GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 1998 352(497.4 Ivančna Goric Števi I k a 8 letnik -4- oktober 1 998 F 0 T 0 • VIDEO 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.: 127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Stiski samostan je v teh dneh oznanil svetu, da ostaja jedro duhovnega življenja na Slovenskem. Devetsto let obstoja cisterci-janskega reda in sto let ponovnega aktivnega dela belih menihov v Stični sta jubileja, ki jima je zgodovina naklonila nesporno pomembno mesto v zgodovini našega naroda. Soočanje s pomembnostjo stiškega samostana nam odpira razsežnost gospodarskega, kulturno-političnega in verskega središča v slovenskem prostoru, nekdaj in sedaj, v tesni povezanosti z Evropo in svetom. Dolgoletna zgodovina samostana in cistercijanskega redu, ki je s svojimi pravili vezan na delo znotraj obzidja, ne pozablja ha močno vez s posvetnimi aktivnostmi, kjer se ne poznata samoljublje in človeška zagledanost vase, temveč se ponuja roka sožitja okolici. Delovne roke in ustvarjalni ljudje zanikajo bojazen, da ob ponovni pridobitvi lastnine z denacionalizacijo cistercijanski red ne bi ust\>ar-jal nove zgodovine, nič manj bogate, kot jo samostan že ima. Z nepremičninami se ravna gospodarno, kot seje ravnalo skozi zgodovino. S težko ohranjenimi kulturnimi znamenitostmi se ravna tako, kot se spodobi za nacionalno potrebo, lastnina, ki je potrebna za javno dobro, pa je vedno na razpolago za odškodnino, kot jo zahtevajo trg in pravne norme. Tako razumevanje gospoda opata in njegovih sobra-tov daje trdnost gospodarskemu razvoju in funkcionalno lepo urejeni okolici, ko skupaj z državo in občino uspešno moderniziramo infrastrukturo in postavljamo nove muzejske zbirke, ki skupaj z bogato arhitekturo nudijo številnim obiskovalcem kulturne užitke, turistične usluge in z obnovo samostankse gospodarske dejavnosti z nekdaj znanimi in pomembnimi samostanskimi proizvodi dopolnjujejo popolnost ponudbe. Samostan je še naprej potreben Slovencem tudi zaradi duhovne obnove, komur je potrebna in jo želi, za prepoznavanje narodove identitete, ponosa in zbliževanja ljudi, ob preteklosti za sedanjost in prihodnost. Pomembnost samostana in cistercijanskega reda so s svojo prisotnostjo potrdili najvišji predstavniki slovenske posvetne in cerkvene oblasti z gospodom Milanom Kučanom, predsednikom države, in gospodom dr. Francem Rodetom, ljubljanskim nadškofom in metropolitom. Mednarodno obeležje so srečanju dali generalni opat cistercijanskega reda, gospod Mauro Esteva, cistercijanski opati in številni gostje iz tujine. Velika je množica, ki se je udeležila prireditev v jubilejnem letu cis-tercijanov v Stični. Glavna in sklepna slovesnost jubilejnega leta je izzvenela s petjem mednarodnih zborov z mašo narodov pod vodstvom skladatelja Avgusta Ipavca z Dunaja. Po nadvse uspešni izvedbi v stiski baziliki me je gospod Ipavec z zadovoljstvom in ob širokem nasmehu poprosil, naj ljudem domačinom povem naslednje: «Avtor tega dela nisem jaz, ne Dunaj, ne tujina. Navdih, ideja in ustvarjalnost so se porodili doma, v Stični, pri prijateljski meniški družini, za samostanskim obzidjem, ki diha s posebno domačnostjo, čisto drugače kot tujina.« S to globoko' mislijo lahko čestitamo gospodu opatu dr. Antonu Nadrahu in stiškemu samostanu za ohranitev kulturnega bisera, za ohranjanje dobrih odnosov, za blagostanje našega kraja, za prijeten obisk ljudi, ki bodo naši dragi gostje in prijatelji. Tokrat sem malho napolnil s tako pomembnim dogodkom, da ne morem ob rob postavljati številnih, tudi pomembnih stvari našega vsakdana. Obstajajo vrednote, kijih moramo spoštovati. Zupan Jernej ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI ob obletnicah Cistercijanskega samostana v Stični Tretjega in četrtega oktobra so bile v Stični zaključne slovesnosti, s katerimi je stiski samostan sklenil leto velikih cistercijanskih jubilejev. "Snšiil sem, da tu močni diši po volitvah. Že mogoče, a jaz si pr tem umijem roke." Bo princ Charles res obiskal Ivančnd Gorico? Odločitev še ni padla, pravijo pa da je možnost zelo velika Volitve se bližajo. Kako bomo volili objavljamo v posebni prilogi: O WiBWl PREDVOLILNA PRI1.(K;a Prihodnja številka Klasja izide 9. novembra. Prispevke, še posebej za predvolilno prilogo bomo sprejemali do 2. novembra! računalniški inženiring d.o.o. Cesta II. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041 /612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna 119980011,8 STRAN MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA OTVORITEV OBNOVLJENE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE, TRGOVINE S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM IN NOVEGA BIFEJA "NA PUJSKI" V RADOHOVI VASI Ključe za nov bife "Na Pluski" je iz rok predsednika zadruge g. Zupančiča prevzela natakarica Brank. M-kmetijska zadruga Stična je s slovesno otvoritvijo 3. oktobra 1998 predala svojemu namenu obnovljeno samopostrežno trgovino, železnino s kmetijskim repromaterialom in nov bite "Na Pluski" v Radohovi vasi. Otvoritve se je udeležilo veliko obiskovalcev, popestrili pa so jo šentviški Slavčki, folklorna skupina Vidovo in harmonikar Jure Pečjak, za vodenje in dobro "štimungo" pa je poskrbel Slobodan z Zelenega vala. Za dodatno popestritev so poskrbeli šc Žito Ljubljana z degustacijo testenin in solat, Union s pivom in ledenim čajem, Mesnine dežele Kranjske s pokušino mesnih dobrot, Kmetijska zadruga Suha krajina s sladkimi dobrotami iz Grajske kašče, Mercator Pekarna Grosuplje pa je poskrbela za odličen kruh in še boljše kruhove cmoke, ki so se odlično podali k domačemu golažu. Poskrbeli smo tudi za žrebanje bogatih nagrad, ki so jih prispevali naši dobavitelji. Več kot sto Bife "Na Pluski" je bil tukaj po otvoritvi polno zaseden. Poskrbeli smo za žrebanje bogatih nagrad za naše kupce. kupcev je v soboto odšlo domov z lepo nagrado. Želja po obnovitvi te naše najmočnejše zadružne enote je že nekaj časa tlela v vodstvu zadruge in upravnem odboru. Z resnimi pripravami oziroma s pridobitvijo ustreznih dovoljenj smo začeli žc lani, gredbenih del pa smo se lotili konec letošnjega julija. Zunanja gradbena dela sicer še niso v celoti zaključena, bodo pa v bližnji prihodnosti. V Kmetijski zadrugi Stična smo ponosni na novo pridobitev. Lahko rečemo, da se kolikor toliko uspešno prebijamo skozi težke gospodarske čase tudi zato, ker smo delavci in kmetje vseskozi navajeni skromnosti in trdega dela. Upamo, da se bodo vložena sredstva v Radohovo vas vračala in da bodo s Pluske odhajali zadovoljni kupci. M-KZ Stična Milena Vrhovec NAŠ VARUH IN PRIJATELJ PES ČUVAJ - Terenski kontrolorji Društva proti mučenju živali Slovenije postopoma ugotavljajo pomanjkljivosti pri oskrbi psov čuvajev. Vsako odstopanje od norm bo DPMŽ obravnavalo kot mučenje živali ter nato ukrepalo v smislu obstoječe zakonodaje (ZJRM, UL SRS št. 16. čl. 11. točka 7), za kar so predvidene denarne kazni do 150 tisoč tolarjev ali do 30 dni zapora. OSNOVNI POGOJI ZA PSA ČUVAJA: - suho in toplo zavetje pozimi, senca poleti, - najmanj enkrat na dan izdaten obrok tople zdrave hrane, - vedno dovolj sveže čiste pitne vode, - veriga, dolga najmanj 3 do 4 metre, in usnjena ovratnica, - zdravljenje v primeru obolelosti oz. humana usmrtitev (cvtanazija). PRAVILNA OSKRBA PSA ČUVAJA Pes je človeku najbolj zvesta žival. Čuvar doma, varen spremeljevalec po nevarnih poteh, vodnik slepih, pomočnik kriminalistom, reševalec ponesrečencev v gorah in ne nazadnje stražar imetja, zlasti na podeželju. Človek je dolžan imeti do njega kulturen odnos! Če ste se odločili, imeti psa čuvaja, potem vzemite močnega, zdravega, odpornega in dolgodlakega psa. Preden ga pripeljete na dom, pripravite vse, da bo njegovo življenje čimbolj ustrezalo njegovim osnovnim potrebam. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga zanj ujetništvo in muka. Stalno priklen- jeni pes ne pomeni dobrega čuvaja. Pes po nagonu brani svoj dom zato bo z laježem dosegel svoj namen le tedaj, ko bo naletel na pozornost svojega gospodarja. Čutiti mora, da je član družine! Pogladite in pohvalite ga, kadar to zasluži. Nečloveško je psa, ki čuva gospodarjevo imetje, puščati brez hrane in vode, zavetja in na prekratki verigi. Ne puščajte ga osamljenega v zapuščenih hlevih, kozolcih, skednjih, skladiščih, kjer daleč naokrog ni nobenih stanovalcev. Če je že priklenjen, naj bo na dolgi, tekoči verigi, pritrjeni na žico, tako da brez težav doseže svoje bivališče. To je najmanjša svoboda, ki jo more imeti priklenjeni pes čuvaj. Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki pse čuvaje puščajo za čuvanje vinogradov ali poljskih pridelkov kar na odprtem terenu, brez zavetja pred vremenskimi razmerami, brez pitne vode in hrane. BIVALIŠČE PSA ČUVAJA Pes čuvaj mora imeti leseno pasjo uto z dvojnimi stenami, pravokotne in ne kvadratne oblike, dovolj veliko in postavljeno 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne, ne direktno s sredine, preko nje pa naj pozimi visi debelejša zavesa. V uti naj bo vedno otep čiste suhe slame, katero naj gospodar menja vsaj enkrat na mesec, ob deževnem vremenu pa vsaj dvakrat na teden. Notranjost ute je treba najmanj enkrat na mesec počistiti in obrizgati z neškodljivim dezinfektorjem. Tudi utrjen pes čuvaj sodi ob hudem mrazu, ne več v pasjo uto, temveč v hlev ali hišo! Pred pasjo uto naj bo položena velika, suha, gladka deska brez žebljev. Bivališče mora biti vedno suho, l.j. nepremočljivo, varno pred neugodnimi vremenskimi razmerami (sneg, prepih, dež, sončna pripeka itd.). V pasji uti se pes počuti varnega pred zlikovci, ki običajno priklenjene pse dražijo, kamenjajo, obstreljujejo itd. Okrog vratu mora pes čuvaj imeti široko usnjeno ovratnico in ne verige. Veriga, ki teče od njegove ovratnice do priključka na žico, naj bo lahka in dolga najmanj 3 do 4 metre. PREHRANA Osnovna hrana psu je meso. Najbolj mu teknejo polenta, riž ali testenine, v katere smo zakuhali kose drobovine (pljuča, požiralnike, srce itd.). Zelo pa mu škoduje stara skisana ali zmrznjena hrana. Zlasti opozarjamo na nevarnost votlih kosti perutnine, umetno črevesje salam in ribje kosti. Zaužita kost perutnine se psu često zarije v črevesje, kar ima za posledico hiranje in pogin živali. Brezpogojno mora imeti vsak pes čuvaj najmanj enkrat na dan izdaten obrok tople zdrave hrane. Po možnosti pa naj pozimi tudi zvečer dobi nekaj tople hrane, da bo lažje prebil mrzlo noč. Ker je pes mesojeda žival, mora imeti vedno dovolj sveže čiste pitne vode. Posoda s hrano in vodo mora biti vedno čista in nerjaveča. ZDRAVJE Vsakega mladega psa naj lastnik da takoj cepiti proti pasji kugi. Opozarjamo na vsakoletno obvezno cepljenje psov proti pasji steklini. Poziv k cepljenju z navedbo krajev je objavljen vsako spomlad v sredstvih javnega obveščanja. Ob plačilu cepljenja lastnik prejme pasjo znam-kico, katero mora pes obvezno nositi na svoji ovratnici. Če žival ni cepljena, je lastnik lahko kaznovan, psa pa mu odvzame konjederec. Takoj, ko pes pokaže najmanjše znake obolelosti, je lastnik dolžan žival nemudoma odvesti do najbližjega veterinarja - živinozdravnika - torej brez vsakršnega odlašanja, češ: »Se bo že sam izlizal!« Obolelega psa je lastnik dolžan negovati do ozdravljenja. Nasilno dresiranje, pretepanje, stradanje, siljenje psov za motornimi vozili oziroma nasprotno ravnanje s temi navodili obravnavamo kot mučenje živali. Najmanj enkrat na mesec psa močno okrtačite (zlasti jeseni in spomladi), da mu odpravite mrčes in odmrlo dlako. Ne pulite klopov, 2-do 3-krat klopa namažite z oljem, nakar bo sam odpadel. DO NEOZDRAVLJIVO BOLNEGA OZIROMA DO OSTARELEGA PSA BODITE HUMANI Do zadnjega je varoval kmetijo, gospodarja in ljubil svojo družino, zato mu podarite (če to že morate) nebolečo in humano usmrtitev. Prepeljite ga k veterinarju po injekcijo, ki mu bo skrajšala trpljenje v nekaj sekundah. Ne prepustite še živečega psa konjedercu, ki ga običajno šele po nekaj dneh okrutno pokonča ali pa odda za izvajanje bolečih poskusov (vivisekcijo) v laboratorije. Obvezno bodite navzoči, ko veterinar daje psu injekcijo (evtanaz-ija) za usmrtitev, zahtevajte ustrezno potrdilo in se še sami prepričajte, da je žival resnično mrtva. Utapljanje mladičev je prav tako mučenje. Za humano odstranitev mladičev (z etrom) naj raje poskrbi za to strokovno usposobljena oseba - veterinar. Da bi preprečili čezmeren prirastek nezaželenih psov (tudi mačk), zlasti na podeželju, priporočamo kastracijo mladih psov in sterilizacijo psic, kar naj opravi samo poklicni veterinar. Enostavnejša je uporaba kontracepcijskih tablet za psice. Navodilo prejmete v našem društvu. VARNOST Ne puščajte psa brez nadzorstva, prepuščenega cesti, tavajočega po naselju. Priklenjenega psa vsaj za dve uri na dan osvobodite verige tako da se lahko prosto giblje v ograjenem prostoru. Opozarjamo še na lovske predpise, ki urejajo gibanje psov izven območja svojih domačij. Brezdome pse zastrupljajo, motorna vozila jih namenoma povozijo, brezdelneži jih lovijo in preprodajajo za izvajanje bolečih poizkusov, sadistično jih mučijo, pobijajo za pridobivanje kož itd. Če več kot en dan pogrešate psa, pričnite poizvedovati za njim: z oglasi v tisku, na policijskih postajah in Društvu proti mučenju živali. Morda je žival povožena, ranjena, pretepena in čaka pomoči gospodarja. Pes ni igrača za otroke: igrajo se z njim, dokler se ga ne naveličajo. Potem ga zavržejo kot razbito igračo, ga začnejo dražiti ali celo mučiti. DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI: CELJE, KOPER, NOVA GORICA, SLOVENJ GRADEC, TRBOVLJE, DOMŽALE Ustanovitelj časopisa KLASJE jc Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lamprct (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Fctra Bahorič, Simon B/cgar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN OLJČNO OLJE - povzetek raziskave o istrskem oljčnem olju 6. Uporaba oljčnega olja 5.2. Učinki oljčnega olja na prebavni sistem Oljčno olje deluje na presnovni sistem: - nadzira izločanje želodčnega soka. - pomaga pri nastajanju encima pankreasa, - pospeši izločanje žolčnika, - zavira praznjenje želodca, - izboljša peristaltiko in absorbcijo v črevesju, - pospeši nastajanje žolčnega soka. 5.3. Učinki oljčnega olja na kožo Vitamina A in E zaščitno delujeta na kožo. Oljčno olje: - deluje razkužilno, - zavira staranje celic, - pospeši celjenje kože pri opeklinah, - ohranja elastičnost kože, - zaščiti kožo pred sevanjem. 