štev. 21. Ptitmina plateu T tatovi*!. JU: Ljubljana, 27. maja 1931. Leto XII. MCT/K Izhaja vsako sredo. — Naročnina: m eelo leto 30 Din, z* pol leta 15 Din, m inozemstvo za eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plaža in toii se v Ljubljani. — Uredništva in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uliei Bt. 7. — Telefon inter. St. 32-59. Račun pri poStni hranilnici it. 14.194. 'Novo državno posojilo in kmetje. Takoj po objavi, da je naše novo državno posojilo podpisano, so se oglasili zastopniki skoro vseh gospodarskih panog, da povedo o pomenu novega posojila svoje strokovno mnenje. Med tehtnimi izjavami o tem predmetu pa ni bilo — kar je v tako kratkem času tudi naravno — nobenega kmečkega glasu, čeprav so ravno kmetje, ki tvorijo ogromno večino državnega prebivalstva in ki so najmočnejši in najsigurnejši davkoplačevalci, na tej veliki denarni zadevi najbolj interesirani. Zato smo se obrnili mi na g. Ivana Pipan-a, člana na-čelstva »Zveze slovenskih zadrug«, načelnika »Kmetijsko strojne zadruge v Št. Vidu«, člana načelstva raznih drugih zadružnih ustanov in predsednika bivše »Slovenske kmetske stranke«, ki je sam kmet, s prošnjo, da nam pove, kako presoja on novo posojilo s svojega kmečko-gospodarskega stališča. Na vprašanje: »Kaj pričakujejo kmetje od novega posojila?« je odgovoril g. Pipan: »Mi pričakujemo od novega posojila v prvi vrsti izboljšanje našega gospodarskega stanja. Naše gospodarstvo se da dvigniti v prvi vrsti s plodonosnimi investicijami. Nas čakajo še ogromna dela, ki ne bodo v prid samo sedanjemu rodu, ampak tudi našim potomcem. Zato je popolnoma v redu, da stroškov za tako delo ne nosi samo sedanji rod, ampak da se breme razdeli tako, da bodo pomagali nositi bremena tudi zanamci, ki bodo tudi dohodke investicij uživali. 0 tem pa, da bo državna uprava porabila znaten del posojila za gospodarske investicije, niti najmanj ne dvomimo. Druga točka, ki bi jo rad omenil, je pomen stalnosti denarne vrednosti. Jaz sam sem kmet in sem sam čutil na svojem žepu, kaj se to pravi, če človek ne ve spomladi, kakšno vrednost bo dobil za svoje pridelke v jeseni. Mnogo kmetov je takrat, ko nismo imeli stalne' vrednosti denarja, veliko izgubilo. Prav tako je bilo tudi pri kmečkih dotah: ko je bila vrednost denarja nizka, so knjižili velike dote, ki so jih morali mladi gospodarji izplačevati v znatno višji vrednosti. Drugi so kupovali posestva, pa so prišli ob vse. Prav takšne težave smo imeli tudi s posojili, zlasti pri naših malih zavodih na deželi. Zadnja leta je bilo sicer v tem oziru nekaj boljše, ker smo imeli vsaj dejansko stalno veljavo. Vedno pa nas je plašila misel: kako dolgo pa bo državna uprava to stalnost držala? Sedaj pa se je odvalila od nas težka skrb, ker imamo sedaj zakon, ki jamči stalnost naše denarne veljave. To bo za vse naše kmečko gospodarstvo silnega pomena, ker bo sedaj vendar enkrat tudi kmet vedel, kaj ima in koliko ima. Mogoče se vpliv posojila ne bo poznal že v dveh dneh ali tednih, prepričan pa sem, da se bo poznal, in to je za nas glavno, kajti sedaj se je le enkrat odprlo okno, skozi katero gledamo v boljšo bodočnost tudi kmečkemu stanu.« »Hvala Vam lepa. Pa ker smo že v pogovoru — ali ne bi še povedali, kako sodite vi o posojilu z ozirom na njegov političen pomen?« Gospod Pipan se je nasmejal: »Pravijo, da danes ni dobro govoriti preveč o politiki. Mislim pa, da to že lahko povem, kar mislim kot kmet tudi o tej strani novega posojila. To veste gotovo sami, da ni nihče tako zainteresiran na stalnosti razmer, kakor ravno kmet. Mi kmetje sejemo danes, plodove uživamo pa šele čez mesece, če nam jih toča ne vzame. Mi izboljšujemo zemljo, ki nam vrača naš trud šele po dolgih letih. Če pa se med našim čakanjem na plodove našega dela vse prevrne? Kje smo potem? Zato smo mi kmetje najbolj interesirani na tem, da ostanejo razmere v državi in med državami kolikor mogoče stalne in trajne. Trajnost in stalnost nam pa jamči lahko samo močno in dobro urejena država. Znak in dokaz moči in vztrajnosti pa je predvsem kredit —- kakor pri nas kmetih. Ker pa je naša država dobila tako visok kredit, je to za mene dokaz, da sodijo o nas v zunanjem svetu dobro in ugodno, in to je tisto, kar vzbuja v meni ponos in zaupanje v našo državo, in kakor mislim, bodo prav to potrdili vsi pametni kmečki gospodarji.« Vse to je povedal g. Pipan tako prisrčno in iskreno, da se je čutilo iz vsake besede, da govori, kar res misli. Po par besedah o domačih razmerah v njegovem okraju smo se prav lepo poslovili od pristne naše kmečke korenine. Šola in ženski poklic. Obrnimo nekoliko pozornosti gospodinjskemu naraščaju, ki je pri vsaki hiši in družini poglavitna stran na deželi. Prvo vzgojo in izobrazbo izvrši mati, drugo spočetka uči-teljstvo, ko se pa učna doba bliža koncu višjih razredov, nastane takoj vprašanje, kam sedaj z dekleti? Kaj bo iz njih? Z malo izjemo lahko rečemo, da bodo postale gospodinje. Kje pa naj se nauče gospodinjstva in kuhe? Mati morda sama zna kuhati le navadne jedi, in če zna kaj drugega, ni posebne brige obračala na to, da bi pokazala hčerki, kako se ceneje in boljše kuha. Iz skušnje vem, da sem jedel od gospodinje, katera je dosti dobrega potrošila, a slabo skuhala. Zopet druga je napravila iz cenenih stvari sicer preproste, a zelo okusne jedi. Ni potreba naštevati pogrešk, pač pa pomisliti, da zamujeno popravimo. Zato mislim, da bi morala imeti vsaka osnovna šola na kmetih kuhinjo in kos vrta za zelenjavo. Zadnji dve ali vsaj eno leto naj se dekleta uče kuhe, gospodinjstva in pridelovanja zelenjave Mesto ročnih del naj se uče dekleta več splošnega gospodinjstva, kajti nogavice se danes ne izplača več delati na roke, ko se dobi za 10 Din 1 meter dolge, dočim bi jih morala na roke plesti najmanj 14 dni. Neobhodno je potrebno preosnovati osnovne dekliške šole v tej smeri. Država in banovina bi morali v vsakoletni proračun postaviti primerne svote v te svrhe, kakor jih stavi za druge panoge gospodarstva in stroke. Ravno tako bi se morale občine za to pobrigati. Vsaka osnovna šola bi morala imeti učiteljico, izučeno v kuharstvu. Nove učiteljice pa bi morale brez izjeme imeti enoletni ku- harski ali gospodinjski tečaj, da bi mogle po-dučevati dekleta v teh strokah, ki so za deželo tako važne, a do sedaj silno zanemarjene. Sredstva bi se dobila tudi na ta način, da bi se sodne globe namenjale v te svrhe. Res je, da imamo po mestih gospodinjske in kuhinjske šole ter ponekod te vrste tečaje. To je pa odločno premalo. Te šole in tečaje obiskujejo le nekatera dekleta in še to bolj premožna. Koliko je pa takih? Velikanska večina je revnih, ki dobi izobrazbo samo v domači šoli, drugam pa iti ne morejo. Torej mi zahtevamo vse splošen pouk v gospodinjstvu na kmetskih osnovnih šolah, katerega bo vsako dekle deležno. Te šole nam dajte, pa bodete videli, kako se bo dežela dvignila v vsakem oziru. Dobro mater in dobro gospodinjo nam vzgojite, pa bo rod mnogo Ivan Cvar, Sodražica. SZammiv sklep. V nedeljo 17. maja je imela v Dobre-poljih »Kmetska zveza« shod, na katerem je sprejela sledečo, od g. Sušnika, bivšega ministra, predlagano resolucijo: »Živimo v času svetovne gospodarske krize. Vse države trpijo zaradi nje, tudi naša država. Tudi pri nas je gospodarska kriza dovolj težka. To čuti zlasti kmetski stan. Vse gospodarstvo je v zadregi in težavi, najbolj pa kmetsko gospodarstvo. Povsod so ljudje v stiski, najbolj pa ljudstvo na deželi. Kakor druge poljedelske države, je tudi naša država v nevarnosti za gospodarski razvoj. Kraljevski vladi se je v zadnjem času posrečilo dobiti ugodno finančno posojilo. Pred par dnevi smo dobili tudi definitivno zakon- sko stabilizacijo dinarja in zlato valuto. To je brez dvoma velik uspeh kraljevske vlade. Mi ta uspeh z veseljem pozdravljamo, ker vemo ceniti velik pomen, ki ga bo imela stabilizacija dinarja na zlati podlagi za razvoj naših gospodarskih razmer. Z večjo samozavestjo lahko gledamo v bodočnost. Vendar pa se zavedamo, da bo za ohranitev in okrepitev države treba še mnogo dela in žrtev. Slovensko kmetsko ljudstvo je državotvorno. Mi poznamo samo eno veliko in nedeljivo jugoslovansko državo. In to svojo državo ljubimo s tisto neusahljivo in požrtvovalno ljubeznijo, kakor ljubimo svojo lepo slovensko zemljo. Zato mora tudi danes vsak izmed nas biti vedno pripravljen na žrtve. Svoje interese moramo, kolikor mogoče, podrediti občestvu in z vsemi pravimi rodoljubi vred sodelovati pri delu za dobrobit naroda in države. V ta namen hočemo vedno ostati zvesti željam Nj. Vel. kralja, izraženim v manifestu in deklaracijah kraljevske vlade. Zvesti svoji tradiciji hočemo vedno zvesto in neomajno stati na braniku jugoslovanske na cionalne in državne misli ter storiti vse, da postane naša mlada Jugoslavija močna in srečna država.