Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 27. oktobra 1927 St. 244. Posamezna številka 2 Dli Naročnina pnevna Izdajo za državo SHS meseCno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeHsknIzdala celoletno v Jugo-SlavlII 80 Din, za Inozemstvo 100 D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO In 2D,veC|l oglasi nad 43 mm vlllno po Din ^-30, vellkJ po 3 ln 4 Din. v uiednllkemdelu vrstica po 10 Din o Pri vcCjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 01111 Rokopisi se ne vrača/o, netranklrana platna se ne spre/ema/o Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2328 list sza sloven&tei narodi Uprava fe v Kopitarjev1 ul. il. 6 ^ Čekovni račun: C/uhlfana štev. 10.6SO In 10.349 *a 1 nserute, Saratevošt. 7363. Zagreb št. 39.011, Praga In nunaI št. 24.797 Po debati v Sofiji. Srečna roka našega zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča ima zaznamovati velik plus v jugoslovansko-bolgarskih odnošajih. S sosedi moramo biti na jasnem in iskati si prijateljev povsod, ker sovražnik je itak vsak odveč, bi kratko očrtali njegovo linijo. Minister je ostal dosleden. Dočim smo pod Nin-čičevo ero culi vedno o ostrih protestnih notah v Sofiji, gre Marinkovič drugo pot. Braniti čast domovine povsod, kjer je treba, a tudi skriti roge, kjer letpa beseda boljše mesto najde. V vseli dosedanjih slučajih so se Marinkovičeve note skrbno izogibale vsake nepotrebne ostrine oziroma prepuščale našemu poslaniku, iskrenemu prijatelju jugoslo-vansko-bolgarskega zbližanja, gospodu Nešiču v Sofiji, svobodne roke. To dejstvo je sedaj uradno potrdil tudi bolgarski zunanji minister Burov, ga podčrtal in Evropa ima nov dokaz našega stremljenja po miru in napredku na Balkanu. Sicer je res, da je potrdila odločitev prve Instance — Belgrada in Sofije — politična druga instanca Pariz in London, ker zlasti Anglija nima in ne bo v doglednem času imela nikakega interesa za vojno, je gotovo, da bi se tako z naše kot bolgarske strani laliko tudi drugače govorilo. A ravno zato, ker se obe državi zavedate jugoslovanskega Balkana in njegove skupne nevarnosti od strani tam preko morja, je Marinkovičevo stremljenje z bolgarske strani dopolnil Burov. To se nam zdi najvažnejše. Priznati moramo, da tudi položaj Bolgarije ni zavidljiv. Vežejo jo trde določbe mirovnih pogodb. Grčijo protežira Italija, država ne baš svetovnega pomena, a velikega ape-tita, ki bi se ne branila eventuelno tudi za-padne Tracije, katero so Bolgari obdržali s pomočjo Amerike. Na drugi strani plačuje Bolgarija 50 odstotkov svojih reparacij Italiji, ki je vsled tega v stanu represalije zmanjšati ali zvečati. In tu je Bolgarija občutljiva kot vsaka država z reparacijskim bremenom. Dežela je trpela vsled notranjih revolucij; prebivalstvo je sicer narastlo, a ni dovolj denarja in pri letošnjem zasedanju društva narodov so bolgarski zastopniki prosili za mednarodno posojilo. Italijanofilska orijentacija vsled danih razmer bi torej vsaj ne presenetila. Zgodilo se ni ne eno, ne drugo. Z nikomur proti nikomur! je dejala bolgarska vlada. Zdi se pa, da smo vendar korali naprej, če verjemo, da sta Ljapčev in Burov tudi tako mislila kot sta govorila, ko sta zahtevala od parlamenta odobritev za svoje ukrepe ob priliki zadnjih komitaških napadov, zlasti še, ker je za obsedno stanje v Petriču in Čustendilu glasoval z vladnimi strankami tudi del opozicije. Mnogo opore daje Burov sam. Minister je izjavil, da je ravno vsled jugoslovanske dobre volje bila potrebna bolgarska dobra volja in absolutna lojalnost. Zato se je tudi odredilo obsedno stanje. Krediti države, je odgovoril opoziciji, nele da niso bili oškodovani, ampak je Bolgarija postala moralično močnejša in država bi ravno tedaj trpela škodo v zunanjem svetu, če bi vsled nedelavnosti vlade politična napetost ostala. Burova je potrdil predsednik Ljapčev, ki je zavrnil očitek Macedoncev, da bi Jugoslavija postopala nedostojno in nepolitično. Torej dve uradni izjavi, ki greste preko običajnih uradniških formul. Mi bomo gotovo zadnji, ka bi v kakein-koli oziru kalili mirno sožitje obeh jugoslovanskih držav. Ravno tako no poznamo niika-ke sentimentalnosti, ki v politiki nikdar ni bila in nikdar no bo merodajna. Radi priznamo Bolgariji njene težave. Tudi smo prepričani, da je slovanska orijentacija v Bolgariji na pohodu, ker je edino realna, kakor tudi, da vidi Bolgarija kot mi v Italiji skupnega nasprotnika ne samo obeh slovanskih držav, ampak miru na Balkanu sploh. Problem vidimo v tem: Ima li vlada resnično dobro voljo, stremečo za prijateljskimi odnošaji z Jugoslavijo, nli jo ima tudi podrejeno uradništvo, upravni in izvršilni aparat? In če to ni dejstvo, ali ima vkljub temu vlada nc samo voljo vztrajati na tej liniji, ampak tudi voljo, moč, energijo in avtoriteto, da ta cilj izvede v notranjosti vsaj v formalnem, uradnem območju? In kaj pravijo Burovu in Ljapčevu tisti ministri-kolegi, katerim se očita italijanofilstvo kot finančnemu ministru Molovu, in tisti, ki se ali rekrutirajo ali, pa simpatizirajo z vrstami macedonskih emigrantov? »Principessa Mafalda" se potopil — 536 oseb utonilo. NEPOPISNA PANIKA MED 1300 POTNIKI. ZAPRTE ŽENE IN OTROCI. Med žirtvami so tudi Slovenci. v Newyork, 26. oktobra. (Izv.) Včeraj je 130 kilometrov jugovzhodno od Bahije pri vožnji iz pristanišča ponesrečil italijanski parnik »Principessa Mafalda«, ki ima 9200 ton in je last »Navigazione Generale Italiana«, s 1300 potniki. Sodi se, da je parnik naletel na čeri in da je vsled tega eksplodiral kotel. Največji del potnikov so tvorni italijanski izseljenci v Argentinijo. Na ladji so se pred potopom vršili najgrozovitejši prizori. Ljudje so se obupno borili za prostore v čolnih. Mnogi so se oprijeli desek in rešilnih pasov, tako da so jih rešile ladje, ki so prihitele na pomoč. Poročila, ki so prispela od parnikov, ki so prihiteli na pomoč, opisujejo strašne sliKe o katastrofi. Morje je bilo precej mirno in ladja je bržkone zadela ob čeri, ki v morski k'a rti šo niso bile zabeležene. Parnik se je potopil v 20 minutah. Nastala je strašna panika. Potniki medkrova so bito'' ia krov in so se hoteli polastiti rešilnih čolnov, katerih je bilo veliko premalo. Častniki so zgubili glavo, zaprli so ženske in otroke in so. skušali rešilne čolne rezervirati za potnice v kabinah. Rešilni parnik ?Formosa« je pr' ' prihitel na pomoč in tik pred potopom rešil zaprte ženske in otroke. Brazilska vlada je takoj poslala na lice nK^a križarko »Rio Grande«. Na potopljenem parniku je bilo 52 potnikov I. razreda, 39 potnikov II. razreda in 827 izseljencev v med-krovu in korčno 230 mož posadite. Od teh , ospij je rešil nemški parnik »Athen« 400 oseb, angleški parnik »Avelona« 200 oseb, francoski parnik »Formosa« pa 120 oseb. Število mrtvih znaša od 400 do 4«8. e Rim, 26. okt. (Izv.) »Princiipesse Mafalda« se je potopil ob 19.15 v bližini brazilske obali med Bahio in Rio de Janeiro na 16.41° južne širine in 47.41° zapadne dolžine. Po zadnjih radio-vesteh je francoska ladja »Formosa« sprejela na krov 720 potnikov. V vodi je izginilo 536 oseb. e Trst, 26. okt. (Izv.) Po informacijah na tukajšnji agencijski družbi »Navigazione Generale Italiane« se je ukrealo po tej agenciji na potopljeni parnik »Principessa Mafalda« 5 potnikov, in sicer 2 iz Opčine, 2 iz Trana in 1 Jugoslovan, bivajoč v Trstu. Večje je število potnikov, ki so se ukrcali po posredovanju goriške agencije. Večinoma so sami izseljenci. Domneva se, da je med njimi večje število Slovencev, ker odide v zadnjem času z vsakim večjim parnikom veliko slovenskih izseljencev preko Genue. e Genua, 26. okt. (Izv.) Vest o potopu »Principesse Mafalda« je vzbudila splošno konstemacijo. 0 vzrokih, ki so dovedli do katastrofe, se ugiblje različno. Parnik je star okoli 20 let. To je biLi njegova zadnja pot, ker je bilo določeno, da bi od nov. dalje vozila na tej progi velika motorna ladja »Augustus«. »Principesse Mafalda« bi vzdriževala zvezo z Avstralijo. Zanimivo je, da se je dvojček »P. Mafalde« »Jolanda« potopil že ob splavitvi. Proti koncu leta 1919. se je v Genui razširila vest, da se je »P. Mafalda« potopila sredi oceana radi prevelikega števila potnikov. Vest se je pozneje izkazala za neresnično. Zadnja vest: Nesreča ie manjša. v London, 26. okt. (Izv.) Od potnikov, katerih je bilo 1208 na ladji »Principessa Mafalda«, je bilo rešenih 1150 oseb. Krvna osvefa preganja albanskega predsednika. Obsedno stanje v Albaniji. 70 italijanskih častnikov vodi Zosuovo armado. času so odkrili mnoga tihotapstva s strani uradništva. Oni, ki so tihotapstva povzročili, so ostali na svojih uradnih mestih. v Berlin, 26. oktobra. (Izv.) »Vossische Zeitung« je prejela nastopno poročilo iz Ska-dra: V severni Albaniji so radi umora Cena bega izbruhnili težki nemiri. Ahmed beg Zo-gu je takcj proglasil obsedno stanje. Cena beg je imel med sevemoalbanskimi plemeni mnogo pristašev. Cena beg je imel štiri brate, Iti hočejo nad Ahmed beg Zogom vršili krvno osveto, ker ga delajo odgovornega za umor Cena bega. Pozvali so pristaše za pomoč. Voditelji plemen trdijo, da je imela pr,j umoru svoje prste vmes tudi Italija. V zadnjih šestih mesecih je bilo v Albaniji nanovo imenovanih 60 do 70 italijanskih častnikov kot vojaških inštruktorjev. Ti inštruktorji vodijo vso albansko vojsko. Albanski častniki s tem niso z?-dovoljni. Italijane smatrajo kot vsiljivce in ne občujejo z njimi. Prebivalstvo smatra, da v resnem slučaju albanski vojaki ne bodo ubogali Italijanov. Angleški orožniški častniki in inštruktorji so zopet prekinili občevanje z italijanskimi častniki. Oni simpatizirajo z albanskimi častniki. Fašistične organziacije v Albaniji so se v zadnjih tednih zelo pomnožile. Vodi jih fašist Orsino Orsini. Fašistične zveze obstojajo sedaj v Skadru, Draču, Tirani, Valoni in Santa (Juaranti. Tudi albansko državno banko vodi fašist. Vsi direktorji pripadajo fašiju. Albansko prebivalstvo je sporočilo Ahmed beg Zogu, da sedanji ministri ne uživajo več zaupanja naroda in da se morajo odstraniti. Italijanski poslanik Šola pa se je baje izrekel proti vsaki spremembi kabineta, tako da so vsi ministri ostali na svojih mestih. Prebivalstvo očita ministrom predvsem podkupljivost. V zadnjem Ljubil ga je kot brata, a še stroškov ne plača. v Praga, 26. oktobra. (Izv.) Truplo Cena bega, katero bi se imelo včeraj zvečer odpo-slati v Albanijo, je bilo pridržano na Wilso-novem kolodvoru, ker albanska vlada ni plačala stroškov mrtvaškega odra in transporta v Albanijo. Odpravnik poslov Stylla je iz lastnega nagiba naročil balzamiranje in mrtvaški oder. Stroški znašajo 30.000 čeških kron. Po poročilih čeških listov se je albanska vlada branila plačati ta znesek in je ponujala samo 4000 čeških kron. Ker pogrebno podjetje s tem ni bilo zadovoljno, se je odredilo, da se truplo pridrži v Pragi. Nocoj pa je predstojnik Wilsonovcga kolodvora dobil naročilo, da pripravi vagon s krsto za tržaški brzovlak. v Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) Albanski konzul na Dunaju Saraci izjavlja v dopisu na dunajske liste, da ni res, da bi bil videl morilca Bebija na Dunaju ali sploh kdaj v svojem življenju. Tudi se ni peljal v Prago zato, da bi vtihotapil kake dokumente v Cena begovo prtljago. Od češkoslovaških oblasti da ni nikdar zahteval izročitev zapuščine, temveč jc dal nalog, da se zapuščina nikomur ne izroči, dokler ne pridejo dispozicije albanske vlade. Saraci obdolžuje jugoslovanske liste, da so širili senzacionalna poročila, ki so krožila o umoru. Ahmed beg Zogu jc svojega svaka Cena bega ljubil kakor brata. Dr. Gosar za tobačno delavstvo. »Jugoslovanska strokovna zveza« je poslala ministru za soc. politiko dr. Gosarju obširen materijal in je pojasnila k prospektu novega pravilnika o plačah in pokojninah tobačnega delavstva s prošnjo, da dr. Gosar zastavi vse svoje sile za to, da podpiše g. finanč- ni minister zadevni pravilnik in ga uprava monopolov izda. Včeraj je prejelo glavno tajništvo JSZ iz kabinetne pisarne min. soc. politike obvestilo, da je g. minister dne 24. okt. podvzel pri g. ministru financ potrebne korake, da se pravilnik čimprej izda. Parker Gilbert, reparacijski agent v Nemčiji. Gilbert je opozoril uemško vlado, da je vsled previsokih izdatkov v predloženem proračunu ogroženo plačevanje reparacij in s tem Dawesov plan. Ta ugotovitev je sedaj predmet političnih debat med antanto in Nemčijo. Expese ministra dr. Beneša. v Praga, 26. okt. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je danes v zunanjepolitičnem odboru podal obširen ekspoze. Razpravljal je najprej o uspehih ženevske gospodarske konference in o pogajanjih z Vatikanom. Češkoslovaška vlada hoče kompromisno rešitev, ki bi bila vsem strankam sprejemljiva. O radikalni ločitvi države od cerkve ravno tako ni govora, kakor o sklenitvi konkordata, o katerem se ni razpravljalo in se ne bo nikoli razpravljalo. Dalje je dr. Beneš govoril o madjarskem vprašanju in o Rothermerovi akciji, ki: 1. vpliva direktno na romunsko-madjarski spor glede agrarne reforme ter je privedla v Ženevi do take res:: vprašanja, ki bi tudi bila proti agrarni rek i mi v Romuniji in v nasledstve-nih državah, 2. ki naj bi delala razpoloženje proti trianonski mirovni pogodbi in pripravljala njeno revizijo. Sličen značaj je imela tudi časopisna akcija s tnkozvano Paleologueje-vo noto itd. Glede romunsko-madjarskega spora v Ženevi je dr. Beneš konstatiral, da se je vsled njegovega direktnega vmešavanja posrečilo, da je prispeval skupno z romunskim zastopnikom k pravilni rešitvi vprašanja. Člani sveta Društva narodov so principielno priznali načelo nekompetence arbitražnega sodišča v stvareh agrarne reforme. Sestanek zunanjih ministrov Male antante v Jacliymovu in v Ženevi je prisilil k molku vse govorice o nesoglasjih v Mali antanti. Navajal je dalje, da je razmerje Češkoslovaške k ostalim državam najboljše. To velja v enaki meri za Francijo, Anglijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko in Avstrijo. Dogodki na Balkanu so se v zadnjem času nekoliko pomirili. Upanje je, da se bo v jugoslo-vansko-italijanskih vprašanjih doseglo soglasje. Zadnji dogodki na jugoslovansko-bol-garski meji so dali priliko za dokaz, da želita vladi v Belgradu in Sofiji resničen sporazum. v Praga, 26. okt. (Izv.) Dr. Beneš je v svo-jem ekspoze ju govoril tudi o ureditvi razmerja v Vatikanom, s katerim so bili odnošaji po odhodu papeževega nuncija prekinjeni. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, se bo vzpostavitev odnošaje v uredila z okvirnim zakonom, ki ho določal, da v sporu ni zmagovalca, ne prema-ganca. Da se oficielni odnošaji vzpostavijo, bo češkoslovaški poslanik odpoklican in zamenjan z drugo osebo. Novi škofje in drugi viso-ki cerkveni dostojanstveniki bodo imenovani tako, da ostane državi gotova pravica ugovora, in sicer tako, da n. pr. ne bo mogel biti imenovan noben škof, ki je zagrešil ilojalnost. Se predno se imenuje, se bo moralo vladi spo ročiti ime dotičnika, imenovanje pa se izvrši izključno le po cerkvi. ZOPET KOMITAŠI. v Atene, 26. oktobra. (Izv.) Tu se demen tirajo inozemske vesti o grško-jugoslovanskem koraku v Tirani. Možno je samo, da je grški odpravnik poslov informiral albansko vlado o namenu komitaškili tolp, da prekoračijo albansko mejo Vojni minister genern! Mazara-kis odide v Macedonijo, da se posvetuje s pristojnimi oblastmi o korakih, ki so potrebni da se zabrani komitašem udreti v Macedonijo. 