. Najvažnejša zadeva, ki bo na dnev- ya)ne Rlike kakih politikašev, nem redu, se tiče naših okraj- o(,n„u ni dnU *voi nih volitev. Vprašanja, ki jih vse to razkrinkati in kritizirati ne da bi trpeli njih kampanjski fondi. Stare strankine ma-šine tega ne zmorejo; mašče- lo treba rešiti so važna za klub, stranko in za vsakega posameznega sodruga. Dolžnost sodru-gov in sodružic je, da se gotovo odzovejo temu pozivu. Tajnik. podpore. Trgovci, ki bi sim- bo še kakih 60,000 delavcev patizirali z razredno zavednim delavstvom ter se borili za delavske težnje, so v slovenskem Clevelandu redki. Zdelo se jim je menda bolj gosposko, ako so dobili lepe poklone od drugih narodnosti, ti bi pridobili zopet nadaljne tisoče, pa bi mi in drugi delavci že nekaj pomenili. Dokler pa se bodo slovenski in drugi ameriški delavci v Ameriki pustili vleči za Zanimiva socialistična priredba v Chicagu Chicago, 111. — Soc. stranka okraja Cook bo imela 25. Ako pa bi jih oktobra ob 6:30 zvečer v ban-ketni dvorani na 714 W. Roosevelt Rd. priredbo, na kate ri bodo govorili Clarence Se nior, Adolph Germer, socialistični senator Walter Polakow ski iz Wis., bivši socialistični poslanec Vacirca in drugi. Vstopnina za večerjo in drugo je $1 za osebo. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI teilte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega td^ OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ^ katerim stranka pečat tudi ne. Nemogoče je pričakovati od navadne spremembe v obliki vlade zaželjena izboljšanja v delavskih razmerah. Stari stranki bosta vladali dokler ne iztrgamo njunih atrupenih ko- Ako želite prevzeti zastopništvo "Proleterca", prodajati sanj knjige in mu nabirati oglase, pišite uprav» ni«tvu sa pojasnila. današnjim $387.44. j • . ... ., Odbor se ponovno iskreno zahva- te*a edinega socialista Sli- ljuje vsem, ki so prispevali in zbrali no pogreša V Washingtonu. to vsoto. Nabiralci v tem izkazu so, Zdaj nima nikogar, kakor ni- Ana Pen*ov» Frank Mikše in klub it! ma nikogar v našem mestnem i9 JSZ\ PrisPevatelji so pripomogli, svetu (la se vsaj nekaterim premogar-\m "j u 1 • • , P^aEalo in njihovim otrokom Med brezposelnimi zelo de- kupilo mloka in druge hrane Vi luj ejo komunisti, in jih hujska- ^1 8te prispevali, ste izvršili to delo jo posebno proti socialistom. ,n nihčo ltni*l< ker tudi ¿e bi izvolili Brezposelni se v svoji nesreči fíL°,dborov' ne bi nič uredili, ako navzemajo tega zastrupljeva- J ° ne s,mPati'ira * ^arjo. _■ Za odbor JS. PREDAVANJA ANNE P. V ILLINOIS!) Anna P. Krasna bo pod pokroviteljstvom klubov in društev Prosvetne matice illinoiske-ga-wisconsinskega okrožja predavala oktobra in novembra v sedmih naselbinah. Sodružica "JAKOB RUDA" — v — NEDELJO 2S. OKTOBRA — OB 2:30 — POPOLDNE v dvorani ČSPS j 1126 W. 18th St. KRASNE IN WISCONSIN!! SÍTkam Äbn°Mb° Íme,a gOVOr tudi v an-reškem jeziku. Nastopila bo selbmah: v sledečih na- Nedelja zvečer 25. ok Chicago, Ills ANNA P. KRASNA. Krasna je znana slehernemu slovenskemu delavcu in delavki, kateri čitajo napredne liste. Predavala ali pa govorila je na shodih že v mnogih krajih. V tema dvema državama bo zdaj prvič na predavateljski tari. braMvH^ta„ib0taZVeČer240kt0' Sh«boygan, Wis.: tobra. 1'. lzd0 oktobra ob 8-' v SND.ngfiCld'l,Lj S°b0t0 ZVe^er 81' oktobra u Salle, lil.. Nedelja 1. novembra v SND. Chicago, III.: Petek zvečer 6. novembra v dvorani SNPJ. br^e4t Allit» Soboto zvečer 7. novem- Z zanimanjem za delavsko gibanje in z voljo za izpopolnjevanje v svoji izobrazbi boimo resnično napredovali. Danes, ko se preosnavlja vsa struktura človeške družbe, k0 so ljudstva naravnost v omotici vsled silne svetovne krize kapitalizma, je potrebno bolj kot kdaj poprej, da se delavski svet otrese škodljive brezbrižnosti ter poseže v ogromni vrtinec kaotičnih razmer z odločnostjo izvojevati sebi in drugim boljši življenski položaj. V ta namen pa se mora delavstvo otresti starih predsodkov in razširiti svoje obzorje. Odbori, ki aranžirajo predavanja v posameznih naselbinah, bodo storili svojo dolžnost, od vas vseh pa se pričakuje, da pridete poslušati izvajanja predavateljice, katera je prva ameriška Slovenka, ki si je pridobila sloves govornice. Odbor. To in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — V pondeljek 5. okt. so naši komunisti vpri-zorili revolucijo v mestni zbornici. Ob večerih v pondeljek zboruje mestni svej. Kraval pa je nastala navidezno radi vprašanja, zapopadeno v "atreet car fare". V Clevelandu so ulične železnice privatna posest, kakor v skoro vseh drugih ameriških mestih. Višina voznine je vedno na rešetu. Zaradi depresije se je družba odločila zvišati voznino z 8 na lOc. Določeno je, da se viša ali niža, kakor že kaže "barometer" upravnega fonda. Ako pade pod $500,-000, se jo zviša, če pa se dvigne nad $1,000,000, joibi morali znižati. Zaradi omenjenega in ustavljenega obrata v industriji so občutno znižani tudi dohodki ulične železnice. Upravni sklad bi se seveda lahko e-konomiziral drugače. Štirje uradniki npr. prejemajo $100,-000 plače. Razen teh je mno-£0 drugih nepotrebnih ali le malo potrebnih uradnikov, ki dobivajo razmeroma visoke plače. Omenjeni pondeljek je imel mestni svet na dnevnem redu vprašanje voznine v street-ka-rah. Komunisti, katerih taktika določa, da je treba vsako stvar izrabiti z vidika vežtoa-nja 4*za revolucijo", so se "potegnili" za svoj običajni način za ljudstvo. Okrog 600 jih je prišlo v mestno zbornico, eden izmed njih je začel govoriti brez dovoljenja, dasi ga je župan opozarjal na red. Ker ni hotel utihniti, ga je ustavila policija, nato se je oglasil drugi, tretji itd. Kakor vsakdo drugi, hočemo, da imajo tudi komunisti svobodo protestirati in predlagati zahteve. Vse pa tako izgleda, da igrajo v roke ameriški reakciji, ki bo vsled takih nesmiselnih in brezkoristnih vpadov začel»-uveljavljati izjemne medvojne naredbe toda ne samo proti komunistom, nego proti vsemu radikalnemu delavskemu gibanju. S tako zahtevo je že prišla zadnjič A-meriška legija in drastične korake zahtevajo tudi drugi re-akcijonarji. Kdo ve, če ni med "radikalci", ki kličejo ljudstvo z revolucionarno akcijo, vse polno agentov provokatorjev, kakor v dobi, ko so vodili komunistična voditelja Fosterja in Ruthenberga na "skrito" konvencijo v michigansko šu-mo. Nedvomno imajo kapitalistični interesi zdaj vposlje-nih mnogo agentov provokatorjev, kar se bo razvidelo, kadar se začno sodni navali na delavske organizacije. Obupani delavci, katere je kapitalizem pritiral v bedo, ne vedo, da jih zdaj izkoriščajo v slabe namene še na drugi strani. Eni komunistični voditelji so dobili manijo mu-čeni-štva, toda clevelandska policija ob tej priliki ni hotela posnemati barbertonske, zato tudi mučenikov ni «bilo. Naši prijatelji v sredi, ki flirtajo s komunisti, pravijo, da so le komunisti pravi delavski boritelji, od nas pa isti ljudje {zahtevajo—tolerance. Ce je to tolerantnost, borbenost in izobraževanje delavstva, kar počno komunisti, je najboljše, da ¡opustimo vsako nadaljn0 bojevanje in izobraževanje. Namesto, da se komunisti postavljajo z ognjevitimi govori kjer nič ne zaležejo, naj bi raj-še šli okrog s peticijami, fcomi-|nirali dobre delavske kandidate in potem agitiiali za njihovo izvolitev. To bi več zaleglo kakor pa da demagugirajo z Rusijo in napadajo vsakega, ki noče služiti njihovemu pustolovstvu. Bilo bi veliko bolj pametno poslati v mestni svet delavske koncilmane, kakor pa kopo ljudi, da prizore kraval, ki delavstvu v ničemur ne ko- risti. / • Jos. Siskovich in Jos. Marti-nek sta socialistična kandidata. Mi bomo storili vse kar je v naši moči, da bo s. Siskovich koncilman IV. distrikta. Klub št. 27 je v ta namen prispeval $50 in klub št. 49 pa $25. Za prispevke v kampanjski fond smo vprašali tudi društva. Vsa lahko pomagajo, če ne gmotno, pa z agitacijo. Sezona priredb v dvoranah je tukaj. Dne 4. okt. so imela lepo prireditev skupna društva SSPZ. v Slov. del domu z izvrstnim sporedom. Vprizorili so tudi 150 let staro igro. Eva Coff je imela v vlogi "Županove Micike" ravno toliko staro importirano obleko, Vinko pa je imel na sebi 125 let staro jerhasto srajco. " Verovšek" je vprizoril "Stare grehe" 11. oktobra. Tudi ti grehi so stari kakor Vinko-tova srajca. Včasi je tudi "pregreta rihta" okusna. V nedeljo 1. nov. pa pride na oder "mal" bolj modern spored. 2iva slika "pesem ognja", I ki portretira simbol j ruske re-(volucije, je v aranžmi Vinko j Coff a. "Hans und Fritz" bosta rešetala po angleško današ--nji delavski položaj in depresijo. Eppich bo gotovo nekaj prinesel na oder. Govornik bo Jos. Siskovich in drugi. Dekla-mirana bo pesem "Fabriška ; vrata", katero je klubu št. 49 1 posodil iz prijaznosti Ivan Jon-tez. Razen teh boste Čuli pevske in godbene točke. Vse "moderno" iz današnje depresije. Pridite vsi, da napolnite avditorij SDD. na 15335 Waterloo Rd. do zadnjega sedeža. Frank Barbie. NESREČA, KI JE ZAHTEVALA ENO ŽIVLJENJE Okrajni tajnik bo govoril na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ v Chicagu Profit ne pozna patriotizma delavcev nju zadržali mirno, pa ni nič izdalo. Kompanija niti patrio-tične unije ne mara, ako njeni člani niso zadovoljni s plačo in razmerami kakršne jim nudijo gospodarji. Dne 2. septembra je bilo a-e-tiranih v Patersonu, N. J., §| Chicago, IU. — Na prihodnji .tekstilnih delavcev radi piketi-klubovi seji bo prvič govoril o- ranja. Njihov zagovornik jih krajni tajnik socialistične stran- je opravičeval, da pripadajo ke Adolf Dreifusa, - ki je bil patriotični Ameriški delavski med vojno in pred vojno tajnik federaciji in da so se pri piketi-nemške socialistične federacije ter urednik nemškega socialističnega dnevnika v Chicagu. Dreifuss je dober govornik. V delavskem gibanju ima velike in dolgoletne izkušnje. Ob tej priliki se bo seznanil z našim članstvom in ono z njim. Te klubdve seje se udeleže tudi člani ter članice mladinskega oddelka. Vstop na naša zborovanja je prost tudi so-¡mišiljenikom. Prosimo vse, da pridete točno ob 8., da izvršimo redno delo toliko hitreje, ostali čas pa porabimo za razpravo o naših problemih in o izvajanjih so-druga Dreifussa.—P. O. • SAMO Vlak Royal Palm. ki vozi med Chicago m Florido, je 29. sept. blizu Kankakee NI., »koči! s tira in lokomotiva se je odtrgala ter te zvalila po bregu. Kurjača je zmečkalo. klubovim mladinskim odsekom, podpisov za nominiranje naše je delavstvu koristno Omenje-se vrši v petek 23. oktobra. državne in predsedniške liste, na zadružna prodajalna je v V nedeljo 25. oktobra bo imel Ohio mora spet dobiti sociali- " " -klub v dvorani ČSPS. svojo pr- stično rubriko na glasovnico, vo prireditev v tej sezoni. Vpri-1 To je izčrpek pisma, ki ga je zoril bo "Jakoba Rudo" in dve poslal tajnik ohijske soc. stran- sliki iz drugih Cankarjevih del, namreč iz "Hlapca Jerneja" in "Kurenta". Vstopnice v pred-prodaji so po 50c in pri blagajni 75c. Sezite po njih in pridite na to delavsko manifestacijo. Priporočite isto svojim prijateljem. - P. O. 11*1« m . • .... __kratek čas. To je igra, ki jo je C • i« • • • J>"redil za slovenski oder Frank OOCiallStlCmm organizaci- S. Tavčar. V angleškem jezi- pa bo vprizorjena igra ke sodrug Sidney Yellen. Fin spored klubove priredbe v Bridgeport Bridgeport, O. — "Charlije-va ženitev" je stvar za smeh in 23 letih narasla na $104,000 imovine. Članom so v tej dobi izplačali že velike dividende. Wheeling & Lake Erie Coal Konferenca in veselica v Barbertonu, 0. Barberton, O. — V soboto 24. oktobra priredi klub št. 232 JSZ. veselico in shod v prid ohijske Konference soc. klubov ter društev Prosvetne matice JSZ., katera bo imela zboro jam v Ohiu Konvencija socialistične stranke v državi Ohio se bo vršila 9.