Posamezna Številka 10 dinarjev
Poštnina plačana * eotovtn'
ZASAVSKI f£
leto vii — Štev. 39
Uda): OEraim odbot Soctaittttdn« mn delovni« Hodi v Trbovljah Urejuje m odeovari: uredniški odbor Odgovorni urednik Slant Snktar rtska Mariborska liskama » Mariboru - Naslov uredništva in irrave: .Zasavski vestnik' Trbovlje i uprava rudnika — Telefon {t 54 — Račo« pri podružnic Narodne banke • Trbovljah 6U-T-146 - Ust trbaia »sako sredo -Letna narofnina 40n din toletna 200 dtn {etrtletna 100 din. mesečna 34 din Posomezna številka 10 dii Rokopisi morajo bili t arednistvu najkasnelv »saV oetek dopoldne lp se ne vra*ale
TRBOVL.TE, 29. SEPTEMBRA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Ivan Šinkovec, Ljubljana:
Dvajset let „Ljudske pravice
5. oktobra bo minilo dvajset let, kar je izšla prva številka »Ljudske pravice«. Glede na njeno veliko vlogo v političnem
nuarja 1943 pa je začela izhajati v Kočevskem rogu kot glasilo Komunistične partije Slovenije. Do konca voine je izhajala kot
življenju na Slovenskem, kakor štirinajsttednik in tednik, bila
tudi na delež ostalega našega naprednega, revolucionarnega tiska pri razvoju naše domovine je ta dan tudi praznik vsega naprednega tiska pri nas.
»Ljudsko pravico« je začel izdajati Pokrajinski komite KPJ za Slovenjo na osnovi sklepa Pokrajinske konference partijskih organizacij v Sloveniji, ki je bila istega leta in ji je prisostvoval tudi tovariš Tito. Izdajati jo je začel, da bi preko nje govorila množicam Partija, jih mobilizirala v njihovem boju proti izkoriščevalcem ter jim kazala pot iz fašističnega zatiranja k narodni svobodi in v lepšo bodočnost.
Ker je bilo zaradi policijskega nasilstva nemogoče, da bi list izhajal v Ljubljani ali kakem drugem večjem mestu, so se odločili za tiskanje v oddaljenem Prekmurju, v Lendavi. Miško Kranjec je prevzel uredništvo, fantje iz Polane in okolice pa so poskrbeli, da je list prišel ljudem v roke. Naklada je hitro naraščala, vedno več je bilo bralcev in dopisnikov. Policija je list plenila, množice pa so ga čedalje bolj čitale, kajti videle so, da je list namenjen njim, da vse drugače
je v številnih partizanskih tehnikah pretiskana, tako da je prihajala na vsa osvobojena in neosvobojena področja v Sloveniji.
PO vojni je izhajala kot dnevnik, od leta 1951 do 1953 kot tednik, nato pa zopet kot dnevnik.
V teh dvajsetih letih je list prav gotovo precej prispeval k revolucionarnim naporom za zgraditev naše socialistične domovine, za vzgojo našega človeka. Te uspehe pa je lahko dosegel, ker je bil neprestano po-
vezan z našim delovnim človekom, ker se je boril za resnico, ker je bil glasnik teženj, smotrov in borb naše Partije.
Da ljudstvo sprejema ta list, prav tako kakor tudi ves naš napreden tisk, za svojega, nam kaže tudi lepo praznovanje dvajsetletnice »Ljudske pravice«. Po številnih krajih, zlasti v murskosoboškem in ljutomerskem okraju, so že bile proslave, razstave, kulturna in športna tekmovanja, veliki proslavi bosta v Lendavi in Polani, kjer je bilo prvo uredništvo, centralna proslava bo na same obletnico v Ljubljani, prav tako pa bodo priredile proslave tudi mnoge okrajne organizacije Socialistične zveze.
Po vsem okraju obsežne priprave na
‘Teden otroka
Da je list ljudski, da mora	ki bo V C3SU Od 3. do 10. oktobra
biti povezan z ljudstvom, tega	.	.
se zaveda tudi uredniški kolek- Pred nedavnim je bil v Zagre- pravili, da čim lepše proslavimo tiv »Ljudske pravice«. Prav go- b.u svetovili kongres za zaščito v revirskih krajih »Teden otro-tovo pa mu bo ta lepa obletnica otroJc; Besede našega predsedni- ka«. Namen letošnjega »Tedna in njeno praznovanje dalo še k® Tita na tem, kongresu so dale otroka« je v glavnem v tem, da novega poleta, da bo pisal in mnogim izpodbudo in smernice se vsi, prav vsi, ki jim je naš urejal list še v večjo našo skup- za nadaljnje delo na tem po- najmlajši rod prj srcu, vključijo no korist, da bo še bolje obrav- membnem področju naše vseljud- v organizacije, ki skrbe za za-naval tisoče in tisoče proble- sk® dejavnosti. Kakor drugod, ščito in blaginjo naših otrok, mov, na katere zadevajo naši so se tudi v našem okraju pri-
ljudje pri svojem vsakodnevnem življenju. Zelja uredništva je, da bi »Ljudska pravica* tudi v bodoče opravljala svoje poslanstvo v korist nas vseh, vse naše socialistične skupnosti in da bi ljudje, bralci in dopisniki z njo prav tako sodelovali, kot so ob njenem rojstvu, pred dvajsetimi leti.
¥ Zcrgeru ustanovi a;o slonovem sko skupnost
Ze konec leta 1952 so izšli Tudi odlok o stanovanjski tarifi
predpisi, s katerimi je naša ljudska oblast začela urejevati stanovanjsko vprašanje In to v cilju, da rešimo problem vzdrževanja in graditve stanovanjskih zgradb. V ta namen je bila povišana najemnina in so bili ustanovljeni fondi za vzdrževanje stanovanjskih poslopij. Z
govori o njihovih razmerah,! uredbo o upravljanju stano-prr vicah in zahtevah kot drugi vanjskih zgradb pa je bila dana listi, videle so, da je borec za gospodarjenju s stanovanjskim
skladom nova družbeno-gospo-
njihovo boljše življenje, da je dejansko njihov.
V revirjih, kjer je bilo tedaj težko življenje, kjer so bile gladovne stavke, demonstracije žensk za kruh, kjer je vladalo
darska oblika in vsebina. Temeljnemu zakonu o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih se je torej dodatno pri-
pomanjkanje in zatiranje, je bil družilo tudi upravljanje stano-list toplo sprejet. Ze v drugi vanjskih zgradb po stanbvalcih.
xi._T :_______3_i_______1 -_	*_ uti	flrnivka i o K!1n rlo no na_
številki »Ljudske pravice« je bil objavljen dopis iz Trbovelj, kjer je med drugim napisano: »Nekako po naključju sem dobil v roke list .Ljudsko pravico' in jo prebral, list, ki bi bil
V roke družbe je bilo dano na< dalje upravljanje s stanovanjskim skladom, s tem pa zlasti varstvo delovnih ljudi pred izkoriščanjem po hišnih lastnikih. Družbeno upravljanje stano-
v naši bedni, črni, že stokrat vanjskih hiš, ki je uvedeno s to prekleti dolini najbolj potre- uredbo, pomeni vsekakor na-ben, da bi uspel in se kolikor daljnji pomembni korak v raz-mogoče razširil med rudarji. A voju socializma, saj se gospo-
ne samo med nami, širil naj bi se tudi med ostalim delovnim
darjenje s stanovanjskim skla-
je že sprejet, vendar ga Izvršni svet Ljudske skupščine LRS še ni potrdil.
Ljudski odbor mestne občine Zagorje je postavil posebno komisijo, ki dela na pripravah za ustanovitev stanovanjske skupnosti, kategorizaciji stanovanj in volitev v hišne svete- Komisija je na osnovi navedenih zakonskih določil in predpisov že kategorizirala vsa stanovanja. Tako je v Zagorju kategorizirano 1936 stanovanj. Največ stanovanj sodi v IV., V., VT. in VII. kategorijo. V prvo bi prišlo le 24, v drugo 15, v tretja 174, V četrto 315, v peto 627, v šesto 452, v sedmo 226 in osmo 103 stanovanja.
Poleg kategorizacije je izdelan tudi že predlog za ustanovitev stanovanjske skupnosti, volitev hišnih svetov in končno formiranje oprave stanovanjske skupnosti. Ljudski odbor mestne občine je na svoji zadnji seji že obravnaval te predloge ter sprejel sklep, da se v občini
ske pogodbe, po odločbi stanovanjske uprave pobirati najemnino, postavljati hišnika ter nadzorovati njegovo delo itd. Zato bo izbira pravih ljudi, ki naj bi postali člani hišnih svetov, izredno važna in odgovorna naloga ne samo stanovalcev, marveč tudi političnih in drugih družbenih organizacij. Enako važna naloga bo nadalje spet pravilna izbira ljudi za člane sveta stanovanjske skupnosti, kajti kontrola uprave stanovanjske skupnosti, sklep&nje o letnem predračunu in zaključnem računu uprave, določanje odstotka najemnine za stroške uprave, določanje višine prejemkov uslužbencev in šefa uprave, določanje višine prejemkov in uslužbencev in šefa uprave, volitve in razrešitev poravnalnega sveta itd. bodo naloge sveta stanovanjske skupnosti.
Ker družbeno upravljanje stanovanjskih hiš nadomešča dosedanje administrativno upravljanje stanovanjskih poslopij, bodo tudi v tem pogledu zelo odgovorne naloge novih organov tega upravljanja. Nič več ne bo administrativnega razdeljevanja stanovanj, temveč imamo namesto tega prosto stanovanjsko pogodbo. Tudi v zasebnih hišah bodo stanovalci sklepali stano-
Otroška glava
Stojan Batič:
Zagorje ustanovi ena sama sta dom postopno izravnava z raz- [ novanjska skupnost, ki bo za-ljudstvom in bi ga brali tudi vojem vsega našega sociaiistič- jemala stanovanjske hiše, ki jih kmetje.,.« Prav tako so novi nega gospodarstva.	t je doslej upravljal rudnik v Za-
list sprejemali ljudje tudi po O uzakonitvi te uredbe je bilo gorju razen samskih domov, drugih krajih. Poglejmo dopis z	že mnogo obravnav in bi na-	nadalje hiše, ki jih je ,uprav-
Rožičkega vrha: »Na Rožičkem	daljnje razglabljanje o družbe-	ljala uprava komunalnih usta-
vrhu stanujemo zvečine mali	no-političnem pomenu tega za-	nov LOMO Zagorje, in stano- j	vanjske pogodbe, najemnino pa
ljudje, kmetje, želarji in vini-	kona ne pomenilo nič drugega	vanjske zgradbe ostalih družbe-	bo določala uprava stanovanj- ! n. pr	za ponedeljek, 4. okto-
čarji, torej ljudje, ki jim je	kot ponavljanje že znanih za-	nih in zadružnih organizacij.	ske skupnosti, t. j. administra-	bra, v	načrtu, da po vseh šolah
»Ljudska pravica« v prvi vrsti	ključkov, kar pa ni namen tega	Stanovanjska skupnost bo torej	tivni aparat sveta stanovanjske	napravijo izlete šolskih otrok,
namenjena ...« Dopisnik iz Bele	članka. Zanima nas predvsem,	razpolagala s 1040 stanovanji,	skupnosti, s čimer je podano	Dne 5.	oktobra, v torek, bo v De-
krajine pa:	»Gospod urednik, kako so se v Zagorju lotili re- Zasebne stanovanjske hiše se -	—	"	'
prosim za nekoliko prostora v Sevanja te naloge in problemov, zaenkrat ne bodo vključile v tem vašem za kmetsko delavske Iti so nastali pri sprovajanju stanovanjsko skupnost, pravice borečem se listu, v ka- določil stanovanjskega zakona i R	hi5nlh svetov
terem podajam nekoliko bodrila in odlokov OLO Trbovlje v tej S*™°
in pomislekov našemu kmečko- zadevi.	| “	“ obPine Dodrobno X£v-
delavskemu in rokodelskemu Ž®' *ebne** komlsiJe^omraldle navaIi tudi volitve v hišne sve-stanu ob kritičnem času ter ob so posebne komisije opravile , c , t , hll kl. da bodo
teu.ko*,!!j.p«a««™;	;»&■««-
do sedemčlanskih hišnih svetov.
