SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIK!
NO. 206.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 17th, 1929.
LETO XXXI.—'VOL. XXXI
Suhači ne želijo ostrejše postave
\
Washington, D. C., 16. decembra. — Suhači v kongresu so danes sami oredlagali, da se z novimi določbami glede kršilcev prohibicije ne postopa prehitro. V senatu je bil predložen predlog senatorja Sheppard-a, ki zahteva, da se kupci opojne pijače enako kaznujejo kot prodajalci. Toda na predlog suhaških senatorjev je bila vsa stvar preložena na poznejši čas. Suhači se najbrže bojijo, da bo vsa prohibicijska postava propadla, ako se kaj enakega sprejme v kongresu. Narodna organizacija suhačev, znana Pod imenom "Organization Supporting the 18th Amendment," je nasvetovala kongresu, da počaka z enako postavo. Kot vzrok navaja to, da komisija, katero je imenoval predsednik.Hoover, še ni gotova s poročilom, in da se sod-nije še niso jasno izjavile glede krivde kupcev opojne pijače. V resnici se pa suhači boje, kot izjavljajo poznavalci Položaja, da ne bi preveč razburili ameriških državljanov. -o-
Haitčani zahtevajo novega predsednika
Port Au Prince, 12. decl Nemiri, ki so z silo izbruh nili v tej nemirni republiki, so se potolažili. Ameriški poveljnik je izpustil iz zaporov 96 političnih hujskačev, s či-mur je mnogim ustregel. Tudi nadaljne čete ameriških roarinov ne bodo poslane v republiko. Kar zahtevajo domačini še, je, da bi se v najkrajšem času vršile narodne volitve za predsednika, in sicer pod nadzorstvom ameriškega vojaštva. Sedajni predsednik Borno je skrajno nepriljubljen, in zatrjuje se, da ako se vršijo nove volitve, da se bodo vse stranke v republiki pomirile.
Lepo božično darilo za Cleveland
Mestna vlada je dobila v sredo sporočilo iz Columbu-da mestu Clevelandu ne b° treba v prihodnjem letu Pečati prispevkov v državni zavarovalninski fond, kar pomeni, da je mesto Cleveland za $200.000 bogatejše, in te je pač lepo božično darilo za mesto. Ker je mesto to vsote Že dalo v proračun za prihodnje leto, in denarja ne bo treba plačati, pomeni to, da bo mesto imelo samo $165.000 Primanjkljaja v prihodnjem letu, ki se bo dal na ta ali drugi način pokriti.
v New Yorku gradijo vedno višje
New York City, 16. decembra. — Družba Fred French Operators je kupila zemljišče med 44. in 46. cesto na šesti aveniji v tem mestu, kjer je stalo prej Hippodrome zemljišče, za ceno $7.500.000. Na tem svetu bodo postavili ogromen nebotičnik, ki bo presegal vse d o s e d a j zgrajene kolose. Imel bo 83 nadstropij in se bo dvigal 1100 čevljev visoko v zrak. "Hiša" bo veljala 23 milijonov dolarjev.
"Trgovec" spoznan kot ropar in morilec
St. Joseph, Mo., 16. deer Policija je danes vdrla v privatni dom Fred Dane-ja, ki je bil poznan kot bogat trgovec iz Chicage. Na domu je dobila za $319.000 ukradenih bondov, poleg tega pa je dognala, da je Dane oni človek, na katerega glavo je razpisanih $10.000 nagrade, ker je Dane morilec in bančni ropar. Da je policija prišla na sled temu dozdevnemu "trgovcu" je vsega kriva mala avto nesreča. Dane je zadel s svojim avtomobilom v avto nekoga druzega. Mimo je privozil Charles Skelly, policist na motornem kolesu. Nastal je prepir, in Dane je ustrelil policista, ki je obležal mrtev na tleh. Dane se je nato s silo polastil druzega avtomobila in odpeljal. Policija je ugotovila licenčno številko avtomobila, ki ga je pustil Dane na mdstu in prišla tako na njegov dom, kjer je dobila ukradene bonde in cel arze-nal orožja, namreč tri strojne puške, 7 avtomatičnih revolverjev, enajst bomb, dina-mit in nitroglicerin. Nabojev na stotine. Dane je tekom avto vožnje pobegnil, in sedaj ga iščejo šerifi in policija v vseh mestih.
V senatu še vedno nasprotujejo vstopu k Zvezi narodov
Kontrola porodov vznemirja mestni klub
Preteklo soboto je imela znana Mrs. Sanger, zagovornica kontrole porodov, pred odličnim "City Club" v Clevelandu govor, v katerem je priporočal, da se zvezne postave tako spremenijo, da je mogoče javno dajati pojasnila glede kontrole porodov. Toda predsednik kluba ni hotel dati zadeve na glasovanje. Mrs., Sanger se je izjavila, da izmed 105,000,000 oseb Zed. državah jih je 85,000,000 od-rastlih, ki imajo mišljenje 15 let starega otroka, poleg tega je pa v Ameriki 15,000,000 idiotov, toda mnogi, med njimi celo Peter Witt, so temu oporekali.
Oklopne plošče za prohi-Bicijske agente
Chicago, 15. dec. Zvezni maršal v tem mestu, Lauben-heimer, je moral opremiti svoje pomožne maršale z maskami in oklopnimi ploščami, ko so izlivali v kanale vino, ki je bilo zaplenjeno. Več agentov je bilo ranjenih, ko so razbijali steklenice in izlivali pijačo v kanal. Eden izmed pomožnih maršalov je zgubil pol svojega nosa, katerega mu je odrezal oster kos stekla.
Nevesta, stara komaj 16 let, samomorilka
Erie, Pa., 16. decembra. — Miss Dorothy Ames, stara 16 let, ki se je poročila pred dvema mesecema, je danes izpila večjo količino karbolne kisline. Kot vzrok je v pismu navedla, da ji je dolgčas, ker ima njen mož tako delo, da ne more biti vedno doma. Njeno truplo so pripeljali k staršem v Hanibal, Mo.
* Bivši predsednik Coolidge še sedaj ni našel primernega dela za sebe.
Heflin je vržen iz demokrat, stranke
Montgomery, Ala., 16. dec. Eksekutivni odbor demokratične stranke za državo Ala-bamo, se je sestal in bo kaznoval gotove demokrate v državi, ki so tekom zadnje predsedniške kampanje se izneverili stranki in delovali na mesto za demokratičnega kandidata Smitha, za republikanca Hooverja. Kazen ob-| stoji v tem, da bodo vrženi i? demokratične stranke, in da ne bodo dobili več podpore od stranke, ako zopet nastopijo kot kandidati. Med drugimi, ki so izdali stranko, je tudi zvezni senator Thomas Heflin, poznan demokrat, ki je lansko leto silno deloval proti demokratu Smithu in povsod govoril za Hooverja kot republikanca. Povzročil je, da je Hoover dobil več kot 70.000 glasov v Alabami od demokratov. Heflin bo vržen iz stranke.
12 telovadnih društev priredilo olimpijske vežbe v mestni dvorani
V	nedeljo zvečer se je zbralo v avditoriju mestne dvora-n e kakih 1000 slovenskih, čeških, nemških, švicarskih in poljskih telovadcev, zastopajoč dvanajst telovadnih društev, ki pripadajo petim raž-ličnim narodnostim. Telovadili so mladi in stari. Fantiči stari 4 leta in moški, stari 50 l^t. Tekom treh ur so proizvajali razne plese, vežbe, korakanja in druge športne vaje v veliko radost in zanimanje navzočih. Športne vaje so se pričele, ko so vsi telovadci vkorakali v dvorano, na čelu vsem člani Slovenskega Sokola. Kot poroča angleško časopisje, so zlasti ugajali člani Slovenskega Sokola s svojimi jako preciznimi vežbami.
Starši prijeti.
V	okrajnih zaporih v Clevelandu se nahajajo starši 11 letnega Frank Cimino. Starši so obdolženi, da so krivi, da je njih sin ustrelil 6 letnega Robert Dodaro, ki je na posledicah strela par dni pozneje umrl. Starši so baje svojemu sinu pustili, da se je igral z nabasanim revolverjem.
Novi uradniki.
Dr. Presv. Srca Jezusovega je izvolilo sledeče uradnike ža 1930: preds. John Lev-stek, podpreds. Jernej Krašo-vec, prvi tajnik John Pirnat, 1234 E. 61 st St. blagajnik John Martinčič, fin. tajnik Leo Novak. Nadzorniki: A. Zaje, A. Tekavc in Fr. Grebene.
Skrajno komično igro "Davek na samce" vprizori Orel na božični dan
"Orel" priredi na božični večer v dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. skrajno komično igro z naslovom: "Davek na samce." Na nepopisno smešen način slika igra prizadevanje dveh nad 30 let starih devic, kako si,prizadevati, da bi prišli do ženinov. Smola pa je, da je ena, "Jera," precej gluha, tako da niti fanta ne more slišati, ki ji poje ljubezen, druga pa, "Neža," ima pa tako strahovito golšo na vratu, da fant niti blizu ne more, da bi jo poljubil. In ra-ditega nastanejo pomote, za-pletki, komični prizori, da se morate smejati na ves glas, četudi bi bili iz kamna. Igra ima tri dejanja, in društvo "Orel" je izbralo svoje najboljše moči, ki bodo igrale. Pred igro in med dejanji svi-ra tamburaški zbor "Orla'r pod vodstvom Mr. Kushlana. Vstopnina je $1.00, 75c in 50c in se vstopnice dobijo od srede naprej lahko v slaščičarni Mrs. Kushlan. Občinstvo od blizu in daleč je prijazno vabljeno.