« Zveza slovenskih agrarnih interesentov. Polovična vožnja. Gospod minister železnic je z odlokom MS br. 10.778 od 14. aprila 1931 odobril polovično vožnjo na drž. železnicah ljubljanske direkcije članom Zveze slovenskih agrarnih interesentov, ki se udeleže občnega zbora 7. junija t. 1. v Ljubljani. Udeleženci morajo kupiti na odhodni postaji celo karto, katera velja tudi za nazaj s potrdilom, da so se zborovanja resnično udeležili. Pravica polovične vožnje velja od 4. do 11. junija t. 1. za vse razrede in za vse vlake razen ekspresnih. Poset velesejma. Uprava velesejma v Ljubljani je dovolila članom Zveze, ki se udeleže občnega zbora v nedeljo 7. junija, poset velesejma pri globoko znižanih cenah in sicer 3 dinarje za osebo, ako posetijo vele-sejem skupno pod vodstvom odbora Zveze. * * »: Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice, preje dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki je v bogati izbiri razstavljeno na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. — Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne domače in tuje tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša svoje delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju. Veliko izbiro usnja in čevljev bo nudil letošnji XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija. Zastopane bodo vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku bo priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih strojev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre. SEJMI: 1. junija: Tržič, Vrhnika, Št. Jernej, Livod, Stara cerkev Osilnica. 2. junija: Vače, Svirca, Motnik. 3. junija: Krško. 4. junija: Slov. Bistrica, Gor. Petrovci, Tur-nišče. 5. junija: Koprivnik, Trava. 6. junija: Vinica,, Gor. Ponikva. 31. maja: Mirna peč, Kostanjevica, Boštanj. Kdor pridobi našemu listu na leto le enega novega naročnika, je že veliko storil za kmetski pokret. 3P© sveim Letošnje spomladansko zasedanje Društva narodov je končano. To zasedanje je bilo eno najbolj živahnih, kar jih je imelo Društvo narodov sploh, bilo pa je tudi eno najbolj važnih z ozirom na nas in našo državo. Vse razprave so bile namreč osredotočene na vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, kajti pod skromnim imenom »nemško-avstrij-ske carinske zveze« se skriva v resnici zedinjc-nje vseh Nemcev v eno samo, veliko srednjeevropsko državo. Način, kako se tako ujedinjenje izvrši, je čisto postranskega pomena — glavno j« končni rezultat. Na ta končni rezultat pa delajo Nemci že leta in leta na vseh poljih. Mi vemo, kako sistematično izenačujejo Nemci v Avstriji in v Nemčiji vso svojo zakonodajo. To gotovo ni brez pomena, kajti če je enkrat zakonodaja izenačena, potem je vprašanje skupnega državnega življenja dejansko že rešeno. Ako pa se izenačeni zakonodaji pridruži še skupno gospodarsko življenje, kar mora biti posledica carinske skupnosti, potem je ujedinjenje dejansko izvršeno! Velika ujedinjena nemška država pa ne pomeni v praksi nič drugega kakor popolno revizijo mirovnih pogodb in s tem tudi revizijo tistega stanja, na čegar podlagi je bila osnovana naša današnja država. Ne gre pa samo za našo državo, ampak za celo Evropo sploh, v prvi vrsti za Francijo. Zato je razumljivo, da je bila razprava o tem vprašanju silno živahna in tudi ostra in odločna, zlasti s francoske strani. Naravno je, da tako važnega vprašanje ne more rešiti kratka konferenca; za tako daleko-sežne stvari je treba velikih priprav. Zato so državniki sklenili, da predlože ves tozadevni materijal mednarodnemu razsodišču v Haagu, da presodi pravno podlago nameravanih izpre-memb. S tem sklepom pa vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo seveda še ni rešeno, ampak je le odgodeno. Druga važna točka, ki so jo obravnavali v Ženevi, je vprašanje razorožitve, oziroma vprašanje, kako bi se dalo oboroževanje omejiti. Angleži so predlagali v ta namen, naj vsaka država da točne podatke o svoji vojaški moči. Naš zastopnik dr. Marinkovič je čisto pravilno pripomnil, da bo to težko šlo, ker je izdajanje vojaških tajnosti pač v vseh državah strogo zabra-njeno. Vendar pa obstoji upanje, da se bo dal tudi iz te zagate najti kakšen izhod, tako da bo bodoča razorožitvena konferenca v Londonu lahko začela delati. Na razpravo pa je prišlo tudi agrarno vprašanje. Tu je šlo v prvi vrsti za to, da se omogoči državam, ki trpe najbolj vsled agrarne krize, primeren agrarni kredit. Te kredite naj posreduje Mednarodna agrarna banka, ki je bila pri tej priliki tudi ustanovljena z osnovnim kapitalom 5 milijonov dolarjev. Skoro še večjega pomena kakor javne seje pa so bili zasebni sestanki med vodilnimi državniki. Kaj in o čem so tam govorili, tega javnost sicer ne ve, izkušnja pa nam kaže, da imajo taki pomenki dostikrat večji pomen kakor dolgotrajne javne razprave. Letošnje zasedanje v Ženevi pa utegne zelo vplivati tudi na notranjo politiko raznih držav, zlasti na notranjo politiko Nemčije, Avstrije in Francije, in skoro gotovo je, da bodo igrali >ne-pomirljivi elementi« v vseh teh državah v do-glednem času precejšnjo vlogo, ki utegnejo obstoječa, že itak dovolj ostra nasprotstva še bolj poostriti; državniki bodo imeli posla dovolj, da pomirijo razburjene duhove. Poljedelske stroje razstavi 29 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane Din 30-—, ima pr,avico do polovične vožnje po železnici. L i »Kmetska prosveta« v kozjanskem okraju. »Kmetska prosveta« priredi v nedeljo, dne 31. maja predavanje v Bučah ob 7. uri v prostorih gostilne Pavlič in v Sedlarjevem ob 13. uri (1. uri pop.) v prostorih gostilne Hederih. Predaval bo predsednik »Kmetske prosvete« tov. dr. Janže Novak. Jz prakse za prakso. »Kmetijski list« je že večkrat naglasil silno potrebo pouka v stvareh in o stvareh, ki človeka vsak dan srečavajo, ljudje pa kljub temu ne vedo, kaj naj v posameznih slučajih store, ker jih nihče ne pouči in ker jih nihče ne opozarja na najbolj navadne vsakdanje zadeve. Le poglejmo si n. pr. kmeta z dežele, ki pride slučajno v kakšno večje mesto, n. pr. v Ljubljano ali pa v Maribor. Večja mesta, kjer je promet dokaj velik, imajo povsod svoje natančne predpise, s katerimi se promet ureja, zlasti na nevarnih točkah kakor so n. pr. cestna križišča. Malo ljudi pa je na deželi, ki bi to vedeli, in zato so taki nepoučeni ljudje vedno v stalni nevarnosti za svoje življenje, da jih kakšen avto ne povozi. Vzemimo drug slučaj: Kmet pride v mesto in išče kakšen naslov. Vpraša tega, vpraša onega, pa nihče mu ne ve dati drugega odgovora, kakor da naj vpraša stražnika na ulici. Stražniki so res prav prijazni in postrežljivi ljudje; toda vsega pa le ne morejo, ker morajo uravnavati tudi promet, in zato se včasih dogodi, da dobi kmet tudi bolj osoren odgovor, kar drugače tudi biti ne more: stražnik namreč tudi nima jeklenih živcev. Ali ne bi bilo v takih primerih boljše, če bi stopil kmet v bližnjo trgovino povprašat, kar ravno potrebuje? Takih slučajev se dogaja dan za dnem na stotine, pa vendar ljudje nič ne vedo o njih. In zakaj ne? Zato ne, ker jih nihče ne pouči! Tu se nam odpira še velika pomanjkljivost našega javnega izobraževalnega dela! Na deželi živi danes veliko število izobražencev. V vsaki fari so duhovniki, v vsaki občini so učitelji, potem orožniki, občinski tajniki itd. Imamo dalje celo vrsto društev, ki prirejajo poučna predavanja. Ne rečemo, da duhovniki ljudi slabo uče, in tudi učitelji1 itd. opravljajo redno svojo uradno dolžnost in še marsikaj več — vendar pa moramo priznati, da bi marsikaj tega, kar se ljudje na deželi uče poleg cerkve in šole, razmeroma lahko pogrešali, zato pa bi bil zelo, zelo potreben praktični pouk v stvareh, s katerimi imamo opraviti skoraj vsak dan! Tudi to je naloga, ki bi jo najlažje in z uspehom vršila »Kmetska prosveta«. O tem pa še prihodnjič. »KMETIJSKA MATICA«. Samemu sebi želi dobro, kdor naroči knjige Kmetijske Matice. Za borih 20 dinarjev (poštnina posebej) dobite 4 lepe knjige, med temi dve popolnoma gospodarsko-stro-kovne vsebine: »Zadružništvo« in »Davke«. Teh dveh knjig pač ne more pogrešati nobeden napredni kmetski gospodar! Zato prijavite se takoj za člana Kmetijske Matice, ker poteče nabiralni rok že s 30. junijem! Novi člani Kmetijske Matice bodo lahko dobili posamezne knjige prejšnjih letnikov, v kolikor niso že razprodane, po znatno znižanih cenah, če jih bodo naročili istočasno s svojo prijavo za tekoče leto. »Janezek, kateri mesec ima 28 dni?« »Meni se zdi, da vsak!