-10. januarja 1932 v Clevelandu. ku "Kiss me, Camillie". Mary Potočnik iz Glencoe bo pela "Marseljezo" in v slovenskem jeziku "Vse mine". Ona večkrat nastopa na angleških prireditvah in nedavno se je list » Vsaka socialistična organi ,„.. .. zacija (klub) je upravičena do,Whee ,n* News P™v Povoljno 1. delegata do 50 članov, in po- £ruazl 0 nJen*m P^davanju v tem za vsakih nadaljnih 50 čla- j Wheelmgu Raymond Rebol m Margaret Snoy bosta zaigra- kompanija je znižala mezdo 12 ¡vanje naslednji dan (v nede-odstotkov. Rovi le malo obra-jjjo). Prične se ob 9. dopoldne, tujejo. Delavske razmere so ' Obe priredbi bosta v dvorani čezdalje slabše. Zime S stra-^amos. druš. "Domovina", hom pričakujemo. Delavci, skrajni čas je, da se pridružite soc. stianki.—Joaeph Snoy. Veselica v soboto se prične ob 7.30 zvečer. Clevelandča-nje nam vprizore šaloigro "Medved". Pevske točke bo predvajal oktet "Javornik". Le počakajte, to ni še vse. Iz Latrobe, Pa., pride znana mlada govornica Jane Fradel, nijski delavnik ne dalj kot 8 ir na dan, tu pa delajo po 12 ur. V enem takem obratu ima iriiiM ks\*4/\ Par slovenskih in par an- en rojak osem delavcev, ki mu r^I.^^V ifleških stvari na glavir in gosli, naloie 120 ton premoga. Za-Vera Hribernik bo deklamirala služijo do $80 na dva tedna, "Križev pot"; to pesem je spi- podnajemnik pa do $700 na sala Katka Zupančič. Nastopi dva tedna. Ni čudno, da je bi-tudi pevski zbor "Naprej". Po lo že pet Slovencev ubitih v tem sporedu bo plesna zabava, letu. Pripovedujejo, da v Rich-Igrala bo domača godba. imondalu "zasluži" en podna-Iz tega razvidite, da bo pro- jemnik do tisoč v dveh tednih. Pa pravijo, da je v tej deželi "justice for ali". Frank Proeenc. Pravica za vse Forest City, Pa. — Razmere v tem kraju so nespremenjene. Pittson colliery obratuje dva ki" b7govoriu'7slo^nsVem In d0 tri dni na teden, Delaware angleškem jeziku. i Hudson obratujeta deloma, | yfitopnina na to priredbo je Stillwater pa vsak dan, tudi samo 25c. Po programu bo ob nedeljah. Pravijo, da je u- plesna in prorfta zabava. Vsi dobrodošli! John Jankovich. nov enega več. vožnje stroške delegatom sami, sodrugi v Clevelandu pa bodo poskrbeli za Stanovanje in hrano. ! Klubi, ki imajo za konvencijo kake sugestije, naj jih sporoče eksekutivi najpozneje do 1. decembra. Vsak klub Klub št. 1 in gmotna podpora delavskemu gibanju Chicago, IU. — Klub št. 1 JSZ je izdal že mnogo stota-kov v podpiranju raznih delavskih ustanov ter delavske politične akcije. . Prispeval je mnogo v podporo "Proletarcu", stavbinskemu skladu JSZ., socialistični stranki, Debsovi radio postaji, za Širjenje delavskega tiska itd. V preteklih petih letih je prispeval samo socialistični stranki čikaškega okraja $823.50. Rojaki delavci, naš klub vas vabi, da se mu pridružite. Prihodnja seja, ki bo skupna s v nedeljo v BARBERTONU, 0., 2$. oktobra bo zborovanje ohijske Konference soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Prične se ob 9. dopoldne v dvorani samos. druš. "Domovina". Večer prej v isti dvorani zabava v prid Konferenčne blagajne. naj razpravlja o sedanjem sta-! fram «znoliien in je prirejen nju stranke in o priporočilih d»b<> nudil zabavo in du- ter načrtih za njeno pojačanje. *evni užitek. Vstopnina je sa- I Eksekéutiva ima dve pripo- ™> 35£ z« ™ske in 25/ z» *en" 1 .¡I ske. Priredba se prične točno I 1. Urad ohijske stranke naj ^eier vndru^eni, dvoJ 'v bodoče dobi $1 članarine od ran. v Boydsv.ilu. Občinstvo v vsak etra člana v tej državi. 'n sosednih naselbinah va- 2. Vsak tajnik naj mesečno bimo na obilno udeležbo. Za- poroča o aktivnostih in stanju dovoljni boste s sporedom in članstva v svojem klubu. zabavo. (Glede vpraáanja članarine Dne 4. oktobra se je v tu- klubov JSZ. državni organiza- kajšnji društveni dvorani vr- ciji se bo tajnik Ch. Po*orelec 5.1 shod za ustanovitev fihjal- informiral v slavnem uradu ke češke zadružne prodaja ne. soc. stranke.) ikatere K «vm 8ewdež J«v D,llon: Vzrok, da eksekutiva držav- valle. Prisotnih je bilo precej ne organizacije predlaga ome- in vsi so soglašali z idejo. Bilo njeni sugestiji, je: Državni u- 'je sklenjeno da se v kratkem rad nima razen članarine ni- skliče še en shod. Zadružništvo kakih drugih dohodkov. Klubi federacij naročajo članske znamke direktno od uradov svojih zvez; federacije plačajo stranki od vsakega člana dolar letne članarine, in od tega bi imeli iti polovico državni i rtnnn/vuuiflAnnJWWwvs* NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V ameriki JK NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi »Ukmmm * SltVMik«, Hrralkoe«, Slo*aikoss, Češke«, Poljsko«, kakor tudi v Anglošisooa im Hmmikmm jezik«. Naša MMk>Ml •• tiskovino it drak?« im tr««fM, organizaciji. Z bzirom na mesečna poročila naj bo nagla-šeno, da državni urad mora imeti točen pregled delovanja sodrugov v posameznih krajih. Mnogi tajniki pozive, da naj bi pošiljali poročila, enostavno ignorirajo. Važno vprašanje je publici-ranje glasila "Ohio Socialist". Ta list je dobival vpliv in ugled, ali prišle so finančne težkoče in letos je bilo treba z njim prenehati. Pričakovali smo, da se nanj naroče vsi člani stranke v tej državi, v resnici pa jih je poslalo naročnino samo 200. Vsaka izdaja nas je stala približno $36. Stranka v Ohiu potrebuje svoj list in to je eno izmed vprašanj, o katerih naj razpravljajo klubi, da bodo sklepi konvencije potem toliko boljši. Vzrok, da bomo imeli konvencijo tako zgodaj v letu, je, ker se moramo zadostno pripraviti, da res dobimo dovolj Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Stre«! Toi. 1475. JOHNSTOWN. PA. Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga KLETARSTVO" SPISAL Bohuslav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.75 Naroča se v KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. Prva Jugoslovanska restauraci]a DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, lastnika. 4047 W. 26th Stre«« S« priporoma Slownc«« « Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, ▼ torek, četrtek In petek m4 1. pop. do S. zvečer. TeJ., LAWNDALE 487Ž. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in »obetali. (Instalirano ▼ vašem domu v Chicagu) Za to izvrstno peč, ki GREJE VODO Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdan Bank Bldf.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob gredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. ivečer. Tel. Crawford 2S93. * Tel. ua domu Rockwoll 2S1« ¡»Silt.............. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Narocito «i dnarntk "PROSVETA" Stano za colo loto M.OO, pol lota S3.00. Ustanavljajte nova draitra. Deset članov (le) je treba aa noro druitvo. Naslov xa liot Is aa tajništvo le: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. Le nekaj časa—Požurite sel Res nekaj posebnega. Veliki in teiki kotel za gretje vode z 20 čevlji dolfi-ne močnih bakrenih cevi—brzo gretje! Priznan od American Gag Association ter Peoples Gas Testing Laboratories. Še nikoli po tako nizki ceni. Samo za kratko dobo. Nabavite si ga zdaj po znižani ceni! Lahka odplačila -nizka prevozntna Phone Wabash 6000 Peoples Gas Stores Michigan Ave, at Adams St. in slodoci izlozbeni proatori v •osoičinah 4510 Broadway 4829 S. JUklaatf Ar«, «ase Irving Pk. Blvd. 12 W. 35th St. leoa Lamb«« St. MS W. 63rd St. 331S N. M.r.hfi.ld 7430 Cottag« Gr««a At«. * Ar». 2142 W. Mad toon St. 8933 Commercial 1520 Milwwuk*« Av«. Ave. 11031 S. Michigan Av«. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. 2 AG AR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k naie pekarna. VASA VLOGA Milwaukee Leader Največji ameriški eociali**-Kni dnevnik.—Naročnina» IC.-00 na leto, $8.00 aa pol leta, $1.10 za tri mesece. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. oaswssssew»♦»»»♦»♦»»»» »»»« "New Leader" angloiki socialistični tožnik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški socialistični list t Ameriki Mnogo alovenakih delavcev ga «ta. Naročite * ga tudi vi. Naročnino sanj «prejema "Proletarec". o»»eewewe»s»»»seweeseeesss V TEJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. ' f .Vf^Vf^V Mf^f Yf '|Vf /|Vf ^f/tVf/¿t/jVf/«Vf /|VyVfVf/fVf^tlt\iw /|Vf ? /žvt Hočete pristno in čisto mleko za va5o deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2360-82 Btue Island Arm. Tel. Rooeevelt 3673 i t i t i t t i i t t t t i t i i t,«! PROLETAREC Liât it itltrtM d«la»*ka|« ljudstva. I z K« j a vMtk četrtek. Urfâjê kimtoraaika Dolavaka Tukci ai Družb«, Chicago, 111. Glaeile Jugoalovanake Socialietiine ZvtM NAROČNINA u Zedinjene driave in Kanado u celo «t. iS.00; m pol lota $1.76; u četrt leta $1.00. — InoaoBMtro: «a oalo loto $».60; »a poi loU $2.00. _ Vpi rokopM la Offlaai morajo biti ▼ naiem uradu naj-poaneje do poodeljka popoldne m prioMitev _▼ ttevilki tako*eya todna. _ PROLETAREC PttbliakeJ rrerj Thureday by the Jugoelav Workmen'e PubLiahinc Co., Inc. _EotabHahod 1006._____ ____ Frank Zalts _____ Charleo Poforelec United •17 SUBSCRIPTION RATES: «od Canada, Ono Year $3.00; Six Months _ Month« fl.Of.—Foreign Countries, Oso Tear $S 50'/Six Months $2.00. PROLETAREC W. 26th St., Chicago, HI. i Rockwell 2864. Komunistična kampanja proti socialistom Ameriški komunisti že več mesecev neprestano napadajo socialiste. Bržkone je to v soglasju z njihovo "enotno fronto". Vsak njihov govornik in vsak njihov list mora storiti vse v svoji moči, da čimbolj oblati socialiste in njihovo stranko. Norman Thomas jim je pop, pozabljajo pa, da je tudi tajnik, ruske komunistične stranke bivši pop. Thomas si je s svojimi aktivnostmi med ameriškimi delavci napravil ime, ki se naglo bliža Debsovi popularnosti. Neglede, kako si komunisti prizadevajo, ga ne bodo oblatili. Nedavno si je končal življenje 60-letni brat mi.wauskega župana Hoana. Noben brat ali sestra ni odgovoren za početje svojih bratov ali sester. Hoanov brat je pač duševno obupal nad življenjem in si ga je končal, kar stori nešteto drugih po svetu. Ampak komunistični tisk je zagnal krik in celo v uredniški n člankih poudarjal, da si je Hoanov brat vzel življenje radi bede in brezposelnosti. "Ta»;a je prosperiteta v socialističnem mesta' , so zaključevali. Dejstvo je, da je župan Hoan svojega brata vzdrževal, ni pa mu dal mestne službe, ker je mnogo družinskih očetov v večji potrebi. Brat je namreč zapustil ob času smrti še tisoč dolarjev, kar pač ni znak, da je storil samomor zaradi bede. Toda komunisti se na to ne ozirajo, pač pa so slučaj porabili kot fino priliko, da vržejo med svojimi pristaši in čiiatelji njihovih listov slabo luč na milwau-š^ega župana ter njegovo administracijo. k Aed nekaj tedni so v svojih listih objavili "vest", da* socialisti v I.