Uradnice dr. sv. Ane.
Društvo sv. Ane št. 4 S. D. Z. je izvolilo sledeče uradnice za 1930: predsednica Julija B r e z o v a r, podpredsed. Rose L. Eršte ml., tajnica Mary Bradač, zapisnikarica Ge-novefa Supan, b 1 a g a j n ica Mary Pristov. Nadzornice: Ana Erbežnik, Mary Skul. Rose L. Eršte. Zdravniki dr. J. M. Seliškar, M. Oman, L. Perme.
Važno naznanilo Članom in članicam društev glede plačil
Člani in članice sledečih društev, ki pobirajo asesment v S. N. Domu naj vzamejo na znanje, da se bo pobiral asesment za mesec december dne 23. decembra in to radi bo-žičnih praznikov. Sledeča društva bodo pobirala asesment na omenjeni dan: Car-niola Hive, št. 493 T. M., Car-niola Tent št. 1288 T. M., Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z., Glas Clev. Delavcev št. 9 S. D. Z., Lipa št. 129 S. N. P. J., Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Z., Naprej št. 5 S. N. P. J, Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z., Ribnica št. 12 S. D. Z., Slovan št. 3 S. D. Z., Slovenec št. 1 S. D. Z., Svob. Slovenke št. 2 S. D. Z., sv. Ana št. 4 S. D. Z., Sv. Janeza Krst. št. 37 J. S. K. J, St. Clair Grove št. 98 W. of W., Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J., France Prešern št. 17 S. D. Z. Prosi se vas, da si zapomnite, da ne boste potem nadlegovali društvene tajnike na njih domu. — Tajnik S. N. Doma.
Peter Witt.
Preteklo soboto, kot je po-ročano na drugem mestu, je imela znana zagovornica kontrole porodov, Mrs. Sanger, govor v City klubu. Izjavila je, da je v Ameriki 45,000,000 idiotov, ali po domače: ljudi, ki so nekoliko ali oa precej "udarjeni." Petru Wittu, ki je bil navzoč, to ni šlo v glavo, pa je vprašal, če je teh 45,000,000 iditov pri zadnjih predsedniških volitvah glaso' valo za — Hooverja?
Listnica uredništva.
J. K., Cleveland. Obrnite se na "Domestic Relation Court" v starem sodnem poslopju. Uredništvo se ne more vtikati v privatne zadeve družin, in če potrebujete postavnega nasveta, s^ obrnite na odvetnika. — A". P. Da se je slovenski radio program omogočil v Clevelandu, so denarno prispevali sledeči-North American Trust Co., Ameriška Domovina, Frank Černe, John L. Mihelich Co. A. Grdina & Sons, Grdina Hardware, Leo Lušin, prodajalec Durant avtomobilov in Krist Mandel v Collinwoodu Drzen rop.
V	nedeljo zvečer so trije roparji prišli v,Venice restav-rant, 2092 E. 100th St. in prisilili 15 navzočih gostov kot tudi lastnika in strežaje, da so jim izročili vso gotovino Odnesli so $450.00.
Uradnice ženske Zveze.
Podružnica št. 32 S. Ž. Z. v Euclid, O. je izvolilo sledeče uradnice: preds. Jennie Pink, podpreds. Mary Vidmar, tajnica Mary Stušek, 1066 E. 222nd St. blagajnica Mary Petek, zapisnikarica Jennie Intihar. Nadzornice: Mary Novak, Mary Gombač in Terezija Zdešar.
$500.000 za univerzo.
V	vseh katoliških cerkvah elevelandske škofije so župniki čitali v nedeljo pismo škofa Schrembsa, v katerem prosi škof, da bi katoličani škofije prispevali $500.000 za gradbeni fond Carroll katoliške univerze. Slednja bo veljala $2.500.000. Mnogo Slo-
! vencev se izobrazuje na tej univerzi.
Državljanska šola.
Zadnji pouk v tem terminu državljanske šole se vrši v če-! trtek, 19. decembra. Potem j se pouk ne vrši do 3. januarja, ko se odpre nov razred.
Vreme.
Calvin Coolidge išče delo. Mogoče bi šel oznanjat slo-| venski radio program. Delo je zastonj.
* Grof Karolyi, madžarski agitator, pride v Ameriko 14 januarja.
Potter oproščen in je zopet pred sodbo
Prva obravnava proti coun-cilmanu Potterju in njegovemu prijatelju Bun -\viL'ZU, se je nepričakovano na nenavaden način končala. Potter in Bunowitz sta bila oba obtožena istega zločina, namreč, da sta skrivala zločinca pred postavo. Proti obema se nastopale ene in iste priče, toda porotniki so po skoro 40 urnem posvetovanju prišli do sklepa, da je Bunowitz kriv, Potter pa nedolžen. Med porotniki je bilo 8 žensk in štirje rr.ošk«'. Bunowitz je sedaj lahko obsojen v zapor od 1 do 7 let. Njegov zagovornik je izjavil, da se bo pritožil na apelatno sodnijo. Medtem se je pa v pondeljek začela druga ob-ravnava proti Potterju in mestnemu elerku Thomasu. Oba sta obtožena, da sta se okoristila z mestnim denarjem pri prodaji Coit-St. Clair zemljišča, kjer je nekdo zaslužil $33.000.
-o-—
Štiri ženske obsojene na vislice
Budimpešta, 15. dec. 66 let stara Juliana Lipka, je bila včeraj obsojena v smrt na ve-šalih, ker je zastrupila svojo teto, svojega svaka in polbrata. Kot vzrok umora je bila želja stare ženske, da bi podedovala njih posestvo. Roza Holyba, 44 let stara, in Marija Koteles, stara 54 let, ki ste bili obe spoznani krivim, da ste umorili svoje soproge, ste bili enako obsojeni v smrt na vešalih. 71 letna Lidija Sebestes, ki je umorila svojega soproga, je bila obsojena v dosmrtno ječo. Sodna obravnava se je vršila v Szol-noku, na Ogrskem. Obenem se vršijo enake obravnave po ostali Ogrski. Vsega skupaj se nahaja 51 starih in mladih žensk pred sodnijo, vse ob-dolžene, da so morile svoje soproge ali svoje bližnje sorodnike, da bi se polastile njih posestev in premoženja. Iz pričevanja na sodniji se je dognalo, da so bili umori tako strašni, da se bere povest o njih kot zgodba iz najbolj temnih časov človeštva.
Zrakoplovci iz Španske
proti južni Ameriki
Seville, Španska, 16. decembra. — Major T a d d e o Borges in poročnik Challe? sta se danes vkrcala na zrakoplov v namenu, da poletita v Montevideo, Južna Amerika, ne da bi spotoma kje pristala. Njiju stroj proizvaja 450 konjskih sil in nosi s seboj 1400 galon gasolina.
Munšajn je dobro sredstvo zoper ščurke
Akron, Ohio, 16. decembra. — Policijski kapitan Frank Diesz je iznašel novo sredstvo zoper ščurke v hišah. V votline in šranje po stenah sob, kjer se pasejo hišni ščurki, je treba naliti nekoliko munšaj-na, in ščurki kmalu prilezejo na dan, pijani kot tuke, ter kmalu nato poginejo.
* Dangki zlatarji so praznovali v nedeljo 500-letnico obstanka svoje zveze.
O Jutri je kvaterna sreda.
< i
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
..$5.601 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko, celo leto____
Ea Ameriko, pol leta----$3.001 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50
Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatre naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 0638.__
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
83
No. 206. Tue. Dec. 17th, 1929.
Kaj in kje bomo kupili.
V	časopisju vidte te dneve privlačne oglase trgovin glede nakupovanja za Božič. Sezona je tu, ko vsaka družina, vsak posameznik kaj potrebuje ob Božiču.
Nekaj let se je že razpasla navada, da naši ljudje hodijo v mesto, kjer kupujejo svoje potrebščine. In več vzrokov je, zlasti danes, da bi morali to opustiti. Mogoče je, da pred več leti naše slovenske trgovine niso bile tako opremljene kot so danes, in so naši ljudje iskali tega ali onega v mestu. Danes ne obstoji več tak položaj.
Oni, ki pohajajo v mesto, v tuje trgovine, vam bodo povedali, kako silovit drenj prevladuje v teh trgovinah. Človek ne more zbranega duha in v miru kupovati, ker vas pre-privajo in suvajo okoli kot v blaznici.
Pri tem se pa v mnogih slučajih pripeti, da ste okrade-ni. Oh, yes, policija ima vsak dan do sto slučajev, ko se odjemalci pritožijo, da so bili v splošnem drenju okradeni. Tako okradenim se je seveda izplačalo iti v mesto nakupo-vat.
Poleg tega računajte čas, ki ga zapravite z vožnjo tja in nazaj, računajte, da gre vaš slovenski denar absolutno tujcem v roke, da tvrdke v mestu nikdar ne oglašujejo v slovenskem listu, da dobiček teh tvrdk ne pride nikdar več nazaj, da bi splošni naselbini storil kaj dobrega.
V	Clevelandu imamo Slovenci in Hrvati nad 500 dobrih trgovin vsake vrste. Vsaka slovenska in hrvatska trgovina je absolutno vredna vaše podpore, vašega obiska. Danes nimamo več malih, slabotnih trgovskih prostorov v Clevelandu, pač pa imamo trgovine, ki se kosajo lahko z najboljšimi v mestu.
