A
K. k. Hofbibiiothek
Wien
St. 48.
V Gorici, 28. novembra l884.
..Sofia" izhniii {»o tmsti jircjontn!) • p«>s-Ftrtita: V«i« !.->.»     . r,-tvr: !f|»	•:tk petek  in  velja •li« <«or,; iia 'low .    .         •20
t'Httu-aft" «<¦ !>laea.	• .:..• tu.i:   ¦    /¦<-
" 8 kr. c<> *<•	Msk;i   S  krat
Tecaj XVI
Po-Hinetne Stcvilke ae dobirajo po 8 kr. v totakftniicah t goSposki ulici hl'tm ..iieh lmn", na starem trgu in v nn'i-iki ulici tor t Trstn, Tia Case una, ;s.
!>»i i. i naj m> Magnvoljno poSiljajo iiiiihiiSivii ..Sot,!" vOnricf na Travoiku 10» i..i.-.n«i-'jo»inft pa opravniitvu„So8e" Via delta Crocc St. 4. II.
Itokopisi bc ne vra&ijo; dopiiii naj ae blagovoljno frnnkujejo. — Dolalcem in drugim ncprcntofcum Be narotaiaa znij.u, ako no oglase pri oprantlktvu,

Odinev ocl nase stram.
Dfjanja piv.iry! Ko hi-bili S'ovi»u;i sami pri-povedmali m >\Hu razu'iiSati, kuj «•• j»» proti iijirn ti»irit*r:iViil'> preSSo p'lletji- v Irruotku, k<i In bil.; njih rutio.it vskipt'U do navdiiM'tija u;t din nani'iavam* slavnusti, nikdo hi j»;n tega i:»« h:l wrovil. Zivnisli bi j:h h:li, os. <ki MiituiCij't d:tig-, If ilijinc !»¦•'/. pndstuw iu utcimdjeuih lazlfi^tiv s svujogu htrankar-skega stalisoa. V rr-iuci, se sami m>o mislil: in niso titogli skbpati, da hi se biii inuli proti njini izvrAiti nakb-pi, kakor ko bth v z.idnji „SoOi* iz wtdtujske obruvnave poMiirti. Tako morajo b:ii H'nivnici vtsoli, <la je njim in svettt ra/iuztla in putrdila uaklepe in Uejanja, poti fijisii iianti'rjeti.i, dmga ublaM, k itoio Itiso out vabiii na pomot:, m kateii drugi svi-t gotnvo ne more ot'itatl strattkar.-tva, nujiutnj da bi zarad Slo-vencev kot takilt hotel t uastnpm kot oznauovalka ua-kb'pov, ki a- kuji-j-i pioti iijuu. Kar koli j»* v t«'iu uzmi stoula politn"'na obi.^i in ct'sai-fik.". pravica, ?ito-rii.i jo to kot svujo ilul/^M, kut varu hinja v b-e i h /akoiiov, v«-Ijuvi:*!i /a v--i» <lt/avijaiis' v ouaki iiu'ii. Ui^avm pi.tv,|f»ik ^(* {" sun hc pusi'bii zivaro-val proti oiitanju, k.ikor «ia In bil oti sv.ijn to^lio o* auovat zvrad pn'gii .ikov proti druiii iianxhii.^i, m je satti doka/ova!, da »j*'jjov:i /atf^ba ob-iva htij^j pr«-i»r»'SL'k, to H' olid aIhCai, ki za-l-i/i drii^o kaz«Mi. Pravda >»• turcj u» vtSi!-a zarad «akh'povt itaim'rjfinh proti SbiveiKiui, ainpak »-d»io z.uad litidndid-lva. kt M' moia kaxtu'vati tia\»ak»Mn drzvv'jajiu v obc;-. V-;«', kar jo di/auii pravdtiik covoiii o i:aroduo*tib, jf-lu-iilo v pcsU'duji pravili y.mu kit? p^jiismSo za uaklcpe. ki m> se i»Jt!h i/vr>iti «b-jaj;ski juoti Siuvt-iKM'tH. In c. kr. okrozna sodutja sarna j»: iztvciio zavai*na!a dri5. pravdir.ka proti t;t*il&uiaJ. kakov da l»i m? bil do! on za zsgovotmlia ^hvencirv, k**r, kakor j«» saiut) ob sebt unifviio, jo Mjdi:ij-ki pir- beduik zatrdil saiu, (ia drz. pravdnik no pripada uoboni btrai-ki.
i'o v?et:i tem imaiiio nopiistranskosoJ;5Co, ki je 7 peoporccfiism dokazi v svoj: raz^o.ibi raz*j;1asi!<>, da s e j o n a r.i e r a v a 1 o S I o v e n c o d r a /. i t i. kakor ^0 prict* pet sodkisjski obravnavi stvari razlozilc, m kakor j'h jn dt7. pravhik v wojoai zatizno.nfi pfo-vora -idtu^il t:i xlede. na ».* p ^bnisce P'ij'.i-:i;l.
H u i u d o U k : u a k I o pi so t e .1 a j d o k a-tani. iu k.*t tvtki 0'ta::-j» iu';zb:';.siji\; v z^ol-.ivtsi:, ki govun o b.«j! /.t nar.jiii.* j;i3" pravin-. Naj do-jat.ja. ?o-taj ra/.iia.-v.-'-.a ;;, p^tr^ona, prikrivajn, kakor jiai drauu. /.4od-\iru bi» ywu* o njih ^.vottia. Zt ta dtl jo posleauja Mi.*ii»J«'k.t >:'»rav:sava ?S<j*.o:.ceni na Gonskotn v vi-iiko /ado^totije. Ova bodo wdt-Ii, kaj jib &*ka v bodotti'.'Sti. :n * c:;u j;nt j« o lsl-'j rac'uuiti. Zckh bi bit; so ve da ^i-j*o!;ci, da se zatoSenci tudi obsodij'). Take /.oijo bi jim mkdo no mope 1 2a*'ia;:*/i: ^^ S-^m 'isz. pravdtr.k je J'zb) viozd, da bi .-e krives ob> sin:, :t; da jiua on to zoijo tuii pa raz.sodbt, je razvida** iz tega. da *-:e je takoj po razglasetii razsodui ps;to/.J na naj;vi»je sodiiOo z raz-logora tsiitiOstt. Pravda tedaj ni ae pri kraji, ker se bo Se drugod prt-ttesavaia, Naj pa bo tijen koncc, kftket^en si bodi, SI »vt=iicev ne vz»emirt pa tudi ne razveseit j1 >>ebno. Kajtt naroi slovou^ki at a ntaJce-valeu, in nut je najmunj mui, all se dva na<protti:ka naSe narodnosti kaznujeta ali oprostila. Saj ko bi bilo Siovenceiu do lega, da se zato?.eni:a te pravde obso-dita, bi mora'u du&ieuuo zelett, da bi prisli v roke pravice tudi oni, k t so s »• s o d u i j i d o si e j o d« tegnili. Kajti ob priiiki naineravane siavnoati in po njeni odlozitvi se je z uteme!;enimi razlogi govo-rilo od meiodajne stiani, da so nakiepi snake vrste, kakor jth zatozba obsojuje, nameravaii se od drugih oaeb, katerim pa ni bilo priti do iivega. In gotovo ostane v tern pogledu za vselej maogo prikritega. Kaj se ni ^e vse zakriio ob takih prilikahl
Zato Slovenet nikakor ne zavidajo s^ojim na-sprotuikora, da se izida soduijbke razsodbe ediuo za-rad tega vese!6, da sta bila zatolenca opr o-§ i e a a. Nasprotno bi morali oni na podstavi obrav-nuve in zagovorniakih raziogov §e celo ^alovati, da so se dejanja zatozbe potrdila, zatozenca ^ oprostila,  Kajti ako je bilo m wosto, kakor je.
| gorihki iiiuiiiiipij vj)osobn«>m dokumontu razglasil pred j c. kr. okrozno sodniju, nolidarno ali enih in istih mi-i sli proti jdavnosti, in kakor je /agovornik dr. pi. Pa-joi isto tiditev Se poscbe povilarja!, potent mora tudi isto .n « s t o v sku p n o ,s t i o d g o v o r n o b i t i z a i /, g r o d o, ki *e v tn.'stn vrSt*. Po taknui bi morali nif^'Mui in njih glavuo glasilo vsaj javno grajo i/tff-i proti ifgri'-lnikom. No, pa tudi za ta del moramo mi indifi-reiitai (inirni) nstr.ti, ako nimajo imv^iiii -;.al b"«.ei!e innp'Mti tuklm il/jitvom. Morebiti da se botlo Ae kosali v tout pogb'du.
wCt»rrii»r«a v p'tsolimmi filiiiku nagla^t, da po tej pravili je proglaSnn princip, co'i, da goriSko in csto jo i t a I i j a ii s k o. Toga principa ali tta-<Vla ni nikdo v toj pravili razgla^il, razou glavnega zagovornika I'ajerja. Kaj It nodnija ni imela s pnwo-jcvanjoni narodoosti opraviti, ampak kaiiio, kakor re-iVno, z navadnim zlociuom, Dr. pi. Pajer je bil samo zagovornik in ne more v svoji stvari biti sodnik. ,('orrioteft bi bil pruvicau'jfa ravimt, da lit bil izpo-Vfdi p r i r nave del, kakor so roiM pred sodnijo poja>njeva!o, in mo'si\instvo bi si bilo In-JSa samo raz-sodbo v>tviirilo, ne da mora niiHlanjati se cdiuu na izvude, katoio ^Corriore*4 sam kuje.