*wisconsinskem kongresnem distriktu, ki obsega med drugim me-s. ^acine, niso mogli vsled svoje politične šibkctfri nominirati kandidata, medtem ko bo na glasovnici kandidat komunistične stranke. ue3nica je, da so socialisti imeli in imajo svojega kandidata v I. kongresnem distriktu, ki je dobil pri primarnih volitvah v torek 6. oktobra 4,269 glasov ali več kot katerikoli kongresni kandidat v tem distriktu na socialistični listi v prejšnjih volilnih bojih. Dobil je 12O0 procentov več glasov kakor jih je dobil socialistični kandidat leta 1924, vzlic temu so k t mu n isti med svojimi ljudmi izven Wis-consina napravili vtis, da socialisti niti kan-»dK.Vta nilso mogli nominirati, pač pa so ga Komunisti. O glasovih, ki so jih prejeli, so seveda molčali. Koširjev tabor s svojim povečanim napadanjem izraža sfrah in—zavist, kajti socialistična stranka, katero so proglasili tolikokrat za mrtvo, napreduje in ima pogoje, da , ostane s pomočjo prihodnje predsedniške kampanje jačja kot kdajkoli poprej. Ameriškemu delavstvu je taka stranka potrebna ne-, ode kakšnega mntaja so komunisti. Banke in zaupanje Bankirje se pritežujejo nad ljudstvom, ker nima zaupanja v banke. Posebno piko imajo še na tujerodce, češ, glejte, dragi Američani, krize so krivi samo foreignerji in bolj-ševiki! Ce bi hoteli govoriti resnico, bi morali priznati, da so banke vpropastili sami s svojim bedastim gospodarstvom in manipulacijami. Saj bankirji niso skoro nič izgubili. Večinoma so ustanavljali banke z drugim denarjem, ne s svojim. Špekulirali so s tujimi prihranki. Prizadeti so najbolj najrevnejši ljudje, ker so večinoma ob vse. Brez kontrastov Tatovi ne spoštujejo poštenjakov. Korum-pirani politiki nočejo pravičnih sodnikov. Propaganda za socialne pravice je kapitalistom veleizdajniško delo. Cerkvi je nauk o ubo-štvu dober le za ubožne ljudi. Sebični bratje poznajo samo svojo malho. Najbolj brezobzirni kritiki so ob enem tudi najbolj neodgovorne osebe. FILOZOF IN HUMORIST NA POMENKU V LONDONU Pvoili mesec je sporočil Chartle Qiap'in, znan milijonom po vsem svetu radi svojih filmskih komedij, Mahatmi Gancftiiju, da bi ga rad obiskal. Pravijo da ko je Gandhi prebral Chaplinovo željo, Je vprašal: "Kdo je Charlie Chaplin?" Začudili so se mu ter mu pojasnili. "Dobro, lahko pride na krate : psmonek." S Charlijem sta kramljala eno uro, kajti tudi Toda trditev, da bi zvedeli resnico o Rusiji šele ko nam bi poročal o nji NAS zastopnik, je prevara. Ali vsi tisti stoteri ljudje, ki so jo raziskovali, potovali po nji, de- Siore, se bodo muzali oni, ki pravijo, da 80 take pravljice brali že pred mnogimi leti. m Slovenci v splošnem niso u- spešni v podjetjih. Proletarian , ,. .'X . . ./ ; ' .. Diamond Oil ko^panij« v Te- lah.,V njemh ohr,Rt,hV8e tePv xasu je vrtala in vrtala ter Za-Ic,v,lm vojm ah sP'JO"'™» v MEXICAN FIELD WORKERS In Texaa Z od. drhva so bilo » akrboli, kaj bodo požolo e t »»oči mohitkih dolov* cev. Konaor-vfttfvni prodetavniki A. F. of L M vpili proti njim, ker mislijo, do to bode ameriških di»Uvc«v krivi "foroi*nerji", no po rookcionornost unij tor njfttnih vodstov in kapitolisom. Ali Mohikanci oo roiili problem, kar m Zod. driav tiče, sami i torn, da — povrattajo no le i vlaki nogo «udi pol aK pa ■ vox m i. Projinja lota M jo naooljovalo v Zod. driove ia Mehiko v »ako Mo povprečno kakih 80,000 ljudi, lotro pa m jih je vrnilo v Mehiko gotavljala, da je pod površino I "aP18a,i 0 »kladnico nmé ito Na vrhnj. djki h ki ^ Traia „ domovino njene zemlje celo jezero petro-1 Jlg „ tisoče Člankov, lažejo\'nm pv4mitivon naik». Spodaj »o »okiiki delavci na farmi v Toaaeu. \ Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN leja. Njeni lastniki so klicali in šele "naš" zastopnik naj bi ; žive bodno in piočani »o malo. (Nadaljevanje.) A VII. Robert Wagner v Ljubljani. Deželna vlada v Ljubljani je po zapovedi iz Dunaja, ki ga je silno skrbelo, kakšen vpliv dobiva delavska internacijonala v državi, prav vestno in pozorno pazila, kaj se go- ' di v delavskem izobraževalnem društvu, ki ga je imela za središče, okrog katerega se vse suče, kar bi moglo imeti kakšne stike z internacijonalo, socijalizmom in komunizmom. In kakor drugi deželni šefi, je seveda tudi c. kr. deželni predsednik iz Ljubljane redno sporočal svoja opažanja in svoje ukrepe. Tako je poslal z datumom 14. aprila 1872 na Dunaj nastopno poročilo: "Znanemu socijalno-demokratičnemu agitatorju Johannu Mostu se je tekom njegovega tukajšnjega prebivanja od 3. do 5. aprila 1. 1. posrečilo ,da je pridobil zase zlasti 20 letnega krojaškega pomočnika Matijo Kunca in ta je seveda v majhnem krogu svojih prijateljev, glavno stanovskih tovarišev, poskušal na zaupnih razgovorih razširjati Mostove ideje. Na shodih delavskega izobraževalnega društva, ki ga je po odstopu Arkota izvolilo svojim predsednikom, pa se ni upal z njimi pokazati, pač pa je uveljavil načelo, da se je začelo smatrati to društvo kot internacionalno in da je bila. s tem iz njega izključena slovenska nacijonalna struja. Vsled tega so izstopili iz društva vsi elementi ,ki so imeli nalogo izrabljati društvo za nacijonalne agitacije. Kune pa pravzaprav ni mogel v društvu dospeti do nikakišnega posebnega vpliva in razširjevanje socijalno-demokratičnih idej je nekako zaostal*). V početku septembra prejšnjega leta pa je prišel stavec Robert Wagner iz Celovca in je bil sprejet v službo v tiskalno Kleinmayer & Bamberg. Po poročih c. kr. deželnega predsedstva iz Celovca je feil Wagner predsednik delavskega izobraževalnega društva in agitator v delavskih krogih. Kune ni našel v njem le podpore, ampak tudi svojega mojstra. Takoj so ga izvolili za tajnika delavskega društva. Ž njim je prišlo živahnejše življenje v društvo. Mesečni shodi so bili Čim dalje bolj obiskovani in sestanki Članov so se sklicevali bolj pogosto. Na teh so se stalno čitali članki iz časopisa "Volkswille". Tega časopisa je takrat prihajalo v Ljubljano šest izvodov, in od teh 4 na člane delavskega društva. V predpustu so vabile zabave razne vrste delavce, da so hodili v društvo. Pri vseh prireditvah so se seveda vršili govori, ki so se pečali s koristjo delavskih društev in obravnavali pota ter sredstva, kako bi se socijalni položaj delavcev izboljšal. Ali meje zakonov se ni prekoračevalo. Povodom zadnjega krojaškega štrajka na Dunaju je poslalo tukajšnje delavsko društvo polovico-svoje gotovine, to je dvajset goldinarjev od 40 gld. v podporo tamošnjim štraj-k:>jočim pomočnikom. Wagner je nameraval agitacijo iz društva ven na šir3<» i olje prenesti, in vplival je na Kunca, naj ta poskusi sklicati javni shod, ki ga pa tu niso dovolili in tudi visoko c. kr. ministrstvo ni rekurzu proti tej prepovedi ugodilo. Medtem, ko še rekurz ni ibil rešen, je Wagner sam naznanil javen shod, na katerem naj bi se obravnaval Kunčev program. Seveda sem vrštev tega shoda po § 6 .zak. o zborovanjih prepovedal. Proti moji prepovedi niso rekurirali. Ti dve prepovedi sta očitno opogumili ono boljšo frakcijo v delavskem izobraževalnem društvu, ki je spregledala tendence Wag-nerja, Kunca in njih pristašev in ni mogla trpeti, da bi jo vodili ljudje tako dvomljive smeri. Ta protistruja se je eklatantno pokazala 10. marca t. 1. pri rednem občnem zboru članov delavske bolniške blagajne in invalidne blagajne. Da se bo boljše razumelo vsemu onemu, kar se je zgodilo, smatram za potrebno povedati, da se je tukajšnje delavsko izobraževalno društvo po pravilih delilt) v dva dela. Glavni del si je pod imenom "delavsko izobraževalno društvo" nadel kot nalogo v splošnem gojenje in pospeševanje duhovnih in materijalnih interesov delavskega stanu ; podružnica pa je bila pod imenom "delavska bolniška in invalidna blagajna" podporna ustanova za delavce v slučajih obolenja, delanezmožnosti in smrti. Premoženje se upravlja ločeno; vsako ima svoje lastno vodstvo in tudi ni treba članom enega dela biti učlanjenim pri drugem delu. Na splošnem zborovanju delavske bolniške in podporne blagajne dne 10. marca tek. 1. so se hoteli Wagner in tovariši polastiti popolnega vpliva na bolniško in invalidno blagajno. Opozicija, ki sta jo organizirala ti-skarniški poslovodja Klein in liteiat Arko, pa je prišla tako številno in se je tako krepko držala, da je zmagala nad Wagnerjevo stranko s petkratno večino, tako, da U m dobila niti enega mandata v vodstvu. (Dalje prihodnjič.) ZAPISNIK VZHODNOOHIJSKE KONFERENCE JSZ Konferenca soc. klubov in Point,« delujejo za pojačanje društev Prosvetne matice JSZ. naSega gibanja in konferenčna z delokrogom v vzhodnem de- organizacija JSZ. ima v njih lu države Ohio in West Virgini- jako oporo. « ji se je vršila 20. septembra)» Klub St. 11, Bridgeport. Od 1931 v slovenski dvorani v toga kluba je navzočih 18 čla-Boydsvillu (Bridgeportu). |nov. O podrobnem klubovem Zborovanje je otvoril ob 10. delu in o klubovem pevekem dopoldne tajnik konferenčne zboru, dramatiki itd. poroča s. organizacije s. Joseph Snoy. Snoy. Joe Skof pravi, da so Predloži dnevni red, kakor je poskušali reorganizirati klub v USPEH NEMCEV V ZRAKOPLOVBI za konference označen v pravilih. Za predsednika izvoljen John Kebol in za zapisnikarja Nace Žlembenger. Reprezentiranih je pet klubov in tri društva z nad 30 zbo-rovalci. Zapisnik prejšnje konference sprejet kot predložen. Tajnik prečita pisano Jakoba Berganta, tajnika kluba št. 9 v Power Pointu, v katerem poja-snuje, čemu niso mogli poslati zastopnikov na to konferenco. Ob enem pošilja $1 kot prispevek v njeno blagajno. Prečita dopis iz urada "Proletarca", v katerem je pojasnjeno, da je kriza občutno pri-^zadela tudi naše glasilo, ker več sto naročnikov ne more po- Blaine. Bil je tam istotako s. Snoy in obljubili so postati spet aktivni v JSZ. Klub št. 25, Powhatan Point. John Omerzu in in Kastevc obširno «poročata o razmerah, radi katerih je prišel klub nekako v zastoj. Jos. Snoy obljubi, da jih v kratkem obišče in se pogovore več na sestanku. St. 95, Piney Fork. Nace Žlemberger, Fr. Zaven&nik in njegova soproga poročajo, da od prošle konference v klubu ni bilo sprememb. St. 119 SSPZ. S. Damjan pravi, da bi bilo umestno da se razširi med društva čimveč knjig, ker imajo zdaj člani za čitanje mnogo časa. V istem smislu govori Fr. Matko. St. 175 SNPJ., Maynard, O. DESAMA IN GLASBA Pennsylvanska konferen- ■PPP , ttJS T Konferenci 'soc. klubov in Kurent iti Vflatww* riIa mati» teta Pege. Ker je društev Prosvetne matice JSZ. SWACUI M fliapcc propadla banka, v kateri je 2 de,okrogom v zapadni Penn- Jernei orideta fta imela teta Chichester denar, je IJr,v*nW» ki je zasedala 2H. j na rodbina ubožala in edjni septembra na Syganu, je pred- dek je bil tisoč funt šterlingov *edoval Anton Zomik, zapisnik letno, ker je vzgajala Pego, ki pa Je vodil frank Samsa. Nemški a e rop lan Do-X j« dne 27. avrusta dosegel • 63. potniki New York. Pred tedni je uapelno preletel Atlantic * Afrike v Juino Ameriko. Obiskal je rasne driave v juini in centrklni Ameriki na svoji poti is juga na sever v New York. Do-X je nsjvečji aeroplan na svetu. Ustavlja se lahko vsled svoje velike teže samo na vodi, in v srak se spuftča le s vode. I V New Yorku so njegovemu moštvu priredili veličasten sprejem. Nemci imajo dosdaj prvenstvo v zračnih ladjah, bodisi s onimi, ki so teije kot zrak in z zrakoplovi modela Graf Zeppelin.—Do-X je preletel ie štiri kontinente , v skupni razdalji okrog 30,000 milj. ravnati naročnine in tudi pla-iIlima zasiopnika na tem zboro- vanju St. 54 SNPJ., Glencoe. Člani tega društva nimajo nič posebnega poročati. St. 176 SNPJ., Piney Fork. Fr. Zaveršnik in Nace Žlem-berger poročata, da so zdaj tudi društva v finančnih stiskah. Njihovo druš. ni že dve leti i-melo nobene priredbe. Poraz v dolgotrajni stavki je premo-garje v splošnem .docela obubožal. Poročila zastopnikov klubov in društev so bila vzeta na _ znanje. Blagajna 20. sept.....