5.4. Učinki oljčnega olja v otroštvu Oljčno olje: - pomaga pri mineralizaciji kosti, - pomaga pri razvoju živčnega sistema, - izboljša anemijo, ker vsebuje železo. 5.5. Učinki oljčnega olja v starosti Oljčno olje: - preprečuje procese oksidacije in staranja celic, - izboljšuje prekrvavitev, - preprečuje osteroporozo, - izboljšuje tek in prebavo. 5.6. Ostali učinki oljčnega olja Oljčno olje ima velik vpliv na reproduktivne organe, to je na ferlilnost (rodnost), poleg tega vitamina A in E vplivata na mladostni videz človeka. Vitamin A je tudi neobhodno potreben za dober vid. Oljčno olje uporabljamo predvsem surovo, da ne izgubi svoje polne biološke vrednosti. Najpogosteje ga uporabljamo pri pripravi rib, za pripravo solat in kot dodatek dušeni in kuhani zelenjavi. Enolončnicam ga dodamo po končani kuhi. Tudi pri cvrtju se posebej priporoča, ker prenaša visoko temperaturo in ga hrana ne vpija. Mediteranska dieta se je izkazala kot uravnovešena in primerna za naše zdravje. Dietologi in specialisti v prehrani jo posebej priporočajo tudi izven mediteranskih dežel kot zdrav in primeren način prehrane. Ta dieta jemlje kot model prehrambene običaje prebivalcev sredozemskih dežel, v njej prevladuje relativno visoka poraba rib in oljčnega olja kot glavni vir maščobe. Meso se uživa zmerno, podobno velja za mleko, sir in druge mlečne izdelke. Poleg tega se priporoča tudi uživanje stročnic (kompleksni sladkorji) ter velike količine svežega sadja in zelenjave. Edina slaba lastnost oljčnega olja je dokaj visoka cena. 7. Zaključek Po legendi so se nekega dne zbrala drevesa, da bi določila svojega kralja iz. kraljico. Vsa so bila enotna, da izberejo za kraljico oljko, vendar oljka te časti ni sprejela. Odgovorila je: "Moje poslanstvo je za človeštvo preveč pomembno, da bi izgubljala čas s ki slijevanjem!" V raziskavi sta sodelovala: Viljanka Vesel, dipl. ing. agr., in Ludvik Čepar, dr. internist - kardiolog Povzetek raziskave: [ruta Lekan STOPIMO IZ TEME zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNIN - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV telefon: (061) 763-078 (061) 762-246 OD FUSARJA DO OBRTNIKA FITNES Vprašanje: Želel bi odpreti jitnes studio, pa me zanima, kakšno izobrazbo potrebujem. Prevzel sem v najem studio z vso opremo, in bi moral že pričeti z delom, saj plačujem visoko najemnino. Sicer imam končano poklicno šolo, star sem 30 let in se redno ukvarjam s športom. Odgovor: Fitncs spada v razred »druge storitve za nego telesa« in se trenutno smatra še kot obrti podobna dejavnost, kar pomeni, da če ne izpolnjujete izobrazbenega pogoja (v vašem primeru ga ne), še vedno lahko opravite preizkus znanja. Vendar pa pristop k preizkusu znanja pomeni, da imate že določena pridobljena znanja, ki jih opravljanje takšne dejavnosti terja. Zadeva, ki ste se je lotili, ni enostavna, saj z nestrokovnim vodstvom in nepoznavanjem lahko veliko škodujete vašim bodočim strankam. Posledice so lahko tudi trajne. V zvezi s tem bi vam rada omenila, da bo na primer letos konec novembra potekal 100-urni seminar za inštruktorje fitnesa. Predavatelji so zdravniki, profesorji z VŠTK in fiziatri. To sem omenila zato, ker se nekateri tako z lahkoto in neodgovorno lotevajo dejavnosti, kijih v bistvu ne poznajo (šolanj, masaža) in s tem izpostavljajo oz. ogrožajo svoje bodoče stranke. Se vedno pa lahko zaposlite ustrezno osebo s primerno izobrazbo in ustreznimi znanji, ki bo stvar vodila namesto vas in bo tudi vpisana v vašem obrtnem dovoljenju. Pa brez zamere. MIZAR - STEKLAR Vprašanje: Končal sem srednjo lesarsko šolo v Skojji Loki in imam poklic »lesar širokega profila«. Zaposlen sem v steklarskem servisu, katerega lastnica je moja mama. Ker se bo letos upokojila, bi rad nadaljeval njeno dejavnost kot s.p. in me zanima, če s svojo izobrazbo lahko prevzamem dejavnost, kije registrirana kot »rezanje steklu« in »izdelava ter-mopanskega ali večplastnega ravnega steklu« Sicer pu menim, du ni ovire, da bi mizar, ki izdeluje okenske okvire in vrata, le-te tudi sam zustekljevul. Odgovor: Vaša izobrazba ni ustrezna za opravljanje navedene dejavnosti, saj bi morali biti po poklicu »steklar« ali »stavbni steklar«. Tu gre za dva poklica: mizar in steklar, in pač ni vseeno, če mizar zastekljuje, steklar pa še malo mizari. »Ovira« pa je zakonodaja in spremljajoči predpisi. Sicer pa je steklarska dejavnost Še na listi A, kar pomeni, da je obrtna dejavnost, zato preizkus znanja ni mogoč. Že približno dve leti pa je na vladi predlog Obrtne zbornice, da se navedeno dejavnost uvrsti v listo B, to je med obrti podobne dejavnosti, kar v nadaljevanju pomeni, da bo dovoljen preizkus znanja, če kandidat ne bi imel ustrezne izobrazbe, temveč le delovne izkušnje. Pripravlja: Jelka Božič NAPOTKI DELODAJALCEM, KI SO SKLENILI UČNE POGODBE Z VAJENCI V dualnem sistemu poklicnega izobraževanja poteka šolanje pri delodajalcu in v šoli. Kdor se odloči za takšno izobraževanje, mora z delodajalcem podpisati učno pogodbo, v kateri so natančno opredeljene njegove in delodajalčeve pravice in odgovornosti. S podpisom pogodbe si učenec pridobi status vajenca. Prednost tega sistema je, da si vajenec pridobi poklicno znanje v razmerah, v kakršnih bo potem opravljal svoj poklic. Večji poudarek je na pridobivanju praktičnega znanja delovnih sposobnosti in navad, spoznavanju delovnega okolja in sodelavcev, kar vse povečuje možnosti za zaposlitev. Prijava vajenca Urediti jo mora obrtnik z izpolnitvijo obrazca prijave za zavarovanje (M-l). V rubriko »Podlaga za zavarovanje« tega obrazca izpolnimo še posebno šifro št. 49. To je informacija za SPIZ, saj pomeni naknadno izplačilo prispevkov iz državnega proračuna. V rubriko »14« delovni oziroma zavarovalni čas pa se vpiše 19 ur (polovični obseg praktičnega izobraževanja po učni pogodbi). Delovno knjižico ima vajenec v skladu z veljavnimi predpisi. Pogoj za to je, da izpolni starost 15 let. Ker nekateri vajenci ne izpolnjujejo tega pogoja do začetka izobraževanja, bodo delodajalcu uredili prijavo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko bo izpolnjen pogoj starosti. V tej Zvezi se pripravljajo ustrezne rešitev v okviru šolske in delovne zakonodaje. Priporoča se, da delovno knjižico hrani delodajalec. Zavarovalna doba, ki pripada vajencu po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, znaša za eno leto izobraževanja 6 mesecev oziroma za 3 leta šolanja leto in pol zavarovalne dobe, vajencu pa pripadajo tudi nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni, saj je vajeniško pogodbeno razmerje posebne vrste. Zavarovalna doba bo vpisana v delovno knjižico na podlagi zaključnega spričevala. Nagrada in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Delodajalec mesečno izplačuje vajencu nagrado. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vajenca (zavarovalna doba) plačuje prvo leto izobraževanja država v celoti, drugo in tretje pa država in delodajalec, vsak polovico. Višina nagrade se izračuna od bruto nagrade, ki se po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. list RS št. 12/96) določi v odstotku od povprečne bruto plače v gospodarstvu R Slovenije. Kako se višina nagrade in prispevkov izračuna in kako se evidentirajo stroški vajencev v poslovnih knjigah, pa bom podrobno prikazala v naslednji številki. Važno pa je, da vajencu v skladu z zakonom in učno pogodbo pripada nagrada za ves čas izobraževanja, ne le za čas praktičnega dela v obratovalnici, ki znaša za prvi letnik 8.944,50 SIT, za drugi pa 15.267,80 SIT. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vajencev znaša za drugi letnik 2.457,20 SIT, ki ga mora delodajalec plačati. Davčni zavezanci kot fizične osebe vplačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vajencev na prehodni račun 846-po izpostavah davčnih uradov, s sklicevanjem na številko EMŠO -2031. Davčni zavezanci -pravne osebe - pa vplačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vajencev na prehodni račun št. 50100-843-061-89064. V eni izmed naslednjih številk pa se bomo dotaknili še finančne stimulacije, ki jo prejme delodajalec za svojega vajenca, pa dnevnika praktičnega izobraževanja, republiške in kadrovske štipendije, drugih stroškov v zvezi s šolanjem vajenca, vmesnih preizkusov in o zaključnih izpitov. Pripravila: Majda Može USTVARJENI STE ZA SVOBODO je bilo geslo letošnjega, že osemnajstega srečanja mladih v Stični. Dandanes je pojem svobode neštetokrat zlorabljen in izkrivljeno poj-movan, saj to vrednoto nemalokrat enačimo kar s samovoljo in egoizmom posameznika ali določene skupine ljudi. Razveseljivo je, da lahko mladi spoznavajo tudi drugačno pojmovanje svobode. Mladi, ki so letos prišli v Stično, se zavedajo, da je svoboden izraz tisti, ki se je sposoben dvigniti nad lastni egoistični jaz, ki je v svojem ravnanju suveren in samozavesten, ker je zvest najglobljim zahtevam svojega srca in se ne pusti zasužnje-vati malikom svojega časa: pehanju za materialnimi dobrinami, egoističnemu uživaštvu in vsem mogočim oblikam zasvojenosti. Samo resnično svobodnemu človeku, takemu, ki je osvobojen tudi lastnega egoizma, se odpira svet prihodnosti. Letos se je zbralo v Stični okrog 9000 mladih. Prišli so od blizu in daleč, z vlaki, avtobusi (163), osebnimi avtomobili (400), kombiji (6), peš, in kljub hladnemu jutru, celo s kolesi. Prišli so praktično z vseh koncev Slovenije, da bi se srečali s prijatelji in z njimi poklepetali, da bi slišali katerega od priljubljenih pevcev, da bi poslušali in lahko spraševali gosta srečanja, da bi se udeležili obredov in molitev... Letos je bil gost in osrednja osebnost srečanja sarajevski nadškof in kardinal g. Vinko Puljič. Znan je po tem, da dosledno zagovarja enakopravno sožitje različnih narodnih in verskih skupnosti v BIH. Naj je bilo včasih še tako politično nezaželeno, se je "najmlajši kardinal" vedno zavzemal za pravice svojih sodržavljanov, ne glede na njihovo versko ali narodno pripadnost. Mladim je pripovedoval o izkušnji vojne, smrti, sovraštva in razčlovečenja, vendar se je njegova pripoved o tej tragični izkušnji iztekla v upanje in zaupanje v prihodnost, ki pripada mladim. S svojim pričevanjem in "popoldansko tiskovno konferenco", med katero je odgovarjal na postavljena vprašanja, je osvojil srca udeležencev srečanja. Mladi, ki so pri nas vedrili, ko seje ulila ploha, so ga takole označili: tale škofje pa res faca. To je najlepši izraz simpatije, ki ga dandanes mlad človek da odraslemu. S tem prizna, da mu je blizu in prijatelj. Tisto soboto so se predstavila, tako kot vedno, tudi nekatera gibanja, kjer se mladi lahko uresničujejo, npr. SDM (Servis dobrote mladih) iz Ljubljane, ki brezplačno pomaga ostarelim in bolnim na domu, ali pa Center Sinaj iz Maribora, ki vse leto prireja predavanja, srečanja in dejavnosti za mlade, ki prihajajo študirat v Maribor. Po popoldanskem verskem obredu, med katerim so prebrali nagovor koprskega škofa Piriha (ki je bil zaradi bolezni odsoten), se je začel zabavni del, med katerim je prepeval Vili Resnik. Nekaterim, posebno starejšim, se takšno mladinsko srečanje ne zdi kar nič "versko", saj v svoji zunanji izvedbi morda kdaj pa kdaj spominja na med mladimi tako zelo priljubljene "žure". Tisti pa, ki imajo do vere odklonilen odnos, vidijo v srečanju neprijetno versko manifestacijo. Če pa človek na to srečanje gleda neobremenjeno, bi lahko rekel, da se v Stični zbirajo mladi, ki si žele živeti z upanjem na prihodnost. To pa je nekaj lepega in dobrega za vse nas. Mladi namreč, ki prihajajo v Stično, vidijo svojo prihodnost v novi civilizaciji ljubezni in dobrote in ne v civilizaciji niča. Krajevna skupnost Stična vsako leto zgledno poskrbi za praktično izvedbo srečanja. Letos so se požrtvovalnim gasilcem pridružili tudi posebni redarji, da se je eno od gesel "Veseli brez alkohola" tudi kar najbolj dosledno izvajalo. Vedno je namreč v takšni množici ljudi mogoče najti tudi take, ki svoje svobode ne razumejo tako kot večina udeležencev. K sreči največkrat "praznujemo" kar v Ivančni Gorici ali pa vsaj zunaj prireditvenega prostora. Toda kaj lahko pomeni 50, 100 ali morda 200 takih razgrajačev v primerjavi z 9000 drugimi, ki hrepenijo po pravi svobodi? Odgovorite si pošteno sami. Zapisala: M.A. Ficko SPOMINSKA SLOVESNOST NA K0RINJU Vsako jesen se na Velikem Korinju, ob spomeniku padlih italijanskih partizanov -Garibaldincev, zberejo preživeli italijanski bojevniki proti fašizmu in naši udeleženci narodnoosvobodilne vojne. Letošnje srečanje je bilo v soboto, 3. Oktobra, in je že štirinajsto po vrsti. V kulturnem programu so sodelovali učenci podružnične šole Krka in domači pevci. Pester kulturni program je ob koncu dopolnilo še množično petje borbenih in domoljubnih pesmi v obeh jezikih. Prireditev so pripravili domači gasilci ob pomoči prebivalcev s Korinja in Krke. L.S. OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za Vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ivančni Gorici v ponedeljek, 12. oktobra 1998 in ponedeljek, 14. decembra 1998. V poslanski pisarni ga lahko obiščete od 14.30 do 17. ure v prostorih občine Ivančna Gorica, Sokolska 8. Vljudno vabljeni. 