J)rz\ pravdnik, priif, vsa obravnava in ra/.sodba so doka/ali. da glmle na slavnost Hlovenskoga dru-Htva hf> hili provokatorji (d'aiilci) na uasprotni. italt-jatwki strani. dad Hta ta pndcvck oba zagovornika za-vrafila na Slovonoo. /dra2barji so bili torej v d r it g <; in t a b o r j i. Dr.:. pravdnik je ocitno pred s > irrjo trdil, d a p r'» v o k a c i j o j e v z b it d 11 a ,i t. .i I i j a n s k a s t r a n k a." il partita italiano, iu sicer j>o svojent glasiltt „Corrieri!". On je hotei tudi to pr>M>b'« doka/.ati s tern, da bi se bili doticni clauki navedenega iasnika prebrali. Ker se poslednje ni ZRodilo, je pa sodnijska obravnava in razsodba dala <\tL pravdniku prav, ko je poslednja trditvam za-t ozbe p r i t eg n i I a. Po tak<".n bo svet zopet po neprtstranskih priiali ved«d, kdo je zacel vzne-mi r j a 11 in h u j s kat i.
PolitiCna oblast je bila potrdila prvotni slav-nostni program; s tern je ona dojanski dokazala, da so S!o\eru:i h >diii po pott postave, torej da hoccjo tudi mirno in postavno slavnost obhajati. S tem pa, da ji« zailola ital:jan-.«ka stranka hujikati, je daia naj-proj v 1 u d i n »¦ z a it \) a i o. o, ker ji ni prisvajala za-vi'^ti o razmt'rah, in ji ni priStcvala dovolj mafii, da bi znala ona sama za postavni mir skrbeti, ko bi ga hili hoteli Sloveuet kaliti. Mi zaitpamo vladi, da, kar skSone o:ta, ima tudi moc izvrAiti in varovati; itali-jan«ka stianka pa, ki su druga^e tudi poslednji cas viadt laska, je v tem slucaji vladi a priori nezaupnico podelila.
Ista italijanska stranka je dala nezaupnico tudi SlnvHiiccni, proIno je imela kak utomcljen razlog, da bi niogla sumnifiiti postopanje Slowucev. Dr. pi. Pajer je rekel pri obravnavi sodmjski, da Go-ricani so 2iv«:li s Sloveaci v bratstvu; takim so-dezelanom in som^canom bi pa morali Italijani ven-dar zaupati, dokler njih zaupauja ne rabijo v zlo. B$ o b r"a t o m" brez raziogov nezaupuost izkazovati, predno so se ti sloveuski sobratje pre-g r e § i 1 i, t o j e v c n d a r n e n a v a d n a r a z m e-ra, tedaj Pajerjevo trditev cudno osvit-Ijuje. Iu dr. pi. Pajer in dr. Na.di.u kot zagovornika sta celo trdila, da Slovene" n i s o S e p r o g r a-ma imeli potrjenega od politique oblasti, in to v dobiinistedni, ko seje najbolj buj-skalo proti Sloven cem! Tedaj preduo so Italijani dobro vedeli, ali bodo smeli Sloveuci svojo slavnoat obhajati, so §cuvali proti ojim, so dajali syo-jim ^sobratom-* nezaupnico in so iz njih vrste neka-tert ceW proti Sloveucem hade naklepe suovali! A I i je to bratsko? In ta gospoda dobro v6, da, ako bi se Slovenci pregresili, bi jim bila politieua oblast takoj za hrbtom ; pa to iM ne poraaga, Sc cel6 s pestmt naj bi bili sli proti Slovencem. Ali je bilo kod slisatt, ali je bilo kod brati, da pridejo Slovenci, na podlagi postavnega programa, v mesto z oro^jem kot razbojniki ? To je tedaj „sobrat3ko* vedenje, ki M\ nQ rftz§9(ibi y gtaem gUsilu oiwa §lovke ob'
| ^alovanja alt obsojevanja nasprotl naklepom, po sod* ¦ niji potrjenim I   Sami s svojimi razlogi ne pobijajo.
Po vsem tem nam je jasno, kaj tako wbratBtvo pomeni. Dr. pi. Pajer je rekel, da tokrat, ko je po-liticna oblast Hlavuostni program akreila, so bill Slovenci v polo^ajl psa s torbo na gobci, vsled ««8ar ne more grlzti, fie je bilo to res, potem bi bil moral „sobrate" vsaj ob2alovati; all on ni poka-zal BoLntja, ki bi bilo v soglasji % njogovimi trditva-mi. Pes § torbo na gobci, ta podoba ni prav ele-gantna, ka^e pa, da psu se ae godi Se toliko hud6, ie nc more zarad torbo grlzti. Vae hujSe je, da se postavimo z enako oteganco na Pajerjevo staliiee, vse bujse jc, pravimo, fie kako postopanje spomioja na basen volka in jagnjeta, kateremu volk nad potokom ofiita, da mu tam dolt vodo moti, in napoaled jagnjo poj?re.
Da bi bili slavwont v kali zatrli, so na podstavi go vor ic, kat ere so uami iz mi 81 ill, zaceli sfiuvati proti Slovencem in ie isdaj obimfiajo, kakor da bi bili morali svojo narodnost branlti. wCorr.M v clanku nLa grando Slovenia" Ham svoje Bumnlconjc izreeno opira ediuo na ftgovorice* in pricenja takd boj proti oni slavnosti, Kakor pravimo na podlfigl Bgo-voric", katere so v ujegovom taboru izmiulili. To osvitljuje najlepae zaupanje v sobrate.
Odvetitik Pajer je mod to pravdo tudi tavrala! drl. pravdnika, Lelt da v Gorki ni nobene politicne Htranke italijanske, da je vse mesfianstvo ena s a ni a stranka ali nestranka. V tem pogledu ga ni nobeno italijansko glasilo zavrnilo ali kritikovalo. Torej morajo Slovenci odalej zapomniti si, da goriSki Italijani so proti njim samo ena stranka, tedaj proti d j i m e d i n i. Drz\ pravdnik bi se bil po takem preracunil, ko je samo eno posebno straoko oznaLeval, ki je razbnrjenost in hujskanje provzrocila. Dr. Pajer pa zavraca tako omejenje, in se torej ka2e solidaruo postopanje vsaj proti Slovencem od vsega mescanstva italijanske narodnosti. Slovenci so doslej tudi sami razloicvali in menili, da se nahaja v Goriei ne samo atranka pronapetneZev v zmislu drz. pravdnika, ampak tudi tako zvana z ra e r n a stranka. Slovenci so veCkrat slisali sladke besede za pogajanje v raznih sluiajih; zdaj pa jih nakrat zagovornik drugace pouCnje, in vsled tega so Slovenci prisiljeni stavtti vse do sedaj miSljene razne barve v e n k o s, in Se cel6 nV Eco del Litorale" odslej Slovencem mora doslednost pripoznatt, ako ga ne bodo raziocevalt od onega glasita, ki je znano po imenu nCornere", 2e tudi se s poslednjim vcasih prepira — sa ve da ne zarad Stoveocev.
Da so bili Italijani v obSe v Goriei proti sloveuski slavnosti, izpricuje uradno tudi goriSki municipij, ki je bil pred sodnijo postal spricevalo enemu zato^encu, katerega hvali v nasprotji s sprice-valom politique oblasti. V tem spri2evalu izrecno municipij trdi, da je bilo vse mesto proti slavnosti, in opira to svojo trditev na neki protest, ki pa je, kakor smo ze v nSoLiB javno obfalovali, nekam izginil. Take izjave niso neumljive Slovencem, ako se spo* minjajo, da se faoce v Goriei zatreti vsak zgodovin-ski sled, ki bi spominjal na slovensko zgodovino in prettklost tega mesta, kateremu so dali v celoti in raznih delih slovenski pradedje Blovenska imena. S takim postopanjem se zlaga tudi ponoCno rogoviljenje, ki je, rekli bi, do poslcdnjega „c*, prej in zaduji cas vse slovensko priimke zatrlo ali hotelo z mazaojem zatreti.