Te volitve so se že začele. Na teh sestankih bodo uživalci stanovanj. to so tisti, ki so sklenili
volili
Ka' o bomo presavili ..Teden otroka"?
stan z njegovimi uničenimi in nih prostorov. Na osnovi teh poteptanimi pravicami ob robu popisov so se stanovanja tudi
propada...«
Tak list, list ljudstva, je seveda oblast preganjala. Po enoletnem izhajanju v Lendavi se je moral preseliti v Ljubljano, toda tudi tu ni mogel dolgo izhajati. Marca 1936 so ga prepovedali. Po daljšem presledku je Izšla številka »Nove ljudske pravice« v Zagrebu, ki jo je uredil tovariš Kardelj.
V začetku leta 1941 je »Ljudska pravica« začela izhajati ilegalno v partijski tiskarni v
kategorizirala. Glede na številne probleme, ki so se pojavili
SJZŠhSJU ES -srras
prečiščeno. Ta uredba daje široka pooblastila občinam, zlasti pa okrajnim ljudskim odborom.
Tako je bil sprejet odtok o uprav-
družbeno-gospodarsko varstvo delovnih ljudi pred izkoriščanjem po hišnih posestnikih, v kolikor bi se tako izkoriščanje v naši socialistični družbi še pojavljalo.	V. B.
V Trbovljah so že obsežne priprave Za »Teden otroka«, saj so na programu skozi ves ta teden razne prireditve. Tako je
lavskem domu velika akademija — naslednji dan, 6. oktobra, pa je predvideno predavanje tov. Šiliha, in sicer o temi »Katera mati je najboljša mati svo-
Program „Tedna otroka" v Hrastniku
Tudi v Hrastniku bodo praznovali »Teden otroka«, kj bo trajal od 3. do 10. oktobra. Spored bo sledeč.
Dne 3. oktobra bo otvoritev
poleg hišnih svetov tudi svoje otroškega ted ,a, in sicer z glas zastopnike na konferenco, na | bell0 produkcijo Glasbene šole kateri bo izvoljen 25-članski j ^ Hrastnika v Domu TVD »Par-svet stanovanjske skupnosti.
Tacnu. Izšle so tri številke. Ja- / razpredelnico
(tizan« Začetek ob štirih1 popol-ljanju stanovanjskih zgradb, ki' Naloge hišnih svetov, katerih dne. — Bnet. oktobra bodo na-obsega predvsem določila o na-	mandatna	doba traja	eno leto,	stopili mladi in sicer	harmoni-
činu volitev v hišne svete in	bodo zelo	pomembne,	saj bodo	karji, recitatorji, mladi pesniki
svet stanovanjske skupnosti; , poleg drugih nalog	morali	*td Prireditev se bo	začela na
poleg tega pa tudi določila o ka-	skrbeti za	vzdrževanje	hiš, skle-	dvorišču gimnazije ob	štirih po-
tcgorizaciji stanovanj s pomočjo ' pati pogodbe o popravilih, skle- ' poldne Nato bo otroški srečo-
točkovanje. pati in odpovedati stanovanj-
V trboveljskem oferefu že
razpravljajo o komunah
V Trbovljah so že ponovno okrajni zbor in prinesel komč-°bravnavali vprašanje ustano- no odločitev o tem vprašanju, ritvo komun v našem okraju, Kakor kažejo vsj izgltdi, bomo zlasti še ustanovitev komune že z novim letom 1955 izvajali Trbovlje. O tem vprašanju so družbeni plan in proračun okr.
posvetovali tudi na širšem ^Stanku SZDL okraja Trbovce, na katerem so navzoči po “irši analizi tega vprašanja, ki j® je podal predsednik Socialistične zveze našega okraja, tov-Viktor Kovač, ugotovili, da so P®6ojl za ustvaritev komun v i raju Trbovlje dozoreli. G’cde ‘ega vprašanja bodo v bližnjih ^eh po vsem terenu našega ®kra)a sestanki SZDL, prav ta-tudi zbori volivcev, da se na njih pogovore še pobližo in »otove morebitne pomanjklji-r0®** v dosedanjem načrtu usta-iS^ritve komun v našem okraju. u vsem tem bo že razpravljal
Trbovlje v okviru komun in sicer komun Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče.
Na zborovanjih po okraju o tem vprašanju bodo pobliže razpravljali o oblikovanju komun v trboveljskem okraju ter o vsebini teh ljudskih samoupravnih enot. Posamezni centri naših komun bodo začeli z izdelavo statuta, ki bo seveda zajemal vse kompetence, ki jih bodo prevzele novoustanovljene komune od okraja, nadalje bodo v začrtanih komunah začeli s pripravami oz. Izdelavo družbenega plana na svojem področju.
Poleg vprašanja komun so na zadnjem širšem posvetu SZDL okraja Trbovlje razpravljali tudi o plačnem sistemu rudarjev. V okvifu Republiškega odbora rudar, sindikatov Slovenije je postavljena posebna komisija za to vprašanje. Njena naloga je, da do zasedanja plenuma Centralnega odbora Zveze rudarjev Jugoslavije, ki bo dne 1. in 2. oktobra L 1. v Trbovljah, pripravi ves potreben material za spremembo plačnega sistema in nagrajevanja rudarjev. Istotako 90 tudi v okviru okrajnega odbora sestavili posebno komisijo za rešitev vprašanja plačnega sistema In nagrajevanja v ostalih industrijskih podjetjih ln strokah okraja.	-ar.
lov. — Dnr 5. oktobra bo na sporedu lutkovna igra »Jurček čarovnik« Pričetek ob štirih in ob pol šestih popoldne v Delavskem domu. — Dne 6. oktobra bodo po razredih šol roditeljski sestanki (tud- 5. t. m). — Dne 7. oktobra bo občni zbor Društva prijateljev mladine. — Dne 8. oktobra bo na sporedu zdravniško predavanje »Pravna in zdravniška zaščita otrok« (v
bodo po kinematografih v Trbovljah na sporedu otroški filmi V soboto, 8. oktobra, bo zdravstveno predavanje »O prehrani otrok in škodljivosti alkohola«
Dne 14. oktobra bo v Trbovljah občni zbor Društva prijateljev mladine Poleg teh prireditev bodo po društvih razprave o skrbi za otroke, obravnavali bodo nadalje vprašanje uredit-vp mlečnih kuhinj in restavra-jemu otroku«. Dne 7. oktobra' cij za brezalkoholne pijače. Prav-
tako bo v nedeljo. 3. oktobra, športni dan naših najmlajših.
Enako se pripravljajo na praznovanje »Tedna otrok« v ostalih večjih in manjših krajih našega okraja.
Teden otroka v Zagorju
Na nedavnj seji mestnega ob-
Delavskem domu in sindikalni dvorani) Začetek ob štirih popoldne. — Dne 9. oktobra bo v otroškem vrtcu igrica »Kresni-ček« ob po' štirih popoldne — Dne 10. oktobra, naslednjo ne-
po’dnePatvoritev ^Otroške« ^ vrt" ?'ns*cega °dbora SZDL v Zagor-
popoldne pa b0 uprizoritev ^mkU^vZagorK^porazTTm-»Kresnička« v Kemični tovarni. no , navzočimi 0JdbornPiki Dru.
Obiskovalke otrok bodo nada- §tva prijateljev mladine so skle-lje v »Tednu otroka« skupno s nni. da bo v zagorski občini »Te-
prosvetnimi delavci obiskale starše ki v premajhni meri skrbe za svoje otroke.
den otroka« v času od 2. do 9. oktobra. Določil; so posebno komisijo ki bo morala medtem rešiti razne naloge, med drugim: ustanoviti toči’nico brezalkoholnih pijač, pregledati otroške vrtce in otroška igrišča, kjer je Proizvajali b£T'koncentrirano ' [V*3 °?Pravj‘i nekatere pomanj-eolitmo kislino in amonnitrat. K!1™811' Janovi ti, mlečno _ku-
— V Goraždu v Bosni je pričela poskusno obratovati nova tovarna dušikovih spojin
ki sta pomembni surovini za izdelovanje eksplozivov, umetnih gnojil ln drugih kemičnih izdelkov.
naročnikom, brucem in dopisnikom ..Zasavskega vestnika"
Zaradi nastopivžega pomanj kanja časniškega papirja nam je mogla »Mariborska tiskarna« pričajočo, 39. številko našega lista natisniti le na 4 straneh, kar naj nam naši naročniki in bralci — upoštevajoč višjo silo — ©proste.
Dopisnikom »Zasavskega vestnika« sporočamo, da smo morali iz navedenega vzroka njihove članke in druge časniške prispevke skrajšati ozir. odložiti za poznejšo številko. Naročnike in bralce našega Usta bomo — kakor hitro bo naš tednik lahko spet izhajal na 6 straneh — odškodovali s tem. da bodo dobili »Zasavski vestnik« . ob pritožno sti v obsegu 8 strani.
Uredništvo Zasavskega vestnika«.
hinjo za šolsko mladino, ustanoviti stalno kontrolo nad menzami zaradi prehrane sezonskih delavcev (tudi jamskih), organizirati zdravstvena predavanja, izvesti občni zbor Društva prijateljev mladine na katerem bo predavanje o prehrani in vzgoji m’adi-ne ter o zaključkih in smernicah, ki jih je osvojil pred tedni mednarodni kongres o zaščiti mladine v Zagrebu.
V okviru »Tedna otroka« bo v Zagorju dne 5. oktobra slavnostna akademija z izbranim kulturnim sporedom.
★
— Generalni sekretar SZDL Jugoslavije Edvard Kardelj ln član predsedstva SZDL dr. Vladimir Bakarlč sta odpotovala čez Avstrijo na Norveško, kamor ju je povabila norveška delavska stranka.
Kulturne dejavnosti ni mogel zatreti niti okupator
Iz dnevnika trboveljskega kulturnega delavca med NOV
(Nadaljevanja)
Iz te noči se dobro spominjam nekega dogodka, tipičnega za odrezavost Otona-Anofeiesa. V spodnjem delu senika so polegli pevci in dramska skupinica. Skoraj so že pospali, ko je prikolovratil Anofeles in napravil precej hrupa, ker je bil precej kratkoviden. Po lestvi se je spravil v gornji del senika, ti tam urejal posteljo, pri tem delu pa metal seno na tiste, ki so ležal; spodaj.
To je bilo Poldetu preveč in je dejal precej neprijazno: »Kakšen cirkus je pa to?«
Oton pa je odgovoril brez premišljevanja:	»Kompleten! Zveri
so spodaj!« Robi je kasneje pripovedoval, da so ob teh besedah vsi utihnili, kot da bi jim kdo zadrgnil »zapirače« na ustih.
Naslednji dan so ob krasnem vremenu pri brenčala orjaška angleška letala; pet Jih Je bilo in vsa so odmetala —- tokrat prvič podnevi — naš teren svoje breme. Lepo je bilo gledati letala, ki so brnela komaj sto metrov nad nami. Po odmetu smo se seveda takoj odpravili na pospravljanje poslanih dobrin.
Tisti dan se j« vrnil s trboveljskega terena tud; Edi Stih, vendar praznih rok. Pripovedoval je o obupnih razmerah, ki so tedaj vladale na trboveljskem terenu. Nemci so tistikrat uprizarjali hajko za hajko in zaprli vse dohode v trboveljsko dolino, tako da ni bilo mogoče misliti, da bi lahko kdo prišel v Trbovlje s katere koli strani. Trbovlje so bile tiste čase, kakor so Neme; sami rekli, tako imenovani »Sperrgebiet«-
Štihovega Edija pa sem bil vsaj jaz vesel. Najprej zato, ker sem se zanj bal, drugič pa za-rack tega, ker je prinesel s seboj škatlico bolgarskih cigaret, ki sem Jih bil poleg drugih deležen tudj j®*- s seboj je prinesel nadalje precej saharina, ki smo ga pozneje izvrstno zamenjavali za tobak pri kmetih v Ljubnem. Saj je znano, da pridelujejo tamkajšnji kmetje tobak, ki komaj zaostaja za tovarniškim.
Ze smo se odpravljali spat,
ko je od nekod pribrenčala Vera in nam naročila, da moramo ob osmih zvečer prirediti v Gornjem gradu * Gregorčičevo proslavo. Sl; smo, kot da bi nas podili Nemci. Prispeli smo — menda prvič pravočasno — izvedli začrtano proslavo, vendar jih je ta vsiljeni pohod preveč utrudil. Bill so upehani. Zato so peli tako šlabo kot
razpuščene lase, njen partner pa črne jahalne hlače, belo srajco in rdečo ruto za vratom- Vsekakor stilno!