536 oseb h pnrnikom sc je potopila. Volitve v zbornico TOI. Hitite, zakaj zadnji dnevi so tu. Vsaj 28. , oktobra naj t>odo odposlane vse glasovalno li- | stino. Prav skrajni dan bi bil 29. oktobra. ' ________ -ajiu Kdor bi poslal ta dan, mora -»eveda poslati naravnost volivnemu odboru. Kjer je treba po pisma na pnšto, naj gotovo kdo opozori slehernega volivca, da ne ostane kaka glasovnica nedvignjena. Storite vse. kar jo v vaši moči, da bo na poštah vse dvignjeno. Pazite na one glasovnice, ki se nikakor ne dajo dostaviti. To so razni umrli, odpotovali i Id. Poročate o tem našemu tajništvu v Ljubljano od povsod, kjer se bojite demokratov na pošti. Vsa pisma priporočeno! Na volivni odbor mora vsako pismo priporočeno. Skrbite, da ne bo oddano nobeno pismo nepriporočeno. Ne slane pošiljatev itak nič. DE.MOKRATJE NADALJUJEJO Z NASILJI. Z Iga nam poročajo, da je tamkaj mesar in gostilničar Jože Javornik agitiral pri pobiranju glasovnic za demokrate s tem, da je grozil češ: vidimo se pri dohodnini. Znani so trije slučaji. Enemu volivcev je celo obljubljal, da ga napravijo za tajnega zaupnika za dohodnino in da ga op ros te popolnoma tega davka. Priče so na razpolago. Ali si ne bi mogla ogledati tega moža tudi davčna oblast, ko nastopa tako oblastno v njenem imenu. Že pri občinskih volitvah je agitiral ta mož na ta svoj poseben način. Na Malem Trebeljevem sta agitirala iz Višnje gore neki Pepe Turk iu neki Kutišl-kov. Prvi je baje brat onega Turka, ki je tako žalostno končal lansko leto v Litiji. Gostilničarji Apoloniji Což sla vzela brez vsa- ' kega njenega dovoljenja glasov® Ine listine. Pri tem sta bruhala klevete proti naši listi. Ko je župan Gale oba svaril, ga je eden obeh dejansko pograbil. Zelo zanimivo je, da je po Ljubljani agitiral za demokratske »obrtnike tudi neki policijski uradnik. Čudno je, zakaj je vse policijski uradnik pripraven. Vsa ta tako izrazito demokratska sredstva seveda demokratov ne rešijo. Beležimo te slučaje le v ilustracijo, kakšna je demokratska klika. :,OBZOR« O VOLITVAH. Zagrebški Obzor' poroča iz Ljubljane: Poleg političnih dogodkov v Belgradu izzivajo pozornost političnih krogov volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ker se tu vrši borba med SLS in samostojnimi demokrati, in sicer mnogo ostreje kakor med obrtniki in trgovci samimi. Borba se je posebno poostrila, odkar je belgrajska »Politika* objavila neke podrobnosti, o katerih mora objektivni poznavalec razmer v Ljubljani vedeti, da so neresnične in da je njihovo objavljanje preračunano na to, da premotijo bel-grajsko javnost. Pred vsem je potrebno ugotoviti, da je predsednik volivnega odbora neodvisen sodnik, ki ima pravico sistirati vsak sklep volivne komisije, če spozna, da je proti pozitivnim zakonom. Do danes predsednik ni razveljavil niti enega sklepa volivne komisije.« — Ce ljubljanski »Obzorov« dopisnik, ki je strupen nasprotnik klerikalcev« in zagrizen svobodomifilec, tako piše o volitvah, potem lahko vsakdo ve, koliko je dati na natolcevanja SDS po svojih in drugih listih. !<. t- >:• Prejeli eino sledeči popravek. Ni res. da Jaz ne bi bil državljan SHS in da torej nimam ne aktivne, ne pasivne volivne pravice, pač pa je res. da mi je bilo državljanstvo SHS podeljeno z rešenjem Ministarstva Unu-trasnjih Dela z dne 28. decembra 1922 U. Br. 29317. — Brežice, dne 24. oktobra 1927. Josip Hcly. ______ H1ŠM~P0ŠE TNIKI V BELGRADU. r Belgrad, 26. okt. (Izv.) Delegati hišnih posestnikov, med njimi v imenu Društva hišnih posestnikov g. Frelih, so danes obiskali vse parlamentarne klube. Tudi minister za socialno politiko jih je sprejel. Delegacija je vsepovsod dokazovala, da ni prav nobene potrebe, da bi se stanovanjski zakon podaljšal. Kakor poročamo na drugem mestu, bo o tem izrekla poslednjo besedo narodna skupščina. FERAD BEG DRAGA, r Belgrad, 26. okt. (Izv.) Belgrajsko sodi-Sče se je danes bavilo z zavrnitvijo oprostilne razsodbe sodišča v Kosovski Mitrovici glede znanega voditelja južnosrbskih muslimanov Ferad beg Dra^e. Kasacijsko sodišče je ua svoji seji protirazloge sodišča v Kosovski Mitrovici zavrnilo. Z ozirom na to je pričakovati, da bo Ferad beg Draga, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu od leta 1925. in ki je doživel toliko peripetij. končno izpuščen iz ječe. VSAK ŽID SE MORA LEGITIMIRATI, v Budimpešta, 26. okt. (Izv.) Iz Debre-ezina se poroča, da so v poslopju tamošnje univerze, kalero je najeto od reformatorične cerkve, danes antisemitistični študenti nasilno zahtevali legitimiranje židovskih študentov. Danes pa je imel tam svoje zborovanje tudi lamošnji cerkveni okraj. Študenti so zato zahtevali legitimacije ludi od udeležcnccv tc ga zborovanja. Škof Baltazar je izjavil, da bo univerzi odpovedal najemno |>ogodbo, ako se bo legitimiranje ponavljalo. Narodna skupščina začela z rednim poslovanlem. SESTAVILI SO SE SKUPŠČINSKI ODBORI. r Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Pred dnevnim redom se je na današnji seji oglasil zopet g. Lazič (zeml joradnik), da protestira, da narodna skupščina ni pet dni delala. Skupščina je šla preko njegovega protesta. Predsednik vlade g. Vukičevič je prečital sledeči kraljevi ukaz: •Mi, Aleksander, po milosti božji in volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, na predlog našega ministrskega sveta in našega notranjega ministra in na temelju čl. 52. ustave in v soglasju z našim ministrskim svetom, smo skleni] i in sklenemo, da se seje narodne skupščine, ki je bila sklicana na redno zasedanje 20. oktobra 1927, otvorijo 26. okt. 1927 s čitanjem tega ukaza. Predsednik našega ministrskega sveta in naš notranji minister naj izvršita ta ukaz. — Aleksander s. r.< Ob čitanju tega ukaza so vsi poslanci stali, po čitanju so vzkliknili: »Živio kralj!« Nato je predsednik narodne skupščine g. Pe-rič obvestil narodno skupščino, da je mini ster za soc. politiko g. dr. Andrej Gosar predložil narodni skupščini zakon o spremembi in dopolnitvi stanovanjskega zakona in da prosi priznanja nujnosti zanj. Skupščina je nujnost soglasno priznala. Z ozirom na to se je na današnji seji izvolil odbor za proučavanje tega zakona. Nato so se vršile volitve posameznih odborov. Izid je bil sledeči: Zakonodajni odbor (42 članov): radikali 14, demokrati 8, radi-čevci 6, SLS 3 (Hodžar, Hohnjec, Sušnik), SDS 3, Nemci 1, muslimani 3, zemljoradniki enega. Administrativni odbor (21 članov): radikali 7, SLS 2 (Hodžar, Sclnih-macher), Radič 4, dem. 4, SDS 2, musL 1, zemlj. 1. Imunitetni odbor (2.1 članov): rad. 7, SLS 2 (Stjepan Barič, Hodžar), Radič 4, demokrati 4, SDS 2, musl. 1, zemlj. 1. Odbor za prošnjo in pritožbe (21 članov): rad. 7, dem. 4, SLS 2 (Ivan Brodar, Ivan Jerič), Radič I, SDS 2, zemlj. 1, mual. t. Finančni odbor (32 članov): rad. 10, dem. 6, SLS 2 (Franc Smotfej, Vladimir Piišenjak), Radič (t, SDS 8, musl. 2., zemlj. t, Nemci t. — Za volitve odbora za proučavanje stanovanjskega zakona so je sprejel sporazum. V odboru so: 7 rad., 4 dem.., 4 Radič, 2 SLS (Franc Kremžar in Ivan Vosenjak), 1 musl., 1 Nemec, 2 SDS in Petejan z liste zeniljoradnikov. Nato se je skupščinska seja zaključila. Prihodnja seja bo v petek. Prva točka bo volitev anketnega odbora 5 članov, ki bo pregledal, kako so se vršile volitve v sarajevskem okrožju. Druga točka bo debata o poročilu odbora za proučavanje stanovanjskega zakona. r Belgrad. 26. okt. (Izv.) Popoldne so se odbori konstituirali. Finančni odbor: Prei's. radikal g. dr. Nikola Subotič, podpreds. dem. g. Slavko Sečerov, tajnik g. Vladimir Pušenjak (Jugosl. klub). — Imunitetni odbor: preds. rad. g. Milan Simonovič, podpreds. dem g. Slavko Dukanac, tajnik g. Jakob Hodžar (Jugosl. klub). — Zakonodajni odbor: pred. dem. g. Kosta Timo-tijevič, I. podpreds. rad. g. dr. Laza Marko-vič, II. podpreds. g. Josip Hohnjec (Jugosl. klub), tajnik rad. g. Radivoj Jovčič. — Upravni odbor: preds. dem. g. Radoslav Agatonovič, podpreds. rad. g. Stjepo Kobasica, tajnik g. Jakob Hodžar. - Odbor za prošnje in pritožbe: Preds. radikal g. Krsta Miletič, podpreds. dem. g. Žika Rafajlovič, tajnik rad. g. I)ragolj ub Jovremovič. — Odbor za proučevanje stanovanjskega zakona: preds. rad. g. Bogoljub Kujundžič, podpreds. g. Gavrann beg Kapetanovič (musl.). PETEJAN V PRAVI DRUŽBI. r Belgrad, 26. okt (Izv.) Na današnji skupščinski seji se je končnoveljavno pokazalo, da ej slovenski socialist g. Petejan stopil v srbski zemljoradniški klub, čigar predsednik je večkratni milijonar in velekapita-list g. Joca .Tovanovič. Vfada sredi najinienzivneišega deia. ZAKONSKI NAČRTI, KI SO V PRETRESU.— RADIČEVSKA OBTOŽNICA NI VREDNA SPLOH NOBENE POZORNOSTI. r Belgrad, 26. okt. (Izv.) Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič je danes popoldne odpotoval v Topolo, kjer je bil sprejet v av-dienci. r Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Ministrski svet je imel od 6. do 9. sejo, na kateri je razpravljal predvsem o političnem položaju. O tem delu seje niso ministri dajali nobenih izjav. Poučeni smo v toliko, da je zunanji minister pri tej priliki poročal o svoji avdienci, ki jo je imel danes v Topoli pri kralju. Splošno stanje, tako se nam zatrjuje iz vladnih krogov, je povsem zodovoljivo. Kot najboljši doki .. zato se v vladnih krogih navaja dejstvo, da vlada ne gleda na razne malenkostne momente, ki se od časa do časa pojavljajo, marveč normalno dela. Vlnr1" kaže pri tem najboljšo voljo. Ce je ovirana in se to delo ne more izvršiti, kakor to zahteva izpolnitev državnih nalog, potem leži krivda na opoziciji. Na današnji seji ministrskega sveta so ministri poročali o zakonskih predlogih, ki so izvršeni in ki jih bodo v najkrajšem času predložili ministrskemu svetu in narodni skupščini. Prometni minister g. Kumamidi je predložil vse zakonske, načrte o ljudskem, srednjem šolstvu in zakon o vse- učiliščih. Pravosodni minister je predložil zakon o sodnikih, o odvetnikih, o državnih priivdiiikih, menični in čekovni zakon. Kmetijski minister je predložil zakon o hudournikih. melioracijs'-! zakon in druge. Jbinančni minister pa je na danšnji seji razdelil uredbo, ki se je sestavila na podlagi pooblastil fin. zakona, s katero se poenostavi pobiranje davkov. Posebno pre"anski kraji bodo s to uredbo dobili znatno olajšanje. Kar se tiče davčnih bremen se bodo spremenile nekatere davčne vrste iz kronskih v c;"arsko, tako na pr. dohodnina. Ta uredba se je sestavila na podlagi pooblastil fin. zakona, katerega je izdelala Uzu-novič-KorošČeva vlada. Uredba ne pride pred narodno skupščino, marveč samo pred fin. odbor. Z ozirom na to bo, če ne l»o opozicija delala obstrukcije, lahko v kratkem sprejeta. r Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Po seji ministrskega sveta jo predsednik vlade g. Vukičevič dal časnikarjem na vprašanje, kaj misli o obtožnici radičevcev proti njemu sledeči odgovor: s Kaj naj o tem sploh mislim? To so vprašanja, ki so bila prod verifikatij-skiin odborom in so se tam rešila.« Demokrati so za Davidoviča, za edSnsfvo kluba in za vlado. VLADA RADI NEJASNOSTI MED DEMOKRATI TEŽJE DELA. — RADIČ SE ZOPET SMEŠL — RADIKALI SE PRITOŽUJEJO NAD ZAHTEVAMI DEMOKRATOV. r Belgrad, 26. oktobra. (Izv.) Dva dogodka današnjega dne sta prinesla več jasnosti v položaj, dasiravno razvoj, predvsem glede demokratske zajednice, še ni toliko dozorel, da bi imeli tako čist položaj, kakor je potrebno za normalno in redno delo v parlamentu. Prvi dogodek je bil pismen odgovor g. Davidoviča pobratimom gg. Stjepanu Radiču, Pribičeviču in Joči Jovanoviču. Že na prvi pogled sc pozna, da jc oče tega pisma poslanec g. Grol, Pismo stvarno nima nobene vsebine in je samo zbirka zamotanih fraz. V kolikor se to Za-S vijanje in izvijanie lahko dešifrira, trebn vsebino (po izjavah avtorjevih prijateljev) takole razumeti: V pismu se prižiga ena sveča Bogu, druga pa hudiča. Pravi sc, da bi bilo dobro iti z opozicijo, sc bolj odločno pa se zatrjuje, da je boljše z vlado. Zato sc ho g. Davidovič počasi in previdno razgovarjal z opozicijo, ker ji nc veruje in še vedno naglasa možnost, da jc njena ponudba morda samo prevarantski manever. Medtem pa bo on s svojimi prijatelji zvesto podpiral vlado. Tudi to pismo, kakor včerajšnja resolucija kluba DZ, je dokaz, da se razmere v DZ še vedno niso končnoveljavno razčistile. Pismo pomenja umik, vendar ta umik ni popoln. Nekateri ne verujejo, da bi g. Davidovič popolnoma miroval. Drugi zopet mislijo, da bo g. Davidovič zapustil opolzko pot, katero mu delala in sve- tita v vernosti zrana gg. Pribičevič in Stjepan Radič, in da se je povsem spravil s svojimi ministri. Za to navajajo nekateri demokrati to, da se nocoj vrši v znanem demokratskem lokalu »Slavija« večerja, ki jo dajejo demokratski ministri na čast svojemu šefu. Tej večerji bodo prisostvovali g. Davidovič, vsi demokratski ministri in nnr najintimnejših prijateljev od obeh strani. Misli se, da bo tudi pri tej priliki — kakor običajno pri sličnih — prevladovalo prijateljstvo in da bo g. Davidovič dal ponoven blagoslov ministrom v vladi. Tej prijetni svečanosti bo prisostvoval podpredsednik narodne skupščine g, Pera Markovič, da bi z njo proklainiral svojo formulo, ki je včeraj prevladovala na seji kluba DZ: »Ml smo za g. Davidoviča, mi smo za edinstvo kluba, mi smo odločno za vladno koalicijo.« Drug dogodek je obtožnica radičevccv proti predsedniku vlade g. Vukičeviču Jcot notranjemu ministru. Obtožnico so danes predložili narodni skupščini. Kot prvi jo je podpisal S. Radič, njemu sledijo podpisi vseh njegovih poslancev. Kljub tako iskrenemu prijateljstvu, kakor sta ga sklenila gg. Radič in Pribičevič, g. Pribičevič vendar ni hotel podpisati te obtožnice, niti je ni podpisal nobeden njegovih poslancev. Misli se, da g. Pribičevič tega ni storil samo radi tega, ker je obtožnica sestavljena brez stvarnih dokumentov, marveč tudi z ozirom na nasilja, ki so jih samostojni demokrati izvrševali pri krvavih volitvah 1. 1925. Obtožnica ponavlja očitke, ki so se z veliko reklamo že med verifikacijsko debato v odboru in v plenumu razglasili širom sveta. Zato je obtožnica samo udarec v vodo. Gosp. Radič misli v svoji globoki modrosti o politični taktiki, da bo z njo zopet vznemirjal duhove v demokratski stranki. V parlamentu ne bo imela ta obtožnica drugega uspeha, kakor da bo zadržala delo za par dni V splošnem pa se je sedanja vladna koalicija z včerajšnjim sklepom demokratske zajednice in današnjimi dogodki zopet nekoliko zboljšala. čeravno se ni popolnoma razčistila. Na opozicijo je odločba vplivala porazno in pomenja, da prijatelji tako zvanega bloka celokupne demokracije niso toliko močni in navdušeni, kakor so preje gg. Pribičevič, Radič in Joca Jovanovič mislili. V vladnih krogih je sicer nastalo več sigurnosti, vendar rad! dvoličnosti pisma sigurnost seveda ni popolna. Demokratski ministri zatrjujejo, da g. Davidovič in njegovi prijatelji ne bodo več poskušali peljati politiko na pota, s katerih bi jo tako težko spravili v normalen tir. Če bi se to vendar zgodilo, potem so ministri pripravljeni s svojimi prijatelji odločno nastopiti v demokratskem klubu. V klubu demokratske zajednice se opaža veliko veselje, da se je zadeva končala brez razcepa in da je ves klub ostal v vladi. Radikalni krogi demokratski zajednici zelo zamerijo, da zahteva postavitev uradnikov po ključu v notranjem ministrstvu, v svojih ministrstvih pa, kakor v zunanjem, ministrstvu za javna dela, za gozdarstvo in rudarstvo, in prosvetnem, pa po mnenju radikalov nočejo ničesar čuti o kakeim ključu, marveč nastavljajo samo svoje ljudi. Nc glede na vse te dogodke vlada normalno dela in končuje svoje načrte, da jih čimpreje predloži narodni skupščini, • Domagogiia SDS in socialistov s stanovanjskim vprašanjem. r Belgrad, 26. okt. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja odbora za stanovanjski zakon, na kateri se je odbor konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen radikal g. dr. Bogoljub K u j u n d ž i č. Odbor je nato takoj začel z razpravo o zakonskem načrtu, ki ga je predložil minister za soc. politiko g. Gosar. G. Gosar je na kratko obrazloži] ta zakon ter opozoril po-slance, da imajo v rokah itak že pismeno motivirano poročilo. Nato se je razvila načelna debata, v ka-teri so govorili poslanci g. Petejan (soc.). g. Maček in več drugih radičevcev, in sam. demokrati. Njihova izvajanja so izzvenela v demagoško zahtevo, da bi mora'] ta zakon odpraviti stanovanjsko m i z e r 1 -j o. Naglašali so, da v tem stanovanjskem zakonu ni odredb, s katerimi bi se gradila nova cenena stanovanja, tako da bi najrevnejši prišli do svojega stanovanja. Nato je minister g. dr. Gosar kratko odgovoril, da to ni v bistveni zvezi s tem zakonom, ki ima samo odrediti razmerje med najemniki in gospodarji. Glede zidanja stat uovanjskih hiš pa vodi on drugo akcijo, o kateri danes ne bo govoril. Nato je poslanec g. Vesenjak izjavil v imenu večine, da večina sprejme dr. Gosar-jev osnulek za podlago svoji razpravi in da je ta zakonski načrt tak, da je na podlagi njega mogoče vsaj za «ilo rešiti to viseče sporno vprašanje med najemniki in hišnimi gos|>odarji. Končna likvidacija stanovanjskega | vprašanja pn se itak ne more rešiti z zako-j nom in debato, ampak z delom, kar je minister že novedal. Jlvtomobiliszem v Sloveniji, LKTA 1947. V Največji avtomobil. Ameriki menda ne delajo samo za reklamo takih voz, ampak služijo za garažo drugim avtom. Prizor i ljubeljske vožnje. Ljubljana je postala središče Zedinjene Slovenije s 83.000 kvadratnih kilometrov ter skoro 2 in pol milijona prebivalci. Pešci so na cestah žo izredno redki, ker so postali avtomobili zelo poceni: »Volkswagen<: stane samo še 10.000 Din nov. Bogati Ljubljančani kupujejo že manjše dvosedež-ne aeroplane. Na 4 krajih v Ljubljani so že prometni stolpi. Na cestnh vozijo brezslišno dolge vrste voz, prahu ni oixv7.iti nikjor več. Vsa Slovenija je Ceste v Sloveniji so vsako leto bolj polne avtomobilov in prahu, ki ga vzdigujejo poleti skozi vasi in naselbine drveči avtomobili. Danes menda že ni človeka, ki ne bi saj nekaj vedel o avtomobilu: vedno več pa je prav natančnih poznavalcev voz in v Ljubljani dame ob volanu niso več neznan pojav. Vsako leto kupimo Slovenci par sto voz in jih bomo z izboljšanjem gospodarskega položaja na eni strani ter z vedno nižjimi cenami vozil kupovali še več. Saj jih imajo n. primer v Savinjski dolini celo kmetje, ki so zaslužili pri visokih cenah hmelja v preteklem letu. Avtomobilizem v Sloveniji moramo gledati danes ne s športnega, ampak gospodarskega stališča. Posestniki športnih in dirkalnih voz so pri nas redki: lahko jih naštejemo na prste. V Sloveniji ne bomo v avtomobilizmu postavljali nobenih hitrostnih rekordov, pač pa lahko pri nas cevoz brez konja*. Leto pe/.nt>je ie bil Elvvood llayes v Chicago zelo ponosen, ko je obsolviral trajnostim avtomobilno dirko na 85 kilometrov v 10 urali in 23 minutah. Pa je šlo hitro naprej. Avtomobil je postal predmet športnega udej- na tem dolgem potovanju odpovedal pokorščino. Bili so slučaji, ko je stal motor v vodi. Enkrat, ko je prekevačil neko reko, je valovje odneslo tovorni voz tn vrglo na nasipino. Dva dni je ležal tam, dokler ga ni čreda volov potegnila na suho. Kljub vsemu temu pa je bilo treba samo izprazniti posodo za olje in napolniti diferoncijal s svežim oljem, da jo motor zopet obtčajno detovul. Gospod Daly je tnnugo vozil po teh pokrajinah in pomagal si jc v takih slučajih z rbzhimi duhovitimi napravami. Težkoče, na katere je na- pravilo do tega, da je opremil tovorni voz z nekoliko kolobarjev žičue mreže. Mrežo je razprostrl iu vozil črez njo, kar je občutno zmanjšalo težkoče v peščenih pokrajinah. Velika prednost Chevrolet tovornega voza na progi 35.000 km je bila ta, da »o morali uporabiti različne vrste olju in bencina, ki so bile |j*5 dobavne v posameznih kraj'h, da pa so dosegli kljub tema populon razvoj v delovanju motorja, Izborno spričevalo je za motor, ako deluje vedno enakomerno pri uporabi rnznovrslnejših gonilnih sred- stev in v vseh vremenskih prilikah, ne da bi utrpel škodo. G. Dally pravi, da Ch. 1 tonski tov. voz iz. borno vleče. Pripomniti je, da je premagal najhujše strmine na potovanju z drugo brzino. Po končanem doživljajev polnom potovanju tekom katerega so se vrstile najraznovstnojše okolSČitie glede poti In vremena, ne moro g Dal ly prehvaliti Ch -en in poltonskega tovornega voza Prestal je skušnjo sijajno in kljuboval je vsem težkočam, lako, da se je izkazal edinim sposol«- 'm • ¥. pranja AkcSjskt odbor z« Jgiadbo Orlovsltego stadiona v Ljubl[ani< Odbornik: Predsednik: Odbornik; ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI SIO Gla vni dobitek enonadstropna > 60.000 Tli« cena 10 m& S . MI I ° 13 ' f | trt £ . S S f • 3 ! * I i; y : • ■ ■t o .5 -'f. ' I ;: •f-r | .2.« IU >: T* [J-■ S j S 3 f i i X f I * * I" i« II Jolcrll« ¥ korist zgradili Orim v Ljudskem domu v Ljubljani, Stjuliska ulica 4t. 12 ; of. >2 s f & n t f ni 9»i C g j s-1 i « r, \ K S W W . « ? ; ? 5tS i §<& i C€«n Din fo našega Koroiana Slovenski sodniki na Primorskem. Kri so iste krvi, zato zaslužijo, da se jih ob tej priliki spomnimo. Na italijanskih sodnih dvoranah stoji napis: »Justitia ouique«. Kakor je lažniva laška beseda sploh, tako je lažniv ta napis. V 'spominu nam je leto 1924., ko so naši sodniki na Primorskem morali zapustiti svoja mesta in se umakniti pred »regiiicolk. Nič zato, ffe slovenski živelj ni razumel privandravcevl Nacionalizem ne pozna pravičnosti, zato noče objektivnih sodnikov. Mislite si, da pride obtoženec pred laškega sodnika. Jeziki ne razume, zato se mora poslužiti tolmača. Kakšni so l; tolmači, dokazuje sodno postopanje, ki ima že vnaprej določeni izid, namreč: obsodbo slovenskega obtoženca. Naši odvetniki — malo jih je — vlagajo tožbe, ki romajo med akti mesece in mesece. Ker ni druge rešitve, ostane samo ena: Tožbo je treba izročiti laškemu advokatu. V spominu so nam obtožbe pastirjev, ki so bili obsojeni radi krnskih dogodkov in zasliševanje odgovornega urednika »Slov. Straže«! Celi svet se je čudil pristranosti laške jurisdikcije, ki je že vnaprej obsodila obtožence, ne da bi preiskala dogodke. Pri tem pač niso bili merodajni dokazi, ampak »tesserac — fašistovska izkaznica. Dandanes Slovenci nimajo več svojili sodnikov in ne več svojih pravic. Večinoma so bivši Izhorne usnjene suknjiče za lovcc, športnike, gozdarje in druge, izdeluj« po meri in ima že tudi prvovrstne izgotovljene na razpolago tvrdka DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA po najnižjih cenah. Kulturno avtonomijo, ki so si jo Nemci izmislili kot danajsko darilo Slovencem, hočejo svetal predstavljati kot velikansko koncesijo Slovencem in pangermani vprizarjajo zdaj po Koroškem zborovanja kot protest proti »prevelikim koncesijam«. Tako je bilo začetkom oktobra v Vellkovcu zborovanje in pozneje v Borovljah. Vsi buršaki in prvaki nemštva so se znašli in soglasno izražali bojazen' radi velikanske nevarnosti, ki baje spet preti od peščice koroških Slovencev velikemu nemškemu narodu. V čem je »koncesija«? »Vsak Slovenec, ki bi hotel biti včlanjen v slovenski kulturni organizaciji, se mora pri oblastih vpisati! Nemške stranke so izjavile, da je namenjena kulturna avtonomija pristašem »Koroške slovenske stranke«. Nemške oblasti hočejo torej dobiti volivni kataster slov. volivcev v svoje roke! Doslej 80 Nemci dejansko Slovencem vzeli vse narodne pravice. Iz šol, lahko pravimo, je izginila zadnja sled resnice dvojezičnosti. Ravnatelj velikovške meščanske šole, Wilstuer, je izjavil, da večinoma po prvem polletju — večkrat še prej — se vrši pouk izključno v nemškem jeziku. Kulturna avtonomija mora veljati za vse Slovence, se mora urediti sporazumno z zastopniki Slovencev in mora r« blagohotno skrbeti za ohranitev prave slovenske individualnosti, ne sme pa biti hinavsko orožje v rokah nemških šovinistov, ki kažejo pred svetom na to svojo kulturno avtonomijo kot na veliko kulturno delo, na tihem pa hočejo iz nje kovati najhujše orožje proti Slovencem. Velenemška stranka (ki ne šteje Bog ve kaj na Koroškem) je razpravljala o kulturni avtonomiji v svoji seji dne 9. oktobra. Z »veliko resnobo in vestnostjo« hoče razpravljati o tem v posebni sejil Čakajmo! — Koroški Nemci so ob mejah Jugoslavije! Spomnijo naj se, da jim je dala zgodovina po vojni nove naloge! Ne naloge šovinizma, ampak kulturnih stikov s Slovani. Praznovanje obletnice plebiscita je zapustilo različne sledove in utise. Na mostu ob Krki Mostič-Važenberg se je odkrila črna spominska plošča kot Bpomin na demarkacijsko črto med jugoslovansko in nemško upravo. — Prej kot slej teče tam približno tudi narodna meja. — V tem letu se je pri raznih prireditvah poudarjala ideja priključitve k Nemčiji. Praznuje se vsako leto ta dan po vseh šolah, po vseh cerkvah, v posebnih slovesnih j zborovanjih itd. Tudi padlim vojakom veljajo te slavnosti. Mi v Jugoslaviji smo bolj skromni; razlog je: tretjina našega naroda je zunaj naših meja in iz toliko ran krvavi, da smo nekam otopeli, da smo se že privadili na udarce. — Nemci na Koroškem se pa pripravljajo še na en veliki dan, dan priključitve k Nemčiji. Promet se na Koroškem modernizira in izpopolnjuje. Koroška skuša gospodarsko krizo olajšati s tem, da goji tujski promet. Drzen projekt za izgraditev velike avtomobilske ceste, ki bi blizu Visokega Kleka prekoračila visoke Ture, je že izdelan. Cesta bi šla iz Svete Krvi (Heiligenblut) v dolžini 32 km preko Tur v Ferleiten na Solno-graškem. Vzpetost bi bila 10%. Cesta bo spadala med najlepše alpske ceste sploh in bo povprečno 5.5 m široka. Za izgradbo ceste znaša proračun 6 in pol mil. šilingov (okrog 70 milijonov Din). — Nove čedne avtomobilske zveze so se otvorile med Borovljami in Šmarjeto v slovenski krajini in iz Celovca v Grabštajn, Miklavčevo in Z< lezno Kaplo; a čujte: avtomobil odhaja o polnoči iz Celovca, da bodo mogli ljudje prihajati v Celovško gledališče! To ni dobro, ne za moralo, ne za narodnost, ne za gospodarstvo Slovencev! — Avtomobilskih zvez je že vse polno: iz Beljaka v Pod-klošter in Ziljsko dolino, v Špital ln zdaj iz Podrožce na Vrbo, iz Celovca v Velikovec in La-vanttnsko dolino, iz Celovca preko Grabštajna v Železno Kaplo. Za sežiganje mrličev se zanimajo socialisti na Ko-roškem; imajo posebno društvo, ki šteje siNi> te mogoče razbiti, ker si lo Eno.« Nato je po- vzdignil glas: »Tebe hočem izpopolniti, ti si moje delo.« ln se je obrnil proti Florenci. Zagledal je zvezdo in zvonik stolne cerkve. In večer je počiva! ob njegovih nogah. Nenadoma ko je dospel do Rimskih vrat, je zdrznil. Kot iztegnjene roke so se mu približale hiše, ki so stale v dveh vzporednih vrstah, vzele so ga seboj in ga peljale v mesto. Ulice so se vedno bolj zoževale, postajale so temnejše in ko je dospel do svojega stanovanja, se je čutil okle-njenega od rok, ki jim ne more uiti Umaknil rie je v dvorano, nato v nizko, komaj dva koraka dolgo sobico, kjer jo navadno pisal. Nizke stene so se vlegle nanj in bilo je, kot da se bore a njegovo neizmernostjo, ter ga skušajo prisiliti nazaj do poprejšnje ožinet Ni se upiral. Zdrčat je na kolena in čutil je v sebi veliko ponižnost, kakršne še ni poznal do tedaj in obšla ga je samega želja, da bi bil zolo, zelo majhen. Tedaj jc prišel glas odnekod: »Michelangelo, kdo je v tebi?! Mož v ozki sobici je mukoma položil čelo v dlani in je rekel: >Ti, moj Bog, kdo naj bi bil drugi? Tedaj so je tesnoba okrog Boga razklenila v šir in Bog je svobodno dvignil obraz, ki je dotlej strmel nad Italijo, kvišku in se je razgleda!: Svetci v plaščih in mitrah 4so stali tam. pod žejnimi zvezdami so hodili angeli s svojimi spevi kot z vrči, pohiimi kristalne studončnice nebesa so se razprostirala brez konca.v Moj hromi prijatelj je odprl oči kvišku in oblaki, ki so pluli po večernem nebu, obsijani od zarje, so kazali |>ot. kjer .je blodil njegov ]>ogled. Prašni jo: »Ali je tamkaj Bog?« Jaz .so.ni j molčal. Nato sem se sklonil do njega: »Evald, ali I smo rili tukaj?« Srčno sva si stisnila roke. Dnevne \ * KOLEDAR. Četrtek, 27. oktobra: Sabina, Frumencij. Od 1. januarju je 306. dan. Do 31. decembra je Se 59 dni. Teče 43 teden. Sobice vzide ob 6.31 zjutraj in zaide ob 4.57 zvečer. * * * it Somišljeniki! še so glasovnico za obrlni odsek TOI med volivci. Pojdite do njih, da ne gro noben glas v izgubo. Po deželi stopile zlasti do oddaljenih, da gredo po glasovnico in druge glasovalne listine na pošto. Za vsak glas gre. Nasprotniki divjajo v svojem obupu, naj naši zaupniki nasilja nasprotnikov onemogočijo s skrbnim tbiranjem glasov. it Kristus Kralj. Za praznik Kristusa Kralja je v cerkveni umetnosti malo primernih slik. Med najlepše spada slika ruskega slikarja Vas-niecova. To sliko je ACM izdalo v obliki malih podobic v bakrotisku Jugoslovanske tiskarne. Dobiva se v prodajalni KTD (Ničman). it Za župana v škocjanu pri Mokronogu je bil izvoljen Anton Marinčdč, posestnik v Škooijanu, pristaš SLS. it Srebrni jubilej g. župnika in duh. svetnika Ant. Lesjaka v .Št. Jerneju. Ni malenkost pastiro-vati v tako obširni župniji kakor je Št. Jernejska celih 25 let. Jubilant je skozi dolgo vrsto let vodil posojilnico, ki je ena največjih na deželi, postavil in prenovil je celo vrsto župnijskih in gospodarskih poslopij, napravil električno centralo z razsvetljavo in modernim mlinom na električni pogon, ki danes predstavlja milijonske viednosti in to na lastni liziko. Omenimo še velike poprave pri farni cerkvi, nabava različnega cerkvenega inventarja in 4 novih zvonov. Postavil je društveno dvorano, ima ne samo v načrtu, temveč tudi pripravljenega precej denarja za zidavo nove župne cerkve. Bil je skoro vso dobo v občinskem odboru, pri cestnem odboru, v odboru krajnega šolskega sveta in pri vsem tem ogromnem delu. ki ga je imel v pisarni, je marljivo zbirat gradivo za zgodovino Št. Jernejske fare, ki je izšla za njegov jubilej. Spominjajoč se velikih zaslug smo praznovali v sredo 19. oktobra srebrni jubilej. Polna cerkev faranov, dasi je bil delavnik, je najlepši dokaz, da se ljudstvo zaveda, kdo je njegov dobrotnik. 