f^** Natisov 15.000. izhaja vsaki 'datiran z dnevom "dnje nedelje. '-a velja za Av- I za celo leto - za Ogrsko vin. za celo Nemčijo stane : leto 6 kron, za pa 8 kron; " inozemstvo se naročnino z ozi- visokost pošt- čnino je pla- j. Posamezne prodajajo po 8 v. o in uprav-< še nahajata v "ališko po-pje štev. 3. t. 43. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V« strani K 40'— strani K 20'— strani K 10 — za Vi« strani K 5"— za »/»s strani K 250 za V«« slrani K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. za V za V. V Ptuju v nedeljo dne 24. oktobra 1915. XTL letnik. vetovna agovito prodiranje nemško-avMrijskih čet v srce Srbije. — Bolgari edli Istip in velik del Makedonije; vjeli so čez 3000 Srbov. — ija odtrgana in osamljena. — Velikanski laški napadi izjalovljeni. — Ruski protinapadi in ofenziva na zapadu zlomljena. Srbija pred žalostnim^ krvavim koncem! bi se lahko glasil napis zgodovine vojnih dkov zadnjega tedna. Napredovanje avstro- ih in nemških čet pod vihomim povelj- feldmaršala Mackenseua gre zistematično, zno doslednostjo naprej. Premagan« so naj-rneje utrjene visočine jnžno od Belgrada *e čete se približujejo Šabacu ter obvla- velik del plodovite doline Morave. Med-pa so Bolgari nastopili, — z vsem svojim vičenim starim sovraštvom, z maščevanja srcem! Nastopili so in pretrgali vse Srbije. Velik del oropane Makedonije je bolgarskih rokah, Istip je zavzet, iz Niša o Srbi, — konec se približuje deželi kra- "rilcev. Zaslužena, opravičena je ta kazen! — najvažnejše vendar ni. Kajti v tej vojni gre več za malo Srbijo in ednake drža- gre se za bodočnost vse Evrope \p skoraj sveta. Angleško tiranstvo, rusko nevarnost ora zdaj zatreti. In v trenutku, ko se zdru- zmagovite armade Mackensena z bolgarski- jaželjnimi četami ter s turško zvesto ar- — v tem trenutku je pot od Severnega t pa do Konstantinopla, do Egipta in celo odije odprte. Avstro Ogrska, Nemčija in ' zavezniki so potem gospodarji svete. Za to se gre danes! T.» je globoka misel svetovne vojne . . . Glede vojnih dogodkov v ostalem ni mnogo povedati. Vojna proti Rusom in Angležem ter Francozom v zadnjih dneh položaja ni spremenila. O ofenzivi na zapadu se ne govori več in ruski protinapadi ne kažejo nobene odločilne sile. Pač pa so Italijani, ti najpodlejši naših sovražnikov, z naravnost'velikansko porabo s>rti-ljerijskega materijala pričeli na vseh svojih frontah z napadi, ki jih je naša nepremagljiva jnžua straža zadušila v pravih rekah krvi. Naša zemlja ne bode nikdar italijanska! V diplomatskem oziru se ni v zadnjem času ničesar zgodilo. Grška in Rumunija stojita doslej še vedno na svojem nepristranskem stališču. Seveda bode moralo kmalu do odločitve priti. Pa naj bode te odločitev kakoršnakoli, — mi smo pripravljeni in zmage nam ne iztrga nikdo več iz rok ! Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 16. oktobra. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. V pokrajini spodnjega Styra boreče se c. in kr. čete so so« rožnika 20 kilometrov severno od Rafalowke zopet iz več trdo hranjenih postojank vrgle in en protinapad odbile. Italijansko bojišče." V Tirolu bil je na severnem delu Altissima (južno-vzhodno Rive) en napad Italijanov odbit. V Dolomitih držala je sovražna artiljerija včeraj prostor od Corte in Monte Piano pod živahnim ognjem. Na primorski fronti bili so posamezni oddelki doberdobske planote od italijanske težke artiljerije obstreljevani. Infanterijskih bojev ni bilo. Južno-v zh odno bojišče. Napadi zaveznikov gredo naprej. V prostoru od Belgrada prodirajoče avstro-ogrske čete prišle so v zasledovanju nasprotnika do naskočne oddaljenosti k A v al a-utrdbam in so iztrgale Srbom močno zašancane postojanke na visočinah južno od V i n c e. Eua naših divizij pobrala je na bojišču 800 mrtvi h in težko ranjenih S r b o t. Bolgarske bojne sile priborile so si med Negotinom inStrumico na mnogih točkah prehod čez obmejno gorovje. Vzhodne utrdbe od Zaje ca rja so zavzete. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B Berlin, 16. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Neki ruski Schicht Perilo — Bojno-perilo Cenejjii in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralnim praškom >Ženska hvala-. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Scbichtovo milo znamke •Jelen» — še je potrebno, da se najlepše perilo dobije. Priščcdjuje posel, Čas, denar in milo. 1 _ Sčhichi-* pralni praSek ^' J„* Ženska hvala:'*,| Dobiva se povsodi! Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. 461 — 2 - CtraaohiU'ova grenGloa Is aelaoJAT* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav m uajboi) aspmtiii! iuicoiu. UtrKnobtucvK gr*>u6Son Ui s«muj» »tied tega primano najbolj.** ielodec okrop&ujool prebavni likei iii| sunek zapadno Diinaburgase je izjalovil. severno-zapadDo od Wesselowa bila sta dva napada po našem artiljerijekem ognju v kali zadušena. Popoldne in ponoči v tej pokrajini zopet poskušeni napadi bili so odbiti. V j e 1 i smo pri temu 1 oficirja in 444 mož ter zaplenili 1 strojno puško. Tudi severno vzhodno in južno od Smorgona so Rusi opetovano napadli, bili so povsod nazaj vrženi. Balkansko bojišče. Armade Ma-ckensena so v nadaljnem napredovanju. Južno od Semendrije vzeli smo v naskoku goro Vrano v o,- vzhodno od Požare vaca pa kraj Smoljinac. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K. • B. Dunaj, 17. oktobra. Uradno se Rusko bojišče. Ob potoku K o r m i-n a bili so močni ruski napadi odbiti. Italijansko bojišče. Po ljuti artilerijski pripravi pričeli so Italijani včeraj zjutraj proti severno zapadnem oddelku doberdob-ske planote z večimi infanterijskimi napadi, ki so se vsi ob naših obrambah izjalovili. Sovražnik imel je velike izgube in se je vrnil v svoje prejšne postojanke. Neki v popoldanskih urah ponovljeni napad je že naš topovski ogenj vstavil. Zvečer in.ponoči poskusila je sovražna infanterija še nadaljne sunke, ki so se, kakor vsi prejšni, izjalovili. Napadajoče čete se je cenilo na 3 do 4 infanterijske regimente. Bolj severno v goriškem in tolminskem mostičju stale so naše postojanke čez dan pod sovražnim artiljerijskim ognjem. Sovražnik streljal je proti delom tolminskega mostičja plinske bombe. Na Koroškem in Tirolskem deloma ljuti topovski ogenj. Nobenih dogodkov. Južno-vzhodno bojišče. Avstro-ogrski in nemški bataljoni so včeraj v obsega-jočem napada od severa in zapada naskočili srbske postojanke na gori A v a 1 a. Na obeh straneh ceste Belgrad-Grodcka prodirajoče c. in kr. čete iztrgale so sovražniku vi-sočine Veliki Kamjen in Pazoljište. Jnžno-zapadno od Semendrije in južno-vzhodno od P o ž ar e v a c a bil je sovražnik od Nemcev zopet vržen. Bolgari prišli so spodaj od Zaje carja čez reko T i m o k in so vzeli v naskoku vzhodno od Knjaževaca nahajajočo se visočino G1 o g o v i c o, kjer so v j e 1 i 200 mož ter zaplenili 8 topov. Njih napad koraka povsod naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. HSfer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 18. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenbur ga. Vzhodno od M i t a v e vrgle so naše čete nasprotnika iz njegovih postojank. Severno in severno vzhodno od G r. E c k a u bili so Rusi do čez M i s s e nazaj potisnjeni. Postili so 6 oficirjev in čez 1000 možvjetih v naši roki. Pred Diinaburgom bili so močni ruski napadi deloma v bližinskih bojih povsod zavrnjeni. Armada Linsingen. Rusi so bili tudi pri Meclczycsu čez Styr vrženi. Poskusi napadov pri K o r m i n u so se izjalovili. Balkansko bojišče. Na obeh straneh železnice Belgrad-Palanka zavzeli smo Petrovgrob in obvladujočo goro A val a ter Veliki Kamjen in visočine južno od R i p o-teka (ob Donavi). Visočinska pokrajina južno od B e Iig r a d a je tedaj v naši roki. Armada generala Gallwitza vrgla je sovražnika od Podnnavlje za Ravljo (jnžno-zapadno od Semendrije) in iz visočin pri S a p i n i ter M a k e j u. Armada bolgarskega generala Bojad-j e f a izsilila si je prehod čez spodnji T i m o k in je naskočila 1198 metrov visoko goro Glo-g o v i co vzhodno Knjaževaca; pri temu je zaplenila 8 topov in vjela 200 Srbov. Tadi v smeri proti P i r o t u prodrle so bolgarske čete še naprej. Armada skupine Mackeasena zaplenila je doslej 68 srbskih topov. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B Dunaj, 18. oktobra. Uradno se danes razglaša : Rusko bojišče. Ob potoku K o r m i-n u in ob spodnjem S t y r u napravil je sovražnik vrsto, ljutih napadov. Pri K u 1 i k o w i c i, Nowo-Sielskem inRafalowki se še borimo. Na vseh tcčkab bil je sovražnik že včeraj zvečer krvavo zavrnjen; njegove izgube so velike. Ob K o r m i n u izpraznil je v polnem razpusta bojišče in zapustil puške ter orožje. Tndi ob zgornji Scezari stoječe c. in kr. bojne sile odbile so ruski napad. Italijansko bojišče. ObSočini fronti razvili so Italijani zopet živahneje delovanje. Prišlo je tudi včeraj zvečer v severno-zapadnem oddelku doberdobske planote do ljutih bojev. Moena italijanska infanterija napadla je zopet naše tamošoje postojanke, prišla deloma do blizo naših obramb in bila konečno pod težkimi izgubami nazaj prepodena. Drugače na Primorskem in Tirolskem le topovski boji. Južno-vzhodno bojišče. V Av a-1 a pokrajini premagane srbske? divizije umikajo se na obeh straneh proti jogu vodeče ceste nazaj. Naše čete nahajajo se v napadu na še severno Ralje stoječe sovražne oddelke. Tudi v Mačvi bil je nasprotnik k nazadovanju prisiljen. Na obeh straneh spodnje M o r a v e pridobile so nemške divizije zopet na prostoru. Bolgari zasedli so visočine Muslin-PerčinainBabin Zuba; bolj južno silijo čez Egri-Palanka naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 18 oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Napad južno od R i g e napreduje dobro. Vjeli smo 280 mož. Raski napadi zapadno Jakobstadta bili so zavrnjeni. Zapadno od 111 u x t a osvojili smo si v okoli 3 km frontni širokosti sovražne postojanke. Bolj južno do pokrajine od Smorgona bili bo večkratni, z močnimi silami pričeti ruski sunki pod močnimi izgubami za nasprotnika zavrnjeni. Vjeli smo 2 oficirja in 175 mož. Armada princa Leopolda bavarske g a. En raski napad na obeh straneh železnice Ljahowice-Baranowice se je 400 metrov pred na§o fronto v ognju izjalovil. Armada Liasingen. Ob reki Styr od Rafalowke do Kulikowice bo se zopetni krajevni boji razvili. Balkansko bojišče. V Mačvi m čenja se sovražnik umikati. V visočinski poku-jini južno od Belgrada so naše čete v naprem vanju proti Cvetkov-Grobu in krajn Trči n. Juiuo-vzhodno od Požarevaca žara? smo M. Crnice in Poze vac. — čete zasedle so visočine Muslin-Perčini in Babin-Zuba. Bolj jažno silijo čez Egri P al a n k a naprej. Vrhovno armadno vodstvo, Avstrijsko uradno poročilo od torka. g a n b k jzvezala uspešno 3-dnevu gevemo-čete 5 i B< utr j e vsilili d K, velikegi A Rige s< postoja kowitzi 2 stroj padno krajini aih let dil rus z angl A B pini V. veB nov i so nei čine v in jaž nerala om i od K.-B. D a n a j, 19. oktobra. — Uradno n danes razglaša : Rusko bojišče. Rusi so včeraj svoji] napade v močvirnati in gozdui pokrajini njega Styr a nadaljevali. Pri severno-za od D. e r a z n e ležeči vasi B o g a s 1 a w k a n skočil je sovražnik trikrat brezuspešno pošto janko neke honvedske divizije; bil je z ogi in v bližinskem bojn v beg pognan in je pustil 3 oficirje, čez 500 mož in 2 strojni puški v mi roki. Tudi neka čez Kulikowice prodirajoča ruska divizija bila je zopet na vzhodni brej nazaj pognana. V pokrajini pri G z a r t o r y s ki ^J1 °, zavzel je sovražnik na nekaterih točkah za breg reke Styr. Tam se še borimo. od Rafalowke napadli so Rasi i močnimi silami; bili so zavrnjeni, pri čemti smo 100 mož vjeli. Italijansko bojišče. Boji ob Soi3 n i fronti se razširjajo. Včeraj opoldne pričel ji proti našim postojankam na Krnu, pri tol minskem moatičju in doberdobski pli noti močni sovražni topovski ogenj, ki je traj z veliko ljutostjo do večernih ur, deloma pi lma I tudi v noč. Pod varstvom tega ognja pričela ji *_®_y_ italijanska infanterija na raznih točkah z napi-dom. Na Krnu, na Mrzlem vrhu in prea postojankami tolminskega mo3tičja izjalovili so se vsi sovražnikovi napadalni poskusi* ognju naše infanterije, strojnih pu*k in stranskih topov. Sovražna infanterija j zbežala, kjer je bila prijeta, po najtežjimi izgubami v svoje j a r k nazaj. Deloma je samo „avanti!" vpila, bi da bi svoje obrambe zapustila. Neki proti M o te Sabotino naperjeni napad in več modi sunkov proti postojankam pri P e t e a n u, katere se že več dni hudo borimo, bil je istotako zavrnjen. Na Koroškem in Tirolske vlada nadalje živahno sovražno artiljerijsko lovanje. Južno-vzhodno bojišče. zavezniških armad napredovali so tudi povsod. Mačvaje večidel v naši lasti! Na obeh straneh izliva K o 1 u b a r e prev c. in kr. čete vzele bo ob polnoči m* sto Obrenovac in južno - vzhodu visočine. Od Belgrada južno prodirajoč« zavezniške bojne sile prišle so v zasledovanji sovražnika čez Rip an j. Neka avstro ogrski: kolona vzela je z bajonetnim naskokom „cij Niš in okolica. mesto v svoji lasti. Danes šteje Niš 28.000 prebivalcev. srbski roki. Kakor vse kaže, Prinašamo o* nes zemljevid am skega mesta Niš ii' okolice. Niš je zda glavno mesto Srbiji in je bil v zadnje^ času močno z noj dernimi utrdbami obdan. V strategij nem ozira je Ni, jako važen, ker ob-j vladaj e ceste v Makedonijo in Bolgi> rijo ter k Timoki] in Donavi. Mesto U okolica je bilo staro bojišče med Torki,! Ogri, Avstrijci ia [ Srbi. Šele od led 1878 imajo Srbi to| ne bode dolgo veitj avzeli :a rake ; i n a jingk o goro" jnžno od G r o c k e in se je ,-sMala z na obeh straneh spodnje M o r a t e >okra- "ifeSn0 prodirajočimi nemškimi divizijami. V >redo- cevnih bojih za A v a 1 o in za postojanke ( y »emo-zapadno cdGrocka vjele. so naše ile5 srbski h oficirjev in 2000 mož. Bolgari odvzeli so sovražnika prvo trjeno linijo vzhodno od Pirota in so jgrj. »lili do pokrajine od Vranja. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 19. oktobra (W.-B.). It io se dikega glavnega stana se poroča: I Armada Hindenbnrga. Južno od ige so naše, čete v naskoku vzele več ruskih Ntojank in dosegle Diino vzhodno od Bor-iwitta. Vjeli smo 1 oficirja, 240 m o ž in ttrojni pnški. Neki nuki napad severno za idno J a k o b s t a d t a bil je zavrnjen. V po-njini od Smolwy nničil je eden naših boj- stil" 3 -k 'eta' "pk° lranco8'{-0 letalo, katerega je vo- svoje spod-)adno a na- )OSt0- ;njem naši irajo-breg ska padni verno iko z emnr o či-iel to] pl traja a pa 'la je iapa- pred sjalo-J asi trail 1 j po rke brez [ o n-Dčnih h. za >tako um ) de- ipadi čeraj isti. ižene medne »joče anju ;rska „ci ruski državni kapitan in ki je bilo oboroženo gleško strojno puško. Armada Linsingen. Včeraj poročani ji ob S t y r a se za nas ugodno razvijajo. Balkansko bojišče. Pri armadni sku iMackensena je armada generala K 6 fi z avstro-ogrskimi četami mesto O b r e- t a c zavzela. Južno odBelgrada dosegle nemške in avstro ogrske čete po boju viso- e vzhodno od V r a n i č a, južuo od R i p a n j e jnžno od G r o c k e ob Donavi. Armada ge la G a 11 w i t z priborila si je z desnim kri- pokrajino zapadno od S e v n e ter kraje odanj in Mala Krma. Visočinska pokra- pri L u č i c i ter južno in vzhodno od B o- evaca doMisljenovaca smo sovražniku :ali. Armada generala Bojadjefa vsilila proti Zaječarjn, Knjaževacu in čez novo ter naprej proti kotlju od Pirota. rnge bolgarske čete so zavzele ranje v zgornji liniji Morave ter bolj južno linijo EgriPalanka- stip že prekoračile. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 20. oktobra. Uradno se i da- srb- [iš in zdaj [T- :rbije he Rusko bojišče. V pokrajini od Kolki jali so .boji tudi včeraj, brez da bi prišlo do remembe splošaega položaja Ob P u t i 1 o w-i zaplenil je del inf. reg. 49 pri demoliranju ega ruskega pancerskega vlaka, katerega Jo-motiva je bila par sto korakov pred našo po ijanko od granate polno zadeta, dve strojni i, mnogo japonskega ročnega orožja, ogo streliva in vojnega materijala. Italijansko bojišče. Močni artilje-Injski ogenj proti našim postojankam ob S o č i n i TOnti trajal je tudi včeraj celi dan. Proti d o-erdobski planoti postal je popoldne še atejši. Italijanska infanterija napadla je v pokrajini Krna proti tolminskemu mostičju, iroti Monte S a b o t i n o, Monte San M i c h e-e in vzhodno od Vermegliana; bila je pa OTBod pod velikimi izgubami nazaj vržena. Tudi tirolski fronti prišlo je včeraj do večjih njem mo-ami I .egič-Nii r ob-'Ma-olga-noku ito in staro 'orki, i in [ leta bito eč g e r e u t h odbile so naše čete po dva a. Pri Tre-Sassi prišlo je deloma do roč-nh bojev. V Judikariji, kjer razvija sov-•sžnik v zadnjem času istotako višje delovanje, u se naši naprej potisnjeni oddelki na glavno idporno črto nazaj potegnili. Južno-vzhodno bojišče. V Mačvi vsiljene avstro ogrske čete približujejo se S a-bacu. Pri Rip anju in južno-vzhodno od G r o c k a vrgli smo sovražnika iz močno zasedene visočinske postojanke. Nemške bojne sile priborile so si južno od Semendrije pre-hid čez spodnjo Raljo in so pridobile južoo-vzhcdno odPožarevaca v smeri na Petro vac zopet na prostoru. Bolgari iztrgali so sovražniku njegove močne postojanke na Sultan-Tepe južno-zapadno odEgri- Palanke. Prodirajoči proti K uma novem vjeli so 2000 Srbov i n zaplenili 12 topov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. KB. Berlin, 20. oktobra. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se pcroča : Armada Hindenbnrga. Severno-vzhodno in severno-zapadno od M i t a v e so naše čete zopet napredovale. Vzeli smo več sovražnih postojank. Armada Linsingen. Krajevni boji ob Stym trajajo naprej. Balkansko bojišče. Avstro - ogrske čete prodirajo proti Šabacn. Južao od R i panj a so se pričeli nadaljni boji. Jažno od Lužice (B o ž e.v a c a) bil je sovražnik zopet vržen. Bolgarske čete prišle so s hitrim nastopom v last SultanTepe; vjele so pri prodiranju na Kumanovo 2000 Srbov ter zaplenile 12 topov. Vrhovno armadno vodstvo. Srbija prosila za mir. Bolgarski listi poročajo: Par tednov pred novo veliko avstrijsko-nem«ko ofenzivo se je Srbija obrnila na Dunaj s prošnjo, naj bi se sklenil poseben mir. Od avstrijske in nemške strani pa se je odgovorilo Srbiji, da je mogoč le na sledečem temelju : Srbija naj odstopi Bolgariji brezpogojno in takoj celo Makedonijo, sklene zvezo z osrednjima velesilama, kateri ji garantirata, da dobi Srbija dohod na Jadransko morje. Srbija ni teh ponudb sprejela in Avstrija in Nemčija sta na to pričeli z cfenzivo. (Ta vest ni uradno potrjena! Op. ur) Italija napovedala Bolgarski vojno. K.-B R i m, 19. oktobra. Agenzia Štefani poroča: Ker je Bolgarska pričela sovražnosti proti Srbiji, se zvezala s sovražniki Italije in se bori proti njenim zaveznikom, je italijanska vlada na povelje kralja izjavila, da obstoji med Italijo in Bolgarijo vojno stanje. Kako je bila vzeta gora Avala. Vojni poročevalci poročajo z dne 17. t. m.: Po krvavi predaji Belgrada in ko so bile izpraznjene višine južno od mesta, so Srbi mislili da se bodo lahko na gori Avala močno branili. Gora je tvorila tretjo obrambno črto. Utrjevali so jo več mesecev. Zgradbe iz betona so se raztezale na gori v treh do štirih vrstah ena za drugo. Žične ograje, jame, mine so tvorile skoraj nepremagljive ovire. A vse ni nič pomagalo. Z drznim velikopoteznim napadom sta nižjeavstrijska polka št. 49 in 84 vdrla s severa v postojanko Avala in sta vzela vrh 515. Z zahoda so vzele nemške čete glavni greben. Srbi, ki jim je bilo zopet zapovedano, naj se drže do zadnjega moža, in ki so imeli pripravljene močne rezerve, so se borili z obupno trdo-vratnostjo. Bili so se boji z bajoneti, ki spadajo med najdivjejše, kar jih je videla sedanja voj- ska. Naši vojaki so vdrli v kritja. Istočasno so naskočile avstrijske čete postojanke na Velkem Kamnu in pri viš ni Pasuljište, ki je tudi močno utrjena. V postojanki Pasuljište so bili vsi Srbi pobiti ali pa ranjeni. Neranjen ni bil vjet nihče. Bolgari v Istipu in Radovištu. K.-B. Sofija, 19. oktobra. Agence Telegra-phique Bulgare poroča: Bolgarske čete so dospele v makedonsko mesto Stip (Istip) in Rado v i Š t e. * * * Z zasedanjem teh dveh mest so Bolgari napravili velik korak v osvoboditev Makedonije. Mesto Istip je v političnem oziru jako važno. Stip ali Istip (tudi Ištip) je že iz prve balkanske vojne znano. Mesto je bilo dne 27. oktobra 1912 od srbske druge armade, pomešano z deli bolgarske zapadne armade zavzeto. Istip leži na južno-zapadnem robu vojaško velevaž-nega Ovčjega polja, ki se raztezuje od Kraljeve pa do Vardarja. V prvi in drugi balkanski vojni bilo je Ovčje polje hudo bojišče. Zdaj so je Bolgari zavzeli in upati je, da ne pride nikdar več v srbske roke. Obramba dr. Dumbe. K.-B. Mu ne h en, 18. oktobra „Miinche-ner Zeitung" objavlja o pismu avstrijskega veleposlanika dr. Dnmbe državnemu tajniku Lan-singu: Ker avstrijski veleposlanik v Vašingtonu že več mesecev sploh ni mogel zasebno občevati s svojo vlado, med tem ko smejo naši sovražniki brez cenzure tajno brzojavljati, mi je Vaše ministerstvo zdaj dovolilo, da smem po nemškem veleposlaništvu občevati s svojo vlado, a le v toliko, da poprosim za dopust, da morem pojasniti svoje stališče svoji vladi. Ni mi dovoljeno obvestiti svoje vlade, da sem se kdaj pregrešil proti postavi dežele, kjer sem nameščen ali da sem se kdaj pregrešil proti gostoljubnosti. Moja zaupna brzojavka moji vladi po Vašem cenzorju ni bila dopuščena, a na čuden način je bilo o njej obveščeno ameriško časopisje, ki je vsebino objavilo. Obveščam Vas, zakaj sem poslal pismo avstrijskemu zunanjemu uradu po gospodu Archibaldu. Moja vlada mi je zapove-dala, naj opozorim tu bivajoče rojake na § 327 naše vojaške kazenske postave, po katerem se udeležba pri izdelovanju municije za sovražno deželo težko, v okolnostih celo s smrtjo kaznuje. Moja vlada je sodila, da morajo kazati njeni v Ameriki živeči državljani tisto zavest dolžnosti, kakor doma. Ce ne morejo domov, da se vojskujejo proti sovražniku, se mora najmanj zahtevati, da ne delajo sovražniku v korist tako, da pomagajo izdelovati orožje za usmrčenje svojih bratov Moja vlada me je zato poučila, naj s primernimi sredstvi obvarujem svoje rojake, da ne bodo zakrivili zločina. Ko ste objavili tožbo proti meni, nisem še sploh imel kake prilike, da bi bil izvedel navodil svoje vlade in tudi nisem nameraval kaj storiti, kar bi nasprotovalo ameriškim postavam in o načelu gostoljubnosti. Predlagal sem le svojemu zunanjemu uradu, da se izda oklic našim rojakom v muni-cijskih tvornicah, kjer delajo in v časopisih, ki jih čitajo, in da se ustanove posredovalnice, ki preskrbe delo tistim rojakom, ki bi vsled oklica popustili delo v municijskih tvornicah. Zahteval sem vsoto 60.000 mark. Mala visokost te vsote kaže. kaj da je na „zaroti", obsegajočo celo Ameriko, ki ste me jo obdolžili pri moji vladi, ne da bi bili mene prej vprašali, dasi ni bil še sploh za to propagando izdan niti vinar. Glede na očitanja, da sem poslal pismo po Američanu iili.i::ii!iitn l '■ l;l l llllllllllllllllllllllllllllllllllllll i ii luiiriinriril lil