In te trgovine so založene z blagom ravno tako ali boljšim kot ga dobite v katerikoli največji trgovini v mestu. To blago se prodaja danes po cenah, katerih ne morete dobiti v mestu, poleg tega, da vam blago proda odgovoren trgovec, vaš rojak in brat, ki vam bo gotovo ustregel pozneje, ako niste bili s to ali ono stvarjo zadovoljni.
V	teh slovenskih trgovinah ne boste dobili tatov, že parjev in uzmovičev, ne bo se vam treba drenjati okolij da vam teče pot izpod čela, ne boste govorili in posloyali s tujci, pač pa z domačimi ljudmi, ki poznajo vaše potrebe.
Tim več boste kupovali pri naših trgovcih, tem več Slovencev in Slovenk bo zaposljenih v naših trgovinah, tem bolj bo rastla naselbina, tem manj brezposelnosti bomo imeli. Trgovci ngši, ki so vedno ob vsaki priliki pomagali vsem narodnim podjetjem, zavodom, društvom in drugim, bodo dobili toliko več poguma in zmožnosti, da vse to še v bolj obilni meri delajo tudi v bodoče.
Kupujte stvari v tujih trgovinah v mestu, kadar ste absolutno prepričani, da enakih predmetov ne dobite pri slovenskem trgovcu. To so le izjemni slučaji, ker danes so slovenske trgovine že toliko napredovale, da vam v skoro vsakem slučaju lahko dobro postrežejo.
Le dober teden je še do Božiča. iKar bi rojakom in ro jakinjam na tem mestu še priporočali je to, da naj nikar ne odlašajo do zadnjega trenutka z nakupom potrebnih predmetov.
Nihče se rad ne drenja, poleg tega so pa tudi trgovci zadnji trenutek izmučeni in vam ne morejo tako točno po-streči kot bi sicer radi. Ako je velik drenj v trgovini, nima nihče prilike biti točno postrežen, prilike, da si izbere po ljubi volji, kar bi rad.
Ta teden imate še dovolj prilike, da si izberete, kar želite. In kar želite, to gotovo dobite pri svojih slovenskih trgovcih, ki so tu, da vam z-veseljem in pošteno postrežejo v vsem, kar zahtevate od njih.
Cleveland, Ohio. — Je že
kakih sedem ali osem let, odkar imamo radio doma. To je bil eden prvih radiev, ki smo jih dobili v Clevelandu. Imel je slušala ki se jih je dele na ušesa, če se je hotelo kaj slišati. Naredil ga je bil naš Ralph, ki je priznan elektri-kar. To je bilo nekaj čudovitega, nekaj izvanrednega.
Takrat, v začetku razvoja radia, sem jaz omenil svoji družini, da če po zraku prenašajo valove, petje in drugo kar se prenaša od radio postaje v naše domove, zakaj bi se i od tam ne prenašalo tudi sli- j ke.
In danes že imajo po neka- j terih mestih Zedinjenih dr-, žav television postaje, ki raz- i pošiljajo slike. Ena takih po-j staj je v Pittsburghu, Pa. ki je najbližja Clevelandu. I Kaj je vzrok, da take postaje |
nimajo tudi v Clevelandu, mi ni znano. In kje je še tisti čas, ki je bil prerokovan, da bo brat brata videl, če bosta govorila po telefonu, pa najsi je eden prav na drugem koncu sveta?
Takoj v začetku razvoja radia je bil čas za Slovence, da bi si bili postavili svojo lastno oddajno postajo. Zdaj je to že prepozno, ker je že drugih preveč. Zdaj se moramo zadovoljiti s tisto kratko urico slovenskega radio programa, ki tako hitro mine.
Zelo veselo sem bil iznena-den, ko sem bral v Ameriški Domovini vest, da se bo sli> šal 1. decembra slovenski radio program. Ne morem povedati, kako dolgi so bili tisti dnevi proti koncu novembra Najbolj počasi pa so nam tekle ure tisto nedeljo do 2. ure opoldne. No, pa tudi to je
prišlo.
Pri nas se je zbrala polna soba poslušalcev. Vsi so bili s programom zelo zadovoljni, ravno tako tudi drugo nede Ijo.
Po našem mnenju je pravilno, da Se v takem programu pove in razjasni nekaj tudi v angleškem jeziku. To pa radi nekaterih slovenskih otrok, ki ne znajo dobro slovenskega jezika. Dobro je tudi, da se zapoje kaka angleška pesem, da se tako našo mladino bolj drži v stiku s slovenskim narodom. Bolj z zanimanjem bodo poslušali slovenske pesmi, če se jim da vmes tudi nekaj, kar imajo radi.
Naša želja je nadalje, da bi se -dalo na program: Kake poskočne na harmoniko, kvartete, moški in ženski zbor, du-ete. Slišali bi radi 9-letnega fantka, sina Frank Gorsche-ta, da bi zapel solo, kateri ima jako lep glas. Slišali bi radi slovenske ali hrvatske tambu-raše, kak slovenski orkester in pa da se pove kako za smeh.
Če se sliši po radio kake motenje in šumenje, ni vselej tega radio kriv, ampak radio oddajna postaja, kjer jim gre večkrat kaj narobe. Radio aparati so danes vsi prvovrstni.
Apelirali naj bi na slovenske radio poslušalce, da bi prispevali v radio klub, da bi se obdržalo tisto uro slovenskega programa skozi vse leto. Če bi bilo dovolj denarja, ki se lahko kupilo tudi tisto radio oddajno postajo, če bi bila cena ugodna. Slovenci lahko narede vse, kar hočejo.
Hvala in čast vsem tistim, ki so nam omogočili ta slovenski radio program.
Če bi mogli dobiti še kako nadaljno uro slovenskega radio programa, bi bilo to dobro tudi v nedeljo dopoldne.
V kratkem vam bom poslal eno jako smešno, samo potrpljenje imejte.
Pozdrav!
Kari Lenardič.
več, ki želimo slišati Slovence in Slovenke iz Clevelan-da na radio.
Želimo vam mnogo uspeha in se vam lepo zahvaljujemo za vaš trud. Pozdrav!
Paul Stimac.
Newburg, O. — Pošiljam najlepše čestitke Mrs. Agnes Žagar in Mrs. Mary Mauer za lepo petje na radio programu zadnjo nedeljo. Želim, da se zopet kmalu oglasiti
F. Penko,
10102 Reno Ave.
Cleveland, O. — Slovenski radio program je bil zelo lep zadnjo nedeljo. Posebno so se lepo slišale harmonike. Samo vaš orkester mora pokazati več "pepa." Rada bi slišala, če bi zapel moški zbor Zrimski Frankopan, kot ga je pel včasi Triglav. Komaj čakam zopet prihodnje nedelje.
Vas pozdravljam,
Mi's. W. O. Staley, 1120 Lakeview Rd.
Brewster, O. — Cenjeni gospodje! Slovenski radio program, ki ste ga poslali če7 WJAY v nedeljo 8. decembra, se nam je tukaj zelo dopadel Dekleta so se dobro postavile, samo če bi bilo nekaj fantov vmes, oziroma moških glasov, potem bi bilo še bolje. Naj bolj se nam je pa dopadla harmonika in banjo. Upam, da jih bomo še slišali.
Zbralo se nas je več skupaj, da smo poslušali, kaj znajo Slovenci v Ameriki in vsem se je program zelq dopadel.
Mi, tukaj v Brewster-ju bi priporočali, da bi bilo vse v slovenskem jeziku. Angleščino slišimo itak vsak dan. Sledeči smo poslušali slovenski radio program: Paul Stimac, J. Balich, J. Samsa, Mrs. J Samsa, Mrs. P. Stimac, Mrs. J. Balcih, M. Strah, in družina Arko.
Težko že pričakujemo prihodnje nedelje. Kakor se sli ši, se nas bo zbralo še veliko
Velika kampanja
Zopet bomo v kratkem zaključili in odtrgali z našega življenja eno leto. Kot bi mignil, pa se obrne 12 mesecev okrog. Vse prehitro nam minevajo dnevi, vse prehitro drvi čas mimo nas . . .
Navadno se ob koncu leta vprašamo, koliko smo pridobili v pretečenem letu v premoženju, kakšno je bilo naše zdravje, kakšen je bil naš zaslužek itd. Potem pa navadno delamo načrte za drugo leto: To bo drugače, to mora biti tako, ono tako! Če bomo zdravi, če se bo delalo, bom drugo leto prihranil več, kakor prošlo leto — tako računamo.
Včasih nam tak račun unese, največkrat pa ne.
Vsaka organizacija, vsako društvo, vsako gospodarsko podjetje napravi bilanco za preteklo leto, da vidi, kje je napredovalo, kje nazadovalo. Na podlagi te bilance, se potem napravijo načrti za drugo poslovno leto.
Tudi naša slovenska North American banka je s 1. decembrom napravila bilanco in ta bilanca je pokazala silen napredek. Skoro za en milijon dolarjev je napredovala v tekočem letu v primeri z lanskim poslovanjem. To kaže, da se je narod oprijel tega slovenskega denarnega zavoda, da zaupa svoji banki.
Pa kakor vsako leto o božičnem času, tako bo North American Trust banka napravila tudi letos veliko kampanjo za nove vloge. Kampanja se je pričela 16. decembra in se konča 11. januarja 1930.
