Primorski dnevnik SOBOTA, 6. FEBRUARJA 2016 št. 30 (21.570) leto LXXII.. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane spa - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store ljubljana - Na 3. strani »Poklic zamejca ugodna pozicija« Sporne trditve v državnozborski komisiji opčine - Na 9. in 10. strani Danes 49. Kraški pust z vozovi in maskami Devet vozov in devet skupin za pustno lovoriko gorica - Na 12. strani Vsega naj bi bila kriva konkurenca Slovenije Baretta: »Najprej pripravite razvojni projekt« egipt - Policija naj bi aretirala dva osumljena, Italija pa zahteva vso resnico Regenija so mučili in ubili trst - Podatki centra proti nasilju Goap Nasilje nad ženskami: največ ga je doma! ® TRST - Podatki tržaškega centra proti nasilju Goap so osupljivi. Leta 2014 so obravnavali 374 primerov nasilja nad ženskami. 127 žensk se je že leta prej zateklo v center, 247 pa je bilo popolnoma novih obrazov. Že ta podatek je strašen. Še bolj strahotno pa je drugo spoznanje. Od 247 primerov nasilja nad ženskami so jih kar 205 (ali več kot 80 odstotkov!) zabeležili na domu žrtev nasilja. Storilci nasilja so bili (po vrsti): soprog (85 primerov), bivši partner (59 primerov), partner (34 primerov), zaročenec (19 primerov) in oče (8 primerov). Če k tem dodamo še 7 primerov nasilnih prijateljev oziroma znancev in 11 primerov nasilnih sorodnikov, preseže število tistih, ki so storili nasilje nad ženskami in ki so jih ženske poznale 90 odstotkov. Iz tega izhaja, da je daleč največ nasilja nad ženskami doma. V centru proti nasilju Goap pomagajo ženskam, ki so bile žrtve nasilja. Izdali so tudi brošuro v slovenščini. V njej med drugim piše: »Na domu je lahko vsak trenutek nevaren, če podcenjuješ njegovo nasilno obnašanje.« Pa tudi: »Ko se ženska, žrtev nasilja odloči, da reče NE nasilju, ponovno zaživi.« KAIRO - Egiptovska policija je včeraj pozno popoldne sporočila, da so aretirali dve osebi, ki sta osumljeni okrutnega umora 28-letnega furlanskega raziskovalca in novinarja Giulia Regenija iz Fiumicella. Dodatnih podrobnosti o aretiranih niso javili in niso niti povedali, ali gre za egiptovska ali tuja državljana. Po drugi strani pa so takoj pojasnili, da naj bi šlo za navadno kriminalno dejanje, ki da nima nobene zveze s terorizmom. Vladni viri pa teh informacij niso potrdili. Tiskovni glasnik ministrstva za notranje zadeve podpolkovnik Mohamed Dawood je izjavil, da vesti o aretaciji dveh oseb povezanih z umorom italijanskega državljana ne more potrditi. Italija je v tej zadevi nastopila z vso potrebno odločnostjo in zahtevala od vlade generala Al Sisija, da se razišče vse ozadje tega zagonetnega umora in da se ugotovijo in kaznujejo krivci. Na 3. strani sirija - Iz Alepa Množičen beg proti zaprti turški meji DIYARBAKIR - Na tisoče Sircev, ki pred ofenzivo režimskih sil in ruskih letalskih napadov beži iz Alepa, je obtičalo blizu meje s Turčijo. Ankara je na območju zaprla mejo. Po navedbah Združenih narodov se je na enem mejnem prehodu zbralo do 20.000 Sircev. Po navedbah observatorija za človekove pravice naj bi bilo tam zbranih več tisoč ljudi, med drugim družine z otroki, vsi pa naj bi skušali priti v Turčijo. Na 2. strani trst - Tudi na Tržaškem mnoge menze prazne Stavkali za delo in delavske pravice cerkev Srečanje papeža s patriarhom bo zgodovinsko VATIKAN - Papež Frančišek in patriarh ruske pravoslavne cerkve Ki-ril se bosta prihodnji petek sešla na Kubi na prvem zgodovinskem srečanju. Gre za prvo srečanje vrhovnih poglavarjev katoliške in ruske pravoslavne cerkve po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054. Kot so sporočili iz Vatikana, bo srečanje, ki so ga pripravljali dve leti, pomemben mejnik v odnosih med obema cerkvama, bo pa tudi znak upanja »za vse ljudi dobre volje«. Najvišja predstavnika obeh cerkva se bosta sešla na letališču v Havani. Na 2. strani Nedelja, 7.februarja, od 18.00 dalje PUSTARSKI MENI Mešani narezek kmetije Pahor: sir, pršut, salama Domači raviolipolnjeni z domačo klobaso Svinjskaprata z repo inpraženim krompirjem Straube infanclji 25 € na osebo cena vključuje: 0,25 l vina, 0,5 1 vode, šnopc in kavo Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com gorica - Nocoj Dan slovenske kulture v duhu Alda Klodiča GORICA - Pesniku in neutrudnemu kulturnemu organizatorju Aldu Klodiču je posvečena letošnja osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki jo skupaj prirejata krovni organizaciji Skgz in Sso. Na odru goriškega Kulturnega doma bo nocoj zaživela prireditev Pustita nam rože po našim sadit, ki jo bodo izoblikovali številni pevci, glasbeniki in recitatorji. Slavnostni govornik bo Rezijan Sandro Quaglia, podelili bodo tudi priznanja zaslužnim kulturnikom. Na 9. strani V Trstu prijeli vlomilca, ki je razbijal izložbe Na 4. strani Battista in Prodani proti dovoljenju AIA Na 5. strani V Ronkah tatovi kradli v trgovini koles Na 12. strani Ko Benito Mussolini še ni bil Duce Na 14. strani Super Bowl je v ZDA prava atrakcija Na 17. strani ISK IhJ-.TITLHT T A ni.DUTM^Kn K4JLTUIED vljudno vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE "... pustita nam rože po našim sadit..." Aldo Klodič: pesmi, poezije in delo sobota, 6. februarja 2016, ob 20. uri Kulturni dom Gorica nastopajo: Mojca Milic, sopran Goran Ruzzier, bas Otroški zbor »Mali lujerji«, pevski zbor Fajnabanda, Beneško gledališče Mali orkester in solopevci GM, Gledališka skupina dvojezične šole scenografija: Luisa Tomasetig režija: Elisabetta Gustini VSTOP Z VABILI - vabila lahko dvignete pri: KD Ivan Trinko Čedad, Kulturni dom Gorica, Tržaško knjižno središče 9771124666007 2 Nedelja, 7. februarja 2016 AKTUALNO / begunska kriza - Domnevno zaradi ruske ofenzive Sirski begunci • * • ■ • H V« • pritiskajo na Turčijo Nato očita Rusiji, da spodkopava politično reševanje konflikta DIYARBAKIR - Na tisoče Sircev, ki pred ofenzivo režimskih sil in ruskih letalskih napadov beži iz Ale-pa na severu države, je obtičalo blizu meje s Turčijo. Ankara je na območju zaprla mejo. Po navedbah Združenih narodov se je na enem mejnem prehodu zbralo do 20.000 Sircev. Po navedbah observatorija za človekove pravice ki ima v Siriji razvejano mrežo informatorjev, naj bi bilo tam zbranih več tisoč ljudi, med drugim družine z otroki, vsi pa naj bi skušali priti v Turčijo. Tiskovna predstavnica urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) Linda Tom je povedala, da od 5000 do 10.000 ljudi je zbežalo do bližnjega mesta Azaz, okoli 10.000 pa so spopadi pregnali še v kurdsko mesto Afrin na severu province Alep. Tomova je opozorila, da so spopadi prekinili pomembne humanitarne in dobavne poti od turške meje ter tako resno otežili dostop do prebivalstva, ki potrebuje pomoč. Sirska vojska je ob ruski zračni podpori v ponedeljek sprožila namreč ofenzivo v pokrajin Alep in z domov pognala skoraj 40.000 civilistov, navaja sirski observatorij. Turški premier Ahmet Davuto-glu je v četrtek v Londonu izjavil, da blizu meje pri Kilisu zaradi letalskega bombardiranja v Alepu na vstop v Turčijo čaka novih 10.000 beguncev. Proti Turčiji pa se po njegovih navedbah premika še med 60.000 in 70.000 ljudi. Turčija, ki že gosti kakih 2,5 milijona sirskih beguncev, je odgovornost za to pripisala režimu Bašarja al Asada in njegovim ruskim »poma-gačem«. Obenem je mednarodno skupnost pozvala, naj ukrepa. »Rusi bombardirajo brez prestanka. Režim bombardira brez prestanka. Svet molči,« je bil v četrtek med obiskom v Ekvadorju jezen turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Zaradi ofenzive na Alep so v sredo prekinili mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi, posledično pa so ZDA in včeraj tudi Nato Rusiji in njenim zračnim napadom očitali spodkopavanje mirovnih prizadevanj. »Ruski zračni napadi v Siriji, usmerjeni pretežno na opozicijske skupine v državi, spodkopavajo prizadevanja za politično rešitev konflikta,« je poudaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Okrepljena ruska zračna dejavnost v Siriji prav tako stopnjuje napetosti ter kršitve turškega in s tem Natovega zračnega prostora, kar ustvarja tveganja in pomeni izziv za Nato, je še poudaril Stoltenberg. Kremelj pa je že zavrnil obtožbe Stoltenberga. »S tem se ne moremo strinjati,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. »Rusija nudi podporo zakonitemu vodstvu Sirije v boju proti terorizmu, terorističnim skupinam, in hkrati deluje v politično-diplomatski smeri,« je dodal. Alep, nekdanja gospodarska Sirska begunca na meji s Turčijo ansa prestolnica Sirije, je na dvoje razklan od leta 2012. Odtlej je veljal za eno izmed trdnjav upornikov. V njihovih rokah je vzhod mesta, medtem ko je imel režim doslej pod nadzorom zahodni del. Sedaj pa režimske sile grozijo z zavzetjem celotnega mesta. Vojska je včeraj ob podpori ruskih letal zasedla vas Ritjane severno od Alepa. Ta vas je bila za upornike velikega simbolnega pomena, saj so se ob zoperstavljanju vojski tam večkrat utrdili, med drugim lani, je pojasnil sirski observatorij. Danes spet o balkanski poti AMSTERDAM - V Amsterdamu se bodo danes ob robu neformalnega zasedanja vodij diplomacij članic EU sestali zunanji ministri držav na balkanski migracijski poti. Na predlog gostitelja, vodje nizozemske diplomacije Berta Koendersa, se bodo sestanka udeležili ministri Nemčije, Avstrije in Slovenije ter Makedonije, Srbije in Hrvaške. »Moja pričakovanja so precej visoka,« je dejal slovenski minister Karl Erjavec. Napovedal je, da se bodo poskušali zelo konkretno dogovoriti o rešitvah, tudi na podlagi slovenske pobude za pomoč Makedoniji in opredelitev skupnih meril za sprejemanje oziroma zavračanje prebežnikov. Ob tem je minister znova opozoril, da se bliža pomlad, da se bo migracijski pritisk povečal ter da se razmere v Siriji in Iraku ne izboljšujejo, zato se bo migracijska kriza v prihodnjih mesecih zagotovo zaostrila, če ne bo nič storjenega. Erjavec je bil kritičen do Avstrije, ki ni uradno obvestila Slovenije o uvedbi dnevne kvote za sprejem migrantov. »Prav je, da bi nas Avstrija kot doslej sproti obveščala o svojih ukrepih. Je pa treba razumeti, v Avstriji imajo volitve. To je pomembna notranjepolitična tema. Pričakujem pa, da se to v bodoče ne bo dogajalo.« danska Beguncem zasegajo dragocenosti KOEBENHAVN - Na Danskem je začel veljati sporni zakon, ki policiji dovoljuje, da beguncem zaseže vredne predmete. Skladno z vladnimi navodili so izvzeti poročni in zaročni prstani. Policisti bodo migrante, preden jih bodo preiskali, prosili, naj jim izročijo vso gotovino ali vredne predmete, ki so jih prinesli s seboj. V skladu z navodili bodo policisti preiskave opravili s tipanjem oblek migrantov in pregledom žepov. Lahko bodo odpeli zgornje gumbe srajce in zavihali rokave preiskovanih oseb, ne bodo pa jih smeli sleči ali «vstopiti v njihovo telo». Policisti bodo prav tako lahko pregledovali torbe in kovčke migrantov. Danski poslanci so nova pravila sprejeli minuli mesec v okviru paketa reform, s katerimi želijo migrante odvrniti od tega, da bi zaprosili za azil na Danskem. Kritiki so predlog primerjali s početjem nacistov med drugo svetovno vojno. istospolne zveze Svet Evrope: Gre za odpravo diskriminacije RIM - Zakonski osnutek Ci-rinna o istospolnih zvezah še vedno razdvaja italijansko politiko in posebej vladno Demokratsko stranko in njeno katoliško zaveznico NCD. Kamen spotike je možnost posvojitve otrok partnerja v istospolnih zvezah, čemur najbolj ortodoksni katoliški krogi in njihovi politični referenti nasprotujejo. Demokrati ne nameravajo odstopati od dogovorjenega besedila, ki je že sad kompromisa, NCD pa si še vedno prizadeva, da bi to določilo črtali iz zakona. Potem ko je v preteklosti Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo Italijo zaradi diskriminira-nja istospolnih parov, je včeraj novo promembno opozorilo prišlo iz Strasbourga. Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Nils Muiz-nieks je ocenil, da »novi predpisi o istospolnih zvezah in posvojitvah v Italiji ne uvajajo nobene nove pravice, ampak preprosto odpravljajo diskriminacijo, ki temelji na spolni usmeritvi oseb«. Evropsko sodišče se je o tem jasno in nedvoumno izreklo, ocenjuje Muiznieks: če je v neporočenem heteroseksualnem paru dovoljena posvojitev partnerjevega otroka, potem ni dopustno, da da isto ni dovoljeno istospolnemu paru. De Luca oproščen SALERNO - Predsednik dežele Kampanje Vincenzo De Luca je bil včeraj na prizivnem sodišču oproščen obtožbe preseganja pooblastil za časa županovanja v Salernu v zvezi z načrtom za gradnjo sežigalnice za odpadke. Če tožilstvo ne bo vložilo priziva na kasacijsko sodišče je s tem konec močne sodne afere, zaradi katere je De Luca tvegal preklic izvolitve za predsednika dežele na osnovi določil zakona Severino. Prav tako včeraj so sodniki tudi preklicali zaseg velikega gradbenega kompleksa Crescent, za katerega se je kot župan Salerna zavzemal De Luca. Dela, ki so jih ustavili pred dvema letoma zaradi domnevih nepravilnosti, naj bi se zdaj nemudoma nadaljevala. vatikan - Prvič po teološkem sporu iz leta 1054! Papež Frančišek s patriarhom ruske pravoslavne cerkve VATIKAN/MOSKVA - Papež Frančišek in patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril se bosta prihodnji petek sešla na Kubi na prvem zgodovinskem srečanju. Papež se bo na Kubi ustavil na poti v Mehiko. Najvišja predstavnika obeh cerkva se bosta sešla 12. februarja na letališču v Havani. Tam bosta imela najprej dve uri pogovore na štiri oči, srečanje pa bosta sklenila s sprejetjem skupne izjave in govoroma v navzočnosti kubanskega predsednika Raula Castra. Gre za prvo srečanje vrhovnih poglavarjev katoliške in ruske pravoslavne cerkve po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054. Kot so sporočili iz Vatikana, bo srečanje, ki so ga po besedah tiskovnega predstavnika Federica Lombardija pripravljali dve leti, pomemben mejnik v odnosih med obema cerkvama, bo pa tudi znak upanja »za vse ljudi dobre volje«. Papež Frančišek je že ob začetku pontifikata leta 2013 zbližanje z drugimi krščanskimi cerkvami izpostavil kot eno prednostnih nalog. Pred le nekaj dnevi je napovedal sodelovanju pri maši 31. oktobra na Švedskem, ki bo odprla slovesnosti ob 500. obletnici začetka reformacije. Sicer pa že ima prijateljske odnose z drugim pomembnim pravoslavnim voditeljem, ekumenskim patriarhom Bartolomejem iz Istanbula. Z njim se je že večkrat sestal. Srečanje s Kirilom pa bo imelo še večjo zgodovinsko težo. O takšnem prelomnem dogodku se je govorilo že leta, vsaj od pontifikata Janeza Pavla II. (1978-2005), v zadnjem času pa je bilo videti bolj otipljivo. Še posebej od leta 2014, ko je Frančišek izjavil, da se je s Kirilom pripravljen srečati »kjerkoli želi«. »Pokliči me in prišel bom,« je takrat izjavil. Doslej se je sicer pričakovalo, da bo do zgodovinskih pogovorov prišlo v Evropi. Ruski patriarh je bil v preteklosti v sporu s katoliško cerkvijo. Po njegovem mnenju si je namreč ta prizadevala spreobračati vernike na ruskem ozemlju. Lombardi je danes omenil pretekle »polemike«, ne da bi to podrobneje pojasnil. Je pa dejal, da so premostili ovire. Lombardi je še povedal, da bodo pogovori na Kubi, komunistični državi, ki jo je papež obiskal septembra lani, potem ko je prispeval k zgodovinskemu zbližanju med Havano in Washingtonom, nekako kot »igra na domačem terenu«. V ruski pravoslavni cerkvi so na drugi sporočili, da se bosta cerkvena poglavarja pogovarjala predvsem o pregonu kristjanov po vsem svetu. »Zaradi tega je bila kljub oviram sprejeta odločitev o organizaciji srečanja med patriarhom Kirilom in papežem Frančiškom,« so navedli. »Trenutne razmere na Bližnjem vzhodu, v Severni in srednji Afriki ter več drugih regijah, kjer skrajneži izvajajo pravi genocid na krščanskim prebivalstvom, terja izredne ukrepe in pravo sodelovanje med krščanskimi cerkvami,« so poudarili. Frančišek je na čelu 1,2 milijarde katoličanov, medtem ko Kiril vodi največjo pravoslavno cerkev, ki na območju nekdanje Sovjetske zveze šteje 150 milijonov vernikov. Ruska pravoslavna cerkev od razpada uradno ateistične Sovjetske zveze doživlja razc- vet in je v soglasju z ruskim predsednikom Vladi-mirjem Putinom. Ruska vlada namenja sredstva za teološke projekte, ki promovirajo domoljubje, leta 2013 pa je sprejela sporno prepoved žalitve verskih prepričanj. Sam Kiril je Putinovo ero označil »za Božji čudež«, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Teološka razhajanja med Vatikanom in ruskim patriarhatom segajo vse v čas velike shizme leta 1054, ko se je krščanstvo razklalo na rimsko in vzhodne pravoslavne cerkve, predvsem zaradi spora okoli pa-peške avtoritete. (sta) / AKTUALNO Nedelja, 7. februarja 2016 3 egipt - Policija aretirala dva umora osumljena »navadna kriminalca« Truplo Giulia Regenija se danes vrača v Rim Italija od egiptovskih oblasti zahteva, da se razkrije vsa resnica KAIRO - Egiptovska policija je včeraj pozno popoldne sporočila, da so aretirali dve osebi, ki sta osumljeni okrutnega umora 28-letnega furlanskega raziskovalca in novinarja Giulia Regenija iz Fiumicella. Dodatnih podrobnosti o aretiranih niso javili in niso niti povedali, ali gre za egiptovska ali tuja državljana. Po drugi strani pa so takoj pojasnili, da naj bi šlo za navadno kriminalno dejanje, ki da nima nobene zveze s terorizmom. Vladni viri pa teh informacij niso potrdili. Tiskovni glasnik ministrstva za notranje zadeve podpolkovnik Mohamed Dawood je izjavil, da vesti o aretaciji dveh oseb povezanih z umorom italijanskega državljana ne more potrditi. Italija je v tej zadevi nastopila z vso potrebno odločnostjo in zahtevala od vlade generala Al Sisija, da se razišče vse ozadje tega zagonetnega umora in da se ugotovijo in kaznujejo krivci. Postavlja se vprašanje, ali ni vest o dveh aretacijah le poskus, da bi grešnima kozloma naprtili krivdo za umor, v katerega bi utegnili biti vpleteni ljudje iz državnega var- nostnega aparata ali morda s temi aparati povezani morilci. Giulio Regeni je v Kairu raziskoval politično in sindikalno represijo, ki jo vojaški režim izvaja nad svobodnimi sindikalnimi organizacijami in politično opozicijo. O tem je pod psevdonimom, ker se je upravičeno bal za svojo varnost, dopisoval za rimski dnevnik Il manifesto, ki je včeraj objavil njegovo zadnjo reportažo, v kateri avtor iznesel težke kritike na račun Al Sisijevega režima. Na politično ozadje umora kažejo tudi prve, neverodostojne trditve policijskega generala, češ da je Regeni bil žrtev prometne nesreče, medtem ko so sodni viri že od vsega začetka govorili o umoru in trpinčenju. Na truplu fanta, ki so ga včeraj izročili staršem, so dobro vidni znaki mučenja, ki mu je izmaličilo telo in obraz. V kapeli italijanske bolnišnice Umberto I v Kairu so včeraj v navzočnosti staršev, predstavnikov veleposlaništva in nekaterih Regenijevih prijateljev v Egiptu darovali mašo zadušnico. Giuliova mama Paola Deffendi je dolgo zadržala roko na sinovem čelu, ki pa je bilo pokrito s tančico prav zaradi posledic trpinčenja v zadnjih urah življenja. Kot so poročali egiptovski mediji, naj bi med obdukcijo ugotovili več zlomov lobanje, pred tem naj bi mu morilci odrezali nos, del ušesa in povzročili še druge okrutne poškodbe po vsem telesu. Sinoči so truplo prenesli na letališče v Kairu, od koder naj bi ga danes prenesli v Italijo, kjer bodo ponovili obdukcijo. V Egipt pa je medtem pripotovala ekipa italijanskih preiskovalcev, ki bodo skupaj z lokalnimi organi skušali razkriti ozadje in storilce umora. Italijanska vlada je z vso odločnostjo nastopila pri egiptovski vladi in zahtevala vso resnico o zadevi, ki postavlja na kocko dobre diplomatske in komercialne odnose z Egiptom. Italijansko stališče je odločno podprla tudi visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini. Iz italijanskih tajnih služb pa so včeraj namige, da naj bi Regeni bil njihov sodelavec, zavrnili kot »podle in neutemeljene laži«. (mm) celovec - Sredi premiere (Lažni) bombni alarm izpraznil mestno gledališče CELOVEC - Preplah v koroški prestolnici: sredi premierne uprizoritve Puc-cinijeve opere »Madame Butterfly« so v četrtek zvečer po bombnem alarmu morali sprazniti mestno gledališče v Celovcu (slika). Med obiskovalci sta mdr. bila tudi deželni glavar Peter Kaiser in celovška županja Maria-Luise Mathiaschitz. Kot se je kasneje izkazalo, je šlo za lažni alarm. Ob 20.45 uri je policija namreč prejela anonimen klic z grožnjo, da bo v gledališču eksplodirala bomba. Policija je o klicu obvestila gledališče, na kar je intendant Florian Scholz takoj dal izprazniti povsem napolnjeno hišo, v kateri je bilo okoli 850 obiskovalcev. Evakuacija gledališkega poslopja je potekala mirno in je bila zaključena v nekaj minutah, policija pa je zaprla tudi območje okoli poslopja, ki je blizu mestnega centra. Po več kot enourni preiskavi poslopja s psi so policisti, specializirani na razstrelivo, alarm preklicali. Našli niso namreč ničesar. Policija zdaj išče neznanega storilca, ki je odgovoren za klic in grožnjo. Če ga bodo odkrili, ga čaka zaporna kazen do pet let. (il) ljubljana - V.d. generalna direktorica UKC Ljubljana Brigita Čokl na izziv Janeza Janše v komisiji DZ »Poklic zamejca je zelo ugodna pozicija« LJUBLJANA - Vršilka dolžnosti generalne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Brigita Čokl je včeraj po poročanju Slovenske tiskovne agencije preklicala izjavo glede povezanosti Slovenca iz Italije Erika Švaba in podjetja Mark Medical, ki jo je izrekla v sredo na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Kot je pojasnila, je bila izjava podana »pod pritiskom poslancev«. Na seji parlamentarne komisije se je v sredo ob obravnavi neodgovorjenih priporočil glede delovanja zdravstvenega sistema in čakalnih dob razprava vnela okoli družb, za katerimi naj bi stali zamejski Slovenci in so tudi lastnice dobavitelja medicinske opreme v zdravstvu Mark Medical. Omenjeno podjetje je po poročanju STA, ki se sklicuje na podatke Supervizorja, od začetka leta 2004 sklenilo posle s slovensko državo oz. podjetji in zavodi v državnem lastništvu v višini dobrih 200 milijonov evrov, od tega z UKC Ljubljana v višini 81,5 milijona evrov. V komisiji je to vprašanje polemično izpostavil predsednik SDS Janez Janša, češ da so slovenske bolnišnice v zadnjih desetih letih 196 milijonov evrov namenile »hčerinskemu podjetju lastnikov Mladine«. Pri tem je imel očitno v mislih finančno družbo KB1909. »196 milijonov evrov je šlo iz slovenskih bolnišnic nekemu podjetju, ki ima sedež v italijanski Gorici, ki ga večina Slovencev sploh ne pozna, nima nobene zveze z medicino,« je med drugim izjavil Janša in Čoklovi postavil vprašanje, ali namerava kaj narediti za to, da se to spremeni. V. d. generalne direktorice UKC Ljubljana je odgovorila, da je seznanjena s tem, da obstaja podjetje v lasti zamejskih Slovencev, ki je na seznamu dobaviteljev. Pri tem je med drugim ocenila, da naj bi »v ozadju teh družb bili ljudje, ki pridejo do javnih sredstev tudi na drugih področjih, ne le v zdravstvu,« pri tem pa omenila tudi ime slovenskega tržaškega podjetnika Erika Švaba. Čoklova si je na račun zamejskih Slovencev med drugim tudi dovolila oceno, da so »določeni ljudje v zamejstvu zelo, zelo dobro organizirani,« in da je »imeti poklic zamejca pravzaprav zelo ugodna pozicija«. Včeraj je Brigita Čokl v dopisu, ki ga je naslovila na komisijo DZ, izjavo preklicala, zanjo pa se je tudi opravičila, tako Švabu, kot prisotnim na seji, da jih je zavedla. Kot je zapisala, so ji podjetje predstavili kot dobavitelja v lasti zamejcev in njihovih organizacij. Na njeno vprašanje glede povezanosti podjetja s Švabom, pa ji tega po besedah Čo-klove nihče ni zanikal. Dodala je, da sama lastniške strukture podjetja ni preverjala. »Po seji komisije pa sem zadevo preverila in izkazalo se je, da sem bila zavedena,« je še zapisala. »Zal je bila na vztrajanje poslancev moja izjava, ki sem jo dala pod pritiskom 'ali se zavedam, da sem v državnem zboru', plod nepopolne informacije, pravzaprav dezinformacije,« je včeraj poudarila Čoklova. Kot je dodala, Švaba na podlagi dostopnih podatkov ne more povezati s podjetjem Mark Medical, zato je izjavo preklicala in jo obžaluje. Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je na sredini seji sprejela sklep, s katerim je pozvala računsko sodišče in ostale pristojne organe, naj razišče trditve, ki so bile izrečene na seji komisije DZ, in ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. (sta, mm) Erik Švab je ogorčen TRST - »Nikoli nisem ne jaz ne podjetje Euroser-vis, ki ga vodim, imel nobenega opravka s podjetjem Mark, niti nismo nikoli komurkoli dobavljali nobenih medicinskih pripomočkov«. Erik Švab, ki se je nehote in zanj povsem nerazumljivo znašel v zobeh nekaterih slovenskih medijev po sredini seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ, ne skriva nejevolje nad tem, da ga je vršilka dolžnosti generalne direktorice UKCL Brigita Čokl povsem neutemeljeno povlekla v zadevo, s katero nima nobenega opravka. Kot znano, saj smo o tem v Primorskem dnevniku večkrat poročali, Švab vodi podjetje Euroservis, ki ni nikoli poslovalo na področju dobave medicinskih pripomočkov, ampak se ukvarja s čezmejnim sodelovanjem in pridobivanjem evropskih sredstev oziroma projektov. »Prav v tem obdobju razvijamo nove zamisli in projekte, s katerimi konkuriramo na razpisih za evropska sredstva za čezmejno sodelovanje v okviru programov Itali-ja-Avstrija, Italija-Slovenija, Italija-Hrvaška in smo maksimalno angažirani, da bi številnim slovenskim ustanovam in organizacijam omogočili črpanje teh sredstev in razvijanje načrtov za krepitev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav zaradi tega nam res ni bilo potrebno izgubljati časa in živcev z natolcevanjem, ki z našim delom nima nobene zveze,« pravi Švab, ki je sicer včeraj prejel pisno opravičilo gospe Brigite Čokl. Z njo, nam je povedal, je nazadnje imel opravka pred kakimi petimi leti, vedno v okviru delovanja pri evropskih projektih, ko je Čoklova bila državna sekretarka na ministrstvu za zdravstvo. KB1909 od Janše zahteva opravičilo GORICA - Trditve Brigite Čokl še bolj pa prvaka SDS Janeza Janše so prizadele tudi prvega moža finančne družbe KB1909 Borisa Perica, ki je včeraj preko svojih odvetnikov zahtevala preklic in javno opravičilo zaradi trditev na seji državnozborske komisije in v članku »Kam odteka denar iz slovenskih bolnišnic«, ki je bil v četrtek objavljen na spletni strani stranke SDS. Peric nam je včeraj povedal, da v komisiji navedeni podatki o delokrogu podjetja Mark Medical, ki deluje v okviru holdinga KB1909 (povedati pa gre, da je v tem obdobju v teku postopek za prodajo, op. ur.), v glavnem držijo. Nikakor pa ne držijo natolcevanja o nezakonitem in netransparentnem poslovanju. »K sreči poteka vsa nabava zdravstvene opreme za slovenske bolnišnice in tu- di za Univerzitetni klinični center v Ljubljani preko javnih razpisov. Podjetje Mark Medical je sodelovalo na teh razpisih. Če je zmagalo, pomeni, da je predstavilo najugodnejšo ponudbo oziroma najnižjo ceno. Vsako podjetje ima pri poslu svojo maržo, očitno pa je naša bila manjša kot pri konkurentih,« pravi Peric v odgovor na namige o previsokih cenah za dobavo zdrasvtvenih pripomočkov. Preko svojih odvetnikov je KB1909 od predsednika SDS Janeza Janše včeraj zahtevala umik »nepravilnih in zavajajočih izjav na spletnih portalih in družbenih omrežjih,« ki se nanašajo na finančno družbo in podjetje Mark Medical, umik članka »Kam odteka denar iz slovenskih bolnišnic«, s spletne strani SDS, in javno opravičilo »za neresnične navedbe, da naj bi družba KB 1909 ortopedske pripomočke dobavljala slovenskim bolnišnicam po štirikratni ceni ter vse druge navedbe, povezane s poslovanjem družbe KB 1909 s slovenskimi bolnišnicami«. O zadevi je poročal tudi časnik Finance LJUBLJANA - O zadevi je kritično poročal slovenski gospodarski dnevnik Finance, ki je prvi poročal, da naj bi Mark Medical leta dolgo prodajal žilne opornice po tri- do štirikrat višjih cenah, kot so za enako blago plačevale bolnišnice v tujini. Finance ugotavljajo, da ni potrjeno, ali je pri tem poslu prihajalo tudi korupcije; policija in tožilstvo informacij o tem, ali zadevo sploh preiskujeta, ne dajeta. V nadaljevanju pa pod naslovom »Kaj je blebetala Čoklova pred poslanci« takole povzemajo razpravo v državnozborski komisiji. »Vrnimo se na sejo komisije. Brigita Čokl, ki zdaj začasno vodi UKCL, sicer pa je članica DeSusa, prej je delala na vladnem uradu za zamejce, je na komisiji dejala, sodeč po magnetogramu seje: »...točno vam lahko ime povem, ker namreč na to osebo sem naletela, ko sem gledala seznam dobaviteljev./... / Ti ljudje, če ne dosežejo svojega, gredo najprej na urad za zamejce, če tam ne dosežejo, gredo v druge institucije, gredo do predsednika vlade in gredo do predsednika države. /... / Oprostite sama sem to doživela. /... / Ne smemo pa prelomiti strateških verig tam, kjer smo odvisni odpo-samezne zadeve.« Po vztrajanju več poslancev, naj pove, o kom govori, je Čoklova dejala: »Ne vem, jaz bi se morala posvetovati, če sem vam dolžna to ime povedati... to je Erik Švab, je v projektih vseh mogočih. To je to.« Za vse to se je včeraj tudi javno opravičila. (mm) 4 Sobota, 6. februarja 2016 APrimorski r dnevnik nasilje Sanela Čoralič sanela.coralic@primorski.eu Nična toleranca O nasilju nad ženskam i se običajno govori ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra, ali takrat, ko pride do družinskih tragedij. To je absolutno premalo. Kljub zagotovilom kriznih centrov, da težko trdijo, da je nasilja nad ženskami vedno več, saj smo zanj vse občutljivejši in ga pogosteje prijavljamo, je nasilja še vedno preveč. Preveč je tudi nasilja, ki ostaja skrito za štirimi stenami. Veliko žensk je bržkone vzgojenih tako, da je treba odnose ohraniti, obdržati in ne pobegniti ob znaku prvih težav. Mnoge žrtve nasilja mislijo, da bo ljubezen rešila vse, tudi storilca nasilja. A to se redko zgodi. V primerih, ko ženske sprejmejo pametno odločitev in zapustijo nasilnega partnerja, se lahko zgodijo tudi tragedije. Na začetku tega tedna smo bili priča dvema tragičnima koncema nasilne partnerske zveze in enemu poskusu umora. Samo lani je bilo v Italiji umorjenih 127 žensk. Femicid, kakor se imenuje umor ženske, je po mnenju stroke rezultat dlje trajajočega nasilja v partnerskem odnosu. Je dokončno dejanje v procesu nasilja, poudarjajo strokovnjaki, ki so prepričani, da bi to kaznivo dejanje v bodoče lahko izkoreninili le z ozaveščanjem in preventivo v šolah. Poudarjanje nenasilne komunikacije in vedenja so ključne teme, ki bi morale prodreti v celotno družbo, saj je za ustavitev nasilja odgovorna celota kot družba, ne pa posameznik. Z več ozaveščanja bi se spremenilo razmišljanje otrok, mladostnikov in družin, ki bi prepoznali napačne vzorce komunikacije in vedenja in bi lahko začeli delovati drugače. Seveda ne moremo čakati, da se za resnične spremembe zamenja celotna generacija. Okolica lahko ukrepa že zdaj. Tudi tako, da nasilja ne bi normalizirala. Nikoli ne bi smeli tudi reči, da nas to, kar se dogaja za štirimi stenami, ne zanima in da se ne smemo vpletati v družinski konflikt. Prav je, da se okolica odzove in opozarja, saj je prvi pogoj za učinkovito preprečevanje nasilja v družbi nična toleranca do vseh vrst nasilja. trst - Mudilo se je Porod ob vstopu v bolnišnico Novorojenčkom se očitno pogosto zelo mudi na svet. Prejšnji teden smo poročali o mamici, ki je v Gropadi rodila sinčka v domači spalnici, medtem ko je bila njena tašča telefonsko povezana s službo 118. Včeraj pred zoro pa so drugo mamico z rešilcem naglo prepeljali iz Ulice San Pasquale v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, kjer se je takoj po vstopu na nosilih rodil lep in zdrav fantek, ki so ga začasno namestili v inkubator. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Nasilje nad ženskami postaja vedno bolj pereča problematika Center Goap ima iz leta v leto več dela Italijo so v preteklih dneh pretresli trije nasilni dogodki, ki so se v dveh primerih končali celo s smrtjo soproge oz. partnerke. V vseh treh primerih je bil nasilnež partner, ki nad žrtvijo ni izvajal le fizičnega nasilja, temveč tudi psihično in ekonomsko nasilje. Ti dogodki so bili povod, da smo v tržaškem centru proti nasilju Goap preverili, kako pereča je problematika nasilja nad ženskami na Tržaškem in katere teme bi morale prodreti v celotno družbo. Center za boj proti nasilju nad ženskami Goap deluje v sodelovanju z različnimi pokrajinskimi občinami, sredstva za delovanje, čeprav teh ni nikoli dovolj, pa mu namenja Dežela FJK. V kriznem VJ .¿¡tja*,; & im v? «J* -f're.^iL-'-iii.l-f /itfAfe^ it s? it inO'l.'-'O /fftSlMO centru dela 27 strokovnih delavk (devet stalno zaposlenih in 18 sodelavk), ki vestno nudijo pomoč žrtvam družinskega nasilja. V štirinajstih letih delovanja je center Goap pomoč ponudil skoraj 3500 ženskam. Na njih se iz leta v leto obrača več žrtev nasilja; leta 2002 so denimo pomagali 172 žrtvam nasilja, leta 2014 pa 374 žrtvam. Porast števila uporabnic kriznega centra sicer ne pomeni nujno, da je več 2-o.sviL-¿.j ¿.t--I Ijt mm j. nasilja, ampak, da sta ozaveščanje in informiranje javnosti o oblikah pomoči večja - posledično pomoč poišče vedno več uporabnic. Delež zaslug za večjo ozaveščenost nosi tudi novela zakona iz leta 2013, ki policiji nalaga dolžnost, da vsako žrtev družinskega nasilja seznani z obstojem najbližjega centra za pomoč. V tržaškem kriznem centru Goap so leta 2014 obravnavali 374 žensk, od katerih 247 popolnoma novih obrazov. V primerjavi z letom 2015 se to število ni bistveno spremenilo; lani so pomoč ponudili 375 ženskam, med njimi je bilo sicer nekaj manj novih obrazov (225). Žrtve nasilja prihajajo iz različnih starostnih, iz- obrazbenih in poklicnih skupin. Statistika kaže, da je izredno malo žensk z nizko izobrazbo, med žrtvami nasilja pa so tudi univerzitetno izobražene ženske (kar 45 od 247 novih uporabnic centra Goap). Največ žrtev prihaja iz starostne skupine med 31 in 50 let (kar 146 žensk), žrtve nasilja v letu 2014 so bile v glavnem Italijanke (172), nekaj jih prihaja iz držav EU (24), drugih evropskih držav (35), minimalno število žrtev pa je iz drugih celin. V centru so nam povedali, da k njim običajno prihajajo ženske, ki so nasilje, med katerim prevladujeta fizično in psihično nasilje, doživele že večkrat. Strokovne delavke jim ob prihodu nudijo psi-hosocialno pomoč in na podlagi pogovora ocenijo, ali je potrebna takojšnja oddaljitev žrtve od nasilnega partnerja ali lahko za njo pripravijo individualni program, v okviru katerega ji pomagajo do odločitve, da nasilne partnerje zapustijo. Žrtve, ka- Storilci nasilja nad ženskami soprog.................................... 85 bivši partner................ 59 partner.................................. 34 zaročenec........................ 19 oče................................................. 8 prijatelj/znanec..... 7 drugi sorodnik........ 11 drugi.......................................... 23 nedoločen....................... 1 terih življenje je ogroženo, pošljejo v varne hiše. Na Tržaškem delujeta dve varni hiši, njuna zasedenost pa je celo leto sto- odstotna. Če sta obe hiši zasedeni, žrtev pa potrebuje varno namestitev, ji priskrbijo prenočitev v hotelu. V tržaških varnih hišah je namreč na voljo 15 postelj (skupno število za žrtve in njihove otroke). V eni hiši je možna namestitev za obdobje meseca in pol, za ženske, ki so v življenjski nevarnosti, pa je možna namestitev za obdobje šestih mesecev. Leta 2014 so v varnih hišah skupno gostili 27 žrtev nasilja, od katerih se jih je šest vrnilo k svojim partnerjem. Na vprašanje, kako ravnajo z ženskami, ki se po krajši vrnitvi k nasilnemu partnerju zopet obrnejo na krizni center, so naše sogovornice odgovorile, da jim brez kakršnega koli obsojanja ponovno ponudijo pomoč. »Kot ugotavljajo strokovnjaki, ženske nasilne partnerje dolgo zapuščajo, to jim vsekakor ne uspe v prvem poskusu,« so še povedali v kriznem centru Goap. Sanela Čoralič trst - Policisti prijeli storilca v Pasaži Fenice Razbijal izložbe in kradel 34-letni Vinetu Hadžanovic je bil na tem, da izvede novo tatvino - Našli del plena V zadnjih tednih je v tržaškem mestnem središču prišlo do večjega števila nočnih tatvin v trgovinah, pri katerih je storilec vsakič razbil izložbo in nato zagrabil vse, kar je našel. Trgovcem je tako povzročil veliko gmotno škodo, zaskrbljeni so bili tudi v stanovskih organizacijah. Policija je zaradi teh dogodkov poostrila nadzor v nočnih urah; kriminalisti so na osnovi analiz usmerjali nadzorno dejavnost, po mestu se je vozilo večje število izvidnic. V noči na sredo so storilca naposled prijeli, in sicer v Pasaži Fenice. 34-letni državljan Bosne in Hercegovine Vinetu Hadžanovic je bil na tem, da izbere svojo novo tarčo in razbije še eno izložbo, a so ga policisti pravočasno zagledali, ga dohiteli, prijeli in mu nataknili lisice. Zdaj je v priporu. Moški je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi tatvin, stalnega bivališča nima, skrivališče za ukradene predmete pa že. Policisti so odkrili in zasegli del plena, med drugim glasbila iz trgovine Rossoni (v Ulici sv. Frančiška) ter mini motorno kolo, ki ga je moški bil ukradel v trgovini City Garden v Ulici Carducci. Njemu gre zagotovo pripisati tudi poskus tatvine v zlatarni na območju Kavane, saj so dokazi po navedbah policije neovrgljivi. Pred tožilcem, ki je usklajeval preiskovalno delo, pa naj bi Hadžanovic zatem priznal krivdo glede še nekaterih uspešnih in spodletelih poskusov, ki nosijo njegov »pečat«. Med temi je po vsej verjetnosti tudi nočna tatvina v trgovini s svetili Fonda Lampadari na Trgu Ospi-tale (pred glavno tržaško bolnišnico). Najbolj je bil dejaven ravno na območju med ulicama Carducci in sv. Frančiška ter glavno bolnišnico. Tat je šipe razbijal tako, da je vanje metal betonske podstavke, ki jih je bil verjetno ukradel na kakem gradbišču. Po razbijanju se je navadno skril, ob najmanjšem zvoku oziroma znaku nevarnosti pa je naglo zapustil prizorišče. (af) Desno posledice januarskega vloma v trgovini s svetili Fonda Lampadari pred glavno bolnišnico (FOTODAMJ@N); spodaj ukradena glasbila trgovine Rossoni in mini motorno kolo iz trgovine City Garden (KVESTURA) / TRŽAŠKA Sobota, 6. februarja 2016 5 trst - Parlamentarca Battista in Prodani ter združenje Nosmog o železarni »Novo dovoljenje AIA ni novo, prej nasprotno« Novo okoljsko dovoljenje AIA za škedenjsko železarno, ki ga je ravnokar izdala Dežela FJK, pomeni korak nazaj v primerjavi s preteklostjo. Novo dovoljenje AIA ne prepoveduje istočasne uporabe dveh plavžev, kot je to določalo prejšnje dovoljenje, poleg tega ne omenja deželnega zakona o benzopirenu (ta uhaja iz koksarne). Skratka, novo dovoljenje ne omejuje proizvodnje, ampak celo omogoča večjo. Kar pa zadeva omejevanje hrupa, ima družba Siderurgica Triestina na razpolago še kar 36 mesecev časa, da reši to vprašanje. Nič novega pod soncem, torej, prej nasprotno. To je izšlo s tiskovne konference tržaškega senatorja Lorenza Battiste (izvoljen na listi Gibanja 5 zvezd, danes je član senatne avtonomistične skupine) in tržaškega poslanca Arisa Prodanija (prej G5Z, zdaj mešana skupina), ki sta s predsednico in tajnikom združenja Nosmog iz Škednja Aldo Sancin in Adrianom Tassom postavila pod drobnogled novo dovoljenje AIA. Gre za zajetno dokumentacijo, saj sestavlja AIA več kot 200 strani, ki so jih člani združenja podrobno proučili. Sicer sta Prodani in Battista v sodelovanju z nekaterimi odvetniki proučila možnost priziva na deželno upravno sodišče. Kot je povedal Prodani ob robu srečanja, so po mnenju odvetnikov pogoji za priziv proti izdaji AIA, priziv pa naj bi vložili v kratkem. Battista je tudi razodel nekatere podatke glede zadnje kupoprodaje železarne. Če je bila skupna vrednost veje skupine Lucchini in vseh dovoljenj ter nepremičnin, ki so prešle v last družbe Siderurgica Triestina, 1.983.156,78 evra, je vrednost naprav, stavb, železarne in drugega blaga »brez« t.i. skladišča Lucchini (surovine, rezervni deli itd.) nazadnje 175.198,20 evra. Skupina Arvedi je torej postala lastnica železarne, ki je vredna kot večje stanovanje, v zameno pa je v ku-po-prodajnem postopku prejela 22 milijonov evrov kreditov, je opozoril Prodani. Srečanje z novinarji je bilo v kavarni San Marco in se ga je udeležilo lepo število ljudi. Po uvodnih Tassovih besedah je o vsebini dovoljenja AIA govorila Alda Sancin in poudarila, da AIA žal ni to, kar skušajo dopovedati javni upravitelji in družba ST. Novo dovoljenje so predstavili kot inovativen dokument, ki vsebuje pomembne novosti in uvaja vrsto predpisov, je povedala. Toda AIA v resnici dopušča še kar proste roke družbi ST, je ocenila, za morebitne rezultate pa bo treba še počakati mnogo oz. preveč časa, je poudarila. Tasso je temu dodal, da še vedno čakajo na objavo podatkov o koncentraciji benzopirena v decembru, kajti prepričan je, da so v železarni spet prekoračili zakonsko mejo. Battista je ne nazadnje navedel nekaj cvetk, na katere je naletel med branjem AIA. V uvodnem poročilu AIA je v poglavju o onesnaževanju zraka med drugim zapisano, da »je med vzroki za onesnaževanje kuhanje hrane«. Battista je ocenil, da bi moral tržaški župan Roberto Cosolini zaradi tega vsaj prepovedati šagre in predvsem čevap-čiče. Glede smrada je v AIA zapisano (stran 48), da »v deželi FJK ni nobenega normativa za vire smrada« (!). Glede življenjskih pogojev občanov AIA priznava, da »so individualne svoboščine omejene«, saj morajo držati ljudje vselej zaprta okna, otroci se ne morejo igrati na odprtem itd. Battista je pikro komentiral, da bi morali predlagati pozidavo oken škedenjskih stanovanj. Genialna pa je v AIA razlaga pomena tovarne iz socialnega vidika: železarna od nekdaj spodbuja združevanje, saj se ljudje srečujejo, da bi razpravljali o onesnaževanju železarne, je razkril Battista. Senator je zato povabil župana Cosolinija, naj zahteva spremembo AIA, deželno predsednico Deboro Serracchiani pa pozval, naj končno - prvič - le obišče železarno. Aljoša Gašperlin Tiskovna konferenca v kavarni San Marco fotodamj@n Coped-CamminaTrieste proti onesnaževanju Onesnaževanje, ki ga povzroča škedenjska železarna, je včeraj ožigosalo tudi gibanje Coped-Cam-minaTrieste. Gibanje, ki se že dalj časa bori za pravice pešcev in proti onesnaževanju, je včeraj izrazilo solidarnost prirediteljem nedeljske demonstracije proti železarni in poudarilo, da je pripravljeno odslej z njimi sodelovati. Dalje je Coped poudaril, da sta bili v teh dneh Italija in dežela FJK v središču pozornosti zaradi smoga. Rim, deželna vlada in župani so glede tega zagotovili, da pripravljajo sporazum za boj proti onesnaževanju in smogu, je spomnilo gibanje Coped. trst - Celodnevna stavka v turistično-prehrambnem sektorju Za novo pogodbo trst - Občinska uprava Pojasnila za ISEE Novosti glede potrdil o družinskem premoženjskem in ekonomskem stanju Izračunavanje oz. izdajanje potrdil o družinskem premoženjskem in ekonomskem stanju (ISEE), ki zagotavljajo olajšave številnim italijanskim manj premožnim družinam, je postalo zahtevnejše. Nadzor glede indikatorja zavoda Inps ISEE je postal ostrejši in morajo davkoplačevalci posredovati več podatkov, zadeva pa je vnesla še kar precej zmede. Tržaška občinska uprava je zato posredovala nekaj pojasnil. Občani, ki imajo pravico do prispevkov iz t.i. sklada za možno avtonomijo (Fap) in potrebujejo potrdilo ISEE, bodo lahko predstavili dokumentacijo v roku 120 dni od roka zapadlosti projekta. Po 120 dneh bo pravica do prispevka izgubljena razen v primeru, da bo oseba dokazala, da čaka na sestanek v uradih za davčno svetovanje. Za prispevke za družine (za najemnine in za t.i. družinsko karto) bo potrebno predstaviti nov ISEE, veljaven do 15. januarja leta 2017. Ljudje, ki že razpolagajo s potrdilom, ki je zapadlo 15. januarja, imajo pravico do nadaljnjega koriščenja storitev na osnovi prejšnjega ISEE, a morajo vložiti prošnjo po novem potrdilu do 30. aprila letos (novi ISEE bo veljal do 15. januarja 2017). Za prispevke za športno udejstvovanje otrok bodo veljala potrdila z zapadlostjo 15. januarja 2015. Kar zadeva prošnje za t.i. podporo za mesečni dohodek, bodo tisti, ki so vložili prošnjo pred 31. oktobrom 2015, prejeli denar pred koncem februarja, in sicer za obdobje november-december 2015 in januar-februar 2016. Kdor je vložil prošnjo med 1. novembrom in 31. decembrom 2015, bo prejel denar pred koncem februarja za obdobje januar-februar 2016. Kdor pa je vložil prošnjo letos, bo moral predstaviti novo potrdilo ISEE, kajti prošnja se nanaša na obdobje ma-rec-april 2016. V prihodnosti bodo morali vsekakor vsi navedeni prositelji predstaviti novo potrdilo ISEE, in sicer do najkasneje 15. aprila leta 2016. Protestni shod v Trstu je bil na Borznem trgu fotodamj@n Veliko število zaposlenih v turi-stično-prehrambnem sektorju se je včeraj udeležilo celodnevne stavke, ki so jo razglasili panožni sindikati Fil-cams-Cgil, Fisascat-Cisl in Uiltucs-Uil na državni ravni. Odlična udeležba je bila tudi v Trstu, kjer so ponekod zabeležili kar 90-odstotno udeležbo, je v tiskovni noti povedala Antonella Bres-si v imenu treh sindikatov. Kot smo poročali, so bile zaradi stavke napovedane težave v mnogih občinskih jaslih in vrtcih. Protestniki zahtevajo obnovo kolektivne delovne pogodbe, ki je zapadla že pred 32 meseci. Zato so v številnih mestih protestirali na trgih, kjer so demonstrirali proti nesprejemljivim predlogom delodajalskih organizacij, ki dejansko zahtevajo upad kupne moči zaposlenih in znižanje ravni zaščite delavskih pravic. Sindikati so v Trstu protestirali na Borznem trgu, kjer je približno 300 delavcev in delavk delilo informativne letake in glasno zahtevalo svoje pravice. Na Tržaškem so stavkali med drugim v menzah v tovarni Wartsila, v družbi Insiel, v zavodu Itis, na tržaški univerzi, v televizijski hiši RAI, v bolnišnici na Katina-ri in v številnih šolskih menzah v tržaški pokrajini. Na obisku vrhovni poveljnik obalne straže V Trstu se je včeraj na obisku mudil admiral Vincenzo Melone, ki od novembra lani zaseda položaj vrhovnega poveljnika italijanske obalne straže. Melone, ki ga je spremljal poveljnik tržaške luške kapetanije Goffredo Bon, se je v vladni palači srečal z novo tržaško prefektinjo Annopaolo Porzio, medtem ko ga je na županstvu sprejel župan Roberto Cosolini. Na srečanju na prefek-turi je bil govor o delovanju obalne straže s posebnim ozirom na reševanje mi-grantov v južnem Sredozemlju, pa tudi o dobrem sodelovanju med prefek-turo in obalno stražo, ki je s svoje strani nudila doprinos pri obravnavanju tematik o tržaškem pristanišču. O tem se je še zlasti govorilo na srečanju na županstvu, kjer je Cosolini admiralu Meloneju orisal razvojne perspektive pristanišča predvsem v luči ponovnega koriščenja starega pristanišča kot velikega kulturnega pola zlasti kar zadeva pomorsko kulturo in zgodovino. Skupne službe v zdravstvu V okviru reforme deželnega zdravstvenega sistema je v prejšnjih dneh prišlo do prvih korakov na področju integracije med tržaškim zdravstvenim in bolnišniškim podjetjem. Nastalo je namreč pet novih skupnih služb: gre