i 1111 lnininliiliinifei IKO KUPIŠ TI, ODPRI OCI! je vpisani besedni znak firme dr. Oetker. Y katerem času bi se zamoglo to besedo pač bolj opravičeno vsakomur v spomin poklicati, kakor sedaj, ko se razmere porabi, ponujati manjvredno in je gospodinja prisiljena, vzeti marsikdaj i manjvredno, ker boljšega ni dobiti. Y enem oziru pa ji ni treba nič manjvrednega vzeti, ker se najboljše v zadostni meri izdeluje, namreč pri nakupu praška za pecivo; z nasprotnimi trditvami se hoče občinstvo le prevarati. Dr. Oetker'ja prašek za peči j86 dobi povsod; je in ostane najboljši in se je kot tak v preteklih vojnih mesecih najboljše obnesel. Zahteva naj se v lastnem interesu, da se dobi le pristni dr.Oetker'jev prašek za peči; vedno naj si zapomni, da zahvali imeOetker svoje svetovno znanje izdelovanju najboljšega praška za peči skozi več kakor 20 let. Torej še enkrat: «« Ko kupiš ti, odpri oči! -■■'«: ■ii;ii.ii,li:iiiinii!lifl,1:il; :JBLirKBi?Bn •i:aiiai>ar[aiiaiiii>BifiEiaitHiiaiia;iBJiVHBNaiiBr^Btii>»«;aitBiiBj;BKBiiBMBHaiiflEiB ifa^Br^aa :iVf4Vi'arivii vt**tta na hvmb ;iB;LBiaft;i%i)Bfjb«ira eta irmit*iiBnflua:t*tiB ns.rB; ia ■>a:ia;>aiiBftai>aiia{iB i ■jrBir«:fBirai:B;a'iauananBi.«? 88 038003818003420606272657862527262586268788872687882080478485900885 82 Archibalda, moram opozoriti ponovno na žalostne razmere, t kakšnem žalostnem stanja se nahajajo tu zastopniki tistih dežela, ki se vojskujejo z zavezniki, vsled postopanja Vaše vlade. Nimamo prilike, da bi brzojavili po kablju, ki se ga lahko sovražniki brez cenzure svobodno poslužujejo. Zvezani smo lahko le a svojo vlado z brezžičnimi brzojavi, ki jih pa tudi Vaša cen-zuia vrača. (To pismo mora iti Angležem prijaznim Amerikancem pač hudo v nos! Op. ur) Ponesrečena angleško-francoska ofenziva. Kakor znano, so pred par tedni francosko-angleške armade poskusile z naravnost velikanskim naporom razbiti trdno fronto Nemcev v Franciji in Flandriji. Posrečilo se jim to ni. Nemška fronta je kakor nerazrešljiva pečina, ob kateri se vsi sovražni valovi razpršijo. Ta železna nemška fronta sredi v sovražni deželi ostala je po ofenzivi skoraj docela nespremenjena, medtem ko so imeli nasprotniki velikanske izgube. Francozi in Angleži so porabili za ta napad vsa sredstva. Dokaz temu je neko francosko armadno povelje, ki pravi : „Za napad (proti nemški fronti) je določeno : 35 divizij pod generalom de Castelnau, 18 divizij pod generalom Foch, 13 angleških divizij in 15 ka-valjerijskih divizij (m. nj. 5 angleških); poleg tega je bilo za napad pripravljenih: 12 infan-terijskih divizij in vsa belgijska armada". Te velikanske bitke se je udeležilo torej tri č e-trtine vseh francoskih bojnih sil. Imela je ta bojna sila 2000 težkih in 3000 lahkih topov ter mnogo več streliva, nego začetkom vojne. In uspeh ? Nič!! Prav nič niso dosegli Francozi in Angleži. Cele gromade mr-ličev so imeli in nazaj so bili vrženi. Ta zavrnjena sovražnikova ofenziva je pač dokaz, da je nemška bojna sila nepremagljiva. Angleške izgube pri Dardanelah. K.-B. Paris, 16. oktobra. List „New-York Herald" poroča iz Londona: Državni pod-tajnik Tenant izjavil je v zbornici, da so angleške izgube pri Dardanelah do 9 oktobra t. 1. znašale 96 892 mož, ki se na sledeči način sestavijo : 1185 oficirjev in 17.772 vojakov mrtvih; 2.632 oficirjev in 66 220 vojakov ranjenih; 383 oficirjev in 5707 mož izgubljenih. (To so pač ogromne izgube, katerim ne stoji prav noben uspeh nasproti. Angleži se bodejo morali navaditi, da vodijo vojne z lastnimi ljudmi, ne pa, kakor doslej, s tujimi! Op. ur.) Sedem sovražnih parnikov v dveh tednih potopljenih. K.-B. Atene, 17. oktobra. V zadnjih dneh so a v s t ro-o grški in nemški podmorski čolni sledeče parnike skupne vsebine 27.000 ton potopili: Angleške parnike „Hayden" (4000 ton), „Sailor Prince" (3144 ton), „Halicones" (5093 ton), „Torpwood" (3184 ton), „Apollo" (3774 ton), nadalje angleški tankparnik „H C. Henry" (4219 ton) z oljem v Lemnos, konečno pa še italijanski rjarnik »Čire ne" (3236 ton). Misel ni zavrniti, da so ogromne parni š k e izgube, ki so jih imeli nasprotniki v zadnjih tednih, pravi vzrok za poročano vstavljenje izkrcevanja 8et t Salonika. (Bržkone so torej naši in nemški podmorski čolni sovražnikom dokazali, da tako lahko ne bode šlo z zahrbtnim napadom preko Grške. Naši in nemški podmorski čolni bo — povsod! Op. ur.) MOKA ZA OTROKE naj boljia hrana za dojenčke, otroke, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih ie vedno dobi. Poskusna doza in podučna zdravniška brošura o oskrbi otrok zastonj po Nestle1« Kiaiernebl-fieiell-acbaft, Duaj L, BiberstrMM 49». 366/1 Podpišite vojno posojilo! Zopet hiti klic po deželi: Pridite z Vašim denarjem, zaslužkom ali prihrankom, prepustite ga na posodo domovini v njenem boju za obstanek. Ze se nagiba palma zmage k nam ; globoko v njegovo deželo bo pognali na severu težko zadetega nasprotnika in navali italijanskega izdajalca se krvavo razbijajo ob železnem zidu naših neumornih bojevnikov. In nič ni korenjakom preveč; z močjo in silo so na novo prodrli na Balkanu, da ponesejo na vse strani svoj zmagoviti prapor. Kaka odločna volja, kako junaštvo, kako domoljubje, polno trpljenja, navdaja srca teh nepremagljivih boriteljev ! Nikogar ne sme biti, ki bi hotel zaostati za drugimi. Tudi tukaj v deželi ne, ki nam kaže po bojnem trušču nemoteno vsakdanjo prizadevno življensko sliko. Tukaj ustvarjajte Vi, ki ste izključeni od orožja, z bojno pripravo mirovnega dela, kar od Vas zahteva čas bojne sile. Nobeno kolesce naj ne miruje, to je Vaša želja. Nobeden mlin naj ne potihne, je Vaša vsakdanja prošnja. Naše orožje naj bo sovražniku grozno in še grcznejše, je Vaša volja. In našim ljubim zunaj na bojnem polju, utrujenim in bolanim tu v deželi naj bi bilo vse usojeno, kar jim more ustvariti delo ljubavi, je Vaša molitev. Po konci! Ničesar ne manjka in tudi v bodoče ne bo manjkalo ! S požrtvovalno srčnostjo in radostnim domoljubjem Bte nudili dosedaj vse. kar je zahtevala domovina. Storite to vnovič ! Se počivajo v deželi zakladi, kakor bi bili prihranjeni za dokončanje zmagoslavnega zapo-četja. Poglejte v Vaše omare in predale in spraznite jih srčno, saj je Vaše srce polno požrtvovalne ljubezni. Bogato nas je obdarila letos zemlja z zlatimi sadovi. Izstradati nas ne more nikdo! V naši lastni moči sloni naša sreča in naša zmaga. Vi poljedelci tam zunaj na Vaših zalih dvorcih in posestvih, Vaše delo je bilo blagoslovljeno in vrednost donosa Vaše zemlje je zelo narasla. Naj pride do Vas domovine tretji klic! Glejte, Vaša polja bo na novo obdelana, nobeno konjsko kopito jih ne bo razteptalo, noben sovražni izstrelek jih preril. Skrbno zavarovano ■ in dobro čuvano pričakuje sveže seme svojega časa, ko bo vzklilo k sadu, zagledalo solnce srečnejšega čaBa. v Cajte to Vi vsi, katerih se tiče ! Končna zm8ga bo naša. Podpišite vojno posojilo, da jo venčate in obdržite ! Delcasse\ Francoski zunanji minister Theophile Del-caase je odstopil. Bil je eden glavnih povzročiteljev in najhujših hujskače/ za sedanjo svetovno vojno. Vzrok njegovega odstopa ni popolnoma znan. Pravijo, da je bil odločni nasprotnik ThepphileDelcassE! izkrcavanja zavezniških čet v Salonika, ker je hotel grško nepristranost varovati. Na vsak način je odstop Delcasse'ja dokaz, da vodilni možje v taboru naših sovražnikov čutijo konečni poraz. Mi bodemo zmagali, zato — zapuščajo pri sovražnikih podgane potapljajočo se ladjo . . . Bazno. POZOr Špeharji! Občinski svet ptujski je sklenil, da se vršijo špeharski sejmi v Ptuju zopet vsaki petek. Opozarjamo špeharje nato in upamo, da se bodejo živahno udeleževali teh sejmov. To je ivojaki i letnef Solari' I Javec poses po kt in ga •dal z «o ga 24 vojnih napovedb. Od izbruha vojne je doslej napovedalo 24 krat vojno i Avstro OgrBka na Srbijo dne 28 julija 1914] — 2. Nemčija na Rusijo dne 2. 