44. številka.
V Trstu, v soboto I. junija 1889.
Te&J
XIV.
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in ■flboto ob 1. uri popoludnn.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. 6.-; izven A "t. ».— S1-aa polu leta B 3.—; „ „ 4.30 „ sa 6etrt leta „ 1.50; B „ 2 25 , Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trst« p« » nov., • V Gorici in v Ajdovliinl po « nov. Na naročbe brai priloiene naročnine le upravniitvo ne odra.
EDINOST
Vsi dopisi se pošiljajo ttredniStvu v u liri Carintia St. 28. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nufrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami se plaču je prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval«, osmrtnic« itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo v ulici Carintia 28, Odprto reklamacije so proste poitnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V •<linoat Ja moO«,
Strankarstvo Slovanov
na Češkem.
Kakor je znano našim čitateljem sti na Češkem dve stranki, ki si nasprotujeti že leto in leto. Sosebno zadnji čas pridobiva mladočeška stranka čim dalje več pristašev, v tem ko so raznotera očitanja proti staroČeški stranki v isti meri veča in silnejša. Niti ta, ne druga pa ne zado-voljujeti popolnoma velikega dela češkega ■aroda; vsled tega dobiva somišljenikov še tretja novejša stranka, h kateri spadajo tako imenovani realisti. Naposled se okreplja še četrta stranka, katera je izključeno na* rodna in ima take težnje, kakor n. pr. mi Slovenci, kateri hrepenimo z istega stališča po zastopih za vsak narod posebe. Ta narodna-avtonomistička stranka se širi zlasti po Moravskom in Šlezkem.
Čehi so trdni in se ne dajo takoj premakniti, kedar jo krenejo na kako stran. Oni imajo veliko duševnih, jako naobra-ženih moeij, zato jim je toliko teže dokazati, da se motijo v kakem oziru.
Te dni pa je izšla, menda po naključju, v Ljubljani majhna knjižica, ki utegne vendar kos biti tudi raznoterim Češkim bistrim glavicam. Ta knjižica, katera je pisana nemški in ki ima naslov*: „Das Parteiwesen der Slaven in B o h m e ntt („Strankarstvo Slovanov na Češkem) prihaja, kakor je soditi iz celote in pojedinih toček, gotovo od veščaka in rekli bi od državnika, kakoršnih ulegne biti v sedanji dobi malo. Navrščenih jo v knjižici izredno veliko naukov za javno življenje, in iz teh naukov more zajemati še toliko izurjen človek, ki dela za narod in državo, za interese pojedinih stanov ali raznih strok, katere je gojiti narodom in državam na lastno korist.
Najbolj pa segajo nauki te nenavadno brošure v življenjo in sedanje delovanje in gibanje avstrijskih Slovanov. Ti nauki razkrivajo Rtcer najbolj in najprej zmote čeških voditeljev ; ali ob jednem kaže na pravice in krivice drugih narodov, na zmote, ki se kažejo v krivih nazorih o Poljakih, Madjarih, zlasti pa o zgodovini poljski, madjaraki, hrvatski, oziroma tudi češki. Slovani vidijo iz kratko opisanih dokazov, da slabo ocenjujejo lastno prošlost in preteklost današnjih hudih in močnih nasprotnikov slovanskih narodnostij v Avstriji. Med nasprotniki pravega Slovanstva je žalibog tudi poljsko plemstvo, katero ni spremenilo svoje politiko niti dandanes nasproti avstrijskim Slovanom. Knjižica je narisala v lapidainem slogu spomenike, katere se je plemstvo vsega poljskega naroda postavilo še v sedanjem stoletju. Kaže nadalje, da Aladjari nimajo nikjer v zgodovini nikakih predpravic na Oger-skem; jedino francozko in potem lastne revolucijo so jim pomagale, da je sedaj liberalna stranka na Ogerskem na krmilu in da strahuje druge narodnosti ter hoče zaukazovati ce\6 v tostranski polovici cesarstva. Hrvatje pa tudi bo bili vedno samosvoji, nezavisni od Madjarov in z Ogi reko
*) IJuh Partuivvesen der Slaven in Bilhnipn. Hetrai'htet nn der liiuid der Versmnmluni; dna
Prnger nltčechischen P nrtoitiigos, Von cini'in oatorreicliisclu-u Patrioton Laibnch. Vnrlegt Kuri Ilriliur. Druck der „Narodna tiskurnn** 1SS9. Stranij i>9. Ooua po poŠti 85 kr.
združeni ponajveč po personalni uniji. Hrvatje so pragmatiško sankcijo Karla VI. sprejeli deset let poprej, nego Madjari, in sprejeli so jo jedino pod tem pogojem, da bodo pod onim Členom habsburške monarkije, kateri bodo vladali na Kranjskem, Štirskem itd. ne pa na Ogerskem. Torej so Hrvatje varovali svojo nezavitinoBt od Ogerske do najnovejšega časa.
"Vse to kaže, da je Madjare, Poljake >n tudi Hrvate poštevati drugače, nego bi hoteli in hočejo sedaj Madjari tam, Poljaki pa tu. Knjižica dokazuje, da češki voditelji se vedejo nedostojno, ako se ukla-njajo čez mero liberalni frakciji mađarski, ki je po zaslepljenosti drugih razcepila cesarstvo na dve polovici, ter trdi. da j Madjari se ne sprijaznijo nikdar s Čehi. j Nečastno je torej čez mero odabravati duali zem, še nečastniše pa popuščati brate j Slovake zaradi iskanja prijaznosti sadjarske.
Ako se StaroČehi sklicujejo na državno-zborsko vtčino, v kateri gospodujejo Poljaki, odgovarja brošura naša, da Poljaki in konservativni Nemci ne morejo biti pravi prijatelji Čehov, kateri glasujejo za ! velike interese, ki jih imajo Poljaki in ti Nemci, v tem ko isti Poljaki in isti konservativni Nemci odtegujejo svojo podporo Čehom na najvažnišo stran. Kakor priznava namreč dr. Rieger sam, ne more staro-češki klub pripraviti Poljakov in konservativnih Nemcev do tega, da bi se izvršila narodna jednakopravnost na trdni podlagi. Zato pravi brošura ni vredno in je jako škodljivo, da se staročeški klub ven-dar-1 e drži življev desnice, kateri nočejo delovati na izvršbo najimenitnišega člena •naše ustave, čl. XIX. Ako se pa hojč StaroČehi, da bi nastali hujši časi, ko bi se razpršila sedanja desnica, se pač jako motć. Kajti ravno dr. Rieger bi moral vedeti in vt$ dobro, da vlada grofa Taaffeja je močna, in da ona bi napravila si večino iz drugih elementov, kateri br utegnili z vlado izvršiti člen XIX. v zmislu, da bi ; dobil vsak narod za se organ namesto se-| danjih deželnih zborov, in tako bi se potem napravil mir, ki razjeda sedaj narodno in državno blagostanje.
Nad vlado grofa Taaffeja ni dvomiti, da bi no bil za izvršbo narodne jednako-pravnosti, vsaj vzroka ni za to, ker doslej | niso no staročeski, ne drugi klubi kot taki zahtevali narodne avtonomije, ampal* so zahtevali, kakor se vidi v nameri za pre-osnovo šolskega zakona, še veče oblasti za deželne zastope. Torej jo treba samo poskusiti, in ločiti bi se bilo od sedanjo vlade še le potem, ko bi glede na pravo izvršbo hotela odtegniti svojo pomoč. Drugače pa ne! StaroČehi imajo še čas, da | sprožijo oni to misel. Zato pa naj popuste za sedaj teženje po zgodovinskem Češkem pravu ; saj sami pripoznavajo, da jo sedaj neugodna doba zato. Neugodna je posebo
zastran mednarodnega položaja, ki no more dolgo trpeti. Toliko vspešniše pa bodo Čehi delovali za isto zgodovinsko državno pravo, kedar se izvrši dejanski za vse narodnosti narodna jednakopravnost. Čehom mora biti vondar mari, da no bodo skrboli samo za Čehe na Češi iem, ampak jednakomerno tudi za Čehoslovane
po Moravskem in Slezkera. Saj vidijo, da drugače se zadnji dve deželi ponesrečiti, kar bi ugajalo Nemcem, a tudi Madjarom, kateri bi radi videli zajezo med Slovani in Čehi. Taka zagvozda bi se pa napravila, ako bi se Moravska in Slezka potuj-Čili in nevarnost jo zaradi sedanje staro-češke politike velika v tem oziru.