« občuti... da-li jo pravilno negujete ali ne. Ona ni mrtva prevleka, nasprotno prav občutljiv organ. Radi tega mora začeti pravilno negovanje kože s pravim milom, to pa je ELI DA FAVORIT MILO. Obilna in dišeča pena tega mila čisti temeljito, pri tem pa je izvanredno blaga. Koža postane mehka in gladka. Ako redno uporabljate ELIDA FAVORIT MILO bo Vaš teint zavidno ELIDAm^MILO Podvrh pri Braslovčah. Pred kratkim se je v Petrovčah poročila gdč. Anica Rojnikova, podomače Plavčeva, hčerka tukajšnjega uglednega posestnika in zvestega naročnika »Kmetskega lista«, z gospodom Leopoldom Turnškom, veleposestnikom iz Gorice. Novo-poročencema prav mnogo sreče v zakonskem življenju! Gomilsko. Nastop našega sokolskega društva, ki se je vršil v nedeljo dne 17. maja, je prav lepo uspel. Vreme je bilo izredno iepo, obisk pa prav dober, saj so nas pose-tila vsa bližnja in dalnja društva. Člani so izvajali proste vaje izborno, enako tudi članice, izkazali so se pa tudi naraščajniki in deca. Po nastopu je zbrane Sokole in Soko lice nagovoril starosta celjske sokolske župe br. Smertnik in jih navduševal za plemenito sokolsko delo. Zelo se je opazilo, da so pomnožili sokolske vrste kmetski fantje in dekleta in so gotovo že v veliki večini — in prav je tako. Sokol naj bo narodna in s tem tudi kmetska organizacija, ki naj plodonosno vrši svoje delo pri vzgoji mladine v blagor celokupnemu kmetskemu narodu. Latkova vas je Kmetskemu listu že precej znana vas, neznana pa čitateljem Kmetskega lista, zato hočem v tej številki Kmetskega lista priobčiti nekaj idejnih misli naših vaščanov napram Kmet. listu, ki je zadnja leta prišel med nas in smo z njim vsestransko zadovoljni. Vsem mladim in starim se prav posebno dopadejo načelno idejni in gospodarski članki, ki so vzbudili med nami pravo pozornost za čitanje, ker so pač pisani v pravem kmetskem duhu in je vsakomur razumljivo tako, da si globoko razjasni samozavest svojega stanu do drugih stanov. Veliko zanimanje pa imajo naši starši za dopise, novice in ostalo. Žalibog da je v naši vasi z mladino težko priti do skupnega dela za kmetski tisk, ker starejši se njegovega pomena ne zavedajo dovolj jasno pravijo pač: »Jaz sem se tudi moral mučiti, da sem še ostal na gruntu.« In res je to, a naši starejši ne vedo, da svet napreduje, da kar je bilo pred 50 leti, ne more biti danes. To dobo pa je treba stopnjevati čez dalje višje in potem bomo na višji stopnji kulture na vasi. Iz nič ni nič. Brez žrtev ni uspeha. Mladina se pa drži tega načela naših starih tako, kakor da bi večno živeli po receptih starokopitnosti; ampak moramo na pot za duhom časa naprej, katero nam Kmetski list dovolj jasno prikazuje. Torej, vsi čitatelji, dajmo dopisovati v Kmetski list vse, kar se godi novega okrog nas, in radi bodo čitali vsi Kmetski list, kar nam izpriča prihodnjost. Št. Pavel pri Preboldu. Pred gostilno ge. Jelšnik na Groblji je obstal v nedeljo popoldne dne 24. t. m. motocildist in pustil vozilo na cesti, sam pa se je podal v gostilno. Motorno kolo so pričeli ogledovati domača dekla in neko drugo dekle, ki je v omenjeni gostilni na hrani. Ko je lastnik to opazil, je šel ven in ju povabil na poskusno vožnjo, kar se je dekletoma takoj dopadlo. Vsi trije so zasedli vozilo in oddrdrali proti Št. Petru v Savinjski dolini. Med potjo so se dogovorili, da jih popelje na neko božjo pot v bližini Maribora, kjer se vrši drugi dan, na binkoštni ponedeljek, sv. opravilo. Vrnili so se nazaj, dekleta so se primerno oblekle in bile pripravljene na odhod. Gostilničarka iim je branila, naj ne hodijo, češ da je bilo že več slič-nih slučajev, ko so se dekleta bridko varale, a vse zaman. Sklenjeno — storjeno. Romarji so se odpeljali in Bog ve kam. Dosedaj, ko to pišemo, jih še ni nazaj. Čudna so nekatera dekleta. Braslovče. V nedeljo 31. t. m. se bo vršil občni zbor »Kmetijske podružnice« v tukajšnji osnovni šoli po prvi sv. maši. Vabljeni so kmetovalci, da se istega udeležijo v čim večjem številu! Ločica pri Polzeli. Tukaj je preminul v nedeljo dne 24. t. m. tukajšnji posestnik in gostilničar g. Lukmer. Bolehal je dolgo časa na raku, kateremu je tudi podlegel. Pogreb se je vršil v torek 26. t. m. na farno pokopališče na Polzeli. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Laško. Gospodarsko-socijalni tečaj Kmetske prosvete, ki se je vršil v Laškem 10. maja t. 1., je imel ugodne posledice. Koj po tečaju se je osnoval za laški srez pododbor Kmetske prosvete, čigar prva seja se je vršila v nedeljo dne 17. maja. Izvoljen je bil ožji odbor s predsednikom Ferdom Rošem iz Hrastnika na čelu. Na seji so bile prečitane in sprejete resolucije glede izpremembe lovskega zakona, odprave kuluka, glede zaščite neizkušenih rokodelcev na kmetih in glede ureditve ribolova v korist tukajšnjih občin. Ostale predloge bo odbor proučil ter obravnaval na prihodnji seji. Že prva seja, ki se je vršila v obliki velikega kmetskega sestanka, je pokazala, kako je bila taka organizacija kmetskemu ljudstvu potrebna. Obenem se je tudi konstatiralo, da vlada za Kmetsko prosveto veliko zanimanje, Odbor. Orlavas. Podmladek Rdečega križa na tukajšnji osnovni šoli je priredil »Materinski dan« v dvorani gasilnega doma v Trnavi na binkoštni ponedeljek 25. t. m. s pričetkom ob 3. uri popoldne. Na sporedu je bilo: »Ma-mičin najlepši dan«, igrokaz v enem dejanju, »V boj za mamico«, igrokaz v dveh dejanjih, petje in deklamacije. — Prireditve so se v lepem številu udeležile predvsem naše mamice, da proslavijo dan, ki je posvečen predvsem njim. Vse je bilo veselo in zadovoljno ob nastopu naših malih, ki so se prav dobro izkazali. Povsem pa gre zahvala našemu neumornemu g. šol. upr. Josipu Jarhu, ki se je mnogo trudil, da je prireditev tako lepo uspela. Čisti dobiček prireditve se bo porabil za poučni izlet, ki ga v bližnji bodočnosti priredi naša šolska mladina. Sv. Jurij ob Ščavnici. Pred kratkim je bilo izročeno odlikovanje tukajšnjemu posestniku in županu g. Antonu Pintariču za njegov junaški čin v mesecu maju 1919. leta, ki ga je napravil kot podnarednik telefonske stroke v borbi naše vojske z Avstrijci. — Proti večeru je prenehal funkcijonirati telefon. Ne oziraje se na hudo medsebojno borbo, se je imenovani povzpel iz rova in iskal tako dolgo pretrgano žico, da jo je zopet pezal in s tem postavil zopet vez med njimi in komando. — Že leta 1919. ga je kralj odlikoval z veliko kolajno za hrabrost, katero pa je sprejel šele sedaj. G. Pintariču čestitamo | Buče pri Kozjem. Pred tedni je imel posestnik Anton Debelak delavce, kateri so bili zaposleni pri kolitvi vinograda v Bučki gorici. Zvečer je vračajočega posestnika Jerneja Muho nekdo napadel in pretepel s palico. Poškodoval ga je na glavi in roki. Zadeva je bi la naslednji dan naznanjena orožnikom v Podčetrtku in dejanja osumljen delavec Jožef Sinkovič, kateri je bil tudi tisti dan zaposlen pri Debelaku. Po par dneh je prišel orožnik k Sinkoviču, kateri stanuje pri svoji stari materi v Vrenski gorici. Osumljenec je orožniku iz strahu pritrdil, da je on storil dejanje, a se je 5. maja pri sodišču izkazalo, da je bil fant nedolžen. Ormož. Občni zbor društva hišnih in zemljiških posestnikov mesta Ormož in okolice se je vršil v nedeljo, dne 17. t. m. v gostilni Skorčič pod predsedstvom župana g. Vese-liča. Udeležba iz Ormoža in okolice je bila prav lepa. O davčnih zadevah in dajatvah ku-luka je obširno poročal predsednik Pokrajinske zveze g. Frelih, ki je za svoja izvajanja žel splošno odobravanje. Posebna točka dnevnega reda je bil kuluk za banovinske in občinske ceste. Pri novih volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor.. Predsedniku Pokrajinske zveze g. Frelihu je občni zbor izrekel pohvalo in zaupanje za njegovo neumorno delovanje in trud za blagor meščana, obrtnika in kmeta na polju narodnega gospodarstva v prid posameznika in države. Vrhpolje pri Moravčah. Tukajšnje vrh-poljsko gasilno društvo priredi dne 31. maja prvo veselico in sicer v Tustenju pri gradu na vrtu. Sodeluje tudi godba. Zabavo bo povečal pester dnevni red, na katerem je srečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapor in ples. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za nabavo brizgalne, vabimo fse prijatelje od blizu in daleč, da se društvene prireditve udeleži v čim večjem številu. Na pomoč! — Odbor. Gomilsko. Kot smo že poročali v zadnji številki »Kmetskega lista«, je neznani zločinec porezal pri posestniku Košeninu na Go-milskem trem konjem jezike. Prvi večer enemu, drugi večer pa drugima dvema. Enemu je prerezal jezik podolgem, drugima dvema pa počez in sicer enemu popolnoma vstran, drugemu pa do polovice. Ker je navedeni posestnik skozi par let vedno nesrečen, je sko-ro gotovo, da ima sovražnika, ki mu vedno povzroča škodo. Pogorel je že tudi dvakrat v dveh letih, zato zavarovalnica »Dunav« ni hotela več sprejeti zavarovanja. G. Košenina je bil sedaj zararovan pri zavarovalnici »Var-dar«. Škode nima nobene, ker je bil dovolj visoko zavarovan. Ljudje pravijo tudi, da g. Košenina sumi, kdo je dotični, ki mu povzroča škodo, a si ga ne upa izdati. Vse prebivalstvo je ogorčeno in želi, da bi se čimprej hudoben človek izsledil. Sv. Jurij ob ŠŽavnici. V nedeljo, dne 17. maja se je vršil občni zbor kmetijske podružnice pri veleposestniku g. Mlinariču v Oče-slavcih. Konstatiral se je velik porast dela, kakor tudi nabav posameznih potrebščin za kmetijske svrhe. Porabilo se je 1 vagon umetnega gnojila in okrog 60.000 kg galice. V novi odbor so bili izvoljeni za načelnika: posestnik in vinogradnik g. Ivan Kreft; tajnik: šolski upravitelj g. Ljudevit Ivanjšič; blagajnik: posestnik in župan g. Jakob Zemljič; v odbor pa gg.: Joško Glaser, Leo Verzel, Alojz Zrnec, Mlinarič Franc in Žinkovič Franc. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«- grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah jn špecerijskih trgovinah. LiubEjanski velesejin. Otvoritev gospodarske prireditve. Otvoritev XI. ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko Tečemo, da se javnost živo zanima za to' impozantno in splošno jugoslovansko gospodarsko instituci jo. Za ta vel esejem se je priglasilo izelo mnogo domačih in tujih razstav!jalcev tako, da obeta biti 'letošnji XI. velesejem prava manifestacija jugoslovanske trgovine, industrije in obrti. Lahko rečemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno 'velesejmi vzdržujejo bratske odnosa je med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, zanimajo za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 30. maja do 8. junija t. 1. XI. ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu poedincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma se boste vračali z novimi čustvi, polnimi ljubezni do domovine, katere blagostanje je odvisno od čimvečjega razvoja našega narodnega gospodarstva. Kmetovalci, Mehiški trgovci in obrlniki! I Kadar naročate kakršnekoli vrste I tiskovine za občinske nrade, zadrn- | ge ali društva, se obrnite zanesljivo | glede cen in solidne postrežbe na | TISKARNA »MERKUR« j LJUBUflNft. GREGORČIČEVA ULICA 23. \ Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se more dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se prepriča o okusu in že7 ljah interesentov, vidi kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi takih opazovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi opazovanja ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša šola za spoznavanje hib in za spoznanje potrebe izpopolnitve je vzorčni velesejem. — Poleg tega bo videl na velesejmu vsakovrstne stroje in orodje, najnovejše izume moderne tehnike. Z nabavo takih strojev si vsak obrtnik olajša delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju. Največja razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2.000 m2 ^razstavnega prostora, bodo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke i a one iz inozemstva, zlasti iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. - Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jer-menarske izdelke, verige, različne vozove, bi-cikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke itd. Legitimacije prodajajo denarni zavodi, večje železniške postaje in velesejmski urad, ki Vam jih na zahtevo pošlje. Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Saargebiet }n Švica. Dloutce Dober in vnet naročnik se ne pusti opominjati od uprave, temveč plača naročnino pravočasno. Pomočnik bana na dopustu. G. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer je nastopil dopust in ne bo sprejemal strank do 5. junija. Minister Drinkovič umrl. V nekem dunajskem zdravilišču je umrl pretekli teden jugoslovanski minister brez listnice g. dr. Mate Drinkovič. Truplo pok. ministra so prepeljali v Zagreb, kjer so ga z velikimi častmi pokopali na državne stroške. Utonil je v Krki novomeški sodnik gosp. Lojze Hočevar. Iz notarske službe. Mesto umrlega notarja v Cerknici g. Tilna Levca, je postavljen za vršilca dolžnosti notarski pripravnik v Cerknici g. Peter Malešič. Ogenj je uničil pretekli teden gospodarsko poslopje g. Mihaela Šlibarja v Moravčah. Gasilci so ogenj omejili. Pogorela je vsa krma, poljedelski stroji, kočija in sani. Živino so rešili. Ogenj je bil podtaknjen. Težko sta se ponesrečila v nekem kamnolomu pri Celju delavca Franc Plansteiner in Mihael Jančič. Zažigala sta v kamnolomu mino, ki je pa predčasno eksplodirala in težko poškodovala oba delavca po vsem telesu, najtežje pa na očeh. Oba so prepeljali v Ljubljansko bolnico. Sv. Juri ob Ščavnici. Dne 18. t. m. je umrl posestnik g. Franc Šutja iz Dragotinec. Bil je dober in zaveden kmet. Naj mu bo žemljica lahka! ... Sin ubil svojo mater, nato pa zažgat še hišo. V Spod. Gaberniku, okraj Šmarje, je imel Herman Hajnšek malo kmetijo, ki ga sama ni mogla preživljati. Pred leti je šel za zaslužkom na Holandsko, od koder se je lansko leto vrnil. Doma sta ostali njegova žena s tremi otroci in čez 80 let stara mati. Po povratku se je Hajnšek udal pijači tako, da je zgubil um. V blaznem stanju je najbolj preganjal in trpinčil svojo ubogo mater, pa tudi žena in otroci so mnogokrat komaj ušli smrti. Te dni je Hajnšek pričel zopet divjati in v besu je ubil najprej svojo mater, nato pa še domačijo zažgal. Popravek. V oglasu dr. J. Samca v prejšnji številki se mora brati: »Dajem pravni pouk v vseh «cerkvenoupravnih» zadevah itd., ne: «cer-kvenopravnih«. Na oglas opozarjamo cerkvene ključarje, organiste in vse, ki imajo kake posle pri župnih uradih ali pri škofijstvu. Tobačni ekstrakt za poljske škodljivce. Uradno poročajo: Mnogi poljedelci in kmetijske ustanove še niso vedeli, kako bi dobili tobačni ekstrakt za ugonab-ljanje poljskih škodljivcev. Tobačni ekstrakt je monopolski predmet in se dobi samo v tobačnih tovarnah v Ljubljani, Nišu in Sarajevu in v monopolskih skladiščih v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Dobi se v dveh vrstah zabojev in sicer v posodah po 5 kg in v sodih po 200 kg netto. Stane 6 Din kg v posodi, v sodu pa 5 Din kg. Prodaja se samo v celih posodah in celih sodih, in sicer samo kmetom in kmetijskim ustanovam franko monopolsko skladišče ali tobačna tovarna. Ker je tobačni ekstrakt monopolski predmet, se pošilja samo tedaj, če je naročena količina plačana že vnaprej. Kobilice so se pojavile v nekaterih okrajih zetske banovine v ogromnih množinah. Poljedelsko ministrstvo je v ogrožene kraje poslalo učenjaka Jovana Popoviča, da nasve-tuje oblastem, kako bi se golazen uničila in odpravila. KM1TSKI DIB.T Avstrijski minister za pravosodje dr. Schiirff. Novi predsednik vlade na Norveškem Kolstadt (agrarec). Zgodovinski samostan Escorial pri Madridu. Pri napadih na samostane v Španiji je ostal ta samostan nedotaknjen. Amundsenov spomenik v Milanu. V Milanu so odkrili 21. maja soho norveškega raziskovalca Roalda Amundsena, ki se je svoj čas ponesrečil, ko je skušal pri-hiteti na pomoč italijanski ekspediciji na severni tečaj. Soho je izklesal kipar Sever. Briand govori na zasedanju Društva narodov. Na levi strani je francoski državni podtajnik Franfois Poncet (2), na desni pa glavni tajnik Društva narodov Sir Eric Drummond (3). Pasasti motorni vozovi. Motorne vozove za osebni' promet v Chikagu so začeli v najnovejšem času pasasto barvati, tako da so zlasti na križiščih cest že od daleč vidni. Pravijo, da se zgodi sedaj dosti manj nesreč kakor prej. Lokomotiva je padla na ulico. V mestu Essen-u (v Nemčiji) se je prevrnila lokomotiva s tira baš v trenotku, ko je vozila čez most nad obljudeno ulico. Strojevodja in kurjač sta obležala na mestu mrtva, nekega otroka pa je vhajajoča para zelo opekla. »Oče amaterske fotografije« Emil Wenig, ki živi v Berlinu, se po pravici imenuje »oče amaterske fotografije«. Pred 50 leti je namreč iznašel suho ploščo za fotografiranje, nekaj pozneje pa zložljivo kamero, kakor je danes splošno v rabi. Emil Wenig je sedaj star 80 let. »Dvoživno letalo«. Največjo pozornost vzbuja na mednarodni letalski razstavi v Stock-holmu »dvoživno letalo«. To je kombinacija letal, kakor so v navadi na kopnem oziroma na morju; novo letalo je porabno povsod. Z novim letalom je priletel nemški letalec von Gronau iz Nemčije v Stockholm. Izdelala pa je novo letalo nemška tvrdka »Heinkel-Werke«. štedi — da si prihraniš skrbi! Varčna gospodinja uporablja pri pranju Zlatorog milo, — tako začne štediti! Potem je lahko sigurna, da bo perilo ostalo trpežno! 