1 cena 8,00 din TIM-REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini XIX. letnik september 1980 timova čarovnija • timova čarovn Čarovnik vzame iz desnega prsnega žepa dve zvezani rutici — zeleno in rdečo, iz levega pa rumeno rutico. Zvezani rutici prime z levo roko za konca, tako da svobodno visita. Rumeno rutico vrže z desno roko prek rdeče in zelene. Naenkrat se pokaže, da je ru¬ mena rutica po sredini povezana z drugima dvema. Za čarovnijo potrebujete naslednje stvari. Najprej vzemite tri raznobarvne rutice dolžine 50—60 cm. Rumeno zložite po diagonali in za njena vogala privežite tanko, 0 čvrsto nit¬ ko. Dolžina te nitke mora biti enaka dolžini diagonale. Zeleno in rdečo rutico privozljajte k nitki, ju potegnite skupaj in konca narahlo privežite. Zvezani rutici položite v desni žep, rumeno pa v levi. Nitka bo na temni podlagi obleke neopazna. Ko začnete s čarovnijo, potegnite rutice iz žepa. Z desno roko najprej vrzite rumeno rutico in z isto roko primite spodnji konec viseče zelene rutice. Nato potegnite za zeleno rutico. Slabši vozel se bo razvezal, rutici pa bosta po nitki zlezli v vogala rumene rutice. TIM 1 • 80/81 1 TIM 1 September 1980 XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, 'posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana* Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove* nije. PRVA STRAN • PR Preden se boste zapodili v branje pričujoče številke, se, prosim, pomudite pri temle skromnem, pa kot se je doslej še vedno iz¬ kazalo, nadvse koristnem uvodu v novi let¬ nik. Tisti med vami, ki ste na našo revijo naročeni že dalj časa, boste nedvomno že na prvi pogled razpoznali slog in namen mo¬ jega spisa, ta pa je, da vse tiste, ki ste morda letos prvič naročili Tim (in vse osta¬ le) opozori na nekatere podrobnosti, ki nam bodo med letom prišle nadvse prav. Vsi, ki mi boste pisali, bodite v svojih spi¬ sih kratki in jedrnati, imejte v mislih, da pri šestnajstisočih naročnikih niste edini, ki mu je treba odgovoriti. Mali oglasi naj bodo, če se le da, natipkani in nikar ne pozabiti pripisati točen naslov, v nasprotnem prime¬ ru bo oglas romal v koš. Isto velja za vso ostalo pošto. Oglasov, v katerih boste po¬ nujali v nakup živega slona ne bomo obja¬ vili — se pravi, oglašajte take in tiste reči, ki so neposredno povezane z našo (in vašo) dejavnostjo (modelarstvo, maketarstvo itd., da ne naštevam vseh rubrik), nikakor pa ni¬ smo podružnica kakega disca, zato nam ne pošiljajte kilometrskega seznama plošč in kaset, kot se je to že dogajalo. Za spremem¬ bo bomo letos Timovo pošto opustili, kar pa ne pomeni, da bodo vaša pisma brez od¬ govora, odgovarjal vam bom osebno; če bo¬ do vprašanja presegala moje moči, bom po¬ prosil za pomoč naše stalne sodelavce. S tem bo ustreženo vam in meni, saj vam ne bo treba čakati na odgovor cel mesec kot doslej, pa še slog bo lahko bolj ohlapen. Naš pogovor bo bolj neposreden, ali če ho¬ čete, na štiri oči. Tako kot vsa leta doslej se tudi letos nadejam vaših sestavkov, ki smo jih, če so le bili godni za objavo, vedno z veseljem predstavili. Zanje velja to, kar smo že dostikrat rekli: rajši napišite in narišite preveč kot premalo. Dosti laže je namreč kakšno malenkost prečrtati, kot pa si izmiš¬ ljevati podatke. Na kratko: dobrodošli pri pisanju in branju naše revije, na koncu let¬ nika pa boste lahko tudi vi povedali svoje. Upam, da bomo tudi letos ostali prijatelji in se dobro razumeli. Mimogrede še tole: če si bo vaš prijatelj pogosto izposojal revijo, mu svetujte, naj se kar naroči nanjo, cena gotovo ni ovira. Bodi za tokrat dovolj, za konec le še pozdrav in vabljeni k sodelovanju. Vaš urednik 2 TIM 1 • 80/81 PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI DELOVNA NALOGA Amand Papotnik proizvodno delo z električnim orodjem PROJEKTNA NALOGA: IZDELAVA STOJALA ZA PAPIRNATE KREP BRISAČE Letos 14. junija, je bilo v Ljubljani IV. re¬ publiško srečanje mladih tehnikov. Prisotnih je bilo 47 občinskih ekip s približno 600 nastopajočimi učenci in stotimi mentorji. Program srečanja je bil sestavljen iz raz¬ ličnih panog, ki se vključujejo v dejavnosti klubov mladih tehnikov na šoli (modelar¬ stvo, foto. konstruktorstvo itd.). Velik interes je izzvalo delo z električnim ročnim orodjem KLIP-KLAP, saj je z njim uspešno nastopalo kar 16 ekip. Izdelovali so stojalo za papirnate krep brisače. O tem je sekretar sveta za tehnično vzgojo mladih pri ZOTK Slovenije, tovariš Andrej Jus v inter¬ vjuju za časopis ISKRA (št. 28 — Leto XIX — 19. julij 1980) povedal naslednje: Pri delu z orodjem KLIP-KLAP smo opazili izredno velik interes mladih za proizvodno in ustvarjalno delo. Naš namen je, da se mladi prek dela na tem orodju seznanijo s proizvodnim delom, da skušajo pri izdelavi določenega proizvoda samostojno, samoini¬ ciativno in inovacijsko sodelovati, kar po¬ meni, da izdelkov ne izdelajo izključno po predloženih načrtih, ampak jih skušajo na¬ praviti kar najbolj funkcionalno, ekonomično in kvalitetno. Naslednje načelo, ki nas vodi, je odnos mladih do orodja, ki je v tem primeru pro¬ dukcijsko sredstvo, in odnos do materiala, kot predmeta dela. Želimo, da mladi spoz¬ najo namembnost in uporabnost orodja in materiala, kar jim bo kasneje prav gotovo pomagalo pri uspešnejšemu delu v delov¬ nih organizacijah in doma. Tokrat vam posredujemo projektno nalogo s IV. srečanja MLADIH TEHNIKOV SLOVE¬ NIJE. Po tehnološkem listu in tehničnem načrtu lahko izdelate stojalo oziroma držalo za pa¬ pirnate krep brisače. Preden pa se boste lotili izdelave stojala, dobro preučite: 1. operativne učnovzgojne smotre, 2. izbiro pribora, električnega ročnega orod¬ ja in priključkov, 3. izbiro