za bolničarsko direkcijo, ki jo vodi Maila Mislej, dalje za farmacevtsko službo, ki jo vodi Paolo Schincariol, službo za informatiko in telekomunikacije, ki jo vodi Cinzia Spagno, službo za logistiko in ekonomat, ki jo vodi Giovanni Maria Coloni, ter za službo za vodenje obratov, ki jo vodi Elena Clio Pavan. Poulični umetniki Na spletni strani Občine Trst www.re-tecivica.trieste.it je dostopen novi pravilnik, ki ureja umetniške in obrtniške dejavnosti na ulici. Informacije o nastopanju pouličnih umetnikov je mogoče dobiti tudi na spletni strani trie-ste.stradaperta.it, od 10. februarja pa bo v uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/a delovalo zadevno okence, ki bo odprto ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah pa med 15. uro in 16.30. Na voljo sta tudi telefonska številka 0406754688 in naslov elektronske pošte ar-tedistrada@comune.trieste.it. Prijateljsko podeželje Občina Trst obvešča, da bo na podlagi sporočila združenja Agrimercato iz Gorice in Trsta tržnica »Campagna Amica« (»Prijateljsko podeželje«) danes potekalo na Trgu sv. Jakoba in ne na Trgu Goldoni. Na le-tem bo tržnica prihodnjo soboto, 13. februarja. Zamenjava plinskih cevi Občina Trst obvešča, da bo v ponedeljek, 8. februarja, podjetje AcegasAp-sAmga začelo z deli za zamenjavo plinskih cevi in priključkov v Klancu Ca-stagneto na odseku med hišnima številkama 15 in 69. Dela bodo trajala predvidoma 60 dni, v tem času pa bo za promet zaprt odsek klanca med ulicama Lucio Vero in Monte Grappa, pri čemer bodo dostop zagotovili stanovalcem. Informacije bodo na voljo na spletni strani http://mobilitaetraffi-co.comune.trieste.it/infomobilita/. Delavnica o dinozavrih V Naravoslovnem muzeju v Ul. To-minz 4 bo jutri ob 10. uri potekala delavnica o dinozavrih in prazgodovinskih plazilcih, namenjena otrokom od 6. leta dalje, mladim in družinam. Vstop v muzej je prost, cena za udeležbo pri delavnici pa znaša 4 evre na otroka. Zainteresiranim svetujejo predhodno prijavo na telefonsko številko 320-2753277, naslov elektronske pošte ascuolainmuseo@gmail.com ali spletno stran www.ecothema.it. 6 1 4 Sobota, 6. februarja 2016 GORIŠKA / trst - V Novinarskem krožku začetek niza dogodkov Mesec slovenske kulture V četrtek so predstavili italijansko knjigo Bogomile Kravos o slovenskem gledališču v Trstu Z zanimivim srečanjem, ki je bilo posvečeno bogati tradiciji slovenskega gledališča v Trstu, se je v četrtek v Novinarskem krožku začel niz Kultura ponovno v središču - mesec slovenske kulture v mestu, ki ga z raznimi partnerji in sodelavci prirejata Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85. V središču pozornosti je bila knjiga Un teatroper la citta, v kateri je Bogomila Kravos postavila pod drobnogled sto petdeset let tržaške gledališke zgodovine (o knjigi smo na straneh našega dnevnika že večkrat po- trst - V ponedeljek ob 12. uri Z leve: avtorica Bogomila Kravos, predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti in režiserka Sabrina Morena fotodamj@n ročali). V prijetnem pogovoru z režiserko Sabrino Morena, kateremu je prisluhnilo lepo število ljudi, je postregla z marsikatero zanimivo anekdoto, govor je bil o stikih med slovenskim in italijanskim gledališkim svetom in še marsičem. Mesec slovenske kulture se bo v sredo, 10. februarja, ob 20.30 nadaljeval v kinu Ariston. Na sporedu bo tržaška premiera dokumentarca Doberdob - roman upornika , ki ga je tržaški režiser Martin Turk posvetil pisatelju Prežihovemu Vorancu. Na Trgu Capo di piazza bodo počastili Prešerna Včeraj danes Zakaj ne bi enkrat toliko Prešerna brali ne v kaki dvorani, ampak kar na ulici? Na to so pomislili v Ul. Valdirivo, kjer se na hišni številki 30 zbirajo ljudje, ki se že petdeset let trudijo širiti slovenski jezik in kulturo med Tržačane italijanskega jezika, zlasti v okviru Italijanske ustanove za poznavanje slovenskega jezika in kulture, pa tudi Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in drugih ustanov. V tem okviru se je rodila zamisel o pobudi počastitve dneva slovenske kulture, ki jo bodo v ponedeljek, 8. februarja, ravno na Prešernov dan, priredili na Trgu Capo di piazza ob 12. uri, sočasno s pobudami, ki bodo ob tisti uri potekale po vsej Sloveniji, v prvi vrsti pri Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Pobudniki so prepričani, da se tudi v Trstu želi ohraniti živ pomen tega datuma, saj lik Franceta Prešerna presega meje slovenskega sveta, ker gre za pesnika evropske razsežnosti. Pri tem so se odločili, da praznik slovenske kulture obeležijo na neobičajen način - s pobudo na ulici, pravzaprav na trgu, kjer bosta poezije v italijanskem in slovenskem jeziku brala Tommaso Bertossi in Nikla Panizon. Ob tej priložnosti bodo organizatorji tudi napovedali pobudo, ki bo po njihovih besedah koristila tako italijan- Poklon sopranistki Aldi Noni Ponedejkovo četrto srečanje o glasovih Trsta v gledališkem muzeju Schmidl bo namenjeno tržaški so-pranistki Aldi Noni (Trst 1916 - Ciper 2011). Po uvodih posegih kustosa muzeja Stefana Bianchija in predsednice združenja ljubiteljev opernega petja Elisabette D'Erma bosta umetniški in človeški lik Alde Noni orisala raziskovalka Annalisa Sandri in muzikolog, pisatelj in glasbeni kritik Gianni Gori. Začetek ob 17.30. Danes, SOBOTA, 6. februarja 2016 DORA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 15.13. Jutri, NEDELJA, 7. februarja 2016 EGIDIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1023,6 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 3 km na uro sever, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. [I] Lekarne France Prešeren, intarzija A. Černigoj ski kot slovenski komponenti tržaškega mesta. Za kaj gre, za zdaj nočejo povedati, naj ostane skrivnost do ponedeljka, ko bodo pobudo razkrili udeležencem srečanja in širši javnosti. Ze zdaj pa pozivajo vse, ki bi tudi sami želeli ob tej priložnosti kaj prebrati, naj se udeležijo pobude, dobrodošli so tudi glasbeniki, ki bi želeli popestriti dogajanje z violinskimi vložki. Udeležba je prosta, za informacije pa je na voljo številka mobilnega telefona 338-2118453. Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Cavana 11 - 040 302303. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino Sopranistka Alda Noni Od ponedeljka, 1., do nedelje, 7. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 -040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225154 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Ul. Dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, M Izleti Čestitke AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Remember«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Seconda primavera«; 18.00, 21.45 »Eau argentee - Autoritratto siriano«. FELLINI - 15.30 »Il piccolo principe«; 17.15, 18.45, 20.30, 22.00 »Quo vado?«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.50, 21.15 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 »Alvin in veverički«; 16.15, 18.20, 20.30, 22.35 »Dedek uide z vajeti«; 14.10 »Dobri dinozaver«; 18.25 »Joy«; 13.30, 15.30 »Medo s severa«; 19.00, 20.50 »Očka proti fotru«; 16.25, 18.00, 20.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.20, 20.20, 22.00 »Povratnik«; 15.50 »Soba«; 14.20, 20.40, 22.40 »Svaka pod krinko«; 18.10 »Velika poteza«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 15.00, 16.40 »Piccoli brividi«; 18.30, 20.20, 22.10 »Point break«; 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 16.40, 18.15, 20.15, 22.15 »La quinta onda«; 18.20, 20.15, 22.10 »Ppz - Pride + Pre-giudice + Zombies«; 15.00, 16.40 »Il viaggio di Norm«; 15.00 »Dorae-mon«. SUPER - 16.00, 21.00 »La grande scom-messa«; 18.15 »Il ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 15.40 »Dorae-mon«; 15.40, 17.40 »Il viaggio di Norm«; 17.50 »Joy«; 15.05, 17.25, 19.45, 22.05 »La quinta onda«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 17.25, 21.50 »Point break«; 19.40, 22.00 »Ppz - Pride + Prejudice + Zombie«; 15.30, 19.50 »Quo vado?«; 15.20, 18.25, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 15.00, 18.15, 20.30, 21.30 »The hateful eight«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.45, 21.00 »The hateful eight«; Dvorana 2: 15.10, 17.15, 20.00, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 3: 17.50, 20.00 »La quinta onda«; 15.40, 22.10 »Joy«; Dvorana 4: 15.00, 16.45 »Il viaggio di Norm«; 18.20 »Quo va-do?«; 20.00 »Joy«; 22.15 »Remember«; Dvorana 5: 15.40 »Doraemon«; 17.30, 19.50 »Remember«; 21.40 »Revenant - Redivivo«. Družinska prijateljica ZOFKA danes slavi 80. rojstni dan, da bi še naprej z veseljem pripravljala »bira-misu«. Vida in Marko. 0 Prireditve DSI vabi v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev zbornika Slovensko staroselstvo in Istri. Delo bosta predstavili dr. Duša Krnel Umek in urednica Leda Dobrinja. Sodelovala bosta Andrej Šiško in Angel Marte-lanc. TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 10. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo vikar openske župnije, sale-zijanec Jože Bajzek, ki bo spregovoril o postnem času. Začetek ob 10. uri. SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita na Prešernovo proslavo »Dan slovenske kulture z domačimi kulturniki« v četrtek, 11. februarja, ob 20.30 v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini. Večer oblikujejo: MoPZ Valentin Vodnik in pianistka Tatjana Jercog. Potekala bo predstavitev nove pesniške zbirke Borisa Pangerca »Vroči ledeniki«. SKD PRIMOREC vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled veseloigre Svakinja da te kap (režija Anja Skabar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški Dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 13. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 16. do 17. ure pa bo včlanjevanje z aperitivom. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA KARIŠ NA PESKU prireja plese z glasbo v živo. Pustna sobota: GIULIAPELLIZZARIBALLABEN(d) 13. februarja: STEFANO HERING BAND Info: 040-226294 UČNE ALI VZGOJNE TEŽAVE, INŠTRUKCIJE-STROKOVNA POMOČ 00386 41 695 325 ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. SKD PRIMOREC - Trebče prireja večdnevni izlet v Romunijo »Po sledeh grofa Drakule« od 22. do 25. aprila. Info in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). 0 Mali oglasi NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. ODDAM novo (neodprto) pustno obleko »Gasilec« za 5-6 letnega otroka. Tel.: 347-9534644. PRODAM dve ženski narodni noši, ročno vezene rute in tudi bluze. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM stanovanje, 80 kv.m., v centru Trsta. Tel. št.: 040-213570. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel. 349-1784412. V CENTRU OPČIN dajem v najem stanovanje v 2. nadstropju: dve sobi, kuhinja, dnevna soba z balkonom, kopalnica, samostojno ogrevanje, klet in vrt. Tel.: 040-214309 ali 333-2130947. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 338-5098764. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. / TRŽAŠKA Sobota, 6. februarja 2016 7 SKD TABOR - Opčine danes zvečer se fešta nadaljuje v Prosvetnem domu THE BEST PUST PARTY DJ IVAN B. in glasba 80-ih let razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. 13 Obvestila SI Šolske vesti AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v soboto, 13. februarja, od 9. do 13. ure v Ul. Gin-nastica 72. Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Ogledali si bodo lahko učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo v torek, 16. februarja, od 8.00 do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu najkasneje do sobote, 13. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: danes, 6. februarja, od 20. ure dalje pustna zabava BPP - DJ Ivo B. in glasba 80. let; torek, 9. februarja, od 16. do 19. ure otroško pustno rajanje s Stenom Vilarjem. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi. V nedeljo, 7. februarja: Slivno, Mavhinje, Cero-vlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 8. februarja: Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šempolaj; v torek, 9. februarja: Nabrežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! MZ LONJER-KATINARA vabi na pustno koledovanje v nedeljo, 7. februarja. Zbirališče ob 14.30 pod telovadnico v Lonjerju. SKD FRAN VENTURINI prireja v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju otroško pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 7. februarja in v torek, 9. februarja, od 16. ure dalje. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi v nedeljo, 7. februarja, ob 8.30 izpred bivše gostilne Tul. V torek, 9. februarja, v prostorih Srenjske hiše tradicionalno otroško pustno rajanje, s pričetkom ob 16.30. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. ŠZ BOR, Športna šola Trst in SKD Škamperle vabijo na otroško pustno rajanje z loterijo, animacijo in plesom z ansamblom Popusti v nedeljo, 7. februarja, in v torek, 9. februarja, od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj. DRUŠTVO ZVEZDA iz Podlonjerja vabi v ponedeljek, 8. februarja, ob 16. uri na otroško pustno rajanje v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. februarja, od 16. do 18. ure v Škerkovo hišo v Šempolaju na otroško pustno rajanje. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili kole-dovanja po Šempolaju, da je zbirališče v torek, 9. februarja, ob 13. uri »v Žavljah, pri hiši družine Franza«. SKD PRIMOREC vabi na otroško pustno rajanje v torek, 9. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na otroško pustno rajanje z animacijo, ki bo v torek, 9. februarja, od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Križu. NA PEPELNICO - v sredo, 10. februarja, vsi pustni veseljaki vabljeni od 18. do 20. ure v Štalco v Šempolaju na veselo slovo od Pusta 2016. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sre- dah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihotera-pevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmoni-ja@gmail.com ali 320-7431637. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženir-stva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 3457733569. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 3358045700. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30, obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 14.02 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. Pustna sobota in torek: poskrbljeno bo za glasbeno razvedrilo! AGRITURIZEM GRGIČ odpre PUSTNO OSMICO v soboto, nedeljo in torek. Ponujamo tople jedi, narezke ter pristno domačo kapljico. Vabljeni! Padriče 193 - tel. 3388804089 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo ter pustni ponedeljek in torek. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 KMEČKI TURIZEM UŠAJ, Nabrežina 8, je odprt ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih ter na pustni torek. Tel.: 339-4193779 HI Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ZORKO z družino ima odprto osmico v Dolini. Prispevki V spomin na Jušto darujeta Ivan in Meri z družino 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin Wilmo Križmančič vd. Foraus darujeta Giuliana Gherdovich in Elisabetta Malalan 20,00 evrov za pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Ob 8. obletnici smrti dragega moža in očeta Lucianota Malalana darujeta žena Giuliana in hči Elisabetta z družino 20,00 evrov za pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V počastitev spomina dragega prijatelja Guida daruje Neva z družino 100,00 evrov za A.I.R.C. V spomin na Milana Miliča in na Marijo Pirc (Milič) darujeta Stanko in Adrijana 100,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Marijo Pirc darujeta Vit-torio in Marta Pupulin 40,00 evrov za SKD Rdeča zvezda iz Saleža. V spomin na gospo Vero Košuta Sed-mak darujeta Tanja in Edi 25,00 evrov za SKD Vesna in 25,00 evrov za župnijo Sv. Križ. V spomin na Maruško Štoka in Marijo Pirc darujeta Lidia in Egidio Castella-ni 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da oglasni oddelek Primorskega dnevnika SPREJEMA ČESTITKE, OSMRTNICE, SOŽALJA, ZAHVALE IN PLAČLJIVE MALE OGLASE TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka- 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun OGLAŠEVANJE V PRIMORSKEM DNEVNIKU TRŽNO OGLAŠEVANJE SPREJEMA AGENCIJA ™cmedia OKVIRJENI OGLASI ZA DRUŠTVA IN NE-PROFITNE USTANOVE po telefonu: +39 0481 32879 po faksu: +39 0481 32844 po e-pošti: primorski@tmedia.it v Gorici - Ulica Malta, 6 OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 14.00 - 15.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH: ZAPRTO 8 1 4 Sobota, 6. februarja 2016 GORIŠKA / trst - Izobraževalni projekt Promemoria Auschwitz vključuje 1200 dijakov z vseh koncev Italije padriče - Area Tudi slovenski dijaki po poteh grozot druge svetovne vojne Izobraževalni projekt Promemoria Auschwitz, s katerim poudarjajo pomembnost in dvigujejo raven ozaveščenosti o grozotah druge svetovne vojne, bo tudi letos na pot spomina popeljal 1200 italijanskih dijakov. Med njimi bo 111 dijakov iz tržaških višjih srednjih šol, ki se bodo v petek, 12. februarja, podali na šestdnevno ekskurzijo, ki predvideva med drugim tudi obisk uničevalnih nacističnih taborišč Auschwitz in Birkenau. Podrobnosti letošnje izdaje projekta so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili predstavniki Občine in Pokrajine Trst in združenja Deina. Na srečanju sta predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim poudarili, da so letos z občinskimi in pokrajinskimi sredstvi omogočili potovanje po polovični ceni za 81 dijakov, ostalim 31 dijakom pa bodo stroške potovanja morali kriti starši. »Zanimanje za projekt je vsako leto večje od razpoložljivih mest,« je včeraj spomnil podpredsednik združenja Deina Alberto Ri-go in dodal, da so dijaki v zadnjih tednih sodelovali na različnih predavanjih o zgodovinskem nacističnem preganjanju Judov, prisluhnili pa so tudi nekdanjemu taboriščniku Riccardu Goruppi-ju. Ta ponedeljek je predviden še obisk tržaške sinagoge, kjer bodo, kot je včeraj povedal kulturni odbornik judovske skupnosti Mauro Tabor, izvedeli, zakaj je tako pomembno ohranjanje spomina. Pisana druščina bo iz tržaške Ri-žarne na pot krenila v petek, 12. februarja. Dijaki bodo z avtobusom odpotovali do Brenerja, nato pa bodo z drugimi vrstniki nadaljevali pot proti Poljski z vlakom. Med potovanjem bodo poglabljali osvojeno znanje in v živo poskusili razumeti pomen krajev, ki jih bodo obiskali na Poljskem. Predviden je obisk judovskega geta v Krako-vu, tovarne Oskarja Schindlerja in druge znamenitosti. Domov se bodo vrnili 18. februarja. (sč) Projekt Promemoria Auschwitz pri nas podpirata Občina in Pokrajina Trst fotodamj@n Delegacije štirih držav o inovaciji V ponedeljek in torek bo znanstveni park Area na Padričah gostil vladne delegacije iz Hrvaške, Črne Gore, Srbije in Slovenije na dvodnevnem srečanju, katerega cilj je soočanje in ugotavljanje ukrepov za oblikovanje inovativnega sistema na jadransko-jon-skem območju, ki naj temelji na razvijanju in mreženju odprtih inovativ-nih sistemov na področju znanstvenega raziskovanja in prenosa tehnologij. Pri tem želijo spodbuditi rast različnih centrov za inovacijo v soudeleženih državah. Srečanja se bosta v ponedeljek udeležili tudi predsednica deželne vlade FJK Debora Serracchia-ni in odbornica za univerzo in raziskovanje Loredana Panariti, isti dan pa bodo predstavniki znanstvenega parka Area in ministrstva za znanost Črne Gore podpisali spomenico o sodelovanju na področju prenosa tehnologij in pomoči pri ustanavljanju centra za inovacijo v tej državi. trst - Na liceju Prešeren srečanje v okviru projekta Greener and Happier Cilj: kritičen odnos do družbe Sodelovanje dijakov liceja Prešeren in zavoda Malignani iz Vidma - Pretekli torek delavnici in srečanji o problematikah migracij in identitete Eno od delavnic je vodila v Trstu živeča senegalska kulturna posrednica Fama Cisse, ki je govorila o položaju afriških držav fotodamj@n milje - V galeriji Negrisin odprli razstavo Gabrijele in Sonie Osbich Ovekovečili možine Gabrijela Osbich Pison razstavlja keramike, Sonia Osbich pa fotografije - Na ogled do 21. februarja Eryngium16: tako je naslov prvi razstavi stvaritev sestrskega umetniškega para, ki ga sestavljata Gabrijela Osbich Pison in Sonia Osbich. Sestri prvič skupaj razstavljata v Miljah, kjer so v tamkajšnji občinski umetnostni galeriji Negrisin na Trgu Marconi v sredo zvečer odprli razstavo njunih keramik in fotografij. Odprtja se je udeležilo precejšnje število ljubiteljev umetniških kreacij sester Osbich, tako iz Milj kot od drugod, med katerimi je bilo tudi nekaj umetnikov. Eden od teh, slikar Deziderij Švara, je imel tudi nalogo predstaviti sestrski par, kjer je zlasti Gabrijela Osbich na Tržaškem precej znana zaradi svojih keramik, h katerim se je vrnila po obdobju mirovanja. Na ogled so bila Gabrijelina novej- Odprtja razstave sester Osbich (na desni) se je udeležilo precej ljubiteljev njune umetnosti iz Milj in od drugod fotodamj@n ša in tudi nekaj preteklih del, ob tem pa tudi posnetki njene manj znane, ampak ravno tako umetniško navdahnjene sestre Sonie Os-bich, ki se posveča fotografiranju cvetja, listja in trav v reki Soči. Tako keramikam kot fotografijam je skupna tematika: obe umetnici prikazujeta rastline, še zlasti prednjači tu možina, katere znanstveno ime je Eryngium (od tod tudi naslov Eryngium16). Odprtja se je udeležila tudi miljska podžupanja in od-bornica za kulturo Laura Marzi, ki je izrazila zadovoljstvo nad razstavo. Slednja bo odprta do 21. februarja, in sicer od torka do sobote od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Posredovati pogled na svet, ki spodbuja kritičen odnos do potrošniške družbe in vrnitev k pravim vrednotam. To je cilj projekta Greener and Happier - working together for our global village (v slovenskem prevodu bi se lahko glasilo Bolj zeleno in bolj srečno - skupno delo za našo globalno vas), pri katerem sodelujejo dijaki 2.C in 3.C razreda jezikovne smeri Liceja Franceta Prešerna skupaj z vrstniki Izobraževalnega zavoda Arturo Malignani iz Vidma. V okviru projekta so dijaki liceja Prešeren pretekli torek na svoji šoli gostili videmske vrstnike, s katerimi so sodelovali pri delavnicah, na katerih so obravnavali problematiko identitete in migracij v luči dogajanja na Balkanu, v Afriki in Aziji. V ta namen sta najprej stekli delavnici, ki sta jih vodili v Trstu živeča se-negalska kulturna posrednica Fama Cis-se in sociologinja hrvaškega rodu Meli-ta Richter. Fama Cisse je iz Senegala prišla v naše kraje zahvaljujoč se štipendiji za obiskovanje Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Ostala je na Tržaškem, obiskovala tukajšnjo univerzo in si tu tudi ustvarila družino, v torek pa je dijakom govorila o tem, kako afriškim državam razvoj onemogočata zadolževanje in korupcija: svoj denar morajo te države porabiti za vračanje dolgov, ki jih ne bodo mogli nikoli popolnoma izplačati, in zato ga ne morejo vlagati v razvoj zdravstva, gospodarstva in šolstva. Poleg tega so zaradi korupcije velike zemljiške površine za majhen denar dali v najem arabskim državam, ki tam gojijo zelenjavo, ki jo potem prodajajo na lastnih tržiščih, pa tudi žitarice za proizvodnjo biogoriv. Tu tičijo vzroki za izseljevanje številnih Afričanov, je opozorila Cissejeva. Melita Richter pa se je osredotočila predvsem na vprašanje identitete, pri čemer se je dotaknila v prvi vrsti problematike Balkana, kjer so prav poskusi uveljavljanja ene identitete oz. narodnosti in ustvarjanje podobe drugega kot sovražnika povzročili tragične konflikte. Vendar danes mladi vseeno poskušajo ustvariti nekaj skupnega in stremijo k ponovnemu sobivanju, je dejala Richterje-va, ki je glede tega dala primer bosanskih zaselkov Osmače in Brežani blizu Srebrenice, kjer so se srbski in muslimanski prebivalci odločili, da se kljub grozotam vrnejo na svoje domove in se posvetijo obdelovanju zemlje, za kar sta naselji pred dvema letoma prejeli tudi nagrado Carlo Scarpa Fundacije Benetton. S tem pa se dan na liceju Prešeren še ni končal, saj so v nadaljevanju dijaki gostili tudi Mattea Danielija iz Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki je orisal delovanje svoje ustanove. Le-ta pomaga prosilcem za azil s tem, da jim preskrbi potrebne dokumente in bivališče ter jim organizira prosti čas. V zvezi z očitki, ki se pojavljajo v delu javnosti, češ da prosilcem za azil nudijo 30 evrov na dan, je gost poudaril, da ta denar ne gre neposredno v roke pribežni-kom, ampak služi za njihovo organizirano bivanje ter za plačevanje ljudi, ki skrbijo zanje. Pretresljiva pa je bila izpoved zgodbe Daniela Manika, ki je rodni Bangladeš zapustil zaradi krivičnega policijskega preganjanja. Daniel izhaja iz do-brostoječe družine, študiral je na prestižni ameriški univerzi, ko pa je doma priredil zabavo za mlade, so ga po krivem obdolžili, da je vpleten v trgovanje z drogo in alkoholom, kar ni bilo res. Dejansko je skorumpirana policija od njega zahtevala plačilo podkupnine, ker pa je to odklonil, sta sledila aretacija in mučenje, da bi od njega izsilili priznanje neobstoječih kaznivih dejanj. Po osvoboditvi iz zapora so ugrabili očeta, za katerega Daniel še danes ne ve, kje se nahaja, nadlegovali pa so tudi mater. Zaradi vsega tega se je odločil, da pobegne iz države, na srečanju pa so se dijaki tako seznanili s tem, kaj se lahko zgodi v državi, kjer nisi zaščiten in kjer imata sko-rumpirana oblast ter policija moč, da ti zagrenita oz. celo uničita življenje. Dijaki so v teku torkovega dopoldneva pripravili tudi misli, ki bi jih želeli deliti udeležencem manifestacije Vicino lontano, ki bo v maju v Vidmu. Vedno v Vidmu pa bo že 24. februarja na tamkajšnjem zavodu Malignani naslednje srečanje v okviru projekta, ko bodo dijaki spoznavali pomen prostovolj-stva. Drugače je projekt zaživel v začetku šolskega leta z enotedenskim bivanjem v bližini kraja Pesariis. Tam so dijaki obeh šol preživeli teden dni v naravi, s čimer so se vrnili k pravemu odnosu do narave in okolja. Srečali so se tako z ljudmi, ki so oživeli planino, z gozdarji, inženirjem, ki si je zgradil hišo iz lesa, ter z izraelsko vzgojiteljico, s katero so se učili graditi prave in pravične odnose do drugega. Tako so na lastni koži občutili, kako je lepo živeti v skupini, kjer si sprejet in se počutiš varnega, so prepričani na liceju Prešeren. (iž) / KULTURA Sobota, 6. februarja 2016 9 gorica - Nocoj osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture V znamenju Benečije Poklonili se bodo kulturnemu delavcu Aldu Klodiču - Osrednji govornik bo Sandro Quaglia iz Rezije GORICA - »... pustita nam rože po našim sadit ...