17. oktobra smo šli peš do Okonine, kjer je bila Tomšičeva brigada. Tja je prišla tudi Delavska godba, tako da so bile zbrane vse Trbovlje. Pod velikim kozolcem smo priredili miting, pred njim pa je tovariš Hace napravil dolg nagovor junaškim Tomšičevcem. Ko smo se po mitingu vračali, smo se z neko tesnobo pogovarjali o Ha-cetovem govoru, ki je napovedoval Se hude čase in težke borbe z Nemci.
Osemnajstega oktobra smo ponovili Gregorčičevo proslavo za šolsko mladino v Gornjem gradu. Matevž Hace pa je imel tu nagovor, ki ga n* hotelo biti konec, tako da smo se ga že odrasli naveličali, kaj šele otroci. Drugekrati nas Hace ni nikdar razočaral, v tem primeru pa se mu je skazilo.
Začelo je postajat; mrzlo. Treba je bilo poskrbeti za drva. Jože je dobil dovoljenje za nabiranje drv po gozdu. Staknil je nekje tudi dve žagi, ni pa mogel dobiti Ijud; za žaganje in sekanje. Ljudi je bilo sicer dovolj, to pa je bil tudi vzrok, da so se drug na drugega izgovarjali, češ da so silno zaposleni drugod. Pevci so se klicu le nekako uklonili, or-kestraši pa so se potikali okrog in si izmišljevali vse mogoče: Krni j c se je bal, da se ne bi vsekal v roko tn bi potem ne mogel več igrati; Taušič je trdil, da je poln revmatizma; Suša je moral pisat; note, Robi se je spet moral učiti vloge za dramsko skupino, skratka — nešteto izgovorov! Končno so se le nekako razdelili, od trideset ljudi Pa sta žagala in sekala le po dva. •.
Dne 21. oktobra smo odrinili popoldne v Ljubno; sodelovali naj bi na neki slovesnosti, pa smo spet prišli prepozno.
Naslednji dan je imela Vera propagandno uro. O čem je govorila, ne vem več povedati, spominjam se le še, da je bila zelo razburjena, ker se nismo zbrali takoj ob enih popoldne v naši predavalnici.
Še isti dan smo šli v Luče. Nismo še končal; programa, že smo dobili iz Gornjega grada telefonsko sporočilo, naj se nemudoma vrnemo. Vzrok je bil nemško približevanje k Solčavi, kj je komaj dve ur; od Luč.
neprestano napovedoval. Zgodaj zjutraj se je v naglici pripeljala z vozmi Šercer jeva brigada in odšla proti Novi Štifti, tej pa se je pridružila še Bračičeva. To so bile tiste čase edine brigade na Štajerskem; Šlandrova in Zidanškova brigada sta že dalj časa vodili borbe na Dolenjskem.
Ob osmih zjutraj je prihajal pred naš »konservatorij« major Pero in zahteval, da se takoj zglasi pri njemu tovariš Gobec. Ker njega nismo našli, je naročil meni, da takoj spravim v red celotno kulturniško skupino in odidem z njo proti Novi Štifti. Lepa reči Spraviti v red razburjene in prepašene kulturnike ni ravno lahko, vendar smo jo po preteku pol ure mahnili kompletno opravljeni iz Gornjega grada; jaz sem hodil po Gobčevem nalogu zadnji, da nam ne bi kdo ušel.
Takoj po odhodu me je pričakal Taušič in mi sporočil, da je izgubil ustnik za pozavno. Nisem vedel, ali naj mu verjamem ali pa si je to samo izmislil, da bi ostal zadaj in hodil po svojih poteh. Izpustil sem ga, a mu zabičal, da mora priti na vsak način za nami
Po enoinpolumi kaj malo zabavni hoji smo prišli do Porovega štaba. Dal nam je kratko navodilo: takoj na položaj in igrati na vse pretege, da bodo borci laže 1ur!ša‘M!
(Nadaljevanje sledi)
Po poteh XIV. udarne divizije Boris Kidrič-Peter
(Nadaljevanje)
Se pozno v noč je odmevala borbena partizanska pesem v zvezdno noč in se izgubljala v Šimih gozdovih Bohorja, od koder se je pred 10 leti mogočno glasila in oznanjala,. da je Bohor vstal, da žari v ognju odpora, od koder so se vsule brigade kakor plaz in poteptale krvoločnega zavojevalca.
Pred odhodom s Planine je kulturniška skupina IV. operativne cone prav tako kot v Kozjem in Pilštajnu obdarila pionirje s šolskimi potrebščinami
Pozdravljeni od domačinov, smo odšli po strmih klancih s Planine proti Rimskim Toplicam, kjer smo z domačini pozdravili Šercerjevo brigado. S himno XIV. divizije smo sprejeli patruljo, ki jo je toplo pozdravil predsednik ZB v Rimskih Toplicah in se med ostalim spomnil težkih borb, ki jih je Sercerjeva brigada vodila v Gračnici, in najpodlejšega dejanja, ki ga ne pozna zgodovina, ko se je nemška krvoločna esesovska svojat obdala z živim zidom slovenskih otrok, da bi se zavarovala proti napadu, ko je nastopila po dolini Gračnice proti Lokavcu, kjer je XIV. divizija sestopila v to dolino.
Po pozdravu je predsednik podaril vsem borcem v pohodu knjigo »Rimske Toplice v borbi in svobodi«.
V imenu borcev v patrulj: se je za sprejem zahvalil tov. De-sanovlč-Mita, polkovnik, ki je poudaril, da se je brigada v teh krajih lahko uspešno borila
proti okupatorju zato, ker je ljudstvo Rimskih Toplic in ostalih vasi stalo ob strani brigade.
—	Na koncu je podaril ZB Rimskih Toplic nekaj izvodov knjige, ki opisuje borbe XIV. divizije, pionirski organizaciji pa 10.000 din. Kulturniška skupina IV. operativne cone je pa pionirje obdarila s šolskimi potrebščinami.
Po pozdravih in zahvalah je sledil miting, ki ga je izvedla kulturniška skupina. Po programu je kulturniška skupina krenila na pot v Zgornjo Savinjsko dolino, patrulja pa se je zadržala med domačini.
V torek, 14. septembra sta naša dva avtobusa drvela po ravni Savinjski dolini med hmelj-skimi polji, po katerih so zložene v piramide dolge hmeljev-ke. Kmetje na polju zastajajo v delu, ko opazijo naše okrašene vozove, in nas pozdravljajo. Bolj ko se bližamo Zgornji Savinjski dolini, tem ožja postaja le-ta.
Prispeli smo v Bočno, ki je bila med NOV požgana. Danes je spet obnovljena. Zaradi slabega obveščanja nihče ni vedel, da pridemo in da nameravamo prirediti miting. Z upraviteljico šole smo se dogovorili, naj pripelje pionirje iz šole, ki smo jih obdarili in jim priredili miting. Zbralo se je pa tudi nekaj domačinov, ki niso bili na polju.
Tu so člani kulturniške skupine, ki je tod prirejala v NOV mitinge — kolikor jih je ostalo izza težkih časov pri življenju
—	oživljali spomine na nekdanje dni in na kozolce, ki so
Prvi kmečki proznfk m Izlakah
Kmetijska zadruga v Izlakah nad Zagorjem je priredila ob 55-letnlcl ustanovitve svoje mlekarne prvi Kmečki praznik, ki se je začel v nedeljo, 26. t. m. in bo trajal do 3- oktobra 1954. Na zaključno slavnost je povabljena tudi tov. Lidija Sentjurčeva, zvezni ljudski P®* slanec našega okraja In podpredsednik Zvezne ljudske skupščine. Izlake obhajajo ta svoj praznik z raznimi kulturnimi prireditvami in predavanji ter z živinorejsko razstavo in ocenjevanjem živine.
Kmečki praznik na Izlakah se je začel v nedeljo, 26. septembra, ob 10. uri dopoldne s ! predavanjem o mlekarstvu. — Naslednji dan, v ponedeljek, je
bila na Izlakah filmska pred-oddaljena 18tava s predvajanjem jugoslo-...	,	, vanskega filma. V torek, 27.
. Iz .^ega vzr?ka 5010 bl1' 061; septembra, zvečer je nastopila drugi dan v pripravnem stanju,	Izlakah igralska družina
*	,,	_ , ,	. , .	.	Po	f110 z® nek®3 eas« j IZUD Cemšenik z veseloigro
še nikoli. Rado je dejal, da pod , umaknili lz Gornjega grada. »Svojeglavček« takimi pogoji ne bo več nasto- Pr; odhodu smo seveda pustili j To so bile dosedanje prireditve v Kmečkem prazniku na
pal. Vrhu tega pa se je še Pe- i vse v neredu, kakršnega so ro prejšnji dan spotikal ob zli- j zmožni samb »kulturniki« cone.
Gornjegrajska dekleta pa sO, misleč, da nas ne bo več
kane hlače, zato smo namenoma nastopili na tem mitingu zamazani ln nepočesanl.
Edina, precej dobra točka Je bila »Hajdukova oporoka«, ki sta jo res odlično recitirala Vera in Pelko, jaz pa sem ju s svojim orkestrom zadovoljivo spremljal. Oba — Vera in Pelko — sta bila slovesnosti primemo oblečena; Vera je imela dolgo, črno obleko do tal in
nazaj, vse spet lepo očistila. Ko smo se vrnili, smo se jim za čiščenje lepo zahvalili.
Zvečer je neprenehoma mar-širala naša vojska skozi Gornji grad — na Črnivcu pa je pokalo! Prva je odkorakala proti Novi Štifti Tomšičeva brigada-Vse je kazalo, da bo zdaj prišlo to, kar nam je Matevž Hace
Izlakah. Nocoj, v sredo, 29. septembra, bo ob 6. ur; predavanje o živinoreji. Predaval bo inž. Janez Oblak, kmetijski strokovnjak pri OLO Trbovlje. V četrtek, 30. septembra, bo uprizorila gledališka sekcija topliške »Svobode« iz Zagorja na Izlakah Benedettljevo veseloigro »Dva ducata rdečih rož« e« im ijs; qo etl og afojad a — Izlakah koncert pevskega zbora lz Zagorja-Topllc.
Za soboto je v tem prazniku na sporedu veseloigra »Okence«, ki jo bo zaigrala dramska skupina KUD »Ivan Kavčič« z Izlak. V nedeljo, 3-oktobra, bo na Izlakah od 7. do 10. ure dopoldne živinorejska razstava, nato pa sledi ocenjevanje živine. Ob desetih dopoldne je v nedeljo v Izlakah na programu kmečko zborovanje. Ob treh popoldne bodo
ned Zagcr em
razglasili izid ocenjevanja živine ter razdelili gojiteljem najboljše živine nagrade — P<> tej prireditvi pa sledi na Izlakah ljudsko rajanje,.
O uspehu Kmečkega praznika in posameznih prireditvah bomo poročali po zaključku te jubilejne prireditve na Izlakah.
Silno raz<£e;an> tajfuna
Doslej ugotovljenih okrog 3500 smrtnih žrtev — Mesto Vauči s 4500 hišami povsem uničeno — Valovi so pogoltnili ladjo s 1247 potniki
Tokio. 27. sept (AFP) Japonski otok Hokai Je zajel silen tajfun in povzroči! tako razdejanje, da ga ne bodo mogli oceniti nekaj dni Po zadnjih poročilih je izgubilo življenje več kot 3500 oseb. Od teh Je 2500 utonilo v morju. Število ranjencev Še ni znano, Naivečja nesreča se Je zgodila na morju. Silen vihar Je poganjal morske valove s hitrostjo 260-km na uro. Le-ti so pogoltnili potniško ladjo, na kateri Je bilo 1247 Iju-niti nekaj dni. Po zadnjih poro-rlblšldh ladij s potniki In posadko vred Med žrtvami sta tudi dva poslanca socialistične stranke ter 56 Američanov z družinami
Letala, helikopterji In ladje,
ki so skušale priti na pomoč, niso mogle storiti skorajda ničesar Doslej so rešili le nekaj sto ljudi. Na več mestih na otoku Hokai so izbruhnili požari. V mestu Vauči je vihar uničil vseh 4500 hiš. Poročajo, da se Je pogreznila tudi neka japonska ladja, vendar števila žrtev z» sedaj še ne vedo.
— Na tekmovanju »neznanih talentov« pri Radiu Ljubljana
so nagradili včeraj sopranistko Darinko Lubec iz Maribora, baritonista Karla Doblarja, harmonikarja Srečka Piškurja in recltatorko Ivo Štrukelj. Posebni nagradi sta prejela violinist Edi Lavrinšek in baritonist Janez Jeršinovec.
predstavljali v NOV »dvorane«, kjer je kulturniška skupina pred 10 leti nastopala.