3. Nemčija na Francosko dne 3 avgusta —i Nemčija na Belgijo dne 3. avgusta — 5 it glija na Nemčijo dne 4 avgusta. — 6 A'!t» Ogrska na Rusijo dne 5. avgusta. — 7 Si na Nemčijo dne 5. avgusta. 8 Crnagora m Avstro Ogrsko dne 7. avgusta. — 9. Francosa na Avstro-Ogrsko dne 12. avgusta. — 10. Al glija na Avstro-Ogrsko dne 13. avgusta. — II Črnagora na Nemčijo doe 12. avgnsta. — Japouska na Nemčijo dne 23. avgusta -Avstro Ogrska na Japonsko dne 25 av 14. Avstro Ogrska na Belgijo dne 27 — 15 Rusija na Turčijo dne 30 oktobra. -] 16 Anglija na Turčijo dne 5. novembra. 17. Francoska na Turčijo dne 6. novembra. 18. Belgija na Turč>jo dne 7. novembra. — 19.1 Italija na Avstro Ogrsko dne 23. maja 1915 20. Italija na Turčijo dne 21. avgusta. — Anglija na B dgarijo dne 15 oktobra. — Francoska na Bolgarijo dne 16 oktobra. — RuBija na Bolgarijo dne 18. oktobra. — Italija na Bolgarsko dne 10 okt bra — Srbij T0 ji Bolgarska doslej ni vojne napovedala, ker jo j« za p ta napadla in je torej vojna napoved nepotrebni Tudi Srbija ni Bolgarski vojne napovedala, i» prav se že krvavo bijejo. Tudi Nemčiji še ni Italija vojne napovedala. Sploh je vojna napoiei le formalna st>ar. Po junaški smrti odlikovana sta bila dn vrla koroška učitelja Pred par tedni padla sli namreč na ruskem bojišču uč'tel| Oskar Mor iz Sel pri Borovljah in učitelj Eigelbert Škot-č i č iz Prevalja. Zdaj je bila obema hrabrostna medalja podeljena. Srbski prestolonaslednik kmalu vjet. i.r. poročajo: Srbski ptestolouasledoik Aleksander prišel bi bil pri zavzetju Belgrada km v roke zaveznikov. V zadnjem trenutku poa»| čilo se mu je še pobegniti. Pri obupani branil Srbov ostal jo "do zadnje minate kot povelj! v Belgradu Šele ko so sovražne čete dos notranje mesta, mislil je na beg; komaj d minut, predno je dospela na lice mesta ogni honved, umaknil se je v družbi nekega višjega gleškega oficirja preteči nevarnosti. Več oficirjev nji govega štaba, ki so vodili ofenzivo ob donavski] fronti, se ni moglo več rešiti. Bili so večinonu| vjeti; le nekateri od njih so padli Zopet povodenj pri Celju. Iz Celja se poj roča: Drugače na spodnjem Štajerskem* solnčnanj vinski mesec oktober prinesel nam je zopet mral in dež. Savinja in Voglina sta zopet izstopili« mnogo potov, cest, travnikov, njiv ter polji preplovili. Voda vsilila je deloma že v kmetske hiše in je na nekaterih travnikih podobna jezerom. Med prvo povodnjo in prvo polovico tegi meseca bilo je premalo časa, da bi kmetje spravili zimsko zelenjavo, zelje, vohret itd. pod streho. Gotovo je druga povodenj zdaj to zelenjavo popolnoma uničila. Skoraj nepo plačljiv« cene življenskih sredstev bodo torej bržkone is narasle. Obesil se je iz neznanih vzrokov vi niški posestnik K 1 i n g e r na Gaibergu pti S'. Križu ob Mariboru. Poslanec — veleizdajalec. Iz Sarajevi se poroča: B:vši poslanik in odvetnik dr. Milan S r š k i č, sorodnik milijonarja Grigorije Jefta-novica, je bil od vlade ekspatriiran in je njegovo premoženje zaplenjeno. Dr. Srškič se je v vojni proti Rosji brez potrebe udal in živi sedaj čisto svobodno v hiši svojega svaka, srbskega poslanika dr. Spalajkoviča v Peterbnrgi Ekspatriiran je bil vsled tega, ker se mn je dokazalo, da se je nahajal v zvezi s sovražnikom. Zaplenjena jajca. V Zagreba so zaplenffij pri trgovcu Ivanu Ogrizek 38 00CT jajc, ki jih je nameraval odposlati iz Zagreba v Trst in Reko. Po drugih krajih stopa torej oblast dn-žilcem prav občntno na prste. Gromenje tipov od italijanskega bojišča st čuje v zadnjem času prav pogostoma v ptujskem okraju. Prav dobro se je culo to gromenje t zadnjem času na višjih hribih v Halozah, pi tudi v Ptuju na gradu »Ober-Pettau" ter ni „Panoramabergu". Sicer se pa čuje to gromenje tudi na Srednjem Štajerskem, v Gradcu in drugje. prizn nosti se H izpol kom teža! notni ni ki imen kupe B gc uspe 3 a Crirli 8totl ovc da j ■črti. bili 8V0JI Sovi stoti Naši Lah; Lab čete naši akol umr brai Sr Niši vers vsal za i )jne se Bi je dokaz, kako velikanske bitke naši junaški s : lMiojaki oa juga bijejo ! 1914.| Zaprli so v Št. Vidu na Koroškem 45 «ta. —Iktafga delavca Gruberja, ker je na mnogih — 4MHaricah izvršil hudodelstvo posilnosti. 5 An- Obesil se je v B o r o v 1 j a h 4!i letni de-\vst'0-lktec Jožef Medja iz Bohinjske Bistrice. Neki Srbiji joseatirk iz Pliberka je poslal Medjo na Kranjsko >ra na po kupljenega konja. Medja je pač prevzel konja ncoska lin ga pripeljal čez Ljubelj, potem ga je pa pro-0. AnSU za 910 kron in je ta denar poneverii. Ko - llSnga spravili v zapor, se je obesil. - 12H Švica je nevtralna država in izpolnjuje - 13. testno in pošteno dolžnosti. Oborožena je pa ta. — fodj Švica in časih se je že tudi slišalo rahlo gusta. ra. ra. -ra. —j - 19. 15 — - 21. - 22. - 23. - 2 njenega orožja. En del švicarske je že celo leto mobiliziran in na čelu ie armade stoji general. V celi zgodovini Švice je to šele tretjič, da ima armada generala. Ime-soje se Ulrik Wille in se ne bavi čisto nič s itiko. V mirnih časih vežbajo Švicarje bolj n strelce, kakor za vojake, a zdaj se je — teko citati v raznih listih — pokazalo, da vlada 't tej armadi pravi duh, četudi demokratičnega inafaja. Na čela švicarske republike je Italijan. Srbiji To je pravi italijanski Tesinec, ki je bil izvoljen jo je a predsednika države. Piše se Josip Motta in e!ma. priznava se mu, da se natančno drži nevtral-i08ti Referent za zunanje stvari je Nemec. Piše n Hoffmann in tudi njemu se priznava vestno izpolnjevanje nevtralnosti na vse strani. Začetkom vojne je bil gospodarski položaj Švice jako ' va dobra dišava vzamejo tudi slabi tudi druge balečine odprarljajočega lepovsod franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elia-trg St. 241 (Hrvatsko). Kdor ima slabe zobe, ta prebavlja večjidcl tudi slabo, ker ne more dovolj griziti. Pri prebavnem motenju naj se vzame milo odvajajoče Fellerjeve Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice". 6 Skatljic i K 40" vin. franko in priporočamo, da se jih naroČi obenem z „Elza-fluidom", da se ima ta dva zdravniško priporočena preparata vedno v hidi. Kdor hoče imeti na sprehodih, potovanju in na prostem takoj vplivajoče Bredstvo pri roki, temu priporočamo steklenčico Elza-fluid. To stori dobro. (v) demitikujoči vpliv ter nj duh iz ust. 12 steklenic I domačega sredstva pošlje Izpred sodišča. Navijanje cen. Ptuj, 16. oktobra. Pred tukajšnjo okrajno sodnijo se je imela zagovarjati pesestnica Neža Schaffer iz Nove*asi. Prodajala je na Bej-miš:"u eno glavico č°šnja po 10 vinarjev. Za to navijanje cen bila je obsojena na 48 ar zapora z enim trdim ležiščem — Posestnik Štefan N a k a s t prodal je par 680 kil težkih volov za 1.700 kron. Bil je obsojen na 200 kron denarne globe. Soobtožeui Anton B e 1-šak, ki je vole kupil, bil je oproščen, ker jih je za-se in ne za knpčijo knpil. ■— Posestnik Franc Rezek iz Starevasi je dne 7 septembra par volov za 2406 kron kupil. Deset dni pozneje prignal jih je zopet na ptnjski sejem in zahteval zanje 2700 kron. Hotel je torej v dobrem tednu 300 kron zaslužiti. Zaradi tega navijanja cen bil je obsojen na 8 dni zapora in 40 kron denarne globe. Obsojeni dalmatinski časnikarji. Gradec. Urednika narodojaških listov .Zastava" in „Sloboda" t Spljitn dr. Oskar Tartaglia in jurist Culic bila sta v Gradcu po večdnevni razpravi zaradi zlečina hnjskarije na 5 in 1 in pol leta težke ječe obsojena. Veleizdajalci. Sarajevo, 5. oktobra. Pred tukajSnjim okrožnim sodiščem bila je danes obravnava proti podpredsedniku srbskega upravnega in šolskega sveta Gregoriju Jeftanovič in njegovemu sinu Dušanu Jeftanovič