StaroČeiki klub izgubi vedno več pristašev, ako bo še nadalje hodil sedanjo pot ter se bratil s Poljaki in nemškimi konservativci, ob jednem pa vsemu prikimaval, kar zahtjevajo ob pogajanjih Madjari. Mladočehi dobivajo več moči, kljubu temu, da ni njih program nič boljši od staročeškega, In se razločuje jedino v tem | od programa Staročehov, da Mladočehi ne podpirajo vlade sedanje, v tem ko jo I po pravici podpirajo zvesto StaroČehi. Naj torej popustiti obe stranki sedanjo taktiko, katera ne privede Čehov do ničesar, kar bi bilo Čehoslovanov vredno in bi jim ' podelilo varnost za bodočnost. Naj pomislijo, da s tako taktiko in z dosedanjim programom ne pridobe ne čehoslovanom nič, pa spravijo tudi Slovence v vedno večo nevarnost, kateri bi radi podpirali program za narodno avtonomijo. K Slovencem bi se pridružili Srbi, Hrvati in avstrijski Rusi. Češki voditelji bi si pridobili obilo zaslug za državo, druge narode, največ pa za Čehoslovane Bame. Naj torej delajo za narodno avtonomijo, naj skrbč, da se bo po zakonih za kmete, obrtnike inale, delavce pomagalo več, nego doslej, in naj ob novem pogajanju z Ogersko skušajo zmanjšati upliv Madjarov in odložiti neprimerna bremena, katera mora prenašati tostranska polovica glede na skupne zadeve.
To je nekoliko črtic iz bogate vsebine navedene brošurice, a toček je v njej toliko, da obsezajo ves program, katerega bi se morali vsi cislitavski Slovani oprijeti glede na daljnje delovanje na polju politike, narodnosti in občega gospodarstva. Naj bi tudi slovenski rojaki premišljali imenitne nauke, da bi se ne zgodilo, da bi se kar slepo pošiljali pozdravljalni telegrami v imenu celega naroda na shode, kateri sami v svojih resolucijah tavajo v temi, V Ljubljani nas utegnejo za ta del u meti nekoliko.
Bog daj bolje !
Primorja n.
Zapomnimo si!
Zagrizenost naših lahonskih sosedov in gospodarjev je v obče znana ter nam je ni treba natančnejše opisovati. Opirajoč se na Bvoje vekovito naobrazbo šopirijo se ti nad „barbarom" Slovenom ter ga zaničljivo zovejo sužnja. In res, sužnji smo še vedno mi slovenski Primorci laške manjšino ter še vedno mirno in krotko gledamo, kako nam ti najhujši naši sovražniki milostno „pravice" dele, o d bari-vajoč nas čim bolj morejo iz deželnih slu-žeb in deželne uprave sploh.
Tu na naših tleh živeče, starodavna slovanska polja obaelovajoče zovejo nas „vsiljonco in privandrance" v tem, ko so sto leti ni o sedanjih primorskih Italijanih skoraj bilo niti sluha. Ako je bilo mesto
Trst res riimka naselbina ter so njegovi prastanovniki prihajali rea od starih Rim-cev — sedanji tukajšni neodrešenci ne morejo se pač zvati rimsko potomce in zajedno autoktone (prastanovnike teh dežel), kajti še pred sto leti brojilo je mesto Trst komaj 5000 prebivalcev v tem, ko jih šteje sedaj nad 150 tisoč.
Naraven ta naraščaj pač ni, kajti ne-možno je niti misliti, da bi se v teku enega stoletja prebivalstvo tridesetkrat podvojilo! Ogromen del sedanjega tržaškega prebivalstva je tedaj sem privandral iz blažene Italije, lačen in strgan tor užival predpravice, ki so podarili avstrijski vladarji mestu, Nabral si je tu na avstrijskih tleh bogatstva in imetka ter se najlepše razvil pod upljivom avstrijskega gospodstva.
Mesto TrBt in njegovi prebivalci se paČ morajo zahvaliti za ves svoj napredek in blagostanje naklonjenosti in očetovski skrbi Dunajsko vlade, koja je vedno pazniin očesom sledila in nadzorovala ter vodila njih interese. Brez avstrijske vlade bil bi Trst ostal nepoznat in čeloma zapuščen, enak drugim istrskim pobrežnim mestom, ki so v trgovini zgubila vsako veljavo in važnost ter se bavijo sedaj skoraj izključljivo t. ribarstvom, z eno besedo : Trst bi bil še vedno „neznatno ribiško pristanišče".
Ali avstrijska vlada hotela je to pristanišče spremenoti v svoje glavno tržišče in skladalnico, v luko kamor bi se shajala vsa pomorska trgovina Avstrije. Zategadelj blagrovala je je z mnogimi predpra-vicami, osobito mu pa preskrbela b v o-hodno luko, pravice namreč, uvažati in izvažati vsakovrstnegp blaga, no da bi odrajtovalo državi eolnino.
Ta prodpravica vabila je gotovo zu-nanjeke, da so se v Trstu vstanovili ter tu začeli trgovati a čemur so tudi obogateli. Mnogo jih je sem prišlo, posebno začetkom in v teku tega stoletja, tudi jiz Italije, katera je hodila vedno bolj Bvojo rakovo pot ter se nahaja sedaj na zadnjem klinu toliko v materijalnom kakor v moralnem obziru,
Stoprav včeraj so prišli Lahoui v te kraje napram nam Slovencem, ki smo prebivali tu že v pradobi; seda j nas pa Bina-trajo privandrunccm in tujcem ter se ba-hajo pred lahkovernim svetom v svojih „avita civilta" in „diritti storici". — Ne da bi onej državnoj oblasti in našej vlad bili hvaležni za gostoljubnost, ki jo jo do njih imela in še vedno ima, pustivši jim, da si tu pomorejo do boljšega materijalnoga obstanka, — rijejo proti njej in zovejo „žuleč jarem", v tem ko v Italiji vse ječi pod neznosno težo ogromnih davkov in pristojbin ter italsko ljudstvo v trumah beži j iz dežele po širnem svetu „s trebuhom za kruhom".
Največje število teh revežev, ki ne-tnajo v sebi več skoraj niti krvi vsled pomanjkljive piče — suho polento, razcapanih in lačnih, da jim pajki po drobu predejo — enačili trpinov ohrani „barba-rična" Avstrija vsako leto na tisoče, pode-livši jim dela in živeža. In za ono deželo mizerijo in uboštva dolajo ti tukajšnji Lahoui očitno propagando, v zvezde kujejo italijansko vlado in kralja ter hočejo še avstrijsko Primorsko v to luknjasto luško
škornjo, naj bi še ona trpela in duševno in gmotno propadla z drugimi italijanskimi provincijami!
Ali, ne boš je pihtl kaše, Miha; ue! Tu na obalih Primorju bedi še drug narod, kojemu bi nikakor no bilo povseči spadati kedaj pod Italijo ; ta narod, čeprav teptan in zapuščen od iste vlade, budil bode paznim očesom, da se irredentarake namere nikdar ne izvrše. Ta narod smo mi Slovani, ki imamo do Primorske mnogo večje pravice nego Italijani; narodna naša zavest se je probudila in vse vaše nastojanje, da bi nas potujčili ter priklopili k iaškej škornji bode zahman.
Vstanovila se je v teku časa v Trstu in na Primorskem sploh neka kamora, katera si je prevzela nalogo napravljati pot v obljubljeno deželo. Po naravnih in zgodovinskih zakonih modrujejo ti njeni pristaši — pripada Primorsko k Italiji in ker se je zadnja združila v „Italia unita", ne more se biti jezikovno in politično „unita", kajti manjka jej še nekaterih „blekov", namreč : Trsta, Istre, Goriške in Ti ideutinskega. Tu dežele bi morala Avstrija žrtvovati, da zadovolji neodrešence ter zadobi ime „združena* popolen pomen. —
Da dokažejo te svoje namere ter vlado avstrijsko osvedoČijo svojih teženj vpo-rabljajo ti vsakovrstna sredstva začenši pri najbolj vzvišenih in končavši pri naj-podlejših. Zgodovina n. pr. služi jim tudi v to, da dokažejo rimljaustvo teh dežel, potrebo in pravico, da se zopet združijo z z Italijo.