45 LET PROSTOVOLJNEGA IN NEPLAČANEGA KRVODAJALSTVA V SLOVENIJI Letos mineva 45 let prostovoljnega anonimnega in neplačanega krvodajalstva v Sloveniji. Ta pomembni jubilej največjega humanitarnega in solidarnostnega gibanja, ki je združil Slovenke in Slovence v veliko družino krvodajalcev, plemenitih ljudi, pripravljenih darovati del sebe za sočloveka, smo praznovali 18. septembra 1998 v kulturnem domu Ivančna Gorica. Ob tej priliki smo podelili priznanja in zahvale za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja mnogokrat-nim krvodajalcem in zaslužnim delovnim organizacijam. V Sloveniji imamo letno 100 000 krvodajalk in krvodajalcev, vsak dan jih potrebujemo 400. V teh letih je kri darovalo 3.819.711 krvodajalcev. Tudi krvodajalci z našega območja so del tega mozaika. Zahvalo smo podelili osmim krvodajalkam in krvodajalcem, ki so skupaj darovali kri 421-krat, kar znese skupaj 471 litrov krvi. Zahvala je bila namenjena: - Marjanu Sirci ju iz Grosuplja, Jakhlova 12, ki je daroval kri 81-krat, - Branku Janežiču iz Stične 157, ki je daroval kri 68-krat, - Mariji Tisu iz Smarja-Sapa, Gregorčičeva 1, ki je darovala kri 59-krat, - Vinku Kastelicu iz Jerove vasi 9, Grosuplje, ki je daroval kri 48-krat, - Antonu Tiholetu iz Trdinove 10, Šmarjc-Sap, ki je daroval kri 45-krat, - Janezu Kastelicu iz Malih Čcšnjic 4a, Šentvid pri Stični, ki je daroval kri 42-krat, - Petru Kokošinku s Police 47, ki je daroval kri 40-krat in - Antonu Kozelu iz Velikega Vrha 9, Šmarjc-Sap, ki je daroval kri 39-krat. Kri, ta pomembna tekočina, ki se pretaka po našem telesu od rojstva do smrti, je še vedno nenadomestljiva. Za njihova velika dejanja iskrena hvala predvsem v imenu tistih, katerim je njihova kri vrnila zdravje in življenje. Največ krvodajalcev, izračunano v procentih na število zaposlenih, prihaja že vrsto let iz delovnih organizacij IMP LIVAR, d.o.o., Ivančna Gorica IMP TOVARNA ARMATUR, d.d., Ivančna Gorica in CISTERCIJANSKE OPATIJE Stična. Zahvalna listina, ki so jo prejele omenjene delovne organizacije, naj bo simbolična zahvala vodstvenim in vsem delavcem delovne organizacije za razumevanje ter moralno in fizično podporo pri organizaciji krvodajalskih akcij. Predstavniki Rdečega križa leto za letom prihajajo na šole s prošnjo, da za izvedbo krvodajalske akcije odstopijo ustrezno število učilnic. Vedno z razumevanjem in prijazno sprejeti delavci RK lažje odpirajo vrata začetnih modrosti in se prav zato vedno vračajo z isto prošnjo, zato Območno združenje Rdečega križa podeljuje zahvalno listino šolam Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje, Osnovni šoli Ferdoa Vesela Šentvid pri Stični in Osnovni šoli Dobrepolje. Predstavniki omenjenih šol se zavedajo, daje krvodajalstvo skupna akcija, ki vsem nam zagotavlja boljše zdravstveno varstvo, to pa pomeni, da se prenekateri bolnik prej vrne med svoje in na delovno mesto. Anica Kovačič iz Ivančne Gorice, Ljubljanska c. 86, je prejela zahvalo Rdečega križa. Bila je dolgoletna članica odbora KO RK Ivančna Gorica in večkratna krvodajalka. Pridobivanje krvodajalcev in njena nesebična pomoč pri organizaciji krvodajalskih akcij sta neprecenljivi. Dve republiški priznanji Rdečega križa Slovenije za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja sta prejela po predlogu Območnega odbora OZ RK Grosuplje: LOJZKA SEVER iz Ivančne Gorice, Ljubljanska 18, ki je dolgoletna predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica. Ves čas izjemno prizadevno sodeluje in pomaga pri organiziranju krvodajalstva v svoji občini. Zanesljiv in samozavesten nastop ji uspešno pomagata, da v občini Ivančna Gorica kljub težkim gospodarskim razmeram število krvodajalcev še vedno narašča IVAN MATKO iz Žalne 37a, ki je dolgoletni predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Žalna. Vsa leta se izjemno prizadevno vključuje v pridobivanje predvsem mladih krvodajalcev in vsestransko pomaga pri organizaciji. S svojim pozitivnim pristopom je Rdečemu križu v veliko pomoč, mladim pa za spoštljiv vzgled. Zahvalne listine in priznanja je podeljevala predsednica Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje Marija Jesih. Program je povezovala Simona Zore-Ramovš, večer pa je popestril Stiski kvartet s svojimi kvalitetno odpetimi pesmimi, na harmoniko je igral Uroš Vozel, pesmi o krvodajalcih je deklamiral Sašo Vozel, glasbeni konec našega druženja pa je zaključila folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, ki je s svojim nastopom navdušila številne udeležence proslave. Proslave sta se udeležila župana Občin Ivančna Gorica in Grosuplje ter predstavnik občine Dobrepolje, ki so s svojo prisotnostjo povečali pomembnost podeljenih priznanj in zahval s področja krvodajalstva. Prijetno razpoloženi smo zaključili večer ob skromni zakuski v sejni sobi občine Ivančna Gorica, ki nam je v ta namen prijazno odstopila svoje prostore. Bodite ponosni vsi dobitniki zahval in priznanj; mi Vam še enkrat čestitamo, zahvaljujemo pa se tudi vsem udeležencem proslave, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta dan. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE KRI REŠUJE ŽIVLJENJE Dokler utripa srce, nihče ne pomisli, da življenje spodbuja kri, ki se preteka po naših telesih, žlahtna rdeča tekočina, ki zaznamuje polnost življenja. In le človek da lahko kri človeku, ki jo potrebuje. Kdor je spoznal, kako dragocen vir življenja je kri, zanj in za mnoge neznane druge, je stopil na pot humanosti, na pot, ki rešuje življenje. Postanite tudi Vi krvodajalec - krvodajalka ! Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira redno krvodajalsko akcijo na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Odvzem krvi bo v torek, 24.11. 1998 - v kulturnem domu Ivančna Gorica - od 7. do 13. ure, v sredo, 25. 11.1998 - v osnovni šoli Ferdo Vesel Šentvid pri Stični - od 7. do 12. ure, v četrtek, 26. 11. 1998 - v osnovni šoli Louis Adamič, Grosuplje - od 7. do 13. ure, v petek, 27. 11. 1998 - v osnovni šoli Videm - Dobrepolje - od 7. do 12. ure. Hvala vsem, ki ste in boste darovali kri, s tem boste mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE 64 STRAN ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI Tretjega in četrtega oktobra so bile v Stični zaključne slovesnosti, s katerimi je stiski samostan sklenil leto velikih cistercijanskih jubilejev. Župan Jernej Lamprel pozdravlja gosta koncerta, predsednika republike Milana Kučana. SVETOVNA PREMIERA V STISKI BAZILIKI Zaključne slovesnosti so se začele v soboto 3. Oktobra s praizvedbo oratorija Maša na polju skladatelja Avgusta Ipavca, ki smo ga predstavili že v prejšnji številki. Izvedba dela, ki gaje skladatelj napisal v čast cistercijanskih jubilejev, je zahtevala ogromno trdega dela in priprav, ki so se tekle vse poletje. Zbori so vadili najprej na Dunaju, kjer g. [pavec sicer tudi stalno živi, kasneje pa v Ljubljani oziroma na Brezjah. Delo v glasbeni obliki predstavlja večni spopad med Dobrim in Zlom v Človeku - posamezniku in družbi. Skladatelj vidi preteklost, sedanjost in prihodnost sveta ter človeka iz krščanske perspektive. Človek, ki je ustvarjen po božji podobi, je v svojih izbirah svoboden, zato je izbral in izbira tudi Zlo in s tem uničuje harmonijo stvarstva. Šele Kristus je dokončno premagal Zlo,odrešil človeka in mu dal možnost,da spet vzpostavi prvotno harmonijo v človeku in v stvarstvu. V oratoriju pripovedujejo zgodbo svojega iskanja v prvem delu sv. Benedikt in njegova rodna sestra Sholastika, v drugem pa sv. Bernard in njegova sodobnica sv. Ilildegarda. Gre za štiri ključne osebe v zgodovini evropskega menišlva. Skladatelj je to svojo vizijo usode sveta in človeka izpovedal v mogočnem slapovju zvokov, od najnežnejiih, ki nas popeljejo v izgubljeni raj ali med rože v Hildegardinem vrtu do tistih močnih in nasilnih, ki pripovedujejo o Zlu, ki se nenehno bori za svoje mesto v svetu. V Ipavčevi glasbi smo prepoznavali slovenske melodije in slovensko pritrkovanje velikonočnih zvonov. Navdušeno ploskanje ob koncu lahko razumemo kot dokaz, da je poslušalstvo oratorij sprejelo Gospod predsednik s soprogo Štefko v pogovoru s skladateljem Avgustom Ipavcem. kot dragocen prispevek v zakladnico naše kulturne dediščine Med poslušalci so bili predsednik republike g. M. Kučan s soprogo Štefko.Samostansko skupnost je namreč odlikoval z najvišjim državnim odlokovanjem republike Slovenije, Zlatim znakom svobode. Na koncertu so bili tudi mnogi člani diplomatskega zbora, akreditirani pri vladi republike Slovenije, mnoge osebnosti iz našega javnega političnega in kulturnega življenja, tuji in domači cerkveni dostojanstveniki. MAŠA NARODOV v nedeljo, 4. Oktobra, so imele zaključne slovestnosti versko obeležje. V dopoldanskem delu slovesnosti je vodil somaševanje opatov iz Mehrerauske kongregacije njen predstojnik dr. Kassian Lauterer. Prvič je bil namreč generalni kapiteljj danes bi rekli generalna skupščina) kongregacije v Stični. Na njem so se zbrali opati, opatice, delegati ali delegatke posameznih cistercijanskih samostanov, da bi govorili o sedanjem stanju v kongregaciji in da bi začrtali smernice za prihodnost. Tako smo v Stični lahko prvič videli tudi cistercijanke. Med obredom so izvajali pod taktirko skladatelja Ipavca njegovo Misso populorum (Mašo narodov). V Sloveniji smo jo slišali prvič. To je resnično zelo slovenska maša, saj v njej pojejo in se prepletajo slovenske melodije. S tem delom se lahko postavimo ob bok kulturni Evropi. Ipavčeva glasba je glasba čustev, predvsem čustva ljubezni do domovine in njene kulture.V skladateljevem srcu sta dve veliki ljubezni : ljubezen do Boga in vsega stvarstva in ljubezen do domovine. Kot sta ti dve neločljivo prepleteni v njegovi najbolj intimni notranjosti ,tako se tudi v vseh njegovih delili prepletajo vsakemu vernemu Slovencu drage melodije ljudskih in ponarodelih cerkvenih pesmi z glasbo,ki je zrasla iz evropske glasbene tradicije.Več o Ipavčevi glasbi bodo morali povedati glasbeni kritiki in strokovnjaki, saj je bil predolgo zamolčan. Morda pa bomo doživeli tudi to, da bo katera od Ipavčevih skladb našla pot tudi v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. ZADNJE DEJANJE Popoldne se je odvijalo zadnje dejanje zaključnih slovesnosti. Ob Skladatelj Ipuvec navdušeno ploska iz\ v vlogi sv. Hildegarde, dirigentu Marku vlogi sv. Bernarda. metropolitu dr. I-'. Rodetu se je zbralo lepo število tujih in domačih somaševalcev - mariborski škof dr. F Krambcrgcr, ljubljanski pomožni škof dr. J. Kvas, mag. Renato Podberšič kot namestnik obolelega koprskega škofa dr. M. Piriha, generalni opart cistercijanskega reda dr. M. Esteva. opat oče mehrerauske kongregacije dr. K. Lauterer, predstavniki redov, ki delujejo na ozemlju republike Slovenije, številni duhovniki iz grosupeljske in sosednjih dekanij. Verniki so skorajda do zadnjega kotička napolnili stisko baziliko. V svojem nagovoru je dr. Kode poudaril izreden pomen cistercijanskega reda za naš pretekli kulturni in gospodarski razvoj. Stiski čisteči janski skupnosti je želel, da bi v prihodnosti nadaljevala svoje plemenito poslanstvo v dobro posameznika in družbe. BOG LONAJ, STISKI FARANI ! tako se je ob začetku zaključnih slovesnosti zahvalil dr. A.Nad/ali vsem, ki so nesebično darovali svoj čas in znanje in s tem pripomogli, da so slovesnosti med jubilejnim letom lepo potekale in dosegle tudi tiste, ki so o Stični in njeni skupnosti le ajalcem oratorija: sopranistki Ireni Baar Munihu in baritonistu Janezu Lotriču v malo ali nič vedeli. Skorajda nemogoče je vse ,ki so pomagali, našteti, kajti v letu jubilejev je pomagalo nešteto rok. Naj tisti, ki ne bodo posebej omenjeni, ne zamerijo. Vendar pa moramo omeniti vsaj nekatereod njih.....Stiske gospodinje so kot vedno spekle kopico dobrot in z njimi pogostile obiskovalce zaključnega slavja, škoda le, da je nekoliko ponagajal dež. Mnogo ljudi je občudovalo v skladu s slovensko tradicijo spletene vence, ki so v dolgih kitah krasili cerkveno notranjščino. Hvala vsem tistim, ki ste v jubilejnih pripravah prenašali to dragoceno ljudsko dediščino na mlade rodove. Hvala tudi pritrkovalcem, ki so neštetokrat v tem letu, ob slaben in lepem vremenu, oznanjali s pesmijo zvonov bližnji in daljni okolici, da Stična slavi. Javni mediji so se dostojno vključili v jubilejno leto, saj je RTV Ljubljana slovesnosti snemala ali prenašala direktno in o dogajanju tudi korektno poročala. Tako je spoznala Stično in njeno samostansko skupnost tudi širša slovenska javnost. Tujci pa so v Stični spoznali tudi Slovenijo in se lahko prepričali o tem, da smo evropski narod. Zapisala M.A. Ficko Skladatelj Ipavec čestita dirigentu Marku Munihu. STISKE DRAGOCENOSTI Jubilejno leto se nagiba h koncu. Ob zaključku bi želeli spregovoriti še o zakladih, ki jih skriva stiski samostan. Zaradi njih bi morali biti prav vsi brez razlike ponosni, saj gre za duhovne zaklade, ki nas vse bogatijo, če le hočemo. Nemogoče je našteti vse, ustavimo se le ob nekaterih. Celoten samostanski kompleks je pravi "učni center" za vse ljubitelje umetnosti. Samostanske stavbe razkrivajo malodane prav vse umetnostne sloge, ki so zaznamovali evropsko kulturo: od romanskih polkrožnih oken, gotskih lokov in sklepnikov s poslikavami znamenitega Janeza Ljubljanskega do renesančnih oken stare prelature in baročnih samostanske jedilnice in opatove kapele s čudovitim, komajda rešenim lestencem iz muranskega stekla na stopnišču. Ko bi si vzeli čas in ko bi dvignili pogled na štukature v vhodnem stolpu "pod velbom", bi razbirali v bogato okrašenem stropu predstavni svet naših prednikov. V svetu, polnem tegob, se jih ni polaščal obup. Štukature na stropu jasno in z mnogo zdravega humorja pripovedujejo o tem, da bo Dobro nekoč poplačano, Zlo pa neusmiljeno kaznovano. Ko bi se večkrat zazrli tja gor, kjer sv. Avguštinu pod pazduho gnezdijo lastovke, bi bili bolj optimistični in manj eagavi. Ob sprehodih skozi samostan bi se lahko učili tudi zgodovine. Obrambni stolpi, obzidje, obrambni jarek in strelne line nam govore o hudih časih turških vpadov. Vsega sita Evropa se je zbudila šele, ko so Turki stali pred Dunajem. Pred tem pa so slovenske dežele nosile vsa bremena obrambe in skozi skorajda 20(1 let doživljale pustošenje in ropanje. Neposlušni lokalni veljaki iz. Bosne so se kaj malo brigali za med Carigradom in Dunajem sklenjene mirovne sporazume. Tudi dvakrat na leto so pridrli preko Kolpe, pobrali živino in ljudi in se umaknili na varno domov. Ko se je vpadom pridružil še rušilni potres, ki je domala vse tedanje gradove razrušil do tal in ko so se običajnim davkom pridružili še novi, s katerimi so financirali obrambo dežele (in s tem Evrope, ki si je ob vsem trpljenju lepo umila roke), so