V pozni popoldanski' uri smo prišli v Gornji grad, ki je bil ob osvoboditvi Gornje Savinjske doline središče IV. operativne cone in kjer je bila ustanovljena njena kulturniška skupina. Tu je bil »konservatorij« kulturniške skupine, kjer je nastala kantata »Hej, partizan!« Gornji grad je bil slavnostno ozaljšan. Številni slavoloki so pozdravljali borce XIV. divizije in vabili na Ostrožno.
Ob osmih zvečer smo priredili v krasni novi dvorani partizanski miting. Dvorana je bila nabito polna. Tu je v imenu kulturniške skupine pozdravil domačine tov. Janez Perovšek-Pelko, ki se je skupini pridružil šele v Savinjski dolini in v imenu kulturniške skupine podaril gornjegrajskim pionirjem šolske rekvizite.
Na programu mitinga so bile partizanske pesmi, skeč, recitacije, »Savinjska kronika« in celotna Gobčeva kantata »Hej, partizan!« — Pevski zbor je dirigiral tov. Jože Skrinar iz Trbovelj, medtem ko so godbeniki in pevci izvedli kantato pod vodstvom njenega skladatelja.
Pred pričetkom slovesnosti so pionirke gimnazije pozdravile s prisrčnimi besedami kulturniško skupino, posebej še tov. Radovana Gobca ter kulturnikom izročile šopke.
Navzoči poslušalci so navdušeno pozdravljali izvedeni kulturni program, prisrčno pa so se zabavali ob skeču »Kdo trka« in ob »Savinjski kroniki«, medtem ko so recitacije, ki sta jih podala tov. Anica Vrtačnikova in tov. Polde Odlazek iz Trbovelj, prisotne globoko ganile. Val navdušenja je izzvala izvedba kantate »Hej, partizan!«, katere vsebino je prej lepo pojasnil tov. Pelko. — Po mitingu je seveda sledilo veselo, a kratko rajanje, po katerem so se pevci in godbeniki razšli po hišah, kjer so jim Gornjegrajčani gostoljubno nudili prenočišča.
Naslednji dan nas je pot vodila v Šoštanj, kjer smo skupno z domrčini in godbo sprejeli patruljo Sercerjeve brigade. Dež je nekoliko motil in skrajšal program sprejema. Tudi tu je kulturniška skupina nastopila na-mltingu, ki so se ga udeležili vsi borci iz patrulje in zelo malo število domačinov za Šoštanj, ki razpolaga s krasno in veliko dvorano. Izvedbi sporeda so prisotni sledili z velikim odobravanjem. (Nadaljevanje sledi).
Več krušne in manj bele moke
Mnogi potrošniki se sprašujejo, zakaj ni belega kruha. Zvedeli smo, da je po novi uredbi, ki jo je pred dnevi izdal Zvezni gospodarski svet, določen odstotek mletju pšenice predvideva, da iz 100 kg pšenice zmeljejo 80 kg krušne in le pet kg bele moke. Tako je dotok bele moke pekarnam sorazmerno zelo nizek. Vzrok za tak način mletja je letošnja slaba letina. Zato bodo pekarne še nekaj časa pekle le enotnj kruh in bele Žemljice.
Vinko Možina:
OZEK
(Osnutek ta daljšo zgodbo)
Ob n/egooem nezaželenem, pankrtskem rojstvu, ko mu /e mati komaj našla botro, so ga krstili za Zvonimira. Ime zanj res ni bilo najbolj primerno, a kaj je hotela mati, ko je bila prisiljena, da uboga botro In se pokori vsem njenim željam tn zahtevam. To krivico so mu popravili otroci, ki njegovega nabreklega Imena niso hoteli izgovarjati in so ga enostavno prekrstili v Clžka. Ime je bilo novo, nenavadno, spominjalo je na mahnega, ljubkega ptička in je bilo prekrščenemu Clžku kakor otrokom všeč. Posle/ ga ni nihče drugače klical.
Toda Cižkova nesreča ni bila samo v lem, da le tako rekoč nedovoljeno, protipostavno prišel na svet; njegova nesreča je bila tudi v tem, da je bila mati pijanka In da se zanj ni dosll brigala. Tako /e Cižek rasel, večkrat lačen kot sit, večkrat obrcan kot pa pobožan. Ker je bil čvrstega zdravja, kljub vsemu pomanjkanju do rasti ni zaostajal za drugimi otroci. Bil je sprejet v šolo kot vsi ostali otroci, le da so tam začeli delati med njimi razlike; kar je bilo na primer dovoljeno trgovčevemu sinu Borisu, tega niso smeli brez kazni početi otroci delavcev, kai šele Cižek, ki je bil prav gotovo tepen In Izgnan o oslovsko klop. Seveda ni
1 čudno, da je Cižek zasovražil šolo, kot je sačrtil vse, ki so mu ' delali krivico. Mali se za njegovo 1 izobrazbo ni dosti brigala; bilo ’ ji je pravzaprav vseeno, kako se uči, kajti vedela je, da mu lopata in kramp ne uideta. Zaradi njene brezbrižnosti st je Cižek večkrat med letom privoščil krajši do-I pust, kar mu učitelji seveda niso šteli med odlike. In ko je končno v četrtem razredu zapustil šolo. si je oddahnil; zdelo se mu je, da stopa v novo življenje, ker sl bo poslej sam služil svoj kruh.
Začel je delali v steklarni, kjer je za petnajst dinarjev na dan kol nor tekal od delavnice do hladilne peč/ ln odnašal rdečkaste, kot vosek voljne steklenice. Ob prvi plači pa se /* pričel prek pirati z materjo, ki je hotela po-basatl ves njegov zaslužek. Cižek je bil trmoglav in /e zahteval, da mu kupi novo srajco. Mati pa ne in ne, in ker se Cižek ni dal omehčali, je navidezno privolila, takoj ko je Imela denar v rokah, ga je zapila.
Cižek se je razjokal, ko je videl, da ni srajce ne denarja. Od druge plače si je sam odtrgal denar za srajco, ostanek Pa je Izročil materi. Po dveh letih se Cižek na zunaj n/ vsč ločil od tvojih sovrstnikov Bil je skrbno oblečen in počesan ter se je za-
čel ozirati ta dekleti. Toda madež, da je pankrtski otrok, da je bil včasih razcapan, je na njem ostal. Ni se ga mogel iznebiti. Naj srnje Cižek še tako pehal za denarjem, naj le kupil še tako čedno obleko, vedno je čutil, da ni tak, kot so ostali, da je med njimi razloček, ki te ga ne bo mogel znebiti. Ta nesreča ga je tako bolela, da te Je začel družbe izogibati. Pogosto to ga vlde-II, kako je plezal po bllžn/lh skalah, kako je stikal po gozdu tn kako je včasih zleknjen na hrbtu nemo strmel v oblake In sanjaril o lepšem, pravičnejšem svetu. Knjig ni bral, zato pa je toliko raje zahajal o kino, kjer te je čudil junakom, ki so bili tako dobri in pravični in ki so tako zlahka dosegli, kar to hoteli. Izmed vseh Pa le najbolj vzljubil Erola Flyna. Ta prikupni Ulmski junak mu je poslal vzor, kakšen naj bo človek tn kakšen le hotel postali tam. Tudi po petkrat in še večkrat je gledgl njegove itlme, jih nato podrobno razlagal svojim vrstnikom — in če so mu ugovarjali, da Erol Flyn ni junak, te je z njimi stepel.
★
Prvi svetel žarek je postlal v njegovo življenje, ko se mu je na cesti nasmehnila Nataša, lepa hči računskega poduradnlka. Njen nasmeh te je zdel Clžku prav tak, kot je bil nasmeh lllm-eklh’ zvezd, ki to z njim naznanjale tvojo ljubezen. Presrečen, da mu je naklonjena lepa Nataša, ni vedel, kaj bi počel. .
Prvo, kar je storil, je bilo, da se je začel sprehajati po cesti pod njenim oknom nadejajoč se, da jo bo kje videl. Ce se je Nataša le za hip prikazala na oknu, je bil Cižek ves srečen. Kadar pa se mu je celo nasmehnila, tedaj ni vedel, kaj na/ bi počel. Takrat je cel večer in še naslednji dan hodil v prijetni omotici. Cez čas sl le kupil kitaro, in ker je Imel dober posluh In precej prijeten glas, je pod Natašinim oknom prepeval podoknice.
Seveda ni Cižkova ljubezen ostala skrita. Zvedelo te je zanjo, ljudje so se pričeli hahljati, češ, kal te pa ta siromak slini k Nataši, ta katero bo komaj Inženir dovolj dober. Nihče mu pa tega ni rekel v obraz. Pustili so ga v miru, nekateri so mu celo dajali bedaste nasvete in sc smejali, če jih je Cižek ubogal. Kadar pa lih je pot zanesla mimo Natašinega okna In so slišali Cižkovo pelje, so vselej postali tn prisluhnili otožnim zvokom kitare In koprneči, neuslišani pesmi, ki se /e Izgubljala v mrak.
Nataši je bilo Cižkovo dvorjenje všeč. Ugajala ji je njegova pazljivost, laskali so /i tudi darovi, ki jih je prinašal zaljubljeni lani. A tekli to dnevi, ne da bi Cižek dosegel kakršen koli večh uspeh v sao/i ljubezni. Toda bil je skromen /ant In srečen, ker je lahko včasih videl Natašo In te ji nasmehnil.
Za Clžka je občutek za čas odmrl Prav nič ga ni vznemlrlalo. da bo Izbruhnila volna, nrav nič ni bil presenečen ne razočaran,
ko /e zvedel, da je kratke vojne konec In da so v kraj vkorakali ! Nemci. Mar mu je bilo za vse te homatlje, ko pa ni bila Nataša zaradi n/lh nič man/ prijazna.
Sčasoma pa je tudi Cižek začutil, da se je s prihodom Nemcev nekaj spremenilo. Filmov, ki jih je tako rad gledal, ni bilo več. Nič več M bilo njegovega Erola Flyna. Ostala mu je samo majhna slika k/ jo je Cižek čuval kot dragocenost. Pa tudi hrana se je poslabšala ln obleke ni bi/o več mogoče dobiti brez nakaznice. Pa to bi bil Cižek še nekako prebolel. Nikakor pa ni mogel preboleti nemikutarslva, ki se je razpaslo po steklarni kot solata po poletnem dežju. Nekateri, ne posebno bistri delavci so poslali naravnost neznosni v svoji oholi, ponemčur/en i na-dutostl. Od Clžka, ki Se tvojega materinega jezika ni dobro znal, so zahtevali, da bi te z njimi pogovarjal po nemški/ Moral je požreti marsikatero grenko, a lani le trmoglavo vztrajal pri tvojem.
Pa vse to bi Clžka Se ne spremenilo. Vdal bi se v usodo, kdaj pa kdaj pokazal zobe, a nikdar ne ugriznil Spremenila ga je Šele Nataša.
Dekletu, ki je Iz same mladostne preSernostt In objestnosti dovolilo, da ji Cižek dvori, je poslalo žal, da mu je kdal kolt dovolila, da se ji je približal. Ljud- j je so se pričeli vse bolj posmehovali, zbadali so n/en« starše, In ona ki ni čutila do džka nič več kol samo naklonjenost, je I
morala nekaj storiti, da pelje pod oknom preneha. Bila pa je tako mehka, da te // je lant smilil. Razmišljala je, kako bi mu na lep način dopovedala, da se mora njuna ljubezen končati. Nekaj dni je zaman Iskala primeren Izgovor, naposled pa se je spomnila Nemcev, ki jih le sovražiRt, saj so ji ustrelili leto, njeno družino pa izselili. Se je pomišljala, ali naj lantu pove ali naj poišče Se boljši Izgovor. Končno se je odločila. Fant je zaljubljen, rad me Ima, ne bo me Izdal, je pomislila. Povedala mu je, da se zvečer dobila v vrtu ln da naj s teboj prinese kitaro.