$37.76 Agitacija za "Proletarca". K Tajnik dalje omeni, da je tej točki poda izčrpno poročilo ob priliki svojega obiska na s- Snoy. Pravi, da v enih prejšnji naši konferenci v naselbinah je število naročni-Glencoe Mrs. Kalan iz Cleve- k°v padlo, dasi se list vsem do-landa prispevala $1. Seja se V^def toda kriva je kriza. Lju- čanih oglasov je letos manj kakor prejšnje leto. V pismu se apelira na zastopnike in druge člane, da bi toliko bolj agiti-rali za pridobitev novih naročnikov ,ker le s tem se bo pri listu obdržalo ravnotežje v dohodkih. Tajnik s. Snoy poroča o finančnem stanju konferenčne blagajne. Prenos in dohodki od prejšnje do te konference ..............$43.64 Izdatki.............. 5.88 ji za prispevek zahvali. Nadzornika Fr. Matko in Blatnik poročata, da sta finančno poslovai\je pregledala in da so knjige v redu. Poročilo tajnika se s tem sprejme na znanje. S. Snoy poda obširno poročilo o agitacijskem delu v tem okrožju in v splošnem. Z njegovim sodelov anjem je bil ustanovljen klub v Salemu, O. in v dje nimajo in ne morejo plačati. Mnogo pa je še delavcev, ki so v stanju, da si ga naroče, in med take bo treba z našo agitacijo. K stvari govori več navzočih. Sprejet predlog, da se da iz konferenčne blagajne $5 Proletarcu v podporo. Bodoči kongres JSZ. — Bodoči zbor JSZ. se bo vršil 28.— 29.—30. maja. Navzoči pou- Veroni, Pa. Izraža upanje, da darjajo, da bo to zelo važen zbor našega delavstva in pose kiubi in dru- se obnovi naš klub tudi v Blai ne, O. Pravi, da se povsod do- lreb!l° Je» da , be energični, zavedni delavci, štva že zdaJ pripravljajo nanj. ki so pripravljeni delati v na-; Politična Liga of Belmont šem gibanju ko hitro je klub County. Priporoča se, da naj l ustanovljen. I Jo naši sodrugi ignorirajo, kaj- Poročila zastopnikov klubov. !** v nJi cincajo med de- Klub št. 2, Glencoe, zasto- mokrati m liberalci in sociali pajo Anton in Aibina Krava stična organizacija nima pri nja ter Mary Pire. Poročala nJlh ničesar iskati, je Albina Kravanja, da ima j V korist Konference. S. Snoy klub težkoče radi slabih delav- poroča o številkah, katere je skih razmer, kajti v naselbini razposlal klubom in društvom, Glencoe ni nikakega zasluž- 'kakor se je glasil sklep prej-ka. Kdor ga ima, mora na de- šnje konference. Bile so vse lo milje daleč v sosedne kraje.1 razpečane. Ti dohodki so pri-Khib št. 2 se drži na površju,1 pomogli ,da je bila na popol- Glencoe,' Albina Kravanja. Bridgeport, Fr. Blatnik; Powhatan Point, John Omerzu; Power Point, Matth Tušek; Piney Fork, Nace 2lemberger. Sklenjeno, da se vrši prihodnja konferenca enkrat januarja 1932 v Bridgeportu. Glede datuma poizve in ga določi klub št. 11. Ako mogoče, naj klub poskrbi ob tej priliki tudi za priredbo. V dvorano pride Jane Fra-del v spremstvu staršev in drugih posetnikov iz zunanjih krajev. Zborovalci jim izrečejo pozdrav. Rusija. — S. Rebol predloži izrezke dopisov iz Prosvete in obširno izvaja, da bi tudi naša konferenca lahko kaj sodelovala pri sugestiji, da pošljemo odposlanca v sov. Rusijo. Odposlanec pa bi -moral biti tak, da bi potem znal o sov. Rusiji resnico poročati. V svrho izkušenj bi moral tam iskati dela iii tudi prijeti za kakršenkoli posel, magari za najslabši, da si nabere čimveč vtisov. Mora imeti znanje o delavskem gibanju, da bo lttzlpkoval in primerjal. Sledi diskuzija, ki je trajala preko poldneva. Ker je bila dvorana v najemu za popoldne drugim, je bil v naglici sprejet sledeči predlog: Konferenca JSZ. bo poslanca ameriških slovenskih delavcev v Rusijo podpirala, ako se ga pošlje in če bo uvidela, da je delegirana oseba sposobna in zanesljiva za tako misijo. Sprejet je predlog, da se izreče s. Jos. Snoju priznanje in ¿aupnico za njegovo delo. Zborovalce nagovori s. Geo. Smrekar, član gl. odbora SNPJ. iz Alliquippe. S. Snoy sporoči zborovalcem, da imajo kosilo pripravljeno in popoldne so vabljeni na piknik, na katerem bo govorila Jane Fradel v slovenskem in angleškem jeziku. Zborov* |ije zaključeno ob 12:30 pop. John Rebol, predsednik, Jos. Snoy, tajnik ; Nace Žlemberger, zapisnikar. A. P. Krasna v LaSallu LaSalle, III. — Shod, na katerem bo govorila Anna P. Krasna, se vrši v nedeljo 1. nov. ob 7:30 zvečer v Slov. nar. domu. Aranžirala sta ga kluba it. 3 in 4 s sodelovanjem okrožne Prosvetne matice. Po predavanju bo vprizorje-na igra "Damoklejev meč". Igralci bodo večinoma iz Ogle-sbyja. Po programu pa bomo imeli prosto in plesne zabavo. Vstopnina na predavanje in predstavo je 25c. Vstopnice si lahko nabavite pri članih in članicah omenjenih klubov. Občinstvo je vabljeno, da pride na to važno prireditev. Nikomur ne bo žal, kajti to je prvič, da pride v naselbino slovenska govornica. Poslušali jo boste z zanimanjem. Frank Mart in j ak. čikaškl oder Chicago, III. — Prvič na slovenskem odru v Ameriki bo v nedeljo 25. oktobra vprizorje-na v Chicagu v dvorani ČSPS. Cankarjeva družinska drama v treh dejanjih "Jakob Ruda". Razen te drame boste videli prizor iz Cankarjevega "Hlapca Jerneja" in pa iz "Kurenta". Vsekakor bo to prireditev, katere ne bi smel zamuditi noben Slovenec v tem okrožju. pa o tem denarju ni smela ve deti, ker se je tako glasil testament. Po enomesečni vzgoji se je hotela Peg vrniti k svojemu očetu v New York, katerega je ljubila bolj kot bogastvo, katerega bi prejela po stricu ako bi ostala v Angliji. Tedaj je kar naenkrat imela tri snuba-če: "pritisnjeni" Alaric, nadalje izvrševatelj oporoke Hawkes in njen prijatelj Jerry do^oTph h. predProd"j'so .Lord Gerald, ki je bil tudi iz-po 50c. Pn blagajni po 75c.'vrthelj oporoke> JkatereKa je v resnici ljubila, on pa njo; samo hjemu je obljubila, da postane njegova žena. Hudomušna, toda v srcu dobra in mehka Peg je s svojim psičkom mihcem junakinja v tej veseli, obenem pa resnici odgovarjajoči igri, prikazujoč nadutost višjih kro- Dobile jih pri članih in članicah. Več podrobnosti o sporedu bo v prihodnji številki. P. O. Poročila zastopnikov bodo razvidna iz zapisnika, ki je že v uradu in b0 priobčen ako le mogoče v prihodnji številki. Konferenca se je izrekla v prilog Canonsburgu za sedež bodočega zbora JSZ., ki bo dne 28.—29.—30. maja 1932. Prihodnja konferenca bo četrto nedeljo v marcu 1932 v Canonsburgu. Izvoljen je ves prejšnji odbor. "Peg, srček mol" Milwaukee, Wis. — V nedeljo 18. oktobra bo v znani South Side Turn dvorani vpri- K0V proti nesrečnim otrokom zorjena veseloigra v treh dejanjih "Peg, srček moj" (Peg o' may heart). Vprizori je žensko društvo Napredna Slovenka št. 6 JPZS. Ker so vloge K rokah naših prvovrstnih igral cev, pričakujemo, da bo izpa- da bo dvorana napolnjena do proletarcev. Ker je igra zelo dolga in bo trajala menda tri ure, se prične ob 7. zvečer.. Vsakdo, kdor le zmore, naj si preskrbi rezerviran sedež. Prepričana sem, dla v zadovoljstvo našega ob- zadnjega kotička in da bo vsa- Seznam priredb zveze Slovenskih pocp- m kulturnik društev sa Johnstown in okolico. Okt. 24. Sobota. Flood City štev. 712 SNPJ., Halloween dance v Slov-Del. domu, Moxham. Nov. 14. Sobota. Žensko društvo Naša Sloga štev. 600 SNPJ., Slavnost 5-letnice društva v Slov. Del. Domu, Moxham. Dec. Sobota. Trsrlav štev. 82 SNPJ. Veselica v korist društvene blagajne v Slov. Del. domu, Moxham. Dec. 31. Četrtek. Flood City Štev. 712 SNPJ. Silveatrova zaba-i va v Slov. Del. domu, Moxham. Društva so prošena, naj se ozirajo na ta seznam in naj nikar ne prirejajo svojih priredb bodisi iz klju-bovalnosti ali pa iz nevednosti, kakor se je že dogajalo, na datume drugih priredb Ta zveza ima dober namen koristiti vsem našim društvom da se njih priredbe vsporedi tako, da bi po možnosti vsako društvo imelo kolikor. mogoče boljši finančni *n moralni uspeh. Sedanja depresija in slabe delavske razmere zelo vplivajo tudi na društveno življenje. Vendar ni še obupati. Potrebna je energija delavstva. Članstvo mora stati svojim društvom ob strani in jih varovati kakor najdražji biser. Ohraniti jih moramo v celoti, pa če treba skozi sm'lit v življenje. Solidarnost med nami je tista moč, ki bo premagala vse težkoče. Andrew Vidrich, centralni tajnik. činstva, ki ljubi igre. Ta igra komur žal, kdor bo zamudil to je že bila igrana na mnogih ve- ^ro, ki je bila igrana z veli-likih ameriških odrih z največ- kanskim uspehom tudi v slo- jim uspehom. Vstopnina je bila •* A--- $1 in več. Društvo je upoštevalo sedanje žalostne razmere ter je določilo ceno vstopnicam 30c v predprodaji, pri vratih 35c, za rezervirane sedeže pa 25c posebej; rezervirani sedeži se dobe v predprodaji pri u-radnicah društva. Zasigurajte si sedež vnaprej! Vsled nizke vstopnine bo društvo itak ime lo izgubo z igro, ki je zvezana z velikimi stroški, toda vrle članice so na to pripravljene, venskih glediščih v stari domovini. Tudi popoldanski program bo zelo bogat, posebno ljubitelji lepega in izbranega petja bodo prišli na svoj račun. Kati Deliček, predsednica. Silna mora brezposelnosti v Nemčiji V Nemčiji je bilo skozi minulo poletje 4,150,000 brez-samo da nudijo občinstvu ne- Poselnih, od katerih je preje PROSVETNA MATICA J. S. Z. V fond PROSVETNE MATICE J. S. Z. so vplačala društva, socialistični klubi in druge organizacije v uv-gurtu in septembru 1931 kot sledi. Številka in kraj društva. Vsota. 74, SNPJ., Virden, 111.............$ 2.00 10, SNPJ., Rook Spring, Wyo. 3JOO 244, SNPJ., Kaylor, Pa. .......3.00 102, SNPJ., Chicago, 111......... 4.00 264, SNPJ., Bon Air, Pa......... 1.00 81, SNPJ., Red Lodge, Mont. 3.00 275, SNPJ., Maynard, 0......... 1.00 363, SNPJ., Galloway, W. Va. 2.00 600, SNPJ., Johnstown, Pa..... 6.00 104, SNPJ., West Ail>, Wis..... 6.00 564, SNPJ., Detroit, Mich..... 6.00 72, SNPJ., liadley, kans..... 1.60 312, SNPJ., Collinwood, 0..... 6.00 47, SNPJ., Springfield, 111..... 3.00 589, SNPJ., Canonsburg, Pa. .. 3.00 176, SNPJ., Piney Fork, 0..... 3.00 344, SNPJ., Sheboygan, Wis. 12.00 Soc. pevski zbor "Naprej", Milwaukee, Wis................. 12.00 KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, 111..................... 5.00 5, Conemaugh, Pa............. 2.00 47, Springfield, 111................. 3.00 69, Herminie, Pa................. 2.00 Skupaj .............................. $93.60 Tajništvo Prosvetne matica JSZ. ne ve pa, kako bo v bo«doče. , Anton Kravanja pravi, da mu ni žal 50c, ki jih plačuje ia članarino in psovke naših danski shod povabljena za govornik: o Jane Fradel iz Latrobe. Za to naklonjenost izreče konferenca klubom in drugim za- «lasprotnikov se ga ne prime- hvalo. jo, smatra pa, da bi bilo imo-|'. S. J. Skof predlaga, da naj vino kluba boljše poslati v gl. se nekaj odskoduje mlado urad v Chicago, ako klubu ni Margaret Snoy, katera je po-mogoče obdržavati sej. I magala urediti razpodelbo in Snoy in Žlemberger odgo-; distribucijo številk. Sklenje-vaijata, da tako daleč še ni, no, da se ji da $3. prišlo. Ako pa članstvo kluba pade pod kvorum, oziroma pod število, ki je določeno v »pravilih, bi ostali lahko prestopili v klub št. 11 v Bridgeportu. Klub št. 9, Power Point. Pojoča s. Snoy, da ta klub nima Zastopnika na tem zborovanju, kakor je bilo pojasnjeno že v pismu. V Tuškovi družini je bolezen. Sodrugi na Power Predlagano in sprejeto, da naj popoklne na pikniku dvigne številko 6-letna Mili Zaveršniik i*z Piney Forka. Volitve. Za tajnika-blagaj-nika soglasno izvoljen Joseph Snoy. On je tudi glavni organizator za to okrožje. V nadzornem odboru sta Fr. Matko in Joe Skof. Organizatorji po naselbinah: Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naii vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru m Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1727-1731 W. 21 tt St. Chicago, 111. NE RAVNO BOLAN AMPAK TUDI NIKAKOR NE ZDRAV Imate li vi take počutke? So li vaša čreva iz reda—«te li nezadovoljni, sitni, objedljivi in nervozni,—je vaš apetit slab —ali ste zaspani -popolrTne—in se ne morete rešiti počutkov utrujenosti, ki mrače vaš duh? Tisoče ljudi, ki so trpeli tako stanje je sedaj prostih tega, ker so pričeli jemati TRINERJEVO GRENKO VINO To izvrstno učinkujoče in zelo prijetno zdravilo očifiti čreva, povrne apetit in ¡»bistri duh. Veliko zdravnikov priporoča to. čemu? Pred kratkem je neki zdravnik pisal iz St. Louis, Mo.: "Imel sem izvrstne uspehe." To je vzrok. V vseh lekarnah, v malih ali velikih steklenicah, vrednosten kupon v vsakem zavoju. Držite se navodil: Eno veliko ilico trikrat na dan! Ako ga ne morete dobiti v vaši okolici, pišite na: Jo«. Triner Co., 1333 So. Ashland A ve., Ohicago, 111. kaj izrednega in povzdignejo ugled društva. Vsebina je v i>.