se ljudje uprli. Kmečki upori so napolnili kupo trpljenja. Ali je potem čudno, da so v glavni oltar stiske bazilike postavili ravno Žalostno mater božjo? Kot toliko mater takrat in še kasneje drži svojega mrtvega otroka v naročju in nemo sprašuje: zakaj ravno on? In če nas pot zanese v verski muzej, odkrijemo lahko nešteto drobnih predmetov, ki so del naše kulturne dediščine: liturgični predmeti, ki so jih izdelale roke obrtnikov, etnografske zbirke, kjer lahko občudujemo nadarjenost in spretnost naših ljudskih umetnikov, galerija patra Humeka, ki smo ga skorajda vsi poznali, nas z razstavljenimi deli vabi na sprehode v duhovni svet... Koliko domačinov seje že sprehodilo po meditativnem vrtu, kjer ob lesenih skulpturah svetnikov lahko razmišljajo o njih. o sebi, o svetu! Kdo je že videl novo opremo kapiteljske dvorane, ki jo je mojstrsko oblikoval Jože Trontelj in s tem počastil devetstoletnico cister-cijanov? Resnično, le malokatera tako majhna krajevna skupnost razpolaga s tako bogato duhovno dediščino. Morda so bila jubilejna praznovanja potrebna, da smo se našega bogastva šele prav ovedeli. M.A. Ficko STISKA ŽALOSTNA MATI BOŽJA (začetek 17. stoletju) STRAN IN KAKO JE V VIŠNJI GORI Z IGRALCI? Bogata tradicija igralstva v Višnji Gori med obema vojnama se po zadnji vojni ni nikdar več tako razcvetela. Imeli smo nekaj iger v stari dvorani pri fari leta 1969, dvorana je že propadla, pešal in slabel jc tudi glavni povojni režiser Avguštin Fabjan, kije leta 1972 umrl. Kasneje so požrtvovalni režiserji mogli prirediti le nekaj posameznih iger: v šoli, v Dekliškem vzgajališču ali po letu 1985 v novem gasilskem domu. Bolj kot igre so v tem času prevladovale razne proslave. Kot v vsem dogajanju v Višnji Gori ob proslavljanju petstodva- jsetletnice mestnih pravic v letošnjem juliju je zavel nov duh tudi v našem igralstvu. Korajžna mlada režiserka Melita Garvas je postavila dogajanje nove Kozlovske sodbe v Višnji Gori kar na vzvišen, ograjen prostor ob cerkvi (ne da bi vedela, da so prav na tem prostoru nekdaj kaznovali Višnjanc, Višnjanke in okoličane za opravljanje - kar še danes cvete - pod kipom sv. Janeza Nepomuka). Tako smo z Mestnega trga dejanje dobro videli, slišali in se mu od srca nasmejali, to tudi zato, ker so imeli mogočni višenjski nekdanji možakarji z dolgimi brki in odločno vodjo zelo visoke »štimce«, igrala so jih namreč kar dekleta, ker je fantov igralcev manjkalo. Prav te igralke, med njimi dva igralca in še kakšen nov igralec naj se drže skupaj - pa bomo imeli v Višnji Gori res dobro novo igralsko skupino za prihodnje igre! Saj nas gotovo čaka tudi dramatizacija naše zgodbe o polžu, Bog daj! Pa še to. Ko smo radovedni gledalci posedali po klopeh na Mestnem trgu, nas je pod krajem dogajanja na tleh čakalo narisano veliko zelje s takim napisom: MUJ ZELEPUSTPR MIR! Mihaela Zaje Takole so bili zbrani naši igralci pod vodstvom organista Avguština Fabjana ob igri Številke gospe Rožmarinkc (sedem je že pokojnih). Zadnja vrsta z leve: Vinko Vidic, Avguštin Fabjan mL, Beno Pehani, Vinko Omahen, Martin Polokar, Jože Prime, Polde Žnidaršič. Srednja vrsta: Janez Suštaršič, Justi Ambrožič, Ivica Fabjan, Franci Eršte. Spredaj: Avguštin Fabjan, Martin Zupančič, Nada Seme, Marica Defar, Anton Koščak, Cilka Fabjan. NOVA KAPELICA NA GORENJEM BREZOVEM V VIŠNJI GORI Dva dni pred malim šmarnom, 6. septembra ob dveh popoldne, je naš domači župnik gospod Simon Onušič blagoslovil novo kapelico v vasi Gorenje Brezovo in prvič je bila v tem kraju darovana maša. Lahko si predstavljamo, kako goreče so se pripravljali naši zelo oddaljeni vaščani na to slovesnost. Vsa vas je postala tisto nedeljo živa, polna obiskovalcev iz bližnjih in oddaljenih krajev, narodnih noš, preprostih in učenih ljudi, konjskih vpreg, pel je zbor mladih Bežigrajčanov iz Ljubljane. Vreme je bilo naklonjeno, po preteklem neusmiljeno deževnem dnevu je sijalo sonce s svojo močjo zgodnjega septembra, po nebu so se sprehajale ovčke. Kapelica je posvečena Materi bolečin, gospod župnik je pripomnil, da je v litanijah to Tolažnica žalostnih: že leta 1942 je obljubil kapelico danes že mnogo let pokojni vaščan Kozlevčarjev oče, med vojno in po vojni velik trpin. Glavno obliko kapelice in lik Marije je oblikoval akademski kipar Stane Jarm, sodelovala sta še dva pomembna pomagača: arhitekt Franc Knavs in gradbenik Milan Knez ter požrtvovalni vaščani domačini. Kapelica stoji na zemljišču Novakovih, ki so ponosni na to, ob tej priliki pa je bil blagoslovljen tudi lepo obnovljen Novakov križ. Med mašo in po njej je bilo mnogo nagovorov in zahval: gospodu župniku, gospe prof. Ivanki Kozlevčarjevi, glavni pobudnici in dobrotnici za postavitev kapelice, vsem trem oblikovalcem svetišča, vaščanom in pevcem. Zelo ganljive so bile prošnje deklic in pozdrav malih otrok. Prizadevne vaščanke so pripravile mnogo lepega peciva za slovesnost. Le kdaj so si vzele sedajle jeseni toliko časa! V vasi prebiva danes 49 ljudi, otrok je 19. Zvedeli smo, da so vaščani že tri dni prej hodili pred kapelico molit rožni venec. Vera očetov naj jim pomaga k lepemu skupnemu življenju. SREČA KNJIŽNEGA KVIZA POD MENTORSTVOM BREDE ZUPANČIČ Tudi letošnji knjižni kviz se je končal in 2. oktobra smo na radiu Zeleni val žrebali med 692 reševalci iz treh občin: Dobrepolja, Grosuplja in Ivančnc Gorice. Glavna izžrebanka Katarina Raičcvič je iz občine Grosuplje in bo sodelovala še na državnem žrebanju v televizijski oddaji, s čimer bo obeležen tudi teden otroka. Reševalci v ivanški občini niso imeli večje sreče pri žrebu. Vseeno pa sta šli dve nagradi v OŠ Ferda Vesela, kjer je kviz potekal pod mentorstvom bibliotekarke Brede Zupančič. Prejeli sta jo Neža Bregar in Saša Pečjak. Še ena nagrada pa je šla v Fločevjc, k Andreji Žnidaršič. Vse tri so osvojile knjigožerske majice. Avtorica Malčka Bralčka je Maja Malovrh iz Ivančne Gorice. Za sponzorstvo velja zahvala še Pekarni Grosuplje, občini Grosuplje in ABC Taboru. O PROF. JANEZU ZUPANČIČU IZ KALC PRI VIŠNJI GORI Marsikaj je ob izdaji našega letošnjega zbornika V Višnjo Goro tudi izpadlo zaradi stiske s prostorom ali časom, to pa bomo lahko objavljali v Višnjanu ali v občinskem glasilu Klasje. Zelo pomemben je spomin na naše znamenite domačine. Med te vsekakor spada tudi prof. Janez Zupančič, ki je bil rojen leta 1918 na naših Kalcah v številni kmečki družini. Objavljal je strokovne članke v Geografskem vestniku, pozneje v Geografskem obzorniku od leta 1953. Dolgo je sodeloval pri izdaji Krajevnega leksikona Slovenije, leta 1988 pa pri izdaji knjige Iskra in plamen. Tisti, ki smo že pred zadnjo vojno v Višnji Gori obiskovali lepe nedeljske igre Prosvetnega društva pri fari, se ga spominjamo kot dobrega igralca. Posebno mi jc ostalo v spominu njegovo igranje v Timmermansovi igri Župnik iz cvetočega vinograda, pa tudi v Kralju na Bctajnovi leta 1938, kjer je igral glavno vlogo. Hvaležna sem njegovi vdovi, gospe Milici Zupančič, ki mi je poslala kratek opis njegovega življenja in mi dala tudi fotografijo igre Kralj na Bctajnovi. Ta opis pa je takle: Pisec Maloazijskih poti Janez Zupančič seje rodil 6. 5. 1918 na Kalcah pri Višnji Gori. Tam je obiskoval osnovno šolo, v Šentvidu pri Ljubljani klasično gimnazijo, diplomiral jc na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zemljepisa, zgodovine in narodopisja. Kot profesor je od leta 1945 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru, od leta 1949 na mariborskem učiteljišču in na Srednji vzgojiteljski šoli. Od leta 1967 do 1978 jc opravljal posle ravnatelja osnovne šole Vide Prcgarc v Ljubljani, leta 1978 pa se je upokojil. Umrl je 18. 3. 1989. Po letu 1959 jc z nahrbtnikom na ramah prepotoval Balkan, Malo Azijo (dvanajstkrat), Libanon in Egipt in se za te poti temeljito pripravil: proučil je vso dobljeno literaturo in se naučil turško, arabsko in grško. Plod njegovih popotovanj je obsežno, a nedokončano delo -sam ga je imenoval Maloazijske poti, ki ga je poklonil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Narodni muzej je delo razmnožil v štirih kopijah, ki jih poleg muzejske knjižnice hranijo še Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ter knjižnici Oddelka za arheologijo in Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Založil Narodni muzej v Ljubljani 1991. Mihaela Zaje STRAN KNJIŽNICA V IVANCNI GORICI BO KMALU ODPRTA RAČUNALNIŠKA OPREMA VIVANŠKO KNJIŽNICO S POMOČJO ANONIMNEGA DOBROTNIKA Kje ste, posnemovalci? Nova knjižničarka Ana Pulko pri urejanju knjig za najmlajše POROČILO O DELU V KNJIŽNICI Verjetno sedaj že veste, da je matična knjižnica Grosuplje od konca septembra odprta le v popoldanskem času (od 12. do 19. ure) in bo tako predvidoma še do konca oktobra. To pa zato, ker smo te dni končno lahko pričele s knjižničarskim delom urejanja enote v Ivančni Gorici. Občina Ivančna Gorica je krajevni knjižnici namreč nakupila za 1,8 milijona tolarjev knjižnične opreme in ji namenila 130 kvadratnih metrov prostora v nekdanjih prostorih Traiga, ki so jih usposobili konec septembra. Od ustanovitve knjižnice pa do danes so se s sofinanciranjem občine kupovale tudi nove knjige, ki smo jih sproti strokovno, administrativno in tehnično obdelale. S 1. septembrom so zaposlili tudi bibliotekarko - Ano Pulko, ki bo požrtvovalno izposojala v Ivančni Gorici, verjetno večinoma ob popoldanskem času. V načrtu pa ima tudi veliko M vseeno, kje stoji katera knjiga. Ko bodo prišli bralci, bodo morali bili postrežem. obknjižničnih dejavnosti, kot so ure pravljic, igralne ure s knjigo itd. Kot že rečeno, smo sedaj z nekim začetnim fondom, nekim začetnim prostorom in opremo lahko začele knjižničarsko delo. Počakalo nas je tudi še nekaj organizacijskih prijemov, kot so vzpostavitev računalniške povezave z matično knjižnico in COBISS-om (slovensko bazo), telefonske povezave, nakup drobnega inventarja ipd. NADALJEVANJE POROČILA NI VSAKDANJE Seveda bi v knjižnici še marsikaj manjkalo, predvsem računalniški del za bralce: Internet, CD-romi, COBISS - terminal, tiskalniki, računalniški pult itd, če... Če ne bi knjižnica imela anonimnega dobrotnika, pravega mecena (t.j. iz Leksikona CZ: radodaren «Obijubo držim!« Seveda se mu v imenu stroke, in verjamemo tudi v imenu obiskovalcev knjižnice, zahvaljujemo in se priporočamo tudi drugim, ki bi se dali prepričevati, ne sicer za take milijonske zalogaje, pa vsaj za kak tolar, da ga prepričamo. Za Klasje in knjižnico Ksenija Medved Z vsako knjigo je delo, vsaka knjiga pa te po svoje tudi plemeniti. podpornik umetnosti in znanosti), ki ji bo vse to podaril. Imam to čast da ga poznam in ga na njegovo željo res ne izdam. Lahko rečem le, da je odlična oseba. Ze prej, v mnogih pogovorih, ki sva jih imela o tem, kakšna bi morala biti sodobna knjižnica, se je na pol v šali in na pol zares ponujal za mecena. Tega dne, 1. oktobra, pa se je prav zares oglasil v knjižnici in nam dejal: Osnovni podatki krajevne knjižnice v Ivančni Gorici: Ulica II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica Tel.: 778-121 Bibliotekarka: Ana Pulko PRIPRAVE NA 140-LETNICO ROJSTVA FERDA VESELA Po udeležbi in uspehih na Ex Temporu v Dobrepolju, na Muljavi, v Piranu in Ljubljani je slikarsko društvo iz Šentvida pri Stični sodelovalo še na veliko razstavah po Sloveniji in doma. Trenutno se slikarji predstavljajo v sosednji občini, in sicer v prostorih Knjižnice Grosuplje. Njihove nadaljnje aktivnosti pa narekuje predvsem bližajoča se 140. obletnica rojstva Ferda Vesela. S prostovoljnim delom so začeli urejati galerijo Ferda Vesela v pododrju Kulturnega doma v Šentvidu pri Stični. Pomanjkanje sredstev ovira nemoteno nadaljevanje del, zato so veseli vsakega prostovoljca. Tako jim je načrt adaptacije brez nadomestil sredstev že naredila dipl. arhitektka Gordana Vesel. V nadaljevanju pa... SLIKAR JOŽE TRONTELJ OSVOJIL VELIKO ODKUPNO NAGRADO NA MEDNARODNEM EX TEMPORU V PIRANU V Piranu se je od 7. do 13. septembra odvijal mednarodni Ex Tempore s 33. mednarodno nagrado, kamor seje priglasilo tudi šest slikarjev iz šentviške skupine Krog. Teme, na katere so lahko ustvarjali, so bile: Piran, Istra, soline, morje, oljke, tihožitje z vinom, Tartini, piranske barke, samostan svetega Frančiška in prosta tema. V močni mednarodni konkurenci so se lahko uspeha slikarja Jožeta Trontlja veselili tudi naši likovniki, saj je le-ta osvojil veliko odkupno nagrado. Ustvarjal je na temo Tartini, delo pa bo v piranski mestni galeriji razstavljeno še do 11. oktobra. Nagrada je še toliko vrednejša, saj so na Ex Temporu sodelovali tudi uveljavljeni akademski slikarji in jo je izbirala mednarodna žirija. Kuhinja pa je spričo zvenečih imen, ki so se tam sprehajala, praktično odpadla. Ksenija Medved DOŽIVETJA SEVERNE POTI Z drdrajočo uspavanko je nabito polni vlak začenjal svojo nočno pot proti severu, v neokrnjeno naravo nacionalnih parkov, v nepozabno in skrivnostno preteklost prvotnih prebivalcev in v meni spet vzbudil tisti prijetni občutek novih vtisov. Morda zopet kršim pravilo »Videti čim več držav«, a šele doživetje širnih planjav, nedotaknjene obale in pristnega stika s preprostimi ljudmi ti razodene pravo podobo določene države. Na Jesenicah nas pregledajo cariniki, ki stokajo, da ponoči predolgo časa gledajo televizijo, čeprav si zmeraj pravijo, da bodo šli prej spat. To so bile zadnje slovenske besede in zadnji, ki so natančno vedeli, kje je Slovenija, če odšlcjem švedski par, ki je v pogovoru z nama obnovil izvrstno poznavanje razmer na Balkanu. »Gospod Schongen« naju vnese v računalnik in dobiva žig Podrožce. Dovolj za začetek poti po severni Nemčiji in Danski. 