« je naslov osrednje proslave ob dnevu slovenske kulture, ki jo Slovenska kultur-no-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij letos posvečata Benečiji. Prireditev bo nocoj ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu. Vabila, brez katerih vstop ne bo možen, so skoraj v celoti pošla - peščica je na voljo le še v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan. Krovni organizaciji sta zasnovo kulturnega programa zaupali Inštitutu za slovensko kulturo iz Špe-tra, kjer so se odločili, da osrednji kulturni praznik Slovencev v Italiji posvetijo Aldu Klodiču, beneškemu kulturnemu delavcu, pesniku, režiserju, organizatorju, ki je zaupal mladim in jih vključeval v beneško kulturno življenje. K sodelovanju so Aldo Klodič novimatajur zato povabili številne pevce, glasbenike in recitatorje - v glavnem iz Benečije. Na odru goriškega Kulturnega doma bodo nastopili Otroški zbor Mali lujerji, pevski zbor Fajna-banda, Beneško gledališče, Mali or- kester in solopevci Glasbene matice, Gledališka skupina dvojezične šole iz Špetra, sopranistka Mojca Milič in basist Goran Ruzzier. Skupaj bodo predstavili delček Klodi-čevega bogatega opusa, med drugim tudi tisto Lepo Vido, glasbeno pravljico, ki velja za zadnje pomembno delo Alda Klodiča. Tudi naslov prireditve Pustita nam rože po našim sadit so si organizatorji sposodili pri eni njegovih pesmi. Scenografijo si je zamislila Luisa Tomasetig, celotno režijo pa so zaupali Elisabetti Gu-stini. Slavnostni govornik na nocojšnji slovesnosti bo Sandro Quaglia, mlajši kulturni delavec iz Rezije, krovni organizaciji SKGZ in SSO pa bosta podelili tudi priznanja za posebne zasluge na kulturnem področju. Nagrajenci naj bi bili letos trije. (pd) problematizirana je bila koreografija Berlin Wall, ki je izzvenela kot hvalnica miru. Zabavno pripovedni sta bili koreografiji Go West in Spy, prva je bila seveda kavbojsko začinjena, druga detektivsko. Abstraktneje, z zelo zanimivimi projek- cijami na platno, je bila zamišljena točka Angel Heart ISS. Vmes je bilo še več domiselnih izvedb, ob zaključku programa in dodatkov pa so se mladi plesalci zahvalili z zgovornim GRAZIE. Oblikovali so ga seveda s svojimi telesi. (bip) gm stalno gledališče fjk - Ameriška skupina Catapult Čarobni ples senc očaral tudi tržaško občinstvo TRST - Ples senc. Pravzaprav magičnih senc. In v čarobne sence se vsakič spremenijo mladi plesalci ameriške skupine Catapult. Z izborom najboljših točk, naslovljenim Magic Shadows, je skupina zabavala in očarala tudi tržaško občinstvo. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine je v abonmajski sklop, posvečen plesu, uvrstilo tudi gostovanje skupine, predstavnice sodobnega ameriškega plesa. Med glavnimi značilnostmi so preplet plesnih in telovadnih prvin, duhovitost koreografij in svežina izvedbe. Osemčlanski ansambel je v veliki dvorani Rossettijevega gledališča plesal za platnenim zastorom, ki je služil tudi za kuliso. In na platnu so v vrtincu domišljije zaživele sence ... Skupino Catapult je leta 2008 ustanovil Adam Battelstein, ki je v vlogi interpreta, koreografa in kreativnega vodje 19 let sodeloval s skupino Pilobolus Dance Theater. Gre za eno »zgodovinskih« ameriških skupin, ki uravnoteženo združujejo kakovost z všečnostjo. Zapisane so atletskemu izvajanju, ki na odru »riše« razne situacije ali občutke. Svoje poglede je Battelstein strnil v prepričanje, da sta ples in šport razkrila lepoto in možnosti človeškega telesa, z novo skupino pa je želel dodati »talent in virtuozizem mračnega sorodnika človeškega telesa«, to je njegove sence. Tako kot plesalce je treba tudi njihove sence znati voditi in Battelstein je v tem pravi mojster. V predlaganem izboru so bile najbolj uspešne točke, ki jih skupina izvaja od svojega nastanka dalje. Praviloma gre za precej kratke koreografije, saj je Catapult v začetku nastopal na prireditvah zasebnih podjetij in tudi nepro-fitnih organizacij. Večjo gledanost si je pridobil leta 2013, ko se je uvrstil v finale televizijske oddaje America's Got Talent. Takrat si je prislužil navdušene recenzije in številne ponudbe za nastope. In skupina Catapult je postala članica kluba sodobnega ameriškega plesa, tistega, ki izhaja iz vsakdanjosti sodobnega človeka in njegovih sanj. Pristop je dokaj lahkoten, stro-kovno-tehnično dodelan, izvedbeno zahteven, rezultat je kakovostna predstava, ki s svojo duhovitostjo zabava, s prebliski domišljije pa zna tudi očarati. V uro in četrt dolg program Magic Shadows so nanizali vrsto drobnih plesnih zgodb, za katere je koreograf uporabil zelo različne glasbene podlage, od klasične glasbe do sodobnih popevk. Med najbolj posrečene nedvomno sodi uvodna točka, zasnovana na znano Vivaldije-vo umetnino .Štirje letni časi. Tokrat so bili letni časi precej igrivo prikazani. Bolj Predavanje Bojana Glavine Vsak učenec ali učenka potrebuje svojo skladbo TRST - Letos si je Glasbena matica praznovanja ob dnevu slovenske kulture zamislila nekoliko drugače: namesto nastopa učencev, ki so vsako leto igrali izključno skladbe slovenskih avtorjev, je v Gallusovo dvorano povabila pianista, pedagoga in skladatelja Bojana Glavino, učenci pa bodo prišli na vrsto na prihodnjem srečanju, ki bo 15. februarja. Bojan Glavina, rojen v Ilirski Bistrici, goji z GM že več let plodne stike; lani je prvič vodil delavnico za kompozicijo, ki je naletela na zelo dober odziv. Mojster je povedal marsikaj zanimivega o svojih ustvarjalnih postopkih, preprosto in neposredno, kot je značilno za njegov slog. Komponi-rati je začel iz potrebe, da bi vsak učenec našel v skladbi tisto, ki ga najbolj privlači, ki v njem prebudi željo po muziciranju, zato se je z leti nabral kar obsežen opus, po katerem radi segajo mnogi učenci, ne samo tisti, ki jim je bila skladba pisana na kožo. Težavnostne stopnje so seveda različne, kar se tiče sloga, pa je Glavina popolnoma neobremenjen s predsodki: navedel je odgovor Alfreda Šnitkeja, ki je samega sebe označil za polistilista, pa tudi mnenje svojega profesorja kompozicije Marka Mi-hevca, ki je trdil, da mora skladatelj obvladati vsakovrstne sloge. Filozofsko-estetski problemi in pomisleki lahko povsem ohro- mijo ustvarjalni proces, Glavina pa se podreja preprostemu principu, da sklada po svojem okusu in si le redkokdaj privošči bolj disonantne ali abstraktne kombinacije, lete pa kmalu razreši. Predstavil nam je lep izbor skladb, čigar didaktični namen se lepo sklada z umetniškim hotenjem, ob tem pa se je izkazal kot izvrsten interpret; pred nastopom je dejal, da se ga kljub desetletjem javnih nastopov vedno loti malo treme, ki je sicer bolj obvladljiva, kadar igra svojo glasbo. Tega sploh ni bilo zaslutiti, saj so skladbe zazvenele tekoče, smiselno, sproščeno in prepričljivo, vmes pa smo izvedeli za njihovo poreklo in namen. Miniature - to je bil program koncerta - je odprl Preludij in Scherzo, sledila je Mala cvetlična suita, nato pa 18 miniaturnih variacij na slovensko ljudsko Katarina Barbara. Tu je Glavina povedal, kako je učencem kompozicije razkrival umetnost variacije, ki se je je tudi sam uspešno lotil, ko je nekoč zložil kar sto variacij na preprosto Bachovo temo. Romantično obarvan Spomin v modrem, nato Idrijska suita, pa Tango duet so nam odstirali raznolikost Glavi-novega zvočnega sveta, pa tudi spretnost, s katero zna združiti didaktične in umetniške smotre.O tem priča tudi veliko število izvedb in nagrad, ki so jih skladbe po- TOMIZZEV DUH Kako naj povem? Piše Milan Rakovac »Kako naj povem, kako smo jih stražili kot najhujše, najnevarnejše sovražnike ...« Tako je v Kopru te dni svojo pretresljivo pesem o beguncih brala Barbara Korun. »Nič ne skrbi, skupaj bova bežala v hribe. Nam na Hrvaškem je še huje kot vam, ti to dobro veš,« jo tolažim. Nemara bomo morali formirati NPB, mi iz Sarajeva piše druga pesnica, Fe-rida Durakovic, Nove partizanske brigade? Ali pa izberemo »tretjo pot«, ampak ne tisto blasfemično, po kateri je Tony Blair popeljal evrosocializem in ga stlačil na dno zgodovine. Predlagam takšnole AAA: arte-akcija-edukacija. Zberemo se po trgih in ulicah in glasno govorimo umetnost. Prešerna, recimo, ki ga, ljubi Slovenci, te dni slavite: verz Zdravljice, ki je vaša himna, je kvintesenca Evrope, tako vzvišeno drugačen od vseh drugih himn, v katerih narodi v glavnem slavijo same sebe. »Žive naj vsi narodi... ne vrag, le sosed bo mejak ... naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!« Kako lahko bi to bilo! Da se ne da, da ni mogoče? Pokličemo Beni-gnija, da nam pride v Bertoke, v Dolino, v Baderno govoriti Prešerna in Krležo? Mi tule pa Danteja in Shakespeara, posebej njegov 66. sonet... »Perche qua 'demo remengo, ao! Nel inferno, che, magari, xe una solussion? L'altro grande Fiorentin, Machiavelli, diseva: „La via dello andare allo inferno era facile, poiche si andava allo in-giü e a chiusi occhi'.« Dantistka Sabrina Stroppa Beni-gnijevo javno branje Danteja, da bi prebudil svoj narod, pojasnjuje takole: »In-tanto e un canto politico, come tutti i sesti canti della Divina Commedia, ma questo riguarda l'Italia, vista come una struttura composita: Dante si rivolge all'Italia, all'imperatore, alla Chiesa e poi a Firenze, come dire che per definire la nazione occorre far ricorso a tante entita che, tutte, collaborano a presentarla... Dice Dante che gli uomini di Chiesa non riescono a governare un ca-vallo, metafora dell'Italia, con gli spro-ni, ma lo conducono a piedi.« Na robu obupa smo, toda iz tega stanja najboljši med nami zmorejo pogumno in kljubovalno dvigniti svoj glas. Tako kot Barbara Korun, ki mi je dovolila, da za vas prozno povzamem še delček njene neobjavljene poezije: »Nisem pesnica, nikoli nisem bila pesnica. Če vidim napis: Barbara Korun, pesnica, me zgrabi tesnoba. Če vidim naslov Barbara Korun, samozaposlena v kulturi, poklic pesnica, lektorica, esejistka, se začnem presedati, obide me nemir, ker kaj če bojo tele moje tekste ... čeprav jih pišem v verzih ... imeli za prozo. A? Potem adijo status, adijo penzija, adi-jo socialna (ne)varnost ...« Kako naj povem? Ko mi dobronamerni prišepetovalci svetujejo, naj jenjam s tem svojim »pace-bene-fratelli«, se naj res odpravim v hosto? Ne, le na trg. Medtem ko se tudi akademske in medijske srenje skrivajo po mišjih luknjah bednih sinekur, mora vsaj kdo iz teh skupnosti otopeli družbi resnico izreči v obraz. Nekateri to poskušajo/mo, tudi Edo Maajka, bosanski raper poročen z Izraelko in ga ne trpijo ne v Zagrebu, ne v Sarajevu ne v Tel Avivu: »Edin je Ediiiiiin, ko u mudžahe-din/ I džabe ti što si dobar i fin, ime i skoči im adrenalin,/ Džabe Bosna i se-kularizam, džabe ti pank i nadrealizam, / Džabe ti olimpijada i da je gej parada, njemu je Fehim isilizam, / Njegova zjenica traži krivca, u moru izbjeglica,/ Dehumanizirane grupe, fora ista, stara žica, i Europa.« Kako naj povem torej? Ma vero direkt v obraz. »Assisteremo al tramonto definitivo del sogno di confine che doveva sparire?« se v tedniku Panorama (revija italijanske manjšine, ki izhaja na Reki) sprašuje koprski novinar in zgodovinar Stefano Lusa. Ne. Žico bomo prerezali in kot Martin Krpan angleško sol, svobodo - tihotapili. Skladatelj Glavina je tudi dober pianist žele na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Skladatelj nam je zaupal tudi svojo bližino s filozofijo zen, ki človeka nagovarja, naj se s čistim in neobremenjenim pogledom zazre v sedanjost, v to, kar ga obkroža, saj je lahko vsaka malenkost - takega opazovanja se uči tudi skozi nedolžni in radovedni pogled svojih otrok - lahko vir lepega doživetja. Izbor petih Zen preludijev nam je predstavil bistre, mestoma tudi drzne domislice, v Nokkturnu pa je Glavi-na izpovedal svojo ljubezen do Chopina, ki se večkrat izraža kot potovanje skozi čas, skozi spomin priljubljenega zvoka ... Dve arabeski je mojster odigral bri-ljantno, nato pa predstavil Pogled skozi ključavnico, skladbo, ki je nastala, kot mnoge druge, po naročilu žene, odlične pianistke in pedagoginje Aleksandre Češ-njevar, doživela pa je tudi priredbo za trio fotodamj@n za violino, violo in klavir. Ženi je za rojstni dan tudi poklonil darilce, Nedokončano romanco, eksplicitno romantično posvetilo, kot je z romantiko obdana Fantazija iz pozabljenih časov, skladba, ki se najprej spogleduje z bolj sodobnimi prijemi, nato pa odkriva podrast, iz katere se svobodno sproščata skladateljeva spomin in fantazija. Vseskozi zanimivo, pa tudi prisrčno srečanje, je poslušalce približalo očarljivemu ustvarjalnemu procesu, ki ga zna Gla-vina poenostaviti ter posredovati brez vsakršne domišljavosti; ravnatelj Bogdan Kralj se je gostu toplo zahvalil za originalno predavanje, dolgim in navdušenim aplavzom pa se je mojster oddolžil z dvema dodatkoma, Gozdnimi pticami in romantičnim valčkom, ki ga je pred leti posvetil svoji materi. Katja Kralj 1 G Sobota, 6. februarja 2016 KRAŠKI PUST J STARTNA LISTA 49. KRAŠKEGA PUSTA / Cooperativa sociale Trieste integrazione Anf- fas (Krasni pust) 2. Merče (voz Gozdna policija) 3. Polet (Polet cirkus) 4. Šempolaj (voz Čarovnija ljubezni lahko spremeni svet) 5. Vikingi (Vikingi okoli po Krasu) 6. Kolonja (voz Leprechaun) opčine - Ob 14. uri bo s Pikelca krenil v vas mogočni, pisani, veseli in zabavn Danes 49. K Za prestižno zamejsko pustno lovoriko se bo potege 7. Opatje selo (Opajski guardjani smo pustu vdani) 8. Medja vas - Štivan (voz Samo šuperheroji n's l'hko rjšeju) 9. Gabrovec, SKD Drago Bojan (Cirkus Kras) 10. Sovodnje (voz Zelena Irska) 11. Boljunec (Po nevihti sonce vzhaja, slabo gre in dobro prihaja) 12. Prosek - Kontovel (voz Smo prou m...inions) 13. Opčine (Je zmjri cejtza en selfie) 14. Valmaura (voz Bale, bole in bolicine) 15. Padriče - Gropada, Luna puhna (Smo use »coffee«!) 16. Štmaver (voz Siesta) 17. Križ (Darwin je flu kej, ztu ne gremo več naprej!) 18. Praprot (voz Hrana bodočnosti) pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA peč na drva OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto vec fotografij na www.primorski.eu Mamica Zvonček in hčerkica Zvonček sta sinoči zmagovito »pozvonila« na defileju pustnih mask in šem na temo rožic v Prosvetnem domu na Opčinah fotodamj@n Današnji 6. februar 2016 bo s škrlatno rdečimi črkami zapisan v zgodovini Kraškega pusta, saj bo s sprevodom po openskih ulicah zaokrožil prvo polovico stoletja njegovega obstoja. V tem obdobju je našemil toliko Kraševcev, Brežanov, Goriča-nov in tudi Slovencev z onkraj nekdanje meje, da bi njihovo število težko prešteli. Spravil je na noge ljudi po vaseh, da Kralj Herman Rimonika (desne so njemu v čast leto za letom, ob vsakem (največkrat mrzlem in celo ledenem) vremenu pripravljali vozove, šivali kostume, si izmišljali dovtipe in zganjali norčije vseh vrst in sort. Z leti je postal prava ironična odslikava zamejskega (pa tudi širše italijanskega in slovenskega) življenja. Od zamisli peščice openskih navdušencev (in umetnikov) je v nekaj letih zrastel v največjo zamejsko pustno prireditev. Postal je katalizator in spodbujevalec vaških pustnih skomin. Krajevne pustne delavce je gnal v vse večjo kakovostno ustvar- Sinočnji predvečer Kraškega pusta je potekal v znamenju defileja pustnih mask in šem v Prosvetnem domu na Opčinah. Številni udeleženci so imeli tako možnost izvedeti za najnovejše pustne trende in se na lastne oči prepričati, kam plove pustna moda. Danes bo Kraški pust dočakal višek s sprevodom, ki bo krenil s Pikelca ob 14. uri. opčine - Med današnjim sprevodom bodo na lica ud Zabavne domislic Luna puhna, Boljunčani, ŠD Polet, Vikingi, SKD Drago Bojan, Opatje Z openskega Pikelca se bodo ob pustnih vozovih danes proti Brdini spustile tudi pustne skupine. Teh je letos kar devet in vsaka si bo po svojih močeh prizadevala, da bi na lice obiskovalcev Kraškega pusta narisala nasmeh in privabila dobro voljo. Naj bralcem na kratko predstavimo, kaj vsega so si letos domislile ... Pri skupini Luna puhna s Padrič-Gro-pade bo tokrat dišalo po kavi. Smo use coffee pravijo pustarji, ki bodo gledalcem ponudili seveda skok v svet kave, od vreč iz ža-kljevine, do raznoraznih skodelic, kafetjer, lončkov mleka, tako da se bo vsakomur kar zahotelo po temnem napitku. Okrog 90-članska skupina se je priprav lotila že pred tremi meseci, tako da komaj čakajo na vsakoletni pustni dogodek. V življenju nas lahko doletijo tudi hu- Lani so med pustnimi skupinami slavili večkratni zmagovalci Iz Gropade in s Padrič: Luna puhna je nastopila s temo Črno na belo fotodamj@n di trenutki, težave, prave nevihte, pred katerimi se lahko obvarujemo pod dežnikom in počakamo, da gredo mimo, da spet posije sonce in se prikaže mavrica. Boljunčani namreč menijo, da Po nevihti sonce vzhaja, slabo gre in dobro prihaja, tako da bo 70-članska skupina skušala gledalcem pokazati, da velja počakati na lepe trenutke prežete s potrpežljivostjo, toleranco in mirom. Boljunski pustarji si prizadevajo, da bi zlasti v mladi generaciji vzbudili ljubezen do pustnih običajev, ki bi jih nato gojili dalje. Po izredno uspešnem božičnem mu-zikalu Polet Cirkus bo kakih 100 članov ko-talkarske in hokejske sekcije openskega ŠD Polet spet zganjalo pustne, pravzaprav cirkuške norčije po openskih ulicah. Kdor se ni udeležil njihove božične revije, bo torej lahko užival ob nastopu klovnov na kotalkah in številnih drugih pustnih šem, ki bodo poskrbele za živahno koreografijo, ki bo spominjala na cirkuško areno. Na Opčinah se bodo pojavili tudi Vikingi. Gre za skupino kakih 50 glasbenikov s Tržaškega, ki je na Kraškem pustu že večkrat spremljala pustarje iz Valmaure ali Ko-lonje, letos pa se je odločila za samostojen nastop. Vikingi okoli po Krasu bodo poskrbeli za pravi pik nik, se pravi, da bodo ob ležanju na odejah, jedli in igrali nogomet, predvsem pa ponujali glasbeni spektakel. Cirkuško razpoloženi bodo tudi člani SKD Drago Bojan iz Gabrovca, ki že / KRAŠKI PUST Sobota, 6. februarja 2016 1 1 i sprevod raški pust valo devet vozov in prav toliko skupin )) in kraljica Edvina Mandolina jalnost in njihov trud »poplačeval« s prestižem prvih mest zmagovalcev. Na openske ulice je privabljal na tisoče ljudi, mlade in stare, s Krasa in iz mesta. Igor Malalan -sedanja duša in deus ex machina kraškega pusta, eden od redkih, ki ga je dočakala čast, da so ga, petdesetkrat bolj ogromnega, kot je v že itak ogromni resnici, postavili v lutkasti obliki na voz - ve povedati, trebče - Malčki s petjem in ropotuljami razveselili vaščane Otroški »morski« pust da so bila leta, ko se je na openske ulice od Pikel-ca do Brdine zgrnilo do 15 tisoč ljudi. Do potankosti vse to organizirati in nuditi tolikšnemu številu aktivnih udeležencev in manj aktivnih gledalcev veselo zabavo ni od muh. Šepo-sebej brez kakih javnih prispevkov, kot je to veljalo še do pred nekaj leti. Tudi to je ena nezanemarljiva odlika Kraškega pusta, ki z današnjim sprevodom naskaku-je - vedno udarniško, seveda! - prvega pol stoletja svojega kraljestva. (mk) opčine Pust ima prednost tudi v prometu Kraški pust ima danes prednost pred vsemi: pred avtomobili, furgoni, motocikli, samokolnicami, avtobusi in ostalimi tovrstnimi premikajočimi se sredstvi, z eno samo častno izjemo. Vozovi, seveda. Kajti, če bi danes zaprli središče Opčin tudi vozovom, bi Kraškemu pustu trda predla. Taka različica pa ne pride v po-štev, saj je tržaška občinska uprava odredila za danes na Opčinah prepoved parkiranja in ustavljanja vseh vozil (in vozovi ne sodijo med nje ... ) do 20. ure, in sicer: na obeh straneh Dunajske ceste na odseku med križiščem z Ul. Ricreatorio in Pikelcem; na obeh straneh Proseške ulice na odseku med Dunajsko cesto in Ul. Fiordalisi, na obeh straneh Ul. Ri-creatorio na odseku med Dunajsko cesto in Ul. za Ferluge; na območju krožišča sredi Opčin, na obeh straneh Narodne ulice na odseku od Trga Škavenca do krožišča sredi Opčin. Tržaška občina je nadalje odredila prepoved vožnje (tudi avtobusov) med 12. in 19. uro na Proseški ulici, na Dunajski cesti in na Narodni cesti na prej omenjenih odsekih. leležencev narisale nasmeh in privabile dobro voljo :e devetih pustnih skupin selo, Križani, socialna zadruga Anffas, in Openci za pusno lovoriko med skupinami tretje leto sodelujejo na Kraškem pustu. Začeli so z delavnicami za vaške otroke in malčke iz sosednjih vasi, da bi jim ponudili trenutek zabave in razvedrila. Na Op-čine bo Cirkus Kras privabil kakih 40 merjascev, lastovičk in lisičk, ob katerih bodo korakale mamice-trte; ko bo burja zapihala bodo tudi trte zaplesale. V Opatjem selu prisegajo, da Opaj-ski guardjani smo pustu udani. Kakih 60 teh predanih