zaradi kaljenja javnega miru. Obtožba je temeljila na raznih ve-leizdajalskih pregreških, katerih dokazi so bili lani izkopani v obtoženčevem hlevu. Giegorij Jeftanovič bil je obsojen na eno letoječe in na izgubo komturskega križa Franc Jožefo-vega reda. Njegov sin dr. Dušan Jeftanovič je bil obsojen na G mesecev ječe in na izgubo doktorata. Psliiinolnopiilo! Gospodarske. Letni in živinski sejmi na štajerskem. Sfjmi vani 2 ; zvezdic so leti, zdico (*) so »iv ma (**) pomen i in kramarski sejmi nski Bejmi, sejmi z ijo letne in živinske sejmi, dvema lejme. zaznamo-zvezdica- Dne 25. oktobrav Velenju*, okr. Šoštanj; v Ernovžu**, okr. Lipnica ; v Vidmu*, okr. Brežice ; v Ribnici**, okr. Mareoperk; v Hansu, okr. Scbladmrng ; v Lipnici* ; pri Sv. Jurju na Stifiu-gi**, okr. Wildon. Dne 26. oktobra pri Sv. Ani*, okr. Ob-dach; v Ormožu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s porabno živino). Dne 27. oktobra v Mariboru* ; v Ptuju (svinjski sejem); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 28. oktobra pri Mauriciju, okr. Frohnleiten ; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Gleis-dorfu ; v Windischhaitmannsdorfa, okr. Gleisdorf; v Judenburgu ; pri Št. Jaužu am Tauern**, okr. Oberzeiring; na Muti**, okr. Marenperk ; v Gais-homn**, okr. Rottenmann; v Slov. Bistrici** ; v Cmurpku** ; pri Sv. Tomažu**, okr. Ormož ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Fiinten-feldu** ; v Donner8bachu**, ekr Irdning ; v Ed-lingn*, okr. Eisenerz; v Gleinstzlttenu**, okr. Arvež; pri Sv. Lovrencu**, okr. Bruck ; v Voits-bergu** ; pri Sv. Petru*, okr. Obervvolz ; pri Št. Jurju ob juž. žel., okr. Celje ; v Gornjem gradu**; v Gradcu (s klavno živino). Dne 29. oktobra v Gradcu (sejem z zaklano živino) Dne 30. oktobra v Brežicah (svinjski sejem) Dne 31. oktobra v Kumbergu, okr. Graška Okolica ; na Ptujski gori, okr. Ptuj. Dne 1. novembra na Ptujski gori, okr. Ptuj ; v Allerbeiligen, okr. Kindberg. Dne 2. novembra v Dentschlandabergu** ; v Eggersdorfu, ckr. Gleisdorf; v Breitenfeldu, okr. Feldbach ; pri Št. Vidu, okr. Lipnica ; v Radgoni* ; v Ormožu (svinjski sf jem); v Celju* ; v Ptuju (konjski in govejski sejem, kakor tudi z žrebeti); v Gradcu (sejem s porabno živino). Dne 3. novembra v Pišecah**, okr. Brežice ; v Hartbergu am Lebing*. okr. Hartberg; pri Št. Ožbaldu**, okr. Oberzeiring ; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež ; v Imenem svinjski sejem), okr. Kozje ; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 4. novembra v St«inu n. A.*, okr. Gtobming ; v Konjicah* ; pri St. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 5. novembra v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z zaklano živino). O pripravljanju sadjevca. Na ta način vporabljaoja sadja je nam mogoče, da pripravimo v kratkem času iz morebitnega preostanka na svežem sadju prav okusno in prijajočo ter osvežujočo pijačo, ki jo bo pri sedanjih visokih vinskih cenah in pri potrebni omejitvi izdelovanja piva še bolj ko do-sedaj uvaževati. Glavne točke, na katere se je ozirati pri izdelovanju sadnega mošta, naj podamo v sledečem. Sadje. Nabranega sadja za pri sanje aH za ta namen odbranega, manj dobro razvitega namiznega sadja se ne sme takoj prešati, temveč ga je približno skozi eden teden zložiti na zračnem prostoru, če ne gre drugače, na prostem v meter visoke kupe, da se na ta način pospeši dozorenje in izviša kakovost mošta. Sadove, ki so deloma ali docela gnili, ter dele sadnih vejic in listje je treba poprej skrbno odbrati. Najboljši mešt dobimo iz vporabe pravih mostnih vrst. Vrstam sadja, ki imajo malo kisline, je dobro primešati nekoliko kislih. Če vporabljamo fineiše vrste, priporočamo pridatek tretjine lesnik, ki imajo obilo črcslovine in kislobe. Za napravo 600 litrov sadnega mošta potrebujemo 9 do 10 meterskih stotov sadja. Umivanje sadja velja v splošnem kot nepotrebno opravilo, ki je pa zelo potrebno, če hočemo dobiti okusno, svitlo sadno pijačo. Umivanje sadja je najprimernejše izvišiti v \cčjih kadeh, v katerih se sadove dobro premeša ter izmenjuje vodo tako dolgo, da postane čista. Zdrobljenje (tolčenje) je najbolj pripo-ročjivo s pomočjo sadnih mlinov, v katerih se sadovi najprej raztrgajo in nato s kamenitimi valjarji zdrobijo. Drozga mora stati. Zdrobljena jabolka je pustiti pri hladnem vremenu 10 do 12 ur stati v kadeh. S tem privzame sok dragocene okusne snovi iz jabolčne kože in se da lajse izprešati. Pri hruškah ali primesi hrušk je pa takoj po zdro-bljenju nadaljevati s prešanjem, ker je pri tej drozgi nevarnost, da dobi okus po jesihu. Pri toplem vremenu ali v toplih prostorih se iz tega vzroka ne sme pustiti stati jabolčne dro«ge, temveč se jo mora takoj izprešati. Dotika z železom škoduje. Pri naprav ljanju mošta je strogo nato paziti, da pride mošt kolikor mogoče malo v dotiko z železnimi deli, ker postane sicer pozneje rad črn. S prevleko z lakom za železo je lahko odstraniti to nevarnost. Prešanje. Tukaj je postopati prav tako, ko pri izdelovanju vinskega mošta; pri visokih kufah priporočamo vložiti eno ali več vlog, spletenih iz olupljenih, vrbovih šib, da sok lažje odteka. Pridatek vode? Isti naj bi, če le mogeče izostal, ker se s pridatkorr. vode zmanjša vsebina na sladkorju in kislini in postavimo mošt v nevarnost, da postane bolan. Kdor hoče dobit; lahko sadno pijačo, naj primeša vodo šele pri vporabi. Vrenje. Sadovni mošt ne vre tako burno to] vinski ; da pa popolnoma dovre, rabi dalj časa, ko slednji, kar je tako razumljivo, da ima sadjevec matj kvasnih redilnih snovi. Poraba vrclnih nastavkov je iz tega vzroka še bolj potrebna, ko pri vinskem moštu, ker je pri daljšem vrenju večja nevarnost, da postane mošt bolan. Kako je ravnati z moštom? Ravnanje s sadjevcem je bolj enakostavno ko pri vinu; vendar je po dokončanem vretju sadjevca prej pretočiti, ko je običajno. Tudi je treba sode večkrat doliti. Sadni mošt se naj prvikrat pretoči po zimi in ga do prihodnjega ieta: ni treba več pr. takati. Če se ga prepogosto pretaka, izgubi sadjevec na dragoceni svežosti, ker pri tem a mogoče preprečiti izgube na ogljikovi kislini. Pri pretakanju se ne sme sodov tako močno žveplati ko pri vinu. Če porabimo dvoje tankih žveplenih kosov —■ ali enega debelega — zadostuje to popolnoma za 600 litrov sodove vsebine. V velikih sod h ostane sadjevec dalj časa svei in okusen ko v malih sodcih; na to je treba tudi gledati. Pri vseh delih pa je paziti na to, da je rnogofe dobiti finookusnega in čistega mošta le tedaj, če skrbimo I za največjo snaJnost. Mezga iz zelenih tomat. Po prvih, nekoliko bolj strogih mrazovih odpade tomatom (rajsko jabolko) listje ; na vejicah ostanejo pa, še nezreli, zeleni sadovi, ki dajo zelo okusno mezgo, ter se jih da na ta način prav dobro vporabiti. Nezrele tomate raztrgamo v več kosov, jih damo ne da bi prilili vode, v lončeno ali emajlirano posodo, ki jo pristavimo k ognju, ter pustimo, da se sad razkuha. Nato se precedi celo maso skozi debelo lasno sito, da odstrani semenje in lupine se prida na 1 kilo tomatne mase '/, kile sladkorja in kot dišavo nekoliko zdrobljenega ing«erja, ter se jo med pridnim mešanjem t ploščnati posodi iz kamenice ali emajla tako dolgo kuha, da postane gosta mezga, ki ge jo še vročo napolni t pripravljene steklenice. Da te slednje ne počijo, jih je treba oviti z mokro cunjo. S pergamentnim papirjem pokrite steklenice postavimo kakor vse vrste mezg (zalz) na zračen, suh kraj. Jesensko kopanje v vrtu za zelenjavo. Vse vrtne grede, ki bodo sedaj proste, na katere hočemo posejati špinačo in motovileč ali nasaditi zimsko solato, začasno zunaj prezimujoče zgodnje zelje, zgodnji ohrovt ali zgodnje čebule, se bodo kakor hitro mogoče izkopale in