72 letnemu jubilantu, ki pa je še prav mladeniško čil in krepak, daj Bog dočakati med nami še — zlat jubilej! it Konzulat ČSR v Ljubljani naznanja, da radi češkoslovaškega državnega praznika dne 28. oktobra t. 1. ne bo sprejemal strank v uradnih zadevah. it Malgajevci. Člani Pete pokojnega Malgaja so se domovini stavili na razpolago takoj ob razpadu stare monarhije. Nemudoma so zasedli mežiško dolino, napredovali po podjunski dolini preko Drave do Velik ovca in njegove okolice, celo do Tinj. Ko je tedanji regent prestolonaslednik, današnji kralj, prevzel dne 1. decembra leta 1918. pod svoje okrilje vso današnjo domovino, so se borili prav tisti dan junaki Malgajeve čete sesto-ječe iz 33 mož v Velikovcu proti desetkratni premoči. Zmagali so, sovražnik pa je pokazal pete zapustivši veliko mrtvecev na bojišču. Dne 6. maja 1919 je isita četa zopet dokazala svetu, da živi za domovino in ako treba tudi umre za njo. Borila se je ob boku s solunskimi dobrovoljci proti stokratni premoči, borba je zahtevala tri junake, Malgaja, enega Majgajevca (Ermenc) in enega So-luncana (Zapundžič), ld je bil zahrbtno umorjen za plačilo deset cigaret. Smrt vodje je razkropila četo. Še se zbirajo Malgajevci,' pokažejo se ob spominskih dneh koroške fronte. Tudi sedaj se bodo zopet sestali v Dravogradu ob priliki odkritja spomenika padlih borcev za Korotan. Malgajevci, pridite ilne 30. oktobra ob pol 4 popoldne v Dravograd, da skupno odkorakamo na njivo miru, na grob junakov, da molimo zanje, ki so dali vse za nas in domovino. Na plan Malgajevci dne 30. oktobra. ir Lom. Z ozirom na notico v Slovencu glede obč. volitev Sv. Katarina pri Tržiču izjavljamo, da se druga kandidatna lista ni imenovala lom-ska, ampak Gospodarsko-delavska SLS, prva pa samo »dolinskaToliko v pojasnilo. -^•Sprememba voznega reda s 1. novembrom 1927. Dne 1. novembra t. 1. stopi na progi Ljubljana gl. kol.—Karlovac, Grosuplje—Kočevje, Trebnje—Št. Janž na Dol. in Novo mesto—Straža—Toplice nov vozni red v veljavo. Po novem voznem redu bo vozil med Ljubljano gl. kol. in Novim mestom en par potniških vlakov več, na ostalih progah pa ostane število potniških vlakov nespremenjeno. Prvi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.33 in prihaja v Karlovec ob 12.30. Ta vlak ima zvezo na Kočevje. Št. Janž na Dol. in Stražo— Toplice. Drugi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 10.50 ter vozi samo do.Novega mesta s prihodom ob 13.24. Ta vlak nima zveze za Kočevje in St. Janž na Dolenjskem. Tretji vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 13.18 z zvezo v Kočevje, Št. Janž na Dolenjskem in Stražo—Toplice ln prihaja v Karlovec ob 18.55. Četrti vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 18.40 z zvezo na Kočevje, Št. Janž na Dolenjskem in Stražo—Toplice ter vozi samo do Novega mesta, prihod ob 21.20. Iz Novega mesta nadaljuje vožnjo naslednji dan ob 5.01 in prihaja v Karlovec ob 7.40. V nasprotju smeri odhaja prvi vlak iz Novega mesta ob 4.38 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 7.15 brez zveze iz Straže—Toplic, Št. Janža na Dolenjskem in Kočevja. Drugi vlak odhaja iz Karlovca ob 3.50 in prihaja v Ljubljano ob 9.08 z zvezo Iz Straže—Toplice, Št Janž na Dolenjskem in Kočevja. Tretji vlak odhaja iz Karlovca ob 9.11 tn prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 14.30 z zveso iz Straže Toplic, Št Janža na Dolenjskem in Kočevja. Četrti vlak odhaja iz Kar- novice lovca ob 15.00 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 20.20 z zvezo iz Straža—Toplice, Št. Janž na Dolenjskem in Kočevja. Iz Kamnika v Ljubljano vozi od 1. novembra dalje še en vlak z odhodom iz Kamnika ob 6.23 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 7.37. Kavno tako iz Rakeka z odhodom ob 13.35 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 14.55. Zato pa izostane brzi vlak z odhodom iz Rakeka ob 4.45 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 5.49. Natančnejši vozni redi so razvidni na postajah. it Učiteljska imenovanja. Na novo so ime-vani na osnovnih šolah v Ljubljanski oblasti: Ule Hilda, Brežice; Kiferle Danica, Sv. Anton-Rajhen-burg; Šumi Gabrijela, TomišeJj; Benedičič Ivana, Sevnica; Tavželj AvreJija, Selo pri Žužemberku; Lavrič Ana, Št. Lenart; Peršič Angela, Hinje; Jerše Danijela, Ambrus; Štrukelj Zofija, Predvor; Rrecelj Vera, Trbovlje; Bizelj Marija, Stična; Ur-bančič Justina, Šmarjeta; Gorjup Justina, Briga; Avsec Nada, Videm ob Savi; llladnik Julija, Sv. Jederi-Laško; Suhadolc Peter, Videm; Fister Pavla, Kal; Jezeršek Frančiška, Selo — Kamnik; Ciu-ha Mira, Golo; Dodič Ivan, Raka; Marok Marija Boža, Dobova; Berco Vladimira, Mirna; Čebulj Darinka, Trebije — Kranj; Anibrožič Angela, Za-gradec; Lavrin Katarina, Stari trg — Črnomelj; Penta Marija, Spodnji Globodol; Godec Alojzija, Cerklje ob Krki; Rus Stanislava, Št. Jurij pod Ku-mcun; Verdir Stanislava, Št. Janž; Čadež Marija, Mohorji — Kočevje; Klun Franc, Zagorje ob Savi; Leskovec Friderika, Št. Lenart — Laško; Želez-nik Marjan, Blanca; Škulj Vladimira, Radeče; Jereb Minka, Vel. Dolina; Starin Roberta, (otr. vrtec) Škocjan pri Mokronogu; Peterca Aleksander, Kostanjevica; Bahovec Josiplnn, Sv. Lenari; TIayne Adela, 'Cerklje — Krško; Turk Jože, Št. Rupert. Premeščena je Fister Julija v Vel asovo iz Blance. Spomin padlih. V nedeljo 30. oktobra se zberemo prijatelji, tovariši in znanci iz cele Savinjske doline v Št. Pavlu, da odkrijemo spominski plošči 04 najboljših, najkrepkejših in najdražjih, ki jih je ugrabila smrt tekom bridkih let svetovne vojne. Žalostinke pri slovesnosti poje s sodelovanjem sosednjih društev domači pevski zbor. Popoldne koncert trboveljske rudniške godbe v Društvenem domu. it Na gradbeni rokodelski šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje pri ravnateljstvu Tehniške šole od 28. do 31. oktobra. V šolo se sprejemajo zidarji, tesarji in kamnoseki. Šola ima tri razrede, ki trajajo po pet mesecev (od 1. novembra do 31. marca). Za sprejem v prvi razred se zahteva, da je učenec star najmanj 17 let, da je dovršil osnovno šolo, da se je izučil zidarske obrti, tesarske in kamnoseške obrti in da napravi spre-jomni izpit iz slovenščine (pisanje po narekovanju). V drugi (tretji) razred se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili prvi (drugi) razred na tej šoli. Učenci vseh treh razredov se za sprejem lahko prijavijo pismeno. Novi učenci morajo prijavi priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo in nravstveno izpričevalo, k sprejemnemu izpitu pa se morajo zglasiti v ponedeljek 31. oktobra ob desetih. Redni pouk se v vseh treh razredih prične v četrtek 3. novembra ob osmih. it III. redni kongres »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« se vrši v nedeljo dne 30. oktobra v Zagrebu. Svečana otvoritev kongresa bo v nedeljo ob devetih dopoldne v »Metropol« kinu v Zagrebu Letošnji kongres te organizacije bo razpravlljal o važnih vprašanjih, ki se tičejo življenskega položaja privatnih nameščencev. Članom »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« je za poset kongresa dovoljena polovična vožnja po železnici na ta način, da kupi pri odhodu celo karto za v Zagreb in z isto karto s potrdilom o posetu kongresa ima pravico do brezplačne vožnje na povratku. it Znameniti zgodovinski dnevi 27. oktobra: Leta 1728. se je rodil v Marlonu James Cook, največji najditelj novega veka. Odkril je celo vrsto novih otokov in avstralsko vzhodno obrežje. Na svojem drugem potovanju okrog sveta se je vozil okoli južnega tečaja in ovrgel pravljico o južnem kontinentu. 17. 2. 1779. so ga na Havajskih otokih ubili domačini. — 1782. se je v Genovi rodil italijanski muzik in goslač Niccolo Paganini. Na svojih koncertnih potovanjih po Evropi si je pridobil veliko slavo. Paganini spada med najgenialnejše goslače v vseh časih. Napravil je veliko kompozicij, ki spadajo med najtežjo vijolinsko literaturo. — 1385. je bila posvečena cerkev sv. Justa v Trstu. — 1912. so Srbi zavzeli Mitrovico in Kača-nik. — 1835. se je rodil slovenski pesnil; Simon Jenko. — 1905. je v Rusiji izbruhnila revolucija. Vojaštvo se je pridružilo upornikom. V Harkovu se je proglasila začasna vlada. — 1871. je italijanski parlament proklamiral ločitev cerkve od države. — 1914. jc Nikola Pašič prevzel tudi posle srbskega zunanjega ministrstva. — 1882. je bil djakovski škof Juraj StroRinayer imenovan za častnega meščana ljubljanskega. — 1883. je dobila ljubljanska cerkev sv. Florjana nove stopnice. it Židje so izdali letos prvikrat svoj she-matizem: Godišnjak zagrebačke bogoslovne občine, židovske, bogoslovne. Iz knjige podajamo tele zanimive podatke. Članov šteje občina 2758, med temi 41 ortodoksnih, 95 špnnjolskih (sefardov). Po nanju .tih je 586 trgovccv, 1017 privatnih uradnikov, 160 obrtnikov, 258 advokatov, zdravnikov, inženirjev itd . 53 državnih uradnikov, 105 hišnih posestnikov, veleposestnikov itd. 14 jih je izstopilo iz Mojzesove vere, a 11 pristopilo. Davek za bogofastjo jn znašal zadnje leto 2.101.320 Din. Od tega i n sjo 55 odstotkov za bogočastje. 12 odstotkov za šolstvo, 13 odstotkov za upravo, 2 odstotka za dotacije. Občina si zida novo palačo, poleg nje pa še židovski dom. V tem bi imele prostor kul-lurao-prosvetne, zionistno-nacionalne židovske družbe. Še lepše je Židom v Belgradu, kjer imajo dvoje sinagog. — Za judovske duhovne, rabine, je I desetkrat bolje preskrbljeno nego za slovenske katol. duhovnike, ki so zadnji, čeprav Slovenci I največ davka plačujejo. VtNeurja v Dalmaciji. Z Makarske nam pišejo: V četrtek smo imeli v Južni Dalmaciji pravo neurje. Zgodaj zjutraj se je utrgal oblak, lilo je j neprestano celo uro. Popoldne je bilo na otokih, ! posebno na Braču in Hvaru naravuost grozno. Ubogi ljudje! Od maja do srede septembra ni bilo dežja, solnce je skoro dobesedno vse požgajo. Vinski pridelek je pal na petino, če ne na šestino lanskega in sploh rednega pridelka. Zadnja burja — bila je pred dobrim tednom — je oklestila še nedozorele oljkine sadove, in jih temeljito otresla. Smokve so vsled poletne suše zelo malo dale. Kako je ljudstvo zrlo na nova neurju, si lahko mislimo, ko je silovita ploha prala neusmiljeno tisto boro pest zemlje raz sivi krš! -A-Tifus je pojavil v Pakracu. Obolelo je več oseb. od katerih jih je nekaj že umrlo. it Živa baklja. 19 letna Cvetka Milanovič v Most a ru se je po nesreči polila z bencinom, ki se je vžgal. Naenkrat je bila vsa v plamenu in je izgledala kot živa baklja. Ljudje so ji prihiteli na pomoč, pa je bilo že prekasno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je v težkih bolečinah umrla. it V smrt radi dražbe. V Tivtatu se je ustrelil ugleden občan Marko Radoševič. Bil je preza-dolžen in je bila dražba njegovega imetja že za-sigurana. Radoševič je skušal preprečiti dražbo, ker se mu to ni posrečilo, se je ustrelil. it Avtomobil zgorel. V Karlovcu se je vnel in eksplodiral bencin na tovornem avtomobilu Kostiča. Avtomobil je popolnoma zgorel. Škode je okoli 50.000 dinarjev. it Pobegnil jc od doma neznanokam Kari Goršek iz Kamnika. Fant je star 16 let, visoke, suhe postave, kostanjevih las, temnorjavih oči in zdravih zob. Oblečen je bil v črno obleko, pokrit ali z zelenim klobukom s peresom ali pa s čepico karirane barve. Pri sebi nosi culico s še eno črno obleko. Njegov oče prosi oblasti in privatnike, da fanta zadrže, in mu to, kakor tudi, če so ga kje videli, sporoče na njegov naslov: Rudolf Goršek, pri tvrdki »Titan« v Kamniku. it Uboj. V nedeljo je šel okrog osmih zvečer Franc Urbanč, kočarja sin v Župeči vasi k pevskim vajam v Cerklje. Spotoma ga je nenadoma napadel Franc Vesel iz Zupeče vasi in mu zabodel nož v trebuh, še tekom noči so Urbanča pripeljali v brežiško bolnico, kjer pa je v torek vsled zadobljeno poškodbe umrl. it Pretep. V nedeljo so se fantje v Sv. Križu pri Kostanjevici najprvo napili v gostilni, nato so se pa na potu proti domu medseboj izzivali. Končno je prišlo do pretepa in je Josip Martinčič z nožem ' tako oklal Kerinovega hlapca Franca Baškoviča po trebuhu in hrbtu, da so ga morali takoj prepeljati v brežiško bolnico in je njegovo stanje smrtnonevarno. it Anonimne brzojavke. Dne 18. t. m. je na zagrebški glavni poŠti oddal neznanec tri brzojavke: prvo na kralja, drugo na narodno skupščino, tretjo pa na sobranje v Sofiji. V vseh treh brzojavkah je izraženo pričakovanje, da bo bolgarski narod kmalu osvobojen oziroma združen z Jugoslavijo. Brzojavka, oddana na kralja, je imela i besedilo: »Pozdrav od tlačenega bolgarskega na-| roda! Upamo na skorajšnje osvobojenje! Zvest pristaš!« Nekaj dni kasneje so uvedli obširno preiskavo in so končno v torek aretirali v hotelu »Esplanadec 30 letnega natakarja Ivana čitkoviča, rojenega v Opatiji, ki je italijanski podanik. Čit-kovič je takoj priznal, da je on napisal in oddal bi^zojavke. Ker je že večkrat napravil podobne reči, dvomijo, da bi bil pri zdravi pameti. Zato ga bodo izročili na opazovalnico, kasneje pa najbrže izgnali iz države. it Nepojasnjen umor. V bogati vasi Bava-nište v Banatu se je odigral doslej nepojasnjen, strašen zločin. Bogata, mlada žena Angelina Stoja-nov, ki se je še-le pred kratkim poročila, je živela s svojim možem v zelo srečnem zakonu. Ko je bila še dekle, so se zagledali vanjo številni kmečki lantje in se potegovali za njeno roko. Angelina pa je poročila Lazo Stojanova. Laza je imel večkrat opravke v Kovinu. Njegova žena se mu je navadno peljala nasprbti in sla se skupno vrnila domov. Tako se jc zgodilo tudi 23. t. m. V spremstvu Angeline je bil kotijaž Glišo Stanimirov. Ko se je že stemnilo, je naenkrat nekdo ustavil voz. Stanimirov je skočil z voza, da bi pogledal, kdo je in kaj hoče. Neznanec je pa bliskovito hitro skočil proti Angelini in jo udaril z gorjačo s tako silo jx) glavi, da je takoj omedlela. Kočijaž je ; pričel klicati nn pomoč in jc hotel prijeti napadal-1 ca, toda ta je ziginil prav tako hitro, kakor se je pojavil. Prihiteli kmetje so nudili prvo pomoč. Angelina se je še toliko zavedla, da je povedala, kako se je zgodilo, nato pa je umrla. Neznanega napadalca zasledujejo. Sodijo, da gre za enega izmed odklonjenih častilcev umorjene. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ic Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat i več, če se perilo namoči v Žensko hvalo. •A* Ljudje, ki trpe na zaprtju in jih poleg tega muči obolenje debelega črevesa kakor tudi preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje 1 proti možganom, glavobol in utripanje srca, naj jemljo zjutraj in zvečer fetrtinko čaše naravne Franz-Josef' grenčice. Vodilni zdravniki kinirgič-nih zavodov izjavljajo, da sc z najboljšim uspehom oporablja »F m n z - J o s e f«-voda pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva so. v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. 16, Kaj za god bi pili, jeli, da veselo bi zapeli? Cviček, jetrne paštete in seveda KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—. Eiutbljana © Zadnji dnevi volitev r obrtni odsek Zbornice TOI teko. Obrtniki in njih prijatelji skrbite, da vsaka glasovnica pride v prave roke. Ne upustito nobenega koraka, da vržemo demokratsko kliko (udi v obrtnem odseku krepko ob tla. Stopite takoj danes do onih, ki še imajo glasovnico in jih prinesite brž v tajnitvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. Tudi sicer prosimo vse zbiratelje, rta takoj oddajo vse glasovnice na gornji naslov. O V beli dvorani Uniona bo IV. prosvetni večer v petek, 28. t. m. ob 8. uri zvečer. S tem bo brezdvoma ustreženo vsem obiskovalcem prosvetnih večerov. Na sporedu je zanimivo predavanje: Naša pot v Mtinchon. Predaval bo g. P. dr. Roman Tominec. Predavanje je opremljeno s številnimi skiopličnimi slikami. © Predprodaja vstopnic za igro »Mlinar in njegova hči«, ki jo vprizori Ljudski oder v Ljubljani vnedeljo ob 3. uri popoldne in v torek na praznik vseh Svetih ob pol 8. uri zvečer, se prične danes v Ljudskem odru in sicer od 4. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v Društveni nabavni zadrugi v I. nadstrppju. Občinstvo se opozori, da si po možnosti preskrbi vstopnice že v predprodaji. Posetniki iz okolice in dežele si vstopnice lahko naroče pismeno in hkratu pošljejo vstopnino. Vstopnice so po 14, 12, 10, 6 in 4 Din. Na naročila brez vstopnine se ne bo oziralo. — Nedeljska popoldanska predstava je namenjeno za občinstvo iz dežele in okolice, večerna predstava v torek na praznik vseh Svetih, pa za ljubljansko občinstvo. 0 Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. — Jugoslovansko-češkoslovaška Liga v Ljubljani in Češkoslovenska Obec v Ljubljani, priredita v proslavo obletnice ustanovitve Češkoslovaške republike v petek, dne 28. t. m. v dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica) ob 8. uri zvečer slavnostno akademijo. — Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti gdč. Božiča Novakovičeva, Marta Valjalova, Ljudmila Vedralova in g. Karel Rupl. Vabimo vse občinstvo, posebno akademsko in srednješolsko mladino, da se te proslave udeleži. © Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« vabi vse svoje pevke in pevce, naj se radi bližajočih se društvenih nastopov udeležujejo polnoštevilno pevskih vaj, ki se vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 8. uri zvečer. Vsi in točno. — Pevovodja. © Umrla jc včeraj gospa Jcsipina Hrova-tin roj. Kobal. Pogreb bo v petek popoldne ob 3. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! © Sam. demokratski agitatorji letajo sedaj od obrtnika do obrtnika ter skušajo z naravnost nesramnimi metodami izvabiti glasovalne listine. Skoro vsak obrtnik je dobil najmanj dva do trikrat tak demokratarski obisk. Kar je zavednih obrtnikov, pokažejo takim agitorjem takoj vrata. Toda skozi vrata ven, skozi okno notri, to je geslo sam. demokratskih agitatorjev. Pod najrazličnejšimi pretvezami se usiljujejo obrtnikom. Ponujajo jim za poznejši čas delo, sklicujejo razne sestanke P" ' pretvezo družabnosti itd., v resnici jim je pa glavni cilj, da izvabijo glasovnice. — Gostilničarje, zlasti one, ki niso pristaši SDS in ti so v večini, bt morda zanimalo, da se je kakor lani, tako tudi letos njihova Zveza zadrug silno eksponirala za Žerjavovsko listo. Gospodje v vodstvu Zveze menda ne znajo niti ločili med političnim društvom in strokovno organizacijo. Tajnik g. Pintar, ki ga pi-rujejo vsi gostilničarji brez razlike prepričanja s svojo članarino, je zadnj- dni Mgkal menda že skoro vsakega gostilničarja v Ljubljani in bližnji okolici in povsod agitiral za Rebekovo listo. — V^o cbrtnike poživljamo, da napravijo že enkrat strankarskemu izrabljanju svojih obligatnih organizacij, vsem horendno plačanim agitatorjem SDP ob sedanjih volitvah pa pokažeji vrata. O Nočna služba lekarn. Nocoj imata nočno službo sledeči lekarni- Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Karlovski cesti. O Mestna zastavljalnica v ponedeljek, dne 31 1. m. radi snaženja uradnih prostorov ne posluje. © Svojemu tovarišu dr. Josipu Benčanu, no voimenovanemu primariju mariborske ženske bolnice, želijo jugoslov. dobrovoljci v Ljubljani ob odhodu vse najboljše v novi službi. O G. vladnemu komisarju na mestnem magl« gistratu. Prvi november se bliža. Vsi, ki smo dobili nakazana stanovanja v novi hiši na Ahacljevi cesli, se bomo morali izselili s 1. novembrom t. 1. Kam naj gremo, ker še do danes 26. oktobra nismo prejeli dovoljenja za vselitev v nova slano-vanja. — V >Č prizadetih. © Nova dekliška moda. Tudi v Ljubljani se je že pojavilo nova moda dekliških klobučkov, ki zelo spominjajo nn kopalne oziroma pilotske kapice. To modo so uvedle Amerikanke v času, ko je Gertrud Edcrle preplavala Rnkavski preliv in je Lindbergh preletel ocean. Nam, ki smo v moli malcc starokopitnih nazorov, se nova moda ne zdi ravno najbolj okusna. Moda tatarskih čepic, ki je bila lansko zimo še »grami ohic« v Ljubljani, je popolnoma izginila. 0 liksjircsni vlak je ustavil. Zanimiv slučaj se je pripetil strojevodji ekspresnega vlaka, ki je vozil včeraj ponoči iz Trsta v Ljubljano. Med Vijem i>n Ljubljano se je p 'ivll na progi neznan moški, ki je dajnl z rdečo svetilko signale, naj »e vlak ustavi Strojevodja jo v domnevi, da grozi velika nesreča, res ustavil vlak, toda neznanec e tedn' upihnil luč ln izginil v gosto nočno meglo. Vlak je nato privozll z malenkostno zamudo v I.iubljano. Kaj je hotel neznanec doseči z rdečo lučjo, ni znano. O Mlade izprijenke. Gospod policijski nadzornik, znan po svoji strogosti in dobrodušnosti, hkrati, zaslišuje v svoji pisarni dve mladi sestri. Anici je komaj 16 let, Berti pa šele 15 let. Ali obe sestri imata za seboj že lepo preteklost. Anico so prijeli, kakor smo poročali, v soboto v frančiškanski cerkvi, kjer so jo zasačili pri tatvini. Na policiji je Anica izdala še svojo sestro Berto. Anica je že dalj časa od doma. Semtertja prime za kako delo, najbolj pa ljubi postopanje z moškimi in tatvine. Pred kratkim so prenesli njeni materi organi stanovanjskega sodišča pohištvo pod bližnje kostanje. Anica je uporabila to priliko in znosila znatno množino raznih materinih predmetov k sta-rinarjem za vodo in v zastavljalnico, ne da bi mati za to vedela. Enako kot Anica je delala tudi njena sestra Berta. Ta je imela znanstvo z mlado beračico Min ko z Viča. Minko pozna gotovo vsak Ljubljančan. Ker ji je telo pohabljeno od rnhitis, vzbuja usmiljenje mnogih pasantov Prešernove ulice in Mmka naberači vsak dan prav lepo vsoto. Stariši Minke so pošteni ljudje in čeprav imajo sedem otrok, vendar branijo Minki beračiti, kar pa seveda ne Izda mnogo. Vse tri, Anica, Berta in 14 letna pohabljena Minka tvorijo nekako malo .družbo, ki skupno zapravlja nakradeni in pribera-čenl denar v družbi s potepuhi enake vrste. Vse tri so udane ponočnemu življenju. Policijski nadzornik je pri zasliševanju treh izprijenih zvedel od njih neverjetne stvari, ld zvene celo v policijski pisarni doknj čudno. 0 Obleko kradejo. Od lanske zime, ko so aretirali znanega šolskega tatu obleke Strgarja, ni bilo skoro nič čuti o tatvinah obleke .Z nastopom jesenskega mraza, pa so se tatovi zopet spravili na obleko. Zelo podjeten tat je obiskal spalnico zidarskih delavcev pri mojstru Marinčiču na Viču, kjer spi v skupnem prostoru 17 zidarjev in odnesel zidarju Francu Severju in še šestim njegovim tovarišem večjo množino razne delavne obleke v približni vrednosti 840 Din. — V stanovanje tesarskega pomočnika Valenka Janeza v Vodmatu, Pod Ježami, se je splazila tatinska soseda iu odnesla več obleke, tesarskega orodja in 00 Din gotovine. Valenko trpi 500 Din škode. — Delavki Mariji Mo-žetovi je pri obedu v Ljudski kuhinji izmaknila neka njena tovarišica 400 Din vredno volneno zimsko jopo, ki jo je Možetova pri jedi odložila. © Otroški plašči, oblekce. — Kristofič-Bučar. O Razstava in zaloga pletilnib strojev *seh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Maribor □ Cerkveni koncert v Mariboru. Cecilijino društvo v Mariboru pripravlja za dne 18. nov. t. 1. velik cerkveni koncert v stotaici kot del proalaive 70 letnice našega nadpastirja g. škofa dr. Andreja Karllna. Na sporedu koncerta je poleg pevskih točk Cecilijinega zbora pod vodstvom g. kapehiika Gašpariča, samostojne točke na orglah, katere so bile temeljito popravljene. Orgelske točke bo izvajal g. SI Premrl iz Ljubljane. Kot posebnost pa zbor zapel dr. KimovČev »Tebe Boga hvalimo«, kompozicijo za zbor iu veliki orkester, ki jo je skladatelj poklonil našemu nadpastirju. Koncert bo nekaj izrednega in že danes opozarjamo mariborsko javnost nanj! □ IX. redna seja mestnega obč. svela mariborskega se vrši v petek dne 28. oktobra 1927 ob 17. uri v mestni posvetovalnici. □ Danes na predavanje 1 Zvečer ob 8. uri predava v dvorani Zadružno-gospodarske banke g. dr. Kotnik o koroškem ljudskem pesniku Dra-bosnjaku. Predavanje bo za vse, posebno še za Ko-rošče izredno zanimivo! □ Smrt znanega Mariborčana. Umrl je vsem Mariborčanom dobro znani vpokojeni magistralni uslužbenec g. Josip Hardinka v starosti 69 let. Vse ženske iz mariborske okolice so ga dobro poznale, ker je pobiral dolgo let po trgu tržno pristojbino in ga je imenovalo vse »Kreuzermann«. Bil je tudi veliko let član rešilnega oddelka in priznan ribič. Radi bolehnosti je stopil pred leti v pokoj in sedaj ga je zadela kap. Pogreb blago-pokojnika sc bo vršil v petek popoldne ob štirih. Ostani rajnemu ohranjen časten spomin! □ V nedeljo služba božja na Smolniku. V nedeljo 30. oklobra se bo praznovala obletnica posvetitve cerkve na Smolniku po škofu Slomšku, ld je leta 1861. to posvetitev izvršil. Ob 10. uri dopoldne bo zato Aljažev klub oskrbel slovesno službo božjo. Za turiste, ki bi se te slavnosti udeležili, bo v Hlebovem domu vse preskrbljeno. □ Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 28. oktobra ob 8. uri zvečer predava g. dr Robida, specijalisl za duševne bolezni v Ljubljani, o »Duševnih boleznih«. V ponedeljek, 31. oktobra predava g. Dobronič, komponist in profesor glasbe na zagrebškem konzervatoriju o »Narodni ideji v domači in tuji glasbk. □ Vlomilci pod ključem. Zadnje tedne je bilo po mariborskem mestu in v Studencih več vlomov. Uzmoviči so se bili spravili predvsem nad obleko. Vestnemu zasledovanju mariborske policije in slu-denlške žandnrmerlje se je posrečilo v torek vlomilce Izslediti in jih vtakniti pod ključ. Zadeva je §e v preiskavi. □ Neiuan mu te«. Preko avstrijske meje se je prltepel v Maribor 28 letni slaboumni ln gluhonemi fant, ki Je v policijskem zaporu Ako bi bilo komu kaj znanega o mutcu, naj to javi policijskemu komisarijatu. □ Izredno visoko število arotirancev. V noči od torka na sredo je aretirala mariborska policija 16 oseb in sicer: 5 za odgon, 4 radi tatvine, 7 radi potepuštva. Izročenih je bilo v omenjeni noči 28 ovadb. Cel/e -gr Hitite t zbiranjem glasovnic! Vse krajevne organizacije v celjsko-vrunskem okraju pozivamo, da še danes, najkasneje pa jutri izroče zbrani glasovalni materijal za zbornico za TOI v Ljubljani v tajništvu SLS v Celju, Cankarjeva cesta 4. Celjske obrtnike, ki niso 9e glasovali, vabimo, da o' 'njo glasovnice istotam. V č'>st celjskih obrtnikov konstatlramo, da je do danes zaupalo daleč preko 50 odstotkov celjskih obrtnikov svoj glas listi g. Ogrina. — Tajništvo SLS v Celju. & Da se nc pozabi. V pomanjkanju vsakega sredstva, ki bi zavedno obrtništvo naklonilo samo-stojno-demokratski listi, se poslužujejo esdeesarji h-"' in zavajanj, da bi zbrali čim več glasovnic. Tako nam je znan slučaj, dn je tak demokratski »obrtnik« zatajil svojo demokratsko vero in se izdajal za Ogrinovega pristaša, ker je pač vedel, da bi mu sicer naši zavedni obrtniki pokazali vrata — Slov. obrtniško društvo v Celju je doslej javnosti '-'Hlo, da je nevtralno. Včerajšnje »Jutro« pa je izblebetalo, da zbira društvo glasovnice za Rebe-kovo listo. Nikar se poslej ne čudite, če bomo o Slov. obrtniškem društvu sodili tako, kot zasluži. — Tntro« napada nas, češ da se trudijo za Ogrina ljr je. '-t nimajo z obrtništvom nikakega slika. Pove naj nam raje, ltnke stike z obrtništvom ima ta "lik demokratske stranke, ki se že ves teden vozari z avtom po deželi in lovi glasovnice? In kakšne stike z obrtništvom ima tisti demokratski nadučitelj v Savinjski dolini, ki je premotil pisrno-nošo, da je ob izročanju glasovnic iste zopet pobiral in jih njemu izročal, češ, da volilcem ne bo treba hoditi v Ljubljano, »ker bodo že g. nadučitelj vse prav uredili?« (G. nadučitelju bomo še na drug način dopovedali, da nima vtikati svojega demokratskega nosa v zbornično volitve.) — Končno vprašamo celjsko tajništvo obrtnih zadrug, kako je obrnilo glasovnice onih volilcev, ki so ji jih izročili v dobri veri, da ne gre za čisto demokratsko listo? O slepomišenju z obrtnimi zadrugami bom govorili dru/gič določneje. -©" Občinske volitve v okolici Celje. Slovenska kmetska zveza je za občinske volitve v celjski okoliški občini ,ki se vršijo 20. novembra t. 1., vložila v soboto 22. t. m. sledečo kandidatno listo: Kandidati za odbornike; 1. Mihelčič Alojzij, posestnik in trgovec, Breg 9; 2. Strenčau Jurij, posestnik, Lava 3; 3. šlander Franc, posestnik, Koš-nica 15; 4. Kovač Leopold, posestn. sin, Babno 9; 5. Doni Franc, posestnik, Zagrad 34; 6. Glinšek Ivan, posestnik, Zgornja H udinja 14; 7. Pišek Jožef, posestnik, Med log 2; 8. žuža Franc, Zavodna 26; 9. Jecl Martin, posestnik, Ostrožno 22; 10. Ko-dela Ivan, posestnik, Dobrova 12; 11. Blanc Tomaž, posestnik, Lisce 4; 12. Krušič Janez, posestnik, Lokrovec 2; 13. Lipovšek Franc, posestnik, Lož-nica 15; 14. Jane Avgust, posestnik, Miklavžki hrib 15; 15. Majer Jurij, posestnik, Polule 12; 16. Pla-ninšek Anton, posestnik, Sp. Hudinja 5; 17. Belaj Jože, pos. sin, Pečovnik 28; 18. Knez Kari, posestnik, T nva 4; 19. Dolenc Anton, posestnik, Košnica 3; 20. Turnšek Andrej, posestnik, Ostrožno 70; 21. Hribernik Anton, posestnik, Babno 9: 22. Javor-nlk Jakob, kamnosek, Zagred 72: '.'3. Repič Ivan, posestnik. Medlog 28 : 24. Lednlk Valentin, posestnik. Zg Hudinja 8; 25. Žager Avgust, posestnik, Ložnicn 12: 26. Zilli Egid, kamnosek. Lisce 43; 27. Ocvirk Franc, posestnik, Ostrožno 11; 28. Ko-delja Josip, posestnik, Polule 3; 29. Ocvirk Jakob, posestnik, Ostrožno 56; 30. Cater Blaž, posestnik Pečovnik 25; 31. Mirnik Jakob, posestnik, Medlog, 12; 32. Vrečer Anton, posestnik, Košnica 7; 38. Mravljak Franc, posestnik, Zagrad 12. — Kandidatna lista ?a namestnike: 1. Hojnik Blaž, pos., Košnica 37; 2. Klinar Franc, posestnik, Ložnica 2; 3. Vrečer Jožef, posestnik, Babno 4; 4. Podergnjs Jožef, posestnik, Zagrad 6; 5. Malej Jožef, posestnik, 7g. Hudinja 3; 6. Lešnik Izidor, posestnik, Medlog 38; 7. Kodela Ivan, posestnik, Ostrožno 18; 8. Sribar Janez, posestnik, Dobrova 9; 9 Kruleč Franc, posestnik, Lisce 36; 10. Lednilt Jakob, posestnik, '.okrovec 15; 11. Turnšek Anton, posestnik, Zg. Hudinja 5; 12. Krautberger Jožef, strojnik, Zagrad 64; 13. Videnšek Jakob, posestnik, Ostrožno 28; 14. Gaberšek Ivan, pos sin, Lava 8; 15. Slo-kan Ivan, posestnik, Lava 6; 16. Novak Franc, posestnik, Pečovnik 4; 17. Jakše Franc, posestnik, Babno 22; 18. Povh Ivan, posestnik, Zg. Hudinja 29; 19.Vede Valentin, posestnik, Zagred 10; 20. Cater Blaž posestnik, Dobrova 13; 21. Lipovšek Anton, posestnik, Medlog 24; 22. Krofi Leopold, posestnik. Pečovnik Po; 23. Skamen Anton, posestnik, Dobrova 10; 24. Pinter Anton, posestnik, Dobrova 12; 25. Podergajs Martin, posestnik, Dobro va 8; 20. Kolenc Franc, posestnik, Zagrad 29; 27. Cremožilik Peter, posestnik, I.ožnica 11; 28. Dimec Jožef, pos. sin, Medlog 1; 29. Lilija Jernej, pos. sin, Lava 24; 30. Vrečer Martin posestnik, Pečovnik 2; 31. Rebov Jakob, posestnik, Košnica 14; 32. Kiker Alojz, delavec, Zagrad 67; 33. Čaler Ivan, viničnr, Miklavžki hrib 9. — Poleg te liste je vložena še lista Slov. ljudsko Stranke, ki bo d- 'a zlasti obmestnim krajem priliko, do manifestirajo za ve<'''Hist v občinskem gospodarstvu in za napredek občine. naroč^' Dekle z biseri: kot uvod k letošnji sezoni. Med odmori bo igrala tudi godba par komadov. Naše difašivo Redna skupščina in volitve Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Po sklepu odborovne seje, dne 20. okt. t. 1. se vrši redna skupščina SSLU dne 10. nov. t. I. v zbornični dvorani univerze ob 15 uri s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, 2. Čitanje zapisnika lanske skupščine, 3. Poročilo predsednika o delu SSLU, 4. Poročilo načelnikov sekcij, 5. Poročilo o prvem kongresu študentskega saveza v Belgradu, 6. Poročilo o kongresu CIE v Rimu, 7. Poročilo revirjev in absolutorij, 8. Samostojni predlogi, 9. Slučajnosti in 10. Volitve. — Volitve se vrše v petek, dne 11. nov. t. 1. v zbornični dvorani od 14. do 18. ure. — Vse, kar se tiče predlaganja samostojnih predlogov, kandidatnih list in imenovanja članov v volivno komisijo, je razvidno iz volivnega reda, ki je objavljen na deski Sveta v avli univerze. V Ljubljani, dne 27. okt 1927. — Za svet slušateljev ljubljanske univerze: Vekoslav Iskra, predsednik, Njko Kurel, tajnik 1 Naznanila Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« v Ljubljani naznanja, da se vrši v ponedeljek dne 7. novembra t. 1. ob 20. uri zvečer v društvenih prosto l ih v Ljudskem domu redni društveni občni zhoi s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročile gospodarja. 