11 Prostovoljno gasilno društvo v Škocijanu pri Turjaku priredi ob priliki žegnanja 31. t. m. veliko vrtno veselico z godbo, plesom, srečolovom in prosto zabavo. Vabljeni so vsi, posebno člani in podporne članice gasilnega društva. — V ponedeljek se je poročil gosp. Jože Jeršin, trgovec iz Železnice, z gdč. M, Jeršin iz šentjurske fare. Častitamo! — Dolgoletni župan Franc Peterlin je bil leta 1930. odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, pred kratkim pa je sprejel srebrno odlikovalno medaljo z diplomo. Priljubljenemu županu iskreno častitamo! Nesreča na cesti. V.ponedeljek, dne 18. t. m. je peljal po cesti od Žaka proti Drešinji vasi 56-letni delavec Ivan Jager, uslužben pri posestniku Goršku, p. d. čeču, voz sena iz Petrovč. Blizu Žagarjeve gostilne pa se je voz nenadoma zvrnil na Jagra. Jager ima zlomljeno hrbtenico in težke notranje poškodbe. Ponesrečenca je prepeljal v celjsko bolnico avto gasilnega društva v Žalcu. Zdravniki imajo malo upanja, da bo Jager okreval. Avtobus zgorel. V Dolskem pri Ljubljani je zgorel Pečnikarjev avtobus. Ob času nesreče ni bilo nobenega potnika v avtobusu. Podjetnik ima 125.000 dinarjev škode. Enodnevni tečaj za pridelovanje krme in krmljenje živine se vrši v torek, dne 2. junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Vlak je povozil na gorenjski progi v bližini žabniške postaje krovskega mojstra Jakoba Grošlja iz Železnikov. Krenil je po železniškem tiru proti Škofji Loki; ker je bil pa precej utrujen, se je vlegel na progo in zaspal, dokler mu ni prvi vlak razmesaril glave. Grošelj je bil sicer priden deelavec in skrben oče 9-članske družine. JiH Wolker: Oda. (Nadaljevanje.) Prišla je svetovna vojna. Sprejela jo je kot izhod iz situacije. Ubila si je v glavo, da se poroči s častnikom in pojde ž njim na bojišče. Javno dobrodelnost sester Rdečega križa je sovražila kakor vsak vojak. Hotelo se ji je ostrega življenja, med možaki, skalami, krvjo in ranami. Iz tega vzroka je prevzela svoji prijateljici zaročenca in dosegla, da jo je vzel. Odšla je ž njim na fronto in ko je bil prideljen organiziranju komitov, mu je sledila tudi tja. Pravila mi je, da ga ne ljubi. Vprašal sem jo, če ga je sploh kdaj ljubila. Dejala je: ne vem — in jaz sem verjel. Bila je iz rodu vojakov in o teh sem že rekel, da so ukleti v trenutek, ki bas traja. Kdor je ni videl, bi mislil, da izvira njeno početje iz znane ženske romantike. Lahko stavim glavo, da ji ni bilo nič bolj tujega nego to. Bila je priprosta in konkretna do skrajnosti. Dvomil bi, da je sploh kdaj sanjala. Govorila je točno in stvarno; le njena vprašanja so bila zmirom malo čudna. Vendar ni bilo nikdar mogoče soditi vnaprej, kaj namerava. Pri njej je izviralo vse iz nekakšne duševne prenapolnjenosti. Bila je zvrhana notranje sile, ki jo je tirala skozi življenje. Zdelo Sin po nesreči ustrelil očeta. V Zabrez-nici pod Stolom je po nesreči ustrelil 17-letni sin svojega očeta Ivana Prežlja. Fant se je učil v Novem mestu ključavničarstva, pa je prišel za praznike domov. Seboj je prinesel tudi pištolo, katero je kupil od nekega tovariša. Ko se je po maši zbrala okrog mize domača družina, je začel razkazovati sin Ivan svojo pištolo. Tudi nabasal jo je. Orožje se je po neprevidnosti sprožilo in kroglja je zadela očeta par milimetrov pod srce. Dobljenim poškodbam je po nekaj urah podlegel. Kolesa bodo razstavljena na XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija v sledečih znamkah: »Tribuna« in »Pelikan« domačega izvora, »Puch«-Graz in »Anker« ter »Wanderer« iz Nemčije. Vsi oni, ki se zanimajo za nakup kolesa, naj si ogledajo to razstavo. Rodila — 7 otrok. Portugalski listi poročajo o edinstvenem slučaju, ki se je dogodil te dni v Lisaboni, kjer je žena nekega železničarja, stara 27 let, rodila 7 deklic, ki so vse žive in zdrave z materjo vred. Poljski mornarji so pričeli stavkati, ker jim nočejo priznati skupne delovne pogodbe. Za sedaj stavkajo oficirji šestih trgovskih ladij v Gdinju. Nakup žita. Francoska vlada je nakupila v srednjeevropskih državah 400 milijonov kvintalov žita. Zadnje dni je cena žitu po-rastla tudi v naši državi. V Londonu je zasedala te dni žitna konferenca, katere so se udeležile vse poljedelske države sveta in tudi Rusija. Amerika je na konferenci predlagala, da naj se omeji pridelovanje žita, čemur se je pa Rusija uprla. Zastopniki Rusije so izjavili, da je bilo pridelanega lansko leto v Sovjetski Rusiji 29'5 milijonov ton pšenice, za letos so jo pa ocenili na 36'3 milijonov ton. Tudi so se izjavili Rusi. proti maksimiranju žitnih cen in predlagali, da naj se določi za vsako državo določena množina pšenice za izvoz. se mi je, da se je vse, kar premore ženska narava hrabrega, roparskega in krutega, osredotočilo v njej. Le daru zapeljivosti ni imela. Pa ie vsled tega, ker je bila močna. Mnogi od vas jo bodo smatrali za izpri-jenko. Res je, da se je smehljala, ko so morili nage može. Vendar, to se ni zgodilo v salonu, pač pa na bojišču, in tam je smrt bolj priprosta kakor tu košček sladkorja. V urejenih in mirnih družbah je predpisano, kdaj je dovoljen smeh in kdaj ne: toda Ibas to je izprijenost in dekadenca. Ona se je smejala, ker se je hotela smejati. Končno, kdo ve, čemu se je smejala? Kadar vam žena zre v obraz in se prav blizu smehlja v vaše oči, kaj ste kdaj na jasnem, čemu se smeje? O, kaj bi dali, če bi mogli vdreti v njene oči in najti tam pravi vzr6k smeha! O, kaj bi dali, če bi mogli videti sami sebe, kajti v takih trenutkih se vam zdi, da postajate pod njenim pogledom nekaj neznatnega, smešnega, revnega — vaše pesti se krčijo, toda vi ne bijete ž njimi ob mizo ali po očeh, edino vsled tega ne, ker bi bilo to še bolj revno in neznatno, še bolj smešno. Kajti ljudje se hočejo polastiti sami sebe. In najbolj v ljubezni. Vsled tega tudi skrajno trpe. Sreča jih spoznanje, da je človek v jedru svoboden, če bi še tako trdno držali njegovo srce, nismo nikdar prepričani, da ga res držimo. Tak je prirodni tek življenja. Ce v kaj preveč prodremo, če se nečesa preveč oklenemo s čustvi — kaj ne postaja baš vsled tega za nas zagonetnejše? Tajnost vsake stvari se veča s spoznanjem, ki smo ga zajeli iz nje. Razmerje med možem in ženo postane pripro-sto in jasno tedaj, ko prenesemo težišče svoje ljubezni in svojih dejanj iz svojih src na drugo polje, t. j. ko ljubezen ne bo več cilj, pač pa eno od življenških sredstev. Šolska mladina ima za obisk letošnjega XI. ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenca oziroma učenko, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben. Strela je ubila te dni delavca Ante Gro-bišiča v okolici Splita. Grobišič je šel na delo v tovarno in imel zaradi hudega naliva dežnik odprt. Nenadoma se je zabliskalo in strela je udarila v dežnik, z njega pa preskočila na delavca ter ga pobila na tla. Jagnje z dvema glavama in tremi pari nog so kazali te dni v neki beograjski restavraciji. Jagnje je bilo živo in jedlo z obema glavama. Za hojo mu služijo le štiri noge, dve sta priraščeni sredi trebuha. Holandski novinarji so se mudili 14 dni v Jugoslaviji in proučevali naše gospodarske in socijalne razmere. Severni gostje so bili povsod lepo sprejeti. Pri odhodu iz naše države so novinarji izjavili, da odnašajo najboljše vtise o redu in gospodarskem napredku naše države. .Strašno eksplozijo je povzročil v neki belgijski tvornici tank bencina. Dva delavca sta bila mrtva, 16 pa težko ranjenih. Eksplozija je povzročila tudi požar v tvornici, ki je uničil še preostale gorljive predmete. Najbolje kupite nogavice, damtske In moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gnmbe, DMC pre-jice, ročne torbice, aktovk«, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri JOSIP PETELIIC, Ljubljana bfem* Preieraovega spomenika, oi vodi Sicer je pa imela Uda tudi nekaj tega, čemur pravimo dobre lastnosti. Pozneje boste videli« kako se je znala žrtvovati. Požrtvovalnost je temeljna poteza ženske prirode. Vendar pa je popolnoma drugačna od moške; ta se žrtvuje, kadar dobro ve, zakaj, in njegova žrtev je zmirom posledica boja med njim in med nravnim zmislom žrtve. Žena se žrtvuje zaradi veselja do žrtve. Njej je žrtev sama cilj, ne pa ono, kar si pribori ž njo; ona se ne žrtvuje, kakor mož, da bi kaj dosegla, pač pa, da bi se žrtvovala. —Peto noč je odšel poveljnik s par ljudmi v gore. Predno je šel, je govoril z Ildo. Kaj ji je dejal, mi je še do danes ostalo tajno. Rezultat pa je bil, da je on odšel in da je ona ostala doma. Ležal sem na tleh svoje bajte, ko je prišla Uda k meni. Imel sem prižgano malo svečko, ki je metala orna krila na lesene stene, da je bila izba podobna v letu ranjeni ptici. Obstala je na pragu, zaprla vrata in rekla: »Ivane!