pustnih »guard-janov« - povečini žensk in otrok -bo »uganjalo« pusta, pravzaprav bo s svojo pustno »grško« vojsko ob spremstvu veselega boga Dio-niza prikorakalo v sosednje teritorije, da bi jih pustno osvojili. Križani so se letos obrnili celo do utemeljitelja moderne teorije o evoluciji Charlesa Darwina. Slednji je menil, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika - opice, ni pa pričakoval, da bodo nekega dne ravno te opice osvojile svet. Darwin je flu kej, ztu ne gremo več naprej! opozarjajo Križani, pravzaprav kakih 100 opic, ki bo ob spremstvu Darwinov in banan skakljalo po Opčinah. Raje sneg kot dež, menijo člani skupine -socialne zadruge Anffas, ki bo Kraški pust obarvala v snežno bele barve. Snežinke, snežaki in smučarji se bodo lovili po ulicah in se zatekali v iglu, da bi priklicali končno tisto pravo, belo zimo za Krasni pust. Ob gojencih s posebnimi potrebami bodo sodelovali seveda tudi njihovi vzgojitelji in prostovoljci. Seveda pa ne gre pozabiti na gostitelje, Opence, ki jih je letos navdahnila modna muha - danes zelo priljubljeni selfiji, se pravi portretne fotografije, ki jih mladi in stari posnamejo dejansko ob vsakem koraku. Je zmjiri cejt za en selfie meni 30-član-ska skupina openskih pustarjev, ki se bo nastavljala fotografskim aparatom oz. tele-fončkom. Prihodnje leto pa napovedujejo, da se ob jubilejni, 50-letnici Kraškega pusta spet vračajo med vozove ... Sara Sternad Trebenski otroci so bili deležni toplega sprejema vaščanov in se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jih tako lepo sprejeli Glavna tema letošnjega šolskega leta v vrtcu Elvire Kralj v Trebčah je morje. V preteklih tednih so malčki v vrtcu, s pomočjo vzgojiteljic in neučnega osebja, pripravili prav posebne pustne kostume, ki uprizarjajo morske prebivalce: ribe, morske zvezde, hobotnice, morske konjičke in školjke. V sredo in četrtek so se otroci v pustnih kostumih podali po vasi in s petjem in ropotuljami razveselili številne vaščane. BAR - BUFFET - PIZZERIA »RINO« ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE Dunajska c. 11/A Tel. 040 213821 cvetje za'vsa'Ec^ri ložnost L nC jstin in*** Nives*®«? Opčine - Dunajska cesta 30A - tel. 040 2171334 SVEŽE PECIVO * DOMAČI SLADOLED * HITRA KOSILA APERITIVI * KOKTAJLI * TIPIČNI KRAŠKI PROIZVODI * VEČERJE 1 2 Sobota, 6. februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - Na posvetu ACLI zahtevali ustanovitev urbane proste cone V obmejni legi iščejo vzroke težav V obmejni legi Gorice iščejo vzroke težav krajevnega gospodarstva in trdijo, da zaradi konkurence iz Slovenije zapirajo podjetja, delavci ostajajo na cesti, mladi odhajajo v tujino. Na posvetu, ki je včeraj potekal na pobudo zveze katoliških delavcev ACLI in ki je v mesto privabil tudi vladnega podtajnika, so večji del težav, ki jih ima Gorica, po že dobro znanem vzorcu pripisali nižjim davkom v Sloveniji, nižji ceni pogonskih goriv, cigaret in prehrambenih izdelkov na slovenski strani meje. Uvodoma je pokrajinska predsednica zveze ACLI Silvia Poletti izrazila prepričanje, da je treba v Gorici znižati davčni pritisk, saj bo le-tako mogoče privabiti v mesto nove podjetnike in svež kapital. Senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo je povedala, da je njena predhodnica Isabella De Monte že leta 2013 vložila osnutek zakona za ustanovitev urbanih prostih con v Trstu, Pordenonu, Vidmu in Gorici, vendar se zatem z njenim predlogom v Rimu še niso ukvarjali. V imenu obrtniške zveze Confarti-gianato je njen pokrajinski predsednik Aria- Po navedbah z včerajšnjega posveta vozniki iz goriške pokrajine kupijo v Sloveniji 63 odstotkov dizla in 40 odstotkov bencina ter čez mejo natočijo okrog sedem milijonov evrov dizla in deset milijonov evrov bencina bumbaca no Medeot včeraj spomnil, da je imela goriška pokrajina pred štiridesetimi leti najvišjo povprečno prisotnost avtoprevozni-ških podjetij v Italiji, vendar zatem država ni ničesar naredila, da bi avtoprevoznike zavarovala pred konkurenco iz drugih evropskih držav. V nadaljevanju je Roberto Tonca v imenu industrialcev poudaril, da Kilogram kruha stane v Gorici 4,95 evra, v Novi Gorici pa 2,80 evra; tudi drugi prehrambni izdelki so cenejši v Sloveniji je v goriški pokrajini kriza hujša kot drugod po Italiji, kar je povezal tudi z obmejno lego, in da razvoj ovira prekomerna birokracija. Prisotne v dvorani palače Fundacije Goriške hranilnice je nagovoril tudi predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta, ki je dal pripraviti dve študiji o razlikah v davčni obremenjenosti med gorica - Podtajnik Pier Paolo Baretta »Najprej pripravite razvojni projekt« »Skupaj določite prioritete, pripravite razvojni projekt in šele zatem se bomo lahko pogovarjali o najprimernejših oblikah pomoči.« Včerajšnjega posveta zveze ACLI se je udeležil tudi podtajnik na finančnem ministrstvu Pier Paolo Baretta, ki je dal razumeti, da se bo Gorica zelo težko dokopala do urbane proste cone. Podtajnik je sicer pojasnil, da podpira ustanavljanje urbanih prostih con, vendar morajo temeljiti na razvojnih projektih s točno določenimi cilji. V Italiji so v zadnjih letih ustanovili več urbanih prostih con, vendar so jih večinoma dobila območja, ki so doživela potrese, poplave in druge naravne katastrofe - v glavnem v srednji in južni Italiji. Baretta je opozoril, da je državna vlada dala na razpolago 500 milijonov evrov za periferna območja; iz tega sklada bi lahko črpali tudi denar za razvoj Gorice, vendar bi morali pripraviti načrt, v katerem bi določili katere sektorje razviti - od turizma do logistike, od industrije do kmetijstva. Pier Paolo Baretta v Gorici bumbaca Baretta je tudi opozoril, da se bodo morali Goričani soočiti z državnim javnim mnenjem. Na državni ravni niso ravno navdušeni nad avtonomijo, ki jo je deležna Furlanija Julijska krajina, zato bi verjetno težko sprejeli še dodatne olajšave in ugodnosti. Podtajnik je tako pozval goriške krajevne upravitelje in predstavnike stanovskih organizacij, naj skupaj z deželo pripravijo razvojni načrt, v katerem naj določijo glavne strateške cilje. Zdaj so tako spet na potezi Goričani; edino z javkanjem nad slovensko konkurenco ne bodo daleč prišli. (dr) Italijo in Slovenijo. V pisarni komercialistov Pella in Strizzolo so ugotovili, da je v Italiji davčni pritisk za podjetja 31,5-odstoten, v Sloveniji pa 17-odstoten. Poleg tega mora podjetje v Italiji za vsako uro dela svojih delavcev odšteti 28,30 evra, v Sloveniji pa 15,60 evra. Predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz je postregel z znanim dejstvom, da je v Sloveniji cenejši tudi kruh: »V Gorici stane kilogram kruha v povprečju 4,95 evra, v Novi Gorici pa 2,80 evra.« Dodal je, da tudi mnogi drugi prehrambeni izdelki stanejo v Sloveniji polovico manj kot v Italiji. Ni mogel seveda mimo cigaret - »v Sloveniji stane paket z desetimi zavojčki cigaret 35 evrov, v Italiji pa 50« - in goriv. Po njegovih navedbah vozniki iz goriške pokrajine kupijo v Sloveniji 63 odstotkov dizla in 40 odstotkov bencina. »Čez mejo natočijo okrog sedem milijonov evrov dizla in deset milijonov evrov bencina,« je še povedal Madriz in v isti sapi opozoril, da na ta način izgubi Italija kar nekaj davčnega priliva. Povedanega je bilo veliko že slišanega in znanega. Morda pa bi bilo treba tudi upoštevati, da prebivalci goriške pokrajine z obiskovanjem črpalk v Sloveniji prihranijo lepe denarje, ki bi jih lahko porabili v druge namene. A ni to nelojalna konkurenca do ostalih italijanskih državljanov, ki plačujejo bencin po krepko višji ceni? Danjel Radetič LAURA FASIOLO Kjer je TV signal slab, naj bo naročnina nižja »V številnih hribovitih in goratih krajih po Italiji je televizijski signal slab. Kdor plačuje naročnino, ima pravico do spremljanja televizijskih programov, zlasti tistih, ki jih oddaja državna televizija,« poudarja goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, ki je v zvezi s to zadevo vložila parlamentarno vprašanje ministru za gospodarski razvoj, promet in finance. »Pristojnega ministra pozivam, naj sproži preverjanje glede vidljivosti televizijskih programov. Številni davkoplačevalci so morali na lastne stroške kupiti dekoder in parabolno anteno, ki staneta okrog 250 evrov, zato se sprašujem, ali minister razmišlja o znižanju naročnine za vse tiste, ki živijo v krajih, kjer je signal iz oddajnikov družbe Rai Way zelo slab.« V prejšnjih dneh je o težavah s televizijskim signalom poročal tudi Primorski dnevnik; največ težav imajo v doberdob-ski občini in na Vrhu, kjer lahko spremljajo le peščico televizijskih kanalov. GIORGIO BRANDOLIN Zakon je odobren, staršem prizadetih oseb bo odleglo »Odobren je zakon ''Dopodinoi'', ki so se ga nadejala tudi združenja iz Goriške,« je včeraj sporočil poslanec Giorgio Brando-lin. Nanaša se na oskrbo prizadetih oseb, ki so živele v družini, po smrti staršev. »Združenja iz Goriške so že dalj časa spraševala po takšnem ukrepu. Končno ga imamo!« je svoje zadovoljstvo izrazil Brandolin. Zakon predvideva naložbo 90 milijonov evrov za letošnje leto za uresničitev primernih središč, v katere bodo po smrti njihovih staršev sprejeli prizadete osebe, tam bodo bivale in bo zanje poskrbljeno. Ukrep zadeva tisoče družin, pravi poslanec in dodaja: »Gre za prvi korak, ki pa je vsekakor pomemben, ker so ga družine čakale dolga leta. Presenetila me je odklonilna drža Gibanja 5 zvezd, ki brez potrebe demagoško in populistično sumniči, da se za vsakim ukrepom kaj skriva. Zadovoljen sem, da smo razbremenili številne starše skrbi o tem, kaj bo doletelo sinove ali hčere po njihovi smrti.« Kamion obtičal pred gradbiščem Tovornjak z ljubljansko registrsko tablico je včeraj dopoldne obtičal na trgu županstva, pred gradbiščem na začetku Saurove ulice v Gorici. Šofer je zapeljal po Ulici De Gasperi kljub cestnim znakom, ki opozarjajo, da je Saurova ulica zaprta in da velja v Ulici Cascino prepoved prometa za tovornjake. Za ljubljanskim tovornjakom se je ustvarila kolona vozil, tako da je bil potreben prihod mestnih redarjev. Zaprli so Ulico De Gasperi in omogočili voznikom, da varno obrnejo svoja vozila in se vrnejo nazaj, šoferju pa so naložili globo. ronke - Vlom v Ulici IV Novembre Tatovi v trgovini koles Ukradli so tudi nekaj opreme in oblačil - Po vsej verjetnosti je bila na delu kriminalna združba Tatovi najraje posegajo po dragih kolesih Neznani tatovi so v četrtek obiskali trgovino koles Team Isonzo v Ulici IV Novembre v Ronkah. V notranjost so vlomili okrog 19.15, to se pravi le nekaj minut po zaprtju trgovine. S silo so odprli ključavnico na vhodnih vratih, takoj zatem so pobrali nekaj koles, oblačil in opreme. Blagajne se niso dotaknili. Gmotna škoda je precejšnja. Lastnik trgovine Massimo Ocretti je sledi tatinskega pohoda odkril včeraj zjutraj in takoj obvestil karabinjerje, ki vodijo preiskavo. Čeprav so bili tatovi na delu nekaj po devetnajsti uri, jih ni opazil nihče - morda tudi zaradi močnega dežja, ki je takrat padal. Tatovi so kolesa po vsej verjetnosti natovorili na dostavno vozilo, s katerim so zbežali neznano kam. Tatovi so točno vedeli, kaj iščejo; verjetno gre za eno izmed kriminalnih združb, ki krade kolesa, da jih zatem prodaja na črnem trgu. V zadnjih časih so tatovi obiskali cel kup trgovin po severni Italiji, marsikateri trgovec je potem našel kolesa naprodaj na raznih spletnih straneh -zlasti v državah vzhodne Evrope. Trgovina Team Isonzo je opremljena z nekaj varnostnimi kamerami, ki so posnele tatove. S pomočjo posnetkov bodo karabinjerji skušali ugotoviti identiteto vlomilcev. Ocretti je novico o tatvini objavil na svojem Face-book profilu; številni prijatelji so mu izrazili solidarnost. / sovodnje - Pred jutrišnjim sprevodom Pustarji optimisti Sobota, 6. februarja 2016 J 3 nova gorica - Ob kulturnem prazniku Župan: Naša prava samostojna država sta kultura in jezik Na osrednji novogoriški slovesnosti ob kulturnem prazniku je občinstvo v Kulturnem domu nagovoril župan Matej Arčon, program prireditve so sooblikovali še kitarist Teo Collori, dramska igralca Arna Hadžialjevič in Matija Rupel ter vokalni ansambel Reunion z instrumentalisti foto k. m. V društvu Karnival so optimisti. Prepričani so, da se jih bo jutri vreme usmililo in da bodo uspeli izpeljati so-vodenjsko pustno povorko kot po programu. Karnivalov predsednik Luka Pisk pojasnjuje, da bodo dokončno odločitev o izvedbi sprevoda sprejeli jutri dopoldne. Takrat bo znano, ali bo vreme dopustilo vozom - še zlasti tistim s tržaškega Krasa, da se odpravijo proti Sovodnjam. »Pred sprevodom smo optimisti; upamo, da bo vreme držalo in da bo si bodo pustarji lahko dali duška. V pripravo celotnega programa smo vložili kar nekaj energij in dela; zlasti je bilo zahtevno pridobiti dovoljenje, ki ga iz- daja komisija za javne dogodke. Upoštevati smo morali kar nekaj njihovih priporočil tehnične narave; letos bomo morali celo poskrbeti za središče za nujno zdravstveno oskrbo, ki bo v telovadnici,« pravi Pisk in pojasnjuje, da bo na čelu jutrišnjega sprevoda z začetkom ob 14. uri korakala godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, med udeleženci bodo skupine pustarjev iz otroškega vrtca Ancelle di Gesu bambino iz Gorice, iz Ronk, Števerjana, Selc, Laškega, Medee, Križa in Opatjega sela. Z vozom se bodo v Sovodnje pripeljali iz Štandreža, Kolonje, Gabrij, Šempolaja, Šempetra, s Proseka-Kontovela iz Praprota in Štmavra; seveda se bo za zmago pote- GORIŠKA Mn goval tudi voz domačega kulturnega društva Sovodnje. Povorki bosta sledila nagrajevanje in ples pod ogrevanim šotorom, kjer bo za veselo vzdušje poskrbela skupina Happy day. Iz društva Karnival pojasnjujejo, da bo ples v vsakem primeru. »Četudi bi se morali odpovedati sprevodu zaradi slabega vremena, bo od 17. ure pod šotorom ples s skupino Happy day,« pravi Pisk. V primeru res slabega vremena bodo sprevod prenesli na nedeljo, 14. februarja. Organizacija pustovanja seveda zahteva vedno višje stroške, pri čemer v društvu Karnival pogrešajo predvsem pomoč dežele. Del finančnih sredstev naberejo tudi s prodajo srečk pustne loterije. Prva nagrada je 1000-evrski bon, ki ga poklanja agencija K'un Lun iz Gorice. Druga nagrada je dvodnevno bivanje v enih izmed evropskih prestolnic v organizaciji agencije Boscolo, tretja nagrada je 250-evrski bon v trgovini K2 Sport. Četrta nagrada je poldnevno križarjenje z jadrnico za štiri osebe po Tržaškem zalivu; zmagovalec pete nagrade se bo odpravil na večerjo za dve osebi v priznano gostilno. (dr) »Slovenci imamo posebno, edinstveno zgodbo. Naša prava samostojna država sta kultura in jezik, s katerima plujemo preko stoletnih čeri zgodovine,« je na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v četrtek zvečer zbrano občinstvo v novogoriškem Kulturnem domu nagovoril župan Matej Arčon. Rdeča nit programa, ki je potekal pod režijo Blaža Va-liča, je že nakazala temo letošnjega leta: občina bo tokrat v ospredje postavila lutkar-stvo in se tako poklonila prvemu slovenskemu lutkarju Milanu Klemenčiču, rojenemu v Solkanu leta 1875. »V slovenskem jeziku in kulturi se poosebljamo, iščemo zaveznika in uteho, ko ne vemo jod in kam, ko se nam podirajo načrti in iščemo nove poti. Zato moramo kulturi vedno dajati prosto pot, da plamti in se razvija ter nas vodi v nove čase,« je povedal župan in kritično spregovoril tudi o aktualnih dogodkih, s katerimi se soočajo narod, država in Evropa: »Prijateljstvo mine, NOVA GORICA Prešernova poezija Recital Prešernove poezije se bo ob slovenskem kulturnem prazniku letos prvič istočasno odvijal v treh mestih: poleg Ljubljane še v Novi Gorici in Mariboru. Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) letos že tridesetič organizira recital Prešernove poezije ob kulturnem prazniku. Doslej je potekal na Prešernovem trgu v Ljubljani, tokrat pa se mu prvič pridružujeta še omenjeni mesti. Dogajanje z vseh treh prizorišč bo predvajal nacionalni radio. Poezijo bodo v ponedeljek na novogori-škem Bevkovem trgu ob 12. uri recitirali igralci treh primorskih gledališč: SNG Nova Gorica, Gledališče Koper in SSG Trst. Recital se bo na treh prizoriščih tudi letos pričel z Prešernovo Zdravljico, v Novi Gorici jo bo recitirala Neda Rusjan Bric. (km) ko se pojavijo problemi. Tako razumem ravnanje Evropske unije, v kateri smo se še pred kratkim vsi bratili, ob prvi močnejši sapi pa rojevamo unije znotraj unije, ovijamo žice v žice, ne slišimo in ne vidimo.« Avtor je prireditvi dodelil naslov Dialog ljubezni, zato so se tudi županove besede nanašale na to temo: »Ljubezen razumem tudi kot moč, da zaradi ljubezni do sočloveka, do družbe in ne nazadnje do človeku dostojnega življenja, pomagam sooblikovati boljši jutri. Začnemo lahko od spodaj navzgor. Da skupaj poiščemo pozitivne zgodbe. Da najdemo stvari, ki nas povezujejo. In umetnost je ned- Nova Gorica se bo letos poklonila prvemu slovenskemu lutkarju Milanu Klemenčiču, rojenemu v Solkanu leta 1875 vomno ena od njih. Umetnost je od nekdaj prehitevala politiko, tako kot znanost, in odstirala poglede v jutrišnji dan.« Kulturni program četrtkove prireditve sta z recitiranjem stihov Neže Maurer, Elze Budau, Vlada Kreslina, Adija Smolar-ja in drugih slovenskih avtorjev v vlogi dveh marionet in ob spremljavi kitarista Tea Col-lorija prepletala dramska igralca Arna Hadžialjevič in Matija Rupel, z močno odrsko in vokalno prezenco pa je za pozitven naboj občinstva poskrbel vokalni ansambel Reunion z instrumentalisti. Na temo, kateri bo novogoriška mestna občina letos posvetila leto, je v nagovoru spomnil tudi župan: »Letos se bomo srečevali z lutkovno umetnostjo in želimo si, da bi odkrili bogato Klemenčičevo ustvarjalno zapuščino in zakaj ne, morda nekoč pridobili kvalitetno lutkovno ponudbo v Novi Gorici. S posvetitvijo posameznega leta želimo obuditi ustvarjalni zagon, ki ponekod že obstaja, drugje pa tiho ždi in čaka, da se prebudi. Ponujamo priložnosti, oblikujmo jih skupaj.« Katja Munih Priprave na sovodenjsko povorko na sedežu števerjanskega društva Briški grič ronke-šempeter - Danes popoldne Pisana sprevoda V Šempetru pri Gorici gabrska »kanonada« - Ronški sprevod brez slovenskih skupin Pisana pustna sprevoda bosta danes poživila Šempeter pri Gorici in Ronke. Na šempetrskem Trgu Ivana Roba, ki bo za to priložnost zaprt za promet, se bo ob 13. uri začela pustna povorka za najmlajše. Kot nagrado za sodelovanje v tem sprevodu bo, tako kot doslej, vsaka otroška maska dobila krof. Ob 15. uri pa bodo svojo izvirnost, domišljijo in ustvarjalnost pokazali odrasli tako iz domače občine in njene okolice. Sprevod tematskih skupinskih mask in vozov bodo spremljali in vodili animatorji. Budno oko komisije pa bo ocenjevalo izvirnost zamisli, ustvarjalnost, koreografijo, kakovost izdelave oblek in pustnega voza. Med udeleženi sprevoda bodo tudi pustarji iz gabrskega društva Skala; njihov voz je prava »kanonada«. Po pustnem sprevodu bo na trgu ob 17. uri pustno rajanje s podelitvijo nagrad. Ob 21.30 uri bo še ples v športnem centru HIT, kjer bo igrala skupina Kingston. Šempetrsko pustovanje se sicer tako kot prejšnja leta povezuje s Sovodenjskim pustom oz. društvom Karnival. V Ronkah se bo pustnega sprevoda udeležilo sedem skupin, lani jih je bilo osem. Med letošnjimi udeleženci ne bo nobene skupine iz slovenskih društev oz. vasi. Start povor-ke bo ob 14. uri na Trgu Donatori di Sangue, od koder bodo pustarji korakali proti trgu pred županstvom. Nagrajevanje bo v športni palači Filiput. Med udeleženci bodo skupine iz San Piera, Tržiča, iz organizacije Azione cattolica, iz združenja Fenomeni della Bisiacaria, iz ronškega kotalkar-skega društva, iz Gradeža in Medee. tržič - Torkov sprevod Trinajst pustnih vozov, deset skupin, pet godb Večji del mestnega središča bo zaprt za promet V Tržiču se pripravljajo na 132. pustni sprevod, ki bo v torek, 9. februarja. Start bo ob 13.30 v Ulici Matteotti. Udeleženci bodo rajali po trikilometrski trasi, ki bo speljana po ulicah mestnega središča do Trga Republike, kjer bo oder z žirijo. Zaradi sprevoda bo prepovedano parkiranje v ulicah Garibaldi, Rosselli, Bixio, Duca D'Aosta, Valentinis in Matteotti. Večji del mestnega središča bo zaprt prometu, začasno bodo ukinili tudi več postaj mestnega avtobusnega prometa. Do začasne zapore mestnih ulic bo prišlo že v dopoldanskih ulicah, ko bo med 8. in 12. uro sprevod mestne godbe na pihala in pustnih novoporočencev. Tržiški pustni sprevod bo najbolj množičen v goriški pokrajini. Letos se ga bo udeležilo trinajst vozov, deset skupin in pet godb na pihala. Med udeleženci bo tudi nekaj vozov in skupin iz raznih slovenskih vasi z Goriškega in Tržaškega. V ponedeljek, 8. februarja, bo osrednji pustni ples iz Laškega v lokalu Tiffany v Pierisu. romans - Pust Ob jubileju shod ljubiteljev cosplaya Petdeseti sprevod napovedan jutri, veselo bo že danes V Romansu prirejajo jutri ob 14. uri že petdeseti pustni sprevod. V okviru jubileja bo veselo že danes, saj prirejajo shod ljubiteljev cosplaya. Gre večinoma za kostume, povezane z znanstve-no-fantastiko ali japonskimi stripi in animacijo, poimenovanje cosplay pa izhaja iz združitve besed costume (kostum) in play (igra). Danes ob 15. uri bo v občinski telovadnici rajanje za otroke, ki jih bosta ob 17. uri obiskala snežna kraljica Elsa in gusar Jack Sparrow. Ob 20.30 se bo začel Cosplay Party, med katerim bodo nagradili najlepše kostume; prva nagrada bo potovanje po Italiji, ki ga poklanja turistična agencija Petruz. Svojo prisotnost je že napovedalo več ljubiteljev cosplaya, za glasbo bo skrbela Kelly Hilltone; vstop bo prost. V sredo, 10. februarja, bo od 10. ure dalje pod šotorom združenja Pro Loco vsem na voljo polenovka. Jack Sparrow 1 4 Sobota, 6. februarja 2016 GORIŠKA / gorica - Pri založbi LEG izšel Mussolinijev »Vojni dnevnik« Ko še ni bil Duce Pri goriški založbi LEG je izšel Vojni dnevnik (Giornale di guerra) izpod peresa Benita Mussolinija, ki so ga v istoimenski goriški knjigarni pred kratkim tudi predstavili. Ni mogoče trditi, da je pri petdesetih udeležencih predstavitve šlo za simpatizerje Duceja, saj so bili verjetno seznanjeni z vsebino pisanja, ki mu po dolgih desetletjih in poznavanju podrobnosti ne dela časti. Predstavnik knjigarne je podčrtal, da njegov založniški projekt nima političnih ozadij ali ciljev. Besedilo je uredil in opremil z več kot sto pripombami ter pojasnili Mim-mo Franzinelli. Knjigo je založnik bogato opremil tudi s panoramskimi posnetki goriške ravnice in okoliških hribov iz obdobja prve svetovne vojne, ko se je bodoči Duce vojskoval (?) v teh krajih. Pravzaprav je iz dnevnikov razvidno, da je bila njegova vojaška izkušnja precej omejena na zaledje oziroma se je znašel skoraj vedno na območjih zatišja. Velikokrat je bil na izrednem dopustu, kajti vojaške in civilne oblasti so ocenjevale, da je koristnejši, ko piše v časopise v prid vojne kot v strelskih jarkih. Od prepričanega protivojnega aktivista, saj je bil soudeležen v socialističnem gibanju, je postal prav tako prepričan »interventist«. V dnevniških opisih se je hotel postaviti kot prepričan vojak. Bil je vešč v menjavanju pogledov in vedenja, ker je hotel biti hkrati všeč več stranem družbenega življenja. Medtem ko je užival med vojno pogostne dopuste, med katerimi je skoraj vsakič imel kakšno čutno avanturo s posledičnim otrokom ali splavom, se je med obiskom v Gradišču ob Soči, kjer je bil služil vojaški rok, ob odkritju spomenika padlim vojakom leta 1920 izprsil in v teku pa-radiral pred množico. Kot pripadnik roda bersaljerjev je pri petinpetdesetih letih to tudi zmogel. Kaj je bilo z njegovo rano, s katero se je postavljal dolga leta po vojni? Kaže, da je šlo za nekaj prask, ki jih je staknil ob eksploziji naprave - nekakš- Pomnik na pobočjih Gerupe kope DANES V GORICI Koliko je še fašizma? »Koliko je še fašizma v obdobju Ber-lusconija, Grilla in Renzija?