5. Poročilo reivzorjev. 6. Volitev nove ga odbora. 7. Slučajnosti. Ako bi ob 20. uri ne bi: občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje i Istem lokalu ter z istim sporedom občni zbor i smislu § 12 društvenih pravil, ki bo sklepal n< glede na število navzočih članov. Predloge, ki jil gospodarja. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitev nove je prijaviti vsaj tri dni popred odboru. Tem poton se vabijo vsi društveni člani, da se udeležijo pol noštevilno občnega zbora. — Odbor. Družabni klub. Danes otvoritev kegljaški! večerov v Rokodelskem domu. Clani-interesent vabljeni. Trgovci in trgovski nameščenci! Danes ob i zvečer v.mali dvoranici hotela Union prvo predavanje g. Vavpotiča o aranžiranju izložbi Vstopnin« ni I — Odbor društva »Merkur«. Pol« vedo van ta Našla se j« zlata zapestnica. Dobi se pri kamnoseku Vodniku v Kolodvorski ulici. Kulturni pregled CfublfansKo gledišče DRAMA Začetek ob 8 irečer. Četrtek 27. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red A. Petek, 28. oktobra: Zaprto. Sobota, 29. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red D. Nedelja, 81. oktobra ob 15. uri pop.: VRT EDEN. Izven. Ponedeljek, 81. oktobra: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 27. oktobra: FAUST. Red B. Petek, 28. oktobra: TRAVI ATA. Red C. Sobota, 29. oktobra: TRUBADUR Red A. Nedelja, 30, oktobra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Operni repertoar: Nocoj se poje na abonma B. Gounodova opera »Faust«. V tej predstavi nastopi kot gost (Margareta) ga. K. Staller-Stotterje-va, bivša članica opere v Brnu in dunajske ljudske opere Partijo poje v originalu, to je v francoščini. Ostale partije pojo ge. Poličeva, Medvedova, ter gg. Banovec, Rumpel, Ilolodkov, Šubelj. Nastopi popolni balet z solistoma gdč. Wisiakovo in g. VeČ-kom. Dirigent in režiser je g. A. Balatka. Jutri v petek se poje na abonma C Verdijeva opera »Tra-viata« z go S. Slatin-Davidovo v naslovni partiji. Alfreda poje g. Kovač. Germonta pa kot debutant mladi srbski baritonist g. Poinorišac. V soboto se izvaja po daljšem premoru popularni >Trubadur«. V partiji Leonore nastopi tokrat kot gost ga Zinka Vilfan-Kurr znana še izza uspelega nastopa pri vokalnem koncertu Glasbene Matice. Predstava bo za abonma A V nedeljo se vprizori v tretjič senzacija dneva: »Zaljubljen v tri oranže« od Prokof-°va. Mariborsko gledišče Četrtek. 27. oktobra ob 20. uri: PYGMALION. Ab. B. Kuponi. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 29. oktobra ob 20. uri: BAJADERA. Ab. A. Znižane cene. Kuponi. Celjsko gledališče Četrtek, 27. oktobra ob 8. uri: MOGOČNI PRSTAN. Šolska predstava ob znižanih cenah. Nedelja. 30. oktobra ob pol 4. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Milčinskega narodna pravljica »Mogočni prostat, ki je že dvakrat napolnila gledališče do zadnjega kotička, se vprizori še dvakrat in sicer v četrtek kot šolska predstava in v nedeljo popoldne kot ljudska predstava. Da omogoči tudi najrevnejši mladini poset gledališča in par uric neskaljenega veselja, je uprava gledališča določila sledeče cene za šolsko predstavo: Ložni sedeži 8 Din. Parterni sedeži 8 Din Galerijski sedeži: 5 Din. Stojišča 2 Din. Za nedeljsko ljudsko predstavo, ki se prične točno ob pol 4 popoldne, velja kakor običajno 25% popust na vse prostore. Apeliramo na vse one, ki tf igre še niso videli, da posetijo to predstavo. Zveza z vsemi vlaki zelo ugodna. Kot prihodnja premijera se pripravlja Rau-pachova znana in priljubljena žaloigra »Mlinar in njegova hči« v docela novi inscenaciji in režiji g. ravn. V. Bratine, ki igra obenem glavno vlogo mlinarja Crnota. Predstava bo izven abonementa v sredo dne 2. novembra na vernih duš dan ob 20. uri zvečet. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja 30. oktobra ob 3 popoldne: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Torek, 1. novembra ob pol 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Glasba Cerkveni Glasbenik, 1927, št. 9—10, je izšel g sledečo vsebino: Dr. Fr. Kimovec: Slovensko ce-cilijanstvo; dr. Josip Mantuani: Janez Pierluigi iz Palestrine; Fran Ferjančič: Monsignor Mih. Arko: Anton Jobst: Prijateljem »Cerkvenega Glasbenika«: Roman Pahor: Zopet dvoje novih orgel; Ivan Mercina: Priporočljiva omejitev v uglaševanju serkvenih zvonil; Franc Kramar! Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom? — Vinko Vodopivec: Avtorsko pravo; Organistovske zadeve; Franc Klančnik: Organist ali cerkvenik; Fr. Klančnik: Orgle v mariborski škofiji; St. Premrl: Koncertna poročila; j Dopisi: Iz Hrušice v Istri, iz Mekinj, Loškega potoka, Vrhnike, Veržeja, Rume; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo: Martin Železnikovih sedem evharističnih pesmi, Vinko Vodopivčev Kovačev študent, Zorko Prelovčev moški zbor »Slava delu«, Josip Pavšičev mešani zbor s klavirjem »Lenka«, Ciril Pregljevih 30 troglasnih zborov, Emil Adamičev Oče naš, Ferdo Juvančeva Bud-nica; Naši glasbeni listi; Razne vesti; To in ono: Fr. Kramer: Še nekaj slovenskih cerkvenih skladateljev; Darovi za »Cerkveni Glasbenik«; Glasbeno zrnje; Listnica uprave; Naše priloge; Popravek. — G'asbena priloga prinaša Josip Klem-n-čičev moški zbor »Večna luč naj mrtvim sveti«, posvečen Manom Cecilijinega društva ob 501etnici, dr. Anton Dolinarjev mešani zbor z orglami »Prošnja« in Anton Jobstov mešani zbor z orglami »Dragih vseh najdražja ti!« Poleg glasbene priloge ima ta številka priložen še drugi del Kazala spisov, člankov, dopisov in poročil, natisnjenih v »Cerkvenem Glasbeniku« od leta 1878. do leta 1926., sestavil dr, Josip Mantuani. J-. »Cerkveni Glasbenik« stane letno 40 Din, za dijake 25 Din. Posamezni iztisi zadnje glasbene priloge se dobe pri upravi po 3 Din. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. Letošnji letnik je še ves na razpolago razen lista št. 1—2, ki je pošeL Šedivy: ' Značilna beloruska knjiga. Beloruska Prosvetna zveza, ki se imenuje »Bietaruski Institut Haspadarki i Kultury« je izdal v Vilni v cirilici zbirko liričnih pesmi beloruskega pesnika Fr. Hryškiewiča pod naslovom »Wiesna-wyja melodyi« (Pomladanske melodije). Knjiga je važna tudi za Slovence, ker sc v njej prvič javlja vpliv slovenske književnosti na belorusko. Francisk Hryškiewič se je učil pri beloruskih, poljskih, ruskih, ukrajinskih, čeških in slovaških pesnikih. Ruski in poljski vplivi se kažejo ne samo v jezikovnem zakladu, temveč tudi v rimah, kar je včasih pesmi v škodo. Zakaj v poljščini je n. pr. dobra rima šmer — zwier, v beloruščini in v njeni izgovarjavi pa je taka rima napačna. Največje sledove v Hryškiewičevi poeziji pa so zapustili slovenski pesniki Prešeren, Gregorčič in Župančič. Za slovenski narod je zvedel Hryškiewič v Cirilometodijski ligi v Pragi, kjer zastopa belorusko cirilometodijsko izobraženstvo. Tu je spoznal, da je slovenska preteklost zelo podobna beloruski zgodovini Kakor beloruski je ravnotako tudi slovenski narod sedaj razkosan med tri države. Z občudovanja vredno žilavostjo sc bori slovenski narod pod tujim jarmom za svoj obstoj, Kljub tem borbam pa imajo Slovenci še toliko energije, da odločilno posegajo tudi v usodo severnih slovanskih narodov, zlasti na polju cerkvenega zedinjenja in kulturnega zbližanja. Slovence je tem bolj vzljubil, ko mu je postalo znano, da pripada slovenskemu narodu tudi prof. dr. Grivec, iSigar delo vedo severni Slovani bolj ceniti kot Slo\\:nci. Da bi slovenski narod še bolj spoznal, je segel žc tudi po njegovi književnosti. Ravno takrat je pripravljal belorusko zbirko prevodov lirskih pesmi iz vseh zapadnih in severnih slovanskih narodov. Pod vplivom slovenskega pesništva pa je raztegnil svoj načrt na vse slovanske narode. A preden je uredil te svoje prevode za tisk, je nastala zopet precejšnja zbirka lastnih pesmi, ki so izšle v omenjeni knjigi pred njegovimi prevodi. Hryškiewič je doma v najzapadnejšem delu beloruskega ozemlja, ki si ga prisvajajo Poljaki in kjer bije beloruski narod obupen boj za svoj narodni obstoj. Belorusi so kot narod zelo mladi. Šele po ruski revoluciji 1. 1905. je dovolila carska ruska vlada, da se smejo Belorusi priznavati za svoj narod in tiskati knjige v svojem jeziku. Tak mlad, svež, po svobodi hrepeneč narod še težje prenaša, da ga v boljševiški Belorusiji pritiskajo ruski boljševiki v političnem oziru, Poljaki pa mu odjemajo narodne in verske pravice ter mu tudi gospodarsko ne dajo kvišku. Vsled tega ni čudno, če Hryškiewič prvi del svojih pesmi posveča domovini. Nekatere domoljubne pesmi se zde kakor beloruska prepesnitev Gregorčičevih patriotičnih pesmi. »Rus Biela« (Belorusija) zelo spominja na Gregorčičevo »Domovini« Drugi del obsega ljubavne pesmi, kier sc opaža Peršernov in Župančičev vpliv. Nekatere izmed njih so pravi biseri, kakor n. pr. »Slavačci« (Slovakinji) in pesem posvečena M. Š. Tudi v tretjem delu »Pawefy« (Različne pesmi) je nekaj res dobrih pesmic. Hryškiewič sc šc sedaj najbujneje razvija. Njegovo dosedanje delovanje, zlasti pa zb;rka »Wiesnawyja melodyi«, sta mu pripravili mesto v zgodovini beloruske književnosti, ki bo morala odslej poznati tudi največje slovenske pesnike. G. Francisk Hryškiewič je pa tudi priznan beloruski publicist in časnikai. Kot naročnik »Slovenca« pazno zasleduje življenje slovenskega naroda in se je že večkrat zavzel v beloruskem časopisju za naše brate v Italiji. Zato »Slovenec« prav vroče pozdravlja prvi literarni izraz slovensko-beloruske vzajemnosti. * »Umjetnost«, VI. in VII. zvezek. Izšel je novi zvezek »Umjetnosti«, ki jo izdajajo sekcije »Udru-ženja jugoslov. grafičnih umetnikov« v Zagrebu in Ljubljani. Domalega cela dvojna številka je posvečena 701etnici velikega srbskega slikarja gosp. Uroša Prediča v Belgradu. »Umjetnost« tako nadaljuje svojo nalogo, da zbere v kolo vse tiste umetnike, ki sodelujejo v srbski, hrvatski in slovenski umetnosti. Razen tega prinaša »Umjetnost« v vsaki številki po 2—3 izvirne lesoreze ter stane letno samo 100 Din, izhaja pa osem- do desetkrat na leto. Naročniki »Umjetnosti« dobe za božič izvirno litografijo kot dar uredništva. »Umjetnost« se naroča pri tajništvu »Udruženja Grafičnih Umjetnika«, Zagreb, Gjorgjičeva 17/11. — Vsebina zadnjega zvezka je sledeča: Prilogi: Saša Šantel (Ljubljana): Portretna študija, orig. lesorez; Hinko Smrekar (Ljubljana): Ošabnost, orig. lesorez; Rc-produkcia v tekstu: Uroš Predič: Pilat pred Pi-tijo, Rojstvo Kristovo Jezus, Sv. Janez Krstnik, Mati božja z malim Jezusom, Neverni Tomaž, Po-veličanje, Jezus daje vid slepim; f Ferdo Kova-čevič: Vrbik. Dva portreta iz zbirke Puhaloviča. Tekst: Uroš Predič, povodom njegove sedamdeset-godišnjice (A. Kullv); Izviren bakropis in lesorez (M. D. Gjurič); t Ferdo Kovačevič (Stanko Rac). Umjetnička kronika: II. Internacionalna umj. izložba na Rijeci; Ljubljansko pismo; Izložbe u Češko); Iz zbirke Puhaloviča; I. mapa jugoslovenskih »Ex Libris«. Šport Prvenstvene tekme 30. t. m. V nedeljo 30. t. m. se bodo odigrale v V. kolu prvenstvenih tekem sledeče tekme: Slovan : Primorje, Slovan re. : Primorje rez., Ilirija rez. : Jadran rez., Krakovo : Svoboda, Panonija : Reka. Tekm« Ilirija : Jadran bo z ozirom na finale državnega ha-censkega prvenstva najbrže odgodena na kaonejši termin. SK Ilirija, nogometna sekcija. Dane«, v četrtek ob 16. uri trening na dva gola za I. moštvo in rezervo — V soboto, 29. t. m., ob 18.30 važen »estanek I. skupine v klubski sobi v kavarni »Evropa«; obenem seja sekcijskepa načelstva. — Na-5elnlk. Slovan : Rapid (Celovec) 9 : 3. Preteklo nedeljo je nastopilo nogometno moštvo SK Slovana n Celovcu proti tamkajšnjemu Rapidu. Pokazalo ie dobro Ui efektno Igro ter zmagalo v visokem razmerju 9 : 3 V posebno dobri formi so bili v mošt v, i Cirovič (dosedanji Ilirijan), branilec Flak ln srednji hali Volkar. športniki iz južnih Zedinjenih držav ob Misislpiju, iz nekaterih delov Avstralije in Kitajske, iz ravnih delov Anglije itd Holandcera, ki bi bili v tem oziru seveda najbolj favorizirani, pa manjka športna višina, in je privajenost na podnebne razmere ne more nadomestiti. SVETOVNI REKORD V VIŠINSKEM POLETU. Slepnrija Callizova je zbudila zanimanje za višinski aeroplanski rekord. Dvakrat se je Callizu posrečilo, da je svet prevaral, tretjič so ga pa lo ujeli. Smo pisali o tem. Svetovnorekordni uradni seznam višinskih poletov brez obremenitve in brez sopotnika obsega doslej 27 registracij in nam ka- PODNEBJE V AMSTERDAMU. Športniki, ki bodo imeli dosti časa in denarja, bodo lahko prišli že precej pred olimpiado v Amsterdam in bodo imeli ugodnost, da sc privadijo tamošnjemu podnebju. Prebivalec kontinenta, ki pride na morje, občuti takoj spremembo v svoji konstituciji in v telesnem počutku. Za navadne popotnike to še ne pride toliko v poštev, tembolj pa za atlete, in ie večkrat neposredni vzrok sicer nerazumljivih športnih neuspehov. Podnebje v Amsterdamu je izredno vlažno in močno spremenljivo. Pride k temu še okolnost, da leži Amsterdam 2 do 4 m pod morsko gladino in je trajno pod zelo visokim zračnim pritiskom. Prve dni si zelo truden in zaspan, lačen pa nič; ▼časih se ti tudi temperatura zelo dvigne. Ko to premagaš, si seveda dober. Če bo že res kdo od nas šel v Amsterdam, mu priporočamo kot pripravljalni trening dolge sprehode v hudi megli in v hudem dežju. Prilike za to je v Ljubljani več kot preveč. Na močni zračni pritisk se pa pri nas ne Koš mogel navaditi in boš moral biti v Amsterdamu vsaj en teden pred olimpiado. Od atletov tekmovalcev, ki bodo prišli v Amsterdam, so glede podnebja najbolj na dobrem Indijci, Japonci, že hkrati izredni razvoj fn Izpopolnitev aeroplana tekom 14 let je narasel rekord od 155 metrov ne 11.145 m. V seznamu so z 19 imeni najbolj zastopani Francozi, poleg njih opazimo samo še Ame-rikance, z 8 imeni. Sedaj velja kot rekord polet Francoza Sadi Lecointea, ki ga je napravil 30. okt. 1.923 z 11.145 metri. Sicer se je povzpel Amerika-nec Mac Redy 29. jan. 1926 v višino 11.796 m, 8 Mednarodna aviatična zveza tega rekorda še ni priznala. Absolutno najvišje višine pa ui dosege! aeroplan, temveč prosti zrakoplov, ki ga je vodil ameriški kapitan Grey v letošnjem juniju do višino 12.872 m. Podamo seznam dosedanjih rekordov: Višina Leto Aviatik Tip aeroplana 1. 