Laski zgodovinarji dobro okovani z njihovom denarjem, prodajejo jim lastno zavest in prepričanje ter — za goli denar — presukajoč zgodovinsko resnico, dokazujejo črno na belem, da so sedanji Slovani na Primorskem sem privandrani divjaki, ki uživajo lahonsko gostoljubnost. In s tem poveličujejo „domovino" !
Za zgodovinopisci pridejo ti časnikarji: -- judovska golazen ali pa slovanski odpadniki, ki so v srdu na svoj rod, in da izlijejo nekoliko žolča in gnjeva iz svoje črne duše, pri tem dobijo vsakdanji ljubi kruhek — ti namreč so zastavili pero la-honstvu ter se odlikujejo z najpodlejšimi izrazi na tukajšnje miroljubne Slovane.
Vsa ta sodrega trobi ti v lahonski rog ter slepi vbogo ljudstvo, da je slepo zaverovano lahonskiui volkovom ter jih voli v deželne in mestne zastopnike ter ga po tem toliko lažje derejo in obirajo do kože. Lahoni žanjejo od svojega navideznega „domoljubja" ogromne obresti, ljudstvo pa trpi in gleda od strani, kako mu kradejo in po nepotrebnem izdavajo njegov težko zasluženi denar.	(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dežele.
Akopram se je mnogo govorilo in pisalo, da se bodo delegacije usled madjar-ske zbornice šele jeseni sešle, so vendar vse ovire ostranjene in bo prva delegacij-ska seja uže 22. junija. — Kazensko-po-stavni odsek je pričel meritorno posvetovanja novega kazenskega zakona ministra S c h ij n b o r n a, in je že razpravljeno prvih 11 §§. K § 1. stavil je poslanec K o p p predlog, da se odpravi smrtna kazen, kateri se je pa odklonil. Pra-vosodnji minister je pojasnil stališče vlade v tam oziru, da je smrtna kazen v prvej vrsti strašilo, ne pa povračilo. Poslanec Weeber je nasvetoval za težka hudodelstva prekomorsko pregnanstvo, dr. Kro-nawetter pa namestu vislic najhitrejšo in najlažjo smrt. pri katerej naj bi se posebno oziialo na voljo obsojenčevo, koji način smrti Bi izbere. Oba nasveta sta propala. — Strajkovanje rudarskih delalcev na Češkem še ni končano, akoprav se vso trudi, neznosnemu in gmotnem stanju jako
škodljivemu štrajku prej ko mogoče konec storiti. Mir in red se nikjer ne ruši.
Proračunska debata v ogerskem državnem zboru privlekla se je do potreb ministerstva domobranstva. Pred tem se je razpravljalo vrlo živo o madjarski akademiji znanosti, pri kojej priložnosti je glasoviti Fennyvessy oporekal samemu Pavlu Gyulay-u, znamenitemu pisatelju in akademiku, znanje ogerskega književnega jezika in sloga. Nadalje je Fennyvessy prispodabjal akademijo sveučilišti, koje ima redovite in izvanredne profesorje; razlika med njimi je ta, da izvanredni redovito nič ne znajo, a redoviti ne znajo nič izvanrednega.
Vnanje dežel«.
Žalostni dogodki v Belemgradu, za katere so nnprednjaH odgovorni, dajajo povod raznim novinam, da vzdignejo pravi huronski krik na Rističa in na rusofilsko vlado. Vodja naprednjakov, bivši minister Garnšanin, je pri rabuki ubil hitcem iz revolverja enega dijaka, kar je ljudstvo, kojo zloglasnega Garasanina iz dna srca sovraži, tako vzburilo, da je hotelo njega pobiti. Pod varstvom žendarskih bajonetov je bivši minister v tvrdnjavo pobegnil in si življenje rešil. Ostati mora po naredbi za-povednika trdnjave v njej interniran. — Pregnani metropolit Mihajl povrnil se je če-tvrtek zvečer iz Ruskega v Beligrad; to daje „prijateljem" Srbije veliko brigo, ker ima še mnogo takih ljudi, koji bi se iz same prijaznosti prema balkanskim narodom z vsakem potolkli, koji bi jih hotel v tej ljubavi nadkriliti.
Bolgarski knez položil je te dni temeljni kamen za novo vojaško šolo, ki se bo zidala zunaj Sofije. Razun angleškega diplomatičnega zastopnika i še ta le neuradno, pri tej slovesnosti ni bil nav-zočen nijeden diplomat. — Pogajanja radi kupitve bolgarske vzhodne železnice od strani vodstva avstrijske državne železnice od barona Ilirscha so pretrgana, ker je baje nemška banka v Berolinu uže sklenila dotično kupno pogodbo.
Ruski car je poslal predsedniku ministerskega odseka pismo, v katerem se pravi, da hoče car biti milostljiv nasproti uradnikom, ki so se zakrivili pri nesreči na železnici pri Borkiju. Dotična preiskava je vstavljena in uradniki bodo le disciplinarno kaznovani. — Veliki knez Peter Nikolajevic se je zaročil z črnogorsko princesinjo Milico.
Rumunska vlada se pogaja z jednim delom liberalcev, da bi jo podpirali, ko bode opozicija predlagala, da se izreče pravosodnemu ministru nezaupnica. Od tega pogajanja je baje zavisen obstanek sedanje vlade.
Italijanski kralj se je vrnil iz Bero-lina črez Švico v Italijo. Kakor se vidi, se je kralj jako izogibal avstrijskegu ozemlja na svojem potovanji. Morda se boji zameriti narodu, ki nikakor ne goji simpatij do naše drŽave. Nekateri listi sklepajo iz tega, da v Italiji ne marajo za zvezo z Avstrijo in da jo bode Italija kmalo razrušila. Nek francozki list je izvedel, da se je v Berolinu sklenila nemško-italijanska vojaška konvencija, v katero se pa ni sprijela Avstrija.
Francozka zbornica je vsprejela bud-get za bogočastje nespremenjen. Skrajna levica je predlagala, da se ves ta budget izbriše, toda njen predlog se je zavrgel z veliko veČino.
Položaj na Španskem ni nikakor prav jasea. „Impartial" misli, da v štirnajstih dneh pride do ministerske krize; drugi listi mislijo, da se bode obdržala sedanja vlada.
DOPISI.
IZ Trata 27. maja (Občni z b o r pevskega družtva „ A d r i j att v B a r k o v 1 j a h), [Konec]. Službo blagaj-
nika jo opravljal dosedaj družtveni pred- bodočo šestletno dobo niti nc kandidoval več sednik. Iz poročila je razvidu«, da ima in da se sploh hoće umakniti s političnega mlado družtvo uže precejšno svoto v bla- j pozorišča. To bi bila za narod naš tolika zguba, iraini; nrva Hm*tw»„m. »...i:.. j.i« i. katere bi niti deloma ne popravilo tudi deset
gaj ni; prva družtvena veselica dala je 38 gl. 50 kr. čistega dobička. Poročilo ae sprejme jednoglasno in % odobravanjem. — Pri posameznih predlogih ae je ogla: silo več govornikov, kateri so vsi govorili o družtvenih veselicah. Sprejel seje potem jednoglasno predlog, da napravi družtvo v kratkem veselico s petjem, godbo in deklamacijo.
V odbor so jednoglasno izvoljeni od
inodrokrvcev.
Če torej g. dr. Gregorčič sam noče več kandidovati, bodi nam to prav. Zato pa naj narod sam stori svojo dolžno s t t e r n a j g. doktorju ponudi kandidaturo in prosi naj ga, naj se naroda vendar usmili ter vsprejme to popolno zaupanje, spoštovanje in ljubezen narodovo, a on naj mu nakloni svojo izredno razumnost,
volilnega odseka priporočeni gg.: Presed-j nesebično rodoljubnost in vroče narodno srce nik Dragotin M a r t e 1 a n c; podpred- j Volilci! vzdramimo se, bodimo zavedni sinovi sednik Josip Pertot; tajnik Jakob^voje matere Slave ter recimo svojo uplivno P e r t o t, namestnik tajnika F r a n j o .besedo o pravem času sebi, in le sebi v korist! G o d n i g; denarničar Anton Ščuka. Zlasti pa priporočamo to zadevo vrlemu „Slo-Odborniki: Drag. Pertot, Jurij Čok, Val. j venskemu jezu", da rešimo svojo čast, katero Pertot, Josip Goinbač; namestniki: Drag. smo varovati dolžni, čeprav bi pri tem trpela Pertot,, Fran Ščuka, Štefan Ferluga, Mi-' čestihlepnost plove krvi.
hajl Fajt; pregledovalci računov: Franjo Fajt, R. Just, S. Ivan.
