\RH1 VI XIX |9H
Iz arhivskih lonclo.' in zhirk
147
OZN A med vojno i it eno arhivsko gradivo
UVB A DORN!K ŠVBEU
OZ NA je kratica /a Oddelek za zaščito naroda, kakor sc je imenovala 13. ma|a 1944 v Drvarju ustanovljena vsejugeslovanska obvešče valnr. organizacija. V >lovcni|i ji', nadaljevala dele ohveščcvalncga oddelka odseka za notranje zadeve. Ker jc bil za njenega načelnik? imenovan Ivan Maček, ki je od marca 1944 vodil odsek za notranje zadeve pri predsedsivu SNOS, kot za menjavo za rnzpuščcno varnostnt^ob vešče valno službe, prcdslavjja tudi arhivsko gradivo kon tinuilelo tc dejavnosti
OZNA je bila organizirana kot vsejugoslo vanska organizacija .spadal a ic v ok"ir po vcric nišlva 7m ljudsko obrambo m jc bila orgar .zirana po vseh federalnih enotah enako kot v OZN I za Jugoslavijo. K^t jc v Sloveniji delovala kot na daljevanjc dela odseka /.a notranje zadeve,Jc njeno arhivsko gradivo ostalo v okviri: arhiva ministrstva za notranje zadeve. Sprejeli smo ga od arhiva varnoslnoobveščevalnc službe oktobra leta 1991.
Gradivo hranimo v lordu izvcnljuhljanskcga VOS in OZNE, ki vsebuje razen OZNE tudi gra di,'o predhodnic OZNE v Sloveniji, to jc Centralne komisije varnoslncobveščcvalnc služhc in obveščevalnega oddelka odseka za notranic za de ve in oddelka za narodno zaščito. Gradiva OZNE za Jugoslavijo jc ena arhivska enota, /se ostalo pa je gradivo OZNE za Sloven' o. V celoti obsega fone 154 fasciklov oz. arhivskih enot, označenih z zaporednimi številkam od 301 1, kar j c oznaka C K VOS, do 301 154, kar jr ozna ka kartoteke OZNE. Ureditev fonda sledi organiziranosti OZNE. kakor jc delovala med vojro, in ves čas hranjenja ni bila spremenj ;na Vse gradivo jc bilo tudi irikroiilmano. Za Inžjc razumevanje bom na kratko predstavila organizi ranosl OZNE za Slovenijo in kakšne so bik njene naloge oziroma naloge njenih posameznih odsekov
OZNA jc bila organizirana v vsaki federalni enoti, tako tudi v Sloveniji, v štiri odseke.
Prv: - obveščevalni odsek jc v Slovemu nadaljeval delo oddelki, za inozemstvo pri xlseku za notranje zadeve. Njegova naloga ic h-la, r.a kratko rečeno obveščevalno delo v tuji i ali pro ti tujini. V navodilu o ti stanovi t vi OZNE je ozna čen; kot organiziranje in ustvarjanje obveščevalnih vjrov v riiznih državah in državnih usta novah nasprotnika in med vojne nr okupi ranem ozemlju Prvi od rek je pridobival in poučeval pooblaščence ter organizual njihovo umestitev čez mejo osvobojenega ozemlja, zbiral ob vešče val ne podatke o sovražnikovi agent uri in policiji, kvizlinškem državnem aparatu m kviz linškib vojnih formacijah - kol c naloge opre-
delilo navodilo o ustanovitvi in delovanju OZNE Poleg tega je nadziral in usmerjal delo prvih sekcij v odsek,ii OZNE zalednih oh asli.
Drugi af: kontTiobvcščcvalni odsek je deloval ns osvobojenem ozemlju Njegova naloga je bila ustvar jati mrežo svoj in zaupnikov v raznih ustanovah in organih - tc je bila takoimenovana CC -linija. Zbiral jc podatke o aktivnosti političnih skupin, vkhučcnih v narodnoosvobodilno gibanje, o delovanju sovražnih agentov, ki jih je odkrival in onemogočil, o ostani :h oboroženih sovražnih formacij narodnih izdajalcev in o aktiv nosi i tujih diplomatskih in vojaških predstav ni kov. Prav tako je vodil delo drugih sekcij v odsekih OZN F zaiednih ohlasti, za svoje delo pa je bi! odgovoren drugemu odseku OZNE za Jugoslavijo.