1. NATIONALPARK HAMBURGISCHES VVATTENMEER Pravzaprav je vsa severna obala Nemčije, če ne skoraj vsak neposeljeni del države, zavarovana kot nacionalni park, kot naravni park ali kot zavarovano območje. Semkaj je dostop pogosto prepovedan ali pa omejen zaradi številnih gnezdišč vodnih ptic. Vožnja po zavarovanem območju je dovoljena le kolesarjem po številnih kolesarskih stezah ali pa pešcem in jezdecem. Obiskala sva enega izmed severnonemških parkov. Z VISKIJEM DO OBALE Vedno bolj zelena in vlažna pokrajina, po kateri strašijo visoke bele elektrarne na veter, se pravzaprav začenja že takoj, ko zapustimo industrijski bazen. Do obale imava še dovolj časa, da se v lokalcu nagledava vetric zunaj in raznoraznih potnikov, ki se sem zgrinjajo predvsem zaradi obilice zabave. Iz Brcmna sem naju zasledujeta dva umazanca, eden še posebno zanimiv, s pobrito glavo in čopom las, ovešen z raznimi verigami in naboji okrog pasu. Z debelimi očali in steklenico Jacka Danielsa v žepu si s kolegom s kolesi verjetno zamišljata nekoliko lažjo pot po »tankanju« nazaj domov. Naslednji dan ju ponovno srečava in še nekatere druge potnike. KOPANJE BREZ MORJA Vedno oblačno nebo severnih dežel se dopoldne prevesi v sončen dan, ki pa ga zaradi stalnega vetra sploh ne čutiš. Malo sem potolažen, ko zvečer vidim, da nisem edini opečen. Še najboljša možnost za vandranje je najem kolesa za K) DEM na dan, 3-prestavne udobne križarke, s katero prekrižariva tudi resave z borom in živo rdečo jerebiko, ki se razprostirajo med širokimi pšeničnimi polji v nolan-josti. Kolesarske steze vodijo ves čas ob obali Severnega morja, ki ga pravzaprav sploh ne vidiš. Ravna pokrajina in velika razlika med plimo in oseko povzročajo premikanje morja za več kilometrov. Zaradi ravnine se ob oseki lahko peš odpraviš do 11 km oddaljenega otoka po blatnem dnu morja, kjer živi ogromno nekih črvov, pa kakšna rakovica kje ostane napol zarita v mehko blato in čaka, da jo spet oblije morje. Kopanje se tu imenuje hoja po morju, kopalec pa morski sprehajalec. Se pa najde kakšna pogumna duša, ki ob plimi zabrodi nekaj sto metrov daleč v mrzlo in blatno morje. S KOLESI SE (NE) PRIDE DALEČ S poti zavijeva na mehko mivkasto stezo, ki vodi v gozd. Rjava veriga, polna mivke, ki je bila že prej deležna mojih sumljivih pogledov, ne zdrži pritiska in se strga. Nekaj časa neumno gledava koščke, a ravno tedaj se mimo pripeljejo štirje kolesarski popotniki, ki jih srečujeva sicer že od juga Nemčije. V dveh minutah z vsem priročnim orodjem spet usposobijo kolo. Večna jim hvala, čeprav bi se z nama radi na vsak način pogovarjali po poljsko, ko poveva, da sva iz Slovenije. Z nekoliko upokojensko vožnjo se zato pridruživa množici starejših kolesarjev, ki se bolj držijo obale. Sonce je tako ali tako že začelo toniti v morsko dno, po katerem spet brodi množica morskih sprehajalcev. Bolj pogosti so žurerji na plaži, ki so še pred zahodom vsi zadeti in potem blodijo po mivki, da jih še bolj premetava. Ob desetih zvečer niso popolni zadetki nobena redkost. K sreči se vsake toliko časa mimo pripeljejo policaji in rešilec, ki odvaža onemogle, ki so preveč izkoristili kiosk v kampu in povzročili pravo preseljevanje tistih s slabo vestjo. Zvečer se v zahodu odpravim spet proti obali, le nekaj korakov stran od doma, da počakam, kako sonce počasi zatone v morsko dno in z vedno manj svetlobe kaže pot nazaj drobnim pikicam-morskim sprehajalcem, da jih ne ujameta tema in mraz temnega morja, po katerem daleč daleč stran vozijo velike čezoceanke iz Hamburga v svet. Andrej Ficko 8 STRAN SREČANJE ŠENTVIŠKIH »PRVOŠOLČKOV« V nedeljo, 6. septembra 1998, je bilo v znani gostilni Kovačič v Štorovju res veselo. Po 53 letih so se srečali sošolci, ki so jeseni leta 1945 prvič sedli v šolske klopi v Osnovni šoli Šentvid pri Stični. To šolsko leto je bilo precej drugačno od ostalih, saj je bilo prvo leto po drugi svetovni vojni. V 1. razred so takrat prišli učenci različnih starosti, saj med vojno ni bilo rednega pouka. Tako so 1, razred začeli obiskovati otroci, rojeni od leta 1935 do 1938. Ker so tisti najmlajši letos praznovali okroglo življenjsko obletnico, so se odločili, da poiščejo čim več sošolcev in se srečajo. Srečanja se je udeležilo 33 »prvošolčkov«. Mnogi se seveda niso več spoznali, saj je od takrat, ko so se zadnjič videli, minilo že preveč let. Koliko življenjskih zgodb so si izmenjali, koliko smeha in veselja, pa tudi kakšna solza sreče se je zaiskrila v očeh, po dolgih letih. Tudi na to, kako je življenje kratko in minljivo, niso pozabili, saj so se spomnili tudi prvih že pokojnih sošolcev. Presrečni so bili, ker se jim je pridružil in jih pozdravil sedanji ravnatelj Osnovne šole Ferdo Vesel Šentvid pri Stični in župan Občine Ivančna Gorica, gospod Jernej Lampret. Druženje sc je zavleklo daleč v večer in vsi so bili mnenja, da se čez leto dni spet srečajo. Lojzka Trnovšck Srečanja so se udeležili: Alojz Bregar, Sela pri Dobu Ignac Dremelj, Velike Češnjice Franc Duša, Šentvid Ciril Klemenčič, Glogovica Karol Kutnar, Zaboršt Franc Ostanek, Dob Andrej Pajek, Šentvid Jože Prijatelj, Sentpavel Alojz Prime, Zaboršt Jurij Roječ, Šentvid Anton Rus, Velike Pece Franc Steh, Sentpavel Alojzija Antončič, Dob Matilda Drobne, Šentvid Ivana Grabnar, Grm Marija Hribar, Petrušnja vas Milena Jereb, Šentvid Jožefa Jerin, Šentvid Julijana Kastelic, Velike Pece Marija Miklavčič, Artiža vas Jožefa Novak, Sentpavel Terezija Omahen, Zaboršt Olga Pajk, Petrušnja vas Marija Perpar, Boga vas Vera Perpar, Zaboršt Marija Pevec, Grm Frančiška Prijatelj, Sentpavel Jožefa Roje, Sentpavel Marija Sever, Dob Jožefa Sraj, Dob Jožefa Trontelj, Vrhpolje Alojzija Verbič, Artiža vas Ana Zupančič, Šentvid ČLANI ZSAM IVANČNA GORICA SODELOVALI V AKCIJI PRVI ŠOLSKI DAN Prav gotovo je res, da so otroci naše največje bogastvo. Toda bogastvo je predvsem, da znamo ceniti svoje življenje in da ravnamo tako, da ne ogrožamo življenja drugih. Kot že vrsto let je naše združenje tudi letos poskrbelo za sodelovanje v tej vsestranski akciji prve dni novega šolskega leta. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica in postajo policije smo prevzeli nadzor nad prehodi za pešce in na križiščih, ki so najbolj potrebna nadzora. Naše aktivnosti so trajale prve tri dni novega šolskega leta. V akciji je aktivno sodelovalo kar 16 uniformiranih članov, med njimi tudi ena članica, in sicer na šolskih območjih Ivančnc Gorice, Stične, Višnje Gore, Muljave, Krke, Zagradca, Ambrusa, Šentvida pri Stični, Temenice in Hrastovega Dola. Pri svojem delu smo v prvih dneh septembra opazili tudi nekaj kršitev veljavnih predpisov o varnem obnašanju v prometu, in sicer: prečkanje cestišča, vožnja koles z motorji brez varnostne čelade in drugo. Na vse to smo otroke tudi opozarjali. V tej akciji smo opravili 288 ur in prevozili več kot 700 km. Ob zaključku naše akcije smo bili zelo zadovoljni, saj je minila brez nesreče. Vse je bilo tako, kot smo si lahko želeli. Vsem sodelujočim se v imenu Združenja šoferjev in avtome-hanikov Ivančna Gorica zahvaljujem za sodelovanje v tej humani akciji. Raj ko Bi vic 3. MESTO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V HITROSTNEM TIPKANJU V petek, 2. oktobra, je na Srednji trgovski šoli v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v hitrostnem tipkanju na računalniku, katerega so se udeležili tudi dijaki Srednje strokovne in poklicne šole iz Ivančnc Gorice, pod vodstvom mentorice Dragice Eržen. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah po posebnih pravilih (Dijaki so prepisovali neznani tekst, ki ga je komisija določila pred tekmovanjem, in sicer desetprstno slepo. To pomeni, da ves čas pisanja ne pogledajo v tipkovnico oz. tastaturo. Dijaki, ki so gledali v tipkovnico ali pisali nepravilno, so bili diskvalificirani.). V 1. skupini so tekmovali dijaki, ki so v lanskem šolskem letu obiskovali 1. Letnik, smer Ekonomski tehnik, v 2. skupini pa dijaki, ki so v lanskem šolskem letu obiskovali 2. letnik iste smeri. V 1. skupini so šolo zastopali Dejan Miklič, Urška Kregar in Matej Lckan ter dosegli 10., 13. in 17. mesto. V 2. skupini sta tekmovali Lidija Zajec in Maja Papež ter dosegli odlično 3. in 9. mesto. Vseh pet dijakov odlikuje zelo velika hitrost tipkanja, povprečno 280 udarcev na minuto, kar bi zadoščalo za uvrstitev na najvišja mesta, žal pa se za vsako napako odšteje 25 udarcev; teh napak pa jc bilo malo preveč, kar jih je potisnilo po uvrstitveni lestvici navzdol. Z uspehom smo zelo zadovoljni in pohvaliti moram dijake, saj so pokazali veliko pripravljenosti, ker se morajo na tekmovanje pripravljati izven rednega pouka in po možnosti tudi doma (če imajo računalnik). Zelo smo bili presenečeni tudi nad organizacijo, saj sta bila poleg tekmovanja, pod strokovnim vodstvom organizirana tudi ogled Ljubljanskega gradu in pogostitev. Najboljši trije iz obeh skupin so prejeli pokale in priznanja, vsi udeleženci pa tudi praktične nagrade. Podelitev je potekala v preddverju Ljubljanskega gradu, in bilo je res prijetno - še toliko bolj, ker smo tudi mi prejeli pokal za 3. mesto. Na takšnih tekmovanjih je poleg tekmovalnega duha pomembno tudi to, da dijaki navežejo stike z dijaki drugih ekonomskih šol v Sloveniji. Rezultat pa je velika vzpodbuda za nadaljnje delo. ČESTITAM! D.E. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 1998 (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/97) župan Občine Ivančna Gorica RAZPISUJE natečaj za dodelitev enkratne občinske pomoči -štipendije učencem in študentom, ki se izobražujejo v kmetijskih programih i. Pogoji za pridobitev sredstev so: • da ima učenec oziroma študent stalno bivališče na območju občine, • da že dodeljena štipendija iz kakršnega koli drugega vira ne presega 30.000,00 SIT. II. Skupna namenska sredstva proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1998 za ta namen znašajo 600.000,00 SIT in bodo upravičencem izplačana v enkratnem znesku. III. Sredstva po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki jo vložijo na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, s pripisom "štipendija" - najkasneje do 20.11.1998. IV. Vlogi morajo upravičenci priložiti: • potrdilo o stalnem bivališču, • mnenje kmetijske svetovalne službe o izpolnjevanju pogojev, • izjavo upravičenca, da ne prejema štipendije, ki bi presegala 30.000,00 SIT mesečno, • potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program in zadnje šolsko spričevalo. Številka: 41410-0006/98 Datum: 02.10.1998 ŽUPAN Jernej Lampret, l.r. ČESTITKA DRAGICI BREGAR &■ BOR1SV/ VERBJČV ISKRENE ČESTITKE IN VELIKO SREČE NA NJVN1 ŽIVLJENJSKI POTI. KI STA JO SKLENILA 26. SEPTEMBRA.1998 STRAN NOVO NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA Ves dan se izvaja pester vzgojni program. Med drugim pri otrocih vzpodbujamo kulturno-higienske navade. Vse. kar ima opravili z vodo, zna hiti silno zanimivo. Že vrsto let je na prostoru, ki ga zavzema današnja Občina Ivančna Gorica, primanjkovalo prostora za izvajanje vzgoje in varstva predšolskih otrok. Problem je postajal večji in večji, v pravem obsegu pa se je zaznal ob ustanovitvi samostojnega vrtca s sedežem v Ivančni Gorici, ko je bila izdelana celovita analiza delovanja te dejavnosti in potreb. Število odklonjenih otrok se je približevalo stotim. V letu 1997 je zato Občina Ivančna Gorica, da bi pridobila dodatne možnosti za organizirano izvajanje vzgoje in varstva predšolskih otrok, razpisala koncesijo, vendar je bil rezultat ničen. Za omilitev stanja je takrat občinski svet naložil VVZ Vrtec Ivančna Gorica, da oblikuje skupine po starih normativih (čeprav je bil s tem kršen zakon), s čimer je ta lahko sprejel nekoliko večje število otrok, kot bi jih sicer. Sprejeta je bila tudi odločitev, da se prično priprave za izgradnjo novega vrtca v Ivančni Gorici, kar pa bo problematiko celovito rešilo šele z njegovo dejansko izgradnjo. Prizadevanja za čimprejšnjo oziroma vsaj začasno rešitev so se kljub načrtovani izgradnji novega vrtca nadaljevala. In v letu 1998 seje nekaj že zgodilo. Za organizirano dejavnost prešolske vzgoje je občina zagotovila za šolsko leto 1998/99 dodatne prostore za tri skupine otrok, in to enega v zgradbi vrtca v Šentvidu pri Stični (prostor je s preselitvijo v nove učilnice nadzidka šole sprostila šola), drugega v pritličju poslovne stavbe na Cesti 2. grupe odredov 17 v Ivančni Gorici (nekdanja uprava TRAIG) in tretjega v delu zdravstvenega doma in njemu pripadajočega stanovanja v Zagradcu. Glede na to, da je Vrtec Ivančna Gorica s tem šolskim letom število otrok v skupinah uskladil z veljavnimi normativi, k čemur je bil zavezan z zakonom, da je v Šentvidu pri Stični oblikoval skupino otrok prvega starostnega obdobja (2 - 3 let), kjer je v skupini lahko največ 14 otrok in da je prevzel otroke, ki so bili prej vključeni v vzgojno-varstveno družino Smolič v Krški vasi, ki je z 31. avgustom prenehala delati, je lahko vključil 40 otrok več, kot bi jih sicer. S pridobitvijo navedenih novih prostorov se je število otrok, ki bi jih vrtec zaradi prostorskih možnosti ne mogel sprejeti, tako skoraj prepolovilo. Po podatkih VVZ Vrtec Ivančna Gorica je letos takih otrok še 56, število pa je nekaj manjše, saj vloge oddajo tudi starši, katerih otroci še ne izpolnjujejo starostne meje za sprejem v vrtec. Odklonjenih otrok je še vedno največ na območju Ivančne Gorice (28). Preureditev in usposobitev povsem novih prostorov v Ivančni Gorici (ti naj bi bili začasni do izgradnje novega vrtca) in Zagradcu (garderobi, sanitarije, igralnici, razdeljevalni kuhinji in vsa oprema) ter povečanje zmogljivosti kuhinje v obstoječem vrtcu v Ivančni Gorici je Občino Ivančna Gorica stala blizu 8 milijonov tolarjev (3 milijone gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, 4 milijone oprema). Prostor v Šentvidu pri Stični je preuredil in opremil vrtec s svojimi sredstvi. Pri pripravi prostorov v Zagradcu so veliko prostovoljnega dela opravili tudi krajani, nekaj sredstev pa je oziroma bo zagotovila tudi KS Zagradec. Prav v Zagradcu so krajani sodelovali s posebnim navdušenjem, saj je v njihov kraj prišlo nekaj novega, za kar so si prizadevali /c nekaj let. Županstvo Občine Ivančna Gorica Referat za družbene dejavnosti Želimo, da se otroci navajajo opravljali čimveč osebnih opravil samostojno ter da po svojih zmožnostih skrbe za red in čistočo. Obuvanje in zavezovanje čevljev je sicer zapletena reč, vendar, če se potrudimo... NADALJEVANJE PRISPEVKA O NOVOSTIH NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA Po mnogih prizadevanjih smo vsaj začasno, skupaj z ustanoviteljem, zmanjšali problem premajhnih prostorskih kapacitet Vrtca Ivančna Gorica. Širitev dejavnosti nam prinaša možnost vključitve v vrtec tudi mlajšim otrokim, saj smo do sedaj sprejemali le otroke II. starostnega obdobja (od 3. do 7. leta starosti). Tako smo s pridobitvijo oddelka v Šentvidu pri Stični organizirali skupino 2 do 3-letnih otrok (I. starostno obdobje ali po starem jaslični oddelek). V tej skupini je sedaj 14 otrok, kar omogoča vzgojiteljici in pomočnici vzgojiteljice boljši individualni pristop, otrokom pa strpnost, manjšo agresivnost, in seveda varnost. V Ivančni Gorici smo 21. septembra odprli vrata 24 otrokom v starosti od 4. do 5. leta v preurejene prostore bivšega Traiga. Oddelek je preurejen in primeren za predšolske otroke. Poleg igralnice ima garderobo, sanitarije in malo razdelilno kuhinjo. Novi oddelek spada k že obstoječim trem v prostorih zdravstvenega doma - v vrtcu Marjetica. TUDI V ZAGRADCU IMAJO NOV VRTEC "Kdaj pa pridejo otroci?" je bilo najpogostejše vprašanje mimoidočih, ki so z zanimanjem opazovali vrvež raznih domačih mojstrov; ti so s posebno vnemo pripravljali prostore za vrtec Sonček v Zagradcu. Odgovarjali skoraj niso. Razmišljali so le o čim bolje pripravljenih prostorih, kjer se bo zagraška in okoliška otročad lahko brezskrbno igrala. 