materiala za stojalo, 4. tehniško dokumentacijo, 5. tehnološki list. S tehničnim načrtom vam posredujemo ob- ' liko stojala, z vašo iznajdljivostjo pa lahko izdelek ustvarjalno dopolnite oziroma pre¬ oblikujete. V načrtu je sicer predvideno sestavljanje stranic na povezavo z lesenimi mozniki 08 mm, obstajajo pa še druge izvedbe (npr. vijačenje, žebljanje itd.). Opora oziroma držalo papirnate krep brisa¬ če je iz okrogle smrekove palice 0 25 mm, pri čemer je izvedba pričvrščenja te palice prepuščena vaši presoji. OPERATIVNI UČNOVZGOJNI SMOTRI — učenci se usposabljajo za uporabo teh- niškotehnološke dokumentacije, — spoznajo pomen delitve dela v serijski proizvodnji, — učenci aktivno sodelujejo v serijski pro¬ izvodnji (tekoči trak), — učenci spoznajo pomen organiziranega delovnega mesta za izvajanje delovnih nalog v serijski proizvodnji, — učenci znajo povezati delovne operacije v proizvodni proces, — nauče se vrednotiti svoje delo, delo učencev in učiteljev-mentorjev po objek¬ tivnih merilih, — navajajo se na upoštevanje dela, porabe časa, sredstev in energije, — spoznajo pomen orodja za izvajanje pro¬ izvodnih vaj in delo dožive kot vrednoto, — razvijajo spretnosti, delovne navade in pridobivajo znanje ter si razvijajo ustvar¬ jalne sposobnosti, — seznanjajo se s poklici v lesnopredelo¬ valni panogi. TIM 1 e 80/81 3 OPOMBA: Nanizani smotri se nanašajo le na izvedbo same izdelave (serij¬ ska proizvodnja). IZBIRA PRIBORA, ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA IN PRIKLJUČKOV 1. Pribor Pribor za merjenje in označevanje na mate¬ rialu (ravnilo, kovinsko merilo, kovinski kot¬ nik, šestilo, svinčnik HB) ter osnovni in do¬ polnilni pribor za delo na delovni mizi DM 200 (prečno kovinsko vodilo, vzdolžno lese¬ no vodilo z dvema sponama, čepi, primež, vertikalno stojalo za vrtalnik, primež, za¬ ščitna konzola za povratno žago). 2. Električno ročno orodje Vrtalnik KLIiP-KLAP s priključki. 3. Izbira materiala Smrekov les (hrastov les, bukov les) debe¬ line 16 mm in okrogle smrekove palice 0 25 mm. Nekaj navodil za delo: 1. Preučite učnovzgojne smotre, 2. Na osnovi tehničnega načrta prenesite mere in oblike na material, 3. S krožno žago izvedite razrez deske, Slika 1. Prizorišče tekmovanja 4. S povratno žago dokončajte obliko po¬ zicije 1, 5. S kronsko žago 0 25 izvedite izvrtine na poziciji 1 (glej načrt), 6. S svedrom 0 8 (vrtalnik na vertikalnem stojalu) izvedite izvrtine za čepe na po¬ ziciji 1 in 3, 7. Sestavne dele površinsko obdelajte na DM 200 z vibracijskim brusilnikom, 8. Sestavne dele sestavite s pomočjo moz- nikov in lepljenja z neostik lepilom, 9. Stojalo opremite s kovinskimi objem¬ kami, 10. Stojalo polakirajte in montirajte krep brisačo. Tehnološki list priključki KLIP-KLAP . delovni čas in pribor s plan. real. svinčnik, kotnik, 4 3' šestilo, ravnilo vrtalnik KLIP-KLAP 4 5’ na DM 200 s krožno žago vrtalnik KLIP-KLAP 2 5' na D M 200 s povratno žago vrtalnik KLIP-KLAP s 2 5' kronsko žago 0 25 na vertikalnem stojalu vrtalnik KLIP-KLAP s 4 7’ svedrom' 0 8,4 na vert. stojalu KLIP-KLAP s primežem vrtalnik KLIP-KLAP z 3 3’ vibracijskim brusilnikom 4 7’ OPOMBA; delovna mesta so planirana za tri učence, pri čemer je možna nadaljnja delitev dela (npr. učenec s 1. in 2. delovnega mesta lahko sodeluje pri 5. in 6. delovnem mestu (vrtanje in brušenje). 4 TIM 1 • 80/81 Risal Sprejel Datum Ime PapctD K Amone! Podpis --—jr- Srečanje mladih tehnikov Slovenije Merilo: 1 : 2,5 1--10 Stojalo za papirnate krep brisače TIM 1 • 80/81 5 Slika 2. Ekipe pričenjajo z delom. Čas za izde¬ lavo 60 minut Slika 3. Razreševanje deske Slika 4. Pri žaganju je previdnost še posebej na mestu Slika 5. Vrtanje s kronsko žago 0 25 mm Slika 6. Obžagovanje stranic s povratno žago 6 TIM 1 • 80/81 Slika 7. Obdelava opore (palica 0 25 mm} psiček iz papirja Prepognite list papirja in nanj po naši pre¬ dlogi narišite obliko psička. Zadostuje tudi, če obris narišete na eno stran,' ker se bo ta ob izrezovanju simetrično prenesla na drugo stran. Psa izrežite z ostrim nožem ali žiletko, še boljši pa je skalpel, če ga imate pri roki. S topim delom noža nare¬ žite linije upogibov, ki so na sliki ozna- Slika 8. Vsi sestavni deli so izdelani, preostala je le še končna montaža čene s črtkano črto. Ušesa in rep zaokro- giite na svinčniku ali med prstom in ro¬ bom mize. Lepo bo tudi, če boste psička pobarvali. Če mislite uporabiti tempera ali akvarelne barve, ga raje pobarvajte pred izrezovanjem. TIM 1 • 80/81 7 Miloš Macarol pribor za ročno tkanje okrasnih pasov in trakov Za ročno tkanje tkanin potrebujemo namiz¬ ne ali stoječe lesene statve, medtem ko za tkanje pasov, trakov in raznih okrasnih ob- ši-tkov zadostuje že priročni tkalski pribor. Tega sestavljajo: 1. tkalska deščica z režami in luknjicami, 2. čolniček ali pretikalo za votek, 3. oprtno vpenjalo za tkalsko osnovo, 4. kovinska kljuka. Za tkanje trakov in pasov je potrebno pripraviti tkalsko osnovo iz pramena eno- ali večbarvnih niti, med katere vpletamo iz¬ menoma zdaj z leve zdaj z desne strani votek, tj. bombažno ali volneno predivo, ki je namotano na čolniček ali pretikalo. Pri najbolj preprostem načinu tkanja potisnemo čolniček ali pretikalo med osnovne niti tako, da so sprva vse lihe niti na zgornji, a vse sode niti na spodnji strani včftka, zatem pa obratno. Tako votek vse niti osnove čvrsto poveže v tkanino podobno platnu, ki je tkano prav na ta način. Ker je ročno pretikanje votka med lihe in sode niti osnove dokaj zamudno, si to delo lahko zelo olajšamo s tkalsko deščico. Ta ima v enakih razmikih ozke navpične reže, 8 TIM 1 • 80/81 skozi katere speljemo vse lihe niti, medtem ko so na sredini med režami