Enaka kampanja lansko leto je prinesla banki čez $300. 000.00 novih vlog, kar "je ogromna svota. To pa znači, da se še dobe rojaki, ki so sicer zavedni, dobri ljudje, toda imajo svoj denar shranjen že od nekdaj po drugih denarnih zavodih, ne zato, da ne zaupajo slovenski banki, ampak ker se jim ne zljubi prenašati svojega denarja iz ene banke v drugo.
Te rojake je treba sedaj v času kampanje obiskati, jim prijazno povedati, da je naša slovenska North American Trust banka ravno tako dobra in ravno tako varna, kot je vsaka ameriška banka. Toda treba jim je tudi povedati, da imajo ljudje, ki hranijo svoj denar na domači, slovenski banki, eno prednost in ta je: da se uraduje na naši banki v slovenskem jeziku, in da poznate osebno vse direktor je banke, ki so vaši rojaki, ki žive med vami, o katerih ve-, ste, da so dobri gospodarji zase, in če so dobri gospodarji zase, da bodo tudi dobri gos podarji za vaš denar.
To so prednosti, ki jih nc dobite pri drugih bankah.
North American Trust banka se bliža sedaj že šestemu milijonu svojega premoženja. In reči se mora, da je ta denar 99 odstotkov samo slovenski in hrvatski denar. To pome ni, da je naša banka solidna, zanesljiva, varna banka, ki rapidno raste le vsled svojega dobrega gospodarstva.
In kdo bi ne zaupal svojih prihrankov taki banki?
Veliko je še slovenskega in hrvatskega denarja po drugih bankah. In ta denar bo treba polagoma prenesti v domač denarni zavod.
Dobra beseda, dobro mesto najde, pravijo. In možje, ki so se vrgli v kampanjo za banko, so gotovo prijazni, pripravljeni odgovoriti na vsa morebitna vprašanja, raztol-
mačiti to, raztolmačiti ono. Sprejmite jih prijazno, saj ne delajo zase, ampak za povzdi-go slovenskega podjetja, ki dela čast vsem Slovencem in Hrvatom V naši novi domovini.
O tej kampanji boste sedaj, v teku iste, še več slišali, zato se že sedaj pripravite na to.
James Debevec.
VESTI IZ DOMOVINE
Kmalu bomo kurili domač petrolej. Na planini Majevi-ci v Bosni vrtajo v zemljo. 1000 m globoko so šli in upajo na zaloge petroleja, ki bodo zadostovale za vso potrebo v naši državi. Pri vrtanju v zemljo so naleteli tudi na plasti izvrstnega črnega premoga. — Naša država izda letno velikanske vsote v inozemstvo za nafto in njene proizvode: petrolej, parafin, bencin itd. Če se bodo petrolej-ski vrelci v Bosni izplačali, bi ves ta denar ostal doma, povrhu tega pa bi mnogo naših ljudi našlo pri proizvajanju nafte ter po dotičnih čistilnicah dober zaslužek.
Meteor med svati. V srbskem mestu Zaječaru so obhajali .ženitnino. Svatovski sprevod je ravno krenil v cerkev, kar prižvižga nekaj izpod neba in trešči na voz med svate. Bil je namreč meteo; (nebni kamen), ki je imel ka kih 40 cm v premeru. Dve ženski sta bili močno ranjeni.
Slovensko d r u š t vo "Triglav" v Belgradu. V Belgra du živeči Slovenci so sklenili ustanoviti svoj "Slovenski klub." Uprava mesta Belgra-da pa jim pravil ni potrdila, na kar so spremenili ime društva v "iKlub Triglav." Po tej spremembi so bila pravila potrjena.
Na begu ustreljen dezerter Sredi glavnega trga bosanskega mesta Bjeline je bil t dni vpričo številnih meščanov in kmetov ubit vojaški begunec Milan Lukič iz vasi PilL-ce v Sremu. Po vsej poti od vojaškega tabora pa do železniške postaje so gledali ljudje čuden prizor. Majhen vojak je gnal pred seboj velikega vojaka v slabi in ponošeni uniformi. Prvi vojak, droban in majcen, doma iz Južne Srbije, je pod težo puške in ba joneta neprestano prosil velikega in dobro razvitega vojaka, naj gre mirno in naj mu ne zbeži. Drugi vojak je šel hitro, kolikor je le mogel, samo, da bi bil korak dalj od svojega čuvaja. Sredi trga je veliki vojak, hoteč izrabiti splošno .zmedo na trgu, skočil in se pognal v beg. Mali vojak je stekel za njim, na ves glas kričeč, naj se ustavi. Razdalja med beguncem in preganjalcem je bila vedno večja. Preganjalec je sprožil med tekom v zrak, toda begunca to ni motilo. Nato je preganjalec pokleknil, pomeril in ustrelil za beguncem, ki se je takoj nato zgrudil. Strel ga je zadel skozi hrbtenico v srce. Ko je videl preganjalec, kaj je storil, je priskočil k mrtvemu in se pričel jokati Ni se umaknil od mrtveca, dokler ga ni izrhenjala straža in mu je bilo ukazano, naj se vrne v vojašnico.
Snutne žrtve v Novem mestu. Smrt prihaja ne samo v naravo, ampak tudi med ljudi. Dosedaj smo imeli v No vem mestu kar naenkrat tri smrtne slučaje. Pretekli teden je umrla soproga ravna-tel j a Mestne hranilnice g. Klinca. Njen pogreb je bil zelo lep in je pokazal, da jc pokojnica uživala simpatije med domačini. Ravno tako je umrl pretekli teden lesni trgovec in posestnik v Kandiji g, Josip Mozetič, kateri je bil poznan zlasti med primorskimi emigranti in med njimi tudi zelo priljubljen. Kruta smrt pa je segla tudi med j
mlade vrste in pobrala nadar-j.enega mladeniča filozofa Hermana Udovča. Maturiral je pred 6. leti, nato pa se posvetil študiju tehnike v Ljubljani. Vsled svoje slabotne narave pa je ta študij opustil in se lotil filozofije. Žal je v svojih najlepših letih moral zapustiti ta svet. Bil je tih, miren, njegov svet je bil le v naravi. Na njegovi zadnji poti na pokopališče v Šmihel so ga nosili njegovi kolegi akademiki.
Rudolf Habsburški nj izvršil sameumora, nego je bil ubit.
Novinar Josip Penižek, ki je živel dolgo časa na Dunaju, objavlja v knjigi svojih političnih spominov zelo zanimive podatke o smrti prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega., Profesor dunajskega vseučilišča Albert, ki je bil istotako češke narodnosti kakor Penižek, je tri dni po smrti Rudolfa pripovedoval, kako je Rudolf umrl. Grof Baltaczi, varuh baronice Marije Večere, Rudolfove ljubice, je prišel v lovski grad Meyerling, kjer je bival Rudolf z Večero. Tam je prišlo med obema do prerekanja, pri čemer je grof Baltaczi zgrabil na zidu lovsko puško ter raz bil Rudolfu s kopitom glavo. Profesor Albert je bil pozvan naj popravi razbito lobanjo, da se bo tako prikril uboj in se raje razširila vest o samo-umoru. Obenem je profesor moral podpisati protokol, da o dogodku ne bo črhnil nik dar besede.
NAJHITREJA ŽIVAL NA SVETU.
Splošno mislijo ljudje, da nam je iskati najhitrejše živali med ptiči. O hitrosti ptic selivk, so namreč razširjenje jako zmotne predstave. Tudi znanstveniki so imeli do pred kratkim o tej stvari jako pomanjkljivo znanje. Še v zadnjem času smo dobili o tem zanesljivejše in točnejše podatke. Še pred 10 leti so splošno mislili, da prelete na primer lastovke 250 km na uro, nekatere ptice pa celo 300 km. Podobno število beremo še v knjigah, ki so še danes razširjene. Vendar ti podatki prav nič ne odgovarjajo resničnosti. Dognano je namreč, da spada hitrost preko 70 km na uro med izredne rekorde naših domačih ptic To hitrost dosežejo na primer škorci, dočim je hitrost dosežejo na primer škorcif dočim jc hitrost poštnih golobov še nekoliko večja. Več kakor 80 km na uro pa tudi ti ne dose žejo.
Najhitrejše ptice, ki jih poznamo, so albatrosi in ob Tihem Oceanu živeče fregatne ptice. Pri prvih so izmerili največjo hitrost na 100, pri drugih celo na 120 km na uro. To utegne biti višek hitrosti, ki jo dosežejo ptiči. Podatki, ki presegajo tu navedenega števila, spadajo v kraljestvo bajk.
Zmotno pa bi bilo misliti, da ni hitrejših živali, kakor so ptiči. Poznamo na primer žeželko, ki leti precej hitreje kakor vse doslej znane ptice. Ta žival, ki ji moramo priznati ime "najhitrejša žival na svetu," je majhna, neznatna muha, ki so ji dali učenjaki ime cefenomija in živi v nekaterih1 deli Evrope kakor tudi v Severni in Južni Ameriki. Raziskavam nekega ameriškega učenjaka se imamo zahvaliti, da vemo o tej živali v zadnjem času nekaj več. Dr. Townsend — tako se imenuje ta mož — je nedvomno dognal, da preleti cefenomija v minuti skoro 22Vi kilometra, to je 365 m na sekundo, v eni uri nad 1300 km. Za pot okrog sveta bi ta žival torej ne potrebovala več kot 17 ur.