Dr. pi. Pajer je trdil sicer, da bi bilo g o r i-sko mesto italijansko ie vsled tega, ker je tudic. kr. okro^na r>dnija italijansko osnovana. Tose popolnoma vjema z dokazi, katere smo ravno omeni-li. Dr. pi. Pajer dobro ve, da se Slovencem krivica godi, ako se ne obravnava pri c. kr. sodnijah v njih jeziku, in na podlagi te krivi&te osnove izvaja oa italijanski znacaj mesta. Drugi krat mu bo ugaja) pa naslcdnji skltp: c. kr. okroina sodnija slt>2i vsej deleli, ker pa je ta instaocija italijanska, ergo je prebivalstvo vse de^ele italijansko^ To je popolnoma analogija (podobno) navedene trditve, in fe«kQr 8199 rfkH| M^ml Y OwW !fi Y «W« Rft
Primorskero ne izvajajo samo iz italijansko osnovanih uradov italijanskega znacaja, ampak italijan&jo v ta nainen tudi slovanska imsna krajev, dolin in gor, da bi potrm po geografijah naznanjali svetu, cei§, tod je povsod italijanski rod.
Cndno pa je tudi to, da zagovornik Pajer pro-gla§a mesto goriSko kc' italijausko inesto, a se z druge strani on in somtsljeniki njegovi boje, da bi utegnii shod Slovencev mesta izbrisati italijansko lice. Kako-li je to mogoce? Potem bi raorali tudi sloven-skira lomarjem hod skozi racsto prepovedati in odrecl Slovencein vhod ob vsakem somoji. Na, vest jib. pcee, kcr njib tiditve niso resuicue, zato pa vsako seuco slovenstva skusajo nacelno odpoditi. Ob tej piihki inoramo tudi Pajcrja zavrniti, ki je trdil, da tudi skozi Prago in Ljubljano bi ne smeli Nemci v skupinah hoditi, ces v Ljubljani bi „Sukoltt nemske kazinote pn goal, iu ua Dunaji bi enako ceske sprevode zahra-uiti. Ta jt» gala neresuka, kajti inieuovana mesta se v mznih straakah nikdar ne kavsajo zarad sprevudov in nestrpnoat za ta del ostane svojstvo itnlijan.skih meat in stiar.k, kjer so pomesanc naroduosti. Drugod take o/.kosrdiosti tie pcznajo.
Zares enditi se je zugovornika Pajerju, ki je svojega zagovarjauca opiial s povdarjanjein ti'ineljnih zakonov na§e drzavp, vsled katorih je d o v o 1 j e u o vsakemu drzavljanu svobodno mnenjc o s v o j i navodnosti izrazati. Neokretno je to zago-varjaujc bilo, ker nezavedno ljudstvo je takoj po me-stu razgovarjalo se lako, kakor da bi bilo dovoljcno, euako zatoScnceiu, hujskati proti drugi narodi osti. Tako zagovarjanje je nevarno, ako ae ne dolocijo nieje, in ker sta bila zatozenca oproscena, ljudstvo res meni, da so uepostavni izgredi dovoljeni. Sodnija je take Sine obsodila, dasi jc zatoiSeiua oba oprostila, ali ljudstvo ue zua lazlo-'cvati. In fie se „Corriere" stva-Ti tako zasukava, kakor da bi bilo dosedanje ujegovo lastuo vedenje in vedenjc njegove stranke sukalo se v ,strogih mejah postavnoiti, potem so to nevarni nauki, ki bi utegnili v bodofiuosti hude nasledko imeti. , Se cudnise pa je, da, ko dr. Pajer svoji stranki raz- \ laga v tako obsirnem ali bolje v povecauem okvirji svobodo, v temi'ljnih drz. zakonih zagotovljeno, nima za asobrate" nobcnega popisa o enaki avobodi, ki je Slovencem enako podeljena, kakor drugim narodnostim. Italijani dobro peznajo zakone, po katerih je dovoljeuo raznim drustvoui fiibati se, in svobodo toh zakonov v polni nieri za se porabljajo tei se <eduo na njo sklicujejo, dasi jim ni nikdar prikraeena; a Sloveii-cem bi oni privosfiili, da bi drustveue svobode za uje nikdar in aikjer ne bilo. To je civilizacija, da se Bogu vsmili! In taka politicna nestrpnoat se Siri in oznauuje od najomikanejsega dela italijanskega prebi-valstva, od strani italijanskih otvednikov, ki poznajo pomen drzavnih zakonov in postav, ki svobodno gi-banje drzavljanom vseh narodnosti dele.
Razviano pa je iz razpravljane pravde, da Slo-veuci so se doslej moCno varali, ako so upati, da je mozno postene podpore dobiti med Italijani, ki bi Slovencem privosfiili enako potrebno razvijanje, kakor sebi. Na glas so razodeli gori§ki Italijar:i, da so vsi zdruzeni, kedar bi se mi hoteli v mestu postuvuo gt-bati. Pomoci imajo v tukaj§njih vehkoposestmkih tudi drugih narodnosti; torej so pogumni, a mi smo sami, brez vsake moratue podpore. Huda je ta, ali dobro tici v tem, da odslej se ne bomo vec varali v upanji. Na svojo moc se moramo naslanja'i za priborjeuje, driavljanom drugace nekra5enih pravic. Sami smo, all zavest osamljenosti mora nam podeliti pogum v zdru-2enji. Kjer so nasi nasprotniki edini, morajo tudi nas najti zdruiene za sknpno obrambo. Vojsko so nam sami napovedali; zdruieni sku§ajmo neopraviceni boj-odbiti.4 Torej sloga in pogam naj bode naS odmev!
OdSli smo iz dvorane in se poslovili z veselo nado, da nas na§t igralci v kratkem z«»pet vazvesclij>. Gosp. pevovodjo pa prosinn, naj bi §e dalje petje poduceval, in uaj si bo svest, da vsi mu bomo iz sr-ca hvalezni.
Hvala pa tudi gospodu Kovacitti od sv. Lueije za obiskovanje, ker on se svojo dtnzino je tdmi iz okoliee, ki nas pri vsaki priloznosti obiskuje.
Ker je Ctsti dohddek te besede muzikahiemu druStvn namenjen, zelel; b;T «la bi naii fantje vsaj zdaj v dolgih zimskih vccorih goilbeno solo bolj prid* u«> obiskovali. Pripo'-a&un pa taJi stariSum, *l\ hi svoje siuov.» k uc«ki>jn prijaujaii, ker uiklar v*^ tie b(»d:> imeli take priiikti in pudpore, da bi se godbe nau(i.
Dopisi.
V Tolminii, 26. nov. — Veselica v tolminski citalnici due 22. t. m., ki se je vrsila pj sporocenera sporedu, bila je §e precej mocuo obiskaua.__
Fetje je bilo pod vodstvom gosp, Voiarica z ozi-rom na kratek cas poducevanja hvalevredno.__
Igii ^Bob iz Kranja" in „Kroja6 Fips" bili sti prav dobro in kar je glavna rec uaravno izpeljani. * Gosp. Kavcifi mojster in Polonkin oce, obnasal se je f prav po uCetovsko, gospodifina Lifieuova, ki je prvi- ' krat na odcr stopila, izvrSila je svojo nalogo tako izvrstco, kakor da bi bila izsolana igralka. Gosp. Vo-laiiC, Matice, poganjal se je prav hudo za lepo Po-loniico, gospod Grabe2 pa §e huj§K za svoj denar Tudi Nezki se jp f)p,t»ik dobro podal. Gospod T De-vetak predstavlj l je krojaCa Fipsa; on je ziva komi-ka, znal se je s, ,oji varovanki dobro priiizovati, toda ona, gosp. Fer. pi. Premersteinova, in gospa Polajka, ?i xPagT0DOva' VtdIe sti 8a dobro slepariti. Gosp. Mi^ heliC, Joz. Pagon, predstavljal je imeuitnega trgovea in nevaruega fcosctla ter je vedno zabavljal Fipsu; na vse zadnje je pa se poiedni sluga Lojze, Joz. pi. ple-merstein, vbogega Fipsa dobro ostel.