luknjice, skozi katere vdenemo vse sode niti. Delovanje te deščice je zelo preprosto: če jo dvignemo, se z njo vred dvignejo vse sode niti iznad lihih: pri tem nastane med njimi zev »A«, skozi katerega zlahka potisnemo čolniček z votkom. In če zatem tkalsko deščico po¬ tisnemo navzdol, bodo ta hip vse sode niti izpod lihih in tako skozi zev »B« lahko potisnemo čolniček z votkom iz nasprotne smeri na prvotno mesto. Takšen je osnovni postopek tkanja s tkalsko deščico. S si¬ metričnim razporejanjem skladno ubranih barv celotne osnove in votka bomo lahko na ta način tkali zelo lepe vzorce pasov, trakov in okrasnih obšitkov. Bombaž in volno lahko nadomestimo tudi z drugimi predivi, kot so kokosova vlakna, rafija ali vrvice iz konoplje, lanu in sisala. Tkalsko deščico si izrežemo iz 2—3 mm de¬ belega juvidurja ali podobne sintetične ma¬ se, ki ni preveč krhka, širina rež in premer luknjic naj bosta 2 mm, medtem ko naj bo srednji razmik med posameznimi režami in med posameznimi luknjicami 10 mm. Zaradi TKALSKA DEŠČICA TIM 1 • 80/81 9 večje trdnosti tkalsko deščico z obeh strani zgoraj in spodaj ojačamo z lesenimi let¬ vicami. čolniček ali pretikalo za votek si prav tako izrezljamo iz 3 mm debele juvidurne plošče, ali pa iz 4 mm večplastne vezane plošče. Vpenjalo za tkalsko osnovo je iz 8 mm de¬ bele vezane plošče. Podolgovati reži na robeh osnovne deščice sta predvideni za trak, s katerim si bomo vpenjalo med tka¬ njem oprtali okrog pasu in z njim zatego¬ vali osnovo, ki je na drugi strani zategnjena z vozli in vpeta v primerno kovinsko kljuko. To lahko nadomesti tudi kljuka okenskega zapirala ali kljuka na vratih. Za samo vpenjalo potrebujemo tudi dva vijaka s 6 mm navojem in s krilno matico. Vpenjalo ni namenjeno le vpenjanju osnov¬ nih niti, ampak tudi predevanju stkanega dela traku, da je mesto tkanja vselej kar najbolj pri roki. Tkanje s takšnim priborom je zelo mikavno, saj si na ta način lahko izdelate prav lične in uporabne izdelke. Izkušnje, ki si jih pri¬ dobite pri delu s tem priborom, so zelo koristne za kasnejše tkanje na domačih statvah, ki znova prihajajo v veljavo. OPRTNO VPENJALO 10 TIM 1 • 80/81 ČOLNIČEK MODELARSTVO • MODELARSTVO • MO Janez Nunar narval Idejni načrt za to podmornico je nastal po razpisu francoske mornarice, ki je želela izboljšati svojo podmorniško floto. Prvo nagrado je prejel Maxmi!ian Laubenf, čigar delo je podmornica Narval. To je bila prva podmornica z dvema vrstama pogona. Na površini jo je poganjal parni stroj s hitrost¬ jo 10,5 vozlov, pod vodo pa elektromotor s hitrostjo 6,5 vozlov. To je tako imenovani dvojni pogon. Podmornica Narval je 'izpod¬ rivala 117/200 + 1171 na površini in 2001 pod gladino. Z zmerno hitrostjo je lahko pre¬ plula na površini približno 500 km, pogrez¬ njena pa 140 km. Naj bo toliko od njene zgo¬ dovine, sedaj pa h gradnji. Trup, kot osnovo podmornice, izdelamo iz lipovega lesa,- ki ga obdelamo po načrtu. Če se dela lotimo pazljivo, lahko ostanke porabimo za izdelavo stolpa in topiča. Iz¬ brati pa moramo tak les, ki bo imel letnice vodoravne, torej brez grč. Trup najprej ob¬ delamo z žago, nato z dletom, modelarskim nožem, grobim smirkovim papirjem, za fino obdelavo pa trup zbrusimo še s finim smir¬ kovim papirjem. Ko smo izdelali trup, se lotimo izgradnje stolpa in topiča. Topič lahko izrežemo kar z delom 2 a, vanj izvr¬ tamo dve luknjici premera 1 mm in vanje vstavimo žico, premera 1 mm. Dela stolpa 2 b in 2 c izdelamo iz letvice 12 X 8 mm, robove jima zaoblimo po načrtu. Trup še 2- do 3-krat prelakiramo z razredčenim ni- trolakom, nato pa ga prebarvamo z mat sivo barvo. Če si želimo imeti samo maketo podmor¬ nice Narval, lahko z delom prenehamo, če pa želimo podmornico spuščati, moramo iz¬ delati še plavuti (ki uravnavajo potopitev), kljukico za gumo in objemko za os elise. Plavuti izrežemo iz Al pločevine 1 mm, za kljukico in objemko pa uporabimo jekleno žico 1 mm. Podmornico še dodatno obteži¬ mo. Če ste delali skrbno, bo podmornica povrnila vaš trud z dobro plovbo, kot make¬ ta pa vas bo pozdravljala iz vitrine. POZOR: Na os (med eliso 0 20 mm in ob¬ jemko) morate vstaviti še prevrtano krog¬ lico 0 4 mm, da zmanjšate silo trenja. NARVAL TIM 1 • 80/SI 11 12 TIM 1 • 80/81 3 — m Robert Veternik »MČ-1« Čoln MČ-1 je zelo preprost in enostaven za izdelavo. Bistveno je le, da čoln ni daljši od enega metra, čoln mora biti čim lažji in ožji, da gre čim hitreje in naravnost. Najprej izrežemo iz balse palubo (6) in od¬ prtine na kabini. Nato izrežemo rebra (1, 2, 3, 4, 5) in jih nalepimo na palubo. Nato čoln oblepimo s čim tanjšo balso po dnu in stranicah. Izrežemo stabilizatorja (8) in let¬ vi (7) in ju nalepimo na dno. Paziti je treba, da so stabilizatorji vzporedni in da niso zviti. Naredimo nosilec motorja (9) ter izre¬ žemo odprtino za os in vse to vgradimo točno v središče čolna. Os mora biti popol¬ noma vzporedna s stabilizatorji, ker čoln nima krmila. Izdelamo še kabini in škatlo za baterije po svojem okusu in čoln še po¬ barvamo ter polakiramo in je gotov. S tem čolnom lahko tekmujemo v katego¬ riji »MČ-1«, če ga pa malo skrajšamo, pa tudi v kategoriji »MČ-3«. V kategoriji »MČ-1« tekmujemo tako, da od treh možnih startov dobimo čim več točk, kar je odvisno od kraja, kjer je čoln pripe¬ ljal iz pravokotnika 25 X 10 m. V kategoriji »MČ-3« pa tekmujemo tako, da poleg smeri upoštevamo še hitrost. Zato ra¬ bimo malo krajši model in pa močnejši motor. Primeren je »MONOPERM-SUPER- SPECIAL«. Želim vam veliko uspeha pri delu in pa seveda čim boljšo uvrstitev na tekmovanju. Kosovnica TIM 1 • 80/81 13 točke 50 75 100 75 50 14 TIM 1 • 80/81 2 TIM 1 • 80/81 15 h- 16 TIM 1 • 80/81 letalo »Vedomec« Letalo »Vedomec« je enostaven model, ki je namenjen predvsem mlajšim modelarjem in začetnikom. S sestavljanjem začnite pri trupu 1. Obliko si narišite na balsovo deščico debeline 2 mm. Nato trup izžagajte, tako da v nosu letala naredite tudi odprtino za utež, v sre¬ dini krila pa ukrivljeno odprtino za name¬ stitev krila. Izžagan trup obdelajte in obru¬ site s smirkovim papirjem. V nos namesti¬ te samo manjši kos svinca kot utež in na-' to pritrdite še ojačevalci deščici 5 iz fur¬ nirja debeline 0,8 mm. Sedaj je na vrsti višinsko krmilo 3. Izrežite ga iz balsove deščice debeline 1 mm in eno izmed ploskev rahlo navlažite. Navla- žena ploskev se bo upognila, vi pa nato višinsko krmilo vpnite v šablono (lahko je to ravna deska z modelarskimi žebljički) in TIM 1 • 80/81 17 pustite, da se posuši. Takrat višinsko kr¬ milo obrusite s smirkovim papirjem in pri¬ lepite na zadnji del trupa. Trup je zaklju¬ čen, ko prilepite še vložek 2 iz balse ena¬ ke debeline kot je trup. Ostane vam še, da izdelate in zalepite smerno krmilo 4. To je izrezano iz balse debeline 1 mm. Ko ste vse naredili, se lahko lotite izde¬ lave krila 6. Pristop in izdelava sta enaka kot pri višinskem krmilu. Krilo najprej pre¬ rišite na balsovo deščico debeline 1 mm. Nato ga izrežite, obrusite s smirkovim pa¬ pirjem, navlažite z ene strani in vpnite v šablono, šele ko se krilo popolnoma posu¬ ši, ga vzemite iz šablone, potisnite skozi odprtino v trupu in zalepite. Na koncu cel model impregnirajte z brez¬ barvnim lakom in vaše delo v delavnici je končano, če želite, pa lahko model obar¬ vate ali prelepite z barvastim papirjem. Z barvami pa vseeno ne bodite preveč rado¬ darni, da se ne bi preveč povečala debeli¬ na in teža modela. Letalo je torej izdelano in lahko se podate na spuščanje. Počakajte na brezvetrje. Če piha le rahla sapica, spustite model vselej le proti vetru. Tudi pri prvem poletu mirno in brez bojazni spustite letalo. Po vsej ver¬ jetnosti se bo letalo zibalo in neenakomer¬ no poskakovalo. V tem primeru dodajte v nos še nekoliko svinca in cel postopek po¬ navljajte tako dolgo, dokler letalo v letu ne bo lepo drselo. V primeru drugih težav lah¬ ko nekoliko popravite višinsko krmilo. Upa¬ mo pa, da boste vaše letalo natančno izde¬ lali in ne boste imeli pri spuščanju preveč nevšečnosti. CD balsalmm TIM 1 • 80/81 19 Igor Cotman lovska raketa »falcon« (sokol) Ta raketa, znana kot Falcon I, je bila dolga 1,9 m premer trupa je bil 15 m tehtala pa je 54 kg. Raketni motor je razvijal potisk 2000 kp in FALCON I je dosegel skoraj trikratno hitrost zvoka. Raketa je iskala cilj s pomočjo radarja, lastni računalnik je dajal povelja za spremembo smeri ter prek servomehanizma in krmil zasledoval cilj. Nek ameriški pilot je v šali dejal, da je elektronika FALCONA tako zakomplicirana, kot če bi celotno elektronsko drobovje de¬ setih televizorjev stlačil v litrski lonec. Lovske rakete Falcon I, katerih proizvodnja je presegla 50.000 kosov, so bile v glavnem namenjene za oborožitev ameriških pre¬ streznikov F-101 in F-102. Kot vemo pa je takšna orožja zelo lahko prilagoditi na vsa¬ ko ustrezno letalo iz obstoječega ali teda¬ njega arzenala. Lovske rakete FALCON so bile pozneje vedno boljše in še bolj zamo¬ tane. Prve izvedenke so bile dolge okrog 2 m, premer trupa je bil 16 cm, tehtale pa so okrog 61 kg. Največja hitrost je bila prek 4 mahe, največji doseg pa približno 10 km. Poleg radarske iskalne naprave so bile po¬ samezne izvedenke opremljene tudi z in¬ frardečo napravo. Leta 1969 je tovarna HUGHES razvila poseben optični približe- valni vžigalnik, ki je precej povečal vred¬ nost te rakete, saj ni bilo več nujno, da ta iskani cilj zadene. Na določeni razdalji je močna eksplozija uničila ali poškodovala cilj in tako dosegla svoj namen. Poleg Američanov izdelujejo podobne lov¬ ske rakete tudi Švedi, ki jih poznamo iz opisa lovcev J-35 in J-37 pod oznako RB-27 in RB-28. Te rakete so nastale iz FALCON HM-55 oziroma 58. Kosovnica 20 TIM 1 • 80/81 Načrt delov za model rakete je narisan v merilu 1:1. Zgornji (2) in spodnji (3) del trupa bomo izdelali iz šeleshamerja, ki ga na robovih (glej načrt) s finim smirkovim papirjem ob¬ rusimo, torej stanjšamo na polovico debe¬ line. šeleshamer tanjšamo na različnih stra¬ neh zato, da po lepljenju in lakiranju spoj ne bo viden. Glavo modela izdelamo iz suhe lipovine, ki jo najprej obdelamo z grobo pilo »rašplo«, nato z grobim in končno s finim smirkovim papirjem. Stabilizatorji naj bodo iz balse, ki jo profilno obrusimo (glej načrt). Pri tem je potrebno paziti, da letnice v lesu, ki ga uporabljamo za izdelavo sta¬ bilizatorjev, potekajo vodoravno in ne nav¬ pično. Pri navpični legi letnic se zaradi velikih pospeškov pri vzletu modela stabili¬ zatorji polomijo in odpadejo. Vez in oba obroča prav tako izdelamo iz balse, nosilec TIM 1 • 80/81 21 pa po zgoraj opisanem postopku iz šeiesha¬ merja. Na zgornji del trupa (2) v obliki križa pri¬ lepimo zgornje (6), srednje (4) in spodnje (5) stabilizatorje. Nato na spodnje in sred¬ nje stabilizatorje nalepimo vez (7), na vsa¬ ko stran stabilizatorjev eno (glej načrt). V spodnji del trupa pa zalepimo oba obroča (9 in 10) in na širši del spodnjega dela (3) zalepimo nosilec (8). Priporočamo vam, da model lepite s trdim, neelastičnim lepilom, na primer jubinolom. Ko ibo model stal na ipolici ali v vitrini, imamo v njem vstavljen spodnji del trupa, ko pa model pripravljate za vzlet, namesto spodnjega dela trupa vanj potisnite mode¬ larski raketni motorček. Da bi dobili popolno letečo maketo, moramo model prebarvati z belo in rdečo barvo (glej načrt). Igor Cotman izboljšave modelarskih motorjev V