Po končanem zborovanju je bila prosta zabava v krčmi už tnega družtva, kjer je
S tem pa nočem reči, da vsi drugi dosedanji poslanci niso vredni te častne naloge. Ne, Bog ne daj! Da smo pa danes povedali tako določno svoje misli jedino le o gospodu
splošno veselje vladalo. Omeniti nam je dr. A. Gregorčiču, nam je povod vest v zadnji pri tej priliki še čednega obnašanja Bar-! Bg0čiB, da ta gospod ne kandiduje več za bo-kovljanskih pevcev.	(i0£e volitve.
-*	| In ker smo uže pri volitvah, nasvetu-
2 Goriškega. 27. maja. (Izv. dopis). Vo- jemo naJ še to: Za slovenske trge naj se po-litve za deželne zbore so torej pred durmi.jstavi tak kandi(lat< za katerega bodo glasovali Vendar pa pri nas na Goriškem ne čutimo še,VS1 voll,ci in ne* da si bo(leta stali t,,kaJ (lve prav nič onega volilnega gibanja, onega zani-istrankl na8Proth Ce bomo v tr&ih složni> manja, ki je prepotrebno ob takih toli po-,bode tu zasto^ vsako »Rvanje od kake -membnih prilikah, ko si narod sam v mnogo- j uP1,vne strdIlL Bodlmo Previdl,i! čem določuje usodo za šest dolgih let. Ako! Konečno naj omenjam še toliko, da se ob takih važnih trenotjih držimo roke križem od nekod širij° P™v občudovanja vredne noter malomarno gledamo v bodočnost, potem |viee> da hoče neki na Tolminskem kandido-nikakor ue zdihujmo in ropotajmo, če bodo vati na sv°j° roko nek mogočen gospod, k: naši zastopniki v našo največo škodo uganjali jima Pri 8V°jih vi§Jih "oki veliko zaupanje. Kar burke velikih gospodov. Vprašamo torej: ali,stori' vse Je dobro storjeno. Bodimo složni tudi je pri nas na Goriškem zares vse tak (J zelć tu ! Vsilk rodoljub po vaseh naj stori svojo varno in gotovo, dober izid zagotovljen, da se dolžnost, potem se gotovo iznebimo takih po-nain ui potreba resno pripravljati za volilno (Stenjakovičev! Kaj ?! — ali tudi v deželnemu borbo? Pazite se, vi gospflda slavna, kisena'zboru potrebujemo takih mož?! Grozno! — Široko košatite na prvaških sedežih, da vas ne Sicer Pa Je blamaža vsakemu prosta, da si bode narod kdaj zaničeval za vaše vodstvo! bi stala nekai drobiža — pa ne iz svojega Narod spoznava že zdaj, da se začnete gibati žePa- Volilci! naklonimo je takim možakom v vselej le takrat, kedar potrebujete glasove svojih' Polnfij Ineri! ~ Zadosti 0 volitvah! volilcev, potem pa spite-spanje pravičnega. Na- Ker imam že pero v roki, reči hočem mesto da bi marsikaka taka gospoda bila narodu našim volilcem Še par umestnih besed. Vsi našemu ponos in uzor zares domoljubnih, požrt- (naši poslanci imeli so doslej vedno popolnoma vovalnih in nesebičnih mož, ki bi v narodu budili prosto roko, kajti volilci jim niso dajali z na-narodni ponos, narodno zavest ter ga vzgajali: tančnim programom popisanih listov. Zato pa na politiškem polji, pa ravno ta gospoda trosi. naši poslanci nimajo celotnega programa in
med narodom našim splošno letargijo, strašno
zato zapažamo, da naši poslanci niso jedini
malomarnost, ker se narod za to gosp6do ui- niti v načelnih vprašanjih, ki bi morala veljati kakor ne more s prepričanjem unemati — bolj- za ves narod slovenski. To velja zlasti glede šega nadomestila pa tudi Še nima za take go- avtonomije, ali naj bo namreč ta spodujoče avtoritete. Zares, politiški dozorel deželna ali pa narodna. »Slovenski in zaveden narod je takim mogotcem velik trn Narod" hoče narodno avtonomijo, „Slovenec* v peti, kajti: V motni vodi dd se vspešneje1 pa ravno nasproti — deželno avtonomijo. Kaj ribariti, kar trdi nekje slavnoznani dr. MahniČ, 'je pravo, to naj bi vendar že bilo jasno vsa-samo da tega reka ni poslal pod pravim na- kenm Slovencu. Mi Slovenci se najbolj boju-
slovom med potrpežljive svoje čitatelje.
Če je pa v naši sredi kak zares nesebičen,
jemo proti istim krivicam, katere nam naprav-lja žo dosedanja avtonomija posamičnih dežel,
razumen in delaven mož, ki ima srce za narod | zlasti pa na Koroškem, Štajerskem, v Istri in na pravem mestu — pa udri po njem, oviraj ^ Trstu. Ali naj se mi Slovenci bojujemo še za ga, kjer le moreš in zagrenjuj mu življenje z večjo oblast tih deželnih zborov? S tem kop neosnovanimi napadi, preziranjem in izpodri-j Ijemo grob našemu' narodu v istih deželah, vanjem, da se konečno tak poštenjak samj kajti ista gospodujoča večina ne bo nikoli pra-umika z mesta, na katerem ga le težko gle- vična deželni manjšini. Čudimo se zatorej dajo naši poprvačenci. Ali smemo še nadalje našim „konservativnim* listom, ki hočejo biti trpeti take žalostne okolnosti ? Takih pošte- listi za s 1 o v e u s k o ljudstvo, pa njakov narod ne sme puščati osamljenih, ampak j zahtevajo tako upravo, ki bi koristila jedino poskočiti mora na noge, kakor jeden mož ter le Kranjcem, vse druge Slovence pa iz-
soglasno izjaviti, da zna ceniti in spoštovati take uzome poštenjake, da no omagajo v težavnem položenju svojem in da bodo imeli za vse težave tudi primerno zadostilo. — In jeden tistih tako redkih mož, ki vse svoje čisto in nesebično delovanje posvečujejo koristim naroda in ki je zares duša narodnega življenja v Gorici in na Goriškem, ta mož je — dr. Anton Gregorčič. — Ker je pa bil marljivejši in vestnejši, kakor je bilo to „nekaternikom" po volji, ker je imel za narod več razuma in sred
od marsikoga----, zato je imel ta
uzorni domoljub pri svojem poslovanju prav težavno stališče. Nikoli pa se nismo nadejali, da bi take pomilovanja vredne okoljščine dospele tako daleč, da bi naš občo priljubljeni in spoštovani poslanec dr. Anton Gregorčič za
ročila na milost ali nemilost sovražnim nam tujcem. Taki separatisti se še dobe pri nas na Slovenskem! Nasproti pa bi narodna avtonomija, z narodnim zastopom za vse Slovence dala narodu našemu jedino pravo gotovost, kajti tukaj bi bilo izključeno vsako tuje gospodstvo tudi le nad jednini samim oddelkom naroda našega. In to načelo je jedino pravo, ter se da doseči po 19. čl. osnovnega zakona. To načelo naj bi torej volilci zapisovali kot prvo točko programa, katerega bi moral točno vršiti vsak izvoljeni poslanec. Toda o tem izpregovorimo še o drugi priliki,
Rv.
santa" vstavili so ga pazniki, da pregle-dijo, ako kaj dacu podvrženega blaga seboj ne nosi. Omenjeno kavo so mu ob-dačili. Kmet pa, kateri je vedel, da po postavi slobodno nese brez daca 6 e-t r t kila kakoršnega koli blaga, ni hotel plačati zadacano kavo, ter jo je rajši vrgel v stran, plačal je marveč le 3 nvč. za olje in hotel oditi. Ali, glej čudež! Gg. financarji hoteli so zdaj imeti 11 nvč. tudi za sladkor, kar prej niso zahtevali. Kmet tudi zdaj ni hotel plačati, ampak je sladkor takoj od sebe vrgel in potem odiiel. Po katerej postavi je dovoljeno gg. linan-carjem na ta način nevedno ljudstvo globiti P —
Železnica iz Ljubljane v Kamnik je
konečno zagotovljena stem, da je dovolilno
Domače vesti.