« S to besedo je najprej napolnila celo izbo. Potem se je pričela slačiti. Čisto priprosto, brez sramu in obotavljanja. Beli sweater je zdrsnil z nje kakor list s cveta, kadar zaveje veter. Niti svečke ni ugasnila. Hotela je ljubiti tudi z očmi in tako, kakor oči vidijo. Le lase si je razpletla in brez besede legla k meni. Če se danes spomnim vseh teh grenkih ur, ki sva si jih dajala, mi je tesno, kakor bi mi hotelo srce prenehati biti. In zakaj? Ker je vse to bilo in ker ne more biti nikdar več. Baš vsled tega sije ta čas v mojih mislih v strašni lepoti. (iDalije prihodnjič.) Tajno tovarno municije je odkril v Bolgariji neki inozemski novinar, ki je objavil svoja razkritja v beograjskem »Vremenu«. Tovarno so ustanovili makedonstvujušči in napisali na pročelju, da izdelujejo v njej milo in zobno pasto. Ta razkritja so vzbudila veliko pozornost posebno naše javnosti. Nenaden beg grških komunistov. Grške komunistične organizacije so kupile motorni čoln, na katerega so pobegnili zaprti komunisti iz ječe Simba ter se izkrcali na rusko ladjo »Iljič«, ki je bila ta čas usidrana v grškem pristanišču. Grška vlada je vložila pri sovjetskem poslaništvu v Atenah oster protest. Avstrijski velenemci so odklonili predlog avstrijskega inančnega ministra, naj se uradnikom znižajo plače. Vsled tega bo odstopil minister za pravosodje dr. Schurff, ki pripada ve-lenemški stranki. Njegov odstop bo imel za posledico splošno krizo avstrijske vlade. Mrtvega so našli na Grenlandskem otoku, kakih 200 km od obale znanega nemškega učenjaka in raziskovalca severnih krajev prof. Wegenerja. Reševalci so truplo pokopali v ledenem grobu. Drugi del ekspedi-cije, ki je raziskovala notranjost Grenlandije, se je rešila in so prišli preko ledene visoke planote do obale. Maščevanje banditov. Ameriški novinar v Los Angelesu Herbert Spencer je pripravil celo vrsto člankov, da bi razkril banditsko življenje nekaterih gospodov v mestu. Toda banditi, med katerimi se nahajajo tudi najuglednejše osebnosti, so novinarjevo namero preprečili in ga v uredništvu ustrelili. Zločina je osumljen drugi državni pravdnik v Los Angelesu David Clarc, katerega je policiji tudi aretirala. Zločin tihotapcev. V finskem zalivu so tihotapci nedavno potopili carinsko ladjo, pri čemur je utonila cela posadka. Kaj ljudje jedo. Človek si je za svoj živež poiskal povsod na zemlji to, kar mu je zemlja dala na polju, na travniku ali v gozdu. Razne dežele pa imajo različno rodovitnost in različno podnebje in zato rade razne dežele tudi različne poljske rastline in različne živali. Stara stvar pa je, da uživa človek najrajše to, na kar se je navadil, dočim se mu stvari, ki jih ni vajen, kar zagnusijo. Spomnimo se le na ogromne količine ptičev, posebno tisti malih, ki so jih starorimski jedci tako visoko čislali na svojih pojedinah. Če bi bili tiče tako naprej zatirali, kakor so to začeli stari Rimljani, danes menda ne bi skakljal pod našim kozolcem noben vrabec več, v grmovju pa ne bi pel noben slavček in noben kos. 'Ptiči, ki se rede od poljskih in vrtnih pridelkov, imajo baje vsi lepo belo in mehko meso — zakaj torej to meso ne bi bilo užitno? Stari Rimljani so n. pr. zelo visoko cenili jezike papig in so jih silno drago plačevali in papigia juha slovi še danes kot prvovrsten polizek. Domačini v vročih krajih jedo meso slonov, levov, tigrov in drugih živali s prav tako slastjo kakor jemo mi govedino, teletino ali svinjino. Ponekod na Kitajskem uživajo tudi podgane in miši. Omenili smo pravkar, da so stari Rimljani silno dr ago plačevali papig i e jezike. Zapravljivi Rimljan Apicij pa, ki je napisal tudi prve kuharske bukve, je vpeljal na rimsko mizo tudi jezike ptice »flamingo« (ta tič ima silno dolge noge) in ta jed je veljala kot največja posebnost. Jezike teh tičev je zelo ob-rajtala imenitna gospoda še do 18. stoletja, to pa posebno zaradi nekega mastnega dela jezika ob jezičji korenini. Starorimski cesar Heliogobal pa je posebno rad jedel možgane ptiča noja in za neko pojedino so zaradi mo- žgan pobili 600 nojev! Nojevega mesa pa stari Rimljani niso marali, pač pa ga imajo jako radi v Perziji. Drago pa so plačevali Rimljani nojeva in pavova jajca. Nojevo jajce pa tudi zaleže baje za 101—15 kokošjih. Pavovoga mesa niso nikjer cenili, čeprav so ga nekateri ljudje še rajši uživali kakor fazane. Mlade pave so jako radi jedli na Angleškem. Sploh Angleži mnogo stvari zelo radi jedo, ki jih pri nas še berač ne mara. Žerjavovega mesa n. pr. Nemec ne mara za nobeno ceno, na Angleškem pa je prihajalo nekdaj to meso celo na kraljevsko mizo. Labude so stari Rimljani prav radi jedli, skoraj tako kakor mi goske, za goske pa stari Rimljani niso bili nič kaj navdušeni. Na: Angleškem je včasih ni bilo imenitne pojedine brez labudje pečenke; tudi na Danskem, na Švedskem in na Norveškem so jako radi jedli labodje, zlasti mlada labodja prša. Grof Herberstein pa, ki je prvi napisal 1. 1515 znamenito knjigo o tedanji Rusiji, pripoveduje, da so prinesli na carjevo mizo pri neki slovesni priliki tudi tri pečene labude. V vsaki deželi pa jedo najrajši to, kar imajo doma. V severnih deželah jedo radi osle, v Kanadi sove, Italijani imajo radi srake, na Francoskem pa tudi krokarjev in vran ne zaničujejo, ampak jih imajo radi kakor golobe. V nekaterih deželah se tudi netopirjev ne branijo, ki imajo baje kurjemu mesu podobno belo meso. V vročih deželah pridejo ljudem tudi opice prav, ki imajo baje tak okus, kakor naš kozliček, ponekod pa smatrajo martinčke za največjo slaščico. Tudi krokodil ima baje užitno meso. Domači zajci ali kunci pri nas niso posebno priljubljena jed. So pa kraji, kjer kuncev nimajo nikdar dovolj. Posebno radi jih jedo na Angleškem in na Francoskem. Oslovsko meso pa so v starih časih celo zdravniki priporočali kot jako zdravo. * Pasje ;in mačje meso mi preziramo. Vedno pa ni bilo tako. Pri istarih Grkih so uživali pasje meso tudi na najbolj imenitnih pojedi-j nah, mačje meso pa uživajo skoro po vseh južnih deželah. Pa tudi pri nas poznamo dosti jedi, ki jih gospoda visoko ceni, priprostim ljudem se pa kar gnusijo. Polži, žabe in želve veljajo med narodom kot neužitne stvari, na gosposkih mizah pa delajo največjo parado. Ogromne orgle. Orgle veljajo zaradi lepote in mogočnosti svojega glasu in zaradi mnogovrstnosti tonov še vedno za »kraljico« vseh godbenih instrumentov. Skoro največ orgel izdelajo na Nemškem. Na leto jih narede po 300 do 400. Vrednost na leto izdelanih orgel v Nemčiji cenijo na 8 milijonov zlatih mark (okoli 110 milijonov dinarjev). Zelo velikih orgel pa izdelajo razmeroma zelo malo. Največje orgle na svetu, ki imajo 200 registrov in 16.000 piščalk, stoje v mestu Pas-sau. To mesto leži Ob Donavi na meji med Avstrijo in Bavarsko. Najdaljša piščalka teh orgelj meri 11 metrov 30 centimetrov, v premeru pa ima ta piščalka pol metra. Piščalka tehta 6 in pol meterskega centa. V Ameriki, in sicer v Filadelfiji, bodo dobili pa še večje orgle, ki bodo sestavljene Iz več kot 100.000 posameznih delov. Kako so nekdaj jedli. V tistih časih, ko ljudje še niso poznali nožev, vilic in žlic, so jedli ljudje z roko, v bolj redka jedila pa so pomakali kruh. Ker so pa jedli večinoma z roko, je veljalo za »imenitno«, da so si pred jedjo roke umivali. Ta navada se je ohranila še do danes. V srednjem veku je prinesel strežaj v obednico posodo z vodo in jo je držal pred gostom, na rami pa je imel pripravljeno bri- sačo. Ko so si vsi umili svoje roke, so pri-sedli k mizi, kjer so bile jedi že pripravljene, ampak vse jedi so bile pregrnjene (kdo se tu ne spomni na besedo »pokrita rihta«?). Juho so v srednjem veku pili, ker še niso poznali žlic, in hiša, kjer so imeli toliko posode za juho, da sta pila le po dva človeka iz ene posode, je veljala že za razkošno. Tudi vilic niso skoro nikjer poznali. Cesar Karol ni imel 1. 1418 več vilic kakor samo troje, in te za sadje. Meso so jedli do 17. stoletja z rokami. V tedanjih navodilih za lepo vedenje beremo, da se je meso le s tremi prsti. Na dvorih pa so imeli silno natančno predpise, kako je treba jesti in piti in kako se mora človek držati med jedjo, da ga nimajo za »kmetavzarja«. Kasneje je prišlo v navado tudi umivanje rok po jedi. Iz načina, kako si posamezniki umivajo roke, so se spoznali med seboj tudi razni zarotniki... Predpise, kako naj človek je in pije, imamo tudi še dandanes, toda ti predpisi niso v glavnem nič novega, ampak je samo nadaljevanje starih navad v novi obliki. Najdražji zaklad na svetu. Najdražja snov, kar jih poznamo danes, je radij (ne »radio«). To je kemična prvina, od katere imamo na vsem svetu do danes le 250 gramov, torej komaj četrt kilograma. Najbolj znana je ta prvina po svojih močnih žarkih. Te žarke rabijo dandanes zdravniki v prvi vrsti za zdravljenje raka, ki zahteva dandanes že več žrtev kakor jetika. Zdravniki so dognali, da se da rak še najbolje zdraviti z radijevimi žarki. Zato pa si prizadevajo povsod, da si pridobe nekaj radija, da čim uspešnejše zdravijo to hudo bolezen. Še nedavno so pridobivali največ radija na Češkem v mestu Joahimovu. En gram radija pa je veljal že pred vojno skoro pol milijona zlatih kron. Med vojno se je ta cena skoro podvojila. Danes pa pridobivajo radij tudi v drugih deželah, n. pr. v Ameriki in na Španskem in zato je cena danes nekoliko padla. Stane