Timu je že izšlo kar nekaj člankov s po¬ dobnimi naslovi, tokrat pa bom poizkušal opisati, pravzaprav orisati modelarski motor malce drugače, kot je bilo to obdelano v prejšnjih letnikih. No, nimam namena ob¬ navljati že starih resnic o modelarskih motorjih o vžigu, vtekanju in nameščanju motorja, temveč vam želim povedati nekaj novosti o motorjih, nekaj o izboljšavah in seveda tudi o cenah tega še kako pomemb¬ nega faktorja pri modelarstvu, ki žal mno¬ gokrat igra glavno vlogo. V zadnjem času so se pojavili motorji tako imenovane nove generacije, pri tem mi¬ slim nove, glede na do sedaj uporabljene koncepte in teorije pri izdelavah modelar¬ skih motorjev. Bistvena je predvsem no¬ tranjost motorja; na zunaj so si vsi motorji bolj ali manj podobni. Toda tista praktična razlika novejših motorjev je predvsem v njihovi večji moči ob nezmanjšani življenj¬ ski dobi motorja. No, pa poglejmo, kaj so tiste skrite spremembe v samem motorju, kaj pravzaprav da večjo moč in višje vrt¬ ljaje. Konstruktorji so začeli uporabljati nove, boljše materiale, spremenili so se načini same obdelave teh novih zlitin. Nekaj teh stvari si pobliže oglejmo. Novejši motorji imajo bate z dvema obroč¬ koma in cilinder, izdelane iz aluminija, sama izgorevalna komora pa je prevlečena z plastjo kroma. Toda to ni vse; sprememba je tudi pri polnjenju cilindra z gorivom, pravzaprav z mešanico goriva in zraka. Modelarski motorji so od svojih velikih bratov prevzeli polnjenje in praznjenje valja oziroma glave motorja po tako imenovanem Schniirle sistemu, imenovanem po konstruk¬ torju. To je nova generacija modelarskih strojev, ki jo v prospektih zasledimo pod označbo Schniirle. Ti motorji imajo polnje¬ nje in praznjenje izpušnih plinov iz glave cilindra v treh kanalih. Pravzaprav je to proces, ki izboljša mešanico in poveča do¬ tok goriva in zraka v valj motorja — v samo izgorevalno komoro. Praktično to po¬ meni, da imajo ti motorji za 25 % večjo moč, ki se odraža predvsem v visokem številu vrtljajev, saj ima OPS 3,5 z re¬ sonančno cevjo pri 26.000 vrt./min., kar 1,3 KS; seveda, če je verjeti proizvajalcem. Ti Schnurle motorji so se pred nekako dvema letoma pojavili na svetovnem tržišču kot pravi čudež, imeli pa so nekaj napak; toda preživeli so te »otroške bolezni« in trenutno predstavljajo osnovo vsakega vr- 22 TIM 1 • 80/81 hunskega rezultata. Proizvajajo jih skoraj vse modelarske tovarne, seveda z raznimi odstopanji glede moči in cen. Najbolj znani pa so KB; OPS; VVEBRA; SUPER TIGRE; OS MAX. Seveda pa nas zanimajo tudi moči Slika 1. Motor tovarne Super Tigre X—21 teh motorjev. Moči 3,5 cm 3 Schnurle motor¬ jev se gibljejo okoli 1 KS do 1,3 KS pri 24.000—30.000 vrtljajih na minuto. Žal pa visoka natančnost pri obdeiavi sestavnih delov, kvalitetni materiali in seveda zato daljši čas, ki je potreben za izdelavo take¬ ga motorja, zelo povečujejo ceno, saj stane npr. KB 3,5 okoli 90 dolarjev; OPS pa v Italiji okoli 85.000 lir. Podobno pot za zvečanje moči je ubral tudi HB s svojim PDP sistemom (Terry directio- nal porting). Ta sistem je morda po učinku enakovreden Schnurlejevemu, je pa bistve¬ no cenejši in ne zahteva tako komplicirane izdelave samega motorja. Pa poglejmo kaj pravzaprav je PDP sistem; to je poseben način vbrizgavanja goriva prek posebne čr¬ palke v uplinjač. Motor zato v vsakem re¬ žimu obratovanja dobiva skozi uplinjač do¬ ločeno količino goriva, prav zato položaj tan¬ ka ni kritičen, kajti črpalka polni uplinjač z gorivom proporcionalno, pomeni z določeno količino neodvisno od števila vrtljajev. No, morda malce zapleteno rečeno, a to pomeni, da motorja pri hitrih spremembah vrtljajev ne »zalije«, kajti črpalka prepusti samo pravšnjo količino goriva. Zunanja razlika med Schnurle in PDP motorjem je pravza¬ prav le v lepo vidni črpalki pritrjeni na karterju. Nasploh zelo vidnih zunanjih razlik med motorji stare in nove generacije prav¬ zaprav ni. Morda so zdajšnji modeli masiv- nejši in imajo bistveno večje uplinjače, saj višji vrtljaji in s tem tudi višja moč zahte- Slika 2. Klasični in PDP motorji tovarne HB TIM 1 • 80/81 23 vajo večjo količino goriva. Pojavili so se tudi novi načini vtekanja motorjev,- saj npr. ameriški KB in italijanski OPS — torej dve vrhunski tovarni za modelarske motorje ne priporočata za večino svojih motorjev tako imenovano dobo vtekanja. Svetujejo le svo¬ jih 15—20 minut vtekanja s propelerjem, ki da skoraj maksimalne vrtljaje. Po tem krat¬ kem času lahko dosegamo največje obreme¬ nitve, kajti le tako da lahko motor kasneje od sebe tisto pravo polno moč, ki jo tovarna napiše v prospektu. Prav gotovo je to do¬ kaj nova teorija, če pa je univerzalna, torej uporabljiva tudi pri ostalih motorjih, pa bomo šele videli, ko bodo začele to po¬ snemati tudi druge tovarne. Svetujem vam lahko le, da natančno preberete navodila, ki jih dobite ob motorju, kajti nihče ne ve več o vašem motorju, kot konstruktorji v ma¬ tični tovarni. Prav gotovo se sprašujete, kaj pa same izboljšave motorjev ali po domače »frizira- nje« motorjev. No, sklenil sem napisati tudi nekaj besed o tem, o takšnih in drugačnih skrivnostnih predelavah. Dokaj klasično na¬ vijanje moči in predvsem vrtljajev motorja je dodajanje • raznih dodatkov, predvsem raznih nitro spojin, ki skrajšajo izgorevalni čas metanola, kar je pogoj za visoke vrt¬ ljaje; kot dodatek najbolj uporabljajo nitro- metan. Nitrometan ima krajšo hitrost izgorevanja kot metanol, zato dobi motor višje vrtljaje in posredno večjo moč. Res, moč motorja naraste, model dosega večje hitrosti — toda za kakšno ceno — motor uničimo v nekaj urah ali pa še celo prej. Na tekmo¬ vanjih niso redki primeri, ko se zlomijo