v neobdelani zemlji po zimi pustile ležati. V" nobenem slučaju se naj ne bi pustile grede nedotaknjene ležati z ostanki rastlin, ki so rasle nazadnje na njih, ker se bo prav kmalu nadležni plevel razširil in zemlji brez potrebe odieguil redilne snovi. Vrtnim gredam se že zdaj lahko z najboljšim vspe-hom da gnoj, ki je odločen za prihodnje leto. S prekopavanjem v jeseni dosežemo, da mraz najboljši poljedelec napravi zemljo prav krho in da dobimo v zgodnji spomladi za sprejem semen in rastlin najbolj pripravno zemljo. Toda kopanje v jeseni ima še nadaljne koristi. Ako prekopamo pred zimo grede, ki postanejo začasno proste, se delo razdeli tako, da ne moti drugih obratov poljedelstva, med tem ko se začne v spomladi delo nt vseh koncih in krajih i tako postane vrt čestokrat ko oškodovan pastorek. V jeseni se tudi lahko brez škode kopa tudi tedaj, ako postane zemlja nekoliko mastna. Pri tem torej nismo tako odvisni od vremena kakor v spomladi, ko se sme kopati samo tedaj, kadar je zemlja zadostno osušena. V jeseni prekopane grede privajajo rastlinam za njih rast tako dragoceno zimsko vlago bolje kakor grede, ki se v spomladi kratko pred obdelovanjem zrahljajo in se morejo, ker jih ni treba se enkrat prekopavati, bistveno bolje obdelovati kakor druge še ne pripravljene vrtne grede. Vse navedene koristi naj nas privedejo do tega, da se bomo bolje zanimali za jesensko kopanje gred r vrtu za zelenjavo. Oton Brtlders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namesništvu. K, zbor v kamor vse na banko. K Uskitbf je srbs kolikor •lati s p g ari Srbe p Vran južno pre t pad n kauju želez n koro" dvor ■tudi fe Ker p bodite brez i ] vel Šal Koi napi tesn poki «arj in s Njil ■doli Mladeniči! nos pos bili sod naš poT tav (Hrv fluid ober Pokažite svoje navdušenje za cesarja in domovino in stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. Speharski sejmi v litiju se »mjo vsaki petek Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Beg iz Niša. K.-B. London, 20. oktobra. Diplomatični r»Nišu preselil se je danes vMonastir, nor se je preložilo todi del zunanjega urada, j nacijonalne arhive in srbsko nacijonalno ko. Srbska vlada ostane za sedaj v Nišu. Beg iz Usbtika. K.-B. Saloniki, 19. oktobra.Prebivalstvo bkiiba zapušča v velikem številu mesto, ker srbsko poveljništvo naznanilo, da bode Oskiib jikor mogoče dolgo branilo. Tudi tuji konzu- Bpravili so 8 »oje arhive že v varstvo. 3000 vjetih Srbov. Privatno se iz S fije poroča, da so B o 1-nri doslej 3000 Srbov vjeli. Vjete S;be porabili bodo za cestne zgradbe. Z zavzetjem FraDJa je edina srbska železniška zveza z JBJoo Makedonijo v roki Bolgarov; s tem pa je p t r g a n a tudi zvezna pot z a-dnih sil z Rusijo. Pri nadaljaem nrai-Srbov ogrožene bodejo i druge srbske niške proge. Že sedaj je združenje izkrcanih ro" v Saloniku s srbsko glavno silo jako o m 1 j i v o. Srbske čete v Makedoniji bodejo kmalu od glavnih srbskih sil odrezane. pozdravljajo Makedonci Bolgare kot osvo-itelje, izvršilo se bode zasedanje Makedonije vsacega motenja. Šabac — naš! Naše čete zavzele so danes relevažno srbsko postojanko I a b a e. Armada našega generala Uvess in na obeh straneh Mora ve ipredujoce nemške sile prodirajo v sni zvezi vedno globlje v srbsko »krajino. Bolgari zavzeli so med Zaje-irjem in Knjaževaeom dolino Timoka so se približali trdnjavi P i r o t. [jih armade priborile so si izhod v olino Knmanovo in Vardarja. Italijani zavrnjeni. Glasom zadnjih uradnih poročil Italijani na vseh frontah z narav- st ogromno porabo artiljerijske sile »skusili napade. Ti grozoviti napadi so pa od naših junaških žet pov- zavrnjeni. Ruski protinapadi. Pri protinapadih ob Styru vjele so še čete 1300 Rusov. Odbile so Ruse vsod. Nemci so vjeli v bojih pri Mi-avi 1725 Rusov. Nervozni glavobol, obrazne neuralgije, nervozni zobobol in r: vsled prevelike občulnosti živcev nastale bolečine odpravi i Fellerjevim živce okrepčujoSiin, bolečine odpravljajočim Taistim eseoSnim fluidom z zn, „EUa-fluid". 12 steklenic pošilja ko za 6 kron lekarnar R V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 24 ; 'atako'. Pri glavobolu priporoča se poleg Fellerjevega „Elsa-la" tudi Fellerjev migrenski firtnik (cena 1 krona). Tudi se naj »em naroči Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice z pElsa-krogljicc" ; 6 šKatljic franko 4 K 40 v. Kisa-preparati so r resnici dobri. Pri vladajočem gorkem letnem fasu je priporočljivo, ako Ima v vsaki hiSi desinfckcijsko sredstvo. Opozarjamo na da-Inji inzerat Lysoform-tvornic. „ Vojne močna te jedi in peciva" je naslov nam pred- lepo izdelane kuhalne knjižice z nad 120 predpisi za iz- tovanje dobrih in redilnih močnatih jedil in peciva, ki se jih ore izdelati s sedaj na razpolago stoječimi vrstami moke in 'mi dodatki hitro in sigurno. Mea mnogimi kuhalnimi knji- 1 ki jih je prinesel vojni čas. je ta pač ena najboljs h in naj- Sih. Proti vpošiljatvi 20 vin. v markah jo dr. A. Oelker, pri Dunaju vsakomur prosto po pošti dopošlje. Fotografije (Portrat) kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag. Karolinental, štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahtc-vanje brezplačno in franko. 467 Lepo posestvo 14 oralov, od teh 4 oralov lepega gozda za podirati, travnik, njive, mnogo sadnega drevja, ki že nosi, sta-novalna in gospodarska poslopja. Vprašanja pod „7000" poste restante, Globas-nice, Koroške. 464 Posestvo na prodaj 20 minut od Ptuja, meri 6 oralov, z 2 poslopjema, studenec, veliki sadonosnik, vinograd, 2 gozda in njive. Kje ? se iave pri upravi tega lista. 471 3 hlapci i. s. : 1 za konje, 1 za vole, 1 za krave, se proti dobremu plačilu takoj sprejmejo. Starost postranska stvar. Vprašanja na gospo Marie VVer- SChitsch, posestnico na Bregu pri Ptuju.466 Dekle iz poštene hiše, slovenskega in nemškega jezika vešča se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga pri Eucj. Sicherl v Spodnji Pol ska v i. 468 z odrašenimi otroci se sprejme pri graščinskem oskrbnižtvu j§ Ebensfeld pri Ptuju. Letošnje sveže, tudi lanske jezice (Knoppern) kupujem po dobri .ceni in prosim ponudbe s ceno ter pošiljatvijo maleea poštnega vzorca na VVilhelm Freund, tovarna nsnja v Mariboru. 446 Dobro idoča gostilna blizu Poljčan se odda v najem, ali pa na račun. Več se izve v pekarni 456 Geuer v Poljčanah. Pekovski učenec proti plači in oskrbi se takoj sprejme pri Franc Horvvath, pekovski mojster na Ptujski gori. i, ti naj iraj 452 Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanie krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleicteucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in ptjučdi stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiSčenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin.— Balzam 2 a giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1*20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K V—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bi-iburg na Koroškem. . 49 kopu je uprava hiralnice v Ptuju Ponudbe na oskrbništvo hiralnice. *70 Zahtevajte v vseh trgovinah, in trafikah. („Štajerc"-Schweden.) in darovalcu čast delajo, se kupuje v svetovni hiSi Suttner, katere solidno, lepo blago ima svetovno ime. Štev. 1316. Lepa ura na pendelj...........K „ 1326. Ura na pendelj, gre 14 dni........„ „ 1376. Lepa stenska ura.............n „ 1Ž03. 'obra ura-bud:lnica............» „ 1204. Ura-budilnica s kazalcem za datum.....„ „ 1316. Fina ura budilnica............„ „ 410. Rnskopf-žepna ura, nikel.........„ > 613. Tula-nikel-ura, dvojni manlelj......„ „ 4512. „Zen th"-nikel ura, 15 rubisov...... n „ 781. Srebrna Tula-ura, dvojni mantetj.....„ „ 1646. Usnjati &apcstuik s srebrno uro......n „ 916. Srebrna verižica, masivna.........