155 m 1909 Lathan — Franc. Antoinette 2. 300 d 1909 Wright - U. S. A. Wright 8. 453 » 1909 Lathan — Franc. Antoinette 4. 1000 „ 1910 Lathan — Franc. Antoinette 6. 1209 „ 1910 Paulhan — Franc. Farman 6. 1335 n 1910 Brookins — U. S. A. Wright 7. 1384 ,, 1910 Lathan — Franc. Antoinette 8. 1900 n 1910 Brookins — U. S. A. Wright 9.. 2012 „ 1910 Drexel — U. S. A. Blcšriot 10. 2582 ,, 1910 Morane — Franc. Blčriot 11 2587 n 191.9 Chavez — Franc. Blčriot 12. 2780 M 1910 Wynmalen — Fr. n Farman 13. 2880 „ 1910 Drexel — U. S. A. Blčriot 14. 2960 1910 Johnston — U. S. A. Wright 15. 3100 M 1910 Legagneux — Fr. Blčriot 16. 3177 ,, 1911 Loridan — Fr. Farman 17. 3190 n 1911 Felix — Fr. Blčriot 18. 3910 n 1911 Garros — Fr. Blčriot 1.9. 4900 1912 Garros — Fr. Blčriot 20. 5450 1912 Legagneux — Fr. Morane-Saulnier 21. 5610 ,, 1912 Garros — Fr. Morane-Saulnier 22. 5880 1913 Perreyon — Fr. Blčriot 23. 6120 » 1913 Legagneux — Fr. BIčriot 24. 10083 n 1920 SchrŠder — U. S. A. Lepfere 25. 10518 ,, 1921 Mac Ready — U. S. A. Lepere 26. 10741 n 1923 Lecointe — Fr. Nieuport 27. 11145 1923 Lecointe — Fr. Nieuport Marsikaj zanimivega vidimo v tem seznamu. Na primer, da je po zgledu Bleriota tudi Morane poslal iz pilota tovarnar. Ali pa, da je Amerikanec Drexel dosegel svoja dva rekorda s francoskim aeroplanom itd Hkrati nam seznam pove, kako je pognala vojna rekerd kvišku, od 6120 m v 1. 1913. na 10.083 in v 1. 1920 Sicer bi bil pa razvoj isti, tudi če bi vojne ne bilo: v seznamu nimamo nobene vmesne letnice med 1913 in 1920. Od 1920 nadalje pa kar nekam stojimo; tudi če sprejmemo Readyja, je ves prirastek let 1920 do 1926 samo 1713 metrov. Le Callizu je bilo usojeno, da se je »zlagal« do višjih višin. Turistika Slovensko planinsko društvo objavlja, da se vrši njegova I. redna skupščina dne 30. oktobra v hotelu Union v beli dvorani (I. nadstropje), a nc na verandi, kakor jc bilo - prvotno objavljeno. V pojasnilo se pripomni, da tvorijo skupščino samo delegati. Delegate osrednjega društva je v smislu sklepa občnega zbora imenoval Osrednji odbor. Delegati naj se blagovolijo polnoštevilno udeležiti zborovanja. Ako je kdo zadržan, naj izroči pooblastilo drugemu delegatu. Od Soče do Piave. Iz dnevnika vojaka slovenskeca planinskega polka, Petek. 26. oktobra 1917. Ob treh zjutraj se je že začela peklenska godba. Ob devetih je bila na višku. Občutki, ki prešinjajo človeka, so nepopisljivi. Toda naši so hujši — Lahi so obmolknili. Fajti hrib. že stokrat in stokrat razbičan. je znova krvavel. Vse v dimu! Kamenje, prst. žične ovire — vse ie premetalo. Mine in torpedi so delali... V zraku aeroplani s strojnicami. Ves hrib ie dobesedno posut z raznimi izstrelki. Kdor to vzdrži, ni več božji. In res se je udalo na Fajtem hribu 3200 Italijanov. Niso mogli vzdržati. Na naše arlileriste najbrž upli-vajo depeše: Kanal zavzet, 27.000 Italijanov ujetih, 380 topov zaplenjenih! Pri teh poročilih tudi mi nismo ravnodušni. Italijani gar- bani — ali ni to sijajno! Otvoril se je »parlament« in razniotrivali smo, ali bo naš polk šel v Gorico, ab' kani drugam. V tem pride ordonanc in javi, da Italijani zapuščajo pozicije. Obenem smo prejeli naročilo, da naj pospravimo in čakamo ua odhod. Toda to je bilo še preuranjeno, ker Lahi so se res umikali, toda pustili so še močne oddelke v pozicijah, ki so pridno rabili strojnice. Poslane so bile nadnje močne patrole, da bi jih udušile. V noči smo prejeli vse mogoče stvari za želodec, tudi vino. Tam zadaj hočejo zaloge sprazniti, da ne bodu preveč vlačili s ?eboj... S tem smo pa najbolj zadovoljni mi, ker nam tudi v strelnih jarkih niso dajali pečenke, ampak ihočnik, ki je bil zelo redek. (Dalje.) f>© svetžu 4- Petrolejska povodenj v Mezopotamiji. Iz Bagdada poročajo, da so pri vasi Baba Gurgur z vrtanjem iskali petrolej. Naenkrat pa je začel petrolej v taki množini bruhati iz zemlje, da je poplavil vso okolico. Ob tej priliki so puhteli iz zemlje strupeni plini, ki so usmrtili dva ameriška inženerja in nekega Arabca, ki je prihitel na pomoč. Boje se, da ne bi petrolej našel pot v reko Tigris, kar bi pomenilo veliko nevarnost. + Zdravnik — goljuf. Z Dunaja poročajo: Na vseučiliščni kvesturi so pred kratkim pri računskem zaključku za leto 1926-27 pri poslovanju s promocijskimi taksami ugotovili primanjkljaj 12 tisoč šilingov. Poneverbo je izvršil 28 letni zdravnik dr. Jožef Senensieb. Bil je aretiran in je na policiji vse priznal. Pri hišni preiskavi so našli račune za damske kožuhe in dragocena oblačila za njegove številne prijateljice. Goljufija mu je bila olajšana s tem, ker so bile pobotnice kvesture izpolnjene samo s svinčnikom. -f Strašen požar v kinu. V nekem kinematografu v Tammersforsu na Finskem je preteklo nedeljo izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. Nastala je silna panika. Občinstvo v parterju je hitro zbežalo, gledalci na balkonu pa niso več mogli bežati, ker so že gorele stopnice. Ko so pogasili ogenj, so v prvem nadstropju našli 19 zgorelih trupel. Pri izhodu so dve osebi do smrti pohodili, tri osebe so pa težko ranjene. -f Umor ob smrtni postelji. V bolnišnici v Nizzi se je te dni odigrala pretresljiva ljubavna žaloigra. 27 letni inž. IIenry Notaras leži že več mesecev težko bolan na pljučih v bolnišnici. Kljub temu se je pred tremi tedni zaročil z uradnico Heleno Biai. Helenn je bila s Henryjem vedno zelo ljubezniva in je govorila o skorajšnjem ozdravljenju in o bodočih lepih dnevih. Ko ga je te dni prišla Helena zopet obiskat, je Henry opazil, da se obnaša zelo mrzlo. Vprašal jo je, kaj jc vzrok temu. Deklica najprej ni dala nobenega odgovora, nato pa se je nenadoma obrnila k njemu z besedami: »Pravkar sem bila pri šefzdravniku in ga vprašala, kako je s tvojo boleznijo.. .< ženin je prebledel. Helena se je pnr trenutkov obotavljala, nato pa je Notarasu povedala, da ga je smatral zdravnik za zgubljenega in da je posvečen smrti. Ženin je padel nezavesten v blazine. Ko se je zopet zavedel, je Helena nadaljevala: »Ja, ti boš umrl in jaz sem ti hotela snmo povedati, da nima nobenega smisla, da bi bila še dalje zaročena.« Ženin jo je nato vprašal, če je samo zato prišla, da mu jo to pove- dala. Ko mu je to pritrdila, je Notaras uenadoma segel pod blazino, potegnil samokres in z besedami: >Potem greš tudi ti z menoj!« dvakrat ustrelil na Heleno, ki se je takoj mrtva zgrudila. Inž. No-tarasa so aretirali, ker so pa zdravniki izjavili, da bo živel k večjemu še 14 dni, so ga pustili v bolnišnici. Uospodična Dorange, ki je šla iz Pariza v Berlin na konju JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBUANJ priporoča: Radio. Osnovni pojmi o radiotehniki s 214 slikami k besedilu. Spisal prof. Leop. Andrče. Broš, Din 60, vez. Din 76. Parni stroj in parna turbina. Knjiga za strojnike in obralovodje. — Spisal inž. Gvidon' Gulič. Vez 80 Din. Parni kotel. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Spisal inž. Gvidon Gulič. Vez. 30 Din. Ojačeu beton. Učna knjiira za stavbne šole in za stavbne obrtnike. Spisal inž. Jaroslav Foer-ster. Cena 12 Din. Praktična perspektiva. Spisal inž. arh. Rado Itre-uar. Cena 43 Din. Gospodarstvo Orgarvzacila proda'e hmelj?. Iz Zulcn smo prejeli naslednji članek, ki razpravlja o izredno važnem vprašanju. Glede zamisli načini- prodaje se popolnoma strinjamo Op. uredn. Vsako strokovno predavanje o hmeljarstvu se sklene ponavadi takole: »Slišali ste, kako se hmelj prideluje in zdrav ohrani. Najvažnejše za uspešnost hmeljurstva pa je poleg tega sevedu prodaja pridelka. Ta posel je silno zamotan in težko je dati kolikor toliko dober nasvet, zato prepuščamo prodajo hmelja hmeljarjem samim.« V letih, ko se je pridelalo malo blaga in so se kupci kur pulili za blago, je bilo vsakomur lahko za povprečno dobro ceno vnovčiti svoj pridelek. Sedaj pn so se pričela huda lota težkega boja za obstanek hmeljarjev. Povsod gledajo, kako bo treba delati, da se doseže čim več uspeha. Kakor so se strnili pivovarnarji na eni in kupci na drugi strani v močne zveze, ravno tako zahteva resnost položaju, da se strnejo vsi hmeljarji posameznih okolišev v močne organizacije v svrho prodaje težko pridelanega blaga. Premalo smo imeli do sedaj hmeljarji smisla za skupnost, za zadružništvo, a ravno v zadružništvu jo moč. Videli smo, kako so pred desetletji drli razni vaški skopuhi svoje uboge dolžnike, zahtevajoč od njih 20, 25 in še več procentov. Tu pa je nastopil Raifleisen s svojimi zadružnimi hranilnicami in posojilnicami in ponehalo je silno odiranje, ki je spravilo marsikatero kmetijo na boben. Ravno tako se bo godilo hmeljarjem in bodo imeli še naprej le posamezniki mastne dobičke od njihovega težkega dela, če ne bodo razr umeli zgrabiti ugodnega trenutka in strniti svojih vrst. Dokler bo prodajal vsak hmeljar posebej svojih par stotov in nasedal raznim bajkam in lažem brezvestnih kupcev in inešetarjev, dokler bo več ali manj prikrito prosil kupca, da naj kupi njegovo blago, ba težko prodajal po dobrih cenah. Treba je, da se da vodstvo vse trgovine v eno roko, tako da ne bo po posameznih vaseh naprodaj na sto krajih stotine stotov, temveč da bo na enem samem kraju, v eni sami roki usoda 10.000 stotov, t. j. pridelka celega okoliša Edino tako se lahko določajo in regulirajo cene. Tamkaj so zbrani vzorci iz celega okoliša, poleg prvovrstnega tudi drugovrstno blago, saj iščejo različni kupci različno blago. Za vodstvo take zadruge je pa treba poštenega, trgovsko visoko izobraženegu moža, ki ima zveze s svetom. Kje bomo pa dobili takega človeka, bodo vprašali naši ljudje, in kako ga bomo plačali. Vsak savinjski hmeljar pa ve, da ima Savinjska dolina takega moža, ki je pripomogel s svojim znanjem in poštenjem hmeljarjem do težkih milijonov, trgovini, posebno nereelni, pa je bil vedno trn v peti. Kako ravno letos dviga ta trgovina glavo in se odkrito veseli, da je nevarnost zanjo od te strani za vedno minila. Savinjčani še niso pozabili na silne usluge, ki so jih prejeli od tega moža — poštenjaka t Kako ga bomo pa plačali? Vsak hmeljar ve, da mora prepustiti posredovalcem, prekupčevalcem in drugim izkoriščevalcem, vsakemu po par dinarjev od vsakegu kilograma, ki jih sicer plača kupec, a trpi jili prodajalec-hmeljar. Teh par dinarjev od kilograma ali par sto dinarjev od sto kilogramov ali par 100.000 Din pri 1000 stotih bo krilo vse stroške. Tako bo odvzeta hmeljarjem težka skrb, kako in komu bi prodal svoje blago, da bi dosegel čim več uspeha in bi se otresel raznih zakotnežev. Ustroj »Zadruge za prodajo hmelja« bi bil morda sledeči: Hmeljarji izvolijo v vsaki vasi po enega zastopnika, ki izvolijo izmed sebe ožji odbor. Ta stopi v stike z g. Vinkom Vabičem in ga naprosi v imenu večine savinjskih hmeljarjev, da bo naš posrednik med inozemskimi trgovskimi in plvovarnišktml krogi. Vsak hmeljar, ki želi postati član »Z. z. p. h.« se priglasi in predloži začetkom sezijo blagu odgovarjajoč vzorec z željo, kdaj bi bil pripravljen prodati svoj pridelek. Tako ne bo nič nepotrebnega letanja in trgovci bodo lahko hitro krili svoja naročila. Najvažnejša je seveda pri vsem tem določba, da sc zavete vsak zadru-gar, da ne bo prodajal svojega bluga nobenemu trgovcu, ki sc ne izkaže s potrdilom od zadruge, da kupuje v soglasju ž njo. Ne borimo se vsi proti pravi trgovini, pomo-sti hočemo le z žalostnimi tzrodki iste. Naši trgovci so se sicer organizirali v Sekciji hmeljarskih trgovcev pri srezkem gremiju v Celju. Ce je bilo to v korist hmeljarjev, zelo dvomimo, saj ni bilo niti v njihovo lastno korist. Celo stvar so prenesli enostavno s Češkega, kjer so letos tudi ustanovili Hmeljski gremij. Naši so pa pozabili pri tem, da ima Češka staro hmeljsko trgovino, dočim nedo-staje pri nas celo za odborniška mesta resničnih trgovcev. Večina naši »trgovcev« so le delavci tujih trgovcev, katerim želijo za par dinarjev provizije kolikor mogoče po ceni spraviti blago v roke. Da so jim pri tem interesi hmeljarjev deveta briga, menda ni treba poudarjali. To je sploh najtemnejša plot hmeljarstva, o kateri bi lahko napisali folijante. Ravno tako nismo proti Hmeljarskemu društvu. To nnj ostane še nadalje kot vrhovna institucija za pouk hmeljarjev glede obdelovanja In obrambe rastlin. Tu ni treba nikake reorganizacije, nikari pa celo cepitve že itah šibkih sil. Samo malo zboljšati in spopolniti je treba cel aparat, kot se je že večkrat poudarjalo. To bi bili glavni obrisi naše bodoče »Zadrugo za prodajo hmelja«. Na naprednih hmeljarjih je sedaj, da izvedete to idejo v podrobnostih. Vem, da bo nastal vsled teh odkritih besed silen vik in krik, posebno pri trgovcih. Da bodo skušali osmešiti celo idejo: nezmisel, idealist! Hmeljarji I Ne ustrašite se jih, saj veste, da hočejo ti kričači le sebi dobro. Saj sle posebno zadnja leta in letos videli, kdo je bil, je in bo vaš prijatelj. Čisto z novega je treba začeti graditi. Temeljni kamen že imate! Začnimo torej s to ponosno stavbo, da bodo imeli od nje korist še pozni rodovi! k. • • • Konkurz je razglašen o imovini Matije Tre- bnrja, trgovca s čevlji v Ljubljani. Konic, komisar svetnik Jakob Antloga, upravnik mase dr Albin Smole; prvi zbor upnikov 12. nov., ugotov. narok 31. dec.; rok za znižavo terjatev 18. dec. — Imel je dve trgovini: prvo na Sv. Petra cesti 6 ter v Prešernovi ulici 30. Kolektivno posojilo jugoslovanskih mest. Amsterdamski bankir Pigcion Albert, ki se mudi kot zastopnik neke angleške finančne skupine, je izjavil o posojilih naših mest nn londonskem trgu: V Jugoslaviji je polno agentov, ki ponujajo posojila. Treba je upoštevati, da resni finančni krogi ne pošiljajo agentov. Jugoslovanska mesta lahko dobe posojila v funtih, ampak skupaj, zanje pa mora garantirati naša država. Drugače je nemogoče dobiti posojilo. Horzza Dne 26. oktobra 1927. DENAR Današnji devizni promet je bil v Ljubljani nekoliko večji; privatnega blaga je v večini deviz dovolj. Italija zaključena po 310.275, Pariz 224, New-york den. 56.73, bi. 56.735, Praga bi. 168.40. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih in deloma Dunaj, London ter Berlin. Promet je bil največji v Curihu, na Dunaju in v Londonu. Ljubljana. Amsterdam 22.885—22.915 (22.885), Berlin 13.545-13.575 (13.56), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8-8.03 (8.015), London 276-25-277.05 (276.65), Newyork 56.73—56.735), Pariz 223 —225 (224), Praga 168.40 bi., Trst 309.375—311.375 (310.375). Zagreb. Amsterdam 22.fi4G-22.OOC, Berlin 13.55-13.58, Curih 10.94-10.97, Dunaj 8-8.09, London 270.25—277.05, Ne\vyork 56.635—56.835, Pariz 222.25-224.25, Praga 167.99—168.79, Trst 309.41-811.41. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.05, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.17, London 25.2525, Ne\vyork 518.5, Pariz 20.355, Proga 15.36, Trst 28.31, Sofija 3.76, Varšava 58.25. Trst. Belgrad 32.23—32.25, Curih 352—354, London 89 13-89 16, Newyork 18.27—18.28, Pariz 71.70 71.90, Albanija 855.20-301.20. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49875, Kodanj 189.75, London 34 4875, Milan 38.64, Newyork 708.2, Pariz 27.8, Varšava 79.4. Valute: dolarji 600.6, angleški funt 34.435, lira 38.6, dinar 1241, češkoslovaška krona 2098.5. Dinar: Ne\vyork 176.05, Berlin 7.37, London 276.60. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključenn Ljublj. kred. zopet po 135, Praštediona se je nadalje dvignila na 010 den. Vojua odškodnina v Zagrebu zopet popustila. Bančni papirji v Zagrebu čvrstojši: Jugo 93, Hipo 56.57, Praštcdiona zaključena po 905. Ljuhljauu. Vojna odškodnino uit. dec. 405 bi., Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135,- Praštcdiona 900, 905, 910 den.. Kred zavod 160 den., Vevče 185 d., Kranj. ind. 375 d., Ruše 290—300, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.75—84, agrari 58.5—54.5, vojna odškodnina 395—395.5, dec. 399.5 —100, Hipo 56—57, Jugo 93, Praštediona 905, Lj. krod. 135, Šočerana 610, Drava 585, Slavonija 14, Trbovlje 472—476, Vevče 135—136. Trst. Adria 183, Assicurazioni Generali 4.680, Cosulich 197, Riunione adriaticu A. in B. 2340, Tripcovich 359, Split cement 227, Lloyd 763, Dalmatin 96.10, Oceania 96. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.3, Živno 109.5 Hrv. esk 11.05, Jugo 11.25, Alpine 46.8, Greinltz 5.6, Leykam 11.7, Trbovlje 58.25, Gutmann 26, Slavonija 1.52. BI.AGO: Ljubljana. Les: Deske smreku-jelka monte od 28 in 44 mm, od 16 cm naprej, fko v. meja 1 v. po 490; zaklj. 1 vag.; tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za: borove brzoj. drogove 7 m, premer v vrhu 14—16; teh 35%—40% 8 m 15—17, teh 35- 40 9 m 15—17, 10 m 16-19, 11 m 16—19, 12 m 16—19; teh vseli 25%, za 7 kub. m fko vag. n. p. Štaj. 200 den., nadalje 50.000 kom. buk. pragov. dobava mes. 6—7000 kom., pričenši z nov 1927, L 2.60 m 0.25X0.15, II. 2.00 m 0.26X0.14, III. 2.60 m 0.24X016. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dob. prompt, plač. 30 dni, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg, 2%. bač. 337.5—340, nov 340—342.5. sr. 335—837.5. slav. 332.5—335, koruza bač. 245—247.5, nav. vozn. 242.5—245, um. suš. 240—242.5, nav. voz. 235- 237.5; moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu 480; zaklj. —; tendenca mirnu. Novi Sad. Pšenica 78—79 kg, bač. 287.5—290, ban. 282.5-285, sr. 285—290; rž bač. 72 kg, 2%, 280—290; oves bač. 210—212.5, ban 205—207.5, sr. 210—212.5, slav. 210—212.5; koruza bač. 205— 207.5, n. 200-202.5, n. 12—1 190—192.5, n. 8—4 210—212.5, bela 2—3% 1—2 215. beli 3—4 227.5— 230. ban. 202.5—205, n. 11—12 185—190, sr. 205— 207.5, n. 12—1 190—192.5, suš. 200 202.5; fižol bč. beli 370—380, sr. beli 370—380. bač. prebran 390— 400; moka bačka 0 g 415-425, 2 395-405, 370-3Š0. 6 315—325, 7 260—270, 8 200 205; otrobi bč., slav., sr. 170—175, bač. za 11—12 180. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 11 pšenice, 1 ječmena, 23 koruze, 8 moke, 7 otrobov, 1 ovsa, skupaj 51 v. Dunaj, 2«. okt. Plenica 89.40, marchfeldska 86 -40, tiska 81-83 kg, 43.r>-47, ogr. 79-80 kg 41.73 —42.25; rš marchfeldska 38.75—39.25, NVieuer Bo-den 88.25—38.75, ostala 37.5—88, gradu tonska 88.3 -88.75, ogr. 88- 38.25, Pester Boden 88.5—39; joč-meu izbran 41—44.5, ogr. 37—42, I. 39—41, srednji 37—39, k lajni 32.5— 34; koruza 27.5—28; oves tu«. 30.75—81.25, ogr 82.26—82.5. Budimpešta, 20. okt. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 30.08—80.38, zaklj. 30.36—30.88, moreč 82.08— 32.22. zaklj. 32.20—32.20; rž okt. 28.10—28.80, zaključek 28.60—28.64. marec 30.08, 30.26, zaklj. 30.24 —30.26; koruza muj 24.94 -24.96, zaklj. 24.90— 24.98. Chiragu, 26. okt. Pšenica vzdržana tcndenca dec. 124.125, marec 127.75, maj 129.75; koruza vzdržana tendenca dec. 83.375. marec 87.75: ovea komaj vzdržana tendenca dec 46.625, marec 48.625; rž dobro zdržana tendenca, kurzi napredujejo, marec 100.75. AMEK1CAN I' Prijateljski nasvet. »Vedno mečeš denar za zobozdravnika. Bi se raje udeležil kakega volivnega shoda, pa fi bodo gotovo izbili kak zob popolnoma brezplačno.« Stara mati je prvikrat gledala nogometno tok-mo, kjer je igral tudi njen vnuk. Ko jo videla, kako padajo nogometaši na opolzkih tleh. je zavpita: Mlricec, če misliš pasti, glej do ne padeš nazaj. Ko sem ti ila zadnji strani hlače krpala, sem pozabila šivanko ven- vzeti, je še sedaj v hlačah.; Starega vojaka je povozil avtomobil. V bolnišnici so ga takoj narkotizirali, ker je bila takojšnja operacija nujno potrebna. Ko se je vojak zavedel, se mu Je čudno zdelo, zakaj imajo zastor uu oknu zagrnjen, dosi je bil dan. Poklical jc strežnico, p Ali se dobro počutite? , ga vpraša strežnica. ^Kot riba. A zakaj pa ste okno zagrnili?« Veste, to je pa tako Medtem ko ste bili v omotici, je onkraj ceste nastal požar in bali smo se, da bi, če bi se prekmalu zbudili, mislili, da se je operacija ponesrečila.« Vremensko ooročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 26. oktobra 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer loplola v C' Kel. »lagn Veter in brzina t m Oblačnost D—10 Vrsta padavin 3 fl ca II krni | rns ob opazovanju v mm da 7h Llubliana 8 771-5 3-4 100 mirno megla 13-2 2-8 Maribor 769-8 7-0 84 SW 8 0 * 14 3 Zagreb 770-4 5-0 98 S 2 megla 15 4 Belflrad s 771-6 70 91 mirno 0 14 4 Sarajevo 771*8 2-0 99 mirno 10 megla II 2 Skoplje 769-6 8-0 92 mirno 3 15 4 Dubrovnik 765-4 15-0 29 mirno 0 19 9 Split 7 766-1 13-0 48 NE 10 0 19 12 Praga 765-8 13-0 — SW 4 7 13 11 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino.,— Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Mark Twain: 48 Kraiievič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. V dolgih presledkih ^e s palcem preskušal ostrino svojega noža in tupalam je zadovoljno prikimal z glavo. : Vedno ostrejši postaja,« je dejal, »zares vedno ostrejši. Čas je hitro potekal, on pa se ni zmenil za to, ampak je mirno brusil dalje, se zabaval s svojimi mislimi, katerim je zdaj pa zdaj dal duška z besedami: »Njegov oče mi je prizadejal silno zlo, uničil me je — in sedaj je odšel v večni poklenski ogenj! Resnica, v večni peklenski ogenj! Ušel mi je — ampak taka je bila božja volja, da, božja volja je bila, in mi ne smemo godrnjati zoper to. Ni pa ušel peklenskemu ognju, ki ne pozna sočutja in usmiljenja in je večen!« Tako govoreč je brusil in brusil, vmes pa momljal, se včasih vreščeče zahehetal, včasih pa zopet govoril: Njegov oče je bil tisti, ki mi jc vse tisto storil. Zgolj v -liki angel sem — dri bi pa njega ne bilo, bi Kralj se je zganil. Puščavnik je planil brez šuma do njegove postelje, se spustil na kolena ter se sklonil z vzdignjenim nožem nad ležečo postavo. Deček se je vnovič zganil. Oči so sc mu za trenutek odprle, vendar niso videle ničesar: v naslednjem trenutku je njegovo mirno dihanje pričalo, da je zopet trdno zaspal. Puščavnik ga je nekaj časa motril in poslušal v vedno istem položaju, komaj dihajoč. Nato je počasi povesti roko in se nenadoma splazil proč rekoč: Davno je že polnoč — ni dobro, da bi fant za vpil, kaj lahko bi kdo slučajno prišel mimo.« Tiho se je sukal po koči, pobral tukaj cunjo, tam vrvico in tod zopet drugo. Nato se je vrnil in z opreznim rahlim ravnanjem se mu je posrečilo, da je zvezal kralja ob gležnjih, ne da bi ga zbudil. Nato mu je skušal povezati zapestji; nekterikrat je poskusil, da bi mu jih položil križema drugo čez drugo, toda deček je vselej odmaknil eno ali drugo roko baš v trenutku, ko mu jo je hotel oviti z vrvico. Naposled pa, ko je že malo manjkalo, da veliki angelj ni obupal, je deček sam položil roki križema drugo čez drugo in v naslednjem hipu ste bili zvezani. Nato je starec položil dečku nekak ovoj pod brado, mu ga ovil preko glave in trdno zavezal — tako polagoma, tako spretno in tako narahlo je zategnil vozlje, da je deček ves čas pokojno spal, nc da bi se ganil. Enaindvajseto poglavje. Hemlon rešilelj. Starec se je natihoina kakor mačka odplazil in prinesel nizko klop. Nato je sedel nanjo tako, da je bila polovica njegovega telesa v medli, migljajoči svetlobi, druga polovica pa v senci. Tako sedeč se je z žarečimi očmi sklanjal nad spečim dečkom in potrpežljivo čul, ne meneč se za potekanje časa, rahlo brusil nož in momljal in se hehetal; v svoji zunanjosti in držanju telesa je bil na moč podoben ogromnemu sivkastemu pajku, ki se je poželjivo oziral po nesrečni žuželki, ki je ležala povezana in brez pomoči v njegovi pajčevini. Čez dolgo časa je starec, ki je še vedno s repo gledal svoje delo, ne da bi kaj videl, tako se mu je bil duh zamaknil, iznenada je opazil, da so bile dečkove oči široko odprte in so kakor osteklenele od groze strmele v nož. Zlokoben nasmeh je šinil preko starčevega obraza in ne da bi izpremenil držanja telesa aH prenehal v svojem poslu, je nagovoril dečka: »Sin Henrika Osmega, ali si molil?« Deček se je brez moči boril in zvijal v svojih sponah in hkratu se mu je iz zvezanih čeljusti izvil pridušen glas, ki ga je starec tolmačil kot pritrjevalni odgovor na svoje vprašanje. »Potem pomoli še malo. In sicer moli molitev za umirajoče!« Groza je pretresla, dečka in obraz mu je preble-del. Nato se je zopet napenjal, da bi so osvobodil vezi; obračal se je, zvijal sempatja in se obupno z vsemi močmi mučil, da bi raztrgal spone; stara pošast pa se je ves čas smehljala, kimala z glavo in mirno brusila nož momljajoč od časa do časa: »Trenutki so dragoceni, malo jih je, zato so jako dragoceni — moli molitev za umirajoče!« Deček je obupno zajedal in se močno hropec nehal napenjati. Solze so mu zalile oči in kapljale po obrazu; a ta bedni prizor ni omečil divjega starca. Dan se je že svital; starec je opazil zoro in r. rahlo prestrašenim glasom se je osorno zadri: »Ne smem več uživati tega veselja! Noč je že minula. Zdi se mi, kakor da bi bilo trajalo zgolj trenutek — samo kratek hip; o da bi trajalo vse leto! Sad roparjev, zapri poginjajoče oči, ako to je strah gledati na —c Ostale besede so se izgubile v nerazločnem mom-ljanju. Starec se je z nožem v roki zgrudil na kolena in se sklonil čez stokajočega dečka. Čuj! V bližini koče je bilo slišati glasove — nož je zdrknil starcu iz rok. Vrgel je ovčjo hožo čez dečka in trepetajoč vstal. Glasovi so postajali glasnejši. bili so surovi, srditi. Nato so se slišali udarci in klici nn pomoč, nato pa topot odmikajočih se nog Takoj nato se je slišalo močno butanje po vratih koče, ki mu je sledil klic: Hoj! Ho-oj! Odpri! Pa hitro, v imenu vseh zlodjev!« Ej, tako prijetnega sladkega glasu še niso bile slišala ušesa malega kralja! Bil je namreč glas junaškega Hendona! = 111=111 S B t> a a i— Sf W 4» 2 f o F < 8 S 0 F 1 3 2 c D S S' " 2. 2 o F J S o s h s? C/) c =r C U P > C9 ? a g. i 5" is 'v C S * (8 B. K sr S " o ,2 a o „., D. < O » p 04 ~ o tO UL 9t 9 "S » 9 n S. p m m o a £ n< 03 < f°g s i? a D - 2 H B CO 10 03 I—i 10 11 * i 8 £ • C M S n V N B (t C. sr •• S: P* S <» S «1 p S S B S- J-3 ž- 111=111= MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. ^ajmaajši oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgotor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. ZA INK AS ANTA bi šel drž. uslužbenec v ptostili urah za mali ho norar. Jamči za poštenost s svojo večletno državno službo. - Ponudbe pod »PoSten in vesten« na upravo »Slovenca«. Sprejme se dobro izvežb. krojaški pomočnik. Nastop takoj. Istotam se sprejme krojaški vajenec. Andrej Uršič, kroj. mojster, Dol. Logatec. MTZA rje izvežbane delavce za potniške vagone in tramvajske vozove, sprejme Tovarna vagonov, BROD na Savi. _ 8486 ZASTOPNIK za obiskovanje privatnih strank za Ljubljano in okolico, za damsko tn moško perilo z ročnim delom, ki govori tudi nemško, se sprejme. Rs-ilektanti, kateri razpolagajo s kavcijo, naj se oglase v petek 28. t. m. od 1—4 v hotelu »Slon,« soba 61. n0l.|p močno, zdra-UCfVlC; vo in pridno, ki zna vsa dela in kuhati, se sprejme k dvema osebama na deželi blizu Ljubljane. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Poštena« 8515. PRODAM MLIN Da štiri tečaje z malim posestvom ob cesti na prometn. kraju, pripravljen tudi za valjčni mlin. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8479. Naprodaj je dobro idoča, velika TRGOVINA z mešanim blagom, -v večjem kraju na Kranjskem, tik železnice, zajamčena eksistenca, potreben kapital 400 000 Din. — Ponudbe upravi pod šifro: »Sijajna bodočnost« 8271. ODDAM VEČ SOB za pisarne ali ordinacij-ske prostore s 1. novembrom v bližini glav. kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8514. Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi: št. 8513 Na hrano in stan se sprejme gospod. -Stari trg 2, I. nadstr. OnDI opremljena in OUUH Zelo lepa, se se odda takoj 2 solidnima gospodičnama ev. dijakoma, v Vodmatu, v bližini postaje cestne železn. za solidno najemnino, Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 8487. Cnhirn prosto in OUMILU majhno, išče gospod, ves dan odsoten. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro: »Do 30. novembra 8494«. Jčcto kup/? NAGROBNI OKVIR pri Sv. Križu naprodaj za 80. Din. Naslov pove uprava lista pod št. 8498. štirisedež avto z novo pnevmatiko, prodam. Vsled nizke cene 13.000 Din se vam nudi ugodna prilika za nakup. Poizve se v upravi lista pod: »Avto itev. 8473«. Deske-kratice, od 1—4 m ter tretjo in četrto vrsto, 4 m dolge, vse 12 ali 13 mm, kupim. Ponudbe z navedbo cene i pod: »Za zaboje« št. 8422 na upravo »Slovenca«. Vsako sredo in četrtek domače ^vavice in novo dalmatinsko VINO v kleti na Sv. Petra cesti št. 43 — priporoča Tomaž Mencinger. Pozor! Trgovci, zastopniki, ljudje — kateri gredo lahko v svoji občini obiskat posestnike, in bolj izobraženi kmetski sinovi, si lahko pridobijo dober zaslužek in si ustvarijo novo eksistenco. Potrebni kapital 2000 Din za predmete za ponujanje. -Ponudbe pod »Tvornica« na podruž. »Slovenčeve« uprave v Mariboru. Staro OBLEKO in pohištvo, kupim. Dopisnica zadostuje. M. Pre-kuh, Gallusovo nabr. 23. Kupim vsako množino S U L C E V po najvišji dnevni ceni. Ponudbe poslati na: E. VAJDA, Čakovec. Naša obrt VELIKI jesenski tečaj za KROJNO RISANJE in prikrojevanje DAM-SKIH OBLEK se vrši začetkom novembra pri edino strokovno izprašani učiteljici ROZI MEDVED Mestni trg 24, nasproti rotovža. — Vsakovrstni kroji po meril Mladina naprej! Iščemo mlade ljudi, ki nimajo ne poklica, ne premoženja, pač pa jekleno voljo priti navzgor Pismene ponudbe sprejema: »Novinski biro« v Ljubljani - Šelenburgova ulica 7, II. nadstropje. NOVO! NOVO! »S T E R E O« opazovalni žepni aparat! Pokaže presenetlj. plastično in naravno foto-grafične posnetke. Cera za aparat z 10 lepimi stereo-posnetki 80 Din poštnine prosto.. Posamezne zbirke stereo-po-snetkov: pokrajine, akti, mesta itd. po 35 Din. — E. KRIŽMAN, Ljubljana, poštni predal 172. 8505 PšentCno inofto najboljših mlinov nudi najoe neje veletrgovina žita in mlevskib izdelkov A. VOLH. LluDItanu Keslieva cesta at. 24 Stavbno podjetje flCCETTO & Jru govi družba z o. z Maribor. KoroščPva ul. Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel. 2820 Dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo. MIZARJI! Vezane plošče (Sperr-platten), lepe, suhe, v vseh dimenzijah dobite najceneje pri tvrdki Ign. Repše, Ljubljana, Tesarska ulica 3. 100.000 glasbil o o J«! ® m £>§ £ o ■- jt , O. 05 CO D > -C U -M a jo m ior. t K > C .2 C — s © ® —i gramofoni od 345-— Din, vicline od 95-— Din dalje mandoline od 136"— Din, citre od 192-— D>n dalje. Ročne harmonike od 85'— Din dalje, gitare, tambu-rice, vsa pihala itd. po izredno nizkih cenah s tovarniškega skladišča. S dni na ogled Vsako glasbilo lahko vrnete, če ne ugaja Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik MARIBOR St. 102 Nova velika, lepa povest iz našega domačega življenja