črpku isledeča: Hči ugledne in premožne rodbine na Angleškem se iz ¡ljubezni poroči z revnim licem, ki se preseli v New York in jo vsled tega 44žlahta" zavrže. Umre v revščini ter zapusti nadarjeno in duhovito hčerko Peg ,katero vzgoji oče. Njen stric Kingsworth v Angliji se spomni pred svojo smrtjo svoje trdosrčnosti in hoče krivico popraviti s tem, da bi vzgojil siroto Peg. Pošlje po njo, toda Kingsworth umre prej, jpredno dospe nečakinja v Anglijo. Revna Peg je takorekoč dedinja ogromnega premoženja po svojem stricu, ako se hoče držati gotovih pogojev in vsled tega pride v hišo svoje ¡tete, ki jo prezira, se je sramu-| je. in muči. Istotako sta sovražna proti Peg sestrična Ethel in bratranec Alaric, ki je precej "vdarjen na možganih", dva delomrzneža, ki ju je pokva- Anton Zornik HERMINIE, PA. Trfvviaa • mešanim blafem. Pači in pralni stroji naša posebnost Tel. Herminie 2221. malo brezposelnostno podporo 3,300,000 nezaposljenih. Sodeč po sedanjih razmerah računajo, da bo samo v Nemčiji to zimo okrog šest milijonov nezaposljenih. Ni čudno, ako se navdušujejo za revolucijo, ker smatrajo, da slabše no more biti, pa naj vlada kdorkoli. John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O. »♦♦♦♦»♦•♦♦•«»♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦a NELJUBA RESNICA. Naselbine, ki nimajo socialističnega kluba, niso in ne morejo biti napredne ali aktivne v delavskem gibanju. PRIREDBE PODPOR-NIH IN DRUGIH DRUŠTEV Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Stree« Tei. Crawford 2212. 1:30 — 3:8C — 6:30 — 8:80 Dai); st Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 WAUKEGAN, ILL. — Predstava dram. tat SN1D. v nedeljo 26. okt. v Slov. nar. domu. JANUAR 1932. WAUKEGAN, ILL. — Angleška igra dram. odteka SND. v nedeljo 10. jan. v Slov. nar. domu. APRIL. WAUKEGAN, ILL. — Predstava dram. odteka SND. v nedeljo 10. aprila v Slov. nar. domu. Opomba: Cena objavam v tej rubriki ja $1.00 sa cel čas, to ja do datuma priredba. Vabimo Dodoorna in druga društva, da oglašajo svoja priredba v tej koloni, katera bo priob-čana v listu vsak teden. VINKO ARBANAS 1320 W. 18tk St., Ckkag*. M. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveše cvetlice sa plesa, svadbe, pogreba itd. i Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijska namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imata večjo »ejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Poiljite naročilo pravo-časno! SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Seje kluba št. 232 JSZ. ea vrša vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne ▼ dvorani društva "Domovina" na 14. cesti. Sodrugi, prihajajte redno na «e>o in pridobivajte klubu novih članov, da na ta način ustvarimo m oš no postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da se nam prl-družijo. Socialistična stranka ja v tej dešeli edina delavska stranka • konstruktivnim programom, s kate-kim si delavstvo lablso pribori boljšo bodočnost in končno oevoboditev is mezdne sušnosti. FENCL'S restavracija in kavarna 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. v Tal. Crawford 1382. Pristna In okusna d«wnača jedila. Cone smerna. Postreiba tešna. SHOD IN VESELICO _ — priredi — KLUB ŠT. 31 J. S. Z. v soboto 17. okt. v S. N. D. IMPERIAL, PA. Začetek ob pol 8. zvečer. Na programu s. Anna P. Krasna in drugi govorniki ter pevski zbor "Ilirija". Po programu ples in prosta zabava. Vabimo rojake ,v tej in bližnih naselbinah na obilen pooet. ^i' tn^imn^iltii^rjmTrfTTfrnmTnT^TTf- -m—tfr^i TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. T«|. Lawndale 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. V naši tiskarni se tiska "Proletarec". BORIS LAVRENJEV: ENAINTRIDESETI Ruski roman is državljanske vojne. Is ruščine prevedel za "Proletarca" Iv. Vuk (Nadaljevanje). Marjutka ga gleda nepremično. Naenkrat pa vpraša: — Gledam, gledajn in ne morem razumeti, kako je to, da imaš tako modre oči? V svojem življenju nisem nikdar videla takšnih oči. Tako globoko modre so, da bi se lahko v njih utonilo. * — Ne vem, — odgovori poročnik. — Rodil sem se z njimi. Mnogi so mi že govorili, da imajo moje oči nenavadno barvo. — Res je... 2e takrat, ko smo te ujeli, sem se vprašala: kakšne nenavadne oči ima? Tvoje oči so nevarne. — Komu? — Ženskam. Tvoje oči se zagrizejo v dušo! Razburjajo. — So razburile tudi tebe? Marjutka strese z glavo: — Hudič! Ne sprašuj! Lezi, grem po vodo. Vstane, vzame na videz ravnodušna kotel. Ko pa je prišla izza ribjih sten, se je obrnila vsa zadovoljna in rekla kakor prej: — Oh, ti moj modrooki bedaček! OSMO POGLAVJE, ki ne potrebuje nobene razjasnitve. Marčno solnce oznanja pomlad: Marčno solnce nad Aralskim morjem, nad njegovo žametasto modrino, sprva nežno ljubimka. Nato začne gristi z vročimi zobmi in kri krpi v žilah. Bil je tretji dan, ko je poročnik prvikrat po svoji bolezni zapustil kočo. Sedel je pred njo in se solnčil. Njegove oči so bile kakor na novo oživele in so ble-afiele kakor modrina morja. Marjutka je med tem prehodila ves otok. Proti večeru, ko je zahajalo solnce, se je vrnila vesela. — Slišiš, jutri se preseliva. — Kam? — Precej daleč od tod. Kakih osem vrst je oddaljeno. — Kaj je tam ? — Našla sem ribiško kočo. Naravnost grad! Suha in trdna. Celo stekla na oknih niso razbita. Peč je tam, nekoliko posode... prav po domače si urediva. In, kar je najvažnejše, ležišče na deskah. Tam nama ne bo trebalo več ležati na zemlji. Tja bi morala že precej oziroma takoj oditi. — Da, če bi za to vedela. — Da, to je škoda. Poleg tega sem še nekaj našla. Imenitna najdba. — Kaj takega? — Za pečjo so skrita živila. Nekaj riža in kakšnega pol puda moke. Nekoliko staro, vendar užitno. Najbrž so pozabili v jeseni odnesti, ko jih je zalotil vihar in so hiteli. Sedaj nama ni treba več skopariti... Drugo jutro sta se selila. Marjutka je šla naprej, obložena kakor kamela. Ni dovolila poročniku, da bi kaj nesel, niti najmanjše stvari. Vse si je naložila sama. — To ne gre! Zopet zboliš. Ne boj se! Bom že privlekla. Četudi sem suha, sem vendar močna. Proti poldnevu sta prišla do majhne koče. Očistila sta jo od snega in privezala s tečajev odtrgana vrata nazaj z vrvmi. Naložila sta polno peč s karpi, zakurila in se grela vesela in srečna. — Lepo! . . . Živiva kakor baroni! — Imeniten dečko si, Maša. Celo tvoje življenje ti bom hvaležen. Brez tebe bi ne vstal več. — Jasno, ko 3i pa tako raznežen. ' Obmolkne in menca roke, držeč jih nad plamenom. — Tako prijetno toplo ... Ali kaj bova počela? — Da, kaj bova počela? Čakala! — Na kaj ? — Na pomlad. Saj že ni več daleč. Sedaj smo sredi marca. Se dva tedna — potem bodo gotovo že prišli ribiči po shranjene ribe. Vzeli naju bodo gotovo s seboj. — Da, to bi bilo dobro. Ker drugače s slanimi ribami in zastarelo moko ne zdrživa dolgo. Dva tedna že vzdrživa, ali potem je konec, ribja kolera! — Odkod imaš ta izraz "ribja kolera"? — Iz Astrahana. Ribiči govore tako mesto kletvic. Ne kolnem rada ,a včasih me zgrabi jeza. Tedaj si s tem pomagam. Z nabijálnikom podreza v goreče ribe in vpraša: — Ti si takrat omenjal neko pravljico. O otoku — s Petkom. Mesto, da tako brezko-ristno sediva, pripoveduj mi jo. Strašno rada poslušam pravljice. Pri nas v vasi so prišle večkrat k moji teti ženske in pripeljale s seboj starko Sugniho. Sto let je bila stara, morda celo več. Spominjala se je celo Napoleona. Ko je pripovedovala pravljice sem vedno sedela v kotu in poslušala z odprtimi usti. Trepetala sem od strahu in vsa se bala, da ne preslišim kakšne besede. — O Robinzonu naj ti pripovedujem? Po- lovico sem že pozabil. Že dolgo je tega, kar sem Čital. — Le spomni se. Pripoveduj vse, česar se spomniš! — Dobro. Se bom potrudil. Poročnik je ¿a pri na pol oči in mislil. Marjutka je razprostrla usnjati jopič po deskah in sedla k peči v kot. — Pojdi, sedi sem! Tu v kotu je toplejše. Poročnik zleze v kot. Peč je bila razbeljena in je razširjala veselo vročino. — No, zakaj čakaš? Začni. Komaj čakam, tako sem radovedna. Tako ljubim pravljice. Poročnik se podpre s komolci in začne: V mestu Liverpolu je živel bogat mož. Imenoval se je Robinson Crusoe. — Kje je to mesto? — V Angliji... je živel bogat mož, imenoval se je Robinson Crusoe. — Stoj!... Bogat, praviš? Zakaj je vendar v vseh pravljicah vedno govor le o bogatih in carjih? Pravljic o ubogih ljudeh pač menda ni? — Ne vem — je odgovoril poročnik neodločno. — To vprašanje mi ni nikdar prišlo v glavo. — Bogati so pisali pravljice pač sami. To je natančno tako, kakor pri meni. Rada bi pisala pesmi, a nimam izobrazbe. Ali o ubogih ljudeh bi znala dobro napisati. No, nič ne de. Učila se bom, pa bom že pokazala kaj znam. — Da... Torej tisti Robinson Crusoe je .sklenil poiovfiti--okrog zemlje. Hotel je videti, kako ljudje žive. Zapustil je svoje rodno mesto na veliki jadrnici . . . Peč je prasketala. Počasi in pravilno kakor kaplje, so tekle besede poročnikove. Vedno bolj se je začel spominjati in je svojo povest okrašal z raznimi podrobnostmi. Marjuika je bila vsa prevzeta. Pri posebno napetih mestih je izražala svoje občutke z glasnimi vzkliki. Ko je poročnik opisal brodolom Robinso-nov, je zaničljivo zmajala z rameni in vprašala : — Vsi torej, razen njega, so se potopili? — Da, vsi. — Moral je biti to bedasti kapitan. Ali pa se je pred brodolomom do pijanega napil. Tega pač ne bom verjela, da bi dober kapitan tako meni nič tebi nič pustil, da bi se vse moštvo potopilo. Koliko brodolomov smo doživeli mi na Kaspiškem morju; nikdar pa nismo izgubili več kakor dva ali tri ljudi. Vedno smo ostale rešili. — Zakaj? Sjemjanij in Vjahirij sta tudi utonila? Torej si ti slab kapitan, ali pa si bna pri našem brodolomu pijana? Marjutka je prišla iz ravnotežja. — Sedaj si me pa pošteno zagrabil, ribja kolera! Nor pripoveduj dalje! Komaj se je pojavil Petek, mu je Marjutka zopet segla v besedo. / — Zato torej si me imel za Petka? Torej si bil ti sam tisti Robinson? Petek, pa, praviš, je bil črn? Zamorec? Videla sem jaz Zamorca Bil je v cirkusu v Astrahanu. Z volnenimi lasmi in nabuhlimi ustnicami! Prav grozna prikazen. Podili smo se za njim, vlačili ga za suknjin rob in kričali: "Na, snedi nekoliko svinjskega ušesa." Silno se je razjezil in nas je s kamenjem pognal! Ko je bil poročnik s svojo povestjo na mestu, ko je bil Robinson od morskih roparjev napaden, so se zasvetile Marjutkine oči. — Deset proti enemu? Sodrga, ribja kolera ! Poročnik je končal svojo povest. Marjutka je sedela sključena, naslonjena na njegovo ramo. Zaspano je mrmrala sama s seboj: — Oh, kako lepa je ta pravljica. Znaš jih gotovo mnogo? Od sedaj naprej boš povedal vsak dan eno. — Tako? Dopadejo se ti? — Zelo. Kar kurja polt me obliva. Tako si bova krajšala čas in bo hitreje tekel. Poročnik zdeha. — Hočeš i pat? — Ne . . . Oslabel sem vsled bolezni. — Oh, ti ubogi ubožček! Marjutka je dvignila roko in zopet, kakor med boleznijo, pobožala nežno lase poročniku. Začudeno so s6 uprle v njo njegove oči. Vžgale so v srcu Marjutke plamen. Prevzeta se je nagnila k njegovemu obrazu. Našla je njegove trepetajoče ustnice. Pritisnila it tesno in priprosto svoje raskave, suhe ustnice na njegove. (Dalje prihodnjič.) VOLILNA KAMPANJA V ANGLIJI in njenega županskega kandi-Jbolj cicersko društvo so "So-data. Hrvate in Slovence so sadje", pripadajoči k SNPJ., ambiciozni političarji organi- kajti člani žive večinoma v Ci-zirali v jugoslovanske "demo- ceru. Sunglare SNPJ. ima čla-kratske klube". En tak "klub" tie po vsem južnozapadnem de-Slovencev in Hrvatov je prire- lu Chicaga in okolice. Victor-Jil v dvorani SNPJ. pred zad- ians S$PZ. tudi prihajajo iz mimi ¿11 nAnskimi volitvami a- Chicaga, Cicera in Berwyna. njimi županskimi volitvami a prila t. 1. shod, in nad glavnim vhodom v poslopje SNPJ. s 27. Tovarna Western Electric, ceste so imeli velik napis "Glav- na meji Chicaga in Cicera, je ni stan demokratskega hedkvo- poslednje tedne odslovila več dra". Na shodu so slovenski, tisoč delavcev, med njimi pre-hrvatski in Češki govorniki ve- cej Slovencev. Ljudje ugibajo liko obljubovali, predvsem to in ono. Obetajo si boljše mestne službe, ako bo Čermak čase in pravijo, da bodo tovar-izvoljen. 