5. oktobra so otroci zares prišli. Za 24 otrok v starosti od 3 do 6 let skrbita vzgojiteljici Nataša in Tatjana. S skrbjo in željo, da bi otrokom karse-da polepšali domovanje v novem vrtcu, sta že teden pred prihodom otrok urejali vse potrebno. Pred otroki so si vrtec ogledali njihovi starši, ki so hkrati s skrbjo in navdušenostjo sprejeli težko pričakovano organizirano varstvo tudi na področju Suhe krajine. Kljub pridobitvi novih oddelkov še vedno ne moremo zadovoljiti vseh potreb po vključitvi otrok v celodnevni program. Ključni problem še vedno ostaja prav v centru naše občine - Ivančni Gorici. Tu imamo žc kakšnih 26 let začasni vrtec, ki pa postaja čedalje manj primeren za naše najmlajše. Ne samo potreba, temveč nuja je zgraditi primeren vrtec za otroke v starosti od 11 mesecev do 6. leta. Tako bi lahko staršem zagotovili vse, kar omogočajo zakoni na predšolskem področju (pluralnost programov, boljši prostori, jasli...). Da le ne bi novi oddelek v vrtcu Marjetica ostal začasen nadaljnjih 26 let! K temu pa bi lahko pripomogli tudi krajani sami. Mar ne?! Branka Kovaček ŽIVU EN JE V NA 114 VI ČUDOVITI TEDEN V JAVORNIŠKEM ROVTU DOM 1 »Gasilska fotografija« pred domom Trilobit. Osnovna šola Stična je za šeste razrede organizirala teden dni življenja v naravi. 6. a in 6. c razred sta preživela čudovitih sedem dni v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. Dom Tribolit, v prekrasni naravi ob umetnem jezeru, nam je nudil varno zatočišče od 14. do 18. 9.1998. Ob prihodu nas je narava presenetila s snegom. Vreme se je nato izboljšalo in vedoželjni učenci smo se ves teden ukvarjali z raznimi aktivnostmi. Vodiči so nas skupaj z razredničarko Jožo Mi.šmaš in učiteljico Urško Henigman popeljali v čudoviti svet narave. Klemen-Grizli nas je naučil delati vozle in nam pomagal pri prostem plezanju na umetni steni. Jože nas je v hribe podil in pohodništva učil. Rok nas je uril v streljanju z lokom in nas poučil o požarni varnosti. Jože nam je pokazal tudi osnovne veščine pri veslanju v kajakih. Prvi Tomaž nas je seznanil, kako se delajo najboljše muhe za lovljenje rib, drugi Tomaž nas je poučil o kamninah in vse naše aktivnosti pridno beležil v kamero. Z Ireno smo lovili živalce v mlakah in jih opazovali pod mikroskopom. Zadnji večer pa smo učenci pripravili modno revijo: sprehajali smo se po pisti ter zaplesali ob pravi disko glasbi. V imenu vseh učencev se zahvaljujem vodstvu šole in razredničarki Joži Mišmaš, da so poskrbeli za tako čudovit program. Vsi udeleženci smo bogatejši za veliko novih izkušenj. Urška Vrhovec, 6. a razred Na "soli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični so z nadzidavo pridobili šliri nove učilnice. Tako se je sprostil prostor v vrtcu, kjer so sedaj gostovali učenci šole. Kar precej novih otrok je dobilo svoj prostor. Otrokom ponujamo veliko možnosti za ustvurjanje, raziskovanje, razvijanje različnih spretnosti..., vendar kljub temu veliko časa namenimo tudi prosti igri. Še posebej takrat je čas za vzgojiteljičin individualni pristop do otroka. 10 STRAN MOTOKROS V SEPTEMBRU 6. septembra 1998 so po enoletnem premoru v Šentvidu v Dolini pod Kalom zopet zabrneli motorji. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se mnogi odločili, da sončno nedeljo preživimo v športnem duhu. Z dobro pripravljeno Šentviško progo se je spopadlo približno 70 tekmovalcev, ki so vozili v kategorijah podmladka (60 in 80 cem), ter v kategorijah 80 in 125 ccm. Še posebno se je letos organizator potrudil glede varnosti gledalcev in tekmovalcev, saj so se po tragični nesreči na avtomobilistični dirki varnostni ukrepi na podobnih prireditvah močno poostrili Poskrbeli so za tribune in zaščitno ograjo v startni ravnini, vendar brez discipliniranega občinstva bi bil trud organizatorja zaman. Pred svečano otvoritvijo so najmlajši korenjaki v razredu podmladka I in II odpeljali svojo prvo vožnjo za državno prvenstvo. Ob uradni otvoritvi dirke so se tritisočpetstoglavi množici predstavili številni tekmovalci, kateri so bili tradicionalno obdarjeni z nageljčkom in simboličnimi darili. Sledila je finalna vožnja podmladka, v kateri so bili najboljši v razre- du 60 ccm : 1. mesto Matjaž Irant( Sitar Pnevmatik); 2..mesto Nejc PANDUR (AMD Šentvid) in 3. mesto Rok Cajzek (Huski Lemberg) in v točkovanju za državno prvenstvo Slovenije je prvo mesto osvojil Matjaž Irant ( 155 točk), drugo mesto Nejc Pandur ( 98 točk ) in tretje mesto Rok Cajzek ( 97 točk). V razredu podmladek - 80 ccm : 1. mesto Jaro Koritnik ( Huski Lemberg); 2..mesto Peter Gsclman (AMD Slovenske Kanjicc) in 3. mesto Matjaž Grušovnik (MTK Radenci) in v točkovanju za državno prvenstvo Slovenije je prvo mesto osvojil Jaro Koritnik ( 157 točk), drugo mesto Peter Gsclman ( 77 točk) in tretje mesto Nac Florjančič ( 71 točk) Domače društvo je zastopal novinec Jure Tadina , ki je dirko uspešno zaključil. Vsi tekmovalci podmladka so dobili še pokale od sponzorjev, kot velika spodbuda za nadaljnje tekmovanje. V razredu 80 ccm je bilo 25 voznikov in domače društvo je imelo tri tekmovalce. Razvrstitve so bile sledeče: 1. mesto Matej Žvan ( Fun šport) - 40 točk; 2..mesto Samo Kurnik (Moto turist) - 30 točk 3. mesto Rok Florjančič (AMD Orehova vas) - 28 točk; 7. mesto Robert Kavšek (AMD Šentvid) - 17 točk; 9. mesto Miha Barle (AMD Šentvid) - 14 točk; 11. mesto Damjan Smrekar ( AMD Šentvid) -9 točk . V razredu 125 ccm je bilo uvrščeno 26 voznikov in med njimi štirje domačini. Razvrstitve so bile sledeče: 1. mesto Sebastijan Kern ( Petrol racing) - 40 točk; 2..mesto Roman Jelen (Sitar Pnevmatik) - 34 točk; 3. mesto Aleš Rozman (HUSKI Lemberg) - 30 točk; 8. mesto Kristan Kastelic (AMD Šentvid) - 14 točk; 10. mesto Alojz Fortuna (AMD Šentvid) - 12 točk; 18. mesto Andrej Rus ( AMD Šentvid) in 20. mesto Klemen Porenta (AMD Šentvid). Na koncu so na zmagovalne stopničke stopili še najbolje uvrščeni tekmovalci, katere je organizator bogato nagradil s pokali za prve tri in praktičnimi darili vse do šestega mesta. VK. Predstavljamo vam športna društva iz naše občine ŠPORTNO DRUŠTVO AMBRUS Športno društvo Ambrus je bilo ustanovljeno v začetku leta 1996 z namenom, da se ponudi športna rekreacija širšemu krogu ljudi v Ambrusu in okolici. Znotraj društva so ustanovili sekcijo za mali nogomet, ki se ji je prvo leto pridružilo okrog 30 ljudi. Letos je članov že več kot 50. Poleg malega nogometa, s katerim se resneje ukvarjajo, pa se člani društva rekreirajo tudi s košarko, namiznim tenisom, tenisom, badmintonom, zadnje čase pa se društvu priključujejo tudi ženske, ki predvsem rade igrajo odbojko. Člani so od ustanovitve naprej zelo delavni in uspešni, tako v tekmovalnem smislu kot tudi pri delovnih akcijah. V razmeroma kratkem času so uredili tribune ob igrišču, asfaltirali cesto do igrišča, obnovili zaščitno ogrado, naredili nove gole ter na igrišču začrtali tudi polja za tenis in odbojko. Pri teh delih so veliko pomagali člani društva, seveda pa tudi KS, kulturno društvo ter ZŠO Ivančna Gorica. Tudi njihovi tekmovalni dosežki na raznih turnirjih, predvsem pa v občinski ligi, so zavidanja vredni. Od leta 1995, odkar poteka občinska liga v malem nogometu, so kar dvakrat postali občinski prvaki, na medobčinskih prvenstvih pa so bili leta 1995 drugi, lani pa celo prvi. Treba je tudi povedati, da imajo gotovo najboljše navijače od vseh občinskih ekip, verjetno pa tudi v medobčinskem merilu. Prav tako imajo dva odlična sponzorja, ki v celoti pokrijeta stroške, ki jih ima ekipa v malem nogometu. To sta Bife pri Matjažu ter B-bar Ambrus. Vendar uspeh ekipe za mali nogomet društvu ni edina skrb. Za člane in ostale krajane organizira izlete na športna tekmovanja, kot so npr. košarkarske tekme Olimpije, planiški skoki oz. poleti, nogometne tekme slovenske reprezentance itd. Vsako leto organizirajo tudi kak turnir v malem nogometu (letos je bilo to avgusta). Pozimi krajanom omogočajo rekrciranje v obnovljenem kulturnem domu, kjer igrajo namizni tenis, v telovadnicah po občini pa igrajo mali nogomet in odbojko. Pravijo, da bi radi pritegnili v društvo tudi šahiste, ki bi v kulturnem domu imeli lep prostor. To pa še ni vse! Lani se je ob organizaciji Janeza Vodenška na asfalt- nem igrišču v Ambrusu kalilo veliko mladih nogometnih nadebudnežev, starih od 8 do 15 let, ki jih je treniral sam predsednik društva Jože Hočevar. Menda so se treningom številčno odzvali in tudi zelo vztrajno vadili. Med temi igralci je posebej izstopal Sebastjan Šinkovec, ki je nato tudi dobil priložnost v NK Ivančna Gorica, kjer je zaigral za starejše dečke omenjenega kluba. Čeprav sc društvo spopada s finančnimi težavami kot vsa ostala športna društva v občini, pa ima tudi za naprej smele načrte, ki bi jih morali bolj podpreti tudi na občini. Še letos nameravajo člani organizirati medobčinsko prvenstvo v malem nogometu, če sc bodo v občinski ligi uvrstili med prvi dve ekipi. Ravno tako pa so pripravljeni organizirati tudi zaključno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom naše občine. Nameravajo postaviti tudi boljšo razsvetljavo na igrišču, prepleskati tribune ter postaviti shrambo za športne rekvizite. Ob vseh teh načrtih jim lahko zaželimo le še veliko uspeha pri nabiranju finančnih sredstev. Simon Bregar Predstavljamo vam znane športnike iz naše občine MATJAŽ ERCULJ - rokometaš SVIŠ-a Matjaž Erčulj, doma iz Gabrja pri Stični, je pri dvajsetih letih gotovo eden najperspektivnejših športnikov naše občine. Konec lanskega leta je bil proglašen za najboljšega športnika občine Ivančna Gorica v kategoriji mladincev - klubski šport. Da je zelo nadarjen za šport, je dokazal že v osnovni šoli, kjer je dosegal odlične rezultate tako v rokometu kot v atletiki; bil je celo drugi v državi v disciplini met žogice. Za začetek klasično vprašanje. Kdaj si se resneje začel ukvarjati s športom in s katerim ? Resneje sem se s športom začel ukvarjati v 5. razredu OS, ko me je k šolskim treningom rokometa povabil profesor Marjan Potokar. Kar hitro sem napredoval, tako da me je že v 8. razredu povabil na treninge članske ekipe. Očitno si res hitro napredoval, saj si bil kmalu nato menda povabljen tudi na treninge mladinske oz. kadetske državne reprezentance. Res je, leta 1996, v 3. letniku srednje šole, sem sodeloval na pripravah mladinske slovenske reprezentance, ki se je pripravljala na kvalifikacije za EP. V ekipo pa nisem bil izbran, kar sem sprejel kot samoumevno, saj sem bil med najmlajšimi. Leto kasneje sem sodeloval na pripravah kadetske državne selekcije, ki seje ravno tako pripravljala na kvalifikacije za EP. Takrat pa sem bil izbran v ekipo, a zaradi prevelikih šolskih obveznosti (konec 4. letnika) nisem mogel nastopiti. Za to izgubljeno priložnost mi je še vedno žal. Potem pa je sledilo služenje vojaškega roka, ki si ga zaključil junija letos. Si tam imel možnosti za normalen trening ? Vojaški rok sem odslužil v Ilirski Bistrici, kjer pa na žalost ni bilo prav nobenih možnosti za vadbo. Klub se je sicer po svojih močeh trudil za to, a pravega odziva vojske ni bilo. Vse, kar sem lahko medtem naredil, je bilo, da sem v okviru rednih dopostov čez vikende odigral nekaj tekem za SVIŠ. Čeprav si bil praktično brez. treninga, pa si maja na 1. dnevu slovenskega rokometa v Velenju odlično zaigral na tekmi mladincev vzhoda proti mladincem zahoda Slovenije. Bil si celo najboljši strelec te tekme. Gotovo imaš v novi sezoni visoke osebne in klubske cilje ? V rokometnem klubu SVIŠ je tik pred začetkom 2. A državne lige situacija okrog sestave naše ekipe še dokaj nejasna, zato je tudi težko karkoli napovedovati za novo sezono. Obstaja pa seveda želja, da se uvrstimo v ligo višje, glede na to, da smo bili lani tretji. Zase lahko rečem le to, da želim čim bolje igrati in mogoče vzbuditi zanimanje kake ekipe iz 1. A slovenske lige. O tem, da si tam sposoben igrati, najbrž ni dvoma, je pa vprašanje, koliko si pripravljen za rokomet žrtvovali, tudi glede na to, da si se vpisal na Strojno fakulteto. Bi se bil pripravljen z rokometom tudi (vsaj začasno) profesionalno ukvarjati ? O tem še nisem veliko razmišljal. To sezono bom še odigral pri SVIŠ-u (tako tudi piše v pogodbi), potem pa bom videl, kako in kaj. Možno je vse. Glede »profesionalnega« ukvarjanja pa lahko rečem sledeče: Edini pravi profesionalni klub pri nas je Celje Pivovarna Laško. Če bi npr. dobil povabilo tega kluba, bi se za to takoj odločil. Študirati pa sc seveda da tudi ob delu. Če bi bil nekaj let mlajši, bi se odločil za kak drug šport ? Da, za atletiko. Individualni šport bi mi bolj ustrezal. Najbolje bi bilo, če bi se odločil za mete (kopje, krogla ali kladivo). Kakorkoli že, Matjažu želim, da bi v sledeči sezoni čim večkrat »prerešetal« mrežo nasprotnikovih vratarjev. Simon Bregar STRAN 11 ROKOMETNI KLUB SVIŠ JE PRED NOVO SEZONO Na novo tekmovalno sezono se vneto pripravljajo vse naše ekipe. Članska je pričela s treningi v začetku avgusta, ostale pa nekoliko pozneje. V letošnji sezoni bo klub tekmoval z naslednjimi skupinami: člani, kadeti, starejši dečki, mlajši dečki A in mlajši dečki B. Aktivni so tudi veterani. Največ pričakujemo od članske ekipe. Slednja je v minuli sezoni dosegla naš največji uspeh. Uvrstitev v končnico in nato osvojitev tretjega mesta v 2. A državni ligi. Letos želimo še korak več, to je uvrstitev v 1. B ligo. Temu primerno se tudi pripravljamo. Ekipa je do sedaj (I. 10.) opravila že 31 treningov. Imeli smo vikend priprave v Umagu. Udeležili smo se dveh turnirjev (Ivančna Gorica, Sežana). Ekipa je v tem pripravljalnem obdobju odigrala 15 tekem, večino z ligaši 1. B lige, in to zelo uspešno. V gosteh nam je uspelo premagati celo prvoligaša Izolo z 29 : 21 ter večnega tekmeca Grosuplje s 30 : 25. Uspešno smo preskočili tudi prvo oviro v tekmovanju za pokal Slovenije (Mokre). Ekipa se je uvrstila v šestnajstino finala, kjer bomo naleteli na izredno močnega in uglednega nasprotnika, prvoligaša RK Prule. Prva tekma bo 28. 