Kako srečen je bil Cižek la večeri Nataša je prišla, kakor je obljubila. Sprva je mislila, kako lahko mu bo vse povedala. Ko pa je pogledala v Clžkove otožne, lemnorjave oči, In ko je začutila, kako sile Iz nflh llubežen, jo le v prtih stisnilo. Predaleč, predaleč je šlo, sl je zdaj očitala. In Cižek je bil čisto lep lant. fo /e Sele sedaj oparila, samo ... samo — pankrtski! Skoda! Kakšna škoda1 Lahko hi ga rada imela, če bi Imel nekaj gimnazil.. •
»Cižek,« je naposled začela Nataša. Glas /I je drhtel, se trgal, a ona je kljub vsemu nadaljevala. »Rada te Imam. Pa saj veš, premlada sem. Komaj šestnajst let imami ln potem še ta vojna. Konča/val Dokler so pr nas Nemci, ne morem nikogar ljubiti. Potem, potem — mogoče....	.	....
V zadnjifi dnefi po revirjifi
ZAGORJE
Zagor anka Zorka Reganen
Sem in l’a oo Zagoriu
Dne 6. septembra je bila v Celju majhna, a vendar posebna slovesnost. Ob tej priložnosti so svojcem padlega partizana Dušana Jereba in padle partizanke Zorke Regancin-Dolničar, »Ružke«, izročili pismeno priznanje o proglasitvi obeh za narodnega heroja. Pismeno priznanje je predal svoj-

mm
Zorka Regancin — narodni heroj
kov v imenu Izvršnega sveta LR Slovenije predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman.
Pokojna Zorka Regancin se je rodila 25. decembra 1921 in je bila hčerka Ivanke Regancin iz znane Regancinove družine v Zagorju 2e kot otrok je občutila grenkost življenja in borbo za vsakdanji kruh. Poleg svoje ’ matere, ki je bila kmečka služkinja, je morala služiti kot pastirica. Solo je obiskovala v Zagorju-Toplicah. Se mladoletna je šla za kruhom v Ljubljano. Od varovalke otrok in služkinje je prišla do poklica natakarice v dobro znani gostilni Novak na Viču pri Ljubljani.
Meseca maja 1941 je bila sprejeta v Partijo kot vestna in borbena aktivistka. Zvesto je izvrševala dane ji naloge, navzoča je bila pri raznih drznih akcijah v mestu Ljubljani, n. pr. pri akciji za osvoboditev narodnega heroja Toneta Tomšiča iz ljubljanskih zaporov, ki pa so jo izvedli prepozno. Tla so ji v Ljubljani postala vroča in odšla je v partizane. Bila je kurirka v glavnem štabu, ki se je nahajal takrat še v Dolomitih. Tudi omožila se je tam. Njen mož, narodni heroj Vlado Dolničar, je padel kot komandant
Nekajkrat se sedaj v listu ni* j kako je s to stvarjo; povedali so bataljona v najhujši borbi Do- I selP oglasil, pa to moj »pogin« , ml, da so bile vse pritoibe za-lomitskega odreda leta 1943 z nekateri sprejeli z velikim ve-1 man, ker menda prodajalka trdi, Italijani in belogardisti. Kot meljem. Pripomniti pa moram, da da ima tako mero. Ce to drži, ilegalka je bila nato poslana na se danes zopet oglašam in se , potem naj nastavi ceno za »me-teren v Ljubljano. Po odkritju bom odslej redno, kolikor ne rico« in jo po nje) tudi tako neke ilegalne tiskarne ob Ljub- bo kakih drugih — to je tehnič- prodaja.
ljanici je gestapo izsledil tudi ni h zaprek. Upam pa le, da sem \ Ne*. zaaorski brivec ne pusti njo. Kljub zverinskemu muče- ubral pravo pot, saj mnogi Za- rad _ izgieda tako — vajenk v nju ni izdala ničesar, čeprav je gorjani pozdravljajo zamisel take kino Sa, /e zadnjič de:a, vajen. bil gestapo natanko obveščen, kritike.	'
da ima v rokah enega izmed Popraviti moram najprej napa-glavnih kurirjev narodnoosvo- fc0> ki jo je zadnjič napravil bodilnega gibanja v Ljubljani. 1 tiskarski škrat in je iz mesnice Težka je bila življenjska pot jj 2 napravil mesnico št 1. Na mlade »Ružke«, ki je trdno ve- j postaji v Zagorju je vedno stiska rovala v našo zmago. Fašisti so led drobiža. Ce hočeš kupiti
1 ~	1 A loto /\K	?
ki; »Kaj boš hodila v kino, ko pa je delavnica še za pospraviti in domov mi moraš nesti še aktovko.«
Mimogrede sem uspel skočiti še v Potoško vas in v Kotredež,
pokrili njeno truplo. Kot zagor-
ski rojakinji, ki 5« darovala	{ do H Korbarju Wz-
svoje življenje za našo svobodo,	u.r
se klanjamo njenemu spominu. Večna ji čast in slaval
Smrtna nesreča zaradi neprevidnosti
šlrjajo cesto. Podnevi še gre, ker vidiš, do kod sega cesta. Za varen promet ponoči pa je na vsaki strani nameščena svetilka, vendar tt dve svetilki skoro vsako noč ležita kje pod cesto v spomin na herojske podvige »kulturnih« Zagorjanov. Ti se prav'
jo ubili januarja 1944. leta ob	moraš 'imeti denarja na- i kamor P"d* kar *>« kamion
je prav gotovo izvor starega železa zelo sumljiv. Prav bi bilo, da bi rudnik take »tiče« poiskal in jim dal za to -uslugo« primerno nagrado. .
V Zagorju je pred dnevi gostoval »Gala cirkus Venera«. Pa je neki dan kar nenadoma izgl-
V petek, 17. t. m., ob 12.15 se gotovo prej ne bodo spametovali, nil, menda zaradi fižola, ki je je v Zagorju na Cesti Otona dokler ta podvig ne bo terjal zmanjkal lastnikom v okolici le-2upančiča pri 'hiši šoferja Go-	težje nesreče. Nasproti j iečih njiv. Prav bi bilo, da bi že
vejška zgodila prometna nesre- Korbar/a pa pozdravljajo Zagor- 1 prej odšel lz Zagorja, kajti nje-ča, katere krivec je dve uri po- ,ane ,mičnj s,jinjaki«; sprašujemo 1 go-v program je bil vse prej kot zneje umrl v trboveljski bol-	kdaj ;/h bodo iastniki od- »gela«.
nišnici.	stranili. Saj poleti še gre, ko so j Možakar, ki čisti žito za kme-
Franc Bukovec, roj. lao ,	-	s}tTiij v zelenju, pozimi pa ka- 1 te zagorske KZ, ima včasih zelo
nujoč Izlake 51, P° P°	"	žejo gola rebra vsem gostom, ki čudne navade. Tako je zadnjič
t!S« v lcu pride/o o Zagorje. Odstranitev dejal nekemu kmetu, naj mu da Polcu ie začel Drehitevati ! teh svinjakov naj bo ena prvih nekaj za »Snops«. Prav gotovo je »lobu« podjetja .Avtopark. Iz
Zagorja, ktvadrfujeredno avto-	rar,.Ma.-ot.pi««.lnos.
TRBOVLJE
Neznani talenti se priglašajo
Na povabilo pripravljalnega 1 bližja navodila tako za udeležbo
___Jnrlni nrinlaoili Ttt IrAt Ta n n c tnrt rinn tona cocta n-
odbora so se doslej priglasili za nastop številni kandidati, vendar le instrumentalisti. V tem povabilu pa so bili poleg njih mišljeni tudi pevci (solisti, duet, trio, kvartet al seks tet). Da bi bil program na javnem nastopu čimbolj pisan in raznovrsten, bi bilo potrebno, da se priglasijo tudi ti- Vsem tistim pevcem, ki bi morda želeli spremljavo s tem ali onim glasbi’om, jim jo bomo preskrbeli, če jo bodo hoteli.
kot za nastop. Dan tega sestanka bomo še sporočili v »Zasavskem vestniku«, ko bomo končali s priglasitvami, t. j. ,▼ ponedeljek, 11. oktobra t. 1.
Tudi način ocenjevanja po publiki bomo še pravočasno sporočili v našem listu, prav tako tudi ocenjevalno komisijo, ki bo pregledala in objavila izid ocenjevanja.
Določene so tudi že nagrade,
Predhodno bomo še sklicali kl J|ik b° J° ‘,e-V”£ vse priglašence na skupen razgo- | Pet do šest, od 3000 drn navzdol, vor, kjer bo vsakdo dobil po- Pohitite še s priglašanjem!
imkski katieek
Nova računska naloga ,	TVI™«
za pionirje	lenojke dobimo v zmnožku tedaj,
-	9 s,?.i r» p. ur.- i J««
j ni,jev in	11 “
ee hočemo dobiti v zmnožku sa- » matematiko, kar jim bo nekoč mo dvojke oz. s katerim števi-
busno zvezo na relaciji Zagorje-kolodvor—Izlake. Do vrh klanca je kolesar avtobus prehitel in pri spustu proti garaži je povečal brzino. S veliko hitrostjo se je bližal ostremu ovinku, v katerega je iz smeri Loke prihajal tovorni avto, reg. štev. S-6762, last Gradbenega podjetja »Ljutomer« lz Ljutomera. Šofer navedenega avtomobila je pravilno vozil po desni strani, tako da je imel kolesar še dosti prostora, da bi se umaknil avtomobilu. Ker pa je Bukovec vozil s preveliko hitrostjo, se ni mogel izogniti vozilu in je zadel z glavo v levi del sprednje stranske karoserije. Pri udarcu mu je zbilo iz glave levo nad-očnico ln možgane. Ponesrečenega Bukovca so takoj prepeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer je ob 14.50 umrl.
Smrt ponesrečenega Bukovca naj bo resen opomin vsem brezvestnim in neprevidnim kolesarjem, ki se igrajo z življenjem. Šoferja pri tej nesreči ne zadene nobena krivda, ker Je pri vožnji upošteval vse cestnoprometne predpise, tako da je kriv nesreče sam neprevidnež. Dobro bi bilo, če bi ta primer
društva.
Zadnjič sem slišal, da ni nekaj v redu z mero v mlekarni v Toplicah. Pa sem skočil še tja in zahteval 1 liter mleka. Ko pa sem ga doma prelil o litrsko mero, sem lahko sam ugotovil, da ga je komaj 9 del, torej 1 del manj. Pa sem vprašal Se druge,
vsaj za 1 del. Pa se kmet znajde in mu da 10 din. Možakar pa: »Hola, to je pa kumi za liziko, al pa Za u pušeol« Prav Isti mož se je sprl tudi z nekim kmetom, ki mu že takoj ni dal nič za »pod zob«. — Pa Se drugič kaj več o tem stricu.
Pozdravlja vas vse
Jaka Vsevld
HRASTNIK
Smrtna kosa. — V Zgornjem Hrastniku je umrl pred dnevi 69 let stari upokojenec Franc Podlunšek. Kot mlad rudar je šel v prvo svetovno vojno, kjer je postal invalid. Bil je nato blagajnik v rudniškem kon-sumu v Hrastniku in je imel pozneje dolgo let trafiko pri Bir-tiču. — Pokojnik, sin rudarskih staršev, je bil brat znanih zavednih štirih rudarjev in pevcev, ki so odšli, preganjani od kapitalistov, leta 1924 v Francijo. Rajni je zelo ljubil petje in je sodeloval kot odličen basist v hrastniških zborih. Pel je tudi že v prvem zgomjehrastniškem delavskem zboru leta 1912. Znan je bil kot pošten, marljiv in iskren tovariš. Na zadnji poti na Dol ga je spremljalo veliko Hrastničanov, rudarska godba in pevci, ki so se poslovili od starega pevca z ganljivimi žalo-stinkami. Mir njegovim zemeljskim ostankom! Žalujočim pa naše sožalje!
Na hrastniški nižji gimnaziji,
ki ima letos devet oddelkov, a manj učnih moči kot lansko leto, je delo zelo težavno. Pomagajo si tako, da ima vsak predmetni učitelj po več nadur in da nekaterih predmetov, kakor risanja, telovadbe in petja sploh ne poučujejo. Dne 1. oktobra pa bosta odšla še dva učitelja na polletni študijski dopust. Zato je nujno, da pošlje šolska oblast čimprej manjkajoče učne moči.
— V soboto so v reški ladjedelnici »3. maj« ob veliki svečanosti splovili novo oceansko ladjo »Jadran«, ki ima 10.000 ton nosilnosti. Pred spuščanjem ladje v morje so prebrali pozdravno brzojavko predsednika republike Tita.