Odlikovanje. G. predsednik deželnega nadsodišča, dr. Josip D e f a c i s, je imenovan tajnim sovetnikoni.
Baron Fran Rechbach, dvorni sovet-nik in vodja okrajnega glavarstva v Gorici dobil je povodom svojega umirovljenja konturski križ Fran Josipovega reda.
Vodstvo poštnega ravnateljstva v Trstu je izročeno poštnemu sovetniku Karolu Pokorny-mu. Novi vodja je Dunajčan in še mlad mož, star komaj 38 let. Laški listi, neizvzimši niti „Indi-pendente", njegovo spretnost in eneržijo jako hvalijo, bog ve iz kakega uzroka?
Družba sv. Cirila in Metoda. Goriška ženska podružnica je potrjena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, z dne 9. maja j8mo Zft Zgradbo' te železnice " prosilcema t. 1., št. 7300/1 1889. Prvi podružniški' baronu Lazzariniju in pa A. Praschnikerju zbor se je vršil 26. maja t. 1. Pri tem ■ potrjeno po cesarju in razgiašeno. Odkar zboru so bile izvoljene naslednje gospo je državnj zbor pfitrdil poitayif po kojoj in gospice v načelnistvo : Prvomest.nca: je v,a(]a poobwćena za zgradbo t« želez-gospa Josipina Premrov ; njena namest- nice pripomodi 8e HVoto for> 200.000 pre-nica : gospa Avgusta Santel; blagajn ca: tek,ft go StiH ,eta jn yeč ž(jle2njC( ki BQ gospa Josipina Kamler; zapisnikanca: 8e dovoliIc ravil0 v it,tej dobi> izročenih gospa Avgusta Pirjevec ; namestnici: gos- je užo zdavnaj jftVnomu prometu; kamni-pici Marija Jug iu Pavla Leban.	j ška železnica začela se bode še-le tekom
Dunajsko borzno In trino porodio bo- leta graditi po malem, večina dela pride demo od sedaj zopet redno prinašali in na vrstu v prihodnjem letu in je sicer borzne kurze v vsakej številki, tržno ^ mogoče, da se bo v jeseni prihod-poročilo pa v sobotnih številkah, na kar njega leta otvorila. Najtežavnejši deli naše naročnike zunaj Trsta posebno opo- zgradbe so most črez Savo in pa predor zarjamo.	^ v Kamniku, vsa druga proga pelje po
Jour-flx, kojega je Tržaški Sokol na- gladkej peščenej ravnini. Dežela Kranjska meraval imeti bodoče nedeljo po konča- žrtvuje za zgradbo te železnice for. 70.000.
ntm ob6uem »b»" "a"'U ■Ho'el EuT/ ! Volitev volilnih mol. Vieraj d„e 31. ie prenesen radi nepričakovanih ovir, koje' . ....	...	. . ,
J , \	.	» .	,	maJa volili so volilne može za izbor po-
odstraniti v kratkem času ni mogoče, na .	, , . . . . , , . , .. .
j ^ ^ ^	o i (slancev v deželni zbor isterski v občini
O.L.I i j i on-	Kastav, kjer so bili enoglasno iz-Doleniskl Sokol bode dne 8., 9. in ... .. , , , ~
.	. .. j,,	voljeni možje narodno stranke. Danes 1.
10. junija obhajal slavnost razvitja druž-	. .. ... ... ri , , . r
.	. \ , , . ™ , .	Jun,Ja V0,IJ0 občino Podgrad i Lovran,
tvene zastave se sodelovanjem „Dolem- , ». TT , ,	. .. A ,.
.	. , „ "L " , »	občina Volosko pa 3. junija, tudi v teh
skega pevskega druztva" v Novem MeBtu	, j , .,..../,..
, . , ,	j t^ 0 . ..	bodo gotovo izvoljeni prijatelji narodne
sfe sledečem vsporedom: Dne 8. junija: gtranke občina Materija voli tudi te dni
Ob devetih zvečer podoknica kumici, po-
in kakor se sliši ne bodo bo nasprotniki
tem koncert pri g. Bruneriu. Dne 9. iu- j ... .....	. .
n, .K T. .. j . .. t, predrznih sr,opiti v boj proti narodni stranki, nna: Ob petih zjutraj budnica, ob devetih J-. , . . *. . , ..... . . . ,r .
, ,	.... * * ... Gotovo je tedaj, da politični okraj Volo-
shod v telovadnici, ob polu desetih po- . . . j ,	, J
A	, .	i.. u j ... Bko 'sbere dva poslanca narodne stranke,
zdrav vseh gostov pri slavoloku, ob desetih	r
sv. maša na trgu in razvitje zastave, po-1 V PoIiti6nem okrftj» koperskem zač-tem slavnostni sprevod po trgu, ob polu nejo volitve V0,iInih moi d«e 5. junija eni banket v čitalniški dvorani, ob štirih in to v ob<Sini Buzet' katera vo,i 23 T0,i|-popoludne izlet v Žunhovo hosto ; ondi na- U,h moŽ in bode T0,i,a dne 5'in 6- junM«. rodna veselica s telovadbo, petjem in Bo'* bode hud v teJob6ini' ker »»»protniki godbo, ob devetih zvećer sijajni ples v le zmiraj mUlij°' dft bodo še enkrftt v čitalniški dvorani. Dne 10. junija: Ob de- tej občini SOBP°dova]i, to pa je le lepa vetih zajutrek pri g. Tučku, ob desetih Že,ja' katerft 86 »iin ni«dar Teč »e^polni. dopoludne pohod šole na Grmu, ob eni1	6- jun'ja voli tudi občina Lazaret
po obedu izlet v Toplice. Koji se želi in Potem zaporedoma druge občine tega udeležiti te slavnosti, naj slavnostnemu okr»ia- Nadejamo se, da bodo naši rodo-odboru to naznani najkasneje do 5. junija,	izvršili svojo dolžnost in zmaga je
ker na poznejša oglasila se radi banketa 8'gurno nR »trani narodne stranke, ne bode moglo ozirati.	| Na otoku Krku (Veglia) bodo volitve
Iz Barkovelj so nam poroča sledeči yoli,nih mo* dne 7. 8. in 11. junija in dogodek: G. A r t e 1 1 i, kateri je, kakor tudi v drugih občinah lošinjskoga politič-znano, pristaš „Progresove stranke", ima neSa okraja-
v Barkovljah posestvo. Znani glavar „Jože" j V političnem okraju pazinskem bodo iz Barkovelj, kateri se vedo povsod kakor so vršile volitve okolu polovico junija in „neomejen vladar", hotel je i pri gosp.' za gotovo vemo, da se bodo v občini Artelli-ju poskusiti svojo moč. Ukazal je , Tinjan vršile 15. in v občini Žminj 16. namreč iz posestva g. Artelli-ja zemljo1 junija.
voziti, ter travo kositi; travo je neki pro- j V teh dveh polit, okrajih se bode talija-dal za 6 gl. ! Minole dni prišel je v Bar- naška stranka z vsemi močmi borila proti kovlje g. Artelli — ter nalet«! na kosce.1 narodni stranki, od požrtvovalnosti in Vprašal jih je, kdo jim dovoljuje na nje-1 previdnosti tamošnjih rodoljubov odvisi govem posestvu travo kositi ; kosoi mu na ! pobeda narodne Btranke.
to odgovore, da so travo pošteno plačali — Barkovljanskemu Capovilli. Zadnji je
O političnem okraju puljskem in po-rečkem še ni natančnega poročila, kedaj
med tem na mesto prišel. Gosp. Artelli	da bodo volitve volilnih mož, gotovo
razsrdil se je, ter obkladal prišedsega Ca-	pa je, da se bodo vršile okolo 20. t. m.
povillo z neravno častnimi imeni. A to ni	V teh dveh okrajih bode najžošči volilni
bilo dosti; v svojej jezi zgrabil je gosp.	boj, ker v njih narodna stranka sedaj
Artelli palico obrnivši jo proti slavnemu glavarju! Capovilla pa pred g. Artelli-jem svojo pogum zgubi in začne retirirati po rakovo.
prvikrat ozbilno v boj gre. Nasprotna Btranka bode na vse kriplje delala, da si ta dva okraja še pridrži iu no bode štedila truda ni denarja, samo, da v njih zmnga. Iz OpČin nam se poroča nastopni do-'Narodna stranka pa bi v obeh okrajih godek : Pred par dnevi je prišel neki I gotovo promagala nasprotnike, ali pomanj-kmet iz Opčin v Trst in si pri tej pri-j kuje rodoljubov, kateri bi narod vodili ložnosti kupil pol četrt kila kave, pol in podučili o važnosti volitve. Vsekako pa kila sladkorja in nekaj malo olja. Ko jo J se nadejamo, da bodo oni redki tamošnji prispel do finančne stražnice pri „scala rodoljubi, kateri se hvalevredno za narodno
stvar bojujejo in žrtvujejo storili svojo dolžnost tudi o tej priliki in narodna stvar bode gotovo napredovala.