. Po besedi igiala je nasa doniaca godba in mla-dma se je sukala se pozno v noc, med tem ko se je wes 5e k-^lia uarodua zapela, t-
Iz Totmind, dne I5. nuv. — 'Z» *ti miufili dve leti, odicar h«* je nsn<»va(>> tukajsnji> BK >kndel^t:r> braltio druStvo,11 k.it^riMnu je namen iz-.b:azeujf r« koirl ev in kmetov v tr^u in v ukuliiL Prvo i.-to ui m-fgio kaj hitro napivdov.kti, Inn bilu je koanj 2t» drtisrventkov, v»>udar dobro, da je druLtvo v»aj obatalo. Za to se inoramo pa zaiiva«iti Ie gospoiln F. Jei-n, lm-k»mn predscdniku, ki y v re.-usci debt it a v.su inoe. Z.i njim pa bi moral* drustveuiki hvatezui biti kljncavat-Carju Valentiuu Tut?, ki je prvi i/proLiI initial za ustauovitcv tcg;i thtistva in ki je se vedno nepreru-heu delavee v kurist drustva; kotiko Casa zrtvuje ta moz za drnStvo, dtuStveniki sami dobro vejo. Pri^l> je drugo leto, odkar drastvo obstoji, to jc leto 18S4 ; pri obenem zboru izvolil se j<; nov predseduik, odve-tnik dr. Robert aliani. Kako delaveu je ta gospod. pokazal(» se jc v letosnjem letu, v katrrtrtn je drustvo moCno narastlo in v kateiem je imelo innogo veselie. Tudi si je drustvo v tem letu narcdilo fcrasen oder za igre pri beswlah, in tukajsuji diletanti so bili na» mcnilt igrati ?« v 22. dan t. m. prvic na novem odru ,Uokodel;-kega brulnega drustva1*; ali veselica je mo-rala n.i spIoSno zalost izostati. Slisaio se je od neke struni, d.v nasc drustvo naiucruva skwno „Narwdno Citalnico" tolmiusko izpodtiniti. Kdor kaj takega mi-fc»li» slabo misli in se mocno goljufa. „Uokodelsko bral no drustvo" ni imelo nikdar take misli iu se sanjalo se mu ni kaj taksnega; namen drustva je bil in octane tisti, ki sem ga 2u zgore povedal. Dab* inoglo priti nizje ljudstvo do ca*opisov in poducuih knjtg in da bi rokodeici iu kinetje ne tavuii po tmi nevednosti, osnovalo se je to drustvo. D.i bi vsak po.iten irgo-ve ciu delavee loze do tcga prisel, postavita se je me-seenina &q v zafcetku na 30 kr. (red trideset krajcar-jev).
To mi ne gte v glavo in nobenemu pametuemn clovekn, kako bi moglo omenjeno drustvo inisliti na propad „Narodue Citaluice.* Vsak modruje po hvojo; to pa refiem in smem trditi po pravici, da tfRoko-delsko bralno drustvo" spostuje in b^ spoStovalo ffSa-rodno Citalnico1* prvic zezarad nje dolgoletneg.\'ob-stanka iu drugic ker so veciuoma gospodje uradniki in tolminski trzani njeni udjt*, ee tudi so uukateri uradniki in skoro vsi tizani in mojstri tudi v nasein drustvu. Le to je drustvu zal, da se vec kmeLkih go-spodarjev iu t'antov drustvu ue pristopi, ki bi si ve-liko pridobili iz casnikov iu poducuih knjig. Drustvu ima pred ocmi korist nizjih &tanov, uikakor pa noce tekmovati s eitalnico, ki ima drug uamen. Zato naj vsakdo brez strahu pristopi terau drustvu in preprica se iz skusnje, da je tako.
«,k , ^^h ?4; nov* - LeJte si no 1 Iejtel Clo-vek veudar se kaj do2ivt. Kdo bi si bil mislil; da smo SebreJjci tako zaaui ueenemu svetu ? Nikdar bi ne bil tega verjei, ko ne bi bil btal crao na beiem. I kdo se nas pa spomiuja? Premislite, sam gospod profesor Sukije, uajuceeejsi moz, katerega je rodtla slovenska uiati, najdrzovitejsi talent, katerega obseva solace bo-zje, najizvirnejSi pisatelj slavue dezetue vlade krani-ske, mo| z izredue ilovice ua politicuem polji sioven-skeml Ta gospod, ki je jedel u&iwst z vehko zliro in jo prodaja z lopato, omauja nas v ^najboifsem* casniku siovenskem, kterega sam vreduje na stroSke ne v6se cegave, v stev. 219. nLjubL liiia.- Skoro si ne morem tolmaeiti, kako nas ta gospod pozna. Nai-brze le po tem, ker je nasa obctna narofeena na nje-gov list; hoce se najbrze za to hvaleznega skazati s tem, da nas sezuanja s tujim svetom. Se v6 da za tako delo smo mu tudt mi hvalezni. Mogoe* di pri-de nase xme po ujegovi zasiugt ceio do neioskvtarier m tt nam bodo morda pomagali, da se uapravi s «a-som tudi pri oas tako p^trebui nemSkl Jfolvereiii* Pri uasbi bilo to druStvo ua mestu, ker imamo ze braluo drustvo, ceciiijansko poddruzuico in k-po ubra-no peije na ktero smemo biti poaosui. Tudi se sedaj celo lehko pnpelje v naso vas, odkar smo napravib most cez deroco reko Idrijco hi dosti lepo cLto v strme MPodkroje«. Vas je tudi §e precej cedna, aJdaj za tako potrebuo drustvo iako pristojna. Mi bi to prav zeleh, da bi ae uapravilo tudi to drustvo Morda bi se tudi pn nas dobil kak spodoben hie? sai pravi „Jur s pnSa«, da so cdo Trzicani enega dobil /» piwtiaw tot Vsekako smo gc»Sp. profesorju m*\Wi da f? «8S snojsBin|a. Mfmo^ede^tttdipri.
vi, da se v naSih politicnih krogih bolj prebira BSo-cau, nego na Dunaji ali v Gradci. Ce je vse resnica, tfga ne vem; to pa dobro vera, da se „Socaa v res-nici jako marljivo cita pri nas. Res je sicer, da nase bralno dtuStvo uam daje ve6 casuikov (tudi ,Ljublj. Isst,* kterega pa malokdo bere), veudar vsakdo cista najbolj nSoLo". I kako tudi ne! Oaa je iz med tistih redkih slovenskih listov, ki so vredni, da vidijo beli svet. Oua ne drzi z nobeno strauko. pot«guje se hrabro ne le za priinorskc Slo-veuce, ampak za ves siovenski narod, nas navdusuje, nam. daje dobre svetc, priobcuje nam kmetiuo gospo-darske spise, nas opoininja, 6» smo potrebni; sploh se poregujf! na v^o uijc za izbuljsauje na^ega stuuja. In takih listov imaSloveuija main, m-'nd.i tu li Kianj-sko. Boljse bi bilo, da bi nekteri listi nehali izha-jati, ker rako ni6 ne poinagajo narodu, ampak se Sko-dujejo. V prvi \rsti ti-h ca-opisov je Aukljejev hni-modi, sii*L--k „Lj. lint." U\s je unrala Kiaujce zadeti siba b-izja s tem Hstom, ki je punU--i>ijf iu skuda ua-nulu. Najb.dj pametiij> bi bilu, da bi se na ta li->t n:hfe ne it.ir>cil, ker puteai bi bil p.isiljcn, da neha izhajati. (Misbt.'V Op. uiedn.) Nase brain> drustvo shrani raj.^i oui di--etik, ki bi ga zanj ud.ilo, i:i v trt.'h ali 5fir;h l.-tih si s tem dniaroin lehko zopet k:.j koiiscicga kupi, kakor si j<- sedaj oiui»lf)o /a svoje. ude lepo iu pntrebno slamurezniijo. PodpitMjmo, dragi Slovene, raj^i tik" liste, kak«»rsua je „SoC.i*, <la bodo rodoljubi laze izdajali b'pe iu kori.itui* spise, nam in vsemii u.irodu v kori.it in jliko.
S tern kor.cum moj dopis. Ce bi hotel gosp. Sukije se kaj rmeti, se lehko Se t^lasun. Z Ii->g'u!ii! draga „Swca !- (Glej dostavek mod domactuii recrui. 0|». ured.)                                                 Kesuiudjub.
V Ljubljani, se je zamerila „KoLa« preijubez-njivemu BLj. Listu", ker se je predrznila dvomiti, da b: bili ujegovi politiLni uauki edtuo 2veltLavni. Pa je resle wSnLiiiaK tnnain trdoglavost ,.radikiiiiili kolegov4 na koiigresuem tr^u in v BN*arotIuej Tiskatni* ter dmgih nevernili Tamazev, ako uoC-ejo priznati kot prve kulifiariune dobffita po vsem svetu sl;ivuo znaue kt-iiujsko klobise, ali ako noceju ubcudovati elastitS rm.*ti BLj«bljaiiskega Lihtatt politicnih telovadeev, '!>. dfMlavost je, ako nkltkau neverui'i T»iu>2«»v ue uviiii koristi ottili samo na Knuij-tkcni fintsebuih in iz de-zelne zakladiiice dovoljcnili Uu<) gl. ali potreb-.! u«o* pravit-enih nnpadov na narodiui diuHva in za>tu*ue narudue moz,'. S.» vec kot tnloglavo<»t, celo budobtiost je, ako kdo taji, da ohiciijua ssmirjauja MLjnbljaiiHkcf;a Lista" uis-> .satua Ijubexnjivost. duhovito.it hi ct"gaiitua pisava. }i;\r /, ognjein in ineLeui pa bi sc mural uitt-Oiti vsakdo, kdor si upa dvomiti, da „Lj. List* edai ' je za vse koiiipetfiit«*n, da on elin vse najbolju ve, raxume in pozna, in da pot, katero on hodi, je edino prava. Tisto uic ne de, da so vladna glasila sploh daiu-s teh, jutre nr^protmh misli, kakor ravuo veter vlete; vtudi tisto nic ue de, da je bit se vfieraj g. prof. Sukije yarn med tistimi, ki jih dunes * tako strastjo napada ter nradikakeu imeuuj^ tako da clo-vek ne ve, ako bi sodil po njem: ah je bila rc.riica ojegova vCerajsnja ali pa je dauasuja pisava, Da se narod s takim m drugim pocenjanjem bega, je ocitno, ravuo tako pa tudi, da pri tem trpi unjb.>ij vtljava pisarjev sanuh in pi onth moz, kt so ah bi tmeli biti udtulji in vod.reijt naro.ia.