pa 1 gram še vedno nad 1 milijon dinarjev! Za 1 gram radija morajo predelati pol milijona kilogramov rude, potem skoro ravno toliko kemikalij, 1000 ton premoga in 10.000 ton kemično čiste (destilirane) vode. Za izvršitev vsega procesa je treba 150 delavcev. Na Francoskem imajo 8 gramov radija, na Angleškem pa 42 gramov. Švedi ga imajo 12 gramov, v Monakovem ga pa imajo pol grama. V najnovejšem času so odkrili tudi v Afriki velika ležišča rude, iz katere dobivamo radij. Špekulanti pa, ki imajo vso rudo v rokah, nočejo, da bi cena padla in zato zadržujejo produkcijo kolikor morejo. Zato pa je radij še danes najdražja snov na svetu. Alkohol v Nemčiji. V Nemčiji je izdelovanje alkohola pod strogo državno kontrolo. Izdelovanje alkohola, ki ga kuhajo v 35.000 fabrikah, je pravzaprav državni monopol, ki je samo lansko leto nesel državni blagajni 260 milijonov mark (1 marka je Din) čistega dobička. Prekuhali so pa za pridobivanje alkohola skoro 20 milijonov meterskih centov krompirja, poldrug milijon centov žita, 600.000 hektolitrov sadja in pa ogromno količino raznih industrijskih odpadkov. Taki odpadki nastanejo zlasti pri izdelovanju umetne svile in pri izdelovanju papirja. Pridelali so pa alkohola v letu 1928/29 nad 320 milijonov litrov. Pridelovanje alkohola stane za hektoliter okoli 40—50 mark, prodajajo ga pa po različnih cenah, za kar ga pač rabijo. Najfinejši alkohol prodajajo celo po 600 mark za hektoliter. Samo za različne pijače so porabili pred 2 let; nad 32 milijonov litrov alkohola! Licencovanje bikov v kranjskem okraju. K licencovanju je bilo prignanih 233 bikov. Od teh je bilo potrjenih 153, zvrženih pa 82. Procentualni izid je sledeč: 35°/o vseh prignanih bikov je bilo spoznanih nesposobnim, 7% je dobilo oceno pod 24 točk, 32% je srednje dobrih (24—25 točk), 26% prav dobrih (28 do 29 točk), 29 točk je dobilo 7 plemenjakov, 30 točk pa nobeden. Tedaj vsak tretji bik je bil spoznan nesposobnim, a na 4 bike odpade po 1 prav dober plemenjak. Te številke govorijo jasno. Zvezo žvinorejskih selekcijskih zadrug in njenih 16 članic v kranjskem okraju čaka v bližnji bodočnosti veliko posredno in neposredno delo. Glavno nalogo pa imajo bikorejci. Ti morajo že enkrat uvideti in vpo-števati poglavitne pogoje dobre bikoreje, to so: poreklo (pokol jenje), životne oblike, užit-nost in čista pasma. Vse to bo mogoče doseči v zadostni meri le s pravilnim odbiranjem (selekcijo). Vpoštevati je pa tudi pravilno mladostno vzrejo ter dobro oskrbo in krmo. To je danes vse še zelo pomankljivo. Priznati pa je treba na drugi strani, da je bikoreja draga reč, da zahteva obilo žrtev, ki jih skočnina in poznejši izkupiček za prodano prodano žival niti zdaleka ne povrnejo. Zato je pač dolžnost občin, živinorejskih zadrug in drugih činiteljev, da s primernimi prispevki čimbolj pomagajo dobrim bikorejcem, da se bo reja plemenjakov vsaj nekoliko izplačala. Drugače bo marsikoga minila dobra volja za ta posel. To pa bi bilo v znatno škodo živinoreji in vsemu kmetskemu gospodarstvu. Li-cencovanja in razstave pričajo, da Gorenjci vse premalo gledajo na najznačilnejše pasem-ske znake pincgavske živine. Važni sta život-na oblika in užitnost, ampak z ozirom na plemensko kupčijo ni čistost pasme nič manj važna. Zaradi dolgoletnega popuščanja v tem oziru so se opasno razširile bistvene barvne hibe, ki so navidezno sicer malenkostne, ki pa onesposobijo velik odstotek gorenjske živine za sprejem v rodovnik in za plemensko kupčijo. Vsled tega je bilo popolnoma pravilno, če je komisija strogo postopala in zvrg-la vse pasemsko količkaj dvomljive plemenja-ke. Res, da to rejca boli, ampak brez tega ne gre. Da odbirajo bikorejci živali s pasemski-mi napakami za rejo, je žalostno in le njihova krivda. Saj vendar gre k mesarjem najmanj 30% pasemsko skoro brezhibnih telet! Vzroke je iskati deloma v neznanju, deloma v ne-zanimanju. V bodoče upajmo, da bo bolje, saj so lani in letos živinorejci večkrat videli in slišali, na kaj vse treba gledati pri izberi plemenske živine. Letos so se jim ponovno razposlala tozadevna navodila, tako da pri hodnje leto ne more biti izgovorov. Če bi kateri ne prejel navodil, se naj obrne na pristojno županstvo oz. sresko načelstvo. Običajna zabavljanja čez komisijo nič ne pomagajo, bikorejec si mora najprej pridobiti najpotrebnejše strokovno znanje in se po njem ravnati. V splošnem pa je vendar le opaziti napredek pri bikoreji. Napredovanje bo moralo biti od leta do leta večje, če gremo po začrtani zadružni poti vztrajno naprej! Ampak tudi to ne bo polno zaleglo, če ne pričnemo brez ozira zatirati zakotnih bikov, ki so največji škodljivci živinoreje. Dolžnost vsakega uvidevnega živinorejca je, da naznani pismeno okrajnemu načelstvu ali pa tudi ustmeno pri kmetijskem referentu v Kranju vsak slučaj pripuščanja zakotnih bikov. Ime naznanilca ostane zanesljivo tajno. Tedaj na eno strani umno odbiranje in pravilna vzreja, na drugi strani pa zatiranje zakotnih bikov morajo polagoma privesti do cilja. — Josip Sustič. .... ■ 1 111 1,—»»—»».—......—......i* ..i... Ali si že član Kmetijske Matice? O koristnosti uporabe umetnih gnojil. V današnjih časih agrarne krize se zelo mnogo govori in piše o umetnih gnojilih. Zelo zanimivo je, da so mišljenja glede uporabe gnojil eno drugemu povsem nasprotna. Nekateri praktiki vidijo rešitev agrarne krize v zmanjšanju produkcije in smatrajo, da se zmanjšanje produkcije naj izvrši na ta način, da se uporaba umetnih gnojil opusti. Na najrazličnejša vprašanja glede umetnih gnojil, ki so za vsakega kmetovalca v današnjih časih od pretežne važnosti, smatrajo za nepristranski odgovor svetovno statistiko o uporabi umetnih gnojil. Ves napredek danes že zelo visoko stoječe zemljedelske tehnike, moramo zahvaliti agri-kulturni vedi. En del te vede tvori agrikultur-na kemija, ki se peča tudi zelo podrobno z vprašanjem prehrane rastlin. Prvi na tem polju je deloval Justus von Liebig, ki je leta 1840 izdal razpravo o tem vprašanju, torej je ta veda še precej mlada, in vendar lahko rečemo, da je v teku zadnjih deset letij naredila že velike usluge modernemu kmetijstvu. V prejšnjem stoletju se je na podlagi agrikul-urne vede začela razvijati industrija za umetna gnojila. Od leta 1880 se je uporaba umetnih gnojil stalno večala in je leta 1913 do pred svetovno vojno dosegla svojo največjo potrošnjo. Ako primerjamo žetvene pridelke leta 1880, leta 1913 in leta 1924, vidimo jasno, da so se z napredkom zemljedelske tehnike znatno dvignili pridelki. Pridelki 1. 1880 12-6 9'3 12-9 10-9 800 na 1 ha 1. 1913 23-5 19-2 22-2 21-9 158-6 Nemčiji 1. 1924 16-6 13-5 16-6 Posev pšenica rž ječmen oves -krompir Pri tem dvigu pridelkov umetno gnojilo znatno vlogo. Uporaba umetnih gnojil se namreč od leta do leta dviga. Bila je sledeča v vseh državah. po> 131-9 1 ha ima Vrsta umetnega gnoja dušikovo foslorno kalijevo 1. 1880 začetek začetek začetek 1. 1913 vagonov 56.200 201.700 86.600 1. 1924 112.800 270.000 167.900 Ako izračunamo, koliko umetnega gnoja porabijo v poedinih državah na 1 ha obdelane zemlje, dobimo sledeče: Država obdelana zemlja dušika v milj. ha 1913 1925 1926 1927 1928 Nemčija (9, 7) 7-2 10- 11-5 13-6 13-9 Avstrija (4, 3) — 0-5 0-5 0-6 10 Holandska (2, 3) 7-1 16-5 20-5 21-6 26-3 Belgija (2. 4) 160 19-7 18-7 19-8 19-3 Francija (35, 0) 20 3-1 30 3-4 4-0 Španija (16, 0) 1-2 2-9 30 2-3 2-3 Italija (13, 1) 1-3 2-4 27 2-8 38 Švica (2. 3) 02 0-4 05 0-6 0-7 Finska (3, 4) 0-2 0-4 0-5 06 0-7 Švedska 09 1-7 1-8 2-1 21 Norveška 0-4 1-7 1-6 1-5 1-8 Anglija in Irska 2-3 20 1-8 2-1 2-2 Danska 1-8 8-0 7-2 7-8 8-7 Poljska — 11 0-8 12 1-4 Češka — 2-2 20 2-5 4-3 Zed. drž. amer. 10 21 1-8 1-6 21 Kanada — 0-08 01 01 0-2 Japonska 3-8 90 11-6 120 19-2 Egipt 0-3 1-3 1-3 1:2 1-6 Alžir 01 0-1 01 0-2 0-2 Cejlon 04 1-4 1-9 2-7 2-4 Država obdelana zemlja fosi. kisline v milj. ha 1913 1925 1926 1927 1928 Nemčija (29. 7) 230 140 140 15-9 16-7 Holandska (2. 3) 37-8 42-0 44-0 48-5 52-2 Avstrija (4, 3) — 30 3-6 3-7 43 Belgija (2. 4) 19-2 33-7 31-2 33-2 34-5 Francija (35, 0) 12-1 141 14-3 130 141 Španija (16. 0) 4-0 9-9 11-7 12-3 80 T talija (13, 1) 16-3 22-6 22-0 180 19-3 Švica (2. 