Tržaški magistrat ima za vse lahon-ske težnje zmirora dosti drobiža prirokah, kojega radodarno pod ničevimi razlogi svojim pristašem deli le za okoličanske potrebe mu zmerom primanjkuje denarja, akopram tudi okoličani težke mestne davke plačujejo. Naj se praznuje katera koli lahonska in proti našej državi naperjena svečanost onkraj veliko luže, magistrat tržaški jo podupre gotovo z novčno podporo. Tako je tudi mestna delegacija v zadnjej tajnej seji dovolila 200 lir podpore — še celo pred imenovanjem avstrijskega goldinarja se člani delegacije prekrižajo — za svečanost odkritve spomenika bivšemu dominikancu in filozofu Giordano Bruno v Rimu. Oblasti pa vse te očividne demon* stracije mirno gledajo in Slovane na obrežju Adrije še daljo na zid pritiskajo. Bog pomagaj !
„Pro Patrla". Podružnica Roveretska tega poitalijančevalnega šolskega družtva pritožila se je upravnemu sodišču na Du-naji, ker jej je bilo preteklo leto tirolsko namestništvo prepovedalo, korporativno z deputacijo vdeležiti se neke laške svečanosti v Bologni. Upravno sodišče je pred-včeraj v javni seji ta utok zavrglo, ker jo po pravilih delokrog tega družtva samo na Avstrijo omejen.
„Zagrebački Sokol". Nekoliko članov zagrebačkoga telovadnega družtva „Sokol" gre juiri v Pariz k občnemu sestanku in tekmovanju mnogoštevilnih tolovadnih druž-tev. Ali bo tudi koje slovenskih sokolskih družtev v Parizu zastopano? Težko.
Poitni „dobit" uzkračen. Notranje ministerstvo uzkratilo je glasilu „Slavjan-skega blagotvoriteljnega občestva" v Pe-trogradu, „Slavjanskija Izvestija", na podlagi § 26. tisk. zak. poštni debit v državnem zboru zastopanih deželah. — Mad-jarska vlada je to uže lansko leto storila zaradi nekega Članka o Slovakih in o mad-jarski oholisti.
Polževa po&ta. Piše nam prijatelj iz Barkovelj, da na tamošnjoj pošti ni vse* kakor bi moralo biti, Navaja mej ostalim, da liste raznaša 121etni deček, in da se listi jako nemarno dostavljajo, tako n. pr. dobil je on list, kateri je iz Trsta do Barkovelj potreboval 10 dnij in iz Barkovelj do stanovanja napisnikovega 4 dni. Žal nam je, da nemarno pri rokah dotično koverto, da bi se osobno prepričali, kakor tudi, da bi jo pri priložnosti pokazali na pravem mestu. Ako jo to ros, kakor nam prijatelj javlja, potom jo to prava polževa pošta. —
„Zbirka obrazcev za slovensko »radovanje pri sodiščih" je naslov delu, katero j • začel izdajati g. Anton Leveč, c. kr. sodni pristav v Ljubljani. Ravnokar je izšel I. dela 1. zvezek: obrazci k občnemu sodnemu redu. Ni dvoma, da najde ta zbirka pri slovenskih pravnikih mno^o prijateljev in da jim pride kakor ročna knjiga prav dobro. Ta knjiga, katera bo v celotnih obrazcih učila slovenski uradni jezik in skupila v praktičnih v/gledih najboljše pravne izraze in najboljša pravna rekla, je namenjena posebno onim pravnikom, ki so v obče manj vešči slovenskemu jeziku in jim zaradi tega dela slovensko uradovanje težave, in pa onim mladim pravnikom, ki so šele stopili v prakso.
RoparSk napad. Včeraj opoludne pride v Ljubljani neznan človek v modrih hlačah in modri suknji, podoben vojaku, k posostnioi Končanki v ilradockijevem predmestji, ki je na glasu, da ima denar. Vpraša jo, mu li proda skledico mloka. Končanka, ki je bila sama doma, da mu mleka ter na vprašanje: „Koliko volja P" reče : 3 krajcarje. Mej tem je šla do škafa v veži, da bi vodo izlila. Isti hip jo neznanec z nožem od zad sune v glavo, jo rani na desnem ušesu in jej prizadene še tri rane na desni strani vratu. Mestni zdravnik, dr. Illner, ki je takoj došel,
označil je rane za nevarne in Končanko dal odvesti v deželno bolnico. I)asi je Končanova hiša na samem, ubežal je neznanec, ko jo ranjena žena začela kričati in doslej ni sledu o njem. Vojaški poveljnik na strelišči bil je takoj obvešOen o napadu. Sklical je takoj vse moštvo, a nobenega moža ni mankalo. Ker nosijo vojaki sedaj bele prtene hlače (Exeroier-hosen) je sum pač opravičen, da je zlo-dejec opravil so v staro vojaško obleko, da bi stem sum navalil na vojake.
Mehanično-umetni muzej ,Meyerott"
nasproti „Giardino Publico" ostane še par dnij v Trstu. Kdor izmej naših čč. gg. či-tateljev hoče kaj lepega in zanimivega videti, nej no zamudi obiskati ta znameniti muzej. —
Bratje „Sokoli" !
Podpisani odbor vas uljudno vabi k rednemu občnemu zboru,
kateri bode dne 2, junija t. 1. ob 5. uri popoludne v dvorani „Hotel Europa" se sledečim sporedom :
1.	Nagovor staroste;
2.	Poročilo tajnikovo;
3.	Poročilo blagajnikovo;
4.	Poročilo pregledovaleov računov;
5.	Poročilo nadzornika telovadbo ;
6.	Posamični predlogi ;
7.	Volitev staroste, 8. odbornikov, 3. namestnikov in 3. pregledovaleov računov.
Na zdravje 1 V TRSTU, dnč 28, maja 1889.
ODBOR
trža^kogA „Sokolu".
Tržno poročilo.
Con« ho razmtio, kakor ne prodnje nn <lobelo blago za gotov denar).
Cen* od for.	do for.