« O tem v svoji knjigi »A Noi!« piše Tomma-so Cerno, glavni urednik dnevnika Messaggero Veneto. Predstavil jo bo danes ob 18. uri v dvorani Dora Bas-si v občinski palači v Garibaldijevi ulici 7 v Gorici. Ob tej priložnosti bodo dvorano svečano odprli prireditvam: novi kulturni prostor bo brezplačno na voljo za predstavitve knjig, predavanja in razstave. Uvedel bo župan Ettore Romoli, ki se bo na temo iz knjige pogovarjal s Cernom. »Če tudi danes uporabljamo besedo, ki pripada preteklemu času, ali pomeni, da nekaj iz tedanjega časa še živi v Italijanih?« se sprašuje avtor. nega torpeda, ki je po izstrelitvi na razdalji do 200 metrov cefral žične ovire. V Ronkah je v bolnišnici preležal 1 mesec, kasneje so v življenjepisu dodali številko 2, zato so vsi verjeli, da se je moral zdraviti eno leto. Pripetilo se je na pobočjih Gerupe kope nad Doberdobskim jezerom. Na njen vrh so po vojni seveda postavili pomnik, ki so ga partizanski minerci ob koncu druge svetovne vojne razstrelili. Slednji dogodek na predstavitvi ni bil omenjen, so pa pokazali preko računalnika, kakšen je bil pomnik pred rušenjem. Mussolinijeva vojaška značajska poteza je vsebovala močno željo po napredovanju. Ko so ga povišali v narednika, se je strašno užalil, ker je pričakoval, da postane stotnik. Pravi se, da je njegovo prepričanje v lastno znanje o taktiki in strategiji botrovalo katastrofalnim rezultatom med drugo svetovno vojno, ker je menil, da ima znanje generala, a njegova vizija je izvirala iz medlih izkušenj v obdobju 19151917, ki jih je prenesel na okoliščine druge svetovne vojne. Kar štirje sogovorniki so si med predstavitvijo vpadali v besedo in se nekajkrat kaotično prehitevali v pojasnjevanjih. Vsekakor je bilo vredno poslušati pravilno razlago in prevajalsko anekdoto o preimenovanju našega Krna v Monte nero in vzporednice med Be-nitom in Adolfom. Oba sta bila narednika po činu, vse ostalo pa ni sovpadalo: Hitler je imel strateško vizijo, Mussolini ne; prvi je bil značajsko frustriran, drugi v družbi uspešen; med prvo vojno sta bila nasprotnika, nato sta postala zaveznika, a sta se vsak po svoje zmrdovala nad drugim. Prava zgodovinska poslastica pa je razlaga, da moramo dojeti Hitlerjev samomor s požigom trupla kot posledico telefaksa, ki je v Berlin prispel iz Milana in je v njem bil opisan Mussolinijev konec z obešanjem in izpostavitvijo trupla na Trgu Lo-reto. Hitler se je za vsako ceno hotel izogniti podobni sramoti. (ar) goriška - Policija preiskala ropa V župnišča vlamljalo pet »starih znancev« Novogoriška policija je včeraj razkrila še nekaj podrobnosti v zvezi s preiskanima ropoma v župnišča v Ba-tujah in Braniku, ki jih je peterica izvedla v večernih urah 20. januarja. Gre za moške, stare 25, 29, 31 in 32 let z območja Bele krajine, peti osumljenec, čigar identiteto so policisti ugotovili kasneje, pa je star 19 let. Peterica se je omenjenega dne z osebnim avtomobilom okoli 20.20 pripeljala do župnišča v Batujah in vanj vlomila skozi stranska vrata. Župnika takrat ni bilo doma. Moški so pregledali prostore in si prilastili nekaj sto evrov gotovine. Nato so se odpravili še v Branik. Tam so v župnišče vlomili zamaskirani skozi dvo-krilno okno in v notranjosti naleteli na upokojenega župnika. Od njega so zahtevali gotovino, grožnje pa podkrepili tako, da so župnika večkrat poškropili po obrazu. Žrtev jim je zaradi resnih groženj izročila denarnico z gotovino, dokumenti in plačilnimi karticami, roparji pa so si nato prilastili še manjšo torbico z nekaj gotovine in druge predmete. Policija je bila o ropu obveščena ob 21.42. Župnik je zaradi vnetja očesnih veznic kasneje poiskal zdravniško pomoč v šempetrski bolnišnici. Osumljenci so se nato odpeljali na območje naselja Grahovo, kjer so tudi skušali oropati župnišče. V tem času so jim bili policisti že na sledi. »Osumljence so na podlagi usklajene koordinacije dela policijskih uprav Nova Gorica in Ljubljana oz. po izvršenih premoženjskih kaznivih dejanjih na območju omenjenih policijskih uprav 20. januarja ob 23.44 uri izsledili in jim odvzeli prostost policisti ljubljanske policijske uprave blizu Grosupljega,« pojasnjujejo v Novi Gorici. Policisti preiskujejo tudi vlom v župnijo na območju Vogrskega in v župnišče v Desklah pa še poskus vloma v ajdovsko župnijo Dva dni kasneje so novogoriški policisti in kriminalisti štiri osumljence, stare 25, 29, 31 in 32 let - vsi so z območja Bele krajine -, s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine, suma storitve kaznivega dejanja ropa in suma storitve kaznivega dejanja prikrivanje privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici v nadaljnji postopek. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zoper tri osumljence, stare 29, 31 in 32 let, odredil pripor. Četrti, 25-letni osumljenec, pa je bil po zaslišanju izpuščen na prostost. Vsi navedeni osumljenci so »stari znanci« policije, saj so bili v preteklosti že obravnavani za različna kazniva dejanja. V okviru kriminalistične preiskave je bil identificiran tudi peti osumljenec, star 19 let. »Zoper njega so podali kazensko ovadbo, na podlagi katere je bila že zahtevana razširitev preiskave. Pripor zoper sledjo osebo ni bil predlagan, ker niso podani priporni razlogi,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila višja državna tožilka Branka Oven. Za storitev velike tatvine je predpisana kazen zapora do petih let, za rop jim grozi zapor od enega do deset let, kazen za prikrivanje pa je do dve leti zapora. Novogoriški policisti še naprej intenzivno preiskujejo tudi druge vlome na tem območju. Glede vloma v župnijo na območju Vogrskega in poskus vloma v župnijo v Ajdovščini je bila policija obveščena v drugi polovici januarja letošnjega leta, prav tako poteka preiskava vloma v župniš-če v Desklah, ki se je zgodil konec januarja letošnjega leta. (km) anhovo - V Salonitu 95 let proizvodnje cementa Na italijanskem trgu rastejo Vlagajo v okoljske izboljšave - »Salonit se uvršča med 10 odstotkov energetsko najbolj učinkovitih cementarn v Evropi« V anhovskem Salonitu so zadovoljni z zaključkom lanskega leta, ko so zabeležili milijon evrov čistega poslovnega izida, za letos iz tega naslova načrtujejo štiri milijone. Po besedah predsednika uprave Salonita, Julijana Fortunata, to pomeni nadaljnjo stabilizacijo in napredek podjetja. »Letos smo si zadali nekaj večjih ciljev: osnovni je slediti naši viziji vodilnega proizvajalca cementa v regiji. Proti koncu leta bomo zaključili 10-milijonsko investicijo: investirali bomo v najboljše možne tehnologije, kar nas bo postavilo v še boljši konkurenčni položaj,« pravi Fortunat. Od tujih trgov je za Salonit že tradicionalno najpomembnejši italijanski, kjer beležijo 60-odstotno rast. »Večji del te rasti gre na račun naše strateške povezave s partnerjem in solastnikom Buzzi Unicem. Za italijanskim trgom sledi hrvaški. V celoti pa je izpadel izvoz v države severne Afrike zaradi političnih in plačilno nestabilnih razmer. Na srednji in dolgi rok pa se strateško obračamo na mediteranski bazen,« pojasnjuje predsednik uprave. Skupina Salonit zaposluje 400 oseb, v delniška družba pa 200. Tudi če se za Salonit obetajo dobre napovedi, v gradbenemu sektorju še ne kaže na tako hitro okrevanje. Gradbinci naj bi imeli za letošnje leto manj naročil kot lani, še bolj negotovo naj bi bilo prihodnje leto. »Mi ostajamo optimisti. Kar ne bomo uspeli prodati doma, bomo skušali pa v tujini,« zaključuje Fortunat. Anhovski Salonit (zgoraj) in predsednik uprave Julijan Fortunat (desno) foto k.m. Salonit je močno znižal zadolženost. Ta znaša manj kot 30 milijonov, »tako da imamo solidne temelje za izvedbo bodočih investicij,« pojasnjuje član uprave Salonita Dejan Zwitter. Do leta 2020 nameravajo izvesti za 35 milijonov evrov investicij. »V tem letu bomo dokončali investicije v izločevalec kloridov in sistem za uporabo alternativnih goriv. Investicija bo stekla v pogon v drugi polovici tega leta. Investirali bomo še v avtomatizacijo procesne kontrole, pomembna investicija bo tudi v strojno opremo kamnoloma,« našteva član uprave Tomaž Vuk. Salonit name- rava kamnolom razširiti, po tem procesu bodo imeli v zalogah na razpolago približno 100 milijonov ton materiala, kar zadostuje za več kot 50 let proizvodnje. Salonit za proizvodnjo toplotne energije uporablja 60 odstotkov alternativnih goriv, po izvedeni omenjeni investiciji v izgradnjo sistema za prevzem, skladiščenje in doziranje alternativnih goriv bo odstotek zrasel na 70. Največji delež, 30 odstotkov, sedaj predstavljajo izrabljene avtomobilske gume, 25 odstotkov so goriva iz nenevarnih trdnih odpadkov, ostali del so odpadna olja in posušeni mulj iz čistilnih naprav. Ali bodo kurili tudi posušeni mulj iz čistilne naprave v Vrtojbi, se še dogovarjajo, šlo pa bi vsekakor za majhno količino. »Program stalnih okoljskih izboljšav se odraža tudi na trendih meritev, ki jasno izkazujejo zmanjševanje vplivov na okolje. Izmerjene emisije so ves čas pod mejnimi vrednostmi, rezultati pa v trendu nakazujejo izboljšavo tako na področju emisij kot kakovosti zraka,« zatrjujejo v podjetju. Salonit, ki letos beleži 95 let proizvodnje cementa, se po trditvah vodstva uvršča med 10 odstotkov energetsko najbolj učinkovitih cementarn v Evropi, emisije tovarne so nižje od povprečne evropske cementarne. Salonit 40-odstotni lastnik novogo-riškega podjetja Komunala. Svoj delež, ki naj bi bil vreden 2,4 milijone evrov, je pripravljen prodati goriškim občinam, a konkretnega dogovora še ni, so včeraj povedali. »Če občine ne bodo zagrete za to, ga bomo ponudili drugim,« pravi Zwitter. Katja Munih Nocojšnja Lepa Vida odpade Ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja so v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču pripravili sklop treh uprizoritev. »Lepa Vida« - prva predstava izmed treh -, ki je bila napovedana za danes, zaradi bolezni v ansamblu odpade. Jutri ob 20. uri bodo na ogled »Hlapci« (gostuje SSG Trst), v soboto, 13. februarja, ob 20. uri pa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Tomaž Perko v Vili Vipolže Vila Vipolže bo slovenski kulturni praznik obeležila z odprtjem razstave akademskega slikarja Tomaža Perka, med katerimi tudi vili predhodno podarjena portreta Alojza Gradnika. Odprtje bo jutri ob 16. uri. (km) Predavanje in ekskurzija V naravnem rezervatu Otoka Cona ob izlivu Soče bo jutri ob 11. uri predavanje o tem, kako postati popisovalec favne. Sledila bo ekskurzija po rezervatu; informacije na tel. 333-4056800. Pustna zabava v kavarni V kavarni Hic Caffe v Ulici Don Bosco 165 v Gorici, pri pevmskem mostu, bodo danes ob 18. uri priredili pustni večer z glasbeno spremljavo. V Tiare vabijo »youtuberji« V nakupovalni center Tiare pri Vile-šu privabljajo mladino s popularnimi »youtuberji«. Danes ob 16. uri bo na vrsti Favij oz. Lorenzo Ostuni, ki ga v YouTubeu spremlja 2.300.000 oseb. / GORIŠKA Sobota, 6. februarja 2016 15 GORICA Karabinjerji rekrutirajo Goriško poveljstvo karabinjerjev sporoča, da je do 15. februarja čas za prijavo na natečaj obrambnega ministrstva za vstop v prvi letnik vojaške akademije, na kateri se izobražujejo karabinjerski oficirji. Obrazec prošnje in vse koristne informacije so na voljo na spletni strani www.carabinieri.it/cittadino/in-formazioni/concorsi/calendario-concorsi. Objavljen pa je tudi razpis za rekrutiranje karabinjerjev; namenjen je italijanskim državljanom pod 26. letom starosti, ki odgovarjajo pogojem, navedenim v razpisu. Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev obiskuje goriške šole tudi z namenom, da morebitne interesente pritegne v karabinjerske vrste. RAI RADIO 1 »Nadležna resnica« S sodelovanjem goriške pokrajine bo danes med 9. in 10. uro na radijskem programu RAI Radio 1 oddaja iz niza »Inviato speciale«, ki ga vodi Daniele Morgera, z naslovom »Verita scomode« (Nadležna resnica). Posvečena bo dnevu spomina na istrski eksodus in na fojbe ter dogajanju na italijanski vzhodni meji. K mikrofonu so bili povabljeni Paolo Sardos Al-bertini, Franco De Grassi, Piero Del Bello, Raoul Pupo, Luca Urizio, Franco Miccoli in Giovanni Guarini. gorica - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka- 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun [I] Lekarne ä Gledališče fl Razstave ~M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo 8. februarja ob 20.45 gledališka predstava »La scuola« v režiji Domenica Starnoneja. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, 13. februarja ob 20.30 glasbeni spektakel »Carmine balcanica« ( AgheVodaUje) po zamisli skladatelja Valterja Sivilottija. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma, tel. 0481-33288. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 8. februarja jazz koncert saksofonista Federica Mondelcija ter pianista in skladatelja Giannija Ioria; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 6. februarja, ob 10.30 in ob 15. uri »Zver-jašček«; informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: 9. februarja ob 21. uri koncert z naslovom »Vocione«, nastopata pevka Marta Raviglia in s trombonom Tony Cattano; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri bo »Večer samospevov«, nastopata sopran Elvira Hasanagic in pianist Aleksandra Pavlovič; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na glasbeno »Srečanje pod lipami«: v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri »Koncert samospevov Lojzetu Bratužu v spomin«. Sooblikovala ga bosta sopranistka Tamara Stanese in pianist Tomaž Simčič, skladbe Dvora-ka, Daneva, Quaggiata in Merkuja. mí Kino KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici obveščajo, da bo v nedeljo, 7. februarja, kot vsako prvo nedeljo v mesecu, vstop v muzej v goriškem grajskem naselju in v palačo Attems v Gorici brezplačen. V GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi. Na ogled do 7. februarja, 10.3019.00; vstop prost. V GORICI: v palači Attems Petzenstein na Kornuje na ogled razstava »Franco Dugo. Dipingere il silenzio - Opere 1997-2015«; do 7. februarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.00 -21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 16.00 »Il viaggio di Norm«; 17.50 - 20.00 - 22.00 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 3: 15.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 17.30 - 19.45 »Il figlio di Saul«; 21.45 »Joy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.45 -21.00 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 15.10 - 17.15 - 20.00 - 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »La quinta on-da«; 15.40 - 22.10 »Joy«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 »Il viaggio di Norm«; 18.20 »Quo vado?«; 20.00 »Joy«; 22.15 »Remember«. Dvorana 5: 15.40 »Doraemon il film -Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.30 -19.50 »Remember«; 21.40 »Revenant -Redivivo«. H Šolske vesti SLOVIK: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila in-fo@slovik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za aka- demsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Go-riščka, s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 048120801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). □ Obvestila PASTORALNO PODROČJE SOČA-VI-PAVA prireja tradicionalno procesijo z lučkami ob obletnici prikazovanja Matere Božje v Lurdu. Obred bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu pri Gorici. Iz cerkve bo procesija krenila po vaških ulicah in se zaključila v isti cerkvi. ZSŠDI obvešča, da bo od 8. do vključno 10. februarja goriški urad zaprt. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fototeka bodo zaprti do 28. februarja. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob po-nedejkih in sredah 9.00-13.00 in 14.3017.30, ob torkih 9.00-13.00. Katalog knjižnice je na naslovu www.bi-blioest.it/SebinaOpac/Opac ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z drama-tičarko Kim Komljanec, 3. 4. ter 10. 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca. Za podrobne informacije po tel. 040-635626, in-fo@zskd.eu ali www.zskd.eu. H Prireditve OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 9. februarja, ob 15. uri v okviru festivala »Komigo baby«. Za animacijo in razposajeno vzdušje bodo skupinske igre in plesi z animatorko Valentino. Prirejajo Kulturni dom v Gorici, Dijaški dom Simon Gregorčič, ZSKD, kulturna zadruga Maja in ŠZ Dom Gorica pod pokroviteljstvom SKGZ. DRUŠTVO KARNIVAL vabi na pustne plese pod ogrevanim šotorom v So-vodnjah: danes, 6. februarja, od 21. ure dalje s skupino Nicola Straballo Band, med večerom bodo zaplesale tudi Kar-nivaline. V nedeljo, 7. februarja, bo 19. pustni sprevod v Sovodnjah z začetkom ob 14. uri (ob slabem vremenu bo preložen), sledil bo pustni ples v poznih popoldanskih urah, zaigrala bo glasbena skupina Happy Day. Naprodaj so srečke sovodenjske pustne loterije. V GORICI v galeriji Art Open Space v Ul. Diaz 6 bo danes, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Turno di notte«. Spregovoril bo avtor Marco Anzovino ob glasbeni spremljavi kantavtorja Pabla Perissinotta. PUSTOVANJE v Morskem bo v nedeljo, 7. februarja, od 14. ure dalje. Pobuda v organizaciji TIC Kanal. PUSTNO RAJANJE v župnijski dvorani v Doberdobu bo v ponedeljek, 8. februarja, od 15. do 18. ure za vrtec in osnovnošolce. Za zabavo bo poskrbel animator Ernesto. Od 18. do 21. ure zabava za srednješolce. Pobuda v organizaciji SKRD Jezero, SKD Hrast, Pihalni orkester Kras in AŠZ Mladost. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 9. februarja ob 20. uri: na temo »Pot Orienta do nas« bo predaval Ervin Hladnik Milharčič. V TRŽIČU: v dvorani Kinemaxa bo v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri ob slovenskem kulturnem prazniku projekcija filma »Doberdob-Roman upornika« v režiji Martina Turka. SKD SABOTIN vabi v Štmaver na praznovanje Sv. Valentina: v petek, 12. februarja, od 20.30 dalje bo turnir v bri-školi v društvenih prostorih; v soboto, 13. februarja, ob 20. uri bo nastop moškega pevskega zbora in zanimiva predstavitev potovanja po Japonski vaščanke Slavice Radinja; v nedeljo, 14. februarja, bo odprtje kioskov ob 10. uri in s slovesna maša ob 14. uri. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI: v torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 1. marca, bo Barbara Zetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. Mali oglasi PRODAM kmečko zemljišče v Sovodnjah; tel. 0481-21601. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Fidelia Lepre iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločni-ku; 10.30, Luigi Vida iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti ob 10.40 in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 10.00, Armando Mania (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Nardon vd. Marega (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. OGLAŠEVANJE V PRIMORSKEM DNEVNIKU TRŽNO OGLAŠEVANJE SPREJEMA AGENCIJA ™cmedia OKVIRJENI OGLASI ZA DRUŠTVA IN NE-PROFITNE USTANOVE po telefonu: +39 0481 32879 po faksu: +39 0481 32844 po e-pošti: primorski@tmedia.it v Gorici - Ulica Malta, 6 OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 14.00 - 15.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH: ZAPRTO 1 6 Sobota, 6. februarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Zaupno podržavljenje turizma Darja Kocbek Levosredinska vlada Mira Cerarja ima v letošnjem proračunu na voljo 300 milijonov evrov za nakupe deležev različnih podjetij. Načrt, kako namerava porabiti ta denar, počasi prihaja v javnost, vlada pa je v zadnjih dneh sprejele tudi prve odločitve o tem. Med zavoženimi podjetji, ki jih namerava reševati s temi dav-koplačevalskimi evri, je med najbolj problematičnimi družba Sava. Prvi korak je vlada naredila s sklepom, da bo državna Družba za upravljanje kapitalskih naložb (DUTB) svoje terjatve do Save in obveznice te družbe prenesla na Slovenski državni holding (SDH), katerega naloga je upravljanje državnega premoženja, in državno Kapitalsko družbo. Ministrski zbor je ta prenos potrdil zato, ker ima Sava, ki je sicer finančni holding, pomemben delež v turističnih podjetjih, je državljanom pojasnil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Odločitev vlade po njegovih besedah temelji na lani sprejeti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Finančni holding Sava je v tej strategiji opredeljen kot pomembna naložba, ker je lastnik družbe Sava Turizem in ima terjatve zavarovane s Hoteli Bernardin in Istrabenz Turizem. »Turizem je za Slovenijo pomembna panoga. Predstavlja 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), 40 odstotkov vsega izvoza storitev, osem odstotkov vsega izvoza,« razlaga gospodarski minister. Ne pove pa za davkoplačevalce enega najbolj pomembnih podatkov, ki je, kolikšna bo odplačna vrednost terjatev do Save. Odprto je tudi vprašanje, za koliko bo treba dokapitalizirati Savo, da bi jo rešili pred stečajem in od kod bo ta denar vzel. Davkoplačevalci se že lahko primejo za žepe tudi zato, ker je vlada odločitev o preno- su terjatev Save sprejela na zaprtem delu seje z oznako zaupno. Na tem delu seje ta odločitev gotovo ni bila sprejeta zgolj zato, ker je bil gradivu priložen širši elaborat s podatki o finančnem položaju Save in finančnem prestrukturiranju, kar je poslovna skrivnost, kakor je v državnem zboru v četrtek pojasnjeval državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Novinarji časopisa Finance opozarjajo, da bi s konsolidacijo družb Sava Turizem, Istrabenz Turizem, Hoteli Bernardin in Terme Oli-mia (preden je postal gospodarski minister, je Zdravko Počivalšek bil tam direktor) na SDH dobili državno turistično podjetje z 29 hoteli, več kot 139 milijoni evrov prihodkov in skoraj 1800 zaposlenimi. Da bi ta državni hotel Slovenija d. o. o. zaživel in lahko ponujal konkurenčne cene, bi bilo treba po oceni Financ vanj vložiti še milijone evrov. Apetiti elit in politike segajo tudi v zavarovalništvo in energetiko. Levosredinska vlada je pred nedavnim že dokupila 2,7 odstotka Pozavarovalnice Sava, na 100 odstotkov namerava povečati lastniški delež v petih podjetjih za distribucijo električne energije. To so vse viri, kjer politiki zase in za svoje prijatelje še vidijo priložnosti za pobiranje rent. Teh pa seveda vidijo še kar nekaj tudi v največji banki Novi ljubljanski banki (NLB), ki je molzna krava že desetletja in je že zdavnaj ne bi bilo več, če je ne bi reševali pred stečajem z davkoplačevalskimi injekcijami. SDH je v imenu države prihodnjo sredo, 10. februarja, sklical skupščino NLB, na kateri bodo »dodatno popolnili nadzorni svet z novimi imeni«, kakor je v državnem zboru v četrtek pojasnjeval prvi mož SDH Marko Jazbec. Ena prvih na- log nadzornega sveta z novimi člani bo kot kaže zamenjava predsednika uprave NLB Janka Medje. Jazbec je po poročanju agencije STA povedal le, da si pred delno privatizacijo NLB, ki bo za SDH daleč najpomembnejši postopek, želi 100-odstotno uigrano ekipo. Država mora odprodati do 25 odstotkov in eno delnico NLB do konca leta 2017. Finančnega svetovalca za to prodajo naj bi izbrali še v tem mesecu. Janko Medja je na čelo NLB prišel v jeseni 2012 in vse kaže, da ne bo dokončal petletnega mandata ter vodil banke v času privatizacije. To je slovenski vladi naložila bruseljska evropska komisija, ko je določala pogoje za odobritev dokapitalizacije. Eden glavnih grehov, ki ga SDH