ojnice, »zariba« bat... Nekatere tovarne pa celo odsvetujejo upo¬ rabo raznih posebnih goriv z dodanimi detergenti in različnimi odstotki nitrome- tana. Kajti še s samim FAI (Federation teronautique Internationale) gorivom (80 % metanola; 20 % ricinusovega olja) dosežejo motorji zavidljive vrtljaje in bi jim dodatki gorivu prej škodili kot koristili. Pravo na¬ sprotje pa so predvsem ameriški motorji, ki pa so celo delani za nitrirana goriva in prav njihova podana moč je dosežena z do¬ ločenim odstotkom nitrometana v gorivu; nekako do 25 %. Na pomembnih tekmo¬ vanjih pa dosegajo uspehe celo z dodanimi 60 % nitrometana v gorivu! Predvsem je važno prebrati navodila o svojem motorju, kajti to vam lahko prihrani marsikatero razočaranje; žal se to prerado zgodi prav na tekmovanjih. Za vrhunske rezultate mo- 24 TIM 1 • 80/81 jgnan^K* js-v-. p*mmm*w***i, Al Slika 4. Izpušni resonančni cevi za motor (A) 10 cm 3 in (B) 6,5 cm 3 delov je pomembno predvsem imeti kako¬ vosten model, odličen in natančno nastav¬ ljen motor, doseči prenos moči motorja na eliso s čim manjšimi izgubami in kot pred¬ pogoj za vse to, imeti kar se le da izurjeno in natančno »roko«. Samega motorja, ki bi vam privozil zmago, ni, oziroma bolje re¬ čeno, ni ga mogoče kupiti za razumno ceno. Prodajajo le vrhunske klasične motorje, ki pa zahtevajo že prej omenjene resnice. Zato vam priporočam, da se ne lotevate ni¬ kakršnih izboljšav ali navijanj motorja, ker žal večina amaterskih predelav prinese gorko razočaranje. Samo »friziranje« zahte¬ va posebno orodje in veliko, veliko izkušenj, saj je osnova za takšne predelave visoko poznavanje modelarskih motorjev različnih znamk. Bistvo takšnih izboljšav je pred¬ vsem v zmanjšanju trenja, torej v boljši kvaliteti površin, poliranju kanalov in na¬ klonskih kotov samih kanalov, ter predvsem v boljšem prilagajanju posameznih delov motorja. Vse več takšnih modelarskih mo¬ torjev v zadnjem času prodajo, mogoče pa je dokupiti tako imenovano resonančno izpušno cev ali venturijevo cev. In kaj pravzaprav izboljša takšna izpušna cev. Enostavno bi lahko rekli: povečuje moč pri najvišjih vrtljajih motorja. Toda to je malce težje izvedljivo v praksi, saj moramo na¬ staviti oddaljenost resonančne cevi od sre- čice, tako da pade motor in resonančna izpušna cev v resonanco; to bi enostavno razložil tako, da v natančno določenem tre¬ nutku, torej ko je bat v fazi sesanja, udarijo vroči izpušni plini nazaj in tako povečajo samo moč eksplozije, ki vrača bat v spod¬ njo mrtvo točko. Toda res šele pravilna nastavitev razdalje da koristni efekt. Pa poglejmo to teorijo še skozi številke. S spreminjanjem razdalje dolžine izpušne cevi od vrha svečice pa do največjega premera na izpušni resonančni cevi so testi tovarne OPS za njihov motor OPS-GO SPEED po¬ kazali, da ima motor pri dolžini izpuha 26,6 cm okoli 22—23.000 vrt./min., pri 28,5 cm okoli 19—20.000 vrt./min. in pri 34,0 cm okoli 15—16.000 vrt./min. Lepo se torej opazi, da pri zmanjševanju oziroma krajšanju razdalje vrtljaji rastejo, seveda do neke meje — če gremo prek te meje, se lahko motor ustavi ali, kar se večkrat zgodi; ga uničimo, poči ovojnica, zariba bat... Te resonančne cevi so povečini iz aluminija in so vgrajene v klasične izpušne cevi, ki pa rabijo predvsem za zmanjševanje hrupa. Cene se gibljejo od 20.000 lir pa do 40.000 lir, seveda odvisno od prostornine motorja in različnega proizvajalca. Za konec poglej¬ mo še preglednico nekaterih boljših motor- TIM 1 • 80/81 25 DALJINSKO VODENJE • DALJINSKO V Jan I. Lokovšek daljinsko vodenje Uvod Ob začetku novega šolskega leta bi rad po¬ sredoval nekaj svojih izkušenj in spoznanj, do katerih sem prišel ob popravljanju RC naprav in za katere sem prepričan, da bodo koristile vsem. Nemalokrat sem imel veliko dela prav zato, ker so nadebudni in »vsevedni« imetniki naprav poskušali sami popraviti svojo na¬ pravo — seveda nestrokovno. Da bi bilo takih posegov čim manj, je bolje o tem nekaj vedeti ali pa raje pustiti stvari pri miru. Napake so se pojavljale najpogosteje na sprejemniški strani. To je razumljivo, saj je le-ta tudi bolj izpostavljena, medtem ko so bili oddajniki bolj ali manj žrtev nestro¬ kovnih posegov. Oglejmo si zdaj po vrsti najpogostejše ok¬ vare in vzroke. Priključki Zelo pogost vzrok odpovedi so slabi kon¬ takti, tj. priključki, posebno še priključki na baterije. Oksidirajo zaradi prisotnosti vode ali vlage, še bolj pa zaradi - hlapov najraz¬ ličnejših lepil in lakov (.silikonski kit, lak za parket itd.). Ob popravilih modelov za to obvezno odmontirajte napravo, če želite, da bo služila dalj časa! Priključki so bolj podvrženi tem vplivom čim starejši so, ozi¬ roma če so že »zdrsani«. Velikokratno raz¬ stavljanje in sestavljanje po nepotrebnem to še pospeši! Kako se obnaša naprava s slabimi priključ¬ ki? Nezanesljiva je, dela pa zopet ne dela. Občutek imamo, da je sprejemniška baterija prazna, naprava izgublja doseg. Ko priklju¬ čimo še dodatni servomehanizem, pa čisto odpove. Ko stisnemo priključke, se za kraj¬ ši čas popravi. Nekateri »nežnejši« priključki se postarajo dokaj hitro. Značilen primer je starejši Graup- nerjev 8-polni priključek in Futabin oz. Robbe. Najbolj zanesljiva rešitev tega pro¬ blema je zamenjava priključkov z novimi, pri tem pa ne pozabimo tudi na vzroke. Servomehanizmi Opazil sem, da so med modelarji dokaj raz¬ širjeni Futabini (Robbe) servomehanizmi, saj so ne samo dobri, ampak tudi po ceni bolj pristopni. Mnogo jih uporabljajo ama¬ terji, ki so svoje naprave zgraditi sami. Žal ti servomehanizmi ne dopuščajo napak pri napačnem priključevanju. Kdor je to posku¬ sil ve, da se pri tem lahko zmoti samo enkrat. Zamenjava