Volitve v hiine svete in svete stanovanjske skupnosti v Zagorju
Te dni imajo ▼ zagorski mest- j hiš, ker bodo vedeli, da gre deni občini volitve v hišne svete nar direktno iz njihovega žepa. in v svet stanovanjske skupnosti. S tem bo vzpostavljena direktna
Hišnih svetov bodo izvolili 54, v svet stanovanjske skupnosti pa 25 članov.
Pri dosedanjih volitvah so odborniki tolmačili uredbo o stanovanjski skupnosti in o hišnih svetih ter istočasno že obrazložili predlog o višini najemnine za posamezne stanovanjske kategorije.
Opaziti Je bilo močno zanimanje stanovalcev za nov način
kontrola nad poslovanjem stanovanjske skupnosti in uporabo fondov.
Mnogi so seveda mnenja, da s tem načinom še ne bomo prišli na »zeleno vejo« spričo velike
žajo varen promet, da lahko to den se bodo stranke temeljito
__ *	H *	enrvvnalA «* nsmnnAaw aa a-a J L /.	_ _
lom, če hdčemo imeti v zmnožku same trojke?
Rešitev nam prinesite ali po-
v življenju mnogo koristilo. In veste zakaj, pionirji? Ker je dobrega računarja težko ogoljufati. Strogi žreb je to pot od’očil,
«Jlte do nedel j e, 3 oktobra 'do da dobi knjifno nagrads
sa-stfjra i	~"4*
sedaj dobil Izžrebani pionir lepo Rhjigo v spomin.
Rešitev nagradne računske naloue iz prejšnje številke
Na našo nagradno računsko ? ®9° za pionirje v zadnji šte-"ki našega lista smo prejeli ve-
ki se
naj oglasi v našem uredništvu, da mu izročimo obljubljeno knjižno darilo.
PIONIRSKA LISTNICA UREDNIŠTVA
Dijaka Milana Zagorca s trboveljske gimnazije prosimo, da pride v soboto, 2. oktobra 1954 ob 17. url v našo pisarno.
Uredništvo
nepremišljenost plačajo z življenjem.	V. S.
GASILCI V CEM8ENIKU BODO RAZVILI SVOJO ZASTAVO
•	i Odlogi o višini stanarine še ni-
imell gasilci v CetnŠMdku | so *. od ok -ne in
praznik. Razvili bodo svojo zastavo. Ta slovesnost se bo vr-
spoznale z namenom uredbe. — 2e na teh volilnih sestankih so ugotovili, da obstajajo neke nepravilnosti v določanju kategorij in višini najemnine. Hišni sveti bodo imeli mnogo dela, kajti že sedaj kaže, da bo mnogo pritožb.
stanovanjske stiske, ki je v Zagorju. Prirastek prebivalstva je iz leta v leto večji, ne zidamo pa dovolj stanovanj, da bi zadostili tekočim potrebam. Stanovanjsko skupnost in s tem mestno občino čaka vsekakor še velika naloga, da bo res rešena stanovanjska kriza v Zagorju.
Jz Litije in okolice
šila pod pokroviteljstvom ljud-
bliške komisije.
Iz razgovora na teh volitvah
skega poslanca tov. Alojza Lu- j je bilo nadalje videti, da ima kača iz Zagorja. Po tej slav- uredba pozitivno tendenco pri nosti bo domača zabava, kjer najemnikih, in sicer: 1. stranke
bodo Igrali Hrastnika.
»Veseli berači« te
Naročite in Čitajte
iasiKli lesti"
se bodo vsekakor zelo zanimale, da bodo fondi, v katere se bo stekala stanarina, pravilno uporabljeni: 2. stranke se bodo prav tako v večji meri zanimale za vprašanje vzdrževanja stanovanjskih objektov: 3. stanovalci bodo posredno nadzirali dela popravil
Litijska „Svoboda" si je že postavila program za zimsko sezono
Delavsko kulturno prosvetno društvo »Svoboda« je predstavnik vsega kulturnoprosvetnega dela v Litiji. Društvo ima več odsekov. Ob začetku Jesenske sezone so na seji napravili načrt za bodoče delo.
Iz razgovora s tajnikom »Svobode« smo zvedeli za program dramske sekcije, kar bo zanimalo gotovo tudi vse naše bralce.
Litijska »Svoboda« ima na sporedu naslednja gledališka dela: Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« ter Jurčičeve »Rokovnjače«. Razen teh dveh domačih del pa bodo igrali pri nas še delo francoskega dramatika »Otroci prihajajo«. To dramo je lansko leto uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče.
»Kralja na Betajnovi« bo režiral tov. Jože Vizler, medtem
ko bo delo »Otroci prihajajo« postavil na oder režiser tov. Edi Skušek. Pri »Rokovnjačih« pa bo sodeloval tudi pevski zbor »Svobode« ter orkester Glasbene šole. S to uprizoritvijo bomo proslavili pri nas skladatelja Viktorja Parmo, ki je bil nekoč v Litiji okrajni glavar in ga stari rod še dobro pomni kot zavednega naprednega moža.
Film „Ostrožno“
V Litiji smo gledali film »Ostrožno«, ki prikazuje kraje, kjer so bile borbe za Štajersko In tudi številne nekdanje borce, ki so sodelovali v njih. Na filmskem platnu smo opazili tudi dva naša dobra znanca, in sicer generala — narodnega heroja Franceta Poglajena-Kranjca in polkovnika Pera Brajeviča, poročenega z Lltijanko Dano Vi-devičevo. Film »Ostrožno« je zelo lepo uspel. Litijani pa smo zapazili, da manjka v filmu vas Tišje, kjer je bila prva večja (Nadaljevanje na 4. strani)
Mir
a Pucova:
tiha voda
Roman
se boš branila? Reci da si nedolžna! Daj, orožja sleherne žen-
*Nu, kaj ^dar že
l81u.ž1 »e M)_____________________
ki s° jo zasačili, kako obira Povedan sad: razjoči se ... 1 'h nobene solze mi ne žrtvuješ, ; me prepričala?«
. toliko moči ni imela, da . 'ort,r3'a "iegovo roko s sebe. | zde’o se ji je, da bo pri-, Naglas kričati, če se je bo
.fe del’ dotikal
nr , J • ■ • roko stran,« je zamr- , »M .med *°bmi.
'od °Ja r°ka tl je neprijetna? 'od *	>e drago, da čutim
:akJ?r?li; kako tl razbija srce — Svno ' zasačeni grešnici, če-:em t v nedolžna. Evo, pričel noje t božati. Ne stresaj se! To lal0 božanje bi ti lahko pove-rerjjjda n>sem niti za hip res >r»v ; \ tvojo nezvestobo, če-be 'e ^en'čka vse storila, da bi bn0a; Jem prepričala. A tudi e J' 'aru9i mislijo o tebi, da si
'»•ts u,:a~ln zel° l'h ve*e"-3raria ahko obsojajo. Samo jaz, >d Vs.!J'°la ■ samo jaz, ki te ,7t	najbolj poznam, sem
niti v svoji ver! vate. Kalti >i čj0v ni ognja v tebi d« bt Ek pogrel mrzle roke. Za
greh pa Je potrebno nekaj toplote. Vsaj malo toplote, Agata.«
Obrnila se je od njega stran. Zakopala je glavo v blazino, da bi udušila ihtenje, ki jo je brez solza pričelo stresati. Toda njeni prenapeti živci so popuščali — vsa je drhtela.
»A nekaj si boš zapomnila, Agata. Zapomnila si boš, da ne smeš posedati nekje na samem z zaljubljenim mladeničem, pa naj bo kraj še tako posvečen in za greh neprimeren. In to si boš zapomnila zaradi moje časti, o kateri ne trpim, da bi jo zabukov-ška svojat vlačila po zobeh — ti razumela?«
Rekla je v blazino: »Kakor da se ne b| ti sam že davno dal ljudem v zobe!«
»Očitki? Toda pustimo na stran vprašanje, čemu sem bil od časa do časa primoran poiskati si drugje malo top’ote ali napiti se dovolj, da bi lahko pozabil, kako zelo me moja žena ljubi... Samo eno je važno: nočem, da bi se mi ljudje smejali. Ali slišiš — tega nočem!«
lJmo'knil je. Leno se je razbohotil po postelji in ko se je ka kor proti svoji volji obrnila, Je
ujel njen od groze trepetajoč pogled in se ji je divje zarežal, j »Nekaj tednov ne boš šla z j doma, ljubica. Tako se izognemo morebitnim neprijetnim sreča-j njem Za tvojega mladega prijatelja Julijusa pa sem poskrbel, j da se je drugje zaposlil. In govorice bodo same po sebi ponehale, ko se bodo morale obrniti I drugam ...«
In pričel se je smejati, kakor da se je domislil izredno dobre šale. Pričel se je tolči po ko'enu, j solze so mu stopile v oči. Čakal j je, da ga bo vprašala, čemu se i smeje. Nenadoma Je utihnil. Postrani jo je ošinil s pogledom. Ležala je nepremično kakor mrtva ln oči je imela zaprte.
»Najbrž si ves čas domišljuješ,
1 da te mladi tepec ljubi, ali kaj? Nu, kot mladenič sem Imel dovolj opravka z ženskami okoli tridesetih in sam dobro vem, kako lahko jih je vjeti na nekaj 1 vzdihov in čustvenih besed. Zenske okoli tridesetih ste že kakor i poceni Javna hiša — za nekaj krajcarjev lahko vsak vstopi... Nikar se ne delaj, kakor da že spiši Saj vem, da me poslušaš. Torej' ko ti odšla, sva se z mladim Julijusom zares napila.« j Napravil je umeten premor. Užival je, ker Je čutil, da jo muči. In nagnil »e je člato blizu k | njej, da mu ne bi ušel noben trepet n’enega bledega obraza, ko je s svofim1 zaprtimi vekami ležala kakor iz voska na blazini.
| Upognil je za tilnik vznak in se zakrohotal.
»Dame ste kar po vrsti izginile iz dvorane in tako smo mi moški lahko pričeli piti kakor norci. Ljuba moja, saj me poznaš: od vseh največ prenesem. V veliko veselje mi je bilo, napiti Femhahna, da je obležal kakor zaboden vol pod mizo. Mladega | Julijusa pa sem nekoliko čuval. Hotel sem, da b( bil pijan, toda ne toliko, da ne bi bil več v stanju govoriti. In kočno sem ga pričel spraševati o tebi...« j Njeno srce je bilo kakor ka-| men. Ta kamen Je rasel, posta-j jal Je vse težji in telo ji je dre-: venelo pod njegovim pritiskom;
| še malo, pa jo bo zadušil. Nosnice so Ji trepetale od pridržane muke.
| »Oh, kako prostodušno sva govorila o tebi, pijanec s pijancem, jecljajoč, ponavljajoč besede, ki sva Jih pretrgala z napadi smeha! Julljus je pravil o tebi, da si ..«
»Ne!« je zavpila.
»Nočeš slišati? Pravil je, da sl bila ti tista, k; si mu dala kar naenkrat razumeti, da bi lahko ...«
»Lažešl Da te le sram ni, tako lagati! Nočem te poslušati. Nočem!«
Se bolj sc je raztegnil po postelji, naslanjajoč se z vso težo na njene boke.
»Alj sem ti že kdaj lagal? La žejo samo strahopetci... zajci,
kakršna si ti, Agata. Lažeš zato, ker se me bojiš — jaz pa se te ne bojim. Nikogar se ne bojim, prekletol In tudi nimam namena, da bi s kako lažjo pri tebi še kaj dosegel. Vse je že izgubljeno, vse je zavoženo. To menda dosti dobro vem, za to si poskrbela, vrag naj te vzame!«
Porogljivo je privzdignil obrv. Pričel si je počasi vrteti brke, čuteč, da jo ima kakor na natezalnici. In spet se ji je zarežal.
»Toda poslušaj: lz Julijusovih besed mi je končno izzvenelo, da | že nekaj časa ni imel opravka z i žensko, kljub tvoji pripravljenosti, draga moja. Za to Izjavo sem mu bil hvaležen — to si pač moreš misliti, zakaj. Ta poslednji i dokaz, da si nedolžna, me je tako | pomiril In da bi mu povrnil I dobro z dobrim, sem ga peljal | ven, kajti bil je že tako pijan, da se je komaj držal na nogah m če bi ga pil še kaj več, bi mu gotovo postalo slabo, tega pa nisem hotel. Razen tega sem mu želel pomagati, če je bil že sam tako neroden, da st ni znal prav poiskati, kar mu je bilo potrebno. Peljal sem aa do hiše, kjer prebiva Sirkova Zo-fka.«
Zdaj se je hihital že naglas, pogledujoč jo z ostrimi, kratkimi pogledi.