'ne začele ljudi kmalu jemati Zdaj imajo dotični govorniki nazaj» četudi za manjšo plačo, in "jugoslovanski demokratski Brezposelnih rojakov imamo klubi" lepo priliko, da pojasni-' PreceJ» med nJimi take, ki so jo, koliko Slovencem so demo- že let0 in več brez zaslužka. kratje pomagali do služb, da ______________________ _ ne pridejo v "Hooverjev ho- .....................rrfffrr»nuii tel"? Ali so dotični, ki so u-u -pali dobiti delo v povračilo /a svojo agitacijo, že dobili nagrado? Priredbe klubov J. S. Z. In dragih soc. organizad] ! ^ffT**—————j ~ «ri ^ » L ^T VO,ltr * psriamont 27. oktobra, katar. " riV tak° nap#llh * Angliji i. «i bilo raza« * času Cr. .. ** bodočnoat V.lik. Britanija Msli angloški otoki • svojimi sradstvi ns moro jo pražiVljati skoro 40,000,000 ljudi. Ako s* njon. okonomska struktura sruii, prida katastrofa. ras«, sovada. ako bi ™t.lo „a m..tu sruiono družbo kmslu kaj boijiaga. kar p. , s~I.„jom položaju p« »votu ni pričakovati. Vslod zdru ionih nastopov moščanskih • Ismontov tor v.lod odrtranitvo MacDonalda in Snowdona is dolavsko stran-ks, nokatari pnoroku)ojo, da bo dolavska stranka ob prscoj mandatov, toda bo V bortioii zbornici radikalnojia kakor jo bila v pnsjinji. Tudi ako začasno o« I «bi, j« storila toliko, da »i no upa nobona jaka kapitalistična struja v AnfKji propagirati odpravo socialnih pridobitev, kstsrs jo pridobilo v toku dolgih lot dolavsko gibanj«. "Hoover Hotel** (Ta dopis je zakasnil radi poman-kanja prostora v prejšnjih številkah.) Cicero, 111. — Zadnjič so eni čikaški listi priobčili sliko stare ječe okraja Cook, katera je že leto dni prepuščena brezposelnim za stanovanja. Na vhodnih vratih so napravili s kre* do velik napis "Hoov«r Hotel". Lansko jesen so imeli tak "Hooverjev" hotel pod mostom na Michigan Ave. in Wacker Drive. "Daily News" poročajo, da se je čikaški župan demokrat Čermak zelo razhudil zaradi napisa "Hoover Hotel" na stari okrajni ječi. "Jaz smatram to za insult na našega predsed insult, nego je to tudi čin ne lojalnosti deželi. Po mojem mnenju taki ljudje negujejo izdajstva ter komunizem. Me sto Chicago ter dobrodelne družbe so pripravljene in pri volji prehranjevati gladne in prenočevati brezdomce, ako se zadrže vzorno in gentlemansko. \Za druge pa smo zgradili ječe." Tako citirajo Čermaka v "Daily News". V Proletarcu sem nedavno bral, da so ječe le za stavkarje, uporne in obupane brezposelne delavce ter za male zločince. Je res tako. s Februarja-marca to leto sem med Slovenci in Hrvati naletel na ljudi, ki so se zelo navdu- nika," je dejal župan. "Ne le » i a u* , iava,u-, _ J J F še vali za demokratsko stranko Res je, da "vrana vran! oči ne izkljnje" Čemu bančni zakoni protektirajo bolj bankirje in goljufive advokate ter manipulante, kakor pa interese ljudstva? Saj se zakoni vendar glase tako, kakor da so ljudstvu v prilog? Vzrok je, ker razpolagajo s postavami privatni interesi. Bankirji imajo v zakonodajah mogočen vpliv, ljudstvo skoro ni-kakega. Ako se prihodnje leto spametuje, se bo v zbornicah marsikaj spremenilo, pa tudi drugje. Nihče se ni toliko zadovoljeval z obljubami kakor ameriško ljudstvo. Naivneži mislijo, da je radikalen vsakdo, ki zabavlja kapitalistom. ZDAJ JE ČAS, da si nabavite CALIFORNIJSKO SOČNO GROZDJE RJZ je spet prišel v Prole-tarca. Novo federacijo je u- stanovil, katera ima, kakor sem IMI>rD1 A,OKTOBER* čul, tri člane, ki so plačali pol- £ j7z 17. no Članarino. RJZ je voditelj oktobra y Slov. S»ar. domu. Covor. in Kocjan organizator. Shaja- 'sím Anna P. Krasna, jo se pri Bergerju. Tudi svoje! MlLWAUKEE, WIS.—v soboSs seje imajo tam. Svet se re8 24- <*'®*>r» prodavanjs Ana« p. čudno vrti. Jaz sem mislil, da Kraaa** je pri Bergerju vse za demo-l . I!^BERT°N\ ~7 u.i0l,n - J7 / x , x oktobra p n rodi klub it. 132 J S Z. s kratsko stranko še okna, o če- .odolovanj.« konf.^nc J mur se je vsakdo lahko prepri- b.ro v prid Km^m. Vrla« •• bo čal, kdor je hodil mimo. Zdaj,1 v dvorani Sam. drvi. Domovina, ko do druge jeseni ne bo no-1 BRIDGEPORT. o.—Klub it. 11 jsz benih volitev, so pa za delav- ^ inmi. ^i**00 •,lroiim p**»1"" stvo. spominjam se, kako je IZZŽt? bil pokojni "Glas Svobode" in chicago, ill. - Dr—ka marsikateri drugi slovenski list stava Iduba it. i v »odsijo 25. «kts-za delavstvo takoj po volitvah, br® * dvorani čsps. ali v volilnih kampanjah je' sheboygan, wis. — prodava, prinašal reklamo v oglasih in A* p* ICra*n® * nosijo 25. okto-člankih za republikanske ali br*a*~#r * Fiud^ikovi dvorani, pa demokratske kandidate. I ^ m okt. ob 3. pop. govor »odru ž ios i Jana Frsdol v Slov. nar. domu na Si Tudi meni je 1. 1928 prišel y¿k^ v^T*' "ArP#aI -pred oči oglas, v katerem je bi-¡ barberton, o. — Zborovanjo lo ime RJZ, S priporočilom, da *®c. klubov in dniitav PramtB« maje Hoover najboljši človek za tic# v ■•¿•li® ®kt©bm ®b a. do» ameriško delavstvo. Vsakdo/ ÍTSam* drui- D®»®™», bo imel delo in poln lunč-boket,» ^^ so rekli. Hvalili SO ga, kako ob 8. ,.i bilo ,ako bi MacDonald in Snowden pustila vlado na cedilu v teh kritičnih dneh? Menda je stari Mac imel vendar Prav. Ako pride polom manj nepričakovano, ne bodo posledice tako strašne. Mestne volitve v Hamburgu so prinesle ponovno razočaranje zmernim elementom, posebno za socialdemokrate, kateri bodo morali temeljito spremeniti svojo taktiko ali pa s časoma izginiti s površja. To se sicer ne sliii prijetno, toda je resnično. Razmere same nas učijo in nam kažejo pota za času primerno bojno taktiko. Nekoč je pokojni veliki socialistični vodi-tel Bebel rekel v privatnem razgovoru, da kot voditelj stranke ne mara odgovarjati na vprašanje ,če je glasovnica pravo sredstvo za izvojevanje popolne zmage delavstva, ker to bo pokazal še le čas. Obenem pa je priporočal .delavstvu, da trdno vztraja pri takratni taktiki, katera je določala glasovnico kot najsupešnejše bojno sredstvo, poleg razširjenja razredne zavednosti. Takrat je bilo razširjeno prepričanje, da bo delavstvo v najbolj razvitih kapitalističnih državah prvo ki si bo priborilo popolno svobodo. Prišla pa je svetovna vojna, katero je napovedoval Bebel in je ustvarila nepričakovane raz-' daj bo naloga državne posta-mere. — Rusija, gospodarsko' vodaje, da skuša kaj storiti, najmanj razvita država je po-!U?da ke,r 80 delayci . ^etiui ait i ji , .... , glasovali za kapitalistične stala delavca republika med- franke, ne bo socialistična tem ko so druge, na vrhuncu «kupina, katero tvorijo resnični industrijskega razvoja stoječe za3l0pniki delavstva, v položa- države zapadle reakciji ali velikemu zastanku. Dogo/iki, ki se odigravajo tako bliskovito zadnje mesece, pa kažejo delavstvu nova pota, potrebo po novi radikalnejši taktiki, ako se hoče, obdržati na površju in si priboriti zmago. Kakor je bilo že poročano, so prošle dni zborovali v Ma-disonu zastopniki strokovno organiziranega delavstva, socia Matično stroilLo in L o rtiinliafnt! politika družabnega razumevanja. Kadar pa politika ščiti gotove plasti, razrede, in morda še celo privilegirane, to je enako razredna politika, kakor vsaka druga diktatura. ju doseči večje uspehe. Tudi šola za politične otroke. Spartalc. Gospodarstvo ii politika deževno vreme v kali forniji je ostrasllo kupce grozdja. črnega grozdja je vedno manj od kar se nadaljuj» sezona trgatve. Ve-llk.0.vii kot k«daj preje se ga je po En poj m in dva izraza. V navadnem življenju razločujemo pomotoma gos pod ar-ucio»oi»a, wcia- tfivo in politiko, čeprav je obo-listične stranke in kapitalistov, je skupaj ena sama celota. Poda najdejo pota za pomoč brez- Ijjtike ni mogoče misliti brez nnoolllim 7natnnn!lr! J >1... _____J___ .___ I • i Politika v današnjem času ni 1,k,V - —— pravzaprav ni« drugega, kakor JTJL 'l''1™^" « je p«- vidna odeja gospodarstva, jav- ,i ■ , "''"J'*"'' "videvajo, na kritika in ocenjevanje V in" ^^Z^T^ spodarskega delovanja držav v Franci so razložili okml «i; _____ . Mnn ___:*. " u*r<>K poselaim. Zastopniki delavstva so zahtevali in zagovarjali skrajšanje delovnega časa kot edino izdatno sredstvo in zahtevali s& zvišanje davka na velik^ premoženja. Kapitalistični zastopniki so vse to odklanjali in govorili samo o "charity" — o miloščini. Socialisti so naglašali, da .delavci nečejo miloščine, temveč delo, toda ostalo je pri starem. Se- gospodarstva in obratno tudi ne gospodarstva brez politike, razen če smatramo neumno demagogijo s tendenco prevare za politiko. Politika pomeni posebno vedo, po katere spoznanju in zakonih se naj urejujejo gospodarski, to je socialni družabni adnošaji. Ce stremi politika za tem ciljem splošnega, ne razrednega blagostanja, je politika zdrava, je spodarskega delovanja ali .družbe. Če te zunanje o-deje ni, se vrši proces gospodarstva za zaprtimi vrati, vršeč svoje čednosti in slabosti, kakor se mu zdi in kakor mu prija neglede na splošnost. S tem bi bilo kratko označeno bistvo politike, ki jo kot tako razumemo v javnem življenju. Prav nobene druge razlike ni. Žal pa, da se politika preredko izvaja v tem zmislu in da le prerada postane orožje političnih in gospodarskih unn x i • .---------oarog delili ' V°Z d° P«"- <**ijka v primeri s proAlim letom **mo 610 voz v t«m času. To je po- onega, ki so ga speljali na trg na doma ¿.h trukih. Kupci na vzhodu ne razumejo tuicajinje situacije, do- " IaP°mi»ijo, da je nad 60 odstotkov grozdja odpeljanega na trg. Na južni strani ob koncu Joaauin doline, kjer se nahajajo Mad,ra, t resno, Tulare, King in Kern okraji, Je nad polovico črnega grozdja že potrganega in prodano. Ravno tako je o tem resnic. ^ južno Kalifornijo, *Jer «o glavna sredica vinogradov kotv Lod,. V severnem delu obrež- it^?'"«*"™**** prvo rokovnjačev, ki pravijo, da je nL!V*jev' ki ^ne8e Politika^ demagogija in va- ittj^^l™ in ririlwwi..{: .