polaritete (+ in —) za¬ nesljivo uniči elektroniko. To so že stare, znane reči, ki pa se kljub vsemu še doga¬ jajo. Za to pa bodo bolj koristna navodila za zamenjavo smeri hoda. Tovarne namreč prodajajo tako imenovane »leve« in »desne« servomehanizme oziroma »normal« in »re- verse«. Kdor ne more ali ne želi napraviti zamenjave v oddajniku, jo mora seveda na servomehanizmu. Nek pogumnež je poskusil narediti to sam in je zamenjal med seboj sponki elektro- motorčka. Seveda je uničil tudi elektroniko (vezje je prepozno izključil). Ne smemo namreč pozabiti tudi na potenciometer! Ko odpremo servomehanizem (npr. S-16 Robbe), vidimo notranjost, kakor sem jo narisal na sliki 1. Slika 1. Pogled na notranjost servomehanizma S-16 26 tim 1 • 80/81 Na elektromotorček gresta dve žički, na potenciometer pa tri (A na 1, 6 na 2, C na 3, D na 4, E na 5). Zamenjati 'moramo med seboj sponki elektromotorčka (A na 2 in .B na 1). Pozor pri potenciometru. Drsnik (sponka 5 oz. 6) ostane na svojem mestu, pač pa zamenjamo med seboj sponki C in D (C na 4 in D na 3). Najbrž se bo spremenil nevtralni položaj. Tega popravimo tako, da popustimo oba vi¬ jaka, ki držita potenciometer in slednjega zasukamo za ustrezen kot. Navadno mora¬ mo večkrat poskusiti, preden ujamemo pra¬ vo lego. Nedvomno je možno velik del ser- vomehanizmov različnih proizvajalcev za¬ menjavati med seboj; seveda, če predhodno rešite problem priključkov. Važno je le, da delujejo s pozitivnimi impulzi. Tu je še vprašanje nevtralnega položaja, vendar tudi to ni problem. Večji problem so lahko mot¬ nje, ki jih servomehanizmi povzročajo pri napajanju. Značilen primer za to je star Simpropov sprejemnik Super Alpha, ki marsikateri ne »prenaša« novejših (Simpropovih!) servo- mehanizmov Contest Speed. To je neprijet¬ no presenečenje za marsikoga, saj naprava na največjo bližino še deluje, na malo dalj sicer še dela, vendar servomehanizmi že »trzajo«. Na večji razdalji gredo v skrajne lege. Ta pojav je še bolj izrazit, če so tudi baterije slabše. Pomaga (poleg novih baterij) vezava upora v tokokrogu napajanja. Shematsko je to prikazano na sliki 2. Slika 2. Vezava upora v tokokrogu napajanja sprejemnika Simprop Vrednost upora je do 120 Ohmov. Dodatek oddajniku Mnogo neprijetnih doživetij čaka, posebno letalske modelarje, zaradi upada napetosti napajanja in s tem tudi dosega. Običajno je tako, da med vožnjo gledamo model v zraku, ne pa, ali je kazalec instrumenta na oddajniku v rdečem polju oziroma ali kaka lučka divje mežika. Kratka kontrola pred vzletom je sicer navadno vedno pozitivna. Ta dodatek nas opozori z akustičnim signa¬ lom. Ko napetost napajanja upade pod pred¬ pisano, slišimo prekinjajoč pisk. Oglejmo si shemo naprave na sliki 3. Transistor T1 je v vezavi detektorja pre¬ majhne napetosti. Le-ta blokira astabilni Slika 3. Shema akustičnega kontrolnika napetosti TR 4 a multivibrator (T2 in T3 z vezjem), ki prek transistorja T4 vključuje oscilator (T5 z vez¬ jem). Točko detekoije, to je napetost, pri kateri se sproži signal, nastavimo s trimerpoten- ciometrom P. Ko je napetost dovolj velika, T1 prevaja. Napetost na kolektorju T1 je nizka in prek diode D3 je bazi transistorja T2 onemogočeno dobiti večjo napetost. Ko napetost upade pod točko, nastavljeno s P, transistor T1 »spusti«, tj. napetost na kolektorju naraste. Baza T2 se sprosti in multivibrator zaniha s frekvenco približno en nihaj na sekundo. V tem ritmu tudi po¬ sreduje napetost prek T4 oscilatorju. Za oscilator sem imei več možnosti. Naj¬ preprostejša bi bila uporabiti miniaturni brenčač. Le-tega vežemo na sponki: — na minus pol napajanja in + na kolektor tran¬ sistorja T4. Ker pa marsikomu ne bo možno dobiti brenčača, je na voljo še rešitev, ki je na¬ risana na sliki 3. V vezju oscilatorja sem namreč uporabil miniaturni izhodni transfor- matorček in slušalko japonskih tranaistor- skih sprejemnikov, ki jih je lahko kupiti tudi v naših, trgovinah (Mladi tehnik). Pisk je še vedno dovolj močan in tako značilen, da ga zaslišimo kljub trušču. Material ni problem. Vsi transistorji so uni¬ verzalni, silicijevi npn. (BC 237, BC 107 itd.). Diodi D1 in D2 sta silicijevi, 03 je germanijeva. Trimerpotenciometer P ima vrednost 50 kQ in je za vodoravno vgradnjo. Bolje je dohiti čim manjši material zato, ker v oddajniku navadno ni več veliko pro¬ stora za vgradnjo dodatkov. Nekateri proiz¬ vajalci priključujejo tako vezje kar na zu¬ nanje sponke za polnjenje (Graupner). Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vezja velikosti 29 X 48 mm. V merilu 1 : 1 jo pri¬ kazuje slika 4. Slika 4. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1 : 1 Ta slika je narisana za Iskrin miniaturni ma¬ terial, in če bodo vaši elementi večji, si jo morate malo popraviti! TIM 1 « 80/81 27 Naredimo zdaj tabelo vrednosti in povezav. Tabela Trimer- ^ N § potenciometer {= ■a d. d. ± 2! in co o > Usmerjanje Za usmerjanje je najbolje imeti stabiliziran usmernik, kateremu lahko nastavljamo na¬ petost. Če imamo npr. 12 V baterijo in že¬ limo, da nas opozori pri 10,5 V, postopamo takole. Priključimo napravo in nastavimo natanko 10,5 V. Zavrtimo drsnik P tako, da naprava ravno začne piskati. Še preizkusi¬ mo — rahlo povečamo napetost in opozo- rilnik utihne. 