Kava Mocea.......100 K.	140.—	142.—
Rio biser jako lina .	„	—.—	—,—
Java * n „ •	„	—.—	—,—
SantoB tina..........„	108.—	109.—
„ srednju ...	„	104.—	105.-
Guutomala .....	„	—,—	,—
Portoricco..........1'22,—	121,—
San Jugo do (Juba .	„	1^2.—	1-J4,—
Ccylon plant. fina . .	„	l'J4.—	1J7,—
Java Miilang. zulona .	„	113.—	lil.—
Oampinas..........n	—. -	—
Hi« oprana ....	,	117—	119.-
* lina............„	ION,-	101.-
„ srednja ....	„	I OH.--	I0I.—
Cassia-lignea v zabojih . .	„	31. -	82.—
Maciaov cvet..............450.-	4i>0.—
Ingfcer Bengal............„	19—	20.-
Papar Singaporo .....	n	HI.—	h2,—
Punang............„	07.—	Od.—
Hatavia............„	77.-	78.—
Plment Jamaika..........„	39. -	4 J.—
Petrolej ruski r Hodih . .	100 K.	7.2f»	—.—
„ t zabojih .	„	rt.io	—. -
Ulje bombažno aiuorik. . ,	„	39.—	10.—
Leoee jedilno j. f.gar.	„	M7.—	38.—
dalinat. « cortitikat. .	„	M8. -	39.—
nauiizuo M.S.A.j.f. gar.	„	.>U. —	52.—
Aix Viergo ....	,	H3—	Hi. -
n lino..........B	< 0 -	<il.—
Božiči puljeSki..........p	8. -	8.50
dalmat. a cort. . .	„	—.—	—.—
Smokve puljoike v nodih .	„	—.—	—.—
„ v vencih .	„	Iti.-	10.50
Limoni Meaina......zaboj	5.50	0.50
Pomeranče sicilijanske . .	„	5.5u	(i.—
Kandlji liuri l.a.....100 K.	«3.-	84,-
dalin I.a, s oert.	„	64.—	85.—
Pignolli..................„	7..-	74.-
Biz i talij, najliuoji • • • • „	l!».uU	20,—
„ srednji..........18.75	19.—
Kangoon extra ....	„	15.75	16,—
Ia............H,-	14,25
II.a ....	„	1250	12.75
Sultani d o dobre vrsti . .	„	23.—	21.—
Suho grozdje (opaia) ...	„	13.—	II.—
Oitebe..................„	) h.—	14,-
Slaniki Yarmouth l.a . . .	sod	—----
Polenovke srodno velikosti	„	35.—	86.—
voliko..........„	;-:4-—	85.—
Sladkor contrifug. v vrečah
s cortifik. . . .	100 K.	3'J 25	39.50
FaiolCoku..............„	9.50
Mandoloni..........„	9—	— .—
»vetlorudeči ....	„	— —	— • —
teinnorudori , , . .	„	—.	—.—
bohinjski............„	10.25	— .—
kanarček............„	U.-	9.25
beli, veliki ....	„	10.25	10.55
»oleni, dolgi ....	„	8.25	8.50
„ okrogli ...	„	—• :
ineSani, Štajerski . .	„	7.25	7.50
Xulo . •..................9—	92 —
Dunajska borsa
31, m»ju.
Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld }-5 45
„	v srebru —--„ t-5.85'
Zlata renta—--_____ __ o 109.50
5% avstrijska renta — — — — — , lo0,50 Delnice narodne banke — — — — „ yo5.— Kreditne delnice — — — — — — „ 30150
London 10 lir storlin--__ — ,118 70
Francoski napoleondori — — — — „ 9 44
C. kr. cekini--—	O.tfl
Nemško marke — — — — — — — . 58 05
PROŠNJA.
Podpisano predsedništvo obrača se do p. n. slovanskega občinstva, da bi ga podpiralo v sledečej zadevi : „Odbor pevskega družtva „A. d r i j a* v B a r k o t 1 j a h je sklenil napraviti 1 a s t n o knjižnico. Obrača se toraj do si. občinstva in si. naše gospode prošnjom za podaritev knjig ; posebno bi nam ugajala glasbena izdanja in pesni. — Darove sprejema tajnikov namestnik, g. Franjo Godnig (Tiskarna Dolenc, ulica Carintia štev. 28 v Trstu).
Predsedništvo
pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah.
JAVNA ZAHVALA.
Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja za časa bolezni in za mnogobrojno vdeležitev pri pogrebu moje nepozabljive soproge
ANE
izrekam v svojem in v imenu inojih otrok vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
Fran Primožič.
Objavlja se, da jo so-lnenj v
sv. Križu,
kateri je navadno v ponedeljek po prazniku sv. Rešujega telesa, na den
3. junija 1.1.
m yn m iyn [tl! Mn
(Ril iiffl m
i
m
(Uri
rH
Poslano.
KWIZDE
za živino,
za konje, goved in ovce
pristen samo, ako ima Jji&gf^ poleg stoječo varnostno ^M znamko. Dobiva se po vseli lekarnah in prodajalnicah m i rodi j avstri.jsko-orerskega cesarstva.
Con« mule škatlice 35 kr., velike $kat-Ijice 70 kr.
Pošilja vsak dan po po^ti glavno skladišče : Kreis-Apotlieke K o r u e u b u r g Fr. Ivana K w i z d e , c, kr. avst. in kr. ruiimn-»ki dvorni dobavitelj za žlvinozdravniške preparate.	(g)
IZŠLA JE
druga pnpolnjona izdaji knjižice: „P o-g 1 a v i t n i n a u k i in molitve, kijih mora znati kdor hoče prijeti s v. b i r m o, s v. p o k o r o in sv. obhajil o". Zaloga tiskarne Dolenc v Trstu. Cena za posamezne izvode o nnvč.; kdor naroči več ko 25 izvodov, dobi po 4 soldo izvod. —
Izvrstni stroji
za vsako potrebo kmetijstva se dobivajo v j v moji zalogi pod tvrrlko
„Schivitz & Comp"
ulica Zonta št. 5 v Trstu
po nistki coni prosti carino. Posebno priporočam: '
Hllntiliiice in čistilnic« /a žito in Stiskalce za trte peronospore obvarovati.
V. M. ŽIVIC,
f. 1.50 Čudo vat je f. 1.50
samobrivec
najnovejši stroj za brijanje, s katuni se more briti vsakdo sanj in brez težkožr.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e n o s t a v e n je in 1 e It a k. Mnogo denarja
prihrani .Samobrivec« iti nobena stvar ne isplata s-* tako kalcur t i Cena le for. l.r>0.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji, • VersamH D-pot L. Mu !> r. Dunaj, Wdiirii g Scbulguss* 10«.	10-52
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
18-104	pri
G. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Katoliška Bukvama v Ljubljani založila je knjižico :
Duhovna lekarna
za vse, ki hočejo večno živeti. Podučna knjižica,
katero je Izrini dr. E. M. Miiller, Škof LinŠki. Poslovenil Fr. Zbainik, Župnik.
V Ljubljani 1*89. — Genu mehko vezani knjižici je SO kr.
Vsebina: Pndgovor. — Vvod. Kake je
umen naslov te knjižice? Zdravnik in bolnik. 1/ Sest je duhovna lekarna. — Prvi del. Branila pr ti riuŠnim bol-snim * Ogibaj se oku-ž.'iija. Boj ognja. Ćuv.j hišna vata Ogibaj -e prepiha. N begka 1 Ktvica. Zdruvj^ bol nikov. Studenec življenju in zdravja. — Drugi del. Zdravila zu du3naboler.nl; Zdravilo zoter duhovno jeilko al sušijo, Zoper prostovoljno j omahovanja Zop.ir mruz boji finosti pred i ljudmi. Kako ju hv, Ignucij FariSiška Ksav ! rešil posvetnega duha Zdravilo za mrzlico luk milosti. K ko j i sv. Filip N-rij mladeniča ozdravil oiin>t'iv častilakomnoa i Zoper popade beanostl. Zoper k »stno gnjilobo — ne-voSfiljivosti Manilo za • či. Strup in pomofi.-k zope> sirup. Z i take, ki imajo duhovno vodt-nico. Za mrtvourino. Za fcrtfnoholnu Domača z iravila zoper M.n,h p>eri stnrljo. Univerz i ino ali občno zdravilo. Sklep, Kršćanska vodila za živij-nje. OMjube uaŠ ^a božjega Od-rešeuika čistilcem njegovega presvetegu Srci Koreniti i/.Uuz zdrHViluih nasledkov duhovne lekarne Z^led. Iej>e smr;i'	4 — 5
Brnsko sukno
■u elrgantno
pomladansko ali poletno obleko
v odroi .lh j>o m. 3*10. tO je 4 uiiuujnke vatlie vsiik kupon u
ar »m. 4.30 i« en« -mm
■r K"M. 6 i* IluejS« -M
oar (f>'M- 7 75 iz j ko n,, ■
9T pi'lil. 10.50 U n;ijtinejH.' H
pristne ovčje volne
l.*l<ir tuili sukno za povrlrje miki jp, fesljano •iikno, p .-pl. t-no /. h il >, poletno valjano sukno, fttiVn > zit livrejo, tkariinn iz niti, katero i-e dajo pr.ti, Uno in nrtjtin^jie Brno sukno ra salon obleke it I. itd.	j i proti pov.rtja iznosa reelnu in
M' lidua, JhUo dobro poBr »na
tovarniška zaloga sukna
S'EGEL-IMHOF
v Brnu Brv^nnl, Izjava 1 Vs» kupea je dolg 3 10 m. in Rirok 138 cttn., torej zadostuje popolnoma ca kompletno obleko ita ffotpodu.