»To ime tl pač nič ne pove, moja svetnica? Kako pa bi tudi smela kaj vedeti o ženski, pri kateri sf lahko kupiš ljubezni
i za goldinar? Ali pa se motim — in ti »i o vsem poučena.., Skratka, z Julijusom sva imela srečo. Nisva dolgo trkala, da nama je ženščina odprla. V kratkih besedah sem ji razložil Juli-jusovo željo — ali me poslušaš, j ljuba moja? Kajti on sam je bil j preveč plj?n, da bi sploh mogel ’ vedeti, kaj hoče. In iz svojega že))a sem Jj dal goldinar, toda 1 priznati moraš, da Je bila šala 1 tega vredna. Ko ga je debela Zofka potegnila za seboj v bajto, sem kar pokal od smeha. Niti najmanj me ni motilo, da bo naj-, brž mislil, kako objema tebe, ko bo spal pri njej.«
Videl je kapljice mrzlega potu na njenem čelu. In primaknil je svečnik z gorečo svečo bliže, da je natanko ugotovil, kako so ji. posinele ustnice, kako so ji v tem kratkem času upadla lica in kako globoko se ji je zarezala črta med obrvi, ki je prei ni bilo. Sveča, ki le nejasno plapolala v sivi svetlobi jutra, je metala neresnično, nezemeljsko svetlobo po tem obrazu, ki še vedno ni odprl oči in spregovoril,
»Kako podla, hinavska mrha si,« je zamrmrala skozi zobe.
Tedaj je nenadoma odprla oči V njih je sijalo brezdanje sovraštvo. Zarežal se ji je brez glasu, le zgornjo ustnico Je dvignil tako visoko, da se mu le nad zobmi pokazalo še dlesno
fDalie nrihodniičl
FIZK.UITURA IN ŠPORT

,Rudar" v Trbovljah osvojil rudarski pokal
V finalnem tekmovanju za pokal rudarjev Jugoslavije, ki je bilo v soboto, 25. septembra, in v nedeljo, 26. septembra, na stadionu SD Rudarja v Trbovljah, so igrala sledeča nogometna moštva: NK Rudar iz Ale-ksinca (Srbija), NK Rudar iz Breze (BiH), NK Rudar iz Rase (Hrvatska) in NK Rudar iz Trbovelj.
Prvi dan sta se v predtekmi srečala favorita Rudar iz Rase in domači Rudar iz Trbovelj-Po boljši igri Trboveljčanov so gostje izgubili tekmo 0:4 (0:2). V odmoru prvega polčasa je bila otvoritev tekmovanja za rudarski pokal pred tribuno stadiona, kjer so se postavile vse štiri nogometne enajstorice. Pozdravili so jih sindikalni funkcionarji ter predsednik LO mestne občine Trbovlje. V drugi tekmi v soboto je Rudar iz Breze premagal Rudarja iz Aleksinca z 2:1. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo. V borbi za tretje in četrto mesto sta se srečala rudar z Raše in Rudar iz Aleksinca; medtem ko je bila igra obeh moštev v prvem polčasu enakovredna in se je končala neodločeno 3:3, so bili v drugem delu tekme gostje iz Raše močnejši. Zmagali so s 5:3.
V končni tekmi za prvaka rudarskih nogometnih klubov Jugoslavije sta se pomerila Rudar iz Breze in domači Rudar. Kljub dežju, ki je motil igro, je bila tekma vendar dokaj živahna ter je trboveljski Rudar zmagal s 4:1 (2:0).
S to zmago si je nogometno moštvo Rudarja iz Trbovelj osvojilo prehodni pokal in prvo nagrado, to je kompletno no-
gometno opremo, drugoplasira-ni Rudar iz Breze pa je dobil zastavico in nogometno žogo, prav tako sta prejeli ekip; na 3. in 4. mestu. Rudar iz Aleksinca in Rudar iz Raše, za nagrado nogometno žogo.
Vse tekme sta sodila sodnika Pucihar iz Ljubljane in Pre-singer iz Celja. Dobro so jima pomagali Jordan, Arnšek in Vanelli iz Trbovelj.
„Rudar“ - šahovski prvak
V Celju je bilo v nedeljo po-| vratno finalno tekmovanje med : šahisti trboveljskega Rudarja j in šahovskim klubom mesta Celje. Zmagala je celjska šahovska ekipa s 4,5:3,5. V prvi tekmi pa je zmagal z istim rezultatom Rudar. Ker pa ima slednje šahovsko moštvo na prvih štirih deskah boljše rezultate kot Celjani, pripada šahi-stom Rudarja iz Trbovelj prvo mesto ter bodo nastopili s to zmago na finalnih tekmah n. zvezne šahovske lige.
RUDAR IZGUBIL PROTI ODREDU
Preteklo soboto zvečer je bila na igrišču Rudarja v Trbovljah košarkarska tekma za
30 let nogometa
pri Steklarni Hrastnik
PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU
Moška in ženska vrsta rokometašev trboveljskega Rudarja sta tekmoval, v Mariboru proti ekipam Branika za prvenstvo Slovenije Medtem ko je ženska ekipa domačega Rudarja zmagala s 4:3, je moška vrsta Rudarja igro proti Braniku izgubila s 7:8.
V prvi igri je ženska vrsta trboveljskega Rudarja pripravila Mariborčanom neugodno presenečenje; gostinjam je namreč uspelo z dokaj dobro igro premagati domačinke s tesnim rezultatom 4:3 (0:1)
Tudi igro moških ekip istih
društev je oviralo zelo razmočeno igrišče, sicer pa bi prisostvovali zanimivi in kakovostni tekmi. Obe moštvi sta premalo zaposlovali krila in netočno streljali. Zmaga Branika 9:8 (4:4) je zaslužena, odločilni gol pa je ob koncu igre dosegel Pelicon.
DVE TEKMI PIONIRJEV
V nedeljo dopoldne sta bili na stadionu trboveljskega Rudarja dve pionirski nogometni tekmi. V prvi igri so pionirji Rudarja premagali svoje tovariše z Dobrne, medtem ko so v drugi tekmi pionirji »Svobode« iz Trbovelj premagali pionirje Rudarja III z 2:0.
prvenstvo Slovenije. Domača ekipa Rudarja je igro izgubila s 85:81 koš; v korist Odreda. Finiš na koncu je prišel malo prepozno.
Nogometno tekmovanje podzveze Celje
V	tekmovanju Celjske nogometne podzveze se bodo v našem okraju v II. kolu srečala v bliž- . njih dneh sledeča moštva:
V	nedeljo, 3. oktobra, se bo v prvj skupini pomerila v Trbovljah nogometna ekipa »Dobrna« iz Trbovelj z moštvom »Partizana« iz Konjic — prav tako bo nastopilo prihodnjo nedeljo v Trbovljah moštvo trboveljske »Svobode« proti nogometašem iz Kisovca,
V	drug; skupini pa bo tekmovalo v nedeljo moštvo »Partizana« iz Rogaške Slatine z m’ado nogometno enajstorico »Rudarja« iz Hrastnika. Ta tekma bo v Rogaški Slatini.
Šport v Zagorju
V	nedeljo dopoldne so v košarkarski prvenstveni tekmi domači po odlični igri premagali košarkarje TVD »Partizan« iz Hrastnika z rezultatom 46:25 (22:15). Od domačih so ugajali vsi, od gostov pa sta bila vidna le Stušek in Kovač.
| V Kisovcu pa je moštvo domače »Svobode« v prvenstveni tekmi mariborske podzveze pre-I magalo moštvo TVD »Partiza-I na« iz Konjic s 3:2 (0:0).
Važno obvestilo
Rudnik Trbovlje-Hrastnik bo pričel s pošiljanjem premoga za IV. kvartal s 1. oktobrom t. 1. Dobava bo potekala po načrtu, ki ga je sestavil prodajni oddelek rudnika Trbovlje-Hrastnik. Zato obveščamo naše naročnike, da bomo premog po tem načrtu dostavljali tudi mi. Vsakdo, ki bo prevzem odklonil, pozneje ne bo mogel reflektirati na premog, ker je njegova produkcija manjša kot potrebe ln bo tako zapadli premog dnevno predisponlran. nam pa na skupnih potrebah vračunan za dobavo. Podjetja in ustanove prosimo, da pripravijo potrebne prostore brez posebnega prejšnjega obvestila o dostavi premoga. Na zalogi imamo tudi stalno suha BUKOVA DRVA Naročila sprejemamo v poslovalnici 1 (pri Germu)
Trg. pod etje »Železnina", Trbovlje
(Nadaljevanje)
Ko so ustanovili v Hrastniku »Kulturbunda«, »Društvo prijateljev SZ«, so bili spet člani društva tisti, ki so pobirali podpise in širili brošuro o SZ, ki jo je napisal publicist in današnji član Izvršnega sveta tov. Boris Ziherl. Tu so šli za tem, da s svojim delom v čim večji meri škodujejo takratni osovraženi vladavini velesrbske buržoazije.
Na tem občnem zboru so »kulturbundovci« doživeli popolni poraz; izvoljen je bil namreč novi odbor na čelu s predsednikom tov. Francom Poljšakom, to pa zaradi tega, ker je bil aktivni član društva, prav tako pa še mlad in pri oblasteh nekompromitiran. Kulturbun-dovcem se ni posrečilo dobiti niti enega odborniškega mesta v društvu ter niso imeli nobene odločujoče vloge; bili so samo igralci. Vse to pa je trajalo samo dva do tri mesece, ker je bila Jugoslavija aprila 1941. leta že okupirana.
V letih 1941-42 je društvo formalno še obstajalo, vendar je bilo 17. aprila 1941 več aktivnih članov društva in funkcionarjev aretirano in odvedeno v zapore, od katerih se posamezniki do osvoboditve leta 1945 sploh niso vrnili.
Med okupacijo smo odigrali leta 1941 in 1942 še nekaj tekem, nato pa se je društvo razšlo.
Ravno zaradi tega, ker je društvo stalno nosilo pečat izrazito delavskega športnega društva in je bilo spričo napredne, leve usmerjenosti svojih vodilnih funkcionarjev že pri jugoslovanskih oblasteh komoromi-tirano, je bilo delovanje društva pod pogoji, ki jih je postavil in nudil okupator, nemogoče. Bilo je nujno, da se je društvo raz-formiralo. Mnogo pa je bilo čla-nov-mladincev in starejših dru-štvenikov — kakor smo že omenili — aretirano in odvedeno v zapore in taborišča. Kasneje so bili le-ti delno izseljeni ali pa so morali iti v koncentracijska taborišča, spet drugi so bili zaradi svojega nadaljnjega dela v korist osvobodilnega gibanja prijeti in kot talci postreljeni, kot n. pr. Ignac'Kumlanc, Ervin Hadolin Vitko Senica, Ivan Zarkovič, Jože Just, Janko Ramšak, Ivan Kandušer in Adolf Knez.
Kako dobra je bila ravno Dolitična vzgoja članstva v društvu, vidimo tudi iz tega, da se je velik del članov pridružil našemu osvobodilnemu gibanju, saj so bili nekateri že leta 1942 aktivni borci v partizanskih enotah, največ pa jih je odšlo v NOV dve leti pozneje.
Vendar ni bilo pri vseh članih tako. Kakor se povsod najdejo Efijalti, je bilo tudi v tem društvu nekaj takih, ki so sicer že prej delali po navodilih
______________, po prihodu
okupatorja so pa popolnoma pozabili na svojo slovensko zemljo ter zatajili svojo slovensko mater in materin jezik. Še več — postali so slepo orodje v rokah okupatorja ter so po njegovih direktivah zavestno preganjali svoje bivše tovariše-športnike, jih celo ovajali in dali aretirati. Vendar so bili ti izrodki in izmečki le majhen del celokupnega članstva, medtem ko se je velika večina vključila v aktivno borbo proti nemškim nacistom, ali pa je narodnoosvobodilno gibanje po svojih močeh podpiralo.
Našli so se na srečo posamezni člani društva, ki so čuvali do osvoboditve njene rekvizite, drese, pokale in slike. Blagajno so morali že prej oddati posebnemu komisarju okupatorja, medtem ko je tov. Franc Ocepek hranil drese za tri kompletna moštva.