_____________                        St.
PoMtidni pregled.
Dr2avni zbor, kt bo irael 4. dec. prvo §ej0, reii pred bo2ienimt prazniki drzavni prora-dttn za prvo eetrtleije m predlog o podaljsanji postave, da se porotna sodiiCa za Dunaj usta-vyo. Dnsvni red prve seje je ie objavljeo, toda ne prina§3 nifiesa zanimivega.
Hrvaski driavtii poslanci v BudapeSti po-Hooili so se ministru predscdniku Tiszi iu dra-gim ministrom ter m pomlarjaii z veseljem, da je takozvana narodna stranka dobila vefiino na Hrvaskeii vkljub silnej nasprotni agitaciji in da je njih stalisde oznaieno v pogodbi med Ma-djari in Hrvatt. katerega noiejo zapustiti. Pro-stii so g. immstra, naj bi zaieto delo o zbolj-sanji gmotnega stanja na Hrvaskem nadaljevat ter so se prav poniino priporocili njegovi mi-!???'* — Hrvaski sabor bo menda se le po Bo-ziei sklican. Njegora naloga bode pred vsem vo-litt elaue v regntkolarno deputacijo. ProraCuna ne bo obravnoval, vlada bo zahtevaia le provi-zortj za 4 ntesece.
Giede vojske med Kitajci in Francozi in one v Sudaim uemamo ta teden kaj posebnega porocati. Tudi druzih vaMk dogodko? ni.
Domade in razne vesti
s€orriereft pi§e: a(6rof Corouini in baron Conrad.) Povzemaino iz gra§ke ^Tugesposte" od 22. t. m. priji'trio vest naslednjega pomena: ,jPi§e se nam iz Gorice: Kakor je znano, Sitalo se je pred nekaj Lasom v listih, Id so Slova-nom prijazui, da okrajni davar v Spljetu baron Conrad bo imeoovan dvorni svetovalec ter prc-stavljen v Gorico na tncsto barona lleehbacha. Oseba. ki obcuje z grofom Coroninum, nas za-gotavija, da zaduji napenja vse svoje mufti, da bi zabranil preme^ccnjo tega politicn.'ga oblast-uika iz Spljetu hem. Zdi st* eelo verjetno, da, ako bi se ta premeniba zgodila, bi se grof Corouini odpowdal svojemu mostii kot dezelni gla-var. Karon Recbbaeb je na tern mestu 2e 14 let in je zasluzen za Neniee, ki tu prebivajo, kakor tudi za itaiijun-ko pn'bivalstvo."
„l)rug slicen dopis odtod ima duuajska „N. fr Pre^e", ki pravi, da Slovewi zelijo odstra-njenje barona Ueehbaebu, kateremu naj bi bil naslediuk baron Conrad. Vendar je /.nana stvar, da v»em ljudtwn je sojeno umreti, [ne da bi vi
ker so se nas zbali, in i&Cejo, kako bi zadusTii v ko-reoiki razvitek slovenskcga naroda, ki jim ni po godu. Osamljenost torej in obkoljenost po msprotnikih od vseh strauij, ki nas zavirajo pri vaakmi delu, ki je namenjeno naroduemu razvoju, je crui oblak nad gorifikimi Sloven^. Alt h-jfiemo pa zarad tega obu-pati? ali hocemo popustiti napor za napredek, boj proti zaprekam ? ali hoeVrtio med seboj se razdvojiti, ker je sovraznik mocan in je korau sree upadlo ? V nevarnosti iu borbi spozna se junak; du§evni, postav-ni, pofiten boj pomladi noodove moci. Slozm bodimo in zmaga je na§a 1 IJojtijiuo se pametno: pud euo za-stavo in pod enim vodstvom ; kdor rufit slogo, dela proti narodn; vsak na svojem mestn! Prostak in 4ast-nik sta vivdna enake Uvale, ako se res bijeta za doin, a!o se ne prcpirata med seboj, kdo je drugemu na nog-) st'ipil. Ako s* z.ient'ta o tern pnmirati, pri-zvizgati on eiii'iii krogli od jaga in od severa in oba h kratd padeta, amrtno zadeti v prepirljivo srec, ki bi IjIIo v *pravi in Ijubczni labko zivelo. GoriSki Slovenci, omdmemn prepiru, ki ga seje sovraznik, ne dajte pnMora! V slogi je moc, v slogi refienje I V slogi ut-to male stvari, a nesloga Vie pokvari!
Iz odborove seje Cecilijanskega druStva Goriske nadSkofije. — Due 20, uovembra imei je odbor omenjonega druStva sejo. Na dnevnem redu je bil razgovor o uacVtu po katerem] bi odbor deloval pribodnju leto in o letnem daiilu, katero naj t bi w dalo druzbeuikoin.   Po innenji  vecine navzoftih
delt lzpidntni? le poo.vue hvojih zelj !   V  istem j «,ibnn,ii;ov bode drudtvo v prvi vrsti skrbelo zasploS
dupisu se tutii bvuii i>aio« Ueehbacli od itali jan-ke in nem.ike strani prav tako kakor v „Ta-g(>Hpo->tia. V'so od^ovoruost za to ponxHlo pri-puseamo .('orrieru*.
Siovensko bralno in podporno drudt?o
v Gortu nm-lo je pn-t' klo >uuutu jako lepo lvecfi,no veM'hco i ziluvo, ki jf,; biia prav d.ibro obiskana. l>a bs iuJ iii-jelji* vi'u-r (k;ir pa ni ;»o^io bitj>, f-tdi bi bib At; vvr thuilveuikov in adrb'/uikov. .Go.spod dru-St.Vi'iii piei-e.liiik \nl ,i,v p> boSe/ai /udrzaM. da ni mo-jel bin uav/ue. I'oC-ivtdi so vesclico gospoda de-h'Uvt po^ima uU'& •!¦. Tnii*ii ui dr. Al. Hojic t»-r tnnugi driiiit'^iii'iMirodiiijiibi iu d>»>!')|aiHtV!iiiki. I'ro-graai r>tt y> vi^si n;it,i;;i;t.o m v wbko vorlje poslu-4a'.«:ev, ki so po v.-aki ttfiki giastio piitijevali, in se pr.tv doloo iinrU, It-.uitveai pevci, vcCiiiaiii iScmpe-terti, .1 svojun vo li:,"I;eme g. Mervieeui, /.i^ln/.ijo vso bvali>, tako tudi goip')ilic«a Ilsaia ler go«poia Do-kieva in Vuga, ki ^o p i/itovaluu pupoinogli k feijiijni betr-dt. Yoj.iSka g"dba se je oaiiKOvaU kjkor vselej, zato jt toil ui auujkalo puzuanja. Tombola jo do-ne*Ia dr*Jstvu nekaj denanu'ga dobieku. Veselica biia y* v re»mri ve^eia i:i pobievna, <louiaca ia pn.srCna. Hvaia druatveniivoi'iu ki so biii dosli satni \u z dru-zinauu; hvaia gi>*i»odotu iu go-*pe-a. ki so dnistvo po-6»slii;. Na Travaika zaCenja led, a v uarodaeut dru-Stvu zaCcuja po.niadn-j ztvSjenje. Kiepko naprej 1
Nova izpraSevaina koinisija za ljudske in mesdanske Sole v Gorici. Nttucuo miui^t^iaivo je nncuovalo zaet'tkum tekoc'ga soi&kega leta uovo tzprak'valno kom:»:jo 2.1 ijud-ke ia mcAcuuske *ole. Iivotjeu: bo va*r<{0 .^leJeCi go^podje: ravnatclj: dr. Egid S c h r e i b e r, * daka svetsn.ri»»e in vodja c. k. reaike ; njegov Lame^tisik: prof. Atidrt'j Marusic, clan de-tehtrga s-jbki'ga sv^ia; uly konii.-ije pa: Josip C u-l o t, prote>or ua c. k. guuuaztj:; V:uce?ie Dittrjcji, ufitelj na c. k. vadnia; dr. France Kos, profesor m c. k. uC'jttlji.^ci; Matej Lazar, prof, na c. k. gtm-ujizijj; iu:ms.gm»r Ju.-:p M ariisi t\ profesor ua c. k. uCiUlju-ci; Ivaa Mi'UUrt, ucatcij na c. k. taduici; Joaip Mutz, prufesor ua c. k. ucit^ljisei; Ivau Tro-janst'k, trot, na c. k. aL:telj;SCt; Franc Vodopi-v e c, c, k. oktajui .sulakt u^dzortuk.