-j . _ J *aw v pa pokaže tig na vzhodu kot je zadnjih par tednov, tedaj se lahko računa še na en nadaljni teden k večjem pa na d«wet dni pošiljanja grozdja nu trg v vzhodne države. Precej je seveda odvisno od vremena samega* Vsepovsod je trg z grozdjem sedaj v polnem' zamahu, torej hitite z nakupom vaše zaloge. Za domačo uporabo je postavno dovoljeno. SOORUGOM IN SIMPATIČARJEM S«j« kluba it. 27 JSZ. M „l* "»•k prvi p* beli v rn.—ou ob 7:30 "•¿•r. Zen.kega odaeka prvi torak v ••pt.mbru in novembra, <*rug.ce p« •kupaj s klubom v avgustu, oktobru h» decembri». , Ura uu. Mladinski angloiki od.ek petek isvvn prr«. g« o*> S. zvečer, tm 4 klubovih prodorih v S. N. D. Sodrugi in «odru-finjo, ag i ti raj to in pridobivajte novih članov in ¿lanic klub« Ur novih naročnikov na «emu glasilu Proletar-cu. V organizaciji in Uobvmsbi j« na-ia moč. ranje javnosti.—"D. P. Zanimiv del "Proletarca" to dopisi. Pristopit« v krog naiih dopisnikov tar sotrudnikov tudi vi. Agitirajte sa razširjenj« "Prolatarca". Cena plimi zmzana: u za gretje stanovanj NOVE NIZKE CENE TUDI ZA DRUGE POTREBE. Nov^ znižane cen« plinu so prišle ravno o pravem času, da dcAbe Čikažani priložnost uporaljati cenen plin za gretje svojih d orno v bodočo zimo. Te ugodnosti se lahko poslu-žite takoj brez kakih poeeb-nih stroškov ali kakih radikalnih sprememb v vašem sedanjem načinu za gretje stanovanj. Vsa sprememba ae lahko naredi v par urah. Za $5.00 na mesec (pdleg malih instalacijskih stroškov) lahko vzamete v najem plinsko peč, ki bo pri stojala vaši sedanji vodni, zračni ali parni ogrejevalni napravi. Naš zastopnik lahko da točen stroškov plinskega gretja. proračun Storite to takoj! Poslužite se jugoidnosti, ki vam jih nudi plinska kurjava po sedanjih nizkih cenah Izognite se nepotrebnega in staromodnega gretja vašega doma. Delo, ki ste ga imeli z njim odpade in imeli boste več od življenja. Počitek se vam bo podaljšal pol ure in vstali boste v t srp 1 i »ob i. VžiŽalice so edina drva, ki jih boste rabili. Thermostat bo držal enako količino toplote v hiši avtomatično skozi oelo zimo. Zaloga tega čistega in zanesljivega kuriva vam je na razpolag* kadar jo rabite, plačate pa jo kolikor ste jo porabili. Poskusite in videli boste kako malo vas bo stalo avtomatično plinsko gretje po sedanji ceni. Phone Wabash 6000 ( House tWmg Divis ion) ali pa pdiljite naslednji kupon. Začnite zimako sezono is čistom plinom. Nove znižane cene prično s 15. oktobrom. The Peoples Gas Light and Coke Company 122 S. Michigan Avo., Chicago, III. Go*t>od'j«: Rad bi vod«I več « načinu gretja mojega doma s plinom po vaifti novih znižanih cenah, razum« •«, da brez kakih obveznosti zame. 11 Prosim, pošljete informacij«. 11 Prosim, poiirjit« zastopnika da mi da proračun. Ime .................................... Naslov I (Samo za čikaike odjemalce plina) The Peoples Gas Light and Coke Company ,n P^nji teden konia izvicmSi 7"J.Slh PoiNJatev tu in Um. Srednji »kraji s svojimi vinogradi v okolici nTn i?,Gilro>»- <*vadno nikoli no dajo v,l,k„ W„jwa prid,.lku za nroir * in "" raiuna' d* >>„do pro,la], „voj, (rro2dj<. veiinoma doma v San Franccu, ki je v nepo,redni Prerokuje ,e Wo,ino deževno vre-,"•<■ PO v« Kaliforniji. Grozdje je do-«orelo y Vebuje ve.fko 8|ad m '"rstne kakovosti. Ce ae To broaden your know led ge of tKe Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. One year $2, half year $1, three months 75c. °L -U-S-* Oktober je mesec kooperative v SAK delavec bi moral biti ekonomsko NEODVISEN. To bo dosegel z zadružništvom.- Slovenski zaAruiniki v Clevol.ndu, Wauk«g«nu-North Chicagu in drugod imajo močn« kooperative. Slovenci In Hrvatje v Chicagu naj se jim pridružijo s tem, da bodo SVOJO POTREBŠČINE kupovali v Delavski Zadružni Prodajalni NA 2659 South Crawford Ave. Vprašajte za cene v tej delavski trgovini in videli boste, da vas naša zadruga lahko zadovolji z dobrim blagom po nizkih cenah. Zaloga živil vseh vrst Obiščite nas! Nasa prodajaln« j« pridružena Ligi Kooperativ v Z«d. driavah. WORKMEN'S CO-OPERATIVE MERCANTILE ASS N. Tel« f on Lawndale 3753. If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO the milwaukee leader The only English Socialist Daily in America 540 W.Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six month, $3.00—Three Month, 1.50 x ...............................I I ttt...........uuj' TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ unemployment and its remedies By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price -| 5c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price 1 ()c The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price-joc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price Qc Literature agents! Sand for th. quantity pric... SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, B. P. OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH Published W..UU .1 3039 W t«(K Si CHICAGO, ILL.. OCTOBER 15, 1931 T.I*fiW»».- Raclrw^l 2««4 VOL. XXVI. ANOTHER TAXLESS CITY The little city of Hawarden, Iowa, will not have to levy any taxes for city purposes in the future. Guess the reason. Yee, you are right—it owns iU public utilities and the surplus ear»i-ings from them go into the city treasury sml pay all the expenses without levy of taxes. The Des Moines Register tells the st»ry. It considered the news significant enough to aend a reporter to Hawarden by airplane to get it. The city owns its water plant and its electric plant, furnishing water, li^ht and power to the citizens without the intervention of any profit-taking private company. "Two services for the price of one," says The Register, "is what this city is offering its residents beginning April 1, 1932, when the same monthly check with which Hawarden residents pay for light, power and water furnished by their municipally owned power plant will also pay all taxes for operation of the city government." In six years the successful operation of the plant has paid off all o{ the indebtedness which was outstanding against it. Having no more debts to pay, the way is therefore opened for the use of the surplus funds for the elimination of taxes. "Thus", says Public Ownership, "another city joins the ever-growing list of taxless towns. This is the first one we have noted from the state of Iowa. A great many other municipalities, however, are on their way to this fortunate condition." A WORD ABOUT UNIONS Nothing can take the place of their own unions protecting certain of the worker's rights. Unions in America are weak. For this, there is no one single reason. But among the reasons we discover in all parts of the country is widespread distrust on the part of the workers themselves in the honesty, democracy and fairness of some of the unions. Some of this distrust is grossly exaggerated ai*d deliberately increased by the propaganda of bosses. But for some of it there is a basis. Many union constitutions are less democratic even than the constitution of the United States and give the officers more arbitrary power over members. $o> Cooperation was the plea of our Cook County Secretary in the discussion of the Socialist Press and Federations" at last Sundays Cook County "Membership Meeting". It was reported that the party is not given that attention that it should have. Some language papers do very little in building up the Socialist party and this meeting was primarily intended, to arouse the interest of the various federations to the need of better understanding the job of the patty. An agreement wag reached wheraby the various papers will be urged to send a regular representative to every County Central Committee meeting and to take active part in ail the undertakings of the party. However it is pitiful that those most wanted and * affected were not present. The Jugoslav Federation was commended for the support rendered. * * * The afternoon of the meeting wa* devoted to the various other reports. Clarence Senior gave a splendid account of the Vienna Congress and Dr. Green gave a detailed report on the financial situation for the past year. Our comrades were well pleased with the meeting and a general feeling prevailed that the Debs Memorial Meeting on October 20 and the Banquet on October 25 *hall be complete successes. • • • Senator Morrow died recently and the newspapers attribute thy» little story to him: "Two kind« of people make up this world: One kind does things. The other claims credit for doing them." We wonder whom Mr. Morrow had in mind when he expressed these words? That has been our general opinion all these yeaVs. We know that there is a building group and another that tears down the work of the others. We have that very thing in our own field. It would be a good lesson for those who want all the credit to take stock in this proverb. man on trial has had no respect for law but he is not the only one responsible. Somewhere, gomeone must have given Capone a start in this illegal game and that someone must have had political power to permit the operation of this illegal game. So you see we come right back to the government. First they let him get away with K then they want to take it away from him. We hope our readers see the connection ani the 1 nportance of electing honest officials to public offices. • • • Th * system ha« bred the Capone's, the Hothstein's. the Zuta\, and the like. They have given them the privilege to flourish, to obstruct the government, to .shame womanhood, to 1 rob and to steal. They art- going to have a difficult job to unravel this tangled affair. In fact it will never be untangled as long as the present system lasts. There is only one-solution to the entire gituation. Elect honest and efficient worker» to political posts and you wilhhave no privileged class neither the Capone* nor the Big Business thiefs. • • • The admission price has been reduced to 50 cents for the coming play of club No. 1 JSF. Thig depression has greatly affected our members and sympathizers and instead of asking for an increase in receipts we have been obliged to reduce the fees which means that we nfust get more people to the hall on Sunday October 25, to make un the difference. A three act drama will be staged. There will be other features including: dancing. A large , advance sale of tickets is necessaxyv Mr. Richard J. Zavertnik sends us an article in which he states, that he is not in the "dancing business". Neither are we. The editor emphasised that fact to our overanxious friend in the following letter: Sir:— Your article of October 4 cannot appear in Proletarec because of our traditional policy which does not allow the publishing of known un- t.uths. Your contention that there was a statement in Proletarec to the effect that you and Mr. Merger were going to divide the profit of the dance of Saturday October 3 at Berger'g place on a 50-50 basis, is a falsi hood. We eartily recommend, that in the future you get someone among your irien •« whom you could tiust to explain concisely any Slovene article which may be of interest to you from Proletarec. It was stated in our paper that Mr. Berger was arranging an entertainment for October 3, and that you were rendering your co-operation. If >uu did not have anything to do with it whatsoever, make a statement t j that effect and we will nublisn it. jOur contributor also stated tha- We beg to remind you that you forgot to state how many columns, upproximately at least, in