10. ob 20. uri v Ivančni Gorici. V primerjavi z lansko sezono je v ekipi nekaj novosti. Z aktivnim igranjem sta prenehala Stane Gnidovec in Jože Jeglič, Ivan Kastelic sc je vrnil v Grosuplje, Klemena Baranašiča smo »posodili« Prulam, Janeza Skubica Slovanu. V klub smo pridobili Romana Zarabca (Trebnje). Člansko ekipo v sezoni 1998/99 predstavlja naslednjih 19 igralcev: vratarja Boštjan Skubic in Stane Zupančič ter igralci Gregor Sever, Simon Novak, Uroš Šparl, Matjaž Erčulj, Kristijan Bašar, Janez Zupančič, Uroš Hočevar, Boštjan Strnad, Matej Strah, Tomaž Hočevar, Jure Kavšek, Marko Longar, Tomaž Zelko, Roman Zarabcc, Martin Arko, Luka Drole in Gregor Gorenčič ter trenerja Marjan Potokar in Milan Strnad. Razpored domačih tekem članske ekipe v jesenskem delu: • 17. 10. - SVIŠ : Ajdovščina • 7. II. - SVIŠ : Sava Kranj • 21. 11. - SVIŠ : Koper • 5. 12. - SVIŠ : Radovljica • 19. 12. - SVIŠ : Črnomelj Vse tekme v dvorani v Ivančni Gorici se bodo igrale ob 20. uri. Vabimo vas, da sc jih udeležite v čim večjem številu in da spodbujate naše igralce na poti k novim uspehom. K vadbi želimo pritegniti tudi čim večje število mladih. Vpisujemo jih vsako sredo ob 18.30, takrat jih bomo tudi razvrstili v ustrezno starostno kategorijo. Prav tako bo potekala vadba v Višnji Gori, in sicer otroci od 1. do 4. razreda ob torkih ob 17.30 uri in učenci od 5. do 8. razreda ob petkih ob 17. uri. Skupini bo vadil Kristijan Bašar. Vadba bo potekala tudi v Šentvidu, vendar v tem trenutku še nimamo dokončnih dogovorov. O razpletu vas bomo obvestili kasneje. Za RK SVIŠ, Marjan Potokar ŠENTVIŠKI CETRTOSOLCI V SOLI V NARAVI NA DEBELEM RTIČU Že vrsto let OŠ Fcrda Vesela Šentvid pri Stični organizira šolo v naravi za četrtošolce. Le-ta poteka na morju v znanem letovišču Debeli Rtič. Letos so se učencem brezskrbne počitnice zaključile že 27. avgusta. Toda v šolo so prišli vsi nasmejani, saj so vedeli, da jih čaka še teden dni veselja na morju. V četrtek zjutraj seje odpravilo na pot 41 učencev pob budnim vodstvom 5 vzgojiteljic. Slovo od staršev je bilo težko. Prvi pogled na morje pa je pregnal vso žalost. Glavni namen šole v naravi je bil, da sc učenci naučijo plavati in da izpopolnijo plavalno tehniko. Šola plavanja je tako vsebovala prilagajanje na vodo, učenje prsnega plavanja, učenje skokov na noge in na glavo, vzdržljivostno plavanje, osnove potapljanja in plavanja pod vodo. Končno preverjanje plavanja je bilo zelo uspešno, saj so osvojili 3 zlate, 20 srebrnih in 14 bronastih dellinčkov. Le 4 učenci so dobili priznanja pripravnikov-plavalcev. Poleg plavanja so si učenci tudi krepili zdravje in telo, se navajali na samostojnost, naučili so se smotrno preživljati prosti čas, spoznali so življenje ob morju in v njem ter poglobili stik z naravo. Vendar pa niso samo plavali. Malce je k temu pripomoglo tudi vreme, saj so se zadnji dnevi avgusta zelo shladili. Spoznali so značilno primorsko rastje ob ogledu botaničnega vrta na Debelem Rtiču pod vodstvom vrtnarja. Z barko so se odpeljali v Koper ter si ga ogledali z mestnega zvonika. Lahko so stopili korak v Italijo na mejnem prehodu Lazaret. Poleg tega so nabirali školjke in polže ter pripravili razstavo. Na koncu so svoje novo znanje preverili še na kvizu o primorskem svetu. Seveda brez športnih aktivnosti ni šlo. Igrali so med dvema ognjema, met žoge čez mrežo, badminton, namizni tenis, nogomet... Pomerili so se tudi v vlečenju vrvi, plavanju, krosu in orientacijskem teku. Posebno zanimivi so bili večeri. Izbrali so miss in mistra, se igrali šaljive igre ob vodi, se smejali zabavnim in družabnim igram ter veliko plesali in peli. Zadnji večerje bil nekaj posebnega, saj so poleg priznanj in diplom dobili še nagradno polurno nočno kopanje v bazenu. Vsega lepega je enkrat konec in šentviški četrtošolci spet pridno drgnejo šolske klopi in nabirajo nova znanja. Ostali so spomini in želje, da bi sc še ponovilo. Polona Lampret HIMNA ŠENTVIŠKIH POMORŠČAKOV Leva, leva, leva, desna, leva. Mi iz Šentvida smo prišli, da bi sc zabavali. Sonce sije, dež lud gre, plavamo pa vsi še ne. Treba se bo naučit, po potrebi potopit. Morskih psov veliko ni, skočimo na en, dva, tri. Morje dobro ni za pit, dobro za hladiti rit. Colničplava sem ter tja, kmalu bomo spet doma. Mi bi radi še ostali in po morju čofotali. Tu veselje je doma, smeh zabava tu velja. Leva, leva, leva, desna, leva. PONOVNO MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA V nedeljo, 6. septembra 1998, je bil na športnem igrišču na Krki odigran tradicionalni malonogometni turnir. Udeležilo se ga je 8 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine ( prijavljenih je bilo 9 ekip, ene pa nato ni bilo na tekmovanje, zato so bile v predtekmovanju tri). Rezultati predtekmovanja po skupinah : Skupina A : Domoprema Lipoglav : Mizarstvo Trunkelj Krka 0 : 7 Bife pri Matjažu Ambrus & B-bar : Domoprema Lipoglav 8 : 1 Miz. Trunkelj Krka : Bife pri Mat. Ambrus & B-bar 3 : 0 Skupina B : ŠD Videm Dobrepolje : Koma 750 Ponikve Koma 750 Ponikve : Motomat Zagorica ŠD Videm Dobrepolje : Motomat Zagorica Skupina C : Ero Ljubljana : Snežak Predstruge 4 : 1 6 : 3 5:3 4:0 Izoblikovala se je polfinalna skupina šestih ekip, ki so igrale za vstop v finalno skupino treh po sistemu Al : B2, A2 : Cl ter BI : C2 Rezultati polfinainih bojev : Miz. Trunkelj Krka : Koma 750 Ponikve 4 : 2 ŠD Videm Dobrepolje : Snežak Predstruge 9 : 0 Ero Ljubljana : Bife pri Mat. Ambrus & B-bar 2 : 4 Finalna skupina : Mizarstvo Trunkelj Krka : ŠD Videm Dobrepolje 2 : 0 Bife pri Matjažu Ambrus & B-bar : ŠD Videm Dobrepolje 3 : 4 Mizarstvo Trunkelj Krka : Bife pri Mat. Ambrus & B-bar 4 : 2 Končni vrstni red najboljših : 1. Mizarstvo Trunkelj Krka 2. ŠD Videm Dobrepolje 3. Bife pri Matjažu Ambrus & B-bar Na turnirju, ki ga je dobro organizirala malonogometna sekcija ŠD Krka, so podelili tudi nagradi za najboljšega strelca in vratarja. Obe lovoriki sta ostali doma, saj je bil najboljši strelec Jože Gačnik, najboljši vratar pa Robert Blatnik, oba Mizarstvo Trunkelj Krka. Organizator se najlepše zahvaljuje sponzorjem ( Mizarstvo Trunkelj, Gostilna Nace, Bife Šipca ter lokal Met'k ), ki so pomagali speljati prireditev, ekipam pa za udeležbo. Simon Bregar Ob mesecu rekreacije ODPRTO PRVENSTVO KRKE V NAMIZNEM TENISU V okviru prireditev, ki potekajo v mesecu športa in rekreacije po Sloveniji smo na Krki organizirali 2. odprto prvenstvo Krke v namiznem tenisu. Športno-rekreativno tekmovanje je potekalo v soboto, 19. septembra 1998. Tekmovalci so bili razvrščeni v dve starostni kategoriji : a) moški do 45 let starosti b) moški nad 45 let starosti. V kategoriji članov ( do 45 let ) je prepričljivo zmagal Boštjan Kmet iz Šmarja-Sapa, drugi je bil Mitja Gašperič, ravno tako iz Šmarja, tretji pa domačin Roman Mestnik. V kategoriji veteranov ( nad 45 let ) pa je bil najboljši Dragutin Stankovič, drugi je bil Janez Terkaj, tretji pa Tvrtko Dimač, vsi iz Ljubljane. Organizator - namiznoteniška sekcija ŠD Krka - je na koncu najboljšim podelil zaslužene kolajne in pokale. Simon Bregar POGLEDAM NA LEVO- POGLEDAM NA DESNO. ■, 1 12 STRAN IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA IŠČE NOVE SODELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI 1. BRUSILEC IN POPRAVLJALEC ULITKOV - 3 DELAVCI 2. ČISTILEC ULITKOV - 2 DELAVCA 3. POMOŽNI TALILEC - 2 DELAVCA 4. POMOŽNI LIVAR - 1 DELAVEC NUDIMO: • redno zaposlitev • plačo po kolektivni pogodbi • toplo prehrano • povrnjene stroške prevoza na delo Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: - končana osnovna ali poklicna šola kovinarske, metalurške ali druge ustrezne usmeritve - starost od 18 do 35 let - delovno razmerje se sklepa za določen čas 12 mesecev s trimesečnim poskusnim delom - prednost pri zaposlitvi imajo mlajši kandidati in kandidati s končano dve- ali triletno poklicno šolo. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema: IMP LIVAR.d.d. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA (tel.: 061/778-122), do POPOLNITVE POTREB. PRIDRUŽITE SE NAM! V. Krajevna skupnost JAVORJE, Šmartno pri Litiji se zahvaljuje KOVINSKI GALANTERIJI ALOJZA LAVRIHA, TEMENICA 5, ŠENTVID PRI STIČNI za finančni prispevek pri dograditvi športnega igrišča pri podružnični šoli Javorje. Spoštovani donator je pri nas vedno dobrodošel. Krajevna skupnost Javorje Gradbeni odbor za izgradnjo igrišča TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri 113 Policijska postaja Grosuplje 763-122 Policijska postaja Ivančna Gorica 778-402 Občina Ivančna Gorica 777-697 778-385 778-384 Krajevni urad Ivančna Gorica 777-052 Zdravstveni dom n.c. 778-769 Zdravniška dežurna služba 0609/624-071 , 777-039 Otroški in šolski dispanzer 777-079 Krajevna skupnost Ivančna Gorica 777-367 Lekarna 777-153 Nova Ljubljanska banka 777-101 Pošta 778-411 Železniška postaja 777-038 Veterinarski zavod 777-111 Vrtec Marjetica 777-156 Zavod za gozdove (Ljubljana) 777-371 Upravna enota Grosuplje n.c. 764-311 764-238 764-561 Dežurna veterinarska služba 268-543 Javljanje za osemenjevanje krav Grosuplje (7n-8.30n) 763-170 Ivančna Gorica (7n 8")777-lll (razen sobote in nedelje) Pri prečkanju ceste ali križišča naj se otrok vedno ustavi korak do roba pločnika ali ceste. CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50% Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cea 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 5% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, brat, stric in tast JANKO PETEK iz Šentvida pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno sožaljc. Se posebej hvala zdravnikoma dr. Janezu Zupančiču in doc. dr. Metki Zore ter sosedom in znancem za pomoč. Najlepša hvala za poslovilne besede direktorju ABC Tabor d.d. Grosuplje, županu Občine Ivančna Gorica in predstavniku Zveze borcev NOB Grosuplje. Žalujoči: vsi njegovi. Bolečina ne izgine, spomin v srcu ne zbledi, vse je žalostno in tiho, odkar te več med nami ni.. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Anton MIKLAVČIČ s Sela pri Radohovi vasi 11, Šentvid pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala šentviškim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete MARIJE HROVAT Mustarjcve mame iz Cešnjic pri Zagradcu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in vaščanom, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. I Ivala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Vrtnarstvu Zagradcc, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem, pevcem Lovske družine ter predsednici KS Zagradcc gospe Mariji Zalctelj za lepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni. STRAN 13 J301/ 1/303 /3/0 /303 /308- /307-/306' /304 /305 NAMESTO POLICIJSKE KRONIKE Karel Grcman - Izirški Ce SC nagnemo nad zemljevid naše občine in gremo ob sliškem potoku navzgor, naletimo na vas Leskovec, bolj natančno, na njen zaselek Izirk. Tu, v zgornjem toku Stičnice, že več generacij domuje Grčmanov rod. Sedanji gospodar Karol je tu že od prvega dne svojega življenja in ta dan nosi datum 29. oktober L908. Karol bo potemtakem ravno te dni praznoval svojo devetdesetletnico. Seveda mu vsi že sedaj iskreno čestitamo ob tako visokem jubileju. Kar pomnijo, so pri hiši imeli mlin in stope, kar je domačiji prineslo ime pri Malnarju. Naš devetdesetletni slavljenec je zaradi tega daleč naokrog znan tudi kot Malnarjcv oče; prijatelji in dobri znanci pa so mu rekli kar Izirkar. Svet okoli njegove domačije je namreč bogat z vodnimi izviri. Mlcli in stopali so do pred nekaj desetletji, ko je začelo mlinarstvo odmirati, pa tudi vodo so jim vzeli in jo večinoma prestregli v cevi stiškega vodovoda. Prej pa so tam namleli moke in nastopali pšena, da ga ne bi odpeljali tudi z zelo dolgim vlakom. Mlinarska merica, ki so jo jemali, je zelo prav prišla, saj so v Karlovi generaciji imeli v hiši dvanajst otrok, vsakega pol po spolu. Karol je bil tretji po vrsti in prvi med fanti, zato so ga oče namenili za bodočega gospodarja. To sc je pozneje tudi uresničilo. Brezskrbna otroška leta so Karlu minila, da sam ni vedel, kdaj. Minevala so mu na paši, ob vodi, v mlinu, in nekaj let tudi v uro oddaljeni višnjegorski šoli. Karlov oče so bili dober mlinar, zalo so sc večinoma zadrževali v mlinu, na Karla, bodočega gospodarja, pa so že zgodaj odpadla vsa druga opravila pri hiši. Na domačiji so poleg običajnega kmečkega in mlinarskega dela imeli še nekaj posebnega: pridobivali so kamen lahkovec, nekdaj imeniten gradbeni material, kuhali oglje in žgali apno. Joj, koliko bremena je šlo skozi Karlove roke, ko je lomil lehnjak, žagal les za kopo in skladal apnenec za apnenico. Vendar je trdo delo dajalo tudi plačilo in mladi Karol ni bil nikoli brez cvenka v žepu. To mu je dalo toliko samozavesti, tla je Začel zahajati pod okno Mežnarjeve Ane s Sel, ki je tedaj veljala za eno najlepših deklet v višnjegorski fari. Ana bi lahko izbirala med več snubci, a se je odločila za Izirškcga, ki je bil tudi prikupen fant - to se vidi na sliki iz mladeniških let - poleg tega pa je bil tudi bodoči gospodar na dobrem mlinu. Tiste čase so namreč neveste, predvsem pa njihovi starši, še močno gledale tudi na materialno plat bodočega zakona. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok: trije fantje in štiri dekleta. Tedaj, ko so bili še vsi skupaj, je bilo najlepše in Karolu še danes pogosto zaplavajo misli v tiste srečne čase. Potem pa se je začelo naenkrat podirati. Otroci so začeli drug za drugim odhajati in že prej samotna hiša je postajala še bolj osamljena. Mlin se je v šestdesetih letih ustavil, prav tako tudi prodaja lahkega kamna in oglja. Najmlajši sin Franci, ki je bil predviden za mladega gospodarja, je odšel za delom v Nemčijo in se tam smrtno ponesrečil. Potem je vzelo še dobro ženo in skrbno mater Ano. Vedno manj obljudena domačija pa je še vedno klicala k delu. Otroci so prihajali z družinami in pomagali, kolikor so mogli. Med najbolj pridnimi je bil zet France. Koje pred nekaj leti s traktorjem na strmini spravljal seno, se je stroj prevrnil in ga pokopal pod seboj. Po tej nesreči je delo na domačiji skoraj povsem zastalo. Si morete misliti, koliko hudega je moral Karol prestati na stara leta, a se je vselej pobral in kljubovalno vztrajal naprej! Pri tem mu je v veliko oporo zvesti spremljevalec, najstarejši sin Silvester. Ta je že od mladih nog bolehen, zato se ni podal v svet. Kmet, mlinar, kamnar in oglar Karol Grčman iz Leskovca je eden tistih ljudi z začetka našega stoletja, ki ga poznam že več desetletij. K njemu sem dolga leta vodil šolarje na pozvedovanje o preteklih časih. Vsakič nas je prijazno sprejel in nam obilo potešil radovednost z doživetji in preizkušnjami iz svojega dolgega življenja. Ko bo letos, 29. oktobra, praznoval devetdeseti rojstni dan, mu bodo prišli voščit vsi njegovi: edina še živeča sestra Nežka, šest otrok, štirinajst vnukov in devetnajst pravnukov. V dolgo vrsto voščilcev bomo v mislih stopili tudi mi, ki delamo pri Klasju: še na mnoga leta, oče Karol! Leopold Sever GOBAR SREČKO Slovenci poznamo nič kaj lep pregovor »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Za dokaz, da ta pregovor ne drži vedno, da so tudi izjeme, naj nam bo gobar Srečko, ki je nekoč zelo ljubil vsako kapljico, ki jc vsaj malo zadišala po alkoholu, danes pa je popoln abstinent. Kako je to dosegel, pa naj nam pove kar sam. »Gobe so bile že od otroštva moja strast. Še ko smo se otroci podili po gozdu, sem bil jaz med prvimi, ki sem gobe kar zavohal. Tedaj sem se hitro oddaljil od družbe in nikoli se nisem vrnil praznih rok domov. Ko sem dorastel, pa sem od lovcev včasih slišal, da je za dober pogled potrebna tudi dobra kapljica. Tako sem začel s pijačo. V začetku seveda le kaj malega, potem pa, iz malega raste veliko, kmalu sem bil tako utrjen v kapljici, da mi je zlepa ni bilo preveč, in seveda, močnješa ko je bila, ljubša mi je bila. Tako se je nadaljevalo kar nekaj let in v tem času sem bil kar strasten gobar. Neko leto pa je bilo posebno veliko gob. Seveda sem se odpravil v svoja rastišča. Mimogrede sem srečal lovca. Ponudil mi je stekleničko s »kačjo slino«; majhno stekleničko je ta moj prijatelj namreč vedno imel pri sebi. Jaz sem doma za dober pogled seveda že krepko potegnil iz steklenice s sladkim vinčkom. Toda ponudbi lovca se nisem mogel upreti in sem stekleničko kar spraznil. S prijateljem lovcem sva se ločila: on je odšel proti domu, jaz pa globlje v gozd. Takoj sem zagledal cel kupček gob. Toda ko sem se sklonil, mi je v roki ostalo le nekaj listja. Vstati pa se mi ni dalo in ob tem sem pod seboj res pomečkal prav lepega jurčka, ki pa seveda ni bil več uporaben. Ko sem le spet stal na nogah, zagledam jurčka, ko se sklonim, pa spet le listje; treba je bilo kar nekaj truda, preden sem spet stopil na noge. To seje ponavljalo, ah, kaj vem kolikokrat: videl sem gobo, cel kupček gob, sklanjal sem se pa listju. Naveličan vsega, sem legel in zaspal. Ko sem se prebudil, nisem vedel, kje sem, ker sem v iskanju gob prišel v povsem tuj kraj. Taval sem dolgo v noč, medtem se je moja glava že povsem zbistrila. Moja gobja košara pa je bila popolnoma prazna. Končno sem le pritaval domov in se za nekaj ur ulegel na seno, a nisem mogel zaspati. Tako pa ne bo nikoli več, sem sklenil tisto uro, in od tedaj nisem pokusil niti kapljice alkoholne pijače. Gobe pa še vedno ljubim, saj so mi pomagale, da se spet počutim srečnega. Pridite pogledat, kakšno zalogo gob ima moja žena v shrambi, kozarcev so že polne police, še za otroke bo dovolj gob, ko naju bodo obiskali.« Tako je svojo zgodbo končal gobar Srečko, abstinent! Angelca PROMETNA VARNOST NA OBMOČJU DELOVANJA POLICIJSKE POSTAJE GROSUPLJE SPLOŠNO IN S POVDARKOM NA PEŠCIH, KOLESARJIH IN VOZNIKIH KOLES Z MOTORJEM TER MOTORNIH KOLES Na Območju PP Grosuplje se je v času od 01.01.1998 do 15.09.1998 zgodilo 242 (349) prometnih nesreč. Od tega 6 (3) s smrtnim izidom, 59 (62) s telesnimi poškodbami in 278 (284) z materialno škodo. Posledice v teh nesrečah so hujše kot lani v istem časovnem obdobju in sicer je 8 (3) oseb umrlo, 24 (20) je bilo hudo telesno poškodovanih in 60 (57) lahko telesno poškodovanih. Povečanje števila nesreč beležimo na hitri cesti HI od Višnje Gore do Biča, predvsem na odseku 219 od Ivančne Gorice do Biča, kjer so v dveh nesrečah štiri osebe izgubile življenje. Dve nesreči s smrtnim izidom sta se zgodili na AC na odseku 622, ena na regionalni cesti v Ponikvah in ena na lokalni cesti Šentvid pri Stični - Dob (železniški prehod). Pešci, kateri so poleg kolesarjev, voznikov koles z motorjem in motornih koles, najbolj izpostavljeni nevarnosti v prometu, so bili pri nas udeleženi v 4 (4) prometnih nesrečah. Ti so bili kar v treh primerih povzročitelji nesreč. Posledice pa so, da je bila 1(1) oseba hudo telesno poškodovana, 0 (2) lahko v preteklem letu, ter 3(1) so odnesle brez posledic. Hkrati jc bila hudo telesno poškodovana oseba tudi povzročitelj nesreče. Starostna struktura udeleženih pešcev je nad 24 do 34 let 1 (0) oseba, nad 34 do 44 let ena oseba, nad 54 do 64 let ena oseba in nad 64 let 1 (2) oseba. Lani pa so bile udeležene osebe še v starosti nad 14 do 16 let in nad 16 do 18 let. Nesreče z udeležbo pešcev kot povzročiteljev so se zgodile in sicer ena na regionalni cesti, ena na lokalni cesti in dve na mestnih ulicah. Glede na ugotovitev, da smo imeli v mesecu oktobru lanskega leta udeležene v nesrečah tri pešce (eden kot povzročitelj), vse pa so bile k sreči brez posledic, bomo izvedli nekaj preventivnih akcij v sklopu Tedna prometne varnosti in akcije Stopimo iz teme, obenem pa poostrili nadzor nad hojo pešcev in zoper kršitelje represivno ukrepali. Več pozornosti pa bomo namenili tudi kolesarjem, saj je bilo letos v nesrečah 12 (6) udeležencev, od katerih jih je bilo kar 9 povzročiteljev nesreč; voznikom koles z motorjem, kateri so bili udeleženi v 13 (16) nesrečah, in kar 12 je bilo povzročiteljev nesreč in voznikom motornih koles, ki so bili udeleženi v 11 (8) primerih, povzročitelji pa 10 krat. Ker pa so sedaj v mesecu oktobru že spremenjeni vozni pogoji (krajši dnevi, dež, megla, listje in blato na vozišču...) voznikom svetujemo da temu primerno prilagodijo hitrost vožnje in jih obenem opozarjamo na prihajajočo zimo in na zakonsko določbo, da morajo biti pozimi in v zimskih razmerah motorna vozila opremljena s predpisano zimsko opremo. POLICIJSKA POSTAJA G KOS U PIJ L CEBELARJEVE TEŽAVE V avgustu sem doživel štiri zoprne zadeve: najprej mi je nekdo že tretje leto zapored do potankosti obral izvrstno slivo; nato mi je toča pobila fižol; nakar mi je neki šaljivec onesposobil Landrover-Džip prikolico,tako da je snel zadnjo kombinirano levo luč z žarnicami vred. Desna je ostala, ker je bila počena in ga ni zanimala. Nato pa se mije zgodilo najhujše: na mizi pod kozolcem sem pozabil (moja napaka) lepo belo plastično torbo na zadrgo, v njej pa: 1. rjavo plastično pelerino za kolesarje ali planince, 2. lep lovski nož z nožnico na zelenem pasu, češke izdelave (dobil sem ga kot darilo, zato mi je drag spomin), 3. novo »termos« steklenico Champion (0,5 1) in 4. kombiniran vojaški jedilni pribor (žlica, vilice, nož z odpiračem za konzerve). Prosim cenjene bralce malih oglasov, če vedo kaj več o teh zadevah kot jaz, naj mi to dobrodušno sporočijo. Sam namreč že izgubljam veselje do čebelarjenja. Pavel Oman - čebelar na Lučarjevem Kalu / Na Kavčih Stanujoč: 1201 Ljubljana, Demšarjeva 14. MALI OGLAS Prodamo stanovanje v bloku na Muljavi (55 m2) popolnoma obnovljeno. Tel.: 061/776-362 N + "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN \\ tem tta&t it l I /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN STRAN N + MODERNIZACIJA Kaže, da tudi fižol dandanašnji ne more več brez telefona. Koliko neki so zaračunali teleko-movci za takle priključek v Suhi krajini? L.S. 2fi V08X0 VO£jfO Kako je stari Skufca hruške »vahtal« Pri Skufčevih so imeli na vrtu hruško, ki je bogato rodila in dajala nadvse okusne sadeže. A kaj ko so jo vaški rabutarji vsako leto otresli, da je komaj kakšen sadež ostal pri hiši. Neko leto, ko je hruška še posebej dobro kazala, je stari Škufca sklenil, da bo za vsako ceno obvaroval sadni pridelek. Pod drevo je privlekel gnojni koš, ga postlal s senom in leže nastopil stražo. Zamisel ni bila slaba, če revež zaradi utrujenosti ne bi kmalu zaspal. To so zapazili rabutarji, ki so že ves večer oprezali za plotom. Pritihotapili so se do koša, ga previdno privzdignili in položili čez bližnjo mlako. Potem pa hajd na drevo in obrali so hruško do zadnjega peclja. Končno se je stražar le prebudil in v polsnu štrbunknil v lužo. Ko je ves moker prilezel iz nje, je videl le še pete tatinske svojati. (Po pripovedi Radivoja Miklavčiča) L.S. XII. rekord - debela pesa Tam, kjer gorski potok Bukovica počasi prehaja v ravninski del in se kmalu potem izlije v reko Temenico, se odlagajo naplavine, bogate s hranilnimi snovmi. To okoliščino je letos dodobra izkoristila Marta Smole iz Bukovice in na njivi pridelala izredno debelo peso. Seveda so k rekordnemu pridelku poleg rodovitne zemlje pripomogle tudi Martine pridne roke. Pesa je iz sorte Brigadir in kar nekaj primerkov je preseglo težo osmih kilogramov, rekordni »sadež« pa se je približal dvomestnemu številu. Pridelek, ki ga ima v rokah uspešna pridelovalka, ni največji. Tedaj, ko sem jaz prišel na njivo, so namreč najdebelejšo peso že pohrustali Smoletovi pujski in kravice. Saj razumete - vsak ima rad najboljše. Gospe Marti iz Bukovice iskreno čestitamo k rekordu in ji želimo še veliko veselja pri njenem delu. LS ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA NA GAVGAH Kar je res, je res. Beseda gavge se sliši neprijetno, saj vemo, da je to naprava za usmrtitev obsojenih hudodelcev, po slovensko ji pravimo vislice. Ko je leta 1478 Višnja Gora dobila mestni naslov, je s tem dobila tudi pravico krvave sodbe ali rihte. Sodne oblasti so usmrtilno napravo postavile na Peščeniku, dobra dva kilometra iz mesta, ob cesti proti današnjemu Grosuplju. Tam sta še danes vidna dva grička, na katerih so stala vešala. Koliko prestopnikov so pokončali ondi, ni znano. Izročilo pravi, da so na tem mestu vzeli življenje tudi nekaterim čarovnicam. Med temi nesrečnicami je bila tudi neka Mica Mohorica, ki naj bi zadnja izdihnila na teh gričkih. Iz tistih časov se je tega kraja prijelo ime Na gavgah in ljudje so se ga izogibali, zlasti ponoči, ker so verjeli, da tam strašijo grešne duše, ker ne najdejo pokoja. Vislic ondi že davno ni več, ime pa se je ohranilo v spominu ljudi vse do današnjih dni. Sever na Gavgah - vidite, tO človek preveč radoveden. se primeri, če je ARHEOLOGI ŠE VEDNO NA DELU Arheologi, ki kopljejo na bodoči trasi avtomobilske ceste, res nimajo sreče z vremenom. Poleti jih je pestila velika vročina, jeseni pa dež in blato. Vendar se ne dajo in vztrajno iščejo znamenja iz davnine, vedoč, da bodo ob gradnji ceste te ostaline za vedno uničene. L.S. Vsako sled je treba natančno dokumentirati za kasnejšo strokovno obdelavo in povezavo v celoto. JvRAJI fc.CC I uro«« Ureditev rimske države v itmtmM man Rimska država, ki je sprva obsegala le nekaj pokrajin na Apeninskem polotoku, je bila najprej kneževina in kraljevina. V tem obdobju se je na rimskem prestolu zvrstilo sedem knezov in kraljev. Okoli leta 500 pred našim štetjem so se Rimljani kraljev naveličali in ustanovili republiko, ki sta ji načelovala dva konzula. Ta je izvolil rimski senat za eno leto in jima dal predvsem vojaška pooblastila. V času konzulske republike so se Rimljani dobro utrdili v Italiji in pričeli posegati tudi po drugih ozemljih v Evropi in severni Afriki. Okoli leta 200 pred našim štetjem so dobro izurjene rimske legije stopile tudi na naše ozemlje, ki so ga tedaj poseljevala različna ilirsko-keltska plemena. Na našem delu Dolenjske so bili to Latobiki. Doslej še nimamo nobenega zanesljivega dokaza, da so se pred-namci na našem ozemlju upirali rimski vojski, medtem ko so Rimljani bili hude boje s Kelti in Germani v Zahodni Evropi in z ljudstvi na Balkanskem polotoku. Kaže, da so pri nas že od nekdaj živeli bolj miroljubni ljudje, kakršni smo Dolenjci. Z novimi osvajanji je rimska država tako narasla, da je njeno notranjo in zunanjo trdnost lahko ohranjala le močna roka. Zato so se med konzuli kmalu pojavile težnje po popolni oblasti. Prvi, ki je to poskusil uresničiti, je bil konzul Julij Cezar, nadvse uspešen vojskovodja, mislec in državnik. Po njegovi nasilni smrti, leta 44 pred našim štetjem, je oblast prevzel Cezarjev posinovljcnec Oktavi-jan. Tega je nekaj let zatem rimski senat oklical za cesarja z imenom Avgust. Leta 35 pred našim štetjem je šel prvi rimski cesar z ogromno vojsko dvanajstih legij (80000 mož) tudi skozi naše kraje, pokorit uporna balkanska plemena. Koje Janez Lcsjak pred drugo svetovno vojno izkopaval rimske grobove v Stični, je v nekem grobu našel rimski srebrnik z napisom Avgustus imperator. L.S. Cesar Avgust, ki je pred dobrimi dva tisoč leti potoval skozi naše kraje, je bil uspešen, a hkrati brezobziren vojskovodja. Poglavarja upornih plemen je najprej ponižal, potem pa jih je dal večinoma obglaviti.