28 TIM 1 • 80/81 Namenil sem ga za področje 9,6 do 12 V, tj. minimalne napetosti 8,4 oziroma 10,5 V. Poraba je majhna, vsega okoli 20 mA, ko piska in le nekaj mA, ko ne piska, tako da ne obremenjuje baterije oddajnika, po¬ sebno še takrat, ko jo zares najbolj potre¬ bujemo (porabe tipičnih oddajnikov so od 100 mA do 250 mA (Sanvva 2-Multiplex Royal). Nedvomno bo tak zvočni opozorilni signal prišel prav. Ko zapiska, je zadnji čas za pristanek! Jan I. Lokovšek kaj pravijo predpisi V veljavi so novi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 25 — maj 1980) oziroma »Pravil¬ nik o radijskih postajah za daljinsko krmi¬ ljenje modelov in o tehničnih pogojih za njihovo uporabo«. Poglejmo najprej frekvenčni pas. V 27 MHz področju so dovoljene naslednje delovne frekvence: 26,965 MHz 26,975 MHz 26,985 MHz 26,995 MHz 27,005 MHz 27,015 MHz 27,025 MHz 27,035 MHz 27,045 MHz 27,055 MHz Na poligonu ZUNAJ naseljenega kraja je dovoljena uporaba frekvenc v 27 MHz pasu: 27,075 MHz 27,085 MHz 27,095 MHz 27,105 MHz 27,115 MHz 27,125 MHz 27,135 MHz 27,145 MHz 27,155 MHz 27,165 MHz 27,175 MHz 27,185 MHz 27,195 MHz in v 40 MHz pasu štiri delovne frekvence: 40,665 MHz 40,675 MHz 40,685 MHz 40,695 MHz Do leta 1982 je dovoljena še uporaba dveh delovnih frekvenc v 35 MHz pasu, in sicer: 34,400 MHz 34,700 MHz Frekvence v pasu 27 MHz so tako izbrane, da ne sovpadejo s predpisanimi delovnimi frekvencami CB naprav (Uradni list SFRJ, št. 33/1978), praktično pa sovpadajo s frek¬ vencami inozemskih CB naprav in zato previdnost ni odveč. Naprave lahko delujejo v 10 KHz rastru z amplitudno (AM) ali ozkopasovno frekvenč¬ no (FM) modulacijo (tj. A9 ali F9j. Delovna frekvenca sme 'od dodeljene odstopati za največ ± 1,5 kHz, največja izhodna moč je 2W oziroma efektivna izsevana 250 mW. Stranska sevanja (višje harmonske kompo¬ nente) morajo biti šibkejša od 25 uW, kar pomeni zadušena po moči z vsaj 40 dB. Predvidene kazni za neupoštevanje predpi¬ sov so stroge (do 10.000 din za delovne organizacije oziroma do 5.000 din za zaseb¬ nike). Seveda mora .imeti vsaka naprava uporab¬ no dovoljenje. Le-tega izda za dobo petih let Republiški komite za promet in zveze (Ljubljana, Parmova 33) na osnovi atesta oziroma potrjenih meritev naprave, ki jih napravi pooblaščena in za to opremljena delovna organizacija oziroma laboratorij. dvigalce za vrata Deli dvigala so narejeni iz debele jeklene pločevine in so med seboj zvarjeni, kot vidite na sliki. Kroglični ležaj je vtisnjen v odprtino v prožnem kolutu. Kolesce leži na vretencu, na obeh straneh katerega so vrezani navoji. Dvigalo je h koleščku pri¬ vito z dvema maticama. TIM 1 • 80/81 29 RADIOAMATERSTVO • RADIOAMATER Vukadin Ivkovič transistor (nadaljevanje) V lanskem letniku smo opisali, kako nasta¬ ne transistor. Rekli smo, da transistor na¬ stane, če med dve kockici polprevodnika P vstavimo polprevodnik tipa N. Tako kom¬ binacijo polprevodnikov imenujemo PNP transistor. Vendar pa lahko sestavimo transistor tudi obratno, tako da med dva polprevodnika N tipa vstavimo polprevodnik P tipa in tako dobimo NPN transistor. Ker se pri obeh tipih zunanja polprevodni¬ ka s srednjim tvorita polprevodniške diode, lahko tako kombinacijo tudi simbolično na¬ rišemo (sl. 5, 6). diodi, ne glede na polariteto priključene napetosti ali tip transistorja (slika 5). To spoznanje nam daje osnovo za preverjanje kvalitete transistorja. Vzemimo sedaj za primer PNP transistor. če med emitorjem E in bazo B spojimo izvor toka v prepustni smeri, bomo dobili relativno velik tok (sli¬ ka 6). če priključimo relativno veliko na¬ petost med bazo in kolektor (večjo od tiste med bazo in emitorjem), bo instrument po¬ kazal majhen tok (slika 7). Enako se bo zgo¬ dilo, če oba vira napetosti spojimo med emitor in kolektor (slika 8), ker je to za komponento baza—kolektor nepropustna smer. PNP NPN Slika 5. Diodne komponente transistorja PNP in NPN Ge zdaj merimo upor v posameznih delih transistorja, bomo ugotovili, da je med E in B in C velik ali majhen upor, kar je od¬ visno od polaritete priključene napetosti. Vendar bomo med E in C vedno namerili velik upor, ker sta to dve nasprotno spojeni 30 TIM 1 • 80/81 Slika 8. Tok med emitorjem in kolektorjem je Slika 9. Pri priključeni bazi dobimo velik tok, majhen, če baza ni priključena tako v krogu emitorja, kot tudi v krogu kolek- torja Stanje, ki smo ga doslej ugotovili, bo po¬ polnoma drugačno, če zvežemo bazo z izvo¬ rom toka, in zaradi lažjega razumevanja vstavimo tretji instrument (slika 9), Zaradi te lastnosti, oziroma zaradi transi- storskega efekta je prenesen velik tok iz komponente EB v komponento BC, torej iz kroga z majhno napetostjo v krog velike napetosti. Zaradi tega učinka, je tako spojen polprevodniški element dobil ime transistor. UPORABA TRANSISTORJEV (nadaljevanje) enostaven Transistor je namreč okrajšava angleških besed transfer resestor, kar pomeni prenos upornosti. Ker v krogih velike in majhne upornosti teče enak tok, to pomeni, da bodo, če vključimo primerne delovne upore, spremembe toka s pomočjo majhnih nape¬ tosti v krogu EB dajale v krogu BC na ve¬ likih delovnih uporih večje spremembe na¬ petosti, dobimo torej povečanje napetosti in s tem tudi moči. sprejemnik Na sliki 1 je narisana shema zelo prepro¬ stega sprejemnika, enostavnejšega celo od detektorja. Sprejemnik ima samo en transi¬ stor, ki je direktno priključen na utripajoči krog, medtem ko so slušalke v njegovem kolektorskem krogu. Del med bazo in emi¬ torjem dela kot VF (berite: visokofrekvenč¬ ni) usmernik ali DEMODULATOR, medtem ko v krogu baza-kolektor dobimo ojačan signal. Anteno lahko priključimo prek tri- Slika 1. Shema preprostega sprejemnika merja C1, kot tudi prek posebne antenske tuljave L1. Tuljava L2 je lahko katerakoli normalna tuljava za vhodni krog srednjega vala, uporabimo pa lahko tudi ono iz de¬ tektorja. Tuljava L2 ima več navojev, zato mesto priključka določimo s poskusom. Tu¬ ljavo bomo napravili sami, vendar ne bo zračna, temveč navita na feritnem jedru. Feritno jedro izoliramo z dvema do tremi sloji papirja, nato pa navijemo za