what issues, and of what nature were those ads, and how much the Power Trust paid to Proletarec, so it could be called "the organ of the Power Trunt-Prole-tarec"? We can not understand what good your cause could achieve with such fanatical hate It is not our intention to aigue with anyone who is not open to re&on, much less with a man whose fighting mood drags him down to the lowest kind of savages. We harm no one nor do we besmirch anybody's character. A man without reproach cannot be besmirched or discredited no matter how hard one would try to do it. Therefore, your «statement in Prosveta "that our |Aiper is attacking you with misstatement of facts with the intent of besmirching your character" is in nowise related to the truth. Your attack on us in Prosveta of October 7 is the very thing you accuse us of doing, although the editors of Prosveta improved your contribution a great deal by eliminating most of the silly statements, --- ->"V "'«ll-'l ma . -----"O -"WW. oiu; BUaiClllL'IllS, there are enough Slovene youths 'comparing the copy of the original to fill both places the sa.ito evening, arllcle. »«nt us with the one ». e., the Pioneer Lodge Dance and Published in the SNPJ official organ also the affair held at Mr. Mergers; but the way this latter affair was' advertised it did nothing but harm In explaining the purpose of this letter let us state that we would prefer very much to deal w ith people the relations of the group.i involved. ^^ ar« reasonable, but as there are a.tiCie you Labor Age comes out with another attack upon the Socialist Party and the recent Congress at Vienna. If they had something to show for their work and for their efforts we would have to submit to them, but since they have nothing to show for their work and we cannot reconcile them to the cause of oure we cannot have any more faith in them'. We have said before that Labor Age could serve the Socialist cause and its leaders could be active members in the party where they could expound their theories and persuade and teach the members to see their point of view. But as long as they remain mere critics of a detrimental nature then we offer no hopes. • • • During the winder evenings we take to indoor activities. An extensive lecture tour has been arranged by the District Organization of the J. S. F. Educational Bureau and Anna P. Krasna of Park Hill, Pa., will visit the mid-western cities during the period of October 24 to Nov 6. She will begin in Milwaukee where the interest is keen and the desire to hear comrade Krasna predominates. The ladies have been among the front ranks in arranging this tour. From Milwaukee she will go to Sheboygan and (then back thru Springfield and LaSalle and conclude in Chicago. The writer has heard comrade Krasna several times. She has a pleasing tone, unsurpassed personality and fluent tongue. The mensage she will bring to our audiences will be interesting and constructive. Now you folks should see that you get to hear her. No doubt if this tour prove» successful others will be arranged later. Our people haven't learned the value of lectures yet Once they do, they will need no coaxing to attend. Until surh time our active workers must agitate to gather a big attendance for Comrade Krasna. • • • Wherever we look in the daily papers of Chicago nothing but Tapones trial is featured. Cepone lived and spent lavishly. He amassed a great fortune in the bootleg, vice, gambling and hijacking rackets. The government has grabbed him for failure to pay income taxes. This will prove to be an important case for if they can and they ought to convict Capone they will get the key man of all the rackets. Vast «urns of money are being spent by the government to produce the evidence, witnesses and testirrtony with which they hope to convict Capone. The The Reading Labor Advocate ha.» been greatly stimulated by the fusion of the two old parties and is now more than ever before an interesting paper to read. The Milwaukee Leader too, carries wonderful editor-! ials and socialist news. Th«y must be complimented on the spirit they possess and pas.* on to their readers. In j our slanderous state further: "In October 1st, 1931 L*ue of Proletarec, the paid mouthpiece of the i'ower T/ust, there was published a wilful misstatement of fact, that Brother Berger and myself, ran a dance Saturday, October 3, 1931 . . . and that Brother Berger and myself >hall divide the profit on a fifty-fifty basis which shall go into our pockets . . /'-----------—----------- There was no such statement about dividing the profit between Mr. Berger and you in Proletarec in that or in any other ktte. The correct translation of that little rcmai4i in | Proletarec of October 1st is as ! follows: "Whatever profit there would to state The Brute A traffic cop was bawling out one of the tigh-waisted boyg who was jay walking across Fifth ave. at Thirty-eighth st. The jay walker, angered, replied: "I'm going to report you to the commissioner. What is your number?" "Here is my number, Clarence; and 'do you want my name also?" "No," he falsettoed. "Just your number. I have a name for you." be in this 'Chicago Slovene strife' in dollars, it will go into private pocket." Your lie that Proletarec is a "paid mouthpiece of the Power Trust" is not only silly but also crazy. No healthy mind, acquainted with facts, would make such an irresponsible statement. In the same silly article of yours you continue falsely as follows: "We know that in the Proletarec, column after column of paid advertisement of power companies appeared .. . and not one iota of criticism of power interests also other kinds of creatures, therefore, that is not always possible. Mr. B. J. Zavertnik., if we can not consider you to be from the first group, it is entirely your fault, not ours. It is up to you, not to us, to change the atmosphere of animosity, because it was you who came out with insults and attacks against individuals and our movement it is you who is trying to intimidate those who are in tii*i4g4v*m*ftt with your personal policies. Those whom you hate and threaten in loud tone's can alio return the goods in kind, provided they would be capable of degrading themselves to such a lowrfvX which, we are proud ate, tney dre not. Because we are honest in our convictions and tactics, we would like our enemies to be likewise—honest. Those who cannot or don't want to be, are bound to face the public, unmasked, sooner or later through their own deeds and actions. Sincerely, Frank Zait*. J¡ Not a Holstein "Ain't that cow eot a lovelv coat, Ted?" "Yes. it's a Jersey." There now! And I thought it was its skin!" An Ounce «I IrevenMon is Woitu a Pound oS Cure FRAGMENTS Archaeologists keep finding dead civilizations. How strange that they never find any of the repudiated bonds. One Socialist ballot may not amount to much in the millions that are cast but aero* it is not written starvation in the midst of plenty. That inscription wil be found on Republican and Democratic ballots as millions have learned to their cost. * With the idea that labor is the basis of progress goes the truth that labor must be free. —Robert G. Ingersoll. * Science is more hopeful of perfecting poison gas than of curing cancer.—John Galsworthy. * There are the unemployed and the misemployed and both are fruits of the capitalist system of production. The unemployed are jobless because politicians in public office are misemployed in buttressing capitalism which in turn throws workers out of employment. Socialism will wipe out the unemployed and the misemployed.—The New Leader. With all the errors Socialists may commit, with all the temporary reverses that may fall to their lot, they are marching forward in the only forward movement in the world. All the forces of evolution are their allies and supporters, and their eyes are forever fixed upon the shining goal of emancipation — Eugene V. Debs. THIS COCK-EYED WORLD According to The Golden Age, the direct cost of the World War is estimated at $186,233,637,097, of which the United Sttatea bore one-sixth. The casuakies~of aD" belligerents, killed, wounded, and missing, numbered 36,499,886, of whom 1'a per cent were Americans. • • • Aan I a pacifist? Emphatically no! All I am advocating is that the prevailing order in which belligerent nations face each other in war be reversed, as for instance: First line: Munition makers, investment banker*, army contractors, diplomats .kings, statesmen, and politicians. Second line: Newspaper owners, history perverters, preparedness advocates, hate preachers, army chap-Qai ns, elderly gentlemen who bemoan the fact that they a*e too old to fight, and delousing department. Third line: General staff—generals, colonels, and miii,tary police. First reserve: Majors, captains, and first lieutenants. Second reserve: Second lieutenants, sergeants, corporals, privates, field kitchen entertainers, lady nurses, and barkeepers. • • • This new line-up might not prevent another war, buit even so, it would at least bring about a more just ai^d equitable distribution of casualties. —Adam Coaldigger. If the National Council of Defense and its county adjuncts are going to be resurrected "to deal with the present crisis" (unemployment), will the slogan again be, "Work or fight", or will it be, "Starve in peace, or we'll knock you d—block off?" —American Guardian. PUBLIC OWNERSHIP THE ONLY WAY OUT In spite of the organized propaganda against public ownership, in spite of misleading speeches against it which directors of the power trust are circulating among their stockholders, there isn't any way out for the railroads or the coal mines except public ownership and operation. Even some of the executive« of thewe sick industries are beginning to admit it. The danger is that they will try to sell out to the government at swollen prices! In a very short time our haid job wild not be to argue the necessity of pubhc ownership but to have a proper plan for it. We don't want the kind of public ownership which merely mean« that the government take« over only sick industries. What we want is the socialization of all key inOustries, emphatically including banking. —Norman Thomas. Reprinted from The Milwaukee Leadtr LEARNING A TRADE One of the most perplexing problems of the parent today is what kind of training to give his children to fit them for the struggle to secure a successful livelihood. Whatever way one turns he finds the road clogged with a surplus of labor and the competition is ruthessly intense. Parents make great sacrifices to send their children to schools to give them professional trainninf, only to find the way barred to employment when their training is finishel. The necessity for special training diminishes with the use of automatic machnery and education and skill obtained by study and expense is dispensed with entirely in sorrfe cases. Machinery has invaded many of the handicraft trades and chopped them so effectively that workmen are only fragments of craftsmen and semiskilled workers have displaced the former master workman. This new technical situation has destroyed the independence of the worker. Ownership of the machine has brought with it mastery of the operator. If the workers would recover and enjoy freedom they must obtain control over the facilities with which they work.—Minnesota Union Advocate. A