„ „ 98-». Srebrni privesek, masven........ n „ 1022. Srebrni rožni venec..........._ „ 114. Duble zlata vratna verižica........ „ 46S. Duble Klati krilec .............„ „ 212. Srebrni prstan z lepim kamenjem.....„ 10-60 20 — 4-00 8-60 5 — 7-80 4 10 9 80 26 26 21— . 17-— 8-20 1-50 6-70 6-80 160 1-20 | Krasni katalog zastonj in franko. | Razpošiljate* ZUt« uro zustunj po povzetju 2amore mk kupec Kar ne dopade. -i «•■ dobiti, naprej-plačilu se izmenja. svote "e* v krasnem katalogu Vsaka ura ji naj natančneje re^Urana, stroKuvojašKO oljena in preti prahu zaprta. _______Vse zlato in srebrno blpgo je uradno puncirano. T ■ j t— ■ f AuL> __■ _ O -u _r iei Lastna fabrika ur v Švici. H. SUTTNER T LJUBLJANI štev. 701. Krščanska svetovna razpošiljalna. — Kobene filijalke. Jako zmožno Yelepodjetje za žgaoje kaye išče prvorazredne -*• zastopnike, -m Ponudbe pod „L 355" na Kienreichs An-zeigen -Vermittlung, Gradec, SackstraBe. 469 ■ zmožen nemškega in slovenskega jezika, bo takoj sprejme t trgovini mešanega blaga 468 Josef Presker Zreče pri Konjicah. Polna krasna pr$a dobite pri rabi 443 med, dr. A. Rix kreme za prsa. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeli. Se rabi zunanje. Foizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8-—. Kosmetiscties Dr. II. RIx Laloratorium Dunaj IX., Berggasse 171 Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj1' in parfumerija Wolfram; t Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v drožeriji A. Kauč, in nAdria-Drogerie." lil I I I I I I II lil lil I II II 11 M I I M 1 II I I III I I I I III ril I I I I I I I I II I I Ii Hil TITiTi 1.1 M I I 111 i irrmTiTT rmrnn rn imMHMIUMa Citajte, razširjajte in podpirajte „Stajerca" kot edinega zaščitnika kmetskega stanu ter agitiraite pridno za njega napredno stranko! Jmhhmhh.mNimii.»..nTFiii..■■■■■■■■.............iiiiimihniiniiiim.....iiiniimiimiiiiiiiiiiiiiiinTi Somišljeniki! Prijatelji! 96701�0647 Armadna ura z napestnikom. srebro in Nikel, jeklo, .^rV^S-^CN. *l»te Velikost ^KSaSiiF^ • 0('Prla ali kakor »lika "- - BBP dvoj. manlelj Nikel ali jeklo, velikost kakor slika .......K 10 — Z radium-svetilnikom, velikoxt kakor slika .... K 151— Z dvojnim manteljem (sipa se ne zdiobi) K 20—, radium...............K SO— Original Omega, odprta.............K 40*— Omega-radium.................K 60-— ZgoraiSna ura z napestnikom, velik format .... K 6 — Ista, elegantna pl'»sfta.............K 8 — Z radium-svctilnikom, I. kakovost........K 10'— Žepne budilnice z ali brez jermena.......K IS-— Iste z radium-svetilnikom, I. kakovost ...... K 26"— Vojne ure z 2 ali 3 cesarskim reliefom.....K o* — Vojna budilnica kanone K 6'—, bobnar.....K 7 — 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpošiljanju svote s 60 h za poštnino tudi na bojiScc po I. rksportni hiši za armadne in vojne ure Max Bo imel, Dunaj, irjaietensliau-e 27/51. Originalni fabriini cenik zastonj. 261 ■■■■ Krave za molžo. V ptnjakera ]jud«kem vrtu (Volksgarten) naba- jajcfii ne dve lepi kravi za molžo in ena plemenska telica, ki so last olepševalnega dmStva v PtujTi, -*o na Drodaj. Vpraša ne pri g. Ignaz RoBmann v Ptuju, Untere Draugasse 2. *87 500kron Vam plačam, ako Vala kurja oetsa, bradavico, rogov o kožo Ria-balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom K I1—. 8 posodice K 2 50, 6 posodic K 4"50 Kemenv, Kascbau (Kasaa) I. postni predal 12/20, •'.o. 8« 50% cenejša 1 4merikanska štedilna kava, velearomatična, iz dati 'a in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12*— franko po povzetju. Vi klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo K 1"— oddaja A. Sapira. ekspert kave ii. čaja Tiszabogdan 490. "r>6 ioo lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troSki sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, moskat-hrnske, pfefermiac, poiuoraBce, waldmeialer, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti bladaa, pozimi pa vrofa namesto ruma ali zganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K iO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker {o delavca csvezi, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-noeti, 316 Johann Groiich. angeliska drožeiiia. Brno št. 636 (Moravska). Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor škerlatica, špički, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuZevaloo sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na raipolago. Po preizkusih je v sedanjosti nsjboljSe razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Lfiffler, Liebreich, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer, V.rtun, Pertik itd. LTSOrORLI ki je brez duha, brez strupa, in po ceni ter se dobi v vsau lekarni in drežeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh Lysoforraa je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolnigii postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za ingacijo. LyHQfnrm-milo je fino, na'ahno milo ?& toaleto, ki vsebujo 1 odstotek Lyaof.rma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši toži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kozo mehko in prožr.o ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je j:>ko ekonomično, ker en kos za dolgo časi zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjpv. ,.P^ffern)inz-LyHOfor^v, je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda. ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, xobe obeli in ohrani. Rabi se lahko udi pri nahodu v grlu, pri kaiHu, pri kataru, za grglanje po zdravniških predpisih. Na čaSo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo t krono in *-'0 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drožerij'. Zanimivo knjigo z naslovom: „Zdravjc in razkuževanje" (Gesundheit und D*sinfektion) pošlje na zahtevo zastonj in poStnine prosto: Chemist r HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse 4. 336 I Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske I hiše postavljena je parna žaga vsakomur -........... - v porabo. ■ gA Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. (Wohnung- und Dienstvermittlung) ^Štajerc petek, d našle Naroen Strijo : 4 kroi 5 K 5i telo; za |za celo [Amerik jza drnjj računi rom n; nine. N čali na] štev. se Uredni: ništvo Ptuju, sle 8 3 do 4 delavskimi močmi, ki znajo dobro molzti in krmiti, k 20 komadom govode in 20 svinjam sprejmejo se do najkasneje novega leta. Vstop pa se zgodi tudi lahko preje. Vprašanje je vpo-slati na Leitersberger Ziegelwerk pri Mariboru. jLjudska kopelj mestnega j kopališča y Ptuju. s za kopanjer ob delavnikih od 12. : do S. ure popoldne (blagajna je od do 1. ura zaprta); ob nedeljah in nikik od 11. do 18. ure dopoldne. IkopeTT z vročim zrakom, paro „Brnuieb*d* » rjuho K —" 70 5 Tinarjev stane dopisnica, t katero zaraorele zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 89 c. in kr. dvorni liferent, BRtX St. 730 (Cesko). tV Prave nikel-zepne-ure K 410, 5■—. V srebru K B'40, 9 60, niklasta budilnica K 2-20, ura-kuka vica K 7-86, ura na pendelj K 9 - . Bazpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj, službe, učence, stano-yanja in posestva T Ptuju izvršuje vse vrste posredsvanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). cirka 20 vagonov jabolk kupi za dobavo v _c mladi fabrika konserv Hermann Taussig, Prag- Karolinental. m za pripravo Hustrovani cenik št. 754 zastonj lu ftanko Za rezanje repe in krme O O O Za paranje krme, stiskaini mlini <> Šrot-mlini, za paranje živinske krme Za odbiranje koruze (Rebler) O O Preše za mrvo in slamo <> O O izdetujejo in dobavljajo FH. MAYPAETH & Co., Dunaj, Fabrika kmetijskih in obrtnih strojev. Ita do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. 25