O alovenskih goriSkih razmerah pnslal je nekdo v neke jjiovt'i-skf Iiate iHEi." iu sNov.*) Cruo poroCdo ki itna na seb: z:»ak o.sebticga prepnCa-oja, ki namerava o s e b » o pomoc, ki je pa sk u-p a o s t i sioveuski r.a Goriaketn ikodijivo. Med tern ko oat-bo uuuva, narodujakoiu krivico deia; v rodo-tjubih muozi pop&rjenost iii nezaupnost; sovraimkom p4 razkiivii naie raiu* tei jain Kazv*, kjo uaj uas po-pairjo. N\iro-Jni naeprotuiki ^o to ze upazili in do-godkl zadiij^u tiui (uvirajodt od Itahjanov ter prene-leni med \ Lid;tie Stmcc> to spratujejo.
Gorisko nebo je res ublacno, ah oblaki uiso iz SSoveucev, kakor dopisnik meni. Nasi oblaki so sestav-^jeni z oae mieze, kat-jto je v Gorici aplelo ncmatvo E itaiijaoatvom. Najakrajntjai Neiuci se dotikajo z aajskrajn?j.sm! Itabjani v cakUpih, ki so proti Sloven-cem obraeni. Na poUtrtneui, Casuikarskem, dru§tvenem, gmotuuot polji da se opa2evati uajoija zveza nem-llva z ltalijaastvom proti Sloveucem. V tern tici za nas nevarnoat, katere uekdaj ni bilo. ^e pred malo loti so Kitterji zdiuzesu se Slovenci zaiigali kresove na Kalvariji nad Podgoro proti italijanski pohlepnosti in Itaiijain &o ae za naao gibauje tualo brigali. jDan-daue^s preaiuja gorsSke Neuice v narodnem oziru drug dun, pnhajajoc od juga, da se bratijo z Italijani, ko-likor je treba zavirati Slovence v njib uapredovalnem d^QV&uji. italyaui pa opazujejo v3ako paSo &toj>injo?
no Ijudsko cerkveno petje. V ta named zbraoe lahke, mclodijo/.ne cerkvene pesmi v poboznein dului po /.tunozuo.sti naai'ga ljudstva se, izdajo in skrbelo se bod.- po mogocnosti za odgojevauje organistov med goinkimi pofitnicatni.
Tajnistvo bratovSfiini ,vednpga ^e§fienja sv. It. Telesa* je pi-evzcl c. gosp. Franc Torafiie, kaplan pri sv. Ignaeiji na Travniku, ker hc je dosedanja taj• nicn gospa M. Kivenich preselila v Trst, Naj se tedaj bratovaCino zadevajofa pibina in donoski odalej i * govoljuo juiMljajo inu'iiovanemu gonpodu. —
Voznikom < <'. aiskih drv iz trnovekega gozda Hvetujema, uaj Hprvjinejo od gozdnega nrada ponujeno placilo, diugaOe /gulojo ne tut.i /aslu^ck, ki ga una-jo, ker gozdni urad m baje ze pogaja 8 podvzetniki, ki bi sprcji'Ii vso voznjo. Ob onem ob^alujemo, da uckateri iia.^i vozniki pnstijo navadno vec zasluzka na poti nego ga princsejo domov. Ni cudo pott-m, Ce gro tc/.ko za davke in druge reci. Delavnostiu varc-u o 81 ati zlati pravili pri gospodarstvu. Delavnosti ucimo se od Nemcev, varcuostt od Fudanov in Kar-njeiov.
V  Dornborgu bo kmetijsko predavaoje, ki je bilo ia dvakr.it preloiicno, pnnodnja nedeljo, 30. t. in., ako ne pride kak zadr2ek vines.
O iSempetercih pripoveduje ^Corriere" u2e zopet graje vredne dogodke. Pravi, da preteklo nedeljo so ueznani vascani odvezali jermene upre^enemu koitju, stojefietnu pred neko kremo, v kateri so pili trije gospodje, ki so se peljali na onein vozu. Vsled odvezanih jermenov da se je pozueje konj splaiil, da je prevrgel voz, lahko poSkodovat ,one tri gospode in naredil Skode ua opiavi za 10 gl. Istega dne, pravi omeujeui list, da je teklo trop vaacanov po isti eesti za uekitn gonskiei gospodoiu ter da so updi: «Zivio sioveuski, goriziani, italiani,...." — ker se je „Cor~ rieruu uze prigouilo, da se mu je krivo porocalo v blicinh aluCajdi, pozivljamo alavno lupanstvo Sempe-tersko, uaj stvar preiskuje kot krajna policijska o-blast ter uaj ua potoeilo prekticati, ako ni resnifino. Sie«!r pa ineuiinc, da una tudi 8Corr.8 svoj dele2 pri takib lzgredib, ako se vrsijo, ker uCi prebivalce enega kraja, kako da »e v drugih krajib godi, ako in koli-kor ee v resnici godi.
V   Kronbergu imeli so pretekli po;iedeljek popoldne redko aveCauost. Milostljivi gospod knezo-uadskof goriski je tiati pop^idue obiskal cerkev sv. Katarine nad Solkanora. Daai je ljudstvo to veseio vest Se le pozno izvedelo, pozdravilo je svojega viaje-ga paatlrja nmogoSteviIno z zvoneojem v cerkvah in t>e streljaujein. Kionberzaui so ponosni na visoko obi-skovauje.
Monsignor Glavina, skof tr^aski, je ukazal, naj se v italijanski Soli v Skednji, katero obiskujejo aloveuski otroci, poducuje kcisanski nauk v alovenskem jeziku, ker otroci italijauScuie ne raziimejo. aCorriere" (kakor drugi italijaeski listi) «e huduje nad skofom, da se vtika v uarodno politiko, ter hvali na-Sega mil. gobp. knezouadakofa, ee5 da se v „politikott ne utika. „Corrierett uaj bo piepridan, da v tej „poli-tiki" se akof od Skofa ne razlikuje in daje katoJiSki 5koi bolj vesel „Corrieroveu graje uego njegove hvale,
Dostavek k dopisu iz Sebrey. Kakor smo ponatisnili v zaduji Stevilki bcaeie uzorue ^asnikar-ske dostojnosti vladnega glasiia vojvodine krauj-ske, tako smo dali daues prostor priprostim besedam gorskega dopisnika. Sami ne inoretno svojega lista ni ^yaliti ni grajati | javno p DQ^arn^ ^ fft- |r
vsakdo nnj sodi o njem, kakor more. Da sodba bo razliCna, to vemo, to nam prica dosedanja skuSnja; dragaSc sodi o na§em listu mo2 ki ima pred seboj slastno klobaso in jo ze re2e ali pa steguje roko po nji, da bi jo zagrabil; in zopct drugace moJ5, ki v potu svnj.»ga obrt'za klobaso pridelaje. Prvi zagodr-nja, ako ga niotiS pri plemenitem njegovem oaporu, drugi hvali Bog», da kdo vsaj prizn.iva njegove nez-nosne ti^avf, ce tudi inn moreS le malo pomagati. Slovenci smo trpini, in kdor hofie slovenskemu trpinu pomagati, no sine zahtevati, da naj Slovenec Modec stisue, dokler se Nemcu skleda ue prenapoini, in naj zaLuu Slovenec fie le takrat jesti, ko se bo obilnost z uemfiko mize odccjala. Pravica naj se deli enako na obe strani, pa bo prav. Ako se spofitnje jezik 5 ljudij od sto na javnib driavnih stavbah, zakaj se prozira jezik onih prebivalcev, ki znasojo 95 odstot-kov ? Ako *e skrbi za poduk v materinScuii 89 Sol-skim otrokom, zakaj se zabranjujo enak poduk 1400 otrokom ? To je neketerim ljudem politifino; politic, no ze, pa pravifino ne.
KatoliSko bralno drufttvo v 6t. Frjanu napravi due T. decehibra t. 1. besedo v dvorant viso-korodnega gospoda Jozefa barona Formnntina. ZaCetek ob 4% popoldne; po besedi bode irefikanje, Ystopnlua zuaia za osebo, izvzemgi ude, 20 kr,; srcCka stane 10 kr. Priskrbela se jo za besede uavlalc velika lepa dvoraua; zraveu se je pa obrnila pozornost tudi na to, da se obfiiustvo po besedi okrepca z dobro jedjo in pijaco.   K obilnej udeleiitvi rabi            Odbor.