(Konec sledi)
Kmečki teden na Izlakah
Zagorje, 26 sept Danes se je začel prvi kmečki teden ki bo trajal do 3. oktobra, številni prebivalci so si že ogledali kmetijsko razstavo, popoldne pa dramo »Pesem s ceste«, ki so jo predvajali igralci dramske skupine zagorske »Svobode«. Največja proslava bo v nedeljo, 3. oktobra ko bo veliko zborovanje, na katerega so povabili tudi zveznega ljudskega poslanca Lidijo šentjurčevo L.
Film „0strožno"
(Nadaljevanje s 3. strani) bitka za prehod Stanetovih partizanov na Štajersko.
Prav bi bilo, da bi litijska Zveza borcev pokrenila misel, da bi podjetje »Triglav« filmalo tudi kraje okrog Litije, saj je bila naša dolina osrednja točka za prehod partizanov z dolenjskega ozemlja na Štajersko« Zgovorni priči o tem sta Tišje v decembru leta 1941 in Janče v maju leta 1942. Glavni odbor Zveze borcev bo predlog litijske ZB, da se prikažejo borbe na I platnu, gotovo rad podprl.
Naš obveščevalec
PREKLIC
Podpisani Ivan Vodopivec obžalujem, da sem zaradi nerazumevanja izrekel neke besede v zadevi prireditve mitinga ob prihodu III. brigade VDV.
S tem se zahvaljujem tajniku obč. LO Trojane, tov. Rudiju Prosenču, ki si je največ prizadeval za izvedbo čim slavnejšega sprejema na določenem in pravem kraju, da je odstopil od tojbe. — Ivan Vodopivec.
PREKLIC
Preklicujem, kar sem žaljivega govorila proti tovarišici Slavki Eberl. — Marija Meh, Zagorje.
PREKLIC
Preklicujem govorice proti Hedi Bernardi iz Trbovelj za neresnične. — Janko Černič, Zagorje, Potoška vas 22.
PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU V 4. kolu nogometnega prvenstva Slovenije bo nastopilo nogometno moštvo trboveljskega »Rudarja« v Hrastniku proti tamkajšnjemu »Bratstvu« v nedeljo, 10. oktobra, medtem ko se bo zagorski »Proletarec« iz Zagorja pomeril istega dne v Soboti z istoimenskim nogometnim klubom.
PREKLIC
Preklicujem kar sem govoril proti Alojziji Kuzmič, Trbovlje.
—	Anton Volaj, Trbovlje. Hoh-krautova 57.
Obvestilo
Motorne dirke (v okviru Kmečkega praznika) na progi Zagorje—Izlake so preložene na nedelje 3. oktobra, s startom ob dveh popoldne. Start Zagorje
—	cilj Izlake.
Moto društvo — Izlake.
AERO-KLUB TRBOVLJE
Tehniška sekcija Aero-kluba Trbovlje prične v petek, 10. oktobra t. 1. z rednim tečajem iz , stroke »Radio in radiotelegrafi- | ja«. Interesenti naj se zglasijo v klubskih prostorih (pri Prav-diču) v četrtek, 30. t. m. ob 18. uri.	Uprava.
OPOZORILO
Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Ivica. Mihael Dimic, Trbovlje, Trg svobode 4.
OBVESTILO
vsem članom-delegatom invalidske organizacije okraja Trbovlje, da bo Okrajna skupščina v nedeljo, 3. oktobra 1954, ob 9. uri v Zagorju (kino dvorana). Udeležba za delegate obvezna. Tudi ostali člani-ce so vabljeni.
Odbor.
OBVESTILO
Vodstvo II. osnovne šole v Trbovljah II. razoisuje mesto hišnika in snažitelja. — Ponudbe je nasloviti na vodstvo Sole do 15. oktobra. — Plača po pravilniku, stanovanje v šoli.
Vodstvo šole
RAZPIS
Opozarjamo živinorejce, da je tov. Jakov Jež še vedno v službi pri »Mesoprometu« v Trbovljah in sme tudi zarad tega odkupovati živino za naše podjetje na teritoriju FLRJ
»Mesopromet« — Trbovlje
RAZPIS
Vodstvo II. osnovne šole v Trbovljah II razpisuje mesto hišnika in snažitelja. — Ponudbe je nasloviti na vodstvo šole do konca septembra. Plača po pravilniku, stanovanje v šoli.
Vodstvo šole
KINO »SVOBODA-CENTER« TRBOVLJE
(Delavski dom)
predvaja danes, v sredo in jutri, v četrtek, vsakokrat
ob 6 in 8 uri ameriški film
„Stalag 17“
Od sobote do ponedeljka se bo predvajal ameriški film
„Vodnjak“
KINO
»SVOBODA« TRBOVLJE H.
pa bo imel na sporedu angleški film
„0brni ključ potiho"
Razpored predstav bo razviden z lepakov. .
Potujoči kino LP Trbovlje
bo predvajal od 2. do 5-bra t. 1. ameriški ljubavni fn® »MILDRED PIERCE« s tednikom, in sice-: v soboto, 2. oktobra, ob 17.30 v Zidanem mostu, ob 19.30 v Loki pri Zid. mostu, v nedeljo 3 oktobra, ob 10. uf v Podkumu ob 15. uri v ” nem, ob 18 uri v Jagnjenici; v ponedeljek 4. oktobra, ob 17.au na Izlakah, ob 19.30 v Mlinžab, v torek, 5 oktobra, ob 18. uri v Čečah.
MllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIH^
........................................iiiii[»|piii|iiimHiiiillllHllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«
5 juti #6 Hmtifi
(Nadaljevanje)
SchSnbrunn in Zoološki vrt
Schonbrunn je cesarski grad, ki je bil zgrajen v poznem sred-nem veku Obdajajo ga lepi parki in senčni drevoredi. Nedvomno je ta grad izredno lepo arhitektonsko delo, ki že na zunaj nudi očem dovolj paše. V notranjščini te cesarske palače so pa krasne sprejemne in slavnostne dvorane, restavrirana cesarska spalnica, viteška dvorana s podobami preminulih članov habsburške cesarske rodbine, orožarna itd. Skoda, da smo prišli prekasno in si vsega tega nismo mogli ogledati. Grad je bil za obiskovalce že zaprt. Zato smo se pač morali napotiti dalje in smo si le skozi železna vhodna vrata ogledali prostor v schdnbrunnskem parku, kjer so se pred kakšnimi dvajsetimi leti slikali trboveljski »Slavčki«, ko so obiskali Dunaj. Strokovnjaki so takrat o naših »Slavčkih« rekli, da so s svojim prekrasnim petjem zasenčili znameniti, po celi Evropi poznani dunajski mladinski pevski zbor »Sttnger-knaben«. Prekrasna je v schon-brunnskem parku tako imenovana »Gloriette«, ki v nekem pogledu spominja na pariški »Are de Triomphe«, ponos Fran-
cozov in njihove republike, poznan vsakemu, ki je kdaj koli bil v tem kozmopolitskem velemestu.
Naj ob tej priložnosti, ko smo omenili prekrasne sobane m dvorane gradu Sch&nbrunn, zabeležimo zanimivo pripovedovanje starejšim Trboveljčanom še dobro poznanega višjega elek-tromonterja Karla Gerlacha, ki je do 1. 1932 vodil elektroobrat rudnika Trbovlje. Ta mož je bil okrog leta 1890 od dunajske firme Siemens Schuckert-Wer-ke v njegovih mladih letih poslan kot elektromonter v Schbn-brunn. Oglasiti se je moral pri pokojni avstrijski cesarici Elizabeti, ki jo je kakšnih osem iet kasneje umoril italijanski anarhist Luchennl. Cesarica Elizabeta — tako je pravil Karl Ger-lach v Trbovljah — je bila izredno lepa ženska, saj je bila v svoji mladosti znana evropska lepotica. Se takrat, ko ga je sprejela, da ji opravi v njeni schttnbrunnski spalnici neko električarsko delo, je bila zelo zala, dasiravno je bila tedaj stara že čez petdeset let. Cesarica Elizabeta je Gerlachu naročila, naj ji montira v njeni spalnici raznovrstne barvane električne žarnice, vse pri njeni postelji, ki jo je imela v kotu
svoje spalnice. Vsaka žarnica je bila montirana v zrcalnem reflektorju. In veste, čemu so ji služile te žarnice? V drugem kotu svoje spalnice je imela cesarica Elizabeta prekrasno dekliško »pupo«, oblečeno v belo svilo. In s temi žarnicami se je zvečer v postelji igrala: z reflektorji je svetila na to izredno veliko porcelanasto »punčko« v vseh barvah, rumenih, rdečih, plavih, zelenih itd., tako da je z žarnicami sproti »preoblačila« v svilo odeto dekliško pupo v drugem kotu svoje spalnice. — Karl Gerlach je dejal, da je dobil vtis, ko je skončal pri cesa-
rici Elizabeti to svojevrstno | električno instalacijo, ki je ter- I jala na posteljni omarici mon- ‘ tažo številnih električnih stikal za igračkanje »Njenega Veličanstva«, da je cesarica »prismojena«. In pravijo, da Je res bila...
Ko smo zasavski popotniki iz schonbrunnskega parka zavili v dunajski Zoološki vrt, smo ga »na hitro« obhodili. Zelo je bogat. Marsikatero žival vidiš tu, ki je ni v našem Maksimira. Najzabavneje je bilo seveda pri opicah, ki so imele kar cele množice občudovalcev, katerim smo se pridružili tudi ml. Toda
žal je čas hitel in morali smo se vrniti.
Spet smo se zrinili v voz podzemeljske železnice in čez nekaj časa izstopili izpred dunajskega »Stephansdoma«. 2e od daleč nas je pozdravljal njegov mogočni spomenik, s katerega je baje krasen razgled po Dunaju. Le škoda, da nismo utegnili, da bi se povzpeli nanj. Skoro »en passant« smo pogledali v cerkev, ki ima velike ladje ln je zidana v gotskem stilu, obogatenim z barokom.
Pohiteli smo v Študentski dom, pobrali šila in kopita, se poslovili od ljubeznivega hišnika in navalili na tramvaj. Dva-ali trikrat smo prestopili ln že smo bili na zahodni dunajski
železniški postaji (Wiener West-bahnhof). Stemnilo se je že * spet so v oči kričeče udarA®a neonski reklamni napisi. V poslopja so bila zavita v nest vilne luči.	. «i
Namenili smo se proti P° ki je krasna — skoro bi rek ■ steklena stavba! Prozorna j j malone skozi vse poslopje v* Skozi gnečo smo se prerin našega vlaka v Nemčijo našli mesta v njem, za °ranzd
in podobno pa »zabuhali« P_____
slednje šilinge — kaj šilinge-groše, ki smo jih še imel, v z ^ pu, ter se poslovili od ve* Za »neonskega« mesta. Vsekakor v smo vsi želeli: »Srečno in svidenje!«
.. vlakom proti Regensburgu
Z Dunaja smo odpotovali po , ško državno mejo. Takoj P® ^sCi dobri večerji, kjer so nam po- stopu nam je ?P^v°d" “ £ K®8' stregli z znanim dunajskim zrez- zemljevid nemških železnic
kom, še tisti večer v Nemčijo — najprej v Regensburg. Odpeljali smo se na dunajsko vzhodno postajo (Wiener Ostbahnhof). Na to postajo drži kakšna dva kilometra dolga ulica, polna velikih trgovskih lokalov, ki imajo vseh mogočih krajih neon-
lic- *— la
lu za njim je prišla k°nt^l0 potnih listov, ki pa ie bna• k„ vljudna. Po kratkem pr«s Re. smo nadaljevali pot Pr°‘a0® gensburgu Pred Regensb , JLu se Je pričelo daniti in P ,u. smo tjakaj okoli pete “r nrjja-traj. Na kolodvoru nas
na vsen mogocin Krajin neon- na,.	Ginzel
sko reklamo za svoje blago. Ob koval naš vodič Sev nas je
pol devetih srifb se odpeljali v Nemčilo
Skoda, da se nismo podnevi peljali skozi pokrajino, ki jo je tako prizadelo zadnje deževje. Vožnja je bila zelo udobna. Ta-
doma iz Ingolstadta,	k'	"aSr8ki.
spremlial na poti P°	sžk; in
Hitro smo posta H	kot
smo odšli » kovčki v ‘ d;n. tri kilometre	jugend'
sko zavetišče DeulI	h	l0
ija je bila zelo udobna, ta- sko zavetišče \^	,,,, zelo
____ se je poznalo, da smo na herberge). Vsi srn P • J takoj
elektrificirani progi Vozili smo irmufeni 10 s se vse do ene ure ponoč:, kjer zaspali	.
»mo pri Passauu prestopili nem- *	(Se nada J J