očita Medji, je visok delež slabih posojil, zaradi katerih so banko morali pred bankrotom reševati davkoplačevalci. To so tista posojila podjetjem, zlasti na Zahodnem Balkanu, za katere ni možnosti, da bi jih dobila vrnjena. Ti krediti so bili odobreni tudi v času, ko je kot član uprave NLB vodil njen kreditni odbor sedanji predsednik uprave SDH Marko Jazbec. Njemu za slabe kredite očitno ni treba odgovarjati, politika ga je lani nagradila z vodilno funkcijo v SDH, kjer je zdaj odgovoren za upravljanje celotnega premoženja v državni lasti. Davkoplačevalci so se lahko le kislo nasmehnili, ko je pred nedavnim v pogovoru na javni RTV Jazbec zatrdil, da se za bančno luknjo in slabe kredite ne čuti odgovornega. To je tipičen odgovor vseh vodilnih v podjetjih, ki so z različnimi spornimi odločitvami izčrpavali in uničevali podjetja, pa tudi za politike, ki so ta početja s sprejemanjem luknji-čavih predpisov in imenovanji nesposobnih nadzornikov omogočali. koper - Luka Koper Krizni štab za reševanje železniškega »zamaška« Minister Gašperšič pravi, da v Kopru pretiravajo KOPER - Nadzorni svet Luke Koper je na izredni seji obravnaval problematiko zasičenosti zmogljivosti na slovenskem železniškem omrežju in posledično zastojev pri prevozu tovora v oz. iz koprskega pristanišča. Odločil se je ustanoviti krizni štab za reševanje zastojev na železnici. Kot so sporočili iz Luke Koper, bo krizni štab vključeval akterje, ki so v Sloveniji udeleženi v železniškem prometu, in sicer SZ Tovorni promet, Rail Cargo Carrier, Adria Transport, Zveza Špediterjev Slovenije, SZ Infrastruktura in Luka Koper. »Prepričani smo, da je mogoče nastalo stanje s hitrim odzivom in posredovanjem rešiti v doglednem času tako, da se tudi ostali prevozniki s svojimi kapacitetami vključijo v podporo povečanju prevoza blaga,« so zapisali v Luki. Do zastojev sicer prihaja tako na območju Slovenije kot izven nje. V Luki Koper kot razlog navajajo omejene zmogljivosti slovenskega železniškega omrežja in neoptimalno organizacijo. Spomnimo, da je Luka Koper pred dnevi izpostavila, da se zaradi zastojev v železniškem prometu sooča s posledicami, saj so njihove stranke prisiljene iskati druge poti. Nato je izpadel še posel z nemškim Daimlerjem. Luka Koper je prst usmerila poleg v državo kot lastnico železniške infrastrukture tudi v Slovenske železnice, kjer pa so poudarili, da v poslu z Daimlerjem niso sodelovali, saj je posel dobil Rail Cargo Carrier. Zagotovili so, da kot upravljalec javne železniške infrastrukture prevoznikom omogočajo enake pogoje, in da so se zaostanki že bistveno zmanjšali. Na Slovenskih železnicah so ob zapletu izpostavil tudi potrebo po ustrezni komunikaciji ob takih primerih, na kar je danes opozoril tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki meni, da je šla Luka Koper s poudarjanjem težav na železniškem omrežju malenkost predaleč in da bi se zadeve morale reševati na poslovni ravni. Strasti so se očitno zdaj vendarle umirile, saj so se v Luki Koper s ključnimi udeleženci v železniškem tovornem prometu odločila ustanoviti krizni štab. (sta) Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu zsšdi - S krovnima organizacijama Jezikovni poligon, praznovanje 25-letnice osamosvojitve Slovenije in Stadion 1. maja Deželno vodstvo ZSŠDI se je pred dnevi srečalo na delovnem sestanku s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudijem Pavšičem in Walterjem Bandljem. Šlo je za povsem programsko uravnano srečanje, na katerem sta predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in podpredsednica Loredana Prinčič že uvodoma posredovala obema gostoma zadovoljstvo izvršnega odbora ZSŠDI nad dejstvom, da se tudi navzven kažejo novi vsebinski toni tesnejšega sodelovanja med obema krovnima organizacijama, je zapisano v tiskovnem sporočilu ZSŠDI. ZSŠDI izpostavlja predvsem dejstvo, da je ta večja vidljivost dialoga - ko gre za vprašanje skupnih interesov - zelo pomembna za vse naše ljudi. Ob še nadaljnjih nasprotovanjih in nezmožnostih postavljanja skupnih interesnih programov obeh naših krovnih organizacij, bi bili namreč zelo razočarani. V nadaljevanju pogovora sta predstavnika ZSŠDI obema predsednikoma predstavila nekaj vsebinskih programskih točk, ki jih ZSŠDI namerava uresničiti v letošnjem letu. Tako bo zagledal luč sveta - ob sodelovanju vseh naših slovenskih športnih društev - projekt, ki ga je strokovno vodstvo ZSŠDI sooblikovalo - kar se jezikovne plati tiče - s Slovenskim izobraževal- nim konzorcijem Slovik in nosi naslov Jezikovni poligon. Predsednika Pavšič in Bandelj sta posredovala informacijo, da sta krovni organizaciji v dogovoru z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu pristopili k organizaciji večjega dogodka ob 25-letnici osamosvojitve Republike Slovenije, ki se bo odvijal v Ljubljani in v vseh štirih zamejstvih, pri nas bo v Trstu. S svoje strani je ZSŠDI obvestilo, da tudi samo želi na slavnostni način obeležiti 25. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije. Pri športni krovni organizaciji razmišljajo o mladostno obarvani svečanosti, ki naj bo izraz iskrivosti, vedrine, mladostniškega optimizma, predvsem pa vedrega pogleda v prihodnost. Prireditev naj v svojem vsebinskem jedru - s simboliko Prevčevih rekordnih poletov - pospremi Slovenijo v svoja zrela leta. Vse to seveda, če bodo finančne zmogljivosti to dopuščale. Na srečanju so navzoči spregovorili tudi o usodi Stadiona 1. maja in ga označili kot enega temeljnih problemov našega športa in - širše gledano - tudi našega višješolskega sveta, ki mu je treba posvetiti vso pozornost in to s strani vse naše organizirane slovenske družbe in ga enkrat za vselej rešiti, se zaključuje tiskovno sporočilo ZSŠDI. TA TEDEN V uredništvo Edinosti je prispelo pismo nekega slovenskega vojaka. »Sedaj smo bili v ozadju, da smo si zdra vili zamrznjene roke in noge še od lanskega leta meseca novembra in decembra, ko smo prestajali hud mraz v visokih snežnikih, ki jim visočina meri nad 2000 metrov. Sedaj pa smo zopet šli v prejšnje postojanke in se nam še precej dobro godi. Med došlimi so možje, ki so bili že več časa na goriški fronti. Pripovedujejo zelo zanimivih stvari iz krajev, ki so v italijanskih rokah. Tako tudi o mojem rojstnem kraju. Zalostno, ali to nič ne de. Poguma nismo izgubili, ker smo uverjeni, da se zopet vse predrugači, ker bo Lah gotovo končno temeljito tepen in poražen. Gospod urednik! Verujte, da je krasno vreme v tem času v teh visokih hribih občudovanja vredno. Solnce nas včasih ogreva kot v pomladanskem času. Solnčimo se na — snegu, ki leži metre visoko. Kratkočasimo se z raznim pripovedovanjem drug drugemu. Ljubeče soproge nam pošiljajo zavoje z jedili, cigaretami, gorkim perilom, in pa PRED 100 LETI poljubov in pozdravov. Došle stvari delimo lepo med seboj. Znanci in prijatelji se nas spominjajo in nas vabijo na skorajšnje srečno svidenje. Mi pa si v zakopih mislimo: vrnemo se že zopet, ko zavratnega sovražnika še temeljiteje nabijemo. Dan na dan opazujemo naše zrakoplove, kako jih Italijani obstreljujejo. Tako tudi nas, ali brez posebnih uspehov. Na vse zadnje pak — prepevamo. Ker pa nas je tu različnih narodnosti, smo si ad hoc zložili pesem z besedilom — v več jezikih. Oprostite slabi pisavi, ker tu v zakopu ni ne mize, ne stolice, ne tinte, ne peresa, ne luči. Pač pa imamo dovolj municije. Nastanišče nam je sijajno osvetljeno z lepim debelim ledom in pokrito s čistim belim snegom. Seveda se naleze kdo tu pa tam tudi — revmatizma. Za sedaj pošiljamo prav prisrčne pozdrave Vam, gospod urednik, in prijateljem in znancem, ki se nas spominjajo. Bog daj kmalu lepe zmage in srečnega svidenja. Doli s sovražnikom! Zivela naša lepa domovina!« tateden Ä PB IHOBS KI DNEVNIK pred 50 leti Italijanski minister za šolstvo Luigi Gui je v teh dneh odgovoril na pismo Sindikata slovenske šole v Trstu. »Sindikat je v pismu postavil vrsto vprašanj, ki se tičejo slovenske šole na Tržaškem in niso bila še rešena, kljub zakonu o slovenskih šolah v Italiji od dne 12. julija 2016. Med drugim so še posebej poudarili nujnost rešitve vprašanja položaja slovenskih učiteljev in profesorjev, da bi se končno le uredilo njihovo delovno razmerje stalež. V omenjeni vlogi je sindikat tudi obrazložil razloge, zaradi katerih so člani sindikata na svojem zadnjem rednem občnem zboru proglasili splošno stavko. Sindikat je v svoji vlogi tudi pripomnil, da je didaktično ravnateljstvo v Na-brežini še brez ravnatelja ipd. Na svojo vlogo je Sindikat slovenske šole te dni prejel odgovor ministra. „Glede popolnega izvajanja zakona št. 1012 od julija 1961 zagotavljamo, da so zadevne naloge za rešitev vprašanja razpisa posebnih natečajev v okviru slovenske šole, pred uspešnim zaključkom. Treba je namreč samo dokončati učne načrte, nato bo takoj mogo- če začeti s pripravami za posebne natečaje. Drugi problemi, ki niso tesno povezani z vprašanjem omenjenga zakona so v fazi rešitve, kot je bilo ugotovljeno tudi na zasedanju mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki je bilo pred kratkim v Beogradu. Ta sindikat je tudi tolmačil druge pritožbe osebja slovenskih šol glede zadev, ki imajo povsem krajevni značaj. Glede tega smo mnenja, da bodo zadevni problemi lahko ugodno rešeni v okviru krajevne šolske oblasti, ki bo poskrbela za njihovo rešitev na najbolj pravičen in popoln način." Pričakujemo, da tokrat ne bo vse obtičalo pri obljubah in da se bodo v kratkem času uresničila zagotovila glede rešitve važnih vprašanj. Prav tako upamo in pričakujemo, da bo krajevna šolska oblast, to je šolsko skrbništvo, pravično in v celoti rešila vprašanja didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini ter drugih ravnateljstev. Mnenja smo, da bi se za ugodno rešitev vprašanj slovenskih srednjih šol moral še bolj zavzemati tudi svetovalec za slovenske srednje šole pri šolskem skrbništvu.« Sobota, 6. februarja 2016 17 Mesto za dva PARIZ - Južnoafričan Tokyo Sexwale se je umaknil iz boja za predsedniško mesto v Mednarodni nogometni zvezi - FIFA. Afriška nogometna zveza je namreč potrdila, da bo na volitvah podprla šejka Salmana bin Ebrahima al Khalifo. Boj za predsedniško mesto je vse bolj tesen. Šejk Salman ima zdaj ob podpori afriške in azijske zveze 100 glasov, njegov glavni tekmec in predstavnik Evropske nogometne zveze Gianni Infantino ob podpori evropske in obeh ameriških zvez teoretično 98 glasov. Odločalo bo 11 glasov iz Oceanije. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Kurdu 12 krogov kazni ANKARA - Turškega nogometaša kurdskih korenin Deniza Nakija iz kluba Ademspor je turška nogometna zveza hudo kaznovala po objavi posta na svojem profilu Facebook v podporo kurdskemu narodu. Naki naj bi si 12 krogov prepovedi igranja prislužil zaradi ideološke propagande. Po zmagi na pokalnem turnirju proti moštvu Bursaspor je na socialnemu omrežju zapisal: »Zmago posvečam vsem žrtvam in ranjenim v represiji naše zemlje.« APrimorski ~ dnevnik ameriški nogomet - V pričakovanju Super Bowla Ne L ampak 50 Čas se ta konec tedna ne bo zaustavil le zaradi pusta. Sočasno z (morda) najbolj priljubljenim praznovanjem pri nas bo v noči na ponedeljek, 8. februarja, potekal najodmevnejši športni dogodek na svetu: Super Bowl. Na 50. finalu ameriškega nogometa bosta nastopili Carolina Panthers in Denver Broncos, spopad med zmagovalcema konferenc NFC in AFC pa bo spremljalo pravo morje ljudi, saj si je npr. lanski finalni obračun med New England Patriots in Seattle Seahwaks ogledalo 114,4 milijona Američanov, za tekmo pa se vsako leto zanima približno milijarda ljudi na celem svetu. »Športni« Super Bowl Če se za trenutek zaustavimo pri športnih odtenkih letošnjega Super Bowla, sta se letos do finala dokopala ekipi z vrhunskimi obrambnimi igralci. »Z napadom prodajaš vstopnice za ogled tekem, z obrambo pa zmaguješ prvenstva,« je rek, ki ga najpogosteje uporabljajo ljubitelji ameriškega nogometa. Res je bilo letos tako, saj sta Denver Broncos in Carolina Panthers imela prvo oz. drugo najboljšo obrambo tako po regularnem delu prvenstva kot po končnici. Obe ekipi sta se po prvem delu uvrstili na sam vrh svojih konferenc, saj je Carolina osvojila 15 od 16 odigranih tekem, Denver pa je zmagal 12 dvobojev in izgubil 4 srečanja. Moštvi sta nato v polfinalu in finalu konference lahko računali na prednost domačega igrišča, kar je bilo odločilno. Pant-hersi so najprej premagali lanskega finalista Seattle Seahawks (31:24), nato pa zlahka osvojili dvoboj proti moštvu Arizona Cardinals (49:15). Nekoliko bolj strma je bila pot Broncosov, ki so v polfinalu zmagali proti moštvu Pittsburgh Steelers (23:16), nato pa so po pravi drami izločili lanskega zmagovalca New England Patriots (20:18). Na papirju naj bi Carolina Panthers odigravala vlogo favoriziranega moštva, saj bi na tekmi med granitnima obrambama lahko odločala predstava quarterbacka (QB oz. podajalec op.av.) Cama New-tona, ki je letos v odlični formi. Na drugi strani bo za ekipo Denver Broncos skoraj 40-letni podajalec Peyton Manning najverjetneje odigral zadnje srečanje v karieri, med katero je zaslovel kot igralec, ki se redno uvršča v končnico prvenstva, redkokdaj pa osvoji Super Bowl, saj je doslej zmagal le eno lovoriko. Na splošno se bo Carolina potegovala za prvo trofejo v zgodovini (leta 2004 je izgubila Super Bowl proti New Englandu), Denver pa bo osmič igral v finalu in naskakoval tretji naslov, potem ko je Super Bowl osvojil dvakrat zapored (1997 in 1998). Prizorišče spektakla Za jubilejni, 50., Super Bowl so se organizatorji odločili za sugestivno in simbolično prizorišče finala. Srečanje bosta ekipi odigrali na stadionu Levi's v predelu Santa Clara (Kalifornija), ki se nahaja 70 kilometrov jugovzhodno od Legendarni 40-letni podajalec moštva Denver Broncos Peyton Manning bo na Super Bowlu najverjetneje odigral zadnje srečanje kariere San Francisca. Gre za izredno sodoben objekt, ki so ga odprli leta 2014, sprejme pa lahko 75.000 gledalcev. Izbira lokacije ni naključna, saj domuje v omenjenem stadionu ekipa San Francisco 49ers, ki so jo poimenovali po rudarjih v rudnikih zlata, območje v katerem se nahaja pa je znano tudi z nazivom Golden State. Zlato bo namreč absolutni protagonist letošnjega Super Bowla, saj se 50-letnici poroke pravi »zlata poroka«. Prav zaradi tega bodo igralci zmagovite ekipe, poleg trofeje Vince Lom-bardi, prejeli tudi posebno zlato priznanje. Okrogla obletnica je privedla tudi do pomembne spremembe, saj so Super Bowl letos prvič zapisali z arabskimi številkami, medtem ko so pred tem vedno uporabljali rimske. Do tega je prišlo le zaradi marketinških zahtev, saj bi bil logotip s preveč preprosto črko L (50 z rimskimi številkami op.av.) neučinkovit. Drugo leto pa bo ponovno obveljala tradicija, tako da bodo za 51. Super Bowl uporabili znak LI, ki je po mnenju marketinških strategov mnogo bolj prikupen. Manj športni »Bowl« Finale ameriškega nogometa je športni dogodek, ki razpolaga z najbolj pestrimi spremnimi dogodki. Veliko pričakovanja vlada za koncert, ki poteka na samem stadionu med prvim in drugim polčasom. Na odru so se v letih zvrstili sami zvezdniki, ki večkrat sploh ne zaračunajo povračila stroškov, saj jim nudi tovrstno prizorišče izredno promocijo. Letos bodo za osrednji glasbeni dogodek poskrbeli člani britanske skupine Coldplay, s katerimi bosta sodelovala Beyonce in Bruno Mars, ameriško himno pa bo zapela Lady Gaga. Sploh pa ni potrebno dodatno izpostavljati denarne interese, ki jih ustvarja tovrstni dogodek. Naj omenimo le, da je vsak od 75.000 gledalcev, ki si bodo tekmo ogledali v živo na stadionu, v povprečju odštel 5.178 ameriških dolarjev za vstopnico, za 30-se-kundni oglas med Super Bowlom pa morajo podjetja potrositi 5 milijonov dolarjev. Po poročanju dnevnika Los Angeles Times naj bi znesek športnih stav za letošnji Super Bowl znašal 4,2 milijarde dolarjev, več kot polovica omenjene vsote pa bo ilegalne narave. Skratka, odlični razlogi za nekoliko alternativno preživetje noči po - vprašanje vremenskih razmer je seveda pereče - nedeljskih pustnih povorkah. Začetek Super Bowla bo ob 00.30 v noči na ponedeljek. V Italiji bosta tekmo v živo predvajali plačljivi televiziji Mediaset Premium in Sky, v Sloveniji pa prav tako zasebni SportKlub. Albert Voncina košarka Giovanni Marzini novi predsednik Pall. Trieste 2004 Društvo Pallacanestro Trieste 2004 je na občnem zboru imenovalo novega predsednika. To je novinar in nekdanji glavni urednik sporedov deželnega sedeža Rai Giovanni Marzini, ki je nasledil Mariu Ghiacciu. Ta ostaja v društvu v vlogi glavnega upravitelja, Sergio Iankovics je bil potrjen za podpredsednika. KOŠARKA A2 - LIGA - Tržaška Alma bo jutri nastopila na domačem parketu PalaRubinia ob 18. uri proti moštvu Basket Recanati. NOGOMET D-LIGA - Trie-stina bo jutri na Roccu ob 15. uri nastopila proti Tamaiu. ROKOMET A1-LIGA - Tržaški Principe bo danes v telovadnici na Čarboli ob 18. uri gostil moštvo Meran. V Oslu 5 Slovencev OSLO - Na jutrišnji posamični tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Oslu se bo merilo pet Slovencev. Na kvalifikacijah so bili ob bratih Prevc, ki sta imela nastop že zagotovljen, uspešni še Jaka Hvala, Robert Kranjec in Jurij Tepeš. Peter Prevc je skočil 121,5 metra, njegov brat Domen pa 117 metrov. Med tistimi, ki so imeli tako kot najboljša Slovenca nastop že zagotovljen, je najbližji zasledovalec starejšega Prev-ca v svetovnem pokalu, Nemec Severin Freund, skočil 112,5 metra. Iz Maribora v Švico MARIBOR - V nedeljo odpadli slalom alpskih smučark za svetovni pokal v Mariboru bo na sporedu v ponedeljek, 15. februarja, v švicarski Crans Monta-ni, so danes potrdili na Mednarodni smučarski zvezi. rugby - Začenja se Pokal šestih narodov Jo čaka lesena žlica? Prenovljena Italija spet s Škotsko v boju za predzadnje mesto - Danes proti Franciji RIM - Lansko svetovno prvenstvo za evropske ragbijske reprezentance ni bilo ravno navdušujoče - vsi štirje polfinalisti so bili iz južne poloble - tako da si bodo najboljše reprezentance iz Stare celine poskušale celiti rane z zmago v Pokalu šestih narodov, ki se bo začel danes. 122. izvedba tega prestižnega turnirja je v tem dolgem obdobju večkrat spremenil ime in postal Pokal šestih narodov, ko se je Franciji in ekipam onstran Ro-kavskega preliva pridružila še Italija. FAVORITI - Težko je letos govoriti o favoritih. Lanska sezona je bila namreč med najbolj izenačenimi v zgodovini turnirja. Pred zadnjim krogom so si tri reprezentance (Irska, Anglija in Wales) delile prvo mesto na lestvici, nazadnje pa je prevladala še drugo leto zapored Irska, ki je tudi letos eden izmed favoritov za končno zmago. A svoje želijo povedati tudi Anglija, Wales in Francija, ki pa je na papirju za odtenek slabša od ostalih treh kandidatov za končno slavje. Brez pravih možnosti pa sta Škotska in zlasti Italija, ki bosta poskušali zagreniti pot do zmage ostalim tekmecem. ITALIJA - Po znova spodletelem naskakovanju četrtine finala na lanskem svetovnem prvenstvu se Italija pripravlja na nastope za letošnji Six Nations brez pravih ambicij. Selektor Bru-nel je za današnji prvi obračun proti Francozom precej pomladil vrste in v začetno postavo vključil kar štiri nove igralce (David Odiete, Mattia Bellini, Ornel Gega in Andrea Lovotti, med tekmo pa bi se jim lahko pridružil še kdo), ki niso še nikoli nastopili v modrem dresu. Italijo čaka danes v Parizu zelo težka naloga. Francoski selektor (in nekdanji selektor azzurrov med leti 2005 in 2007) Ber-bizier zelo podcenjuje Italijo in napoveduje zmago Francozov Italijani pred odhodom v Pariz ansa z vsaj 30 doseženimi točkami: »Nekateri igralci Italije bi pri nas nastopali v tretji ligi. Mislim, da je taka tekma za nas idealena, saj je nadvse pomembno turnir začeti z gladko zmago.« Lani se je Italija izognila zadnjemu mestu z zmago na Škotskem. Stvari so se leto dni nekoliko spremenile, a najbrž bo ravno 27. februarja domača tekma proti Škotom odločala o leseni žlici, ki pripada zadnjemu na lestvici. Škotska je na lanskem svetovnem prvenstvu zelo pozitivno presenetila, tako da Italijanom resnično preti zadnje mesto. SPORED - 1. krog: danes (ob 15.25) Francija - Italija, (ob 17.50) Škotska - Anglija, jutri (ob 16. uri) Irska - Wales. Preostale tekme Italije: 14. februarja (ob 15. uri) Italija - Anglija, 27. februarja (ob 15.25) Italija - Škotska, 12. marca (ob 14.30) Irska -Italija, 19. marca (ob 15.30) Wales - Italija. (I.F.) 1 4 Sobota, 6. februarja 2016 GORIŠKA / nogomet - Vesna v Torviscosi, Kras Repen gosti Flaibano Vsi na kupu V elitni ligi je po dveh tretjinah prvenstva stanje na vrhu lestvice zelo zanimivo. Dvojica Cordenons - Lumignacco ima le točko prednosti pred tretje uvrščeno Torviscoso, ki bo jutri gostila kriško Vesno. Križani zaostajajo za novim nasprotnikom tri točke, za njimi je s točko manj Gemonese, nekoliko bolj oddaljen je repenski Kras. Ta je na račun razpleta iz prejšnjega kroga bolj pod pritiskom, saj mu za ovratnik diha trojka solidnih nasprotnikov (Sanvitese, Tricesimo, Cjarlins Muzane), zato bi točke proti Flaibanu še kako koristile. Po neprepričljivi predstavi na derbiju v Križu bo moral Žlogar na tribuni pustiti kape-tana Luko Spetiča in Žigo Smrtnika. Po poškodbi bo na razpolago Pojani, vrača se tudi Carlevaris. Odsotnega Spetiča bi lahko na sredini obrambe nadomestil Simeoni, Grujic pa zamenjal diskvalificiranega Smrtnika v napadu. V Flaibanu je Kras oktobra igral neodločeno 1:1 (strelec Maio), večjih pozitivnih serij pa letošnja pepelka prvenstva ni zbrala, še največji sezonski uspeh je bila uvrstitev v deželni finale italijanskega pokala. Mlada ekipa, ki razpolaga z zelo kakovostnim mladinskim sektorjem, ima v špici napada svojega največjega aduta Marca Rossija (8 zadetkov v prvenstvu). Nedeljski nasprotnik je po premoru zašel tudi v rezultatsko krizo. Po dveh porazih in neodločenem izidu je položaj Flaibana omilila zmaga v prejšnjem krogu proti Rivignanu s 3:2. Nasprotnik Vesne na domačem igrišču beleži le en poraz, ta se je zgodil še v novembru proti Tolmezzu. Značilnost Torviscose je tudi skromnost v napadu, saj je le enkrat v sezoni zadela tri gole, vse zmage pa vpisala z nizkimi izidi, v popolnem nasprotju z Vesno, ki ima najboljši napad prvenstva s 37 zadetki. Nogometaši Torviscose so po premoru dosegli dve zmagi, neprebavljivo jim je bilo gostovanje v Car-linu, medtem ko jim je prejšnjo nedeljo Trice- G. Kerpan (Vesna) in Stančič (Kras) fotodamj@n simo odščipnil točko. Po vsej verjetnosti bo tudi tokrat odsoten poškodovani branilec Dean Avdic, tako da bo Sandrin zaupal postavi iz derbija proti Krasu, ko je blestela prav obrambna vrsta Kerpan-Va-tovec-Purič-Potenza. PROMOCIJSKA LIGA - Juventina se je po neodločenem izidu na gostovanju v Trstu proti San Giovanniu še oddaljila od vrha, zamudo bo skušala nadoknaditi že danes ob 15. uri v Štandrežu. Življenje jim bo v tem krogu skupine B grenil Pro Cervignano, ki prav tako na-skakuje višja mesta. Nasprotniki iz Červinjana so v zadnjih dveh nastopih bili zelo razpoloženi v napadu. Obakrat so slavili zmago s tremi goli. Prav toliko jih je nasul v mrežo Primorca v novembru. Trebensko moštvo bo po zmagi v San Giorgiu di Nogaru gostilo drugo uvrščeno Costalungo. Začetek srečanja v Trebčah ob 15. uri. (mar) košarka - Jadran (C-gold) Po dolgem času znova na Opčinah Po daljšem obdobju bo Jadran ponovno nastopil proti moštvu, ki je na lestvici na slabšem položaju kot združena ekipa. Na Opčine prihaja jutri ob 18. uri Oderzo, ki je doslej zbral sedem zmag in deset porazov, medtem ko imajo varovanci trenerja Mure dve točki več. Nedeljsko srečanje bo torej odlična