Banka „SlavlJa« sklenila je v mceecih jullj, avgust in September t. 1. 23.269 novih zavarovanj za 27,181.357 gld, 49 kr. kapitala ter je zato projela 524.109 gld. 60 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za Ikode plufiula je v teh trelt moBcclh 168.448 gld. 95 kr. Deuarui proinet osrednje blagajnico iznalal je 2,528.805 gld. 40 kr. V posojilnicah bilo jo v tern Lasu imlozcnih 280.767 gold. 14 kr., na zemljiSca po-sojenih pa 542.107 gld, 48 kr, Gasilne brizgalnice do-bilo je Ht'dcin obcin. —- Od 1. jummrija do 80. sep-tembra t. 1. bilojeskleuonih 54.B67 uovih zavarovanj za 58,814.692 gld, ter se je uplacalo zavarovalnine in pristojbin 1,415.961 gold. 30 kr., IzplaSalo pa za ikode 424J83 gold. 58 kr, Sumoupravua druStva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da atejojo do konca sep-tembra 1884. h\ 1201 Ciena, ki so skupno zavarovali 165.578 gld. 07 kr. pokojnin in zato obvezali se u« platati 646X70 gl. 45 kr. ulog. — Tudi zastopniSkl pokojniuski fond se izdatno in hitro mnoii, kajti kon-cem septombra t. 1, Imel je 2e 46.219 gld. 57 kr. premozenja.
„Ijubljanskemu listu", hripavemu krifiacu define vlade kranjske, ki z elegantno surovoatjo spravlja svoje gospodarje ob kredit, zarad pomanjka-nja prostora danes ne moremo odgovoriti. Upamo, da do prihodnje fitevilke ne rarpoCi, ampak da ostane fie eel. — Gospode svoje sOtrudnike, katorim danes nismo mOgli ustreci, prosimo potrpljenja in daljne podpore.
Popravek. Z ozirom na listek v zadnji Stevilki o druzbi sv. Mohora dobili smo iz Breginja pojasuilo, ki pravi, da v ondafinji duhovniji 3ejezni-2alo fitevilo domacih druStvenikov mirao lanekega leta le za 1, iu da je skupno fitevilo le zarad tega za 8 udov manjfic od lanskega, ker so v letofiiijem kole-darcku udje iz Proseoika in iz PlatiSc, ki so bili lani vpisani med breginjske, zapisani posebe pod videmsko nadfikofijo. — V krasni pesmi Simona GregorCica, katero smo priuesli zadnjic, urinil se je neijub po-grefiek, katerega so citatelji najbrie 2e sami opazili in popravili. V 10. kitici v 1. vrsti naj se bere nam* reC: bogatinov namesto bogatina.
St. 605to.§.8.
Razpis
sluzbe nditeljiee, cventualno poduditeljice na dvo-> razrednici v Lokvi (Corgnale) s postavnimi pla-' 6ili III. verste. !        ProSnje  naj se vloMjo pri podpisanem v
dobi  6 tcdnov od dneva vverstitve razglasa v
Casuik BOsservatore Triestino." :              C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET
^        v  Sezaui  dne   10:  novemora  1884.
v Korminu na nunskem trgu
"Thm»   %%.%%%  <L<sfeitfe<gv
i
lit
a. v.
{¦¦'.aiMi.'.iJHUoi:ro--,'<» *«K»j;ii?iljatev] I srcrck in j-nainkii dobitkov| lugsedtMlilok.;
iSn
KINCSEM-SRECKE
1. glavni dobitek goldinarjev
i J* m 20.000 3 pn a» 10.000 e- *»•
URDU
Li |8fi
itargasse Budapest I^ail-Cm
kakor t«di v vseh taeajalnicab, tabakarnah in loteriiskihl kolekturab.
Tsmfc ieMteJfc se isgUS* v gotaviai.
St. 1468.
Eazpis uciteljske sluzbe
V tern okroji je razpisana sluiba ucitelja — voditelja enorazrednice v Batah. Dohodki so poleg dei. S. postav 10. marca 1870. in 4. marca 1879. III. pladilnc vrste.
ProSoja spostavnimi sprieevali sposobnosti je ulozifci do 31. decembra 1884. po prcdstav-Ijcnih oblastnijah.
C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET ? Gorici, 17. novcmbra 1884.
VINO HA PRODAJ.
1884.   lets belo vino   rezno   hektoliter   10 gl.
1883.     „ , „ prav prijetno n         1*2 si. 1870. , , , , „        16 gl. 1875. „ , , „ ¦ B        22 gl. 1868.      „       ,       „                               60 gl.
1884.    leta pristiii tropioovec ,n 30 gl. 1884    „        „      slivovec            „        40 gl.
v Ptuji (Pettau), Stajersko.
Iznaiiilo.
; St. 2<»7[K
Ravnatoljstvo zastavljavnicr f Monte (ii pietaj, vstanovljeim po grofu Tiiiinui v <iorici naznanja, da bode duo II. deiwmbra l^Nf. /.uv.vla. javna drazba(kant)nert>sonih zastav IU. eetrtletja 18s:?, t. j. tistiii, ki so bile zastuvljenu mesmi jfilija, avgustn in soptcmbra 1883.
Uavuatclj: Lovistmi.
ctet nm Titiui
p »  dr.  31 a 1 i c i
je odloeno najboljSo zdravilo zoper proti't ter ravmatizem, trganje po udih, boieeine Y krizi ter ziveih, otcklino, otrpnele uJe in kite ltd., mal© fiasa ce se rabi, pa mine po polneni trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „c\et zoper trganje po dr. Malm" s zraven stojeLim znamenjem; I steklenica 50 kr.
Zahvala. -^f
*&* Gospodu pi. Trukoczy-ju, Iokarju v Ljubtjani. Moja niatt so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in ra/.na domaca zdravila brezvspesno rabih. Ko je pa bolezen cedalje hujga pribajala in uze vec dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Yai dr. Malicev protinski cvet po 50 kr. ter si ga> nemudoina naroeim. In res imel jo eudovit vspcli, da so ae.po kratkej rabi oprostili liiucnih boleoin. S popolnim prepricanjeni priznavani torej dr. Malicev protinski evet kot izvrstno zr^avUo in ga vsa-kemn bolniku v jednakej bolezni priporocau, Va^ej blago-rodnosti pa izrokam najprisrdnejSo zahvalo, z ysem apoito-vanjem udani
Franc Jug, posestnik y §marji pri Celji.
M^" Planiuski zeliseni sirup kranjski, "Wi
izboren zoper ka§elj, bripavost, vratobolt pr3ne in pljucne bolefiine; 1 steklenica 56 kr. Korstnejii nego vai t trgovini se nuhrtjajpei soki in Siropi.
&BF Kri cistilne krogliee, e. kr. priv., ^|
no smelo bi se v uijednem gospodinjstru pogregati in so se uze tisuckrat sijajno osvcdofiile pri zabaaanj; cloveskega teleaat glavoboln, otrpuenihudih, skalenem zelodci, jetrnih in obistnin boleznih, v sk tuljaii a 21 kr.; jeden zaTOj s 6 Skatnljami I gold. 5 kr. Razposilja se le jeden zavoj.
Narocila se izvrse: najhitreje s postnim povzctjeia v lekarni pri „sainoiogu"
Prodaja gnoja.
XajboljSi gn<»,j posilja si* iz Tr.-ta pu zclcznici pod ugodniini po-uji. VtC
to torn   zve su pri   g. A.  Kdorle-tn v Gorici, Conso Francesco Giuseppe, \&\).
U pi-
, f
CHJfrO
Prott koleri prav  dober  pomo^ek je noma naravni
.ii
Kd«r ga zv-Ii ktijjitj po Iltrih, riaj s<» ojflasi Anton Faliijani.
o
,-ia A-i: .Ii. h. .4?.. 8.     fy
ir»€>€> €>€X>€>-€>€>0-k
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To pripm.tto in naravno Z(5r«iv.b» j*' prava dobrodfjna ponior irt »[ jivl.a v,un>-gill ln-;i'ili, d.i s«> «U.kai.- iijiln.va .-•udnv.t.i nun". (Jo ho le rabijn u>>kohko dr.i. a!aj':i!i> itt prezciii'jo prav Lm;uu lurrr'Iovra'tii-'.'/ie-lodcne bolciii. Prav i/.vrntnn vstr?vaj«> sopor lii'rnorojdc, proti bole/itins na jetrih ui na vraniCI, profi crovr«nir!i l;o|f/r:itu ir: i»r.»re. giisfani, pri zenxkih miMiiOntii tt:«dic,;m»-*uii. zoper beli tok, bojast, zoper birju sn'.i tor ci«cijo p(i!;varjon>> kri. One ne pregznjajo samo ouienjenih boluznt, atnp.ik na.-» obvanijejo tudi pred vsako bole/nijo.
I'rodajejo   ho v vsoli glavnik   lekarnic.ih n.i   ivi>t.!:   .'..i narocbo   in posil'uvo   pa edino v lekarnirt   Cristofoletti V Gorici, v Trstit v lokarni C. Zanetti in G. B. Rovis   in v lekarni Alia Madonna   v Korminu. Ena steklenica stano '-it) novcev.
t
i i
lajboljsa obrauaba proti koleri.
katcra bi uc  smola v uoW:;i   hisi nnujkati,  jo oLio dokazana iu izvratui) prtznaua
mmu mum
(Bbhmerwaldbitter)
iz   lekaniice   Bk Cerneiiiu orlu"   imenotrane v Plan-u na Ceskem.