Pravite, da ste izumili napravo, s pomočjo katere je mogoče gledati skozi zid. Bravo! Kako se pa imenuje ta iznajdba?"
"Okno."
A
"Včeraj ste beračili kot slepec,danes ste pa tudi grbavi."
Berač: "Da, sedaj vidite, gospod, kako pride nesreča preko noči!"
A
Učitelj je povedel otroke v gozd, kjer jim je govoril o dr-vah in rekel:
"Kaj napravimo z drvmi, ki so po meter na dolgo razža-gana in lepo naložena?"
Mali Stanko: "Krademo jih. . ."
A
"Prosim milega daru za ubogega slepca:"
"Kje pa je slepec?"
"Pred vrati čaka in gleda, če bo odkod prišel orožnik."
A
Oskrbnik: "Milostljivi gospod, kaj naj storimo z ledom, ki nam je ostal še od lanskega leta v ledenici?"
Gospod: "Ah kaj, med reveže ga razdelite."
A
Gost: "Fej, živ polž je v solati:"
Drugi gost: "Pst, nikar tako glasno ne govorite, sicei vam bo natakar zaračunal še porcijo polžev."
A
Gospodar kliče lenega hlapca: "Hej, prebudi se vendar enkrat!"
Hlapec: "Ne morem."
"Zakaj pa ne?"
"Ker sploh ne spim!"
A
Na vlaku vpraša popotnik
kondukterja, če sme kaditi. "Nikakor ne!" reče sprevodnik.
"O, odkod pa je potem toliko odpadkov od cigaret po tleh?"
"Pa od tistih ljudi,, ki,niso vprašali. . ."
A
Žena: "Kadar vidiš kako lepo dekle, takoj pozabiš, da si oženjen."
Mož: "Nasprotno, draga moja, takrat šele to prav brid ko občutim."
'A
Izak bi rad dobil posojilo od brata Morica-, toda ta je za' hteval 9 odstotkov obresti.
"Jaz sam ne bi nič rekel,' je dejal Izak, "toda, kaj bo dejal najin ranjki oče, ko bo videl z nebes, da hočeš imeti 9 odstotkov."
"Le pomiri se glede tega," je odvrnil Moric. "Od zgoraj doli izgleda 9 itak le kot 6."
A
Gospodar tvrdke je dobil učenca na laži.
"Ali ne veš, kaj napravimo z mladeniči, ki lažejo?"
"Vem. Ko odrastejo, jih napravimo za trgovske agente."
A
Toneta je spravil prijatelj z veliko težavo do tega, da se je šel peljat na avtomobil-Prijatelj je vozil proti Genevr 75 milj na uro. Tone je vožnjo potrpežljivo prestal in rekel, ko sta prišla domov:
"Se prav lepo .zahvalim za obe vožnji."
"Zakaj za obe vožnji?"
"Bila je to moja prva in zadnja vožnja."
Pevsko društvo Zorislava.
Društvo je izvolilo sledeče uradnike za 1930: Jos. Ce-glar predsednik, Anton Oma-■hen podpredsednik, Mary Stušek zapisnikarca-arhivar-Nadzorniki: John Jamnik, Anton Gombač in Mary Petek.
SOTEŠČAN:
KRIVICA IN POVRAČILO
. Povest iz vojne dobe.
Aleksej in Pavla sta potovala po železnici po določenem načrtu. Sem in tja sta se ustavila v kakem večjem mestu, šele čez nekaj dni sta dospela čez Romunijo do ruske meje. Tu sta prenočila, oba sta bila izmučena od potovanja. Drugi dan sta ogledala mesto, obmejno oblast-vo jima je pregledalo listine in prtljago.
"Ženka, zdaj pa. greva," jo je prijel za roko. "V pol ure bova čez mejo."
"Zakaj se ne peljeva?" jo je zaskrbelo, ker sta zavila po cesti iz mesta.
"Bolje je, da greva peš," ji je govoril, držeč jo za pod pa zduho.
"Saj imava vse v .redu tei se nama ni treba ničesar bati," se je čudila njegovemu vedenju.
"Kdo ve, kaj bi se nama še utegnilo pripetiti. Predpisi za prehod na mejah so zelo strogi; marsikdo je zavrnjen ali pa naleti na ovire."
Pavla je premišljala, .zakaj Aleksij nenadoma govori c zaprekah, o katerih ji ni pre;, ničesar omenil. Nezaupno ga je pogledovala, obšel jo je strah pred tujino.
"Ženka, nekaj važnega sva pa le pozabila," se je spomnil, ko sta bila že izven mesta.
"Kaj neki?" se je skoro prestrašila.
"Denarja nisva zamenjala," se je popraskal za ušesi.
"Šele sedaj si se domislili Rekel si, da bova menjala pozneje, ko prideva čez mejo."
"Bolje je, da tukaj urediva. Tam bi imela morda večje sitnosti."
"Dobro, pa se vrniva," se je počasi odločila.
"Ti lahko ostaneš ter si od-počiješ. Čemu bi se trudila?"
"Nisem prav nič trudna. Lahko še grem, kamor hočeš. Ne boj se, da bi opešala."
"Ženka, pot je še dolga in naporna. Bojim se, da boš omagala."
"Pojdiva," je krenil^ nazaj proti mestu.	1
"Poslušaj me, ženka, daj mi denar, da ga zamenjam; ti pa ostani tukaj, saj bom naglo opravil."
Pavli je bila prirojena nezaupljivost, ki ji je tukaj koristila. Nikakor ni mogla razumeti, zakaj ne bi smela gledati, ko se bo zamenjalo njeno premoženje. Njeni -pomisleki so bili živi in glasni, slutnje in dvomi so se križali v njeni duši .
"Denarja res ne morem dati iz rok," ga je končno za-
vrnila.
"Ženka, daj si dopovedati,' ji je laskavo prigovarjal. "Saj veš, da sem užaljen, ker mi ne zaupaš."
"Ne morem pomagati. Skrbi me, da bi te med potjo kdo napadel, kar se je že večkrat pripetilo. Kaj bi počela potem sama tako daleč z doma.'
"Prav imaš," ji je pritrdil videč, da ničesar ne opravi. Krenila sta nazaj proti mestu Aleksija je bila sama živahnost in zgovornost. Vso pot ji je pravil, koliko potepuhov Postopa po mestu, ki so nevarni tujemu imetju. Tak malopridnež izvabi človeka v £nečo ter ga šiloma okrade. Se preden se žrtev zave, ga n> več, in ž njim izgine ura, denarnica in drugo. Ponekod imajo tatovi celo svoja društ-va in šole, kjer se učijo, kake je treba izmakniti in bežati
Tako pripovedovanje jo je zbegalo in oplašilo. Kakor s kleščami je prijela ročne torbico, katero je prej nosila pod pazduho. Usnjati pas je ovila okrog prsta — tako se ji je zdelo nemogoče, da bi ji
jo kdo iztrgal.
"Veš kaj, ženka, meni jo daj," jo je priliznjeno nagovarjal. "Zaradi varnosti, sa mo za nekaj časa, dokler ne prideva iz gneče. Meni se ne bo upal nihče približati."
Nerada se je odločila tei mu dala torbico, čim sta dospela v ulico, kjer so se gnetli pošci in vozovi. Pomešala sta se med množico. Pavli, nevajeni mestnega vrvenja, je kar zapiralo sapo. Kakor močan val jo je zazibala silna gneča; strahoma je iztegnila roko, da bi se oklenila moža, a se je dotaknila tujega gospoda, ki jo je sumljivo pogledal.
"Aleksij!" je kriknila in lovila obraze, toda moža ni bilo nikjer, pa tudi od daleč se ji ni oglasil. Obkrožila jo je gneča ljudi, ki so jo povpraševali v neumljivem jeziku, kaj se ji je zgodilo. Revica jim ni mogla razložiti, šiloma se je prerila iz gneče, kakor nora je begala po ulici, a moža ni mogla izslediti. Izginil je kot senca in ž njim vred tudi njena torbica z denarjem. Na srečo je imela glavni znesek spravljen v vrečici na prsih pod obleko, v torbici pa je bilo le nekaj papirnatega drobiža.
Za tujko se je zavzela neka gospa, ki je umela njeno govorico. Našla jo je vso obupano blizu kolodvora ter jo vprašala, kaj jo je doletelo. Ganilo jo je njeno pripovedovanje, ponudila se ji je, da jo pospremi v domovino. To pa je nesrečnica odločno odklonila. Rajši je ostala nepoznana v tujini, kakor pa zasmehovana v domačem kraju. Sklenila je sprejeti vsako službo, katero ji je gospa tudi preskrbela. Ostala je pri njej kot služkinja ter se ji ni preslabo godilo. Vendar se je težko privadila novim razmeram in novemu delu.
V Nabrežju je teklo življenje naprej kakor druga leta. Košir je moral najeti hlapca in deklo, mati in Lojza sta jokali ter blagrovali Pavlo, ker je odšla po srečo v blaženo tujino.
IX.
'Koširjevi hribi nad Nabrežjem so kazali gola rebra. Sekire so jim oropale zeleno na-kitje, ki je bledelo v dolini, krog in krog razmetano. Doli pod hribom so se dvigali visoki kupi hlodov; Tine se je pogodil, da jih bo spravil na postajo. Pui tem je nekaj zaslužil, zraven ga je pa doletela nesreča: poginil so mu konji, katere je pustil razgrete stati'pred gostilno. Moral je kupiti druge, kar ga je stalo zopet obilo denarja. Tudi vozovi so bili že vsi polomljeni in razdejani.