Tretji odsek kon traob vešče val ni v oborc žen i h silah jc bi tisti, i/, katerega je takoj po vojni, 27. julija 1945, nastal KOS - konlra-obveščcvalna službi; armad. S tem sc jc cclolna vojaška kontraobvcščcvalna služba ločila od civilne, ki seje formalno preimenovala šele marca 1946 v UDV upravo državne varnosti. Kontra obveščevalni odsek je imei nalogo kontra obveščevalne zaščite oboroženih sil. Ustvarjal je mrežo zaupnikov v vojaških ustanovah ter nad zinil in vodil delo tretjih sekcij v odsekih OZNF zal^ Jnih oblasti
Četrti odsek jC obsegal statistiko, kartoteko in tehniko specialno fotografijo, lajnopis radio-cenlrc in šifrante. V Sloveniji jc v eclrli odsek od februarja 1945 spadala lue1' šola OZNE /a Slovenijo, ki je do tedaj delovala v okviru dolgega odseka Posebnost je tudi v tem, da ; bil četrti odsek samo na hazi 24, to je pri OZN1 za Slo-vcn'je, in ni bil organiziran navzdol - na odseke OZNE kerpusnih oblasti. Lc radiolclcgrafisti in šifranti so bili vezan na pomočnika načelnika OZNE, saj so predstavljali njihovo povezavo s centrom.
V Sloveniji : bila 07NA organizirana v okviru odseka OZNE za ohlast VII. korpusa, od seka OZNE za oblasl IX. korpusa in OZNE za oblast Št;, ;rskc in Koroške. Ni sc uporabljal naziv OZNE za oblasl IV operativne cone. ker jc segala na ccblno etnično ozemlje - torej tudi čez stare jugoslovanske avstn sko mejo. V vseh ich odsekih OZNE so h i le prav tako organizirane Ekcjjd prva, druga n tretja, katerih delovno področje je bi'o pe vsebini enako delu prvega, drugega m tretjega odseka Poleg lega pa sc bila organizirana v okviru drugo sekcij tudi okrožna in okrajna pnobiaščcnslva, ki so sledila vsem polilično-lerilorialrim reorganizacijam na ozemljih, ki so že b I a osvobojena ali pa so sc na
148
L{ arhivskih fordov in zrtirk
arhivi xix
osvoboditev pripravljala. Vsako okrožje predstavlja posebno arhivsko enoto, pri čemer so nc katera združena. Posebej so uvrščene posamezne vojaške ustanove, kot npr OZN A za letališče, angleška ameriška, ruska in češka vojna m stja pri GŠS in podobno. Tudi vojna okrožja in posamezne divizije, bngade, odredi oziroma komande mest tvorijo posamezne arhivske enote, ki pa so pretežno zelo skromne, tako po obsegu kol po vsebini.
Arhivsko gradivo OZNE se zaključuje z zadnje arhivske enoto kartoteko OZNE za Slo-
venijo, k' je abeccdno urejena in vsebuje mnogo podatkov ki pa so pogosto netočni že glede osnovnih podatkov - imena, priimka, rojstnega datuma.
Arhivsko gradivo OZNE /a Slovenijo sega od ustanovitve spomladi 1944 - vključno s predhod nieami - do osvoboditve maja i')45. Dejavnost OZNE po vojni je biia zaradi narave organizacije in njene vključenosti v poverjen i Št vo za ljudsko obrambo v celoti centralizirana in še vedno vojaško organ zirana. To velja tudi za njeno ar hivsko gradivo.
HolcI Slon v I. jubliani razglednica, odposlana 1915 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fotot?ka
Lj ubij ar; Selcnburg^va ulica, — Laibach