Ta slu2i poaebao ilobro pri slabcm ptcbavljanjt, pri stuibi jiali, slabeta 2elodci, pri napenjaitji ia rt-gauji, bljuvanji itd., po zavzitdi mastaih all napenja-joCih jcdiT na potovanji, na suheui in mokrem, na !ovu hi na polji, za torej se sine botnim na 2eto«|< i poHiorSCakom, potovakeni, gozd.irjem, gospodarjemsil-no priporoCati. Dobtva se v stekleoicah po 50 kr, in po 1 gld. v giavni zaiogi za Gorico pri g. Cnstofo-lettiju, lekarniCarju.
(Jo^poji B. Fragner v Tragi!
Ils.ibtf-tm-ft na\tlitn nii-.'ii'itii . '. i\<i|o imJHVft««jft«» r!.!/i:, •, Vasa JL.i/iia'.i1:, da'— j- dr. llu**-»v /dravilrsi i .u/.i'.tr., tru» -a ^u; rni [m-t!a!i pn iukji ifdcinStftu lutdi i (.!< ,-r.i ii * rlltlltcah il»-laiif.'u pn-b-jvlian;! prav pu-i»'iv :-. .i..5.r., -i.i..- ¦ 1. tu.«i -la .,.-;n /•• .»i.'.Jn«.i.m f.\r*\. ¦-¦ /,< >.\„ l..c,( „j„.t!-; uiu^l (.pr.ivii «.v«.,;»^i [Kiklii.1 oprav [ v,f.. t» r:.« -'->•» i.:l i«'in v di;::ii^kt ii -hn-iu-i - - pa v.".: !•( ui' f-..r:.-i,; i!i». ^-:i»n» ti i vr. v-»- da't'd zdravilo jijc ;•• r«-..i.« ii.'.;.-„'.t ha-1. ^'a in nt"4t.-rpl"iVf-^» t»-ip«ji>i»jrt /.a!'»ra-     j-r-¦¦.,.'?• ;i.'v>   u.i ^'ii'ucj.i    .-atnabi in   pr»'-»n.
>'.  /;/<'./ am .S>ttn<t/,l (v N'/»' Av-fr.)
Cajetau .Strohmayrr 1. r. Nagla in gotova pomo6 za ielodCne bolezni in njih nastopke.
Ohrauitev  zdravlja
j- "d'.i'Ui ,-.; Ir »-1 obranilve w> nospeievanja d<d.r.^,» prebavlj.mja; i - i% ;¦<¦ glavni pogoj zdravjn ki telpsnega in duinrga tJfibrega cutenja Na,; .!; potrjeno OOMACE ZDRAVILO, prebavljanje vr.-liti, d- ( puiiuT.sn meianje krvi, <[fK\-,.i\ pokvarjeno  neztfravn  krvne dele,  c» j«
;j,.i '.(¦(; i< ( sploh znani an puSjutjijt-M
ir. noa zlriienski balsam.
N.ipr.u!|.-;i t/ najboph, irfravnliko najkrepk*jith ZdraviUkih zeliW, p--:ij«:i ¦•' &<" 'Lt^ WaU-ir j-.iV.v.i po, x:.i. j.M vi.-t. sl.ibostib prcbavljanja. s"--" •"¦¦" |»:| pr<?*«-danju, po kislpm dmciVim riganju, nap'tnjanlu, bluvanju, f.r. bofecinah v tclessi in zelodcu, ztdadenem kreu pre* nabasanju ialodca z jcdml, zasliicnju. krvnem navatu, hemeroid;il»p zenskih boleznih. boleznih v crevilt, hipohon-drijji m melanholiji >v-*;<'d slabega prebavljanja); t»> <>:-.iv-I; i v i. d ;.:;-«( prfbavljaftja. >'.'<-l i zdravo in cisto kri f: bolno tcb ri/:•:-'*     »j  .;  popri'jino  moc m  zdravje.
V,;,<t   r.- :.-vi    j...   r;,; .'¦[   ,t.-   pu.til   j'.u-iv..   jq   p-»trji.n.i
Ijudsko tinmace zdravilo l-r *¦.< -jdoa ra/-.»nl.
I steklenica 50 kr.. dvojna stektenica I gl.
Yti,.. - p-.Uvalr.-.n   pa-.v.  lalik-,   waU pf^.I...|A,
5*¦..¦',:,.; ;:.» frankirana pisma proti povzetju zn*»ka na v$e strani.
IT SVARJENJE! "«|
i..li-jl.;.irj i;.ipa!,a:
lio pr
, p*iv*.idi irr. <¦:•>, dr. ROZOV zi\tjen*.ki baliijiu i,* lok-irno Y> rra^sior-.;a ^ l'ir»i;; ?a5tt"va:..-, Ku;ti .-pi*:! »•':!!, da ¦>••» nanti'niiii !.a vi-i- kra-ji,» ii..1 tii t;-:a.-.p>'»!;'i rt;!.<- ¦, uko ,*.» .*aLti'vali *;V.iv<t ?.iv'j^u-.»ki balr.i::i,  ir; r;«  ;.»r.-.-ni>  dr.   K020\eL?a /-ivt;o!nkfgv«
Fill ilf. Rflsov zi?iiBisii Um
¦: .-     '¦-¦.-.¦.;' w.: .-:»: ,.    ¦ !• ; ..'&"..',» II. FraLjner-
ja, v   ,. '. x. t t  ,..  ¦ ; ':  :.-.-;  ,   1 .-  v   I'..,j:r I*. -^ .¦*.r"Hp..r-
i:-r^.-.  ¦   '¦'v                        Y *r'.>i::t ! : <;. frittofotetti,
'»uar;:.trt". it. i(. I'ontoni, ;..i ; i;-; K Kurner, :. ;..«rr .... A. Ue l.irtmroli .'¦ •».. := V utiUIH : Da-masw ii* t'.li.i. ^ i i;- ii. 1' rrentlini, '-<•¦* ¦i-:.-.;. .ar; <.. FuralioM-hi, I ^.s: . a--, J. Scrra\aUo , Ed. tie 1.4-Ueiitiut-it, :< .;:.,•--. Ant Mtttina - Y /..Vv»KK« i;L : t  Arazim, :¦• .'.n.. ..:-.
Vse lokarno :n veojo trgovino z materi-jalnim bia^oixt v Avatro-O^ersitoj imajo zalogo tega tivljeuskcg.; bal::ama.
TAM fV. ITI»I IH)IJI:
Pra&ko domace nui/JLo zoper bult», ranc
in viuMje v^ake vrste.
A*.u- s.- .idwra p-.--a vnar.-.., \ a.'i .:r.i;|.», pri i'U-i.'ih v-alit- vr-.:=\ pr» t!:r'.i:.<::;>;r:.h iok'.'u, prs ctva t prs:a in jt; r.i-hcatjji, pri ir'.t/ab, ,'ti \hr::>h. pri rn'.aiionjs, pri morsiki ^nirc*^ k-"*:: z.'p-. r r.,v:!i.!,!,.'.c..(» oUkk^iB«* .n pa'.iko. .o'j-t kro:'"L-' a > m.l'.jo v 'M.^er..!'., rdiah. v leiji Co >i Ud ! i.f^-' •4jai.a>», r-^-or kara %r0- *a ;ti poanc ao-^e. pri Ki.'iv.M.a ;¦: f.<;vali. ."> i»"r .:jajo, r»pjv oteWHno pi. pika iiiru'v-v. ::o^er ii.'k.it' ra:.e, o-lprtc noL*\ zo-•t .r raka s;; >:.'.-:¦ .-o.'-.v n: t d_a^.t .'iravila. ko t» n;a/uo.
iaiii-.: bair tn i :• »1. t .-> !i;'.:i» ordravi;^ ; kjer p.i v..; :.,.. potft;ne mazilo v kratkem >j»u gno-jico r.a-.H. ::i :.;'.:-.' t.-.: ivav;. — I\> tr.a.'.ilo je ra:o tako di>'cro. ktr h-.tr.> p-.i:::a^a ::i kor ?t- po njora rana prej lie /aceli, dokler ni ysa bolua a;tiojica veil pote-L:uena I'd. ral'rar.i ras: divjo.ja"" u:e»a in obvarajo pin", ^r..-:.- u \c:'v.v.\ pr;-.idor:;>; tadi '.loNiC-ine i»> bUdil-t-.u ::..v:Li* [« :'¦-•:.— Uilorto in telioce ratio 30 morajo •   :• miaC-r.o vo U» 1;::..:; po.eia it? le ?vj jaasilu nanje prilepi.   !
Skatijice se dobodo po 25 in 35 kr. U a I z a 111   z a   u k o.
5{ku*'.'t:.i ia po mr<ogih po.sku>:h  kot najzaaeslji-
.  vojse   srcds'.vo ;nano   tii^'rani   cagluhost, po   njem se
dobi tudt popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica I g2. a. v.