priložnost za Jadran, da ponovno pride na zeleno vejo, saj bi bil v primeru uspeha izkupiček zmag spet 50-odstoten. V prvem delu prvenstva so Ban in soigralci proti Oder-zu v gosteh zmagali s končnim 65:73, potem ko so domači vodili skozi prve tri četrtine, odločilne pa so bile zadnje minute, ko je Jadran poskrbel za delni izid 24:8 in tako osvojil srečanje. Nasprotnikovo ekipo pa ne gre podcenjevati, saj razpolaga Oderzo s četverico izvrstnih košarkarjev oz. nekdanjih A-ligašev, ki dosegajo v povprečju vsaj 12 točk na srečanje. Med temi nedvomno izstopajo Francesco Ba-sei, ki dosega 17,5 točke na tekmo, Alberto Causin (15,3 točke) in Giancarlo Palombita (14,9 točke), četrti strelec moštva pa je Matteo Raminelli, ki je bil na tekmi prvega dela prvenstva izključen zaradi kreganja z Malalanom. Saše Malalana seveda jutri ne bo, saj se je sezona Ja-dranove številke 16 že zaključila zaradi zloma dlančnice na prstancu leve roke. Zdravstveno stanje združene ekipe pa je na splošno dobro, saj bodo jutri nastopili vsi igralci. Simon Cettolo in Martin Ri-dolfi sta na prejšnjih srečanjih že dokazala, da lepo okrevata, Taras Velikonja Grbac pa se počasi prilagaja na Jadranov sistem igre, čeprav je prejšnji teden proti Padovi naletel na črn strelski večer, saj je iz igre metal le 22-odstotno (2:9). Ne glede na to bosta ekipi izredno motivirani, saj želi Jadran nadaljevati niz dveh zaporednih zmag, Oderzo pa prekiniti serijo štirih porazov. (av) M. Ridolfi fotodamj@n Okrnjeni spored Spored domačega športa je na danšnjo pustno soboto zelo okrnjen. Številne ekipe so že igrale med tednom, predvsem odbojkarska in košarkarska, z namenom, da se izognejo »pustnemu sindromu«, ki tradicionalno pesti naša društva. Med simptomi izstopajo predvsem porazi po hitrem postopku in zmedena igra. Danes bo pestro predvsem v nogometnih amaterskih prvenstvih. Poleg Juventine in Primorca v promocijski ligi, bosta danes ob 15.00 igrala še Mladost v Krminu in Sovodnje doma. Košarkarski spored predvideva le domači nastop Brega, medtem ko bo odbojkarski večer popoln monopol odbojkaric Zaleta Sloge (18. ura, Repen), saj C-ligaši Sloge Tabor odhajajo na gostovanj v Buio. DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 6. februarja 2016 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Pro Cervignano; 15.00 v Trebčah: Primorec - Costalunga 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Krminu: Cormonese - Mladost; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Repen POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - 17.30 na Opčinah: Alabarda - Zarja KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 20.30 v Dolini: Breg -Don Bosco UNDER 16 MOŠKI - 15.00 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Dom UNDER 15 MOŠKI ELITE - 16.00 na Stadionu 1. maja v Trstu: Bor - Libertas ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Porcia MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Buii: Buia - Sloga Tabor UNDER 14 ŽENSKE - 18.00 v Vilešu: Villesse -Mavrica Arcobaleno MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Fiume Veneto UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Štandrežu: Val - Volley Ball Gemona Pojutrišnjem Ponedeljek, 8. februarja 2016 KOŠARKA UNDER 20 MOŠKI ELITE - 20.45 pri Briščikih: Jadran - Decathlon San Vito UNDER 20 MOŠKI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Basket Time Udine NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Pro Cervignano POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Gorici: Audax - Sovodnje Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 040 7786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu Jutri Košarkarji Brega bodo v prvenstvu C-lige silver že danes v Dolini lovili šestnajsto zaporedno zmago proti Don Boscu. SINOČI D-liga: Kontovel - Alba 77:65 (Lisjak 18 Škerl 17), Sokol - Pontoni Monfalcone 77:63 (Gallocchio 33, Seno 17) promocijska liga: Dom - Basket Gradisca 61:64 (M. Zavadlav 19, G. Zavadlav 13) Nedelja, 7. februarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Flaibano; 15.00 v Torviscosi: Torviscosa - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Pro Romans; 15.00 v Marianu: Mariano - Zarja 2. AMATERSKA LIGA- 15.00 v Tržiču: Romana -Primorje; 15.00 v Vilešu: Villesse - Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Percottu: Union 91 -Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trstu, Drevored Sanzio: San Giovanni - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.00 v Podgori: Juventina - Turriaco POSKUSNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Union Martignacco KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Oderzo DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Bor Radenska UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - San Vito ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Olympia sledi nam na buuibterju primorski_sport facebook 4 Porcia, današnji naprotnik Zaleta Sloge, zaseda dno lestvice. Točke so tokrat imperativ. Na fotografiji G. Spanio. 4odbojkarji bodo zaradi poškodb odsotni na derbiju med Slogo Tabor in Olympio. Med slogaši bo še miroval Vasilij Kante, prav tako trener in igralec Gregor Jerončič. Pri goriški ekipi bo na tribuni sedel center Lorenzo Vizin, ki je med trenigom dobil udarec v oko. Prav tako ne bo dolgo poškodovanega Matije Komjanca. PUSTNA NEDELJA V primeru dežja ... Vremenska slika napoveduje za jutrišnji popoldan veliko verjetnost padavin, kar bi lahko pogojevalo redno odvijanje pustnih povork, predvsem na Goriškem. Če se že odpravljate v Sovodnje in vas na poti preseneti dež, lahko zavijete v ne preveč oddaljeni Mariano, kjer bo gostovala bazovska Zarja, v Tržiču pa proseško Primorje. Odbojkarski privrženci (tudi Tržačani) si lahko ob 17.30 v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici ogledajo kakovostno odbojko D-ligašev Olympie, ki bodo gostili Fiume Veneto. Kljub ponujenim alternativam privoščimo nedeljskim prirediteljem pustnih zabav in povork ter vsem pustarjem uspešno pustno nedeljo. alan oberdan Geometer in rokometni veteran Osemdeseta in devetdeseta leta so v športnem okolju Slovencev v Italiji in na splošno v tržaškem športu uvidela razcvet rokometa. V Zgoniku je tamkajšnji Kras razpolagal z mladinsko dejavnostjo in člansko ekipo. Po letih nastopanja v slovenskih ligah in združitve z openskim klubom, zdaj Alabarda, je še obstaja jedro takratnih rokometašev Krasa, ki so še dokaj aktivni na rekreacijskemu področju. Med temi je tudi Alfredo Oberdan (letnik 1968), znanci mu pravijo Alan, ki je rokometu zvest od višješolskih let. »Rokomet sem začel igrati pri 18. letu, v času, ko je bilo na Tržaškem do deset ekip, med temi ena tudi v Nabrežini. V sezoni 1996/1997 smo kot Kras. v 3. slovenski ligi, celo "tvegali" napredovanje v višjo ligo,« je na kratko o članski karieri spregovoril Oberdan. Začel je kot pivot, nato se je preselil na zunanje položaje v vlogi beka. Kot veteran povprečno dosega od tri do pet zadetkov na srečanje, medtem ko enkrat tedensko se oglasi v zgoniški telovadnici, kjer vadi z ostalimi veterani Krasa. Jedro ekipe sestavljajo še Aleks Milič, Marko Pertot, Igor Glavina in Marko Sardoč, občasno se jim pridružujejo še drugi rokometni navdušenci. » Obiskujemo številne turnirje v Sloveniji, še lepše pa nam je, ko odhajamo na mednarodne turnirje v države nekdanje Jugoslavije. Bili smo v Novem Sadu, Prijedoru in v Vodicah pri Ši-beniku, marca bomo zopet v Vojvodini,« je bogat spored veteranskih turnirjev razlagal geometer, ki bi s soigralci rad priredil tudi podoben turnir v naših krajih. Težavo predstavlja le telovadnica, saj je zgoniška premajhna za rokomet. Na turnirjih amaterjev je že igral proti številnim nekdanjim rokometnim zvezdam, moči je meril celo z rokometaši nekdanje jugoslovanske olimpijske reprezentance. Polet ga pričakuje nov izziv, saj bo letos poleti nastopil tudi na svetovnem prvenstvu rokometa-šev-veteranov v Poreču. Geometer in upravitelj nepremičnin je tudi podpredsednik SDGZ in predsednik njene sekcije prostih poklicev. Obenem je še član tržaškega odbora SKGZ in odbornik pri ŠZ Bor. V skromnem odmerku prostega časa se ob rokometu posveča tudi planinstvu, saj je hribe vzljubil še v letih aktivnega članstva pri tabornikih RMV. (mar) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. februarja 2O16 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Sogno e son desto 0.00 Dok.: Cose nostre RAI2 7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charly 10.35 Viag-gi da record 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 17.10 Sereno variabile 18.05 Signori del vino 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 RAI4 14.40 Rookie Blue 16.0019.00 Doctor Who 16.45 Novice 16.50 Once Upon a Time 17.30 Rai Player 17.35 Intelligence 21.10 Secrets and Lies 22.25 Boardwalk Empire 23.20 Vikings RAIS RAI MOVIE 13.20 17.10 Rai Player 13.30 Film: Incre-dibile viaggio verso l'ignoto (pust., '74) 15.15 Film: Prima e dopo (dram., '95, i. M. Stre-ep, L. Neeson) 17.05 Novice 17.20 Film: Generazione 1000 euro (kom., It., '09) 19.10 Film: Ex (kom., It., '09, r. F. Brizzi) 23.25 Film: Passenger 57 - Terrore ad alta quota (akc., '92, i. W. Snipes) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Film: Shac-kleton (biogr.) 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Ve-rissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te _ITALIA1_ 6.45 19.00 Risanke in otroške oddaje 10.40 Film: Il dottor Dolittle 5 (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Agente Smart - Casino totale (kom., '08, i. S. Carell) 15.55 Film: Get Smart's Bruce and Lloyd Out of Control (akc.) 17.25 Dok. film: Born to be Wild 18.10 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Ortone e il mondo dei Chi (anim., '08) 7.00 Serija: Zorro 7.55 Film: L'ultima vio-lenza (dram.) 9.30 Film: I terribili 7 (kom.) 11.00 12.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Nad.: Non uccidere 14.25 Wild Italy 15.15 Attenborough: una vita per la natura 16.15 Gledališče: Virata di bordo 18.25 Novice 18.30 Le lezioni dei maestri 18.55 Strinarte 19.45 Memo -L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Contact 21.20 Gledališče: La vita nuova 22.35 Sinfonia per le citta 23.30 Genesis: Sum of the Parts 21.15 Film: Mongol (pust.) 23.25 Film: Le sorelle (dram.) RAI PREMIUM 14.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.30 Mister Premium 15.25 Nad.: Un'altra vita 17.15 Novice 17.20 Cosi lon-tani cosi vicini 19.20 Rai Player 19.30 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Anna Karenina 23.10 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.55 Nan.: Due per tre 8.35 Film: Caramelle da uno sconosciuto (krim., It., '87) 10.30 Donnavventura 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 21.15 Film: Ruslan (akc., '09, i. S. Seagal) DMAX 21.10 Film: L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva (anim., '12) 22.55 Film: Swarm - Minaccia dalla giungla (zf) _IRIS_ 12.20 Film: Pleasantville (fant.) 14.45 Film: S1m0ne (fant.) 16.35 Adesso cinema! 17.00 Film: In nome del popolo italiano (dram., It., '71) 20.50 Scuola di cult 20.55 Film: Il burbero (kom., It., '86, i. A. Celentano) 23.00 Film: Il bisbetico domato (kom., It., '80, i. O. Muti) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Annapolis (dram., '06, i. J. Franco) 16.20 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: I cannoni di Navarone (voj., '61) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Invito a cena con delitto (krim., '76) 23.20 Film: La famiglia Perez (kom., '95) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 11.55 Il cercatore dei venti 12.55 18.05 Il re dello street food 14.05 L'artista vaga-bondo 16.05 Film: Il figlio dell'altra (dram.) 19.15 Bourdain: Cucine segrete 20.10 Sto-ria segreta 22.00 Dok. serija: Come il ses-so ha cambiato il mondo _CIELO_ 11.00 Fratelli in affari 14.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Spagna 16.30 Cucine da incubo 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Play Motel (krim.) 12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'ave-vo detto 14.15 Cattivissimi amici 14.45 17.20, 17.40, 19.45 Rugby Social Club 15.25 17.50 RBS 6 Nations 20.00 Storage Wars Canada 20.20 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 22.55 Restauri a quattro ruote SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 18.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Mali izumitelj 10.10 Infodrom 10.25 Dok.: Kdo si pa ti? 11.15 TV arhiv 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.20 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Valvasorjeva slava 15.00 Dok. serija: Afrika 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.30 Nad.: Fortitude 22.55 Film: Locke (triler) SLOVENIJA2 6.55 Najboljše jutro 8.55 Dober dan 10.00 Alpsko smučanje: SP (m), smuk 11.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž) 12.55 Smučarski skoki: SP (ž) 14.50 Slovenija danes: Ptuj 15.50 Smučarski skoki: SP (m), ekipna tekma 17.55 Biatlon: SP (m), skupinski start 19.05 Smučarjev dnevnik 19.25 Biatlon: SP (ž), skupinski start _ S b 6 fb . VREDNO OGLEDA HM Sobota, 6. februarja - Lm Rai movie, ob 01.25 Il sospetto Danska, Švedska 2012 Režija: Thomas Vinterberg Igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen in Annika Wedderkopp Škoda, da je ta film vedno na sporedu ob tako pozni uri, ker gre za eno lepših filmskih zgodb zadnjih let. Protagonist filma je Lucas, nedavno ločeni štiridesetletnik, vzgojitelj v vrtcu, kjer ga otroci obožujejo. Prosti čas preživlja v družbi dobrih prijateljev v krajevnem lovskem klubu, na danskem podeželju. Nekega dne pa ljubka plavolasa hčerkica njegovega najboljšega prijatelja ravnateljici vrtca pove nekaj, kar bi lahko nakazovalo spolno zlorabo. Nepremišljene besede majhne deklice njegovo življenje v trenutku obrnejo na glavo. Laž se širi kot virus, panika in nezaupanje kmalu uideta izpod nadzora in tesno povezana skupnost se znajde v stanju množične histerije, Lucas pa se je prisiljen podati v samoten boj za svoje življenje in dostojanstvo. Napeta psihološka drama pripoveduje o moči laži ter uničujočih posledicah krive obtožbe. 20.10 Film: Ni lahko biti jaz (kom.) 21.40 Dok.: Glasovi strahu 22.05 Zvezdana 22.45 Možganske vragolije 23.30 Judo: SP _KOPER_ 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.00 Webolution 16.30 Arhivski posnetki 17.25 23.45 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Film: Sladka svoboda (kom.) 22.30 Dok.: Šport brez meja 23.00 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 11.05 13.00 Tv prodaja 11.20 Film: Dr. Dolittle 5 (kom.) 13.15 Lepota ni dovolj 14.10 Film: Poslušaj svoje srce (dram.) 16.05 Film: Maska (kom., '94, i. J. Carrey) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Izvor (triler, '10, r. C. Nolan, i. L. DiCaprio) 22.45 Film: Obala (pust., '00, i. L. DiCaprio) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.45 18.05 Pozor, priden pes! 8.15 Nan.: Novo dekle 8.4019.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Šola za prvake 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv prodaja 10.50 Top Gear 11.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 13.00 Serija: Nezmotljivi čut 13.55 Film: Babe (pust., '95) 15.40 Film: Napumpana (kom.) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Smo že končali? (kom., '07, i. I. Cube) 21.45 Film: Nasprotno od seksa (rom., '98, i. C. Ricci) PLANETTV 12.30 Stroga ljubezen 13.30 Hiša vaših sanj 14.35 Film: Divjina (anim.) 16.10 Film: Gospod Magoo (kom.) 17.55 Dok.: Galileo 19.00 22.20 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Jeklena moč (akc., '11, i. H. Jackman) 22.30 Film: Dežela senc (dram., '93) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Ev-genom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Milan Petek Le-vokov - Adrijan Rustja: Dvornega norca tožba - radijska humoreska; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V oddaji 30 minut country glasbe ob 12.30 bo predstavljena zgoščenka »Weighted mind« ameriške pevke in mandolinistke Sierre Hull, ki je že ob samem izidu postala prava uspešnica. Pust bo odmeval v oddaji Jazz odtenki ob 17.10 in to z ritmi brazilske glasbe, ki najbolje pričara ta čas. V Mali sceni ob 18.00 pa bo Adrijan Rustja protagonist radijske igre Dvornega norca tožba. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 6. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / V glavnem bo prevladovala zmerna oblačnost. Od popoldneva bo od zahoda postopoma oblačnost naraščala. Od večernih ur se bodo ponekod lahko pojavljale meglice ali megla v pasovih. Sprva bo še povsod pretežno jasno. Čez dan se bo zmerno pooblačilo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji. Proti poldnevu bo marsikje začel pihati jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo na severozahodu okoli 5, drugod od 8 do 11, na Primorskem in v vzhodnih krajih do 13 stopinj C. Na obalnem območju bo pretežno oblačno vreme, drugod povsem oblačno. Od popoldneva se bodo padavine okrepile: po nižinah bodo močne, v hribovitem svetu pa obilne. V Predalpah bo meja sneženja na okoli 1000-1300m, v Alpah pa 800-1000m. Ob morju bo pihal okrepljen jugovzhodnik in verjetnost padavin bo zato nizka. Jutri bo oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji se bodo pojavljale padavine, ki jih bo več predvsem na severozahodu. Meja sneženja bo na nadmorskih višinah med 800 in 1200 m. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. TOLMEČ Utr O 3/8 TRBIŽ O p -1/3 C01? ivflt? ČEDADo"^ VIDEMO 5/9 4/10 CELOVEC °-2/6 KRANJSKA G. -1/5 OTRZIC u 0/7 KRANJO S. GRADEC O -2/9 CELJE -2/11 O GORICA 7/10 0 N. GORICA O 5/12 LJUBLJANA O-1/10 POSTOJNA O 4/8 N. MESTO -1/12 O /\ KOČEVJE O " > ČRNOMELJ O I ä Sonce vzide ob 7.20 in zatone ^g ob 17.17 □ Dolžina dneva 9.57 Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 15.13 =j 1991 - Na nekaterih po-Š stajah v višjih legah je bila izmerjena naj- z nižja februarska temperatura v obdobju § meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo < do -23,5 °C, na Rogli (1335 m) so izmerili -22,2 °C, na Voglu (1535 m) -20,8 °C. Danes: ob 2.13 najnižje -16 cm, ob 7.55 naj-Sj višje 42 cm, ob 14.37 najnižje -57 g cm, ob 21.13 najvišje 36 cm. S Jutri: ob 2.50 najnižje -23 cm, ob 8.36 naj-či višje 48 cm, ob 15.10 najnižje -63 cm, ob 21.44 najvišje 42 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . . .70 Vogel..................33 Kranjska Gora.........30 Krvavec...............40 Cerkno................55 Rogla..................40 Piancavallo......"......25 Forni di Sopra.........30 Zoncolan..............30 Trbiž...................40 Osojščica..............45 Mokrine...............75 Charlotte Rampling praznovala 70 let LONDON - Britanska igralka Charlotte Rampling je včeraj praznovala 70 let. Ram-plingova, ki je in še vedno slovi po svoji hladni lepoti, je svetovno slavo dosegla s kontroverznim filmom Nočni portir Liliane Cavani o mazohističnem odnosu med poveljnikom taborišča in taboriščnico. S svojo hladno seksualnostjo je igralka začarala različne filmske avtorje, od Luchina Viscontija in Woodyja Allena do Francoisa Ozona in Larsa von Trierja. Hollywood je, kot pravi, ni nikoli zanimal, vedno le Evropa s svojo raznolikostjo, jeziki - Ramplingova jih govori kar nekaj -, in inteligenco. Za film 45 let je s soigralcem Tomom Courtenayem na zadnjem Berlinalu prejela srebrnega medveda za igro. Na lanski podelitvi evropskih filmskih nagrad je prejela tudi nagrado za življenjsko delo. Novo vrsto tarantele poimenovali po Johnnyju Cashu hrvaška - Odstranjevalo naj bi 90 odstotkov kemikalij več kot voda V Zagrebu predstavili razpršilo za razstrupitev sadja in zelenjave ZAGREB - Osiješko podjetje Green Planet Production je v Zagrebu predstavilo razpršilo po imenu Detox sprej, ki naj bi uspešno odstranjevalo pesticide in različno umazanijo, ki se na sadju in zelenjavi naberejo med gojenjem, skladiščenjem in prevozom. V podjetju izpostavljajo, da gre za prvi tovrsten izdelek v Evropi. Lastnik podjetja Vlatko Kalapoš je na predstavitvi zatrdil, da so se za izdelek odločili, potem ko že vrsto let poslušajo opozorila o pretirani uporabi različnih umetnih in strupenih preparatov za zaščito sadja in zelenjave. Njegov sodelavec Zvonko Šalek je dodal, da so za njimi dve leti laboratorijskih raziskav, v katerih so preizkusili vrsto naravnih sestavin. Na koncu so prišli do mešanice, v kateri so med drugim citronska kislina, kis in soda bikarbona. Posvetovali so se tudi z zdravniki, nutricionisti in kemiki, sodelovali pa so s hrvaškimi kmetijskimi fakultetami in državnim zavodom za javno zdravje. Detox sprej je treba razpršiti po kosih sadja oz. listih zelenjave, počakati pet minut in nato živila sprati pod tekočo vodo. Na ta način naj bi se odstranilo tudi do 90 odstotkov več kemikalij in umazanije kot z vodo. Prišlo naj bi namreč do kemijske reakcije in razgrajevanja ostankov pesticidov, fungicidov, herbicidov in voska. Pršilo je mogoče uporabljati tudi za pomivanje delovnih površin v kuhinji, kuhinjskih posod in rok. Hrvaški agronomi ocenjujejo, da gre za mešanico več sestavin, ki odstranjujejo kemične snovi in druge umazanije, pri čemer ni nič spornega. Spominjajo, da tudi trgovci uporabljajo sodo bikarbono za pranje sadja in zelenjave. Pršilo je na Hrvaškem naprodaj že približno dva meseca in so z odzivom potrošnikov zadovoljni. Začeli so že tudi distribucijo razpršila v Vzhodni Evropi. Evropska zveza tiskovnih agencij zaskrbljena zaradi usode medijev na Hrvaškem ZAGREB - Evropska zveza tiskovnih agencij (EANA) je opozorila hrvaško vlado na zaskrbljujoče razprave o medijski politiki Hrvaške. Posebej so izpostavili potrebo po zaščiti neodvisne vloge hrvaške tiskovne agencije Hina. Hrvaški mediji so poročali, da namerava desna vladna koalicija odstaviti vodstvo Hine kljub uspešnim poslovnim rezultatom. Iz največje hrvaške vladne stranke HDZ je bilo neuradno slišati, da ne nameravajo sprejeti poročila o poslovanju Hine v letu 2014, ki bo kmalu na dnevnem redu saborskega odbora za informiranje, informatizacijo in medije, je včeraj opozoril Novi list. Izpostavlja, da HDZ ne bo mogel utemeljiti svoje odločitve o spremembah na vrhu Hine s poslovanjem agencije, ki od leta 2014 pozitivno posluje, potem ko se je več let soočala z izgubami. Ocenjuje, da gre pričakovati politično odločitev z namenom, da bi na čelo Hine postavili ljudi, ki so privrženi HDZ. Direktorica Hine Gabriela Branka Valentič je dejala, da »ne obstaja noben razlog, da sabor ne bi sprejel poročila o delu upravnega sveta Hine, ki je resnično poročilo o poslovanju agencije za leto 2014, saj je bilo poslovanje po vrsti let pozitivno«. Ni želela ugibati o tem, kako bodo glasovali poslanci. "Če HDZ resnično namerava zavrniti pozitiven rezultat državne ustanove, tega ni mogoče drugače razložiti kot s političnimi razlogi," je ocenila. MIAMI - Znanstveniki so novo vrsto tarantele, ki živi v okolici zapora v Folsomu v Kaliforniji, poimenovali po ameriškem glasbeniku Johnnyju Cashu. Johnny Cash je napisal skladbo o tem zaporu in v 60. letih v njem izvedel dva koncerta za zapornike. Pajek, imenovan Aphonopelmajohnnycashi, je črne barve, v katero seje najraje oblačil tudi legendarni pevec z globokim glasom, znan po mnogih uspešnicah, med njimiThe Man in Black in Fol-som Prison Blues.»Sem velikoboževalecJohhnyja Casha,« je dejal Chris Hamilton, glavni avtor študije, objavljene v reviji ZooKeys, v kateri so predstavili 14 novih vrst pajkov z jugozahoda ZDA. i jutfo&iasifli^gs.Mm jusbcei-KF S£fiörtgö.tö