Namesto naprej, je lezel Tine nazaj —v nove dolgove. Kamor se je ganil, povsod so ga nadlegovali upniki ter mu pretili s tožbo. Miril jih je s tem, da jim bo vrni) čim dobi denar za les, toda kupec je dan za dnem odlašal z izplačilom. Ko ga je iskalo sodišče, je pobegnil z doma v inozemstvo.
Tolikega udarca Košir n' mogel preboleti.
Raztresel se je edino v gostilni med pivci, ki so ga izkoriščali. Domov grede je navadno obležal, ker se je ponoči prehladil; našli pa so ga tudi taki, ki so mu izpraznili denarnico. Ko se je iztreznil, se je jezil in preklinjal, zvečer pa se je ponovno upijanil.
Lojza si je prizadevala, da bi ohranila dom, ki se je majal na vseh koncih in krajih Na njenih ramah je ležale mučno breme: trpljenje, žalost in skrb za bodočnost. Noč in dan je drhtela v strahu pred gospodarskim polomom.
S Tinetom se ni dalo več pametno govoriti. Razdraži-la ga je vsaka malenkost, no-
ben dan ni minil brez prepiranja in razgrajanja. Žena je bila prava mučenica, večkrat je morala bežati in prenočiti pod milim nebom. Pijača ga je dobila polagoma popolnoma v svojo oblast. Napil se je že zjutraj navsezgodaj in tako ni bil ves dan za nobeno rabo. Zunaj pri delu je rjovel nad konji in nad hlapcem, doma pa nad ženo in drugimi, ki se mu niso prav obnašali. Sosedje mu niso zamerili, če je kdaj koga nahrulil. Roga-li so se mu skrivoma in očitno. Pomilovali pa so ženo in mater, čeprav sta bili sami krivi, da se jima je tako godilo.
(Dalje prihodnjič)
se je razvilo v čuvaški republiki zelo dobičkanosno veriž-ništvo .z živino, katero žrtvujejo pobožni kmetje bogovom.
-o-
* Štirje policisti so bili are tirani v Chicagi radi ropa.
POTOMCI HUNOV KRADEJO RODOVITNO PRST
Dopisnik nekega lenin-dgradskega časopisa opisuje zanimive običaje v čeboksar-skem okraju ob Volgi, kjer so se ohranili potomci Hunov, katerih predniki so v pradavnih časih ropali in plenili po Evropi. Med prebivalci če-boksarskega okraja obstoje nekateri običaji, ki pričajo, da gre res za potomce Hunov "Pozno zvečer sva se peljala s prijateljem po samotni gozdni poti,' piše omenjeni dopisnik, "in srečala naglo se vozeči voz, okrašen s srebrni-' mi zvončki. Moj prijatelj je pognal konje in zavil v stran, da bi mogel voz mimo. V naslednjem hipu je šinil voz mimo in se izgubil v temnem gozdu. Zemljo gredo krast, je dejal moj prijatelj in pognal konje. Prvi hip se mi je zdelo, da nisem prav slišal, a ko sem prijatelja vprašal, kaj je dejal, je ponovil svoje trditev, da so se peljali mimo naju ljudje, ki nameravajo krasti prst. V nekaterih tamkajšnjih vaseh se je ohrani) ta čudni običaj, kateremu se ljudje zdaj smejejo, ki je pa povzročal pred mnogimi leti krvave bitke po vaseh. Ljud je si kradejo prst s polja, ir sicer vedno v zvezi s posebnim obredom. Tatvina mora biti združena z vinom in godbo. Če pridejo prebivalci vasi v kraju, kjer je zemlja nerodovitna, do prepričanja, da bi kazalo nakrasti prsti s polja druge, bogatejše vasi, si izberejo najlepšo trojko (poseben voz) v vasi in najlepšega fanta. Trojko okrase s trakovi in zvončki, fant se praznično obleče in odpelje v dotično vas. S seboj vzame harmoniko, lopato in vina, Vaščani ga spremijo iz vasi in mu žele obilo sreče. Ko prispe na polje bogate vasi, skoči s trojke, izkoplje jamo in izlije vanjo vino. Potem naloži na voz tuje prsti in se hitro vrne. Po domačem polju raztrosi rodovitno prst in tako preideta blagostanje in dobra letina na domačo vas Tatvina prsti je objčaj velikega nomadskega naroda Hunov, ki je bil naseljen pred davnimi leti ob Volgi. Ču vaši, ki imajo v sovjetski Ru siji svojo reubliko, so potom ci Hunov. Ta običaj je povsem nedolžen. Ohranili so se tudi običaji, ki pomenijo za ljudstvo veliko škodo. V davnih časih so častili Čuva-ši boga Keremeta. Temu kr-s voločnemu poganskemu bogu so žrtvovali cele črede živine. Sedaj sicer ne časte več Keremeta, pač pa celo arma do drugih bogov, ki zahtevajo vedno nove žrtve. Nekaterim morajo žrtvovati koze, drugim ovce ali perutnino, nekaterim pa celo lisaste krave Vas zbira vso zimo denar, da more pomladi kupiti lisasto kravo. Bogovi namreč marajo drugačne krave. Običaj namreč zahteva, da se pri nakupu ne smejo pogajati za ceno. Kolikor prodajalec Zahteva, toliko morajo vaščani plačati. Zato ni čudno, da
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Zgubil se je
pes, "French poodle," licenčna številka 5757. Sliša na ime "Pubi." Pošten najditelj je pro-šen, da vrne psa na 1068 Addison Rd.	(206)
Le po njih!
Vsi oni. ki želite poslati koledarje svojcem v staro domovino, je sedaj zadnji čas, da se prijavite. Boljšega za tako malo ceno — 25c — jim ne morete poslati za celoletni somin, kot je ta veliki ameriški stenski koledar. Mnogi jih pošiljajo redno vsako leto in dobivajo lepa zahvalna pisma. Kateri še niste tega poskusili, storite to sedaj in prejeli boste hvaležna isma za mali, a sicer pomembni dar.
Za vaše domove pa skdro povsod dobite naše koledarje. Dali smo jih v druge rodajalne, gro-cerije in mesnice. Le vpraša-šajte za nje. Kateri ste pa blizu naših podjetij, jih dobite pri nas. Ta mesec se potrudite.
A. Grdina & SONS
6019 St. Clair Ave. (207)
Priporočilo
Cenjenim slovenskim gospodinjam se priporočam zlasti sedaj pred prazniki za obilen obisk moje grocerijske trgovine. Imam v zalogi vse, kar rabite za izvrstne potice, in druge dobrote, ki pridejo na mizo ob Božiču. Vedno sveže blago po zmernih cenah. Naročila dovažam na dom. Se priporočam.
Jos. Modic
1033 E. 62nd St. (212)

Bukovnik
STUDIO
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013
(Tue. F.)
jg'Sc New and Greater
'with
foWBT
Detedton
Model 92—$146.00 brez tubov Model 91—$116.00 brez tubov Model 101 comb—$245.00 kompleten
BOŽIČNO DARILO, KI JE ZA VSO DRUŽINO—TO JE
Majestic
RADIO
MALA SVOTA NAI'LAClLA—ENO LETO IMATE CAS ZA PLAČATI
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282
Lekarna odprta do 11. ure zvečer.
Telefon: KEnmore 0031 ::wnffltfflmmtm«ttmmfflmmmtmt:»ž»UH»t»»»»»:»»m»»nntttnfflntt«mtt
Velika božična razprodaja
Sledeča so najboljša in najpripravnejša božična darila, katere dobite sedaj pri nas po skrajno znižanih cenah:
VSE ZIMSKO BLAGO BREZ IZJEME MORA BITI RAZPRODANO
VSE FINE IN TRPEŽNE 1 ZIMSKE SUKNJE NAJNOVEJŠE MODE ZA ŽENE IN DEKLETA št. 15 do 52
Vredne $19.95 in do $125.00, sedaj samo $14.50 in do $65.00
VSE FINE IN TRPEŽNE ZIMSKE SUKNJE ZA
DEKLICE št. 3 do 14
Vredne $6.00 in do $25.00, sedaj samo $4.50 in do $17.50
VSE SVILENE IN DRUGE MODERNE OBLEKE ZA DEKLETA IN ŽENE št. 15 do 52
Vredne $5.95 in do $25.00, sedaj samo / $4.50 in do $13.75

VSE SVILENE, ŽAMETASTE, VOLNENE IN PRALNE OBLEKE ZA DEKLICE
št. 3 do 14	,/:
Vredne $1.25 in do $9.95, sedaj samo # 95c in do $6.95
VSI VOLNENI MOŠKI, ŽENSKI IN OTROČJI JOPIČI (SWEATERS)
vse številke	#
Vredni $1.95 in do $9.00, sedaj samo /; $1.25 in do $6.50
VSI DEŽNI PLAŠČI ZA ŽENE, DEKLETA IN DEKLICE (RAINCOATS) Vredni $6.00 in do $8.00, sedaj samo / $3.95 in do $4.95
VSI ZIMSKI KLOBUKI ZA ŽENE, DEKLETA
IN DEKLICE
Vredni $1.50 in do $5.00, sedaj samo $1.00 in do $2.75
Ne odlašajte, kupite sedaj, dokler je zaloga še popolna in ker tudi po novem letu ne boste nikjer dobili tako dobro in sveže blago po tej ceni, kakor ravno sedaj pri meni.
Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam
Benno B. Leustig
6424 ST. CLAIR AVE.
Nasproti Slov. Nar. Doma ixxmtixmummmxmntmumm^^tuKtmKmvMtiitttitttttutmixttittttttttttittttt^
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
(Tue. Fri.)
Izvedeti želiva
kje se nahaja najin stric Franc Bernik, doma iz škofje Loke. Pred nekaj leti je,bi val v Clevelandu, O. Sporočiti mu imava važne zadeve, in prosiva rojake, če kdo kaj ve, kje se nahaja, naj pošlje njegov naslov. Stric — če pa slučajno čitaš to sam, nama piši na naslov: Joško in Kati Bernik,
82 Charlotte St., East Windsor, Ontario. (207)
Naznanilo
Slovenska ženska zveza št. 14, Nottingham. Prošene so vse članice te podružnice, da se gotovo udeležijo glavne sej«, ki se vrši _y torek 17. dec. v društveni dvorani na Recher Ave. Pri-četek točno ob 7. uri zvečer. Asesment se bo pobiral že ob 6. uri. Torej ste članice prošene, da katere morete, da pridete prej plačati, da ne bo po seji predolgo za čakati. Pridite vse, tudi tiste, ki sicer ne pridete na sejo, kajti volile bomo odbor za novo leto. Toliko v naznanje, da ne bo ktera rekla, da ni vedela, kdaj se je vršila seja. Jos. Na-gode, tajnica.	(206)
71 let skušnje
naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni.
The Yates Coal Co.
HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900.
Thur.-Sat.rTua.
DESET LET POZNEJE
Nadaljevanje romana
"DVAJSET LET POZNEJE.
Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC.
Kralj je Athosa prav milostno sprejel. — Grof, — je rekel, — upam, da ste prišli, da si kaj izprosite.
—	Da, resnično prihajam s prošnjo, veličanstvo, — je odvrnil Athos. — Vendar pa ne mislim prositi ničesar zase, marveč za grofa Brage-lonnskega.
—	To je zame isto, kakor če bi šlo za vašo lastno osebo, >— je odvrnil kralj. — Govorite, gospod grof!
—	Moj sin se želi oženiti in prosi vašega veličanstva tozadevnega dovoljenja.
—	Ali si je izbral bogato, sebe vredno nevesto? — je vprašal Ludvik.
—	Nevesta je plemenitega rodu, — je odvrnil Athos, — vendar ni bogata.
—	Nu, temu bomo odpo-mogli, — je odvrnil mladi monarh.
—	Hvala vam, veličanstvo, toda nisem prišel zastran tega sem, — je rekel Athos.
—	Kako pa je ime nevesti?
—	Gospodična Lavalliere.
—	Ime mi je znano, — je rekel kralj po kratkem premisleku. — Bil je neki marki Lavalliere . . . toda, ali ni že umrl?
—	Popolnoma upravilno, in njegova vdova se je poročila Z gospodom Saint-Remy.
—	Gospodična Lavalliere je zdaj madamina častna dama, kaj ne? Toda meni se zdi, gospod grof, da gospodična ni posebno lepa.
—	Moj sin jo ljubi, — je odvrnil Athos.
—Ničesar posebnega nisem našel na njej, — je odvrnil kralj. — Nu, res ima lepe plave lase in krasne modre oči — sicer pa ---
Athos je skomignil z rameni.
—	Čudim se, gospod grof, — je nadaljeval kralj. — Vi me prosite dovoljenja za ta zakon, ampak, kakor vidim, vam samim ni mnogo ležeče na tem, da se ta zakon sklene. Nikar me ne prekinjajte. Jaz se malokdaj motim, dasi sem še mlad.
—	Govoril bom popolnoma odkrito, — je rekel Athos. — Vicomte Bragelonnski misli, da se mu bo s tem zakonom odprlo nebo, in njegova sreča je meni predvsem na srcu. Vendar pa moram odkrito priznati,^da kar ne morem prav verjeti v ljubezen te gospodične. Ona je skoraj še otrok. Zdaj je na dvoru lepe mlade dame, in zdi se mi, da bo imela poslej malo smisla za ljubezen nežnega ljubimca. Toda vicomte Bragelonnski hoče tako, zato naj se zgodi po njegovi volji.
—Tudi meni je mnogo na tem, da postane grof Brage lonnski srečen, — je rekel kralj odločno, — in prav zato mu ne dam tozadevnega dovoljenja.
—	O, sire, kakšen udarec bo to zanj!
,— Ta udarec mu bom jaz sam zadal. Sicer pa nočem reči, da se ne sme ženiti z gospodično Lavalliere. Zahtevam samo, da še nekaj časa počaka. Nameravam ga namreč posebno odlikovati in želim, da se najprej izkaže vrednega moje milosti. Pa tudi gospodični je treba dati časa, da naredi svojo srečo na dvoru. Skratka: moja želja je, da še nekoliko počakate. Ali mi imate še kaj povedati?
—	Ničesar drugega, sire, kakor da želim zdaj oditi, da ponesem sinu to sporočilo.
—	Prihranite si to neprijetno poslanstvo. Recite mu samo, da bom jutri dopoldne sam ž njim govoril. Gospod grof, za danes zvečer pa vas vabim, da vržete z nami karte.
Z globokim poklonom je Athos odšel. Zunaj ga je čakal Raoul.
—	O, že vidim, da mi ne prinašate nobenega dobrega poročila, —je vzkliknil mladi mož, ko je ugledal Athosov obraz.
—	Veličanstvo nama je zelo naklonjeno in jutri bo kralj sam govoril s teboj; drugega ti ne vem ničesar povedati.
Raoul je osupel molčal.
—	Ker sem že tu, — je rekel Athos, — zato hočem obiskati in pozdraviti še d'Artag nana. Povedi me v njegovo sobo, Raoul.
Ko sta korakala proti kri lu, kjer je stanoval kapetan kraljevih mušketirjev, je pristopil k Raoulu služabnik v livreji grofa Guiche-a ter mu izročil pismo.
—	Saj dovolite, dragi oče? — je vprašal Raoul, ko je odprl pismo. — Grof' Guiche ga je prosil, naj pride nemudoma k najemu, ker gre za neko zelo važno zadevo. Komaj je Raoul prebral pismo, je že pristopil k njemu nadaljni služabnik, v livreji vojvode Bugkinchamskega, ki mu je tudi izročil pismo.
—	Glej, glej, saj si zaposlen kakor kak poveljujoči general! — je rekel Athos. — Kar pojdi tja, kamor te kličejo; bom že sam našel pot do vite za d'Artagnana.
—	Torej se vidiva jutri, preden odpotujete, — je dejal Raoul, nato pa je odlepil Angleževo pismo.
—	Gospod vicomte Brage lonnski, — je pisal vojvoda, —izmed vseh Francozov, kar jih poznam, ste mi vi najdražji. Sporočam vam, da bom potreboval vašega prijateljstva. Pravkar sem prejel v dobri francoščini pisano poročilo, katerega pa kot Anglež ne razumem popolnoma. Zato vas prosim, pridite k meni. Vaš vdani Villiers, vojvoda Buckinghamski. —
Raoul je šel najprej h grofu Guiche-u, katerega je našel v družbi z Manikampom in Wardesom. Svojemu prijatelju je toplo stisnil roko, nato pa ošinil z naglim pogledom ostala mlada moža, da vidi, kaj se pripravlja. Grof Guiche je stopil z Raoulom v stransko sobo.
—	Kako ti gre, Raoul? — je vprašal Bragelonnskega. — Prav dobro izgledaš.
—	Če je res tako, kakor praviš, se temu sam čudim, — je odvrnil Raoul. — Kajti povem ti, da sem zelo slabo razpoložen.
—	Ali ti gre tako, kakor meni? Nesreča v ljubezni?
Toda verjemi mi, da gre meni še slabše kakor tebi, Raoul, kajti jaz nisem samo nesrečen, marveč moram gledati tudi same srečne ljudi okrog sebe. Raoul, zaman sem se boril proti svoji ljubezni, zaman sem se izogibal prepadu, v katerega sem zdaj pripravljen strmoglaviti.
—	Da, vem to, — ga je prekinil Raoul, — in zdaj stojiš že prav na robu tega brez-dna. Še en korak, in to je tvoja smrt. Ali si morda do-mišljuješ, da te madame ljubi?
—	Ničesar si ne domišlju-jem, toda, saj veš: upanje tli v vsakem človeku.
—	Prav, prijatelj! Pa recimo, da dozežeš to svojo srečo, — je rekel Raoul; — v tem slučaju boš še tisočkrat nesrečnejši kakor si zdaj.
—	Ne prekinjaj me, Raoul,
—	je rekel mladi mož. — Saj veš, da me ne boš prepričal in da mi ne boš ničesar dokazal. Že takoj izpočetka sem ti povedal, da me ne more nihče prepričati. Pretrpel sem že toliko, da smatram smrt kot rešiteljico. Jaz ne ljubim samo do blaznosti, marveč sem tudi ljubosumen do besnosti.
—	Lepe stvari mi pripoveduješ! — je vzkliknil Raoul nevoljno.
—	Lepe ali grde, to mi je popolnoma vseeno, — je nadaljeval grof Guiche. — Madame se zabava, kolikor more, sredi teh njenih zabav pa se neprenehoma pojavlja senca nekoga drugega, ki pada med mene in njo. Že tri dni se mi kar v glavi vrti in vem, da nisem več gospodar svojih čuvstev. Zdaj ne morem tega več prenašati in pripravljen sem, to senco za vedno odstraniti.
