List 43.
Dva opomina našim sadjo- in vinorejcom na Štajarskem ali pa tudi drugod.
1. Na pustni dan ali na dan našega „fašenkaa zapoveduje babja vera mnogotere opravila, ktere stori le neumen človek, pameten jih opusa. Med temi vražami najdemo tudi to,  da na pustni dan je  najbolje  sadno drevje tre-
biti in sna žiti! Mi nimamo nič zoper to, ako se na pustni dan namesto navadnih burk trebi ljubo drevje; al kriva misel je, da drug: čas ni pripraven za to; zato se taki, ki verjamejo to vražo, jeseni, pozimi in spomladi odbijejo tega dela in ga opušajo skozi celo leto, razun pustnega dneva. Naj verjamejo gospodarji raji gotovim skušnjam kakor jalovim vražam! Pircov ,5Vertnaru lepo uči umno sadjorejo, in nova letošnja „pratika" razlaga prav po domače dela na vertu vsaki mesec.
2. Umevno nas uči Vertovcova „Vinoreja" na 171. strani po južni šegi narejati vina, to je, čer ne vina. Ker pa malokdo kaj bere in jo tedaj tudi malokdo prav zadene, in ker sem mnogokrat slišal pri nas popraševati po tem, naj povem po lastnih skušnjah, kako narejati čeme vina, da bojo prijetniše kakor dozdaj. Pervo je, da imamo ters za černe vina, najbolje pa so za to sledeče terte s černim ali višnjevim grojzdjem: burgundarca ali klev-narca, kavka, kaderka, laška in mala modrina, klešec, vranekinše nektere druge. Vinopivci terdijo, da černo vino, ako hoče za dobro veljati, mora biti kolikor mogoče zagoltno-grenko. To je pa narobe misel, ker naj-žlahneje bordoško, medoško, ogersko in vinarsko vino je močno dišeče, vselej prijetno, Jjubljivo, in le terpko, da ne zgubi lastnosti černega vina. Za černo vino mora biti grojzdje še bolj dozorjeno kakor za belo; spravi se potem ali celo grojzdje, ali, kar je še bolje, same od pecljev oskubljene jagode v kad (badenj) ali v sod k vinskemu vrenju. Mešanca prav zmečkanih jagod ali zdroz-ganega grojzdja se pokrije v kadi s primernim pokrovom, v sodu pa se pred zrakom dobro zadela, tako, da gazniti more le skozi pritaknjeno zakrivljeno cev, ktera ženim koncom v pilko soda, z drugim pa v vodo pristavljene posodice moli. Vse drugo ravnanje, kakor poveršno pokrivanje s kakim kocom ali ponjavo in večkratno mešanje drozge je škodljivo. Cas, v kterem se vino izprešati ima, se ravna večidel po gorkoti vremena in po terpežu vinovrenja od 3 do 14 dni; na jagodah se pusti tudi do zmladletja; al dalje časa ko se pusti, bolj prihaja grenkljato in černeje. Pazi tedaj na to, kdaj jenja vino vreti. Spozna se to, ako začne v kadi pokrov niže lezti, in kadar skozi cev na sodu gaz več v vodo ne ferfra. Zdaj se iztoči mošt spodej skoz luknjo, pred ktero je bila kaka metlica uterjena; ostanek se iz-preša; dalje se pa po navadi z vinom ravna, da se dva-ali trikrat v pervem letu pretoči itd.                    Jakopič.