3) 6-6 60 7-3 90 90 Finska (3, 4) 2-7 51 5-1 60 6-4 Švedska 51 4-8 5-6 6-4 6-4 Norveška 40 5-1 5-3 5-2 60 Anglija in Irska 7-2 n m 7-0 7-8 Danska 111 21-0 240 212 202 Poljska — 2-1 20 31 3-3 Češka — 67 6-4 7-2 8-5 Zed. drž. amer. 3-8 41 40 4-0 5-6 Kanada — 0-4 0-6 06 07 Japonska — 14-6 14-2 20-5 18-8 Egipt Alžir 0-8 0-4 0-3 03 0-3 01 01 01 01 10 Cejlon 01 07 1-2 11 10 Država obdelane zamlje kalija v milj. ha 1913 1925 1926 1927 1928 Nemčija (29, 7) 18-0 23-5 208 237 26-2 Avstrija (4, 3) 11 4-4 40 40 5-4 Holandska (2, 3) 19-1 35-8 38-4 39-6 41-4 Belgija (2, 4) 5-4 14-3 15-9 17-5 20-5 Francija (35, 0) 09 3-5 40 3-8 50 Španija (13, 1) 04 1-6 1-6 2-3 20 Italija (13, 1) 0-5 1-6 1-5 0-9 1-9 Švica (2, 3) 10 1-9 1-4 20 21 Finska (3, 4) 0-6 2-4 3-4 3-6 3-7 Švedska 30 4-4 4-3 4-2 4-7 Norveška 20 5-5 5-3 51 55 Anglija in Irska 1-5 20 2-1 2-2 20 Danska 2-2 5-3 6-5 4-8 5-5 Poljska — 20 3-2 2-9 29 Češka — 2-8 3-2 3-3 3-8 Zed. drž. amer. 1-6 1-7 1-6 1-6 2-2 Kanada — 0-5 0-6 0-6 09 Japonska — 1-3 21 30 43 Egipt — — — — — Alžir — 03 0-5 0-6 06 Cejlon — 2-8 3-4 34 32 Jugoslavija v tej tebeli ni navedena, ker je uporaba umetnih gnojil premajhna. Ta ogromna množina uporabljenega umetnega gnojila, ki se iz leta v leto dviga, je najboljši dokaz, da so milijoni kmetovalcev v raznih državah skozi daljšo dobo let preizkusili uporabo umetnih gnojil. Tržna poročila. Tržne cene v Ljubljani, dne 15. maja 1931. Govedina: Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 16 do 18, II. 14 do 16. III. 10 do 12, Din. — Teletina: 1 tog telečjega mesa I. 22, II. 16 do 18 Din. — Svinjina r 1 'kg prašičjega mesa I. 20 do 23, 11. 16 do 18 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. — Perutnina: Piščanec, majhen 18 dox22, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 35, domači zajec, manjši 6 do 10, večji 12 do 20 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 36 do 40, masla 30 do 36, bohinjskega sira 24, sirčka 7 do 8, par jajc 1-25 do 1*75 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega 14 do 16, 1 časa piva 3 do 4-50, 1 vrček piva 4 do 4'50, 1 steklenica piva o-50 do 6 Din. — Kruh: 1 kg belega 4, črnega 3'50, rženega 3'50, navadna zemlja 0'50 Din- — Špecerijsko blago: 1 kg pražene kave I. 90 do 100, 11. 80 do 90, III. 66 do 70, IV. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 12-75, 1 kg sladkorja v kockah 14"25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, I liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske debele 2*50, drobne 2-75, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg pralnega luga 3*75 Din. — Mlevsfci izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo 340 do 375, na drobno 4, št. 2 na debelo 315 do 350, na drobno 3-75, št. 4 na debelo 250 do 280, na drobno 3-50, št. 6 225 do 250, na drobno 3*25, II kg kaše 5 do 6, ješprenja 5 do 6, ješprenjčika 8 do 10, otrobov 1-50 do 2, koruzne moke 3 do 3'50, koruznega zidroiba 4 do 4-50, pšeoičnega zdroba 4 do 5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3-50 Din. — Žito: 1 q pšenice 250, rži 210 do 220, ječmena 200 do 210, ovsa 200 do 230, prosa 190 do 200, koruze, 150 do 160, ajde 220 do 230, fižola ribničana 200, prepeličarja 350, graha 8 do 10, ileče 10 do 12 Din. — Kurivo: 50 Ikg premoga 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. meter trdih drv 135 do 150, mehkih 70 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 100, polsladkega 85, kislega 70 do 75, slame 50 do 70 Din. — Zelenjava: 1 kg glavnate solate 20 do 24, ajserice 8 do 12, beriivke 20, radiča 10 do 12, zgodnjega zelja holandiskega 10 do 12, rdečega zelja 10 do 12, kislega zelja 3, špargljev 24 do 32, kolerab 16 do 20, kolerab pod žemljic 1'50 do 2 Din. Prva jugosl. razpošiljalna svetovnoznanih srebrn ojeklenih z znamkami: „Narodna kosa", „Magneta" in „Dvojni orel z mečem" Z garancijo jih razpošilja na vse kraje po najnižijh dnevnih cenah v vseh dolžinah V. PI LIH V ŽALCU, Dravska banovina Kose so ročno delo iz najfinejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izvedene in v vseh legah uporabne Za vsako »Narodno koso" in „Magneto" se jamči. Ako katera kosa ne reže in se vrne franko, se po trikratnem klepanju zamenja z novo. Velika izbera in zaloga srpov, klepajev, kosirjev in vodirjev, lesenih in kositrnih. Brusilni kameni, pristni bergomaški, francoski, tirolski, rogaški, naravni turški in Karborundum. Zahtevajte ceniki Od danes naprej pride v prodajo sledeče: 6— Beli sifon, 80 cm.......... Beli sifon, najbolje kvalitete, 80 cm . . . Platno za rjuhe, 150 cm....... Tiskani poplin........... Etamin v modnih barvah....... Damast gradi za žimnice, 120 cm ... . Umetna svila, najboljše vrste, v modnih barvah ............ češki štofi za moške obleke . . . meter a Ženske in moške nogavice, žepni robci i. t. nizkih cenah! Ostanki še veliko Družba COMMERCE, Tavčavfeva uL 2, H_ nadsir. Pošiljamo tudi po poštnem povzetju. Pridite in prepričajte se! meter a Din meter a Din 10-— meter a Din 19-— meter a Din 10-— meter a Din 12-— meter a Din 23-— meter a Din 17-— Din 50—do 90— d., vse po izredno ceneje! VELESEJEM Ljubljani od 30. maga do 8. gunija Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 m2 površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljalcev iz tu- in inozemstva. Tovarniške cene vseh vrst blaga. Specijelni oddelki: vsakovrstni stroji za obrtnike, poljedelski stroji, pohištvo, avtomobili, tekstil, usnje, papir. Stanovanja preskrbljena. Obsežno zabavišče. 50% popust na železnicah. Legitimacije po 30 Din prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, vele-sejmski urad. Posetite velesejem! Izplača se Vam! Kovači! B«jbol}tt trdi h mehki koks u kovaški premog Vam nadi Dražba * Dvnajsks čuta 46. ILIRIJA" - LJubljana Telefon 28-M zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor! Dajem pravni pouk v vseh cerkvenouprav-nihin cerkvenosodnih zadevah ter nudim odvetniško pomoč pri cerkvenih oblastvih. Pišite na upravništvo Kmetskega lista pod šifro „Dr. Jurij Same c" Pristopajte h Kmetijski Matici! Priinano najboljši Trboveljski cemeurf vedno v zalogi pri » E K © H © 18" LjnUjasia Kolodvorska ulica 7 Oblastveno koncesi- jonirana šoferska šola G©jK® PIPENBACHER Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte informacije za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i.t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. Kafec pridelati mucMfc? dobrega b Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje in bofySe pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne »troške. Eno teh sredstev je: Apneni dušik, ki vsebuje 16 - 20*/, dušika in do 70% apna, to jo skapno 80-907, rastlinske hrane. Apneni dušik vpliva blagodejno na vge posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dnšik večji pridelek tako kakovostno kakor količinsko. Nltrofoskal -tlliSa pe vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dnšik, fosforno kislino, kalij in apno. Vsled tega nadomestuje rsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako zemljo. Apneni duStk ta Nitrofoskal-Ruše se lahko naroči pri ^CKONOM-n**, LJubljani, Kolodvorska nI. 7, ali pa pri: Tvornici za dušik d. d., Ruše pri ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnojil. Kose znamke „Cudo", „Blisk" in nsravEiosive z garancijo, in srpe izdelane iz najfinejšega švedskega jekla v staroznanih tovarnah kos K. GlobOCItlk V TrŽIC« ZALOGA pri EKONOM, LJubljana, Kolodvorska ulica 7 Kdor ogiašuje, ta napreduje! Ešm MIkuš Ljubljana, Mestni trg 15 Ustanovljeno 1839 EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst nmetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. Pristopajte k Kmetijski Matici. in vse v stroko spadajoče blago ku- £aneno olj o Firucž čmajlnc iii csitzle lafee :h;ih Cljnalo barve pri £anene tropino 1 Tovarne olja, -ZANKL Z O. Z. i.firneža, laka in barv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medic ŠIVALNI STROJI „GRITZNER" „AOLER" in kolesa, najboljši materija!. precizna konstrukcija, kresna oprema ter najnižja cena so samo ori Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen! J OS. !£JeŽ elllSC, Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika m I '»*<•! I 1 J I! L DADluR^ ^ |\ jP^i^^-^SREOSTVO I REVMATIZMU, ' PREHLADU in ISHIJASU.^lfiJPf^ LABORATORIJ D.r RAHLEJEVA § S« BEOGRAD SARAJEVSKA 84 DOBIVA SE V VSEM LEKARNAH PO CENI 31* 7S Gorenjci Vseh vrst umetna gnojila, semena in druge predmete dobite po najugodnejših cenah pri Jeglič Lesce pri Bledu ZALOGA: stavbnega materajala, trboveljskega cementa, zidne in streSne opeke za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad" Jugoslovanska gradbena ln kreditna zadruga r. z. z o. z. v LJubljani, Kolodvorska ul. 35 I. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne are od 8 12 in od 14—18. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Halon paši. hranilnice M. 14.257 regisir. zadruga r neomejeno zavezo Brioj«»I: „KMEISK1 D OH Telefon šle v. 2847 v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica i VLOGE n« knjižice in tekoči račun obrestuje po B 7, % brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po T/, brez • d b i 4 k a davka na lenU Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 700,000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12'/, in od 3 — 41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/, Podružnici v Kamnika, Glavni trg, in v Mariboru, StomšLov