—	Ti govoriš o vojvodi Bu-ckinghamskem? — je rekel Raoul. — Tak si ti tisti, ki mu je pisal?
—	Odkod pa veš to? — je vprašal Guiche začudeno.
—	Poglej,- — je odgovoril Raoul ter pokazal prijatelju Angleževo pismo.
Guiche ga je prebral ter rekel: — Po tem pismu se pozna, da je vojvoda poštenjak.
—	Tudi jaz ga smatram za poštenjaka, — je rekel Raoul.
—	Zato upam, da si mu tudi ti pisal v prat tako vljudnem tonu.
—	Da, prosil sem ga, naj me jutri ali pojutrišnjem, kadar mu je pač bolj priročno, pričakuje v Vincennesu.
—	Pomisli, kaj delaš! — je rekel Raoul.
—	Menim, da sem ti že po-
HARMONIKE
kakoršne si želi vaš sinček za
v v
BOZIC
velika zaloga ravno dospela
$4.50
in vec
Tudi profesionalne importirane
HARMONIKE
slovite izdelka
"RIALTO" DALLARINI
EGUERINI
Piano accordion — 1 20 basov — od
$25—$300
OGLEJTE SI JIH
in poizkusite jih v naši trgovini
Frank Cerne
CREDIT JEWELRY — RADIO & MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
HEnderson 0465
ummmtmmmmmmmmmmmmm:
vedal, da sem vse dobro premislil, — je vzkliknil Guiche nepotrpežljivo.
—	Pomni, da je vojvoda tujec in da je prišel sem v misiji, ki ga dela nedotakljivega. Ne pozabi tudi, da je Vincen-nes v bližini bastille.
—	Vse posledice prevzamem nase, — je odvrnil grof.
—	Vem, da bo vojvodi moj poziv prav tako dobrodošel, kakor meni, kajti on me ne more manj sovražiti, kakor sovražim jaz njega.
—	Vojvoda mi je pisal, da bi rad z menoj govoril, -— je rekel Raoul. — Zvečer bo na-, vzoč pri kraljevi igralni partiji, kjer bova tudi midva. Poprosi tudi gospoda Manicam-pa, da naju spremi.
Nato so odšli vsi štirje na dvorišče, nakar so se odpeljali v palačo. Ko so vstopili v sijajno razsvetljeno dvorano, si Raoul ni mogel kaj, da ne bi pogledal gospodične Luize, ki se je nahajala med častnimi damami. Vsi navzoči so stali, samo kralj je sedel. Raoul je opazil vojvodo Bu-ckinghamskega, ki je pravkar govoril s Fouquetom. Njun pogovor se je tikal Lepega otoka.
—	V tem trenotku ne morem k njemu, — je zašepetal Raoul svojemu prijatelju. — Ampak tisti-le tam nama bo pomagal, — je nadaljeval vicomte Raoul ter pokazal svojemu prijatelju d'Artagnana. ki je pravkar stopil v dvorano, oblečen v svoji sijajni uniformi kapetana kraljevih mušketirjev. Raoul je takoj stopil k njemu.
—	Grof de la Fere vas je iskal, — je rekel.
—	Pravkar sem ga zapu stil, — je odvrnil d'Artagnan.
—	Toda domenila sva se, "kje se vsi skupaj snidemo. — Po teh besedah je pogledal d'Artagnan okoli sebe po dvora-
ni, kakor da njegov pogled ni, kakor da nekoga išče s svojim pogledom.
—	Lahko mi naredite neke uslugo, gospod vitez, — je rekel Raoul. — Rad bi namreč izpregovoril nekaj besed z vojvodo Buckinghamskim Vidite, tam-le stoji ter govori s Fouquetom.
■— O, kaj je Fouquet tudi tukaj? — je vprašal d'Artag nan. — Midva se poznava Glej, pravkar me je ugledal Dobro, takoj grem k njemu.
D'Artagnan je odšel naravnost proti dotični skupini tei je pozdravil gospode z vojaško dostojanstvenostjo.
—	O, dober večer, gospod vitez! — je vzkliknil Fou-juet. — Pravkar govorimo o Lepem otoku.
—	Gospod minister mi je povedal, — je rekel vojvoda Buckinghamski, — da je to lepo posest podaril kralju. Ali vam je znan Lepi otok?
—	Samo enkrat sem bi! tam, — je odvrnil d'Artag nan.
—	In kako dolgo ste bili tam? — je vprašal Fouquet.
—Samo en dan, — je od vrnil mušketirski kapetan.
—	Pa kaj ste videli?
—	Samo to, kar je sploh mogoče videti v tako krat kem času.
—	Za moža, ki ima pogled vaše ostrosti, pomeni en dan mnogo, — je rekel Fouquet. — D'Artagnan se je poklonil.
—	Gospod minister, — je rekel zdaj vojvoda Buckinghamski, — pustil vas bom samega z gospodom vitezom, kajti pravkar vidim, da me vabi neki prijatelj. — Vojvoda je odšel od skupine ter stopil k Raoulu, dočim je grof Guiche ostal na svojem mestu. V tem trenotku je stopil v dvorano kraljev brat, princ Orleanski, ki je brez nadalj-nega stopil med obe sovražni
si stranki.
—	Ali je res, vojvoda, kar sem moral pravkar čuti? — je vprašal.
Lord je prebledel ter nehote odstopil za korak.
—	Ta vest bo povzročila žalost na dvoru, — je nadaljeval Filip.
—	Preljubeznivi ste, kraljevska visokost, če mislite s tem moj odhod, — je odvrnil Anglež.
Grof Guiche se je prestrašil. — On torej odpotuje? — je zamrmral.
Raoul je izmenjal nagel pogled s svojim prijateljem, Filip pa je nadaljeval: — Saj razumem: kralj Velike Bri-
tanije ne more dolgo pogrešati plemiča vašega kova in vaše vrednosti. Toda tudi nas je užalostilo, ko smo slišali, da nameravate odpotovati.
—	Milostivi gospod, — je rekel vojvoda, — bodite prepričani, da zapuščam francoski dvor samo zato--
—	Ker vas kliče kralj nazaj v Anglijo, — ga je naglo prekinil vojvoda Orleanski.
—	Da, tako je, visokost. — Imam svoja povelja in ostal sem itak že predolgo tu.
—	In kdaj odpotujete? — je vprašal Filip, z dobro hli-njenim sočutjem.
—	Jutri, — visokost.
(Dalje prihodnjič.)


DURN VARIETY STORE
15605 WATERLOO ROAD Phone KEnmore 3171
Trgovina stoterih daril
Ako želite obdariti svojce z lepimi darili za male denarje, kot razveseliti vaše malčke z lepimi igračami, se priporočamo, da pridete v našo trgovino in si ogledate zalogo, katero smo izpopolnili tako, kot še nikoli poprej.
Pri nas dobite raznih daril za celo vašo družino. Na stotine predmetov dobite pri nas, in cene so celo nižje kot pa v mestu. Na nekaterih predmetih imamo za ta teden celo specialno ceno, na primer na impor-tiranih "serial sets" 15 komadov za §5.95, ali pa "dinner sets" od §3.98 in dalje.
Pridite sedaj, ko imate še priliko za lepo izbero.
Edina trgovina s popolno zalogo igrač, kot stotero drugih daril in potrebščin za celo vašo družino
1

Odprto zvečer do 9. ure
, 15c, 25c, 50c, 75c, $1.
Odprto zvečer do 9. ure
"V X
RAZPRODAJA BOŽIČNIH DARIL
SE PRIČNE V SREDO, 17. DECEMBRA, OB 9. ZJUTRAJ
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
Samo šest nakupovalnih dni je do Božiča, in teh zadnjih šest dni vam bomo nudili praktična in porabna darila za nakup, po skoro polovični ceni. Mi hočemo pomagati vsakomur, da kupi božična darila za tako mal denar, ki ga je namenil potrošiti.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste
25c vredne lepe svilene ovratnice za dečke,
v božičnih zavojčkih, po... .......... 10c
25c vredni garterji, za žene in dekleta, po 15ci 35c vredno, ovratnica in robec, za dečke,
kombinacija, po .................... 15c
39c vredne nezlomljive dolike, po......... 25c
50c vredne ovratnice za može in dečke, po 25c 39c vredni zavojčki z robci, 3 v enem zavojčku, po......................... 25c
75c vredne denarne torbice, za žene in dekleta, po .......................... 25c
98c vredne lepe blazine, jako lepo darilo, po	50c
89c vredne bluze za dečke, broadcloth, vse
mere, po......................................................50c
$1.49 vredni hišni usnjeni sliperji, za žene
in dekleta, mere 3 do 8, po........................75c
$1.25 vredne moške volnene rokavice, po..	75c
$1.25 vredne turške brisače, seti po..............75c
$1.19 vredne fine, svilene ženske bloomers,
po................................................................75c
$1.49 vredne moderne nogavice, po.......$1.00
Tudi naša popolna zaloga sweatrov, broadcloth srajc, spalnih sukenj, svilenega in volnenega spodnjega perila, sliperjev, bo na tej razprodaji po posebno znižanih cenah. Ta razprodaja je samo v naši Glass Ave. trgovini.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
♦	V BLIŽINI SV. VIDA ŠOLE
l