Tudi ne daje kolikor metrov se Jell. .l»m«i te, da se odpoSlje natanfii.o bl .ffo po isbmnem uzorcu,
Uzorci zastonj In franko. 23-80
KWIZDE
fluid proti kostobolu
valutno	G 1
domače izkušeno izvrstno sredstvo
proti
i Pristno se dobi le s stoječo varstveno ?po vseh lekarnah fogerske monarhije.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v.
i živcev.
iz polek znamko avstro-
Franz J oh. Kwizda,
c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za žlvinozdravniške preparate.
Čudo obrti.
Samo for. 3.50
stane nova
srebro-niklena cilindrova ura
za gospodo, gospe in dečke; ne razloči se od pravega srebra. 1'losnato kristalno steklo, elegantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen inskuien.
Jamči se, da točno gre.
Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji „Versandt-Dep6t L. M U 11 o r, Dunaj, W8bring Schulgasse 10.	10—52

i n /. o u i r.
Išče se 200 gold.
pod dohi'iml pogoji na posodo. — Več se izve pri upravnistvu „Edinosti".
Osem svetinj.
Najboljše ručne harmonike
ae 1., 2. in vrstami tipk, orke-Kter-harmoiiike z jeklenimi glasili in UHiijutitn mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijolino, citru, piSčule, klarinete, trompete, lajne, orgljioe /. okretulom, uslne hurinoniko, okarine, lajnice, ariatone, or-gljice za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo iu vino, UHceserje za dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik	20—1
Ivana N. Trimmel-a
na Diinuji. YrII., Kaiserstranse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Lflutntk pol. driiztvn ..Edinost".
Brnsko sukno
s Filip licho, Brno,
Krautmarkt
ru7.pi š Ija za »lcpanilio |.o-mladaiiskouli pole no oblekn proti povzetju ali gotovem plačilu. 14—15 Odrezek metr. 3.10 sukna za
cđ
obleke zn m<>?k i opravo dovolj, d dir« vrsti, h samo . . . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10
Bi, vr za nan»<> for. 5.— I odrezek metr. 3.10
nHifin vr H»n)0 for. 7.50 I odrezek metr. 2.10 Bukna za povrhno sukno (zu inužko mkiijo) ('ist. v.>1 for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, čistu volna za k mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko.
UJ-* .2
ZI as
a i-g

LEKARNARJA
Riharda Brandta
švicarske kro^liiee
rabijo in piip»»roćajo uže 10 let profesorji, prakt. zaravniki in občinstvo kot ceno, prijetno, izvrstno in nefikodljivo domače iu zdravilno sredstvo, koje bo preiskali: prof. dr. R. Vlrchow, Berolin; pl.
Gieti, Monakovo; Replam,Lipskot; pl. Nussbaum,Monakovo ; H e r t z, Amsterdam; pl. Kozcynski. Krakov o ; B r a n d t, Kulofi ; pr dr. pl. Freriohs Ilerolin t; pl- Scanzoni,
______Vircburg ; C.WItt,
Kodanj; Zdekauer, Petrograd; Soederstadt Kasan; Lambl,Varšava ; Forster, llirmingham
pri nepravilnostih spodnjeteles-nih udov,
pri boleznih jeter, zlati žili, perpici, telesnem pri zaprtji in njega posledicah, kukor: bolečinah v glavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teka
itd. Lekarnara Riharda Brandta Švicarske krogljice radi jemljo zaradi polahkega učinka ženske; na vsak način jim je dati prednost j pred prehudo vplivajoči m i solini, gron-čicami, miksturami itd.
g^p V varstvo kupavajočega občinstva
opozorujemo fie enkrat na to, da so naha-1 j ii j o v pro motu A v i carske krogljice v mamljivo sličnih zavitkih. 1'ri kupovanji prepričati se je treba s teiu. da ae odvije navodilo k rabi sb akatljice, ali ima etiketa zgorajSnjo podobo, bel križ v ru-dečem polji in podpis Kih. 11 ran d t. Tudi se posebno naglasamo da se produjajo lekarnarja Rib. Hrandta svicarsko krogljice, ki se dobivajo v lekarnah, le v ikatlji-cah za 1 marko (ne pa v manjših škatlji-cah). Na vsaki škatljici so navedeno Bnovi iz kujih obstojo kropljice.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautmarkt 18,
(v lastnej hiSi	20-12
pošilja proti povzetji:
Tkana ovčja volna
dvostroke Širokosti, trpe^n«. ela obleka, 1(1 in"t for n »O
Indijski Foule volne, dvnstroko širok, eela obleka.
10 met. f. r.
Novosti za oblekR za nnspe
po imjnovejS^j šejji p-ogusto llbipo v v»eh barvah, dvostroko. 10 ni"t. f. »
Crni T«»rro
saksonski Izvod, dvoarroko 5:rok. »a celo • bleko. 10 metrov f. 4.50
Progasto blago za obleke
60 ctm Široko, najnovejši vz<>rki, 10 met f. S.RO
Volnati ryps
v va^h barvah. 6.0 c^m Slrok, __ 10 mptrov f a.HO___
D re i d ra thf Tro ž I č j e)
najboljSa vrsta, 60 ctm. Široko, 10 metrov f^ 2.HO
Aquard blago
60 ctm Široko najnov.jfti vzorci, __10 metrov f. 3 SO.__
Francoski Voal
10 m»trov, eleg-iiitna obleka, ki se daje __prati, for a.--
Košulja za gosnodn. tastno dnlo
bele ali ba vane 1 ko« I a f. 1 AO, ___H a f. | »p
Ženske koiulje
iz Sifona in platna, fino platmi**, 3 kom tor. * SO
Ženske koSulJe
*7. mofinega platna s^ipknmi 6 komadov f. 3.9R
4.50 5.SO
Dom Če platno
1 komad, 30 vatlov * \ for: 1 »___30_. ___
Kiug-Web«
boljSe n> g o platna 1 koma i " 4 g i rok. 30 vatljvi' f. «-_
S I f on
l k. rnad, 30 vatlov, I a £ 5.KO, nuj-__boljše vrate f 6.5P
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 ftO 1 » b0 » rudng • K *0
Kanavas iz niti
1 kom. vatljev^lHa in rude«"1 f «.-
Oksford
« > mor« pr ti, dobr i vrvn. 1 kos 30 val lov f. 4 SO
Angl Oksfort
najboliSi. jako prcporn?ljiv, 1 k niad, 30 vatlov f. « SO
Garnitura iz riti a
5>e«.»oj«ta iz 2 postelj .ih pr«(f'inj»il in iiumiinepa prta sć svilnatimi f". nzuml for. 4.—
Garnitura iz jute
i p s'eljnlh » ogrinjal in ^mlzm-ga prta a frarizami f S.SO
Jute zastor
jiirSki v bo rek ; pod po l nI
for_».90	___
Holandske dolge preprog« ( stanki)
10—12 metrov dolge. 1 ostan< k f 3.«0 j
1 Poletna ogrirJnCa
% dolgu samo volim | I.VO
Konjska plahta
jako dobra. 190 cmi. do-va, 1U0 ctm, št rok n, f. I.SO
Odeje za fijakeri*
oarakoriiniein-, I komad !. * SO
Tovarno skladišče suknena bla^a
Brnsko sukno
Od-t ni'k 3 10 m trov za ondpolno mojko obleko f. :» f S
Moderno sukno
3.10 m« t., jako lino kompl. možko opravo, f.r H -
Poletno češ jano sukno
ostanek za komp moŽko opravo, mor« prati, ti 40 m. dolgo. f. ».—
Brnsko moderno blago
Ostannk za podp lno možk« obleko 3.10 ni' trov 'tolpo for S SO
Priložnost za kupovanje! H r n s k i o s t a n k i s n k n a.
1 ostanek za 1 kompl. moJko obleko 8 10 met. for 4 SO
Blago za površje suknja
najlinejše vrste, za felo snknj f-
Viorki brezplačno in franco. Za dobro blago in točno pošiljatev se janči
Elegantno izvedena zbirka uzorcev z 400 znamkami r. krojačem nefrankovano.
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.