Stran 444.
Politični pregled.
Notranji položaj stoji v znamenju bosanskih železnic. Kompromis, ki ga je sklenila dunajska vlada z madjarsko vlado obsojajo vse stranke, izvzemši dunajske antisemite. To postopanje antisemitov svedoci dobro, kako je razmerje mej vlado in antisemiti. Vlada bo imela -s svojo predlogo o bosanskih železnicah jako težko stališče v parlamenta, zgodi se celo lahko, da se poda proti nji predlog na obtožbo.
Volilno gibanje postaja, čim bolj se bliža termin volitev, vedno živahnejše. Poročila seveda ne obsezajo drugega zanimivega kakor imena kandidatov in imena krajev, kjer je bil kak shod razgan. V Gališki je ves vladni aparat v službi stancikov.   Staročeška   stranka ne postavi   kandidatov, v Dal-
maciji   pa   se   je   mej   narodno in mej   pravaiko   stranko ter Srbi sklenil kompromis
Deželni zbori. — Vlada misli sklicati nekatere deželne zbore sredi meseca decembra namreč mej 15. in 23., druge pa šele po Božiču. Zasedanje bo trajalo k večjemu šest dnij in bo povsod pred novim letom končano
Nemški nacionalci in Schonererjanci so imeli doslej v Šleziji skupno vod?tvo. Ker pa Schonererjanci nemške nacionalce brez pardona preganjajo in jih skušajo popolnoma odriniti, so jim nacionalci odpovedali prijateljstvo in jim naznanili,  da bodo v prihodnje hodili  svoja pota.
Ogrska. — Ogrski državni zbor jo sprejel zakon o odpovedi nadvojvode Franca Ferdinanda glede pravic njegove žene in njegovih bodočih otrok do prestola. Madjari so o tej stvari delali kroni samo zategadelj sitnosti, da so na ta način pri bosanskih železnicah laglje dosegli, kar so zahtevali.
Angleška — Ministrski predsednik, lord Salisburv je odložil portfelj ministrstva zunanjih del in obdrži, a ne več za dolgo, le še predsedstvo. Pri nekem banketu je Salisbury naslikal bodočo angleško politiko in s tem zapustil svojemu nasledniku svoj politični testament. Dejal je, da je v zadnji vojni Anglija dokazala svojo vojno moč s tem, da je hitro in varno poslala skoro 300 000 mož čez morje 6000 milj daleč, kar se ne pozabi. Glede Kitalske je omenil dogovora mej Angleško in Nemčijo, ki jamči, da se Kitajssa ne razdeli. Zanimivo je, kar je Salisburj rekel o „evropskem koncertu", da ima namreč namen, ohraniti mir mej evropskimi vlastmi na ta način, da zavleče rešitev vsacega perečega vprašanja, kolikor časa je mogoče.
Vojna v južni Afriki, ki se je premenila v gverila-vojno, se nadaljuje neizprosno. Buri dosegajo tu in tam prav lepe uspehe, kar pa seveda ne bo vplivalo čisto nič na usodo njih domovine. Maršal Roberts, ki se je izkazal ljudomilega vojskovodjo, zapusti v kratkem Afriko. Poveljstvo prevzame lord Kitschener, o katerem se poroča, da je jako krut, in da bo postopal z Buri tako, kakor postopajo   Nemci s Kitajci.
Kitajska. — V nemških listih citati je zadnji čas večkrat pisma, ki so jih na Kitajskem vojskujoči se nemški vojaki poslali svojcem v domovini. Iz teh pisem je razvidno, s kako bestijalnostjo in brutalnostjo se Nemci vojskujejo. Nemci pomore kar od kraja vse, kar jim pride pod puško. Vjeti Kitajci se kar na kratko postrele kakor psi. O vojakih druzih narodov se kaj tacega nikdar ne čuje. Zdaj se vrše mirovna pogajanja. Združene velevlasti zahtevajo izpolnitev naslednjih pogojev: 1) Kitajska zgradi primeren spomenik na mestu, kjer je bil umorjen nemški poslanik Ketteler ter pošlje cesarskega princa v Nemčijo s cesarjevim pismom prosit odpuščanja; 2.) Vsi tega umora sokrivi princi in uradniki se kaznujejo s smrtjo; 3.) Kitajska plača velesilam primerno odškodnino; 4.) Trdnjava Taku in druge kitajske utrdbe se podero, in prepove se uvoz orožja in municije na Kitajsko; 5